Ust izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — tlreja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, tele-ton 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazoijeva 1/1, telefon 22-284 - Poštni predal 355-VII. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din - Št. tek. računa: 501-8-26/1. Tiska ČZP Ljudska pravica uubljana, 3. marca 1972 leto XXIII. - ŠT. 5 Kako bo letos, se še ne ve... 1. marca je bila 17. seja republiške izobraževalne skupnosti, 1 ki naj bi odločila o letošnjem finančnem načrtu. Denaijaje za obvezno in priporočeno premalo! L^set točk dnevnega reda je. K«' je bilo nemir med 62 prisot- I- 'kako prehitro potekalo. Ču- je ' 1 člani republiške izobraže-Jr^e skupnosti, ki so se na iz-eno pomembno sejo zbrali v LjU dvorani republiške skup- ^oročilo o delu izvršnega sve-a je prikazalo vso obremenje- lost tega pionirskega telesa in sprejeli brez pripomb. Vse ? P J * rfav tako so brez pripomb in |Priznanjem sprejeli poročilo o 11 republiške izobraževalne Pnosti in upravnega odbora ,.ada za štipendije. Tudi za-lečni račun ni delal preglavic, 'emir je pričel kazati otip-e znake pri predlogu pro-aitla izobraževalne skupnosti 1 letošnje leto. Nekaj ocvir-av' - visokim šolam je treba ?°gočiti sistemizacijo delov-JP Hest laborantov in knjižni-^{lev, saj omogočajo sodobne ^°vne metode s študenti; podaje šolstva je še vedno prora-[)sko in bo tako ostalo, '■der ne bomo uresničili avnih amandmajev (da se bo Posrečilo, je treba okrepiti _°kovne službe, le tako bomo ''bliski skupščini lahko predrli podatke, na podlagi kate-P bo upravičeno odobrila ^ejeto ustavno smer); — ka-ij °Vske težave se v šolstvu ko-,a '.‘jo na vseh nivojih. Manjka ‘kijev v odročnih krajih, kjer >ii ,e v slabih stanovanjih, so 5,/ ^/beno in gmotno premalo la i- rO te eč en 9-\e-SO ■6 te' \ \ei v •o- :e- napredovanja, nimajo prednosti za premestitev na lažje delovno mesto po nekem določenem času. Kejžar: „Ministri so v imenu kralja to stvar uspešneje urejali z dekretom za 5 do 10 let!“... Šol je bilo seveda manj( op. pis.), — kaj bo v novem šolskem letu, ko bo začel delovati zakon o predpisani izobrazbi? (Od zakona ne bomo odstopili. Ne smemo! Kvaliteto pouka je treba dvigati). Stavbe. (Vsaj 30 je še takih, kjer se lahko zruši strop, kot se je v osnovni šoli v Šmarju). Sledil je predah, ko so ocenili skupno načrtovanje nalog vseh pedagoških institucij v letošnjem letu. Dobro! Taka skupna pot je uspešnejša in že dolgo si jo vsi žele. Norbert Jedlovčnik je opozoril, da bo aprila spet razstava učil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Štiri dni. En dan se bodo pogovarjali o didaktičnih paketih11 gospodarstveniki, en dan pedagogi. MOM je prinesel skupinski pouk, o katerem smo prej desetletja le govorili! (MOM = moderna matematika). Pospeševanje šolstva na nerazvitih območjih ni bilo zavrnjeno. Dokument izvršnega odbora predstavlja izhodišče politike ali po domače: vključevanje v razreševanje socialne problematike v 11 občinah, ki so po zakonu spoznane za nerazvite. — Črnomaljska občinska skupščina je sprejela sklep, da ne bo uvajala podaljšanega bivanja. Ne gre, da bi nekateri učenci imeli dva učitelja, drugi bi bili brez njega. Prav gotovo pravilna odločitev, ki pa (Nadaljevanje na 2. strani) OSNOVNO: koliko dela si opravil V četrtek, 2. marca, je bila IV. razširjena seja predsedstva republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. °števani, nimajo možnosti Najvažnejša točka dnevnega reda je bila verifikacija osnutka KATALOGA-3 osnov in meril samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti. Po temeljitem pretresu celotnega gradiva in z vnašanjem dopolnil ter pojasnil je bil osnutek verificiran. Prevladalo pa je prepričanje, da je ta KATALOG — kot so bili tudi dosedanji — osnova za primeijavo in usklajevanje osebnih dohodkov v me- jah možnosti, ne pa za togo in rigorozno izvajanje njihovih postavk. V naše delovne kolektive naj bi vnesel čim boljšo in čim bolj pravično delitev osebnih dohodkov. Osnovno načelo naj bo: kolikor dela si opravil, toliko dobiš plačila. Natančneje o seji, o razpravi ter ostalih problemih, ki so jih obravnavali, bomo poročali v naslednji številki. ENKRAT V LETU - PRAZNIK LePe besede so kot cvetje: ne ls,ri/o - a dajo občutek le->te< miru in sreče. Sprejmite Za dan žena — saj so resnič-’’ tako resnične kot cvetje, ki boste dobile v dar. In ne je- Se nanje, če bodo morda ovenele kot cvetje - saj be-nimajo tiste moči kot deja-' Besede so cvetje — dejanja ^ sadovi ■Urno vam lep, vesel in sre-dan žena! Ne morejo biti dnevi v letu praznični dnevi ^ ~ ostali so navadni dnevi, dijo s seboj vsa težka izro- čila, dediščino minulih dob od takrat, ko sta bila lov in boj najvažnejša ter sta na odločilno prvo mesto postavila moškega. Četudi niso vsi dnevi v letu v znamenju enakopravnosti, v znamenju Klare Zetkin, Roze Luxemburg ter vseh njunih borbenih naslednic do naših partizanskih bork - naj bodo vendarle vsi dnevi prežeti z našo vero v vrednost lastnega dela, ne glede na to, koliko je cenjeno in kako je ocenjeno. (Tu mislim tudi na vse tisto drobno jte- :a: ika) pri) Redni razpis PROSTIH DELOVNIH MEST Letošnji redni razpis prostih delovnih mest bo izšel v Pro-,.etnem delavcu 14. aprila. Šolska vodstva prosimo, dapoš-I J° razpise republiškemu sekretariatu za prosveto in kul-1110 Ljubljana, Župančičeva 3 — najkasneje do 20. marca. delo. ki je navadno zapaženo šele tedaj, kadar ga ne opravimo.) Vsak od dni v letu naj bo osvetljen s prepričevanjem, da socialistična družba iskreno želi pravično razdeliti breme skrbi za mladi rod med mater, očeta in družbo kot celoto. (Vsaka misel o krivici breme samo še oteži.) Za to si vsi prizadevamo. Kot zadnje in morda najvažnejše: verjemimo v prijateljstvo in ljubezen; verjemimo, da so vsi šopki in vse lepe besede resnično odsev vdanosti in spoštovanja. A zakaj tako malo vdanosti in spoštovanja? Zakaj samo enkrat v letu? Vsak daje toliko, kolikor ima. Ta mnogo, oni malo. Verjemimo, da si slednji prizadeva dati kar največ. (Izjemepa so povsod.) Vsem prosvetnim delavkam čestitamo za dan žena, čestitamo jim za vse doslej opravljeno delo ter jim želimo uspehov v prihodnje! IMAMO LAHKO LE ENO ŠOLO — družbeno angažirano socialistično samoupravno šolo Idejno vzgojna funkcija šole je integralni del njenega delovanja za doseganje družbenih vzgojnih ciljev. Žadnji dogodki, zlasti 21. seja ZKJ, pomenijo novo spodbudo za poglabljanje te vloge. Menimo, da ni razlogov, da bi idejno in politično vlogo izolirano poudarjali ne oziraje na to, da je le-ta del širšega vzgojnega vplivanja. Res pa je, daje vzgojna plat našega vzgojnoizobraževalnega procesa v zadnjem času potisnjena na stranski tir zato, ker so vse naše skrbi posvečene težnji po doseganju izobraževalnih rezultatov (skrb za manjši osip, dopolnilni pouk, skrb za nova učila). Od tod izvira tudi zanemarjenost vzgojnih pa tudi idejnih vprašanj šole. (Boris Lipužič, direktor zavoda za šolstvo SRS). Te dni potekajo v vseh občinah naše republike sestanki, namenjeni ravnateljem raznih šol. To so pravzaprav razgovori o uresničevanju družbenih vzgojnoizobraževalnih smotrov, ki se jih udeležujejo tudi sekretarji občinskih komitejev ZK, predstavniki občinskih konferenc SZDL, občinskih skupščin in temeljnih izobraževalnih skupnosti. Posvetovanja naj bi dala odgovor predvsem na vprašanji: kje so vzroki, ki onemogočajo ali ovirajo uresničitev družbenih vzgojnih ciljev naše šole; kako doseči družbeno angažiranost in idejno enotnost? V razpravah naj bi se izoblikovali tudi predlogi o tem, kako preprečiti negativne vplive, ki ovirajo, uspešno uresničevanje družbenih vzgojnoizobraževalnih smotrov. Pobudo za ta posvetovanja je dal republiški zavod za šolstvo, ki je 25. februarja pripravil tudi posvetovanje o vlogi ravnatelja pri uresničevanju družbenih vzgojnih smotrov naše šole. Uvodni referat na to temo je imel direktor zavoda za šolstvo Boris Lipužič, s koreferatoma pa sta sodelovala pedagoška svetovalka zavoda Renata Mejakova in ravnatelj II. gimnazije v Ljubljani Slavko Podmenik. V drugi točkL4nevnega reda je predsednik komisije za pripravo vsebinskih izboljšav za delo gimnazij v Sloveniji dr. Vlado Schmidt obrazložil udeležencem posvetovanja izhodišča o reformi gimnazij. Celotno gradivo s posvetovanja bo objavljeno v reviji Vzgoja in izobraževanje, v našem listu pa objavljamo tokrat nekaj odlomkov iz uvodnega referata in koreferatov. Boris Lipužič: Družba določa vsebino, cilje in smotre vzgoje in izobraževanja Ko govorimo o idejnovzgojni funkciji šole, ki je in mora biti integralni del njenega delovanja pri uresničevanju družbenih vzgojnoizobraževalnih ciljev, je razumljivo, da temelji idejno-vzgojno delo šole na marksističnem svetovnem nazoru, kar je jasno in nedvoumno izraženo tako v dokumentih Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije kot tudi v omenjenih stališčih prosvetno-kulturnega zbora zvezne skupščine o nalogah šole pri družbeno-politič-nem vzgajanju in izobraževanju mladine. Poudariti je treba, da idej-no-vzgojnih nalog šole ni mogoče, ločiti od v/.gojnoizobra/e valnega procesa ter ciljev, ki si jih zastavljamo s celotnim pio-gramom življenja in dela v šolah. Zato je razumljivo, da idejna vzgoja ne more biti same naloga enega samega predmeta ali skupine družboslovnih predmetov. V vsakem predmetu, v vsaki dejavnosti v šoli je mogoče določiti in uresničevati smotre, ki lahko mladega človeka čustveno in razumsko oblikujejo v družbeno angažirano, aktivno osebnost. Šola si torej mora prizadevati, da razvije v mladem človeku miselno kritičnost in ustvarjalnost za poznavanje in razumevanje naše družbene stvarnosti in njen nadaljnji razvoj. Sola kot družbeno angažirana institucija je dolžna načrtno pripravljati mlado generacijo za ustvarjalno delo v socialistični samoupravni družbi. Ker ima tako pomemben delež pri oblikovanju mlade generacije, je razumljiv družbeni interes za vsebino in metode vzgojnoizobraževalnega dela. Zato družba ne more biti nezainteresirana za rezultate vzgojno-izobraževalne dejavnosti šole, za povezanost šole z družbenim okoljem, za odmevnost in odzivnost vzgojnoizobraževalnega procesa na družbenopolitično, ekonomsko in kulturno življenje. Nasprotje družbeno angažirane šole je indiferentna, idejno nevtralna šola. Pristaši tega koncepta radi nuglašajo, da odklanjajo angažiranost, dogmatizem in indoktrinacijo. Zavzemajo se za prikazovanje in posredovanje dejstev, brez vrednostnega odnosa učitelja do posredovane snovi. To pojmov litje je za nas nesprejemljivo, ker taka šola n c pripravlja mlade generacije za vključevanje v družbo in jo ne usposablja /a reševanje konfliktnih situacij, liden i/neii (Nadaljevanje na 5. strani! Kako bo letos, se še ne ve... (Nadaljevanje s 1. strani) žal zrcali škripanje šolanja učiteljev. Kadrovske šole se premalo zavedajo situacije. Stika s terenom je premalo. Mgr. Roman Oberlintner, pomočnik republiškega sekretaija za prosveto in kulturo, je pojasnil, da je treba kadrovske šole približati terenu. Oddelki za razredni pouk v Novem mestu. Novi Gorici, Celju in Murski Soboti so že zbrali dovolj kandidatov. (Vendar je bil ^formativni dan“ za srednješolce najslabše organiziran na pedagoških akademijah). Borovčeva: „Štu-diju za praktike je treba odvzeti balast, jim posredovati literaturo.“ Skupščina je s 1. marcem dala v javno razpravo do konca maja OSNUTEK NAČRTA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA DO 1975. leta. Uskladili bodo ta dokument s podobnimi. Šolstvo bo osvojilo „drse-če“ načrtovanje, kar pomeni: vsako leto načrtovati za pet let naprej. Slovenija že leta 1985 ne bo imela toliko dela, sposobnih ljudi kot delovnih mest. Kapacitete šol so že sedaj premajhne. Osip je še vedno zelo visok v osnovni šoli in med študenti, nekaj manjši je na srednjih šolah. Očitno samo z rednim šolanjem vseh potreb po učenju ne bomo zadostili. Del denarja bo moral odtekati v stalno izobraževanje odraslih, za popravljanje napak osnovne šole, vsaka temeljna izobraževalna skupnost bo učinkovita le s kadrovsko komisijo. Izobrazbena struktura zaposlenih v Sloveniji je nižja od drugih republik, nižja od razvitega sveta. V odmoru. Zajeli smo sapo. Predlog sklepa o enotnih osnovah meril za financiranje dejavnosti letos. Miran Masi je opozoril, da je v „razvitih“ občinah že čutiti težnje, da bi zmanjševali stopnje prispevka za šolstvo. Vekoslav Ferbežarje obvestil skupščino, da bo sekcija za osnovno šolstvo sprožila postopek za spremembo samo- upravnega sporazuma. Kejžar: ,,Razmislite o- šolninah za dijake in študente — ponavljal-ce!“ Misel je stara vsaj dve leti. Kaže, da se bo prebila. Saj ne vemo, kako razdeliti. Pri osebnem dohodku so rekli, da ne. Načeti štipendije bi bil slab zgled za delovne organizacije, prišlo bi do katastrofalnih posnemanj, je opozoril prisotni študent. Žal mu skoraj lahko vejamemo. Jedlovčnik: „Pro-svetni delavci so marsikaj potrpeli, sedaj niso več pripravljeni razumevati. Občine so si spet delile denar, sedaj niso več pripravljeno razumevati. Občine so si spet delile denar, ki ga za prosveto ni bilo. 38 % otrok na področju TIS Slovenska Bi-, strica je normalno razvitih Ostalo je prizadeto.11 Zajc: „Sem za to, da se nihče z zadostnim uspehom ne vpiše v srednjo šolo.11 OPOZORILO: temeljne izobraževalne skupnosti so izplačevale OD več so predpisovala merila. Pritiski se lahko končajo zelo čudno, celo nevarno. PREMISLITI! Finančnega načrta torej niso sprejeli. Izvršni odbor bo sedel, računal, prekladal in iskal najboljšo rešitev. Malo bomo pač gledali izpod odeje ... Ni pomoči. Za sedaj še ne. Najti jo je treba. Prihodnja seja republiške izobraževalne skupščine bo konec marca. Takrat lahko pričakujemo potrditev predračuna. Ob koncu je predsednik dr. Lujo Šuklje podelil najbolj agilnim članom republiške skupščine priznanja — diplome. Moralno priznanje, ki so ga zaslužili. Z novimi volitvami bo novih polovica članov. Tudi to bo opravljeno marca. To je bilo najbolj razburljivo na seji. Podrobnosti boste lahko prebrali v zapisniku informacij republiške izobraževalne skupnosti. Materialov je najmanj 1 kg. Kdor jih želi preštudirati, so dosegljivi na TIS. Niso skrivnost. Za vasje sedela na seji JOŽA ZAGORC Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije bo izdal KATALOG-3 OSNOV IN MERIL SAMOUPRAVNIH SPORAZUMO*. DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Vsebina kataloga bo zajemala: poglavitna načela zakona o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov in družbe-nega dogovora, določbe samoupravnih sporazumov vseh družbenih dejavnosti, napotke za uskladitev pravilnikov s sporazumi, odgovore na najpomembnejša vprašanja ob uresničevanju samoupravnih sporazumov in tabelarni pregled vrednosti značilnih skupin delovnih mest vseh samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti. Katalog-3 bo dotiskan v začetku marca 1972, založništvo in koiportažo Je prevzela DELAVSKA ENOTNOST, ki sprejema tudi naročila. Cena Izvoda bo 10 dinarjev. Vsem delovnim skupnostim in osnovnim organizacijam, občinskim in medobčinskim odborom Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije predlagamo, da naročijo Katalog-3 vsaj za vse člane svojih samoupravnih organov in zg člane vodstev sindikata, po možnosti pa tudi za druge delavce. Katalog lahko naročijo tudi posamezniki. Zaradi omejene naklade Kataloga-3 ne bo v javni prodaji. Naročilnice pošljite na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, «1000 Ljubljana, Dalmatinova 4. POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO Stara in nova učilnica Ob začetku šolskega leta smo imeli težave, kdo bo razrednik učencem, ki bodo to leto obiskovali peti razred. Tovarišica, ki jih je poučevala od prvega razreda, je bila vsako leto bolj razočarana. Ugotavljala je, da so učenci telesno in duševno slabo razviti. Hudomušna Agata je menila, da je tisto leto, ko so se ti otroci spočeli, šmarnica dobro obrodila. Ker pa je bil ta razred tudi številčno šibak, je imel učilnico v temačni izbi nad mrtvašnico ob vaškem pokopališču. Pozimi so se učenci dušili v dimu ali pa zmrzovali pri odprtih vratih. Ker je bila soba premajhna, so premočene čevlje puščali na ganku pred vrati. Ko so se po pouku obuvali, je bilo vse ledeno... Ob polletju — pred letom dni - je izdelala komaj slaba polovica in tovarišica je trdila, da tudi ob koncu leta ne bo bolje. Učiteljski zbor pa je sklenil, da je treba merila znižati in ob koncu šolskega leta je izdelala večina.. . Pred pol leta sem z velikim zanimanjem pričakoval te učence, katerim naj bi bil razrednik. Razredu se je pridružilo še osem po navljalcev. Pou.': smo začeli v novi šoli. Učenci so bili čisto zme deni. Niso mogli verjeti, da bo imel vsak svoj prostor in polovico ŽELEZARNA (linorez, Damjan Renko, osn. šola „Tone Čufar11 Jesenice) — z razstave v Šoštanju Hitreje in ceneje do novih telovadnic Velike in še vedno naraščajoče potrebe po novih šolskih prostorih in telovadnicah, pa tudi finančni in tehnični problemi s tem v zvezi so pred kratkim spodbudili repubhško izobraževalno skupnost Slovenije k tehtnemu koraku pri reševanju tega vprašanja. Skupno z republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo ter zavodom za šolstvo SRS ter nekaterimi našimi industrijskimi oziroma trgovskimi podjetji je skupnost pripravila pogodbeni dogovor o programiranju, inženiringu in izvedbi novih šolskih zgradb, telovadnic, športnih prostorov in podobno. Dogovor se nanaša na šolske objekte v industrijski izvedbi montažnega tipa in prodajo na ključ. Naj navedemo temeljne motive iz razprave k sporazumu o pogodbenem sodelovanju. Montažna gradnja ne posega na področje velikih, večnadstropnih zgradb, zidanih na klasičen način iz tehničnih, urbanističnih in dmgih razlogov. Zelo pa je prikladna kot dopolnilo matičnemu poslopju in deloma tudi za samostojne zgradbe; v teh primerih nudi celo določene prednosti. Ena prvih je brez dvoma kratek rok izgradnje, nekaj tednov ali kak mesec potem, ko je položena temeljna plošča. Ne gre pri tem samo za pridobitev na času uporabnosti; bolj važno je, da se izognemo proračunskim negotovostim in podražitvam prek pogodbe. Tehnika že razpolaga z montažnimi gradivi, ki glede trajnosti, statike, raznih vrst izolacije itd. povsem ustreza postavljenim zahtevam, višje cene nekaterih specialnih materialov pa se dovolj izravnajo na prihranku pri stroških za delovno silo. Standardi serijsko izdelanih gradbenih elementov dopuščajo mnogo možnosti pri naknadnih pregraditvah, dograditvah in podobno ob spremenjenih ali naraščajočih potrebah uporabnika, pa tudi glede na njegove vsakokratne finančne zmogljivosti. Pogodbeni partnerji vidijo v medsebojni, organizirani povezavi še vrsto prednosti, tako npr. boljši izkoristek in uravnavanje lastnih proizvodnih zmogljivosti, kar pomeni ekonomski prihranek njim in naročnikom hkrati. Prvi tak dogovor so pred kratkim podpisala razen treh navedenih republiških ustanov še podjetja: „Lesnina“, „Pro-jektmetal11 in „Pristan“ iz Ljubljane, „Trimo“ iz Trebnjega in „Elan“ iz Begunj kot ustanovitelji. K pogodbeni skupnosti bodo v kratkem pristopili še drugi udeleženci. Pogodbene stranke bodo obravnavale skupne interese in programe na skupnih sestankih, med seboj pa bodo sklenile posebne tozadevne dogovore. Pogodbena doba je deset let. JR. Še veliko nejasnosti Pred dnevi je bil v Murski Soboti sestanek ravnateljev Pomurja. Sestanka so se udeležili tudi: sekretaija občinskih komitejev ZK, sekretar medobčinskega sveta ZKJ tovariš Miro Župančič, tajnik občinskega odbora SZDL in član zvezne konference SZDL tovariš Bačič in sekretar občinskega odbora SZDL iz Gornje Radgone. ) Prof. Alojz Novak, vodja organizacijske enota zavoda za šolstvo iz Murske Sobote, ki je sestanek sklical, je razpravljal predvsem o vlogi osnovnošolskega ravnatelja v današnjih prizadevanjih ZKJ za politično in gospodarsko stabilizacijo jugoslovanske družbe. Vsaka družba je in bo postavljala vzgojne smotre svojemu času. Zato mora biti naša družba funkcija sodobnih socialističnih vzgojnih smotrov, ki izvirajo iz naših potreb za naše potrebe. Če bi bila naša šola družbeno neangaži-rana, bi kaj kmalu postala plen najrazličnejših nesocialističnih vplivov. Vzgoja mora biti za našo socialistično družbo namenska, torej smotrna in družbeno organizirana, vsekakor taka kot jo teija današnji čas. Zato se ne moremo strinjati s funkcionalno vzgojo, kije zunaj družbenih dogajanj. Če se kje pojavlja, je to treba nadzorovati, da nam ne izmaUči podob našega mladega človeka. Današnja šola mora biti v najtesnejšem stiku z življenjem in integralni del današnje družbe. Murski Soboti tovariš Bačič’y menila, da šola ne more bitij1' angažirana in da pouk v šdv ] more trpeti idejne ohlapn°sL Tovariš Karel Sukič, sekr^U občinskega komiteja Mut5., Sobota, je dejal, da iz reVj| D| krajev, kamor sodi tudi naše f| murje, ne moremo pričako''« toliko duhovnega bogastva, ^ iz bogatejših. Govoril je tud* ^ bistvu samoupravnih odnos‘ {_j in o tem, da delovni človek S’1 ?a odloča o uspehih svojega & nil (K, in s tem je v zvezi tudi Z ^Vo litvijo dohodkov po delu,sl" vq brez tega ne moremo govorit1 (jc samoupravljanju na naši šoli- ^ |H| Tovariš Župančič, sekre1^ medobčinskega sveta ZK zvezni poslanec, seje povrnil’qc Vsi ravnatelji in sekretar občinskega odbora SZDL v misel, da zahteva današnji c[tei jasno opredelitev, da mora učitelj jasno in glasno povede da je za današnjico, za cilje (]U; smotre naše socialistične je. Nikoli ni bila odgovorneme današnjega človeka za njeg° Vjj delo večja, kot je danes, telj, ki ni trden v materialisOjSol nem svetovnem nazoru, naj !tav raje umakne v drug poklk’koi učiteljske vrste je treba uve^ take odnose, ki povezujejo, pa razdvajajo. Pri našem moramo biti budni in se hjje ( odzivati, ko gre za antisocia^ stične pojave. por Vsi ravnatelji osnovnih š°l?|*‘ Pomuija so sklenili, da bodjjj vsebino sestanka seznanili 1 J lege v svojih kolektivih, k&r med učitelji je še nekaj nejfjk nosti, ki jih bo treba odprav“ r r MANKO GOLAj® Naj se oglasijo praktiki in strokovnjaki biti Čo’ DODATNO NAGRAJEVANJE ,3REZ UPA ZMAGE11 V dveh številkah Prosvetnega delavca sem zasledila članke pod naslovom ,JS'aj se oglasijo praktiki in strokovnjaki11. Govorijo o vprašanju, ki je marsikoga prizadelo — povečana učna obveznost. žili učitelju 4. razreda še » j dve dodatni uri. Sama sem učrne, že v vseh štirih razredih in d'gov poznam. llsr * PfG O dodatnem nagrajevanji!, ;I“ govora v vašem korn^ bilo tarju. Žal je najbrž v vseh L. t0 b(V' . Vsi smo iL1] Tovariš A. M. iz Ptuja je navedel zanimiv podatek, da uči učitelj 4. razreda kar 105 ur več kot njegov kolega v 1., 2. ali 3. razredu. Zelo me je začudila razlaga uredništva, da za sedaj še ni analiz o tem, za koliko je delo učiteljic v posameznih razredih zahtevnejše. Vsi preprosti praktiki se namreč strinjajo, da je delo v 1. razredu res metodično najzahtevnejše in da se obseg dela nato stopnjuje — snovno in tudi obseg pismenih izdelkov se povečuje; torej s tem tudi učiteljevo delo. To je v 4. razredu gotovo vsaj enakovredno delu v 2. in 3. razredu. Strokovnjaki pa menda tega ne vedo ali pa mislijo nasprotno, ker so nalo- lektivih tako, da je „brez upa zmage11. Vs. o...- . ^ takšni, da najraje upoštevam^, to kar ie dikfirann z /akoflli. 1‘ piavc, ivi ac vv^aaui q . končajo. Človeku se zdi knj;^ no za malo, da se moraš boju.^ za to, kar je jasno in naj bi^ bilo z zakonom določeno. oba Ob koncu bi dejala še to smo učitelji posebno gre*1 sprejeli povečano dolžnost, imamo občutek, da se < vrhu11 spoznajo dobro na janje nalog, pri nagrajevanju še vedno velja parola — P° kajte. V naši občini in še vl>iet jetno v kateri, še danes nim^^nj urejenega samoupravnega do ugo< vora in kdo ve, kdaj se bo O ^gi upanje na boljše čase izpoln^so! Hal, s,ar: ZDENK^IANj šolske mizice. Z nekakim strahom so polagali na svetle površine svoje polomljene trikotnike in topa šestila. Zdaj so šele ugotovili, kako oguljene torbe in nahrbtnike imajo in da njihovi preluknjani čevlji ne sodijo na lične police. Je bilo pa že bolje prej, ko so ostajali na ganku nad pokopališčem. Tam niso bili na očeh. Tudi sprani, zakrpani rokavi so bili mnogo bolj ogidjeni na belih mizicah kot prej na črvojedih, starih klopeh. Pometajmo pred svojim pragod ravnatelji nekaterih šol pogosto govorijo, kako se je na njil’j?°^ šoli v zadnjih desetih ah več letih zvrstilo toliko in toliko učiRfl™®* Učencev se je polotil čuden nemir - in bilo je, kot da jim je prišla do zavesti neka krivica, ki pa je niso znali opisati. Saj so vendar dobili novo šolo in so lahko srečni! Imajo lepo tablo -prejšnja je bila črna in vsa razbrazdana kot kmečko dvorišče. Ta pa je zelena in po Ukana. Oni pa vendarle učno snov še vedno vse križem pišejo v dva zvezka - saj si ne morejo za vsak predmet kupiti posebnega. Knjigo za spoznavanje narave ima v vsakem razredu samo 9 učencev. .. (Te številke niso majhne.) Kaj je za to trditvijo? Ponekod SreL " odročne kraje, kjer so pogoji učiteljev težki. Ponekod pa vendi^c ni tako .. . Ji-M V mislih imam mlaiše učitelie. ki nrideio na delovno mlajše učitelje, ki pridejo na ueiovno neizkušeni in za intrige starejših nepodkovani. (Z besedo „staiejr/0, mislim tiste, ki so že dlje na šoli.) Nekega učitelja je šola sp rej Nte delovno razmeije, ko ji je manjkala skoraj polovica učiteljev, kar je bilo treba. Toda ne dolgo: z bolniških in porodnij!®fl tov so se začele vračati nčiteliire — in naHnm«,tni nčitel , Zakaj jim starši ne kupijo, kar je treba? 28 odstotkov učencev je iz nepopolnih družin; 50 odstotkov učencev močno zaostaja v telesnem razvoju. Večina jih občasno izostaja od pouka zaradi dela na polju in v vinogradu; nekaj jih redno izostaja zaradi bolezni (slabo so oblečeni in obuti ter se pogosto prehladijo). Večina je podhranjenih... Gledam jih pred sabo - in v tej svetli učilnici se mi zdijo mnogo bolj drobni in bolj bledi, kot so bili prej. Učim jih kot morem in znam - želim si, da bi jih naučil čim več. Predvsem pa želim, da bi jim pregnal iz oči oprezujoči strah in da bi izginilo iz našega svetlega razreda neizrečeno in nedojeto vprašanje, kaj je vendar narobe, kakšna je krivica, ki jo moramo prenašati. IZ DOPISA JOŽETA PERŠETA je vse dopustov so se začele vračati učiteljice - in nadomestni učit skoraj moral iz službe. Pa se je vendar znašel eden od kolegoV|,.. mu odstopil honorarne ure. Kaj pa ravnatelj? - boste vpr^L^' Niso redki primeri, ko je tudi ta nekolikanj odvisen od skupf eč starejših učnih moči, ki si jemljejo pravico vladati na šoli. Tisti ravnatelj, ki je dovolj razgledan in moder, zna takšno st navadno preprečiti — ne le zdraviti. Vendar ne moreiuS P kovati, da bodo vsi ravnatelji idealni (kot tudi od učiteljev ni . goče tega pričakovati). Najhuje je tedaj, kadar je ravnatelj neZ^ nesamostojna in še nevrotična osebnost - kakršnega je lahko besneti pa tudi prestrašiti. Ni dvoma, da sta v takem primeru e"1 nost in samoupravnost kolektiva resno ogroženi. Zavoljo nezdravih odnosov v kolektivih trpijo učitelji - še 11 bolj pa otroci. Kaj porečejo na vse to starši, delavci, kmetje? J ljudje trdo delajo, dajejo svoj delež tudi za šolstvo — njihovi otr,, pa morajo prestajati težke ure v neurejenem šolskem ozračju-^ žati ne morejo. To lahko storijo le učitelji. Iz dopisa k- VZGOJITELJICE najboljše prijateljice naših otrok najboljše svetovalke naših staršev j 'pj D*lo s starši - seminarja za vzgojiteljice vzgojnovarstve-lVi nih zavodov ki (jjl .Zavod za šolstvo SR Slove-sl J1!!6 je v februarju organiziral v sJi Hvbljani in Škofji Loki seminar de ^ vzgojiteljice vzgojnovarstve-a zavodov z delovnim naslovom sjCi ''ui - Delo s starši. Seminarje ituj^il prof. Jože Valentinčič. . beležilo se ga je 45 vzgojiteljic J2 ljubljanske okolice (Ljub-reK?na> Polje, Grosuplje, Kamnik, ■ jodice, Črnuče, Zair ,, —Zalog in Poldi <0 Gradec) ter iz Škofje Loke, . •,l'JObliVa Trrt^a in 7irr»v ter j ^oblika, Tržiča in Žirov. Smo-vj.ter seminarja je bil: seznaniti jj ^gojitejice z novimi, uspešnimi je ^^dami in oblikami indivi-J^tialnega in skupinskega dela s d^arši jih usposobiti za sodobne eoV^ode vodenja in izobraže-jiLVanja staršev. Seminar je zaje-. tri srečanja po 4 ure (12 aj piskih ur). Visoka strokovna ■c [aven seminarja, pri katerem je ves0t osnovna metoda dela upo-‘ r^ljen razgovor, manj razlage, ^monstracije, improvizirani hjti^stopi (igranje vlog) — vse to d3Je doživelo presenetljiv uspeh. S lomnimi, skoraj skopimi pri-P°rtiočki (tabla, kreda in indivi-šolflUalni pisalni pribor) v soraz-jdc^rno kratkem času so vzgoji-j #eljice dosegle maksimalno leganje na tem področju. Zna-nejrjlnost seminarja: presenetljiva 'aVV,ranost med voditeljem in iL/^ojiteljicami, kontinuirana j^tivnost in, kar ne gre poza-ejk: nenehno prisoten, topel , cloveški odnos. Spoznati starše -spoznati sebe -uspešnejše delo ^ ! Prvo srečanje je zajemalo 1 “. Medsebojno spoznavanje in po-a£l govor o vsebini in metodi dela. Usmerjeni pogovor o vzgoji v njU predšolski dobi, o vlogi in nalo-0in$ah staršev ter vzgojnovarstve-;h zavodov, poklicni in naravni bof^ojitelji ter njihov medsebojni io — vse to je bilo na tem ,mehčanju temeljito obravnavano. on'F°jasnjeno je bilo bistvo demo-v r jetičnih metod in odnosov pri .jjefdelu s starši; prikazani so bili [^{“Stanki zgrešene prakse v pre-jjojJeklosti na analizi primerov; na-: bi čane so bile oblike dela s ^arši v VVZ in značilnosti teh F1 lik (individualni pogovori, to,'Male. srednje in velike skupine rrefl^aršev). ist, 3 j Treba je znati njU[ poslušati P°j ^rugo srečanje je zajemalo ^ J^lodiko individualnega sveto-m^Mnja staršem: od ustvarjanja dst4 pri1 ni" iezr" ko" ue"‘ še11 tje?l iotrf VSE>cŠC)L0 Naj se noben prosvetar ne ukvarja več s kakim kompleksom! Če ne bi bilo šole in njega, sploh ne bi bilo več koledarja. Neuspešno bi bilo leto narave in mesec knjige in teden različnih bojev proti škodljivcem in dan šoferjev in drugi dnevi. Začeli so dimnikarji, ki imajo svoje društvo in ne hodijo več na teren. Sklenili so popisati slovensko podeželje in zvedeti, v katerih dimnikih je še mogoče najti pujskove klobase. Ker imajo te reči podobo oja in so na ta način povezane z izobrazbo, je društvo reklo: tu nam mora priskočiti na pomoč šola. In šola je skočila. Potem je prišel dopis s poročnega servisa. Rabili so statistične podatke potencialnih kandidatov za brez svoje krivde razvezanih zakonskih tovarišev. Šola sicer vsebine dopisa ni razumela, a potrudila se je, da je podatke zbrala pravočasno. Garali so vsi od male šole dalje. Naslednji dopis je prišel iz Gradca. Pisal je kastnerineler. Obetal je prvo, drugo. . in stopetdeseto nagrado. Otroci so se slinili kot nori. Prej, ne potem. Potem so biU samo jezni, kot takrat ko so se pod nosom obrisali za vse, kar jim je s čebelicami in čmrljčki obljubljala neka banka. Pogrebni zavod je bil vsako leto kratek, in ravnatelji so ob njegovi zadevi še najmanj padali v nezavest. To podjetje je želelo vedeti le to, kako se na vasi umira. Noben ravnatelj ni trapil ne učencev ne slavista, ampak je z levo roko sam napisal kratek sestavek in se podpisal kot Čifi Nesmrtnik, 2. a. Toda rejci malih živali, organizatorji velesejma, strelska družina, združeno podjetje suhomorskega prometa, tovarna zamaškov, požarna bmmba, ribiška zveza, eksport klavnice, kemija vino in drugi kulturni forumi! Šolo je začel pobirati vrag. Od tedna do tedna se je komaj pretolkla. Iz tedna babic v teden dedkov, iz tedna prometa v teden vesolja, iz tedna zdravja v teden kuge, iz dneva karnevala v dan pedagoške špokomosti. Na šolskem koledarju je zmanjkalo že vseh dni, a svetniki so se še oglašali, in zavod za šolstvo je mižal in ravnatelji so delali čudeže in učitelji so kleli v vseh jezikih (dva sta molila!) in učenci so pisali naloge samo še za prvo nagrado. Na koncu vseh koncev so le šli s transparentom na cesto. Preneumno se jim je zdelo, da bi od ponedeljka do petka garali za obljube, na tako imenovane proste sobote pa imeli reden pouk. Zahtevali so samoupravne pravice. Uživali so jih tudi pradedje, ki v četrtkih nikoli niso imeli šole. Učitelji so bili veseli, da jim raste za petami pameten rod. Kljun je otresala BER TA GOLOB RAZVREDNOTENI SPORAZUM Ko je že vse kazalo, da smo se vsi zavedli, kako šolstva ne kaže odrivati, so se stvari spet neprijetno zasukale. Dolgotrajne razprave okrog osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, ki so bile končane s sprejetjem samoupravnih sporazumov, niso dale rezultatov, kakršne smo pričakovali. Nasprotno: zaradi plovičnih ukrepov so se pojavili še novi problemi. Visoko načelno odločanje je povzročilo nezadovoljive praktične rešitve, neenakopravno tretiranje strokovne izobrazbe je krivično ocenilo posamezne kategorije delavcev, nepripravljeno in tako povsem neodgovorno spreminjanje meril za vrednotenje delovnih izkušenj je razvrednotilo delo srednjih in starejših kadrov. Pedagoški mir, ki je osnova vsakega resnega vzgojnega in izobraževalnega dela na šoli, je znova krepko načet. In učitelji, nžunesto da bi posvetili vse svoje sile poklicnemu delu, so spet prisiljeni razpravljati, ugovarjati in dokazovati. Delu v razredu pa to gotovo ne koristi. Vrednotenje delovnih izkušenj je problematično, odkar so ukinili plačilne razrede. Temeljna izobraževalna skupnost ga je sramežljivo reševala, ko je šolam dodeljevala sredstva za posamezne starostne skupine delavcev, npr. za pripravnike, za delavce z do 10 let prakse, od 10 do 20 let, nad 20 in podobno. Šolska vodstva, ki so si hotela umiti roke, so tako tudi izplačevala, druga so sprejela notranje pravilnike, ki so glede na možnosti minimalno odstopali od danih razporeditev. Po samoupravnem sporazumu, tako so nam povedali, pa je neizpodbitno določeno, da je 15 let delovnih izkušenj maksimalna doba za napredovanje; takrat torej doseže vsak delavec prejemke, ki bodo ostali neizpre-menjeni do upokojitve. Nihče ne bi nasprotoval novemu ukrepu, če bi pri tem zaščitili interese tistih,, ki so zaradi tega močno denarno oškodovani. To so vsi tisti, ki so 10 ali 15 let prejemali nižje zmanjšane osebne dohodke in čakali, da bodo dosegli 25 ali 30 lei delovne dobe in takrat zaslužili višjo plačo. Danes pa so brez najmanjše odškodnine, ki bi bila sama po sebi razumljiva, če že govorimo o socialni enakosti in enakopravnosti dela, izenačeni s tistimi, ki so pravkar dosegli 15 let in s tem maksimalne dohodke. Vprašujem, kako nameravajo podpisniki samoupravnih sporazumov nadomestiti povzročeno škodo starejšim kadrom, kako bodo ovrednotili njihovih 10 ali 15 let minulega dela in nadoknadili neizplačane osebne prejemke. Ko že toliko razpravljamo o enakopravnem in neenakopravnem startu, neupravičeni diferenciaciji, če tako tudi mislimo, se s storjeno krivico ne smemo sprijazniti in zanjo moramo najti rešitev. Te pa ni, če se bomo zadovolili, da bo pač delavec s 25-letno prakso rekel onemu s 15-letno: „Pa ti dežuraj, imej dopolnilni pouk in pripravi proslavo, meni še minulega dela niso plačali!" Želja, da bi dvignili raven izobrazbe pri učiteljih, je bila vedno; v zadnjem času nam celo bolje uspeva in imamo več učiteljev z višjo izobrazbo. Sodeč po samoupravnih sporazumih pa se tega prav nič ne veselimo. Višje izobrazbe naših učiteljev ne cenimo in jim z ustreznimi osebnimi dohodki dajemo to tudi na znanje. Le tako si lahko tolmačimo razmerje v osebnih dohodkih med učitelji s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Leta 1970 so še priznavali, da je višja strokovna izobrazba na sredini med srednjo in visoko. Tako je bila na našem območju razlika med prejemki za srednjo in višjo izobrazbo pri učitelju začetniku 240 din, enaka je bila razlika tudi med višjo in visoko izobrazbo. Pri učitelju, ki ni več napredoval, je bila v obeh primerih razlika 360 din. Po merilih mariborske temeljne izobraževalne skupnosti, ki plačuje sedaj . 90% osebne dohodke, pa je po novem razlika med srednjo in višjo izobrazbo pri učitelju začetniku 210 din, med višjo in visoko pa kar 438 din, kar je več kot dvojno; pri učitelju s 15-letno delovno dobo je v prvem primeru ta razlika 262 din, v drugem pa celo 549 din. To nezaslišano razmerje si moramo razložiti samo s provokatorsko ugotovitvijo: predsedniku občine lahko zagotovimo dostojne osebne dohodke, ker je v občini samo eden, tudi profesorji na osnovni šoli so redki, predmetnih učiteljev pa je že kar cela vojska. Ne mislim razpredati, kako bo to vplivalo na vpis študentov na pedagoške akademije; to naj ostane zadeva načrtovalcev naše kadrovske politike. Če računajo, da bo na novo, vpisanih študentov kljub temu dovolj, vsaj takrat, ko bodo vsa boljša delovna mesta zunaj prosvete zasedena, pa bo sestav teh kandidatov prav gotovo problematičen. Klici po večji učinkovitosti šole bodo verjetno še bolj upravičeni. Če obstaja v samoupravnih sporazumih možnost, da se to razmerje ustrezno popravi, je treba to nemudoma storiti. V nasprotnem primeru naj bi prizadeti razpravljali o sporazumih in jih spremenili. Sklep naše temeljne izobraževalne skupnosti, da lahko zagotovi do nadaljnjega le 90 % osebnih dohodkov, ki smo jih po samoupravnem sporazumu prejemali v zadnjih mesecih lanskega leta, je zbudil med učiteljstvom resno zaskrbljenost. Pripomba, da se je pač spremenila vrednost točke (priljubljeni izraz, ko gre za podobne stvari) in da predvideva izvršni svet v končni fazi vendarle 95 % realizacijo lanskih osebnih dohodkov, ni nič prispevala, da bi se razburjenje poleglo. Tudi naknadna razlaga, da samoupravni sporazumi določajo samo najvišje možne dohodke in končno, da niti ne gre za zneske, temveč za točke in razmerja, problema ne more urediti. Se manj pa more to demagoški nasvet, naj se učitelji pritožijo krajevni skupnosti in na zborih volivcev. Ne glede na to, da vrednost dinarja nenehno pada in se tako osebni dohodki avtomatično nižajo, so menda predvideli za leto 1972 neko, čeprav simbolično povečanje življenjske ravni in zato hkrati zagotavljali, da se osebni dohodki ne smejo zmanjševati. Za prosveto in kulturo pa naj veljajo posebna merila, saj niti ne obljubljajo, da bodo ostali prejemki taki, kot so bili leta 1971. Tako drastično, dvakratno prelaganje stabilizacijskih bremen na učno-vzgojno osebje, ne samo da pretirano obremenjuje učiteljstvo in že ogroža njihovo življenjsko raven, temveč tudi reducira vrednost samoupravnih sporazumov in oznanja, da so bili poskusi za saniranje šolstva nepotrebni; da našemu učitelju to zadošča, kar smo mu dajali v času, ko se zanj nismo kaj prida zanimali. Vračanje na stare pozicije pa utegne imeti zle posledice. Ne pridružujem se tistim, ki načelo „plača po delu" razumejo tudi ,jdelo po plači", in ne tistim, ki zatrjujejo, da bo pač tudi njihov delovni učinek 90 %, saj je za malo denarja malo muzike. Se pa resno bojim, da njihov delovni učinek ne bo niti 90 %, kajti človek, ki zavestno omejuje svojo delovno vnemo, niti tega odstotka, za katerega je sicer plačan, morda pa bo plačan celo za več, ne more doseči. Vsekakor pa je premalo, če se bomo zatekli k argumentom, ki jih uporabljamo, kadar nam bolj stvarnih zmanjka; namreč da je pri učitelju odločilen pedagogi eros, temu pa je podrejeno vse, tudi osebni dohodek. Vemo, da pri nas marsikdo s šolo ni zadovoljen, toda z mačehovskim odnosom do nje tega ne bomo spremenili in ne šole poboljšali. Pri vzgojnem delu je vse, toliko bolj kot v drugih poklicih, odvisno od človekove osebnosti. Se tako zaostrovanje šolskega režima bi bilo kaj malo uspešno, če vzgojitelj ne bi delal iz prepričanja, iz osebne zavzetosti in prizadetosti. To pa zmore samo človek, ki je zadovoljen s svojim položajem, ki ima rad svoj poklic in najde v njem tudi velik del osnovne sreče. Take ljudi pa je treba nagraditi. Zato ne ponižujmo naših kadrov z nepravilnostmi, kot sem jih navedel v tem zapisu, kajti materialni prihranek ne bo nikoli odtehtal škode, ki bi jo s tem povzročili. VELIMIR BATIČ STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO? Trebnje Premalo prostora za male šole Učenci in učenke prvega, drugega in četrtega razreda osnovne šole na Golem s svojim učiteljem Golo nad Igom OSEMNAJST JIH JE ŠE Golo, vasica nad Igom in Kureščkom pod mogočnim Mokrcem, je podobna vasicam tod naokoli, ki s svojih sončnih pobočij zro na meglo. Prav te dni, ali natančneje devetnajstega marca letos, bo minilo natanko trideset let, ko so Italijani požgali vso vas. Pogorele so vse hiše, le župnišču in šoli so prizanesli. In prav ta dan so si na Golem izbrali za svoj krajevni praznik, čeprav so vas potem še enkrat požgali Nemci. Tudi letos, kot vsa leta doslej, se bodo na Golem spomnili tistih dogodkov pred tridesetimi leti s proslavo, ki jo domačini pripravijo skupaj z učenci šole. Takrat jih po navadi tudi obiščejo nekdanji borci desete ljubljanske brigade, ki so prevzeli tudi pokroviteljstvo nad šolo. Še pred sedmimi ali osmimi leti je bila šola na Golem popolna. Učencev je bilo dovolj za vseh osem razredov. Danes obiskuje to šolo le še 18 otrok. Učitelj na Golem, MATJAŽ PAVClC Sedem jih je v prvem, štirje so v drugem in v četrtem jih je tudi sedem. Tretjega razreda letos ni. Že prihodnje šolsko leto pa bodo v enem razredu sedeli učenci vseh štirih razredov. Od prvega do četrtega. Pet jih bo v prvem. Toliko jih tudi sedaj že marljivo obiskuje malo šolo. Kombinirani pouk dela preglavice marsikateremu učitelju in verjetno jih tudi mlademu učitelju na Golem MATJAŽU PA VČIČU Vendar: za tistega, ki dela z učenci s srcem in veseljem, je teh težav in preglavic veliko manj. Komaj tri leta je Matjaž Pavčič učitej na Golem, pa mu je marsikaj tudi na šoli sami uspelo preurediti. Le eden izmed vseh osemnajstih letošnjih učencev prejema v šoli brezplačno malico, za katero skrbi MARIJA PEČEK. Kako ji uspe z denarjem, ki ga prinesejo otroci za tople malice, pripraviti tako obilne in pestre obroke, se mi je posrečilo zvedeti šele potem, ko sva skupaj s kuharico Marijo pogledala shrambo, v kateri se kopičijo kompoti, razni sadni sokovi, marmelada in kaj vem kaj še. Seveda je vse to Marija pripravila sama z malo denarja. Tudi korenjčka, krompirja, če- bule ... ne kupuje. Vse pridela sama na šolskem vrtu. Kupi res najnujnejše. Še kruh peče sama doma v kmečki peči. In to kakšnega! Ne samo delo v šoli med poukom, temveč tudi delo z učenci po šoli je ogledalo učitelja Matjaža Pavčiča. Tehnični, dramski, šahovski krožek, podmladek RK in pionirska organizacija na šoli, ki se imenuje po Ivanu Cankarju, so dobro zaživeli. Iz enega razreda, v katerem imajo sedaj učenci teh-ničhi pouk, vaščani pa razne sestanke krajevne skupnosti, bi kazalo z malo stroški preurediti v telovadnico, ki je na šoli nimajo. To so seveda samo načrti za prihodnje in želje učencev, učitelja in domačinov, s katerimi zares dobro sodeluje in so mu vedno pripravljeni pomagati z vsem, če je le v njihovih močeh. Kuharica MARIJA PEČEK in delček njenih dobrot, s katerimi sleherni šolski dan razveseljuje učence pragu Ljubljane, še vedno tako kot pred mnogimi leti zajemati vodo iz svojih vodnjakov (pa še ti se jim hitro osušijo) in zakaj elektrika s svojo močjo komaj še dospe v njihovo vas. Svetilke brlijo in preganjajo noč po hišah na Golem skoraj slabše kot petrolejke. Iz radioaparatov je težko izvabiti glas. Odveč je govoriti ob tem o moči, upo-.rabi in koristnosti elektromotorjev. No, še marsikaj drugega smo obljubljali Golcem, vendar, če bodo vsaj močnejšo elektriko in vodovod po tolikih letih dobili na Golo, bodo tudi s tem nadvse zadovoljni TONE URBAS Res je, da so v Trebnjem komaj pred dvema letoma začeli uvajati malo šolo in da so z začetnim skromnim obiskom danes lahko že zadovoljni. Mala šola v trebanjski občini se je v dokaj kratkem času uspešno uveljavila, otrokom priljubila in tudi starši ji že dajejo priznanje, čeprav tega še pred dobrim letom ne bi mogli trditi. Prav te dni namreč marsikje začenjajo z malo šolo, zato ne bi bilo odveč, če se spomnimo samo na lanske vzroke premajhnega obiska malih šol v Trebnjem, kajti prav isti vzroki, morda le v drugačni obliki, bodo imeli za posledico premajhen obisk tudi letos in v prihodnje. Sicer pa lahko upamo na najboljše. Lani je bilo v predšolsko izobraževanje v občini Trebnje vključenih okoli 210 otrok, vendar so v polnem številu obiskovali malo šolo le predšolski otroci v Šentrupertu. Komaj 76-odstotkov predšolskih otrok pa je obiskovalo malo šolo v Trebnjem. Vzroke za tako majhen obisk male šole so kaj hitro našli, vendar za kakršnokoli spremembo ni bilo časa, niti možnosti. Mala šola je bila namreč lani organizirana le na centralni šoli v Trebnjem, ker drugje bojda ni bilo prostora niti učnega kadra. Že letos pa si v občini zelo prizadevajo, da bi v malo šolo zajeli vse predšolske otroke, kajti učni uspehi otrok, ki so obiskovali malo šolo, so neprimerno večji od tistih otrok, ki so zaradi kakršnihkoli vzrokov ostali doma. Še posebno vlogo in pomen pa imajo male šole v občini Trebnje zato, ker so v tem delu Dolenjske druge vzgojno-varstvene oblike dokaj slabo razvite. Na območju obči, e bo po programu razvoja otroško varstvenih ustanov že v 1975. letu obiskovalo malo šolo okoli 430 otrok v 19 oddelkih, za kar bodo potrebovali še tri učitelje in nekaj dodatnih prostorov. Pri uresničevanju tega načrta bodo predvsem prostori predstavljali najtežjo oviro; skoraj vsi šolski prostori so v občini zasedeni in izkoriščeni. Izhod iz te zagate bodo morali iskati v raznih dozidavah in preureditvah prostorov, pa čeprav zunaj šole. Denar v te namene ne bi smel biti nepremostljiva ovira, sicer se bo vse ustavilo že na začetku. Pogled na osnovno šolo GRAD Koliko denarja za vzgojo in. Slovenske Konjice MARLESOV montažni vrtec Marlesov montažni otroški vrtec v Slovenskih Konjicah lahko sprejme okrog 120 otrok in je trenutno največji tovrstni otroški vrtec pri nas. Vrtec si je Ko takole v nevezanih besedah kramljaš z učiteljem Matjažem in Golci, zveš marsikatero pikro na račun zapostavljanja in pozabljanja. Posebno še v teh dneh, ko se domačini še živo spominjajo tistih dni izpred trideset let in besed, da jih za tisto, kar so Golci žrtvovali med vojno, ne bomo nikoli pozabili. Saj tega menda res nismo pozabili, bojim pa se, da številnih obljub še danes nismo izpolnili. ' Težko je razumeti, zakaj si morajo na Golem, ki leži na tj 'M TRI SO ... tri prijateljice, tri sošolke, tri tekmovalke smučarskega kluba Transturist iz Škofje Loke. MATEJA LUNDER, BEBA KOŽELJ in IDA KOGOVŠEK obiskujejo šesti razred osnovne šole v Škotji Loki. V šoli jim gre prav tako dobro kot na smučeh. In še obilo uspeha tudi v prihodnje! (Foto: T. Urbas) Novi vrtec še premajhen Čeprav je na novo zgrajeni vrtec v Slovenskih Konjicah namenjen le 120 otrokom, se jih že sedaj stiska v njem 132. Vrtec ne more sprejeti niti enega otroka več, čeprav starši otrok, ki . še vedno čakajo na sprejem v vrtec, skoraj sleherni dan trkajo na vrata vrtca. Prav zaradi tega v Slovenskih Konjicah že danes resno razmišljajo in upajo, da jim bo uspelo obnoviti nekdanji vrtec v stari graščini in najkasneje v petih letih zgraditi še enega novega. Jesenice Malice in kosila zastonj Res je, da bo zadnjo in odločilno besedo, kam in koliko se bo denarja v občini razdelilo, imela občinska skupščina. Vendar: če proračun ne bo „pre-nesel“ vseh potreb, naj bi šli na zmanjševanje sredstev tam, kjer bodo posledice manj boleče. Po nekaterih dosedanjih izračunih bi temeljna izobraževalna skupnost v Tržiču za vzgojo in izobraževanje letos potrebovala nekaj več denaija kot lani. je tudi razumljivo. Razumljivl /it za tiste, ki ta denar potrebuje! io'1* manj pa za one, ki o tej vso11 odločajo. Roko na srce: obči1* a ska skupščina v Tržiču vsaj d1. j r\' * sedaj ni nikoli skoparila z dv1 naijem namenjenim za vzgoj1 iM in izobraževanje najmlajših. U i utijv uujiiuajaui. h. Temeljna izobraževalna skuPj°a ost v Tržiču bi za svojo dej3)P/)’_ nost v tem letu potrebovala nekaj manj kot sedem milijon /o Ljutomer Brez sodobnega vrtca dinarjev, kar je v primerjavi^’, lanskim letom za okoli P.', odstotkov več. Skoraj šest niijL. jonov dinarjev ali natančna t' 5,755,720 din so letos nameni^ do sedaj prišlo ogledat že več skupin, med njimi tudi skupina predsednikov skupnosti otroškega varstva iz vseh naših republik, ki so vrtec pohvalili Člani občinske konference SZDL v Ljutomeru so se pred dnevi pogovarjali s člani občinske zveze društev prijateljev mladine o neurejenem otroškem varstvu v ljutomerski občini, kjer v vseh povojnih letih niso zgradili niti enega sodobnega vrtca. Sprejeli so sklep, da bodo skupaj z občani izvedli akcijo, s katero nameravajo vsaj v večjih krajevnih središčih vsaj nekoliko urediti vzgojno-varstvene ustanove. za dejavnost osnovnih šol in plW sebne šole, ostali denar pa neobvezne dejavnosti za dino na osnovnih šolah. Skra1! ka, denar, ki ga bo dobila H meljna izobraževalna skupna! v Tržiču, bo dobro naložen® če bo že prišlo do zmanjševani sredstev, naj bi jih v te name|,|riQ pristrigli čim manj. t0je Koper t k Vučja gomila O manjšinskem^ šolstvu v Koprib Je res premalo otrok? Sf|> republiška komisija Pred dnevi se je v Kopru Na nedavnem zboru volivcev v Vučji gomili so posebno pozornost posvetili šoli, za katero menijo nekateri, da je v njej premalo otrok in je torej vprašanje obstoja te šole samo še vprašanje časa. Po mnenju domačinov pa je šola v Vučji gomili nujno potrebna, saj je vas dokaj raztresena, cesta proti Bogojini pa je pozimi največkrat neprevozna. Tudi možnost prešolanja otrok v Tešanovce skoraj ne pride v poštev, saj bi imeli otroci avtobusno zvezo samo v eno stran, poleg tega pa so avtobusi zaradi redkih prevozov vedno natrpani. stala manjšinsko šolstvo s predstC,. niki italijanske manjšine, kjer s j: ^ se pogovarjali predvsem o te# e 1 vah italijanskih šol in otroški vrtcev v obalnih občinah. Itai j|r jansko šolstvo se namreč v z# L1* njem času srečuje s težavan ^ pri pomanjkanju italijanski ^ učiteljev na naši obali. Čepi' te težave uspešno rešujejo tuji slovenski učitelji, ki dobro oJj vladajo italijanski jezik, si janski šolniki kljub vsemu lijo, in seveda tudi prizadevaj^ v da bi pridobili čim več učitelj^ ac italijanske narodnosti. Zato C, pripravljeni štipendirati VV^ 1 italijanske državljane PL. ' ki jih ta poklic veseli imajo pogoje. Izpopolnjevali%j. bi se na ljubljanski univerzi VSc »P k Polit nas na pedagoški akademiji Ljubljana Učila za prometno vzgojo 1 izk ^resr iProjj Konec februarja so se v prostorih AMD Moste v Ljubljani s člani zvezne komisije za proučevanje programa in izdelavo šoh'' učil za prometno vzgojov šolah. Pregledali so učila, ki so šoli trenutno na voljo in se med drugim tudi dogovorili o izdaji nov sprejema moralno-etične ala ^n°te naše revolucije in joH(č'0uPravne socialistične druž-javi *’j^Sojo v duhu patriotizma i socialistične vrednote, [ nA . zastavljamo kot cilj naše ičnCv0le> potem ne more biti pri-ueflif ^ejno nevtralne, družbeno in pO^Sažirane šole ali idejnega pa Cma- nlljjr°samezni učitelji se izogi-SkraL °bravnavanju družbenih ila n ~ 0vij ‘n konfliktnih si-nJClj našega razvoja, ki jih po-ren f- potrošniška miselnost, talne razlike in druge de- gvaflJ jjneflj^a^je. Tam, kjer ni jasne Ifio-vzgojne usmeritve, kjer ‘tkajo družbeno usmerjenost H6 in kjer je stihija nadome-r družbeno usmerjeno sve-poriazorsko osveščanje mla-aTtl ' kjer vlada „spontano, od Lenih hotenj nemoteno r)fPje“, se vrivajo našim vzgoj-^ | botrom tuji vplivi, ki jih aru stoterno tolerirati, kot npr. ija zjj enjevanje ali ignoriranje jdsta^^itev naše revolucije in kjer s^stičnega razvoja, dvo-a tež1^ informacije in interpreta- roški posameznih družbenih m' v z: žavai .. tujih, cinični komentarji ai jeznih pojavov itd., kar vceplja učencih rt*- V, r J ■ -------- anski n 0 temeljni usmeritvi na-JepL družbenega razvoja in o jo tiipdtnih vrednotah naše no ol°uPravne družbe, si ita|y0"ena organizirana družba 1111 86 ne odP°veduje svo' ievajt vPlivu na vzgojo mlade jitelji1®^6- Zato družba tudi do-;ato C v?ebino, cilje in smotre rati ki izobraževanja. Imamo 116 1,|1'' en0 ~ družbeno .seli fdrano socialistično samovali11 JjVno šolo. Težnje po nev-3 1 šoli so lahko torej le izraz mr?nstvenih pojmovanj o H kot družbeni funkciji ali Pplitično geslo tistih, ki |bi MZkoristili šolo kot torišče resničevanje ciljev, ki so erzi s v P' t>rotju z načeli našega so- cialističnega družbenega razvoja. Druga seja konference ZKJ je v svojih sklepih in akcijskem programu opozorila, daje treba na vseh področjih, torej tudi na vzgojnoizobraževalnem področju krepiti marksistično misel in ideologijo^ samoupravne družbe ter temeljito in odgovorno razvijati naš vzgojnoizobraževalni sistem in v zvezi s tem redigirati učne načrte. Marksizem, ki usposablja za kritično mišljenje, za oblikovanje stališč do sebe in do družbe, v kateri živimo in delujemo, mora dobiti večjo vlogo, pri oblikovanju socialistične zavesti mlade generacije. Pri vsebinski razčlenitvi pojma idejnosti pouka je treba poudariti, daje z izobrazbenega in razumskega vidika idejno tisto, kar je znanstveno utemeljeno, z vzgojnega pa to, kar je vrednostno opredeljeno glede na moralna, svetovnonazorska in družbeno-politična izhodišča. Nemalokrat v šolah naletimo na močne ovire pri uresničevanju vzgojnoizobraževalnih smotrov prav ob vrednotenju družbenih pojavov, posodabljanju učne snovi, povezovanju učne snovi z aktualnimi vprašanji življenja, odzivnosti na politične dogodke in probleme itd. Pogosto so nesporazumi glede idejnosti pouka, kot na primer primitivno in pa tudi tendenciozno naziranje, da je idejnost nekakšen dodatek k učni snovi. Dosledno izpeljana oblika takega naziranja rezultira osiromašen, dogmatičen pouk, ki povzroča pri mladih apatičnost in indiferentnost. Idejnost je lahko le notranja sestavina učne snovi in učnega procesa, ki terja od učitelja osmislitev, miselne povezave in vrednostno opredeljevanje. Tako pojmovana idejnost pouka je zahtevnejša naloga kot pa faktografsko, pozitivistično in indiferentno posredovanje učne snovi, ker terja temeljito strokovno znanje, razumevanje smotrov predmeta in ustrezno metodično usposobljenost učitelja. Nasprotniki idejno angažirane šole se radi sklicujejo na ustavo in zakone, v katerih ni nikjer opredeljen marksistični svetovni nazor kot idejni temelj za realizacijo vzgojnoizobraževalnih smotrov šole. Zakon o osnovni šoli in zakon o srednjem šolstvu določata samo, da osnovna šola uvaja učence v razumevanje osnovnih zakonitosti razvoja v naravi in družbi in jim s tem daje temelje za oblikovanje znanstvenega pogleda na svet. V zakonu o srednjem šolstvu pa je prav tako v temeljnih določbah navedena naloga srednjih šol, da razvijajo znanstveni pogled na svet in pri- spevajo k oblikovanju osebnosti, samostojnega in kritičnega duha ter umskih in moralnih lastnosti človeka v socialistični skupnosti. Takšne formulacije dopuščajo različne interpretacije, na primer, da se ..znanstveni pogled na svet“ in ,,svetovni nazor" ne izključujeta ter da ni edino znanstveni tisti pogled na svet, ki izhaja iz marksizma. Menimo, da bi morali pri opredelitvi idejno-vzgojnih smotrov v zakonih nedvoumno opredeliti položaj in vlogo marksizma kot idejno osnovo pouka v naših šolali. Naša šola zaostaja za razvojem samoupravnih družbenih odnosov. Notranja organizacija vzgojnoizobraževalnega procesa ter odnosi med učiteljem in učencem ne ustvarjajo pogojev za skladno formiranje mladih ljudi v samoupravljavce in njihovo vraščanje v samoupravno družbo. Samoupravni odnosi med učitelji in učenci v življenju in delu šole ne morejo biti zgolj idejno-politično načelo, marveč temeljni pedagoški odnos v učnem procesu. Spopad med starim in novim V današnji šoli se prepletata stari in novi koncept vzgoje, kar povzroča spopad med tradicionalnimi in novimi naziranji. To se zrcali tudi v idejni usmerjenosti šole. V sodobni šoli se mora nujno spremeniti vloga učitelja v vzgojnoizobraževalnem procesu. Učitelj mora predvsem postati organizator, usmerjevalec vzgojnoizobraževalnega procesa in oblikovalec mladega človeka, svetovalec, ki skrbi za čim objektivnejše vrednotenje učenčevega znanja, za motivacijo in spodbujanje učenčeve ustvarjalnosti in angažiranosti. Ne bi se smelo dogajati, da učitelj uporablja ocene in razne administrativne ukrepe kot instrumente za uveljavljanje formalne discipline pri pouku in navidezno krepitev lastne avtoritete. Tako kot v drugih državah lahko ugotavljamo tudi pri nas vedno več nasprotij in konfliktnih situacij med učitelji in učenci. Nemir z visokih šol se zaradi anahronističnih odnosov in vzdušja prenaša na srednje šole. Učenci upravičeno postajajo vedno bolj kritični do kvalitete, oblik in metod pouka, do medsebojnih odnosov, pa tudi do učiteljeve zavzetosti za probleme mlade generacije. Nadalje se zastavlja vprašanje, kako je mogoče na podlagi naših predpisov onemogočiti opravljanje pedagoškega dela takemu učitelju, ki očitno zanemarja ali celo zavestno ovira uresničevanje družbenih vzgojnoizobraževalnih smotrov ter delo šole kot družbeno angažirane ustanove. Postopek po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih je lahko ob nezrelosti delovne skupnosti šole tako neučinkovit, da kakršnokoli ocena in predlog ukrepa, ki ga posreduje pedagoška služba, ostane mrtva črka na papirju. Prizadevanja za uresničevanje idejno-vzgojnih smotrov paralizirajo tudi druge, že večkrat ugotovljene napake, ki imajo izvor v nekaterih zastarelih koncepcijah pouka. Razvoj znanstvenih disciplin povzroča uvajanje novih predmetov, kar sicer daje zunanji vtis, da si v šoli prizadevamo vzgojiti vsestransko razvito osebnost, v praksi pa s parciali-zacijo znanja dosegamo neredko prav nasprotne učinke. Množica informacij, med seboj nepovezana dejstva posameznih predmetov, slaba horizontalna in vertikalna zgradba brez korelacije učne snovi, nesposobnost razlikovanja bistvenega in nebistvenega ter nerazumevanje temeljnih zakonitosti v naravi in družbi — vse to negativno vpliva na uspešnost uresničevanja vzgojnih smotrov. Ob uvajanju moderne učne tehnologije nekateri pozabljajo na pomen človeškega faktorja — na pedagoga kot subjekta v učnem procesu, ki ga ne more nadomestiti nikakršno tehnično sredstvo, če nočemo vzgojiti zgolj družbi odtujenih ljudi, tehnokratov, katerim materialne dobrine pomenijo izključne in temeljne vrednote človeka. Sama moderna učna tehnologija ne bo izboljšala kakovosti in učinkovitosti izobraževanja. Proces vnašanja novosti je uspešen samo takrat, če je povezan s procesom transformacije vsebine in s sistemom notranje organizacije šole. Ko je govoril o vlogi šole v družbenem okolju, je Boris Lipužič dejal, da se šole pogosto zapirajo vase in premalo vključujejo v družbeno okolje. Zamrle so nekatere pomembne oblike dela s starši, pionirski starešinski sveti in prostovoljne dejavnosti, pri katerih so bodisi kot mentorji, inštruktorji itd. pomagali šoli zunanji sodelavci. Samoupravljanje kot temeljni družbeni odnos marsikje v šolah še ni dovolj razvito. Opažamo dve skrajnosti: na eni strani bistvene odločitve izhajajo od ravnatelja šole, na drugi strani pa ravnatelj prepušča samoupravnim organom odločanje tudi o tistih vprašanjih, pri katerih bi morala priti do izraza njegova organizacijska in pedagoško oblikovalna funkcija. Pravica do samoupravljanja ni samo vzgojno načelo Udeležba mladine v srednjjh šolah pri samoupravljanju pa je marsikje še precej formalistična. Pravica mladih do samoupravljanja ne more biti samo vzgojno načelo, marveč predvsem normalen, demokratičen odnos med učitelji in učenci kot enakopravnimi subjekti v vzgojnoizobraževalnem procesu, ki naj nadomesti neredko brezdušen, avtoritaren in birokratski odnos učiteljev do učencev. Šolske in razredne skupnosti učencev bi morale resnično zaživeti kot specifična pedagoška oblika sodelovanja mladine pri samoupravljanju poleg njihove neposredne participacije v svetu šole z vsemi pravicami in odgovornostjo kot pri ostalih članih. Ne gre torej samo za nalogo šole pri vzgoji bodočih samoupravljavcev, marveč tudi za njihovo enakopravno udeležbo pri samoupravljanju že med njihovim šolanjem. Pri tem bi morala imeti pomembno vlogo tudi pionirska organizacija v osnovni šoli in Zveza mladine na srednji šoli. Mladinska organizacija se v zadnjem času spoprijema z mnogimi aktualnimi problemi (odnosi med učenci in učiteljj., preobremenjenost učencev, težak materialni položaj dijaških domov itd.). Ne bi smeh prezreti tudi pomembne vzgojne vloge prostovoljnih dejavnosti učencev v izvenšolskem času, v katere se učenci vključujejo po svojih nagnjenjih in interesih. Žal pa zlasti v srednjih šolah prostovoljne dejavnosti močno usihajo. Zato zlasti v mestih mladina išče možnosti za zadovoljitev svojih interesov v lokalih in v nezdravi zabavi. Vodstva šol in učiteljski zbori bi morali mladim posvetiti več skrbi in jim nuditi konkretno pomoč. Čeprav marsikje formalno imajo različne interesne organizacije, je v njih premalo ustrezne vsebine, skozi katero bi mladina bolj začutila pripadnost svojim organizacijam in smotrnost njihovega obstoja in delovanja. Žal je še veliko razlik v odnosu učiteljev do različnih vzgojnih dejavnosti mladine po pouku. Mnogi opravljajo samo učno obveznost in menijo, da so s tem svojo dolžnost izpolnili, posamezniki pa jemljejo veliko odgovornost na svoja Agica Jelenko, mlada učiteljica z osnovne šole Šmarje pri Jelšah, je s svojo prisebnostjo rešila otroke iz podirajoče se šole ramena in v učiteljskih zborih ne dobijo za to niti moralnega priznanja. Pri organizaciji vseh interesnih dejavnosti so najbolj prizadeti učenci poklicnih šol s koncentrirano periodično organizacijo teoretičnega pouka, kjer v kratkem obdobju nekajmesečnega pouka težko zaživijo celo šolske in razredne skupnosti. Še slabše pa je z interesnimi prostovoljnimi dejavnostmi in s sistematičnim družbenim vzgojnim vplivom na tiste učence, ki so v učnem razmerju z zasebnimi obrtniki. Rešitev: radikalna redukcija snovi v učnih načrtih Napačna ali enostranska interpretacija učnih načrtov in togost pri uporabi učbenikov in drugih didaktičnih pripomočkov je lahko pogosto vzrok preobremenjenosti, neučinkovitosti in preskromne kvalitete naše šole. Učitelji niso vedno dovolj odzivni na aktualna idejno-politična vprašanja družbe in pomembne dogodke v svetovnem merilu. Težave so tudi z izvajanjem pouka temeljev socialistične morale v osnovni šoli, ki ga lahko uspešno poučujejo učitelji, ki so napredno usmerjeni, družbeno-politično razgledani in strokovno ter metodično usposobljeni za uresničevanje smotrov tega predmeta. Glede metod vzgojnoizobraževalnega dela je treba opozoriti, da enostransko naglaša-nje preverjanja znanja z učnimi testi in nalogami objektivnega tipa lahko ob podcenjevanju ali celo izrivanju vzgojne funkcije šole privede po drugi poti do vulgarnega pozitivizma in brezidejnega scientizma. Če je težišče v vrednotenju vzgojnoizobraževalnih rezultatov zgolj na tem, kaj se je učenec naučil in kaj zapomnil, je ob pomanjkanju instrumentov za ugotavljanje vzgojnih rezultatov pouka ocena integralnega vzgojnoizobraževalnega dela lahko zelo enostranska. Zlasti mnogi srednješolski učitelji neredko vrednotijo učence le po znanju, indiferentni pa so do njihove svetovnonazorske, idejne in družbeno moralne izoblikovanosti. Na srednjih šolah večkrat niso smotrno izkoriščene tudi tako imenovane mladinske ure, ki jih razredniki radi uporabljajo zgolj za reševanje razrednih, često disciplinskih problemov in za svoja razredniška opravila, manj pa jih uporabljajo za obravnavanje vzgojnih vprašanj, ki jih v svoji stiski zaznava mladina in si želi od vzgojitelja tehtne besede in nasvetov. Analize pedagoške službe opozarjajo, da obstaja negativna korelacija med razvojno stopnjo šolanja, snovno obremenjenostjo učnih načrtov in stopnjo realizacije vzgojnih smotrov. Rešitev je predvsem — tako kot si prizadevajo tudi drugi drugod v svetu — v radikalni redukciji snovi v učnih načrtih s poglavitnim namenom, da se učenci seznanijo in osvojijo tisto ključno snov, ki bo razvijala učenčevo samostojno problemsko mišljenje, razumevanje zakonitosti, zmožnosti posploševanja in aplikacij in ne nazadnje, da bo v ospredju tista učna snov, ki je relevantna za oblikovanje učenčevega pogleda na svet, na njegovo svetovnonazorsko usmeritev in ki pripomore k formiranju socialistične osebnosti. Materialni temelji -pogoj za boljše vzgojnoizobraževalne dosežke Učinkovitost vzgojnoizobraževalnega dela, torej tudi uspešnost . uresničevanja vzgojnoizobraževalnih smotrov, je odvisna predvsem od učiteljeve strokovne in pedagoške usposobljenosti, družbeno-politične razgledanosti ter osebne idejne in svetovnonazorske usmerjenosti. V zadnjem času se je okrepila skrb za usmerjanje učencev v pedagoške gimnazije, k čemur je pripomoglo tudi načrtnejše štipendiranje republiške in temeljnih izobraževalnih skupnosti. Še vedno pa niso določeni preciznejši kriteriji za vpis študentov na pedagoške akademije kot temeljne kadrovske šole za usposabljanje osnovnošolskih učiteljev. Prav tako ni ustreznega usmerjanja absolventov srednjih šol na fakultete, ki izobražujejo zlasti bodoče srednješolske učitelje. Če bi hoteli doseči boljšo usposobljenost učiteljev za uresničevanje nalog naše socialistične šole, potem bi morali pedagoški akademiji ter fakultete in drugi visokošolski zavodi, ki usposabljajo bodoče učitelje, posvetiti več skrbi marksistični izobrazbi študentov. Ob potrditvi visokošolskih statutov v skupščini SRS bi morali zagotoviti družbenim zahtevam ustrezno strukturo štu-, dijskih programov in družbene kriterije za izbiro profesorjev na visokošolskih zavodih, ki izobražujejo učitelje. Seveda pa ob zaostritvi družbenih zahtev glede učiteljeve poklicne usposobljenosti ter idejno-politične usmerjenosti ni mogoče spregledati dejanskega družbenega položaja učitelja in vrednotenja njegovega dela, ki se izraža med drugim tudi v materialni stimulaciji in motivaciji. Med prosvetnimi delavci prevladuje prepričanje, da mora (Ncuialjevanje na 7. strani) Druga plat zvona Ena zgradba - dve šoli - dva ravnatelja Člani delovne skupnosti osnovne šole „Tone Čufar“ Jesenice želimo prikazati tudi drugo stran Gorenjskih razglednic v Prosvetnem delavcu z dne 4. II. 1972-2 Presenetil nas je naslov: Ena šola — dva ravnatelja. Mnenja smo, da bi se pravilni naslov glasil: Ena zgradba, dve šoli — dva ravnatelja. Avtorica članka Tea Dominko je na šolski zgradbi prav gotovo oba napisa dveh šol opazila, kar tudi pod naslovom na-vaja. Soli v eni zgradbi zajemata 1484 učencev. Dalje menimo, da je v današnjem času demokracija v Jugoslaviji dosegla tako stopnjo, da se oba kolektiva samostojno odločata za združitev ah proti njej. Ozračje ni umetno ustvarjeno in tudi ne more biti, ker dva človeka, čeprav ravnatelja, ne moreta vplivati na odločitve učiteljskega kolektiva. Oporekamo tudi navedbam v članku tov. Jožeta Gazvode: „Na Jesenicah so skoraj štraj-kali zaradi nove šole v Kranjski gori, ker je zelo veliko stala". To je izjava, ki napačno obvešča šolsko javnost. Učitelji na Jesenicah vemo, da je bila nova šola v Kranjski gori prepotrebna, saj so do leta 1970 obiskovah učenci pouk v treh izmenah. Pedagoško delo v Kranjski gori v takih razmerah ni bilo mogoče, zato smo se med prvimi delovnimi organizacijami v naši občini odločili za samoprispevek 80,00 din na zaposlenega člana. V treh letih smo iz lastnih sredstev vplačali 7.040,00 din. Nezadovoljstvo v obeh kolektivih jeseniških šol pa smo pokazali zaradi finančnega načrta za leto 1971, ker smo le-tega prejeli 22. decembra 1971. Zadnje dni decembra smo bili obveščeni, da bomo prejeli za materialne izdatke manj sredstev kot je bilo prvotno določeno. O „štrajku“ v našem kolektivu ni bilo govora, ker bi s tem škodovali učno-vzgojnemu delu v šoli. Škodovali bi tudi družbi, ki je finančna sredstva zagotovila. Občinska skupščina Jesenice je pravočasno sprejela merila za delitev dohodka šolam, zataknilo pa se je na temeljni izobraževalni skupnosti Jesenice. Iz teh razlogov smo 27. decembra 1971 sklicali izredni zbor delovne skupnosti in ostro protestriali proti taki finančni politiki. Iz zapisnika je razvidno, da smo zahtevali: 1) Pravočasno finančni načrt; 2) Materialno oskrbo šole. Člani DELOVNE SKUPNOSTI OSN. ŠOLE „TONE ČUFAR" Mislim, da je bila Tea Dominko preveč enostransko informirana o problemih in uspehih šolstva v naši občini. Zdi se mi potrebno, da citiram del poročila o učnih uspehih in delu osnovnih- šol v občini Jesenice ob koncu šolskega leta 1969/70, ki gaje izdelal zavod za šolstvo SRS, organizacijska enota Kranj: — Ce izvzamemo osnovno šolo Kranjska gora, ki bo dobila že v tem letu novo šolsko poslopje, in osnovno šolo Žirovnica, za katero bodo letos izdelani projekti za dograditev telovadnice in prostorov za otroško varstvo, sta glede šolskih prostorov v najkritičnejšem položaju obe jeseniški šoli. Po številu učencev v občini zajemata .''3 % celotne populacije in vendar imata na razpolago eno samo telovadnico, kjer naj bi se tedensko opravilo 151 ur telesne vzgoje, ne da bi pri tem upoštevali delitev razredov na višji stopnji po spolu, kar znese čez 200 ur pouka; šoli tudi nimata it'treznih prostorov za uspešno rjanje tehničnega pouka, r v siorov za knjižnico in čitalnic . prenotrebnih kabi-vn- . : vsega tega, kar je po->: i m dernizacijo pouka. Prostorske probleme v samem mestu je možno reševati le z dograditvijo novega šolskega poslopja na Plavžu. Vse druge predlagane variante predstavljajo le začasne in zasilne rešitve, hkrati pa laično poenostavljanje in podcenjevanje materialnih problemov šolstva in so v nasprotju s 16. členom zakona ,o osnovni šoli, ki ga v celoti citiramo: „0snovna šola mora biti organizirana tako, da z vsem svojim notranjim življenjem, odnosi, sodobnimi sredstvi, oblikami in metodami dela zagotavlja napredek in uspeh ter prispeva k uresničevanju smotra vzgoje in izobraževanja. Zaradi izpopolnjevanja vzgojno izobraževalnih nalog osnovne šole ter zaradi varstva in vzgoje učencev izven časa, ki je določen za pouk, se osnovni šoli postopoma zagotovijo taki materialni pogoji, da ne bo pouka v izmenah." Ta del poročila velja tudi za razmere v tem času, saj do drugih sprememb ni prišlo, razen da so v Kranjski gori novembra 1970 dobili novo šolo. Prepričan sem, da bi morah pot iz težav iskati, tako kot je nakazano v poročilu. Dodal bi še to, da bi v novi šolski stavbi morala dobiti prostore še posebna osnovna šola, ki ima nemogoče pogoje za delo. Tudi k zapisu, da je ozračje proti združitvi umetno ustvarjeno in želje po ravnatelje vanju obeh ravnateljev, ne drži. Nihče iz kolektiva šole „Prežihov Vo-ranc" ne bi morel pritrditi avtorici članka, da je ravnatelj delal ovire in karkoli vplival proti združitvi - nasprotno! Šola „Tone Čufar" pa je bila v času, ko je bil izveden referendum brez ravnatelja. Položaj ravnatelja v taki situaciji (ko si več ali manj odgovoren za propadU referendum) ni zavidanja vreden. Želja po ravnateljevanju med učitelji ni veliko, kar dokazuje tudi skoraj dve leti nezasedeno mesto ravnatelja na šoli „Tone Čufar" in tudi razpisi za ravnatelje na drugih šolah, saj prihaja le malo prijav (v glavnem le po ena sama). Iz članka so bralci prebrali tudi o tem, da so učitelji na obeh osnovnih šolah na Jesenicah proti zidavi novih šol in da so skoraj stavkah zaradi nove šole v Kranjski gori, ki je veliko stala. Vemo, kako zelo je bila potrebna šola v Kranjski gori, zato sta se oba kolektiva pridružila takoj tistim delovnim kolektivom v občini, ki so podpisali pogodbo, da bodo tri leta prispevali po osem tisoč starih tisočakov na zaposlenega za gradnjo kranjskogorske šole. Obveznosti iz pogodbe smo tudi izpolnili. Iščimo vzroke za nezadovoljstvo tam, kjer v resnici so! Nihče ni seznanil tov. Domin-kove (ne na temeljni izobraževalni skupnosti Jesenice ne na šoli v Kranjski gori) s tem, da je izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti Jesenice sprejel finančni načrt za leto 1971 šele v drugi polovici decembra in da so bile šole seznanjene z njim 22. decembra 1971. Republiška izobraževalna skupnost pa je v tem času že pripravljala izračuna za novo koledarsko leto. Tov. Gazvoda, ravnatelj šole v Kranjski gori, bi po mojem mnenju kot predsednik sveta za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo pri skupščini občine Jesenice moral vplivati na temeljno izobraževalno skupnost, da napravi pravočasno finančni načrt in z njimi seznani šole. Saj mu je moralo biti znano, da je občinska skupščina sprejela odlok o razmejitvi sredstev že 26. februarja 1971 in proračun 19. marca 1971. Razumljivo, da ko-Jektiva obeh šol nista mogla biti zadovoljna s predvidenimi finančnimi sredstvi za materialne izdatke. Že novembra smo prekoračili izdatke po finančnem načrtu, ki nam je bil znan šele konec decembra. Jeseniški šoli ( ' N REPUBLIŠKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST JE RAZPISALA 100 ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJ MATEMATIKE - JAVILO PA SE JE LE PET (5) INTERESENTOV V_______________________________________/ Na svoji 66. seji je izvršni odbor repubhške izobraževalne skupnosti obravnaval poročilo o delu izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1971, poročilo o delu upravnega odbora sklada za štipendije in posojila, predlog zaključnega računa repubhške izobraževalne skupnosti, predlog ukrepov za izboljšanje položaja v 11 prizadetih občinah, predlog meril za financiranje vzgoje v domovih srednjih šol in druga sprotna vprašanja. To je bila deloma priprava na bhžnjo sejo skupščine repubhške izobraževalne skupnosti (dne 1. marca). V razpravi o res temeljitem poročilu (o delu repubhške izobraževalne skupnosti minulo leto) so se člani izvršnega odbora ustavih najprej ob vprašanju možne združitve repubhške izobraževalne skupnosti in zavoda za šolstvo. Do te še ni prišlo, ker razprave v zvezi z razmejitvijo pristojnosti še niso končane. Kadar govorimo o delu obeh, pa je po izkušnjah članov, izvršnega odbora sodelo- vanje predvsem na nižjih enotah (temeljne izobraževalne skupnosti in področne enote zavoda za šolstvo) izredno dobro in uspešno. Drugo vprašanje, ob katerem so se zadržah, so kadri na naših osnovnih šolah, predvsem na predmetni stopnji pouka. Poročilo navaja: „Tako poučuje matematiko in fiziko 70 % učiteljev, ki nimajo ustrezne izobrazbe, slovenski jezik 51 %, tuje jezike pa 47 % učiteljev. V skladu z zakonom si morajo ti učitelji do konca leta 1972 pridobiti višjo izobrazbo. Ta določila pa ne bodo realizirana, ker izredni študij, na katerem je sicer vpisanih okoli 60% vseh učiteljev, ki nimajo ustrezne izobrazbe, ne daje pričakovanih rezultatov predvsem zaradi neprimernih študijskih pogojev." V razpravi so člani dopolnili poročilo: Za izpopolnitev izobrazbene strukture osnovnošolskega kadra so bili vloženi veliki napori - in tudi sredstva. Zavod za šolstvo je organiziral seminarje, pedagoška akademija je nudila predavanja — učitelji pa se ne javljajo. (V Pomurju sta se npr. od 16 učiteljev, ki poučujejo določen predmet, javila za seminar samo dva). Tudi prihodnji diplomati ne pomenijo rešitve - saj jih je vehko manj, kot bi jih potrebovah. (Poleg tega se razen slušateljev pedagoške akademije le v majhni meri odločajo za poučevanje). Predsednik izvršnega odbora repubhške izobraževalne skupnosti je ponovil že tolikokrat povedano nujnost, da morajo kadrovske komisije z vso resnostjo usmerjati mlade ljudi v prosvetni pokhc — že od osnovne šole dalje. V razpravi so se zadržah ob podiplomskem študiju (samo magisterij lahko vodi do doktorata, ne pa tudi specializacija, kar mnoge ljudi ovira pri odločanju za študij tretje stopnje), permanentnem strokovnem izobraževanju ter izrednem študiju. Vse te oblike izobraževanja še namreč niso sistemsko urejene, delovne organizacije pa zelo neenakomerno odmerjajo sredstva za nadaljnji študij. (Ekonomisti in pravniki mnogo laže dobijo denar za nadaljnje šolanje, medtem ko je s tehničnimi poklici težko. V tem ni logike glede na naše gospodarstvo - je pa logika glede na toJ po podjetjih odloča o raz® vanju sredstev.) Izvršni odbor repub izobraževalne skupnosti je pripravil program ukrepe’ pospeševanje razvoja vzgoj izobraževanja na manj ra? območjih v SR Sloveniji v 1972. (Objavljamo celotne sedilo.) S tem dokumentoj bodo razbih zaprti krogi š nih problemov — tako upamo. Program bo obf* vala skupščina izobraž® skupnosti, nato pa pojde ' no razpravo. (V mejnih obj Tolmin, Sevnica in Litij1' izobraževalna skupnost nf sko financirala B program.) Glede sofinanciranja Vif domovih za učence srednj1, je izvršni odbor sklenil, čajo nedeljska in nočna stva samo socialno ogrožen^ za ostale naj prispevajo sv® lež starši. Ža nadaljnje p11, čune in sofinanciranje je ^ treba pripraviti analizo nega dne (naj pripravi skup' dijaških domov). Posebno'vprašanje so šoj1 delovnih organizacijah, bf jih je čimprej izenačiti 2 nimi šolami. J NEŽA MAUt INFORMATIVNI DAN 0 VISOKOŠOLSKEM ŠTUDIJU Prvi pogled na farmacijo Srednjevelika predavalnica odseka za farmacijo (fakultete za naravoslovje in tehnologijo) na Aškerčevi cesti v Ljubljani ni bila letošnjega 17. februarja nič drugačna kot sicer. Zasedba v avditoriju, kjer si okrog 9. ure komajda še našel prostor, je potrjevala, da se farmacevtski poklic feminizira. Prav zato se na farmaciji vneto trudijo, da bi pridobili za študij te stroke tudi fante. Vsako leto izobesijo v gimnazijah in drugih srednjih šolah plakate, s katerimi vabijo sposobne mlade ljudi, naj postanejo njihovi štipendisti. Fantje, še posebno vabljeni! Sicer pa to, kar je sedelo tisti dan v predavalnici, „uradno“ sploh še ni sodilo v univerzitetne klopi. Šele čez nekaj mesecev bodo zapeli Gaudeamus in dobili potrdilo o svoji zrelosti ... Gimnazijci so prišli po informacije. Vse o vsebini, obliki in zahtevnosti študija na posameznih višjih in visokih šolah naj bi zvedeli na tako imenovanem informativnem dnevu o visokošolskem študiju, ki ga je lani (17. aprila) prvič organizirala fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, letos pa so ga kot novo obliko poklicnega usmerjanja nista dobili poleg predvidenih sredstev za materialne izdatke še posebej sredstev za amortizacijo, kot jih je dobila šola Kranjska gora. Zato pa smo bili prisiljeni iskati pomoči pri predsedniku in tajniku skupščine občine Jesenice, ki sta uspešno posredovala pri temeljni izobraževalni skupnosti Jesenice. Nezadovoljstvo učiteljev na Jesenicah pa je povzročil tudi sklep komisije za socialna vprašanja pri temeljni izobraževalni skupnosti, da ne bo razdelil sredstev za malice za leto 1971. Tudi ta sklep so nam sporočih konec decembra 1971. Na šolah smo pa dajali brezplačne malice vse leto, saj je zlasti na šoli „Prežihov Voranc" dovolj otrok, ki so take pomoči potrebni. Sredstva, ki smo jih dobili za brezplačne malice od repubhške skupnosti otroškega varstva, pa niso zadoščale. RAVNATELJ OSNOVNE ŠOLE ..PREŽIHOV VORANC" ANDREJ PIKON sprejeli tudi drugi visokošolski zavodi: ljubljanska univerza, umetniške akademije in višje šole, visokošolski zavodi v Mariboru in višja šola za organizacijo dela v Kranju. Po dogovoru med rektoratom univerze in akademij, dekanati fakultete, vodstvi visokih in višjih šol, republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo, zavodom za šolstvo, SRS, skupnostjo gimazij SRS, aktivi srednjih strokovnih šol in republiškim zavodom za zaposlovanje je bil določen letošnji informativni dan o visokošolskem študiju. 17. februarja prihodnji maturantje niso imeli pouka. Namen informativnega dne: - Le visokošolski učitelji lahko nudijo prihodnjim študentom najbolj tehtne in avtentične informacije. Dijaki se bodo odločali za študij bolj premišljeno, to pa bo nedvomno prispevalo k manjšemu osipu. Zanimanje je pol uspeha Informatorja v predavalnici farmacevtskega odseka sta bila letošnjega 17. februarja asistent dr. Aleš Krbavčič in prof. dr. Dušan Karba. Poslušamo nekaj splošnih informacij: ..Farmacija je študij, ki daje zdravstvene delavce. Zdravstveni delavci boste, ne glede na to, kje boste delali - v lekarnah, industriji ali velikih grosističnih podjetjih, ki se ukvarjajo z nabavo zdrabvil. Študij je raznolik, začeli pa ga boste s študijem naravoslovnih predmetov. Farmacija, ki sintetizira znanje medicine in kemije. .. itn. Dr. Aleš Krbavčič odkrito priznava zahtevnost študija in opozarja na selekcijo, ki nastane na fakulteti že po prvem letniku: „Med vpisanimi novinci je le malo tistih, ki uspešno preskočijo bariere pred dru- * v Vzgoja, ki je odsev kulturnih ter socialnih razmejr, spreminja v glavnem tisti del osebnosti, ki je odgovoren za človekove socialne in etične manifestacije. KSr se sociokultumi dejavniki z razvojem družbe spreminjajo, se nujno spreminja tudi tisti del osebnosti, ki je pod njihovim vplivom. gim letnikom..." in spodbuja: „Prvi pogoj za uspešnost je zanimanje, ljubezen do študija.“ Težko je na začetku, ko se križajo navade srednje šole z zahtevami visokošolskega študija: ..Sprotnega preverjanja znanja, ki je močna opora pri delu, na univerzi ni. Sami si morate pridobiti samokritičnost in določene delovne navade. Z medsebojnimi stiki in s povezanostjo s študenti višjih letnikov lahko nadomestite to, česar vam predavatelji zaradi pomanjkanja časa ne bodo mogli dati. “ Kakšen je pomen znanja, pridobljenega v srednji šoli? To znanje je v prvem letniku izredno pomembno, zato ga ne gre zametovati. Še v tem polletju se je treba resno lotiti učenja tistih disciplin (predmetov), ki predstavljajo ogrodje študija na univerzi. dt/cz/vc. uciu, /vi ric Delavnik, ki ga ne merijo kazalci ure Prof. dr. Dušan Karba podrobneje pojasnjuje pojem farmacije, z besedami riše obseg farmacevtove aktivnosti: odkrivanje, produciranje, analiziranje ... Največ besed nameni znan-stvend-raziskovalnemu delu, za katerega vse doslej nismo storili dovolj, da bi v resnici veliko prispevalo k razvoju farmacevtske čitnic, prostih sobot in pr( kov, o prizadevnosti, ki i1 merijo kazalci ure. Govorih vih možnostih strokovne# popolnjevanja, ki se odpiF novejšem obdobju kompju1 ,,v in računalnikov. Kakšen je pravzaprav k niški poklic? Miselnost, & lekarništvo zgolj ..trafiko) posel", je že zdavnaj pref Farmacevt je vez med bolno in zdravnikom. Njegova “j nost .se zrcali v zdravstvi, prosvetljevanju, v svojevN{ zdravljenju - ugodnem vanju na pacienta. Študij na univerzi je pf Ijalnica, ki usposablja za df raznih področjih; uči te f mati nova spoznanja. In >’}. letih si zagotovo ne mori1, brati zaloge znanja za št im" let. Še nekaj napotkov, K kov o vpisu in prednji Ogled laboratorijev je s kič1! formativni dan 1972. Šf seku farmacija, kjer imajo l>! leto približno ISO nodn pride v drugi letnik pribliD do 50 študentov. Na M1' diplomira povprečno deset'. Bo bera v prihodnjem boljša? Koliko bodo poffl* informacije? Čez leto d': pravijo - bodo vedeli o tet gotovo več. Marjana I IMAMO LAHKO LE ENO ŠOLO S c* < ; 4 *■ i.i'V i ! 1 if r (Nadaljevanje s 5. strani) uneti učitelj v družbi perspektivo socialne varnosti in da lahko le pod tem pogojem sproščeno in ustvarjalno oblikuje mlade generacije. Težko bomo dosegali boljše vzgojnoizobraž^ valne rezultate, zlasti v idejno^ vzgojnem pogledu, če ne bomo bolj energično in uspešneje krepili materialnih temeljev izobra-/ ževanja (financiranje osnovne dejavnosti in investicij v šol-' stvu). V praksi ugotavljamo pomanjkljivo usposobljenost učiteljev, ki so pravkar zapustili visokošolske zavode. Pomanjkljivo so usposobljeni za nekatere temeljne naloge, ki jih terja sodobna organizacija učnega procesa (nova matematika, skupinsko delo in individualizacija pouka, vzgojno delo, programirani pouk, uporaba sredstev sodobne učne tehnologije). Razen teh vrzeli smo pri strokovnem izpopolnjevanju dolžni zlasti posvetiti posebno pozornost družboslovnemu in idejnemu izobraževanju učiteljev, spoznavanju aktualnih vprašanj organizacije vzgojnoizobraževal-nega sistema, družbeno-politič-nega razvoja itd. Analiza uresničevanja vzgojne funkcije šole opozarja, da je treba okrepiti odgovornost ravnateljev kot pedagoških vodij šol, ki se prepogosto pretežno nkvarjajo z organizacijsko-administrativnimi in finančno-materialnimi vprašanji, premalo časa pa namenijo nalogam, ki so izrazito pedagoške narave. Ravnatelji naj bi načrtno vključevali v delovni načrt šole tematiko za vzgojne konference. Današnji čas terja, da učitelj spoznava in raziskuje zapletene družbene probleme, da proučuje socialno in psihološko okolje, v katerem živijo učenci, medsebojne vplive ožjega in širšega družbenega okolja, razlike v osebnostni usmerjenosti m vedenju učencev ter druga vprašanja, ki vplivajo na oblikovanje učenčeve osebnosti. Ravnatelji bodo morali prevzeti tudi večjo odgovornost za sprejem novih učiteljev in drugega strokovnega osebja na delovna mesta v šolah, za spremljanje njihove strokovno-peda-goške usposobljenosti in druž-beno-idejne usmerjenosti. Pri kadrovanju na vodilna delovna mesta se ponekod pc-sveča preveč pozornosti forma -ui strokovni izobrazbi, manj p i osebnostnim kvalitetam i i družbeno-politični angažin -uosti bodočega ravnatelja. Ob koncu referata je navedel Boris Lipužič tudi predloge nujnih ukrepov, ki naj bi povečali uspešnost uresničevanja druž-oenih vzgojnoizobraževalnih smotrov: — Na kadrovskih šolah naj bi povečali fond ur, vsebino in kakovost marksistič-nega družboslovnega izobraže-^nja in vzgoje prihodnjih uči-mljev, v sistemu in programu, ysebini in oblikah strokovnega *zP°polnjevanja pa okrepili njihovo družbenopolitično izobraževanje in idejno vzgojno uspo-sabljanje. Ustrezne absolvente osnovnih šol je treba uspešneje usmerjati v šole za pedagoški poklic in pri izbiri ter dodeljevanju štipendij ter drugih oblik dfijžbene—portioči holj knTTln-i slej upoštevati tudi idejno ozi-/ romirsvetovnonazorsko usmerT leuosi študentov ter druge-Iruž-bene kriterije za učiteljski poklic. , Učna snov v učnih načrtih •u učbenikih bo formulirana v skladu z marksističnimi vzgojni-jhi smotri, v strokovni periodiki m časopisih, namenjenih prosvetnim delavcem naj bo obrav-hava idejnovzgojnih problemov Pogostejša kot doslej. . v skladu z novimi nalogami sole je treba zagotoviti odgovor-host ravnateljev kot pedagoških v°dij šole, s strokovno litera-tUro, in publikacijami pa polagati učiteljem k učinkovitej-scmu strokovnemu izpopolnje- vanju in idejno-vzgojnemu usposabljanju. Ostali ukrepi zadevajo revizijo predpisov, ki ovirajo učinkovit družbeni^tKfdzocfin inter-vencijo v prinferihrko je_zar3di zavestnega__na špratn varna— in usmerjenosti posameznih učjte-ljev^nnemogt5čemE uresnjše va-nje Ttrtižbcrrih -vzgffjnoTžobraže-valnih smotrov, in ko odpovedo demokratične oblike in metode idejnega boja. • Na spremembe čakajo zakoni s področja šolstva, ki določajo vzgojnoizobraževalne smotre posameznih vrst in stopenj izobraževanja, pospešiti bo treba sprejem predloga stališč o nekaterih vprašanjih, ki nastajajo med šolo in cerkvijo ter med vzgojnoizobraževalnim procesom in religijo, omogočiti okrepitev pedagoške službe za nekatere družboslovne predmete ter za proučevanje problematike prostovoljnih dejavnosti in organizacije prostega časa otrok v izvenšolskem času, samoupravljanje v šolah, za idejno vzgojno in družbenopolitično izobraževanje učnih kadrov in samoupravnih organov v šolah. Slavko Podmenik: 0 aktualnih problemih idejnosti vzgoje in pouka Problem idejnosti (idejne usmerjenosti) se v zadnjem času ne pojavlja več samo kot nasprotje med idejnimi smermi pri pouku, temveč vedno bolj kot nasprotje med deklariranimi učno-vzgojnimi sniotri in principi na eni strani in drugačnim obnašanjem mnogih ljudi v družbeni praksi, v družbenih odnosih na drugi strani. Ta problem so delno opredelili v pogovoru o reformnih težnjah naše osnovne šole v uredništvu Dela (objavljeno 8.1. 1972). Nerazčiščeno pa je ostalo vprašanje': ali različnost („plura-lizem“) svetovnih nazorov med učitelji res ne duši, temveč bogati, pospešuje napredna vzgojna prizadevanja šole, ker ta nazorska različnost ah nasprot-nost med učitelji ne pomeni tudi moralne razUčnosti oziroma „dvojnosti“? S tem so namreč povezana tudi druga vprašanja: ah za napredno vzgojo zadošča, da je obnašanje oziroma ,,osebnostni stik“ učitelja z učenci v skladu z vzgojnimi smotri? Ali in kako vplivajo na to vzgojo tudi obnašanja oziroma odnosi med ljudmi, ki jih učenci doživljajo zunaj šole? Kako vpliva to tudi na obnašanje učiteljev in ah to obnašanje zares kaže moralno enotnost (v temeljnih interesih in značajskih lastnostih, vrednotah) in so med učitelji razlike le v nazorih? Če pa so razlike tudi v obnašanju in v temeljnih vrednotah, kaj danes povzroča te razlike med učitelji in tudi v družbi zunaj šole? Zato so na omenjenem pogovoru opozorili, da takšnih kompliciranih vpra-šanj ne morejo reševati samo pedagogi! V poročilu na 25. seji CK ZKS so odločno zavmih zahtevo po odpiranju šole svetovnonazorskemu pluralizmu in zahtevah, naj se v zvezi s tem opredelijo komumsll tudi na znanstvenih, pohtičnih in drm gih področjIlr7~Nekateri so~~to štorih že~"prefi v polemiki proti stališču, ki ga je zastopal eden izmed referentov na^ blejskem nsvetu pedagogov ' (ll(5i 071): d a1 vzgoja ne more biti im-nt funkcija družbe, temveč funkcija človekove imanentne^ (prvinske, bistvene) zavestne aktivnosti; zato lahko oblikuje človeka v humano, človeško bitje le pedagoška znanost prek osebnega vpliva učitelja, medtem ko institucionalizirani vpliv družbe omogoča le funkciona-hstično in eshatološko manipuliranje s človekom in odtujevanje človeka njegovemu bistvu, to je ustvarjalnosti in svo- PRIJATELJICI (linorez — Irena Pernat, osn. šola ^Martin Kon-šak“, Maribor-Tezno) — z razstave v Šoštanju bodi. Zato ima lahko vzgojno funkcijo samq družba, v kateri samoupravljanje omogoča svoboden vpliv človeka na človeka. Takšno razmišljanje o družbi in njenih vplivih očitno zelo abstraktno posplošuje družbene, upravljavske ah celo samo državne, uradniške institucije in njihov vphv, kakor da pomenijo celotno „družho“ in vse bistvene vplive družbe. Prav tako posplošeno uporablja pojem „vzgoja“ samo v pozitivnem pomenu, kakor da negativno obnašanje ne more imeti vzgojnega vpliva in oblikovati negativnih lastnosti. Človekovo „bistvo“ pa z abstraktno po-splošitvijo pripisuje zavestni aktivnosti. Proti takšnemu opredeljevanju vzgojnih funkcij so nastopih nekateri pedagogi z upravičenimi ugovori, da razvoj človekove osebnosti nikoh ni odvisen samo od človekove „no-tranje narave*1, temveč vedno tudi od „družbenega okolja**, ki omogoča in bistveno usmerja oblikovanje človeka. Toda nekateri so si kot bistvo tega družbenega okolja, ki v naši današnji družbi oblikuje ljudi, zelo poenostavljeno in abstraktno zamislih „samoupravljanje“. Zanemarili so, da tudi to upravljanje, kot vsako drugo, pomeni zavestno organizirano osveščanje in usmerjanje družbenih odnosov, ki je odvisno od bistvenih materialnih odnosov v delitvi dela in materialnih delovnih razmer. Tako so samoupravljanje naredih za podobno vseodrešujočo splošno „silo“, kot v kritiziranem stališču nastopa individualna zavestna aktivnost. V obeh primerih je tako iz popolnoma nasprotnih izhodišč izpeljana enaka rešitev. Takšno protislovje zmerom pomeni, da so preveč abstraktno, metafizično in neresnično rabljeni bodisi pojmi v sklepu ah v premisah ah povsod. To nas opozaija, da konkretnih problemov, ki smo jih nakazah v uvodu, ne moremo reševati s takšnimi njetodami in s takšnim znanjem o „družbi“, „človeku*‘( „(samo)upravlja-nju“, „družbenem okolju** itd. Treba je upoštevati tudi druga področja družbene znanosti. Bistveno pa je vprašanje: kako to, da so v družbenih vedah tako zanemarjene temeljne marksistične ‘ metode in spoznanja o družbi in človeku, ki so jih zelo natančno opredelili in na zgodovinskih primerih pojasnili in dokazali že klasiki marksizma? Predvsem: (a) kako se temeljne potrebe, interesi in vrednote človekove osebnosti in celih slojev ali razredov oblikujejo predvsem v delovnem procesu, pod vplivi narave in delitve dela, spodbujane s produktivnostjo oziroma rezultati dela; in to še preden se oblikuje organizirana zavest o interesih in novih odnosih, ki jih ti interesi in vrednote zahtevajo; (b) kako se zato novi ekonomski odnosi prilaščanja in delitve pogojev in rezultatov dela organizirajo z novim sistemom upravljanja vseh družbenih odnosov šele, ko je orga- nizirano osveščanje celih slojev, razredov ali družbenih skupnosti doseglo zadosten obseg in moč, da lahko učinkovito vpliva na obstoječi sistem upravljanja; (c) kako so spremembe temeljnih značilnosti narave, delitve in produktivnosti dela -od katerih je neposredno odvisno oblikovanje temeljnih človeških potreb, interesov in vrednot — neposredno odvisne od določenih značilnosti materialnih pogojev in sredstev za delo (..materialnih proizvajalnih sil“); zato je oblikovanje človeških lastnosti, vrednot in nazorov le posredno odvisno od teh materialnih .,sil“ in zato poteka to oblikovanje v dolgotrajnih in protislovnih procesih; in še druge zakonitosti Dokler ne upoštevamo teh zakonitosti in dialektičnih metod (s katerimi razlikujemo med neposrednimi in posrednimi vplivi; med vzroki in pogoji; med nujnimi, zadostnimi in bistvenimi pogoji; med vzroki in dejavniki ali faktorji; med „silami“, pogoji, vzroki in dejavniki; med različnimi stopnjami in vrstami njihovih zvez in učinkov; med stopnjo ah „močjo“ učinkovanja in smerjo, kvaliteto učinkovanja; med učinkovitostjo, funkcionalnostjo, racionalnostjo, smotrnostjo in smiselnostjo; itd.), tako dolgo ne moremo razložiti in rešiti tudi sodobnih družbenih problemov. Na primer: kaj povzroča birokratizem in vse druge oblikehn-dividuahstičnih, egoističnih interesov ter njim ustrezno „biro-kratsko, tehnokratsko, elitno** ipd. obnašanje in odnose že pri samem delu, v dehtvi dela in v upravljanju, kljub zavesti in organiziranju samoupravljanja, celo „znotraj“ samoupravljanja? Itd. Veliko vzrokov je, zakaj so bila marksistična dognanja in metode tako izrinjene iz znanosti, politike in z njimi tudi iz idejnosti pri pouku in vzgoji. Kot ideološki izraz, sredstvo in posledica tega seje na vseh področjih — od znanosti, pohtike, šolstva do kulture — razbohotilo z abstraktnim posploševanjem poenostavljeno, vulgarizi-rano nadomeščanje .jnarksiz-ma** z raznimi inačicami vulgarnega ekonomističnega materializma (o tem sem natančno in dokumentirano pisal pred petimi leti). V nasprotju s tem so se na prazninah, ki jih je puščal ..marksizem**, razraščali vplivi religije in cerkve, razne vrste pozitivizma, nihilizma ipd. Končno so se zastopniki takšnega ..marksizma** zadnje čase začeli sporazumevati z nosilci nasprotnih tokov, da je ..marksizem zastarel** in da ..znanost še ne pozna zakonitosti družbenega in človekovega razvoja**. Ob dogodkih ,,na Hrvaškem** so se takšna in podobna dejstva ponovno izrazila v hudih političnih konfliktih, ki so opozorili tudi na pomen marksizma v politiki, znanosti in vzgoji. Renata Mejak: Družbe brez napak ni V zadnjem času so vse pogostejše kritike na račun uresničevanja idejno vzgojne funkcije šole. V iskanju vzrokov za neuspeh najpogosteje naletimo na naslednjo argumentacijo: Zakonitosti, ki so pričele delovati na gospodarskem področju in v družbenem življenju povzročajo nasprotja tudi na področju vzgoje in izobraževanja, (predvsem med starim in sodobnim sistemom vzgoje in izobraževanja). - Nenehno se kopičijo problemi, lotevamo se jih parcialno, nedosledno, z reorganizacijami, ki dajejo le navidezne rešitve. Očitna je odsotnost odgovornosti, sklicevanje na samoupravljanje za doseganje lastnih interesov. - Včasih ni jasnih meril, kaj je dopustno ali družbeno škodljivo, kaj je v skladu s socialističnimi interesi. - Pogosta so nasprotja med ideali in stvarnostjo, nedoslednost med proklamiranimi smotri in med pogoji za uresničevanje ciljev, neskladje med različnimi, nasprotujočimi cilji. V vseh formulacijah vzgojnih smotrov najdemo prikaz oziroma popis določenih svojstev, lastnosti, ki jih je treba razviti pri učencu. Sinteza vsega, kar je v tistem času in v konkretni družbi ocenjeno kot najbolj pozitivno, najboljše za človeka posameznika in za človeka člana skupnosti. Večina smotrov, je sestavljenih tako. da opisuje določen model, to pa vodi v idealizacijo, v uniformnost. Socialistična družba mora zagotoviti raznoliko formiranje osebnosti, pomagati, da učenec razvija svoje sposobnosti in možnosti. Zato je koristneje razčleniti bistvene karakteristike naše socialistične družbe, in na tej osnovi začeti realne, dosegljive vzgojne smotre. Vzgojni smotri (formulirani kot splošna načela in deklaracije) v odnosu do prakse niso bili v preteklosti predmet znanstvenih raziskovanj znanstvenih razprav, praktičnih družbenih akcij. Manjka člen med teoretičnim temeljem in družbeno resničnostjo. Ta člen je raziskovalno delo. Zato je tudi razširjena miselnost in progma-tična praksa, da sta vzgoja in izobraževanje odsev konkretnega družbenega stanja (pasivni odsevale spremljevalec ekonomike (politike, tehnike) in ne revolucionarna kritika obstoječega, intenzivna in organizirana družbena težnja za preseganje dane situacije. Revolucionarno kritična vloga vzgoje (program, ZK, ustava) naj se zrcali v usposabljanju ljudi na soočenje z negativnimi pojavi, ki spremljajo vsako družbo. V družbi so prisotni različni elementi (često nasprotujoči), to je nujnost. Ni družbenega sistema, ki ne bi v sebi nosil ,,anti telesa** v svojem organizmu. Sterilne, kemično čiste družbe brez napak ni. Zato mora biti pripravljen učitelj na uresničevanje vzgojnih smotrov v taki družbi, kjer se soočajo različni idejni vplivi, različni interesi notranjih protislovij, ki so posledica odprtosti družbe. To pomeni, da se učitelj ne bi smel umakniti pred težavami k naštevanju posameznih neproblematičnih ..pozitivnih** dejstev, brez ovrednotenja, brez. oblikovanja odnosa do le teh. Naloga učitelja ni le interpretacija stvarnosti. Poskušati se orientirati v stvarnosti, ki je polna alternativ, adaptirati učence na stvarnost, mobilizirati skupine zaradi nekega skupnega cilja, gojiti kritično misel mladih. Kakšne tipe obnašanja lahko danes zasledimo pri učiteljih glede interpretacij naše družbene resničnosti? Idealiziranje stvarnosti (prej razširjen pojav) Naštevanje dejstev brez interesa za družbeno dogajanje, zaprtost v lastne okvire - pozitivizem povzroča prazen prostor, kon-fuzija ciljev in vrednot. Zakrite ali tudi neprikrite sovražne ocene, ki želijo razvrednotiti vsako pozitivno družbeno akcijo, antisocialistične težnje. Kritičen odnos, objektivna analiza stvarnosti z namenom, da se z zavestno akcijo uresničijo ideali. Družba brez, idealov bi bila prepuščena stihijskemu razvoju. Pomembno je le vprašanje, ati je ideal vsiljen od zunaj, potem to ni pravi ideal, ali pa je ideal takšen, da ga je mogoče uporabiti za akcijo, za spremembo obstoječega stanja, to je, da je ..realen ideal**. - Demaskirati je treba nekatera hotenja in zato ponovno opozoriti na marksistično pojmovanje vzgojnih smotrov. Marjeta na Dravskem polju Le temelji nove šole Tri leta je že tega, ko se je v krajevni skupnosti Marjeta na Dravskem polju več kot , iz slovenskega jezika 9, iz matematike 7 in prav toliko učencev s[ želi oddaje s področja telesne vzgoje. Štirje učenci bi želeli tudi oddajo o tehnični vzgoji, potem pa so posamezniki predlagali tudi oddaje ruskega, japonskega, francoskega, nemškega in latinskega jezika ter oddaje o prometu. Devet učencev je predlagalo tudi oddaje v zvezi z izbiro poklica, nekateri pa oddaje, podobne oddajan' zagrebške šolske televizije. Ob tem pa se pojavlja tudi vprašanje, ki je v zvezi s šolsko televizijo pri nas zelo pomembno: koliko šol ima na Slovenskem N televizorje? Med načrtne priprave, da bomo čez nekaj let vključili v pou,\ šolsko televizijo, spada seveda predvsem televizor. Ali lahko upamo, da bodo šole svoje nakupe za prihodnje tudi načrtovale tako, da bo imela televizor tudi vsaka podružnična šola. Miloš Djukič %\ P' ti bi I. iti št ..Hitro natakni plašč," pravi. „Mudi se mi. “ Andrejka hiti. Nič ni huda na mamo. Samo, da je prišla. „Daj, daj, Andrejka! Ne zamujaj me še ti!" ,,Oprosti, mama! Saj hitim! Kje so moji čopa rini? Aha, jih že imam!" Andrejka strmi v mamo. Rada bi jo objela. Ampak prej se mora mama nasmehniti. Tako kot se je nasmehnila Gašperjeva mama. ,Na svidenje, Andrejka!" Andrejka se ozre. Saj res. Tu je tovarišica in tovarišica jo pozdravlja. Grda Andrejka, skoraj je pozabila nanjo, na svojo ljubo tovarišico. Mami se mudi, toda Andrejka mora objeti tovarišico. Mora ji dati po- j ljubček. Mama in Andrejka hitita po cesti. Mama stopa naglo. Andrejka skoraj teče. Ko bo Andrejka velika, bo delala prav tako velike korake kot njena mama. „Stopi, Andrejka! Stopil Prosim! Zamudili bova avtobus!" Andrejka stopa, teče, dela velike korake, a mame he mora dohiteti. Ali bo mama huda, se prestraši Andrejka. Ne, ni huda! Andrejka dvigne v naročje in z njo teče do avtobusne postaje. Uboga mama! Uboga! Čisto potna je! Andrejka se približa maminemu licu in z ustnicami popije njeno znojno kapljo. Mama se nasmehne, zdaj se zares nasmehne in še močneje stisne k sebi svojo A ndrejko. Marta Grom j Pr bc m, IM tt/i dr sle g "S C4 5 S. S j? "3 S žS ^ S f?- p-3-tr tS‘Ž 3 > El. < 5 3 S-EU 5-3 3 NOVO RAČUNSTVO Seminar iz matematike za učitelje srednjih šol Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS je pri-f^dilo skupno z inštitutom za matematiko, fiziko in mehaniko, odsekom za matematiko pri FNT in zavodom za šolstvo — ob denarni pomoči republiške izobraževalne skupnosti - v dneh od 31. jan. do 3. febr. 1972 četrti seminar iz nia tema tike pod naslovom „Novo računstvo". Prvi trije seminarji so bili posvečeni modemi matematiki: ^minar v juniju 1964 je obravnaval uvod v teorijo množic in logiko, osnovne pojme abstraktne algebre, pojem prostora v {natematični analizi in verjetnostni račun. Drugi seminar v juniju 1967 je bil posvečen vektorskim prostorom in uporabi vektoijev v elementarni matematiki. Tretji seminar, ki je bil februarja 1970, je obdeloval skupine v fiziki in geometriji. Letošnji seminar je bil po-ecen precej zapostavljenemu Poglavju na naših šolah, nume-^ni matematiki in njenim pro- , ^ pozdravnem govoru je dr. • vidav primerjal matematiko računstvo, potem pa so se v Uin dneh zvrstila naslednja Predavanja: Numerična mate-atika (dr. Z. Bohte), Numero-?gija (dr. A. Suhadolc), Ana- liza za biln iiza Z' Bohte), Ana- ,a algoritmov (A. Kmet), Sta-feost računskih procesov (J. °zak), Pregled elementarne aternatike s stabšča numerič- ^ega računanja (Dr. Z. Bothe). Sak dan smo poslušali po uro 1 dve tudi Programiranje v 1 * -'V- uoivii A 1 V-Jgl Cii 1111 CU 1J V ?LGOLU 60 (E. Zakrajšek), ki 0 mu popoldan sledile še vaje ,a računalniku IBM 1130. Pri vajah so udeleženci pod odstvom E. Zakrajška preizku-i^L če so njihove „domače na-^ J1®6 pravilno rešene. Zadnji au popoldan je bil posvečen , delu na namiznih račun- ,/ ^strojih. ■ Predavatelji so se potrudili, ' a so bila njihova predavanja azumljiva in zanimiva. Korist-1a N bila povezava s snovjo, ki udeleženci na šolah pouču-’» ieJo. V informaciji, ki je bila >- 'sem razposlana pred semi-V farjem, je bil kratek povzetek Predavanj z navodili za vaje in seznamom literature z željo, da bi se prijavljenci na predavanja in vaje pripravili. Oboje je predstavljalo novost v organizaciji seminaijev. Predavanja so bila med seboj usklajena, podana z enotnega stališča in so se dopolnjevala v skladno celoto. Društvo doslej ni prirejalo samostojnih seminarjev iz astronomije (če za takega ne štejemo serijo predavanj iz astronomije, ki jih je imel dr. F. Dominko za predavatelje astronomije na gimnazijah v šol. letu 1968/69 — prisostvovalo jim je do 20 učiteljev), zato je bilo letos seminarju iz matematike priključeno še predavanje iz astronomije. Dr. F. Dominko je govoril o pulsaijih. Po predavanju so si udeleženci ogledali astro-nomsko-geofizični observatorij na Golovcu. Takrat kot seminarje bil tudi redni sestanek aktiva matematikov in fizikov, na katerem je govoril o modernizaciji matematičnega pouka v Belgiji I. Smoleč, profesor iz Zagreba, ki se je kot član mednarodne komisije za pouk seznanil z belgijskim eksperimentom. Uvodoma je naštel nekaj razlogov za modernizacijo pouka matematike. Med njimi je zanimiva ugotovitev modemih psiho-loško-pedagoških raziskav, daje otrok v svojih zgodnjih letih ni 'ti eii 10 6, si ■tli ■Ji Za ti- nn ko že :ili ko Je kič močno dovzeten za spoznavanje osnov moderne matematike, če mu le-te na primeren način podamo. Željo udeležencev, da bi na takih seminarjih čimveč pridobili za svoje redno delo, kaže zahteva, naj ne odpade prvotno napovedana potem pa preklicana razprava o srednješolskih učnih načrtih. Zato je zadnji dan taka razprava vendarle bila. Pokazalo se je, da je vrsta zadev, ki so potrebne izboljšav (usklajenost učnih načrtov med predmeti in šolarpi, minimalne zahteve, porazdelitev ur na raz* rede, izbira predmetov pri maturi, nabavljanje učil, učna obveznost in pod.). Omeniti velja tudi zahtevo udeležencev, da bi poleg seminaijev, ki jih prireja društvo in ki so predvsem strokovnega značaja, moral zavod za šolstvo organizirati še strokovno metodične seminarje. Udeležba na seminaiju je bila prostovoljna. Kljub temu je namesto pričakovanih 50 prisostvovalo kar 117 udeležencev, ki so ves čas pozorno sledili predavanjem in pridno izdelovali „domače naloge". To govori za stališče DMFA SRS, naj bodo seminarji prostovoljni, da pa je treba omogočiti udeležbo tistim, ki se jih želijo udeležiti. Organizacija seminarja, ki jo je vodil C. Velkovrh, je bila vzorna. O novostih in spremembah programa so bili udeleženci sproti obveščeni z biltenom, ki je izšel v desetih šte-vilkah. Odmori so bdi malo daljši kot je običajno, ker so bili namenjeni debatam. Seveda so se med njimi obnavljala tudi stara poznanstva in sklepala nova. K temu je prispeval tudi uspel dmžabni večer. D. MODIC RAZŠIRJAJTE SVOJ LIST! Seminar pod naslovom NOVO RAČUNSTVO je bil v prostorih Inštituta za matematiko, fiziko in mehanikov Ljubljani Tržaški seminar Sem slikar' kruh pa si služim s poučevanjem na osnovni šoli. e««mo mi je dal v roke učenec petega razreda listič z rožnato °dobico Doris Day, na drugi strani pa sem bral tudi tole: . ■ krasno je to biti »f »se je dobro Uh ter “čitelj ne pride nov... k dele tujem se strokovnih sestankov. Predavatelji me spodbujajo 0errnanentnemu izobraževanju, k uvajanju naprednih pedagoških li’^°v in naprednih učnih postopkov - tudi k poučevanju z ne ~ predvsem pa k pedagoškemu erosu, ki ga ne sme zanimati 2 Pfačilo ne nagrada. In še v boj sem klican proti vsemu, kar in te v skladu s socialistično moralo in znanstvenim po-pe(l orn na svet. V predavanju na temo Vzgoja skozi čas nam je ne pribijal: „Čas nam golta mladino. Cvete industrija ce-. n°sti, ki perfidno lokavo zavaja. Treba se je boriti proti nega-‘vmm impulzom časa. “ 5f/ sem v roke naše krajevno glasilo in bral: te’’/tna restavracija v Luciji pri Portorožu je bila preteklo soboto drugič letos prizorišče volitev najlepšega dekleta. Tokrat je bilo jj vrsti kar dvojno izbiranje, kajti napovedani valitvi miss Slovenije ba ^"Organizatorji — največji jugoslovanski ženski list .Politika donije jj ^eo^rada ~ v zadnjem hipu dodali še volitev missMake- dom*0^ Makedonska dekleta bi zaradi nastopa na taki prireditvi tud^ na^eteia na težave pri starših in v šolah. Torej mora Slovenija yVtem. pogledu pomagati premagovati zaostalost. “ tud’ Za?!su Prizadevnega časnikarja - učitelja zvemo še, kako je je I Priljubljeni show - orkester s popevkarji navduševal; kako se selek^^ska žirija potila, ko je oddeljevala dekleta po londonskih kakVn‘h- Prepozicijah, ki že 20 let veljajo za izbor miss sveta; in Vse 0 ^ bili številni domači in inozemski gostje s prireditvijo nad-‘tdovoljni, saj so bila dekleta res lepa in torej vredna pogleda. u- drobnoni sPrcSk,damo kaj lepega in koristnega, vzemimo zdaj pod Mednje * ^ °^starek, ki sem ga v začetku navedel. Zvemo na- 1. Makedonske mame, očetje in šolniki so nazadnjaki. In sicer zato, ker delajo težave lepim dekletom, ki bi rade javnosti pokazale mere in oblike svojih teles in s tem prišle do bonitet, ki jih današnja družba nudi lepim, zlasti pa najlepšim ženskim telesom. 2. Moramo se seznaniti z zaskrbljujočim dejstvom: makedonska pedagogika šepa. 3. Slovenci smo naprednejši od Makedoncev. In sicer zato, ker lepim dekletom in njihovim lepim ambicijam lepo strežemo pa še sebe in celo inozemce pri tem lepo zabavamo — kar je hvalevreden in donosen posel 4. Pri tem nam pomagata naša in srbska televizija — hvala jima! Pa ne pozabimo se zahvaliti tudi Politiki bazam, najpomembnejšemu jugoslovanskemu ženskemu glasilu. 5. Smemo reči, da smo Slovenci vzor gostoljubja, dobrohotnosti in naprednosti. Nesebično pomagamo tudi dmgim premagovati zaostalost. 6. In pred nami sije brezmadežnost, ki je črni kači nazadnjaštva glavo strla. Lepa resnica se nam je lepo razodela. Sest strokovnjakov za njo stoji. In za omizjem sedijo blaženi. Počastimo torej brezmadežno početje. Pohvalimo čudovito naprednost in se je veselimo: lepo žensko telo je dobrina, nazadnjak ima še pomisleke, napredni se je posluži. Razodetje me je vrglo na tla. Ob vznožju slavnega svetovljanskega omizja sem nepotreben siromak in bedak. Ne smem več gledati skozi svoje oči. Če hočem kaj veljati, se moram naučiti gledati in videti, kakor gledajo in vidijo imenitni, razpoložljivi in darežljivi. In še nekaj mi je nudilo naše krajevno glasilo tisti petek v isti številki. Objavilo je tudi priprave za dan prosvetnega delavca. Zvemo, da je najvišji samoupravni organ s področja vzgoje in izobraževanja v bodoče sprejel sklep, da obdari nekaj prosvetnih delavcev, da so pa kriteriji na osnovi katerih bodo delili te nagrade, zelo zahtevni (nelepim usoda ni naklonjena). Pisec našteva pogoje: vzorno in nesebično prizadevanje na delovnem mestu, doseganje izrednih vzgojnih in učnih uspehov, neoporečni osebni odnos do, sodelavcev in mladine, uspešno uveljavljanje pri izvenšolski dejavnosti itd. Belil sem si glavo, kaj naj bi prišlo še pod itd. Je itd. neskončnost naših dolžnosti ali neskončnost naših možnosti, skrita vera v posmrtno življenje? Nič pravega nisem mogel uganiti, dokler nisem odprl enajste strani in prebral vsega pod naslovom farada slovenskih in makedonskih lepotic". Spočetka se mi je v glavi zavrtelo, potem sem si pa opomogel, pravkar mi je pa postalo vse lahko in čudovito, kot kadar zavonjaš izpod krasne srajčke naš deodorant Duet in si popolnoma urejen ... Sladko me je obšlo: jo že imam! Če se hočem izkazati za skrajno naprednega in prizadevnega, če hočem postati zares vzoren likovni pedagog in estet, ljubitelj in propagator lepote, tedaj moram: organizirati na naši šoli vsakoletne volitve - po lucijskih, beograjskih in londonskih propozicijah - (.Anteno" ali pa „Stop" bomo pa zaprosili za častno pokroviteljstvo). Mar ne bi bila to čudovita, neizmerno pedagoška povezava, skrajno odlični odnos učiteljev do mladine? Ne bi mar tu gorel skrajno sladki, skrajno današnji pedagoški eros? Tepec zabiti, sem pa pred dvemi leti nergaško odklonil, ko sta me direktor hotela in častivreden občan lepo prosila za strokovno pomoč pri izbiri miss pršuta in terana.. . Kiču moramo nasprotovati, zato kiča ne morem podpirati, sem ju - ošabno zavrnil. Sudbina jarad Že pri vojakih nisem nikoli znal ujeti koraka. Zato je malo verjetno, da bi kdaj prejel nagrado Saponie Osijek, da o drugih niti ne govorimo. .. V šoli v sedmem in osmem razredu pri obravnavi pojma kič namreč približno takole tvezem: - V dvajsetem stoletju, ki naj bi bilo brez mraka in razsvetljeno kot še nobeno, uspeva in se bohoti mistika začuda primitivne, nesubtilne narave, puhlo samovšečnega in vulgarno zlaganega kova, ki nima z živobitnimi potrebami in kvalitetami ničesar skupnega, ker je le kič in nobena globlja resnica. Že naši predniki so vedeli, da ni vse zlato, kar se sveti. Danes nas obliva morje cenenega blišča in bleska. Kič proizvaja potrošniška družba, površinska, brezbrižna surova komerciala, ki ima mogočne zaveznike (glavni od njih je človeška neumnost; brez človeka — kiča tudi ne bi bilo kiča, meni znani sociolog in pisatelj Herman Broch). Pornografija in pomokič izvirata iz istega dna: iz nemoči, prostaštva in cenenosti. Obredi volitev lepotic, proglašanja najlepših ženskih zunanjosti in missovska nagrajevanja so parade pomokič a. Če hočemo vztrajati pri znanstvenem pogledu na svet, moramo priznati, da so primitivni fetišizem, ceneno oboževanje lupine in groba ignoranca -pri nekaterih nenamerna pri nekaterih dopadljivo namerna — vsebine: ženske osebnosti, ženske kot živega človeškega bitja, ki ima - in še kako mora imeti - za svojo obstojno možnost in polnost tudi notranje, duhovne kvalitete - zbsti pa še takrat, ko narahlo ostari in je le te še lahko držijo v življenju pokonci. Starši, ki dovoljujejo sedemnajstletnim hčeram udeležbo m missovskih izbiranjih, so topočutni zabiteži. Obsojam tudi vse tiste kolege, slikarje, ki pristajajo na vabila organizatorjev pomokičastih parad in s svojo prisotnostjo podpirajo pomokič. Mrk in tog sem, nelepo napadalen, bolan prenapetež. Zato sem se v duševni stiski, v hudem dvomu, obrnil k inozemskemu sociologu. Naj vam zaupam, kako mi je italijanski znanstvenik odgovoril. Poleg drugih besed je postavil tudi tele: ,Eden najbolj splošnih argumentov, ki jih uporablja pomokič v samoobrambne namene, je trditev, da je človeško telo, zlasti pa žensko, najlepša stvar na svetuj' in tu vidimo, da je istenje lepega z ugodjem, kar je značilno za kič in prav tako pojem ali bolje rečeno mit o ženski - predmetu, le ena oblika človekove meščanske alienacije, ki je dno pornokiča, ali vsaj tistega, ki ga počenjajo moški." (Ugo Volli .pornografija in pomokič", poglavje iz knjige Gilla Dorflesa „Kič - antologija slabega okusa". In da ne bo nesporazuma, še to: Kakor Miklavžu Brengonu je tudi meni ena sama debela pregreha bolj simpatična kot sedem mršavih čednosti. Vendar mi gre širjenje in šopirjenje cenenosti precej na živce. Privlačijo me samoniklo in intenzivno živi. Ne taki, ki uprizarjajo maškerade, temveč tisti, ki zmorejo maškerade de-maskirati. Zdi se mi, da smo srakam in papigam podobni. IVAN VARL Izberite med novimi knjigami • Izberite med novimi knjigami Oddolžitev Heinrichu Mannu Stoletnica rojstva Heinricha Manna (1871-1950) je odjeknila v obeh Nemčijah - vzhodni in zahodni - pa tudi v drugih evropskih deželah. Pri nas smo se spomnili nemškega pripovednika, dramatika in esejista s prevodom njegovega najobsežnejšega leposlovnega dela JHenri Quatre“. Čeprav Henrich Mann nikoli ni dosegel pisateljskega slovesa svojega brata Thomasa, pa je njegov leposlovni delež pomembno osvetljeval tedanji čas in družbo. Sele proti koncu svojega življenja, pravzaprav šele takrat, ko je bila glavnina njegovega pisateljskega dela že za njim, je Heinrich Mann prejel priznanja, ki niso bila kurtoaznega značaja, marveč spoznanja o vrednosti njegovih del Tako kot v nazorskem obzorju se da razvideti v njegovih delih, v publicistiki, razvojno pot od meščanskega humanizma do demokratičnega glasnika človeških pravic in slednjič v nezatajljivi levičarski opredeljenosti. Heinrich Mann nam je doslej v spominu zlesti s prevedenima romanoma profesor Nesnaga" (v filmu , J*lavi angel") ter „VeUka stvar"; v slednjem je prikazal spodjedeno wei-marsko republiko. Začuda premalo cenjene so njegove novele in črtice, ki so nastale okoli dvajsetih let (tedaj upravičeno tekmuje s pozneje precej popularnejšim bratom). Prav kratka proza Heinricha Manna kliče prevajalca, saj je slogovna in kompozicijska prečišče-nost tu očitna, v območju socialne in etične tematike družbenih previjanj pa je Mann prepričljivo pronicljiv, v mnogočem imeniten oblikovalec resnice o „malem življenju vsakdanjosti". ,JHenri Quatre“, kakor ponavadi označujejo zajetno delo v dveh knjigah - , Mladost kralja Henrika IV. “ in 'fZrela leta kralja Henrika TV. “ - uvrščajo nekateri poznavalci nemške književnosti med najboljša dela izpod peresa Heinricha Manna. Verjetno pa bo le obveljalo mnenje, da je Heinrich Mann svoj pisateljski vrh dosegel v prikazovanju tedanje sodobnosti. Obe zgodovinski knjigi sta nastali r emigraciji, saj je pisatelj pod nacizmom moral zapustiti domovino. V Franciji, kjer je skupaj z Blochom, Gideom, Aragonom nastopal proti nacionalsocializmu in vse očitnejši agresivnosti, je spisal ,flenrika Četrtega" kot oddolžitev deželi, kjer je našel zavetje, dom in prijatelje, predvsem pa kot literarno sporočilo plemenitih idej, humanistične zavzetosti in razumevanja med narodi. Čeprav je zgodovinski okvir pisatelju začrtal radij njegove leposlovne oblikovalnosti, pa je ob življenjski usodi zanimivega francoskega vladarja našel obilo snovi, ki govori tudi H. Mannovemu času, tedanji razklani dobi. Povratek v zgodovino, da bi z njo povedal tudi sodobnosti, pa ni v teh letih le poteza Thomasa in Heinricha Manna, marveč bi našli take primere pri več nemških pisateljih, ki so živeli emigrantsko življenje, a so želeli na svoj način spregovoriti zoper mračnjaštvo in totalitarizem, ohranjujoč kljub sivini razmer neke ideale, ali celo vizijo povsem antipodnega sveta nasproti onemu rakastemu, ki ga je tretji rajh že utrdil v praksi na vseh ravneh razvrednotenja človeštva. V Henriku Navarskem, poznejšem kralju Francije, je Heirich Mann našel markantno osebnost v močnem navzkrižju družbenopolitičnih in socialnih pretresov, ki niso pretresali le Francije, marveč mnoge evropske dežele in države. Prav to je pri pisatelju pobu-dilo željo po zgodovinskem prikazovanju, ki lahko pobudi pri bralcih neko vzporednico s sedanjostjo. Bistvena mu je neka idealno zamišljena predstava o možnostih, ki naj pripeljejo narode, države ne glede na različne vere, nazore in tradicije do strpnosti ter boljšega razumevanja in ureditve. Verski boji, ici so v šentjemejski noči razplamteli v skrajnost enostranske uveljavitve oblasti, so lahko vzporednica proste asociativnosti tudi za tedanjo sodobnost. Prav take razdome pojave je Henrik IV. živo občutil kot zanikanje vse drugačnih možnosti žitja in urejenosti. Kljub skepsi, ki je nujna posledica ozkih, prečesto osebnointeresnih pojavov in razmer, pa je Henrik ohranil modrost Montaigneovih idealov in tako uravnal ograditev države", ustavil verska nasprotja in deloval v duhu splošnega miru in razumevanja med narodi, želeč ostati blizu ljudstva. A postal je žrtev fanatizma, proti kakršnemu se je vse življenje boril Seveda moramo k tej skopi navedbi domisliti pisateljevo spretno biografsko nizanje, vnašanje etičnih maksim, odstiranje spoznavne resnice in ne nazadnje tudi fabulativno predivo. Morda da je vmes tudi idealizacija Henrika Četrtega, zlasti glede večjih programskih načel, kot jih je zmožna tedanja družba; zato so zamisli včasih že kar revolucionarne in gotovo bolj namenjene za neka splošna načela in kot tvorne smernice poznejšega časa. Samo s takih gledišč kaže prebirati in razumeti ,jlenrika Četrtega". Roman je natisnila CZ, za lepo, skladno opremo je poskrbel Matjaž Vipotnik. Prevajalka Seta Oblakova pa je očitno znala usklajeno prevesti obsežno delo. I. G. Popravek Pri članku ..Prispevek h kibernetiki" iz prejšnje številke se naslov pravilno glasi: ..Prispevek k psihokibemetiki". f Razstava v Novi Gorici Naš akademski slikar in pedagog Silvo KOMEL je pripravil v Novi Gorici razstavo svojih olj. Objavljamo fotografijo ene izmed njegovih abstrakcij. NOVE STROKOVNE KNJIGE 6. Andjelko Kuzmanovič: Naš kraj, Priručnik poznavanja prirode i društva za učenike 3. razreda osnovne škole. Valjevo 1971. NAŠI RAZGLEDI Mirko Šušteršič: Po mojih lovskih stezah Založila Lipa, Koper. V predgovoru pravi Saša Vuga o avtorju in knjigi naslednje: - Prišel bo čas, ko bo treba celotno spregovoriti o tem osemdesetletniku, enem najbolj zaslužnih mož v zgodovini slovenske lovske besede. Knjiga je priča o poteh, ki jih je pod ujmami usode prehodil naš človek, o kruhu, ki ga je moral poiskati daleč stran od ljubljenih domačih host in gor, o čustvih, ki so jarmile srce, ko se je mrak spet in spet razmikal. Pod temi zgodbami se kot^ rane pod obližem skrivajo pretresljivosti, ki so jih rodile trdna zvestoba do slovenskega naroda, sla po svobodi in hrepenenju po pravičnosti. S spoštovanjem dajemo to knjigo na svetlo. Mi bi le še dodali: Knjiga zasluži, da jo na knjižni polici uvrstimo ob Erjavčeve Živalske podobe in hkrati ob Avčinovo Tišina šepeta. Z obema ima marsikaj skupnega. ._ . R.ROŽEK Razprava o mladosti Ivana Tavčaija PEDAGOŠKI ČASOPISI NEKOČ: O telovadbi 1. Prosveta, obrazovanje i vaspitanje u Srbiji. Beograd, Zavod za izdavanje udžbenika SR Srbije 1971. 2. M. Rodič: Vežbe i zadaci za proveru znanja i samostalan rad učenika iz matematike za 3. razred osnovne škole. Beograd, Tehnička knjiga 1972. 3. Aleksič: Vežbe i zadaci za proveru znanja i samostalan rad učenika iz matematike za 2. razred osnovne škole. Beograd, Tehnička knjiga 1972. 4. Aleksič: Vežbe i zadaci za provem znanja i samostalan rad učenika iz matematike za 1. razred osnovne škole. Beograd, Tehnička knjiga 1972. 5. Stručna tumačenja i uputstva za rad po posebnom nastavnem programu za dokvalifikaciju učitelja razredne nastave. Beograd, Zavod za osnovno obrazovanji i obrazovanje nastavnika SR Srbije 1972. Paragraf 60. šolskega in učnega reda veleva, da naj se v ljudski šoli tudi o telovadbi podučuje. Temu paragrafu se je uže tu pa tam nekoliko vstre-zalo, kajti pričelo se je uže v mnogih šolah r telovadbi poučevati in se še podučuje; a v nekaterih se je to zopet opustilo. - Da bi se temu paragrafu zadostovalo, morala bi vsaka šola primerno telovadišče t.j. ograjeni ali zaplankani prostor in vsaj nekoliko narbolj potrebnega telovadnega orodja... Dokler pa teh najpotrebnejših učilnih pripomočkov ne bodemo imeli, dosegli bomo s telovadbo malo, kajti vaj, ki bi se v tesni, navadno z mladino prenapolnjeni šolski sobi izvrševati mogle, ni veliko, in ako bi se dan za dnevom ene in iste vaje ponavljale, pristudile bi se našim šolarčkom tako, da ne bi marali slišati o njih, tem manj pa, da bi jih z veseljem izvrševali. - Da pa bi učitelj sredi vasi ali terga ati, kjer uže šola stoji, na prosto odpertem kraji čez „špago" skakal in druge telovadne vaje in igre vodil, kjer bi vse vanj zijalo in se morda še prav po domače iz njega norčevalo, to tirjati bi bilo vendar malo preveč. Navedel bi lahko še mnogo vzrokov, s katerimi bi jasno dokazal, da se v telovadbi na prosto - odpertih krajih nikakor vspešno ne more poučevati; a to ni moj namen, temuč navesti hočem tu le nekoliko proštih in rednih vaj, ktere dečki in deklice ob enem v šolski sobi lehko izvršujejo. živo narisa in otroška srca zi\ predmet ogrevajo. Potem ndh jim pove, kako se morajo \ telovadbi vesti, n.pr. usta rt rajo biti zaprta, ne smejo smijati, niti govoriti, na ul> „pozor“ morajo se vsikdar vš piti ravno kot sveča, kok stegniti, peti v pravokotnje st niti itd. - Potem naj se učet pred učence vstopi na kraj, 'j kodar vse lahko pregleda in i' Iz številke 4. NAŠIH RAZGLEDOV priporočamo bralcem: - Tomo Tadel: Politična ekonomija in naša stvarnost (str. 97) - Lojze Vezočnik: Gospodarsko povezovanje zahodnoevropskih držav (str. 98) - Jože Goričar: Družbeni konflikti in socialistični razvoj Jugoslavije (str. 100) - Dr. Stojan Plesničar: Preprečevanje in zdravljenje novotvorb (str. 104) - Mirko Zupančič: Drama (str. 111) - Dr. Zdravko Mlinar: Znanje o družbi naj gradi, ne le komentira (120) - Mao je radoveden (str. 121) - Nixon in Kissinger - človeka 19. stoletja (str. 122) - Na kosilu z Malrauxom (str. 124) - Lynchov načrt;-zdaj že vsi vedo, da se bo Irska združila - čez deset ali dvajset let (str. 127) - Nbconova Amerika (str. 131) - Srednji vek se je že začel (str. 132) Prej kbt se 'začne v telovadbi podučevati, naj se mladini korist in namen telovadbe prav kodar tudi vsi učenci učiti lehko vidijo in naj ukaže: ‘ zor! - glejte na desno! - gk na levo! pozor! - vgibajte gU pred se! - za se! itd... ifi zuje aU komandira naj se ^ pmv z vojaško eneržijo in tit' od učencev in učenk naj tirja, da vse prav po vajški izv1 šujejo, kajti le tako se ohw pravi red natanjčnost, ki je pi' loga telovadbi... V prostih š skih sobah, kjer niso učenci klopeh natlačeni kot slanik' sodu, vadijo se lehko tudi i katere vaje z rokama in z rajonoma, kakor: rameni vzdigš vgibati, roki dvigati, kerčiti,sl' zati itd. Vse te vaje in tudi w z nogama, kolikor se jih v šok sobi brez velikega ropota md. vzeti, naj se izvršujejo na uk\ eden-dva. To so poglavitne 1 skoro vse telovadne vaje, ki # vsemi učenci ob enem motel izpeljati v šolski izbi Vsedrul telovadne vaje in igre pa, ki # i sobi izpeljevati ne morejo, P[ -hranijo naj se za boljše čase, l šolske izlete in veselice P& milim nebom. - To so mm misli o telovadbi, ki jih pa n' komur ne vsiljujem. f M. ^ 1 UČITELJSKI TOVARIŠ 0 str. 195- 196. k RAZSTAVI V galeriji Mestne hiše v Kranju so 25. februarja odprli razstav slik akademskega slikarja Petra Adamiča. Slikar se nam predstave s svojimi svežimi akvareli, ki nas prav presenetijo, saj so povsc novi - tako po tehniki kot po svojevrstni likovni govorici. Tehnično dovršeni akvareli zajemajo motive iz krajine. P°' izredno občutene barvitosti jih odlikuje povsem nov načjp plosk1. f nega prikaza pokrajine. Akvarelna pokrajina je razdeljena na pasove oziroma ploskve: nebo, polje, voda, tu pa tam drevo 1 grm. Spodnja ploskev je približana očem tako, da dobimo 0^.f , danju dovršen občutek globine in plastičnosti. Vsa dela so s0 sko izredno čista in zanimiva v svoji prepričljivi preprostosti. dema oblika slikanja, skromnost uporabljenih elementov in fr ganma lahko most - to so odlike Adamičevih akvarelov. Še zaninf vost: slikar je z enako predanostjo slikal oranžno-rjavo, žgočo W ško savano in osvežujočo, zeleno, domačo sorško pokrajino tfr‘, na razstavi soočil s presenetljivim uspehom. Ni dvoma, da ie 5 karjev uspeh plod dolgega iskanja in dela. Lahko ga prištejemo) impresionistom — krajinarjem, ki so svojim impresijam dali prepr,t Ijivo, moderno obleko. , Slikar Peter Adamič se je rodil 1929 v Ljubljani, kjer je ^ diplomiral na akademiji za likovno umemost. Predstavil se le samostojnimi razstavami doma in po svetu. Je član Groharjeve* karske kolonije in od lani član dolenjske slikarske kolonije ,0 ob Krki". Živi in dela v Ljubljani in Škofji Loki. V istem času razstavlja v galeriji Prešernove hiše v Kranju ^ demski slikar starejše generacije France jodcc. Tudi on je imPr' sionist - krajinar (vpliv poznega impresionizma). Zanimiva je P.[ merjava med obema slikarjema. Čeprav ju veže ista smer (imptsSL nizem), se razlikujeta ne le po generaciji, temveč tudi po intetp' V zbirki Razprave in eseji je izšla pri Slovenski matici razprava Branka Berčiča ,Mladost Ivana Tavčarja". Gre za razpravo, ki s pozitivistično metodologijo odkriva mladostna leta ene najbolj zapletenih pisateljskih osebnosti naše leposlovne kksike. Branko Berčič si je zadal nalogo, da osvetli Tavčarjevo življenje od otroštva pa do konca visokošolskega študija, misleč pri tem na dvoje: Tavčarjeva mladost je najožje povezana s poznejšim literarnim delom, saj se je pisatelj pogosto vračal v svet kmečkega življenja, mladostnih spominov in vezi, po dmgi strani pa se v tem času ni mogel izogniti različnim vplivom, kar je odsevalo v često spreminjajočih se okoliščinah. Kakor je bila tudi Tavčarjeva mladost že poprej obravna-' vana, pa je obseg Berčičeve razprave z dosežki mnogo večji od dosedaj znanega. Z pozitivističnimi merili je avtor želel priti do jasnejših pogledov glede Tavčarjeve osebnosti, njegovih nazorov in razgledanosti, kako se je oblikoval svetovni nazor, pa tudi o Tavčarjevem mladostnem titeramem liku. Prav slednje pa bi - glede na postavljene zahteve - avtor lahko razširil, nadrobneje opredelil. taciji, tehniki in banntosti. France Godec je svojo razstavo -noval ,,Potok in zima". S tem je napovedal vsebino večine svol del. Na razstavljenih oljih začutimo zasanjano zimsko pokraP'1^ prikazano s hladnimi barvami: bela, modra, siva in črna barve-pa tam prevlečena z rjavo meglico. Sonca ni. Slike spominjajo P načinu na Jakopičeve, le da so Jakopičeve tople, sončne. »Kolo*., v snegu", »Zima ob potoku", .J3o to k popoldne", »Ob Sat ,Mrtva savska struga ", ,, Vas v ivju" nas peljejo v hladno z‘n,s pravljico. Pri slikarju so prisotne stare slikarske vrednote, dbogal . z njemu lastnimi variacijami. France Godec je dobro znan in P ljuben pri0kranjskemu občinstvu, saj je predčasno skoraj slehe . leto razstavljal v Kranju. Slikar je pred 40. leti diplomiral na grebški Akademiji za likovno umetnost. slusal koncert Haendlovih, Scarlattijevih, Mozartovih, Chopenovih , Debussyjevih del v izvedbi Marine Horakove (klavir) in Fedje Rw (flavta) v renesančni dvorani Mestne hiše. TEA DOMINKO Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SKUPŠČINE OBČINE LOGATEC razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE GORENJI LOGATEC Za delovno mesto se lahko priglasijo kandidati, ki imajo poleg splošnih pogojev za delo še posebne pogoje, določene v 89. členu zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS, št. 14 69) Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 20 dneh po objavi tega razpisa na naslov: komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Logatec — Dolenji Logatec 191. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SKUPŠČINE OBČINE LOGATEC razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA VZGOJNEGA ZAVODA GORENJI LOGATEC Za delovno mesto se lahko priglasijo kandidati, ki imajo poleg splošnih pogojev za delo še posebne pogoje: višja ali visoka izobrazba defektološke, pedagoške, psihološke ali sociološke smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj, moralne in politične kvalifikacije Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 20 dneh po objavi tega razpisa na naslov: komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Logatec — Dolenji Logatec 191. Osnovna šola Komenda-Moste občina KAMNIK razpisuje za določen delovni čas učitelja za razredni pouk, U (4. razred) za čas od 10. marca do 30. junija 1972 Proslava v goriškem dijaškem domu V goriškem dijaškem domu 80 gojenci pod vodstvom vzgojili teljice Vide Pahoijeve pripravili j/t ^animivo proslavo. Slovenski ^ultumi praznik so počastili z •nterpretacijo pesmi Simona Gregorčiča, Iga Grudna, Alojza Gradnika in Srečka Kosovela. Na proslavi so sodelovali predstavniki vseh razredov in vseh šol: osnovnošolci, srednješolci in višješolci. S. Skočir Umetnici sta jih ’ navdušili Ob slovenskem kulturnem prazniku so povabili učenci osnovne šole v Šmartnem pri Litiji na svojo proslavo znani slovenski umetnici: igralko Elviro Kraljevo in operno pevko Vando Gerlovičevo. V polni šolski avli,, kjer je bilo poleg učencev in učiteljev tudi nekaj odraslih poslušalcev, sta gostji izvedli zanimiv kulturni spored, ki je navdušil prav vse. Težko je reči, kaj je bilo bolj privlačno, petje ali umetniška pripoved. Elvira Kraljeva je poleg Zupančičevega govora o Prešernu mladini predstavila še pešnikove Sonete nesreče in odlomek iz Bevkove Moje prve knjige, sopranistka Vanda Gerlovičeva pa je zapela poleg dveh slovenskih (Vilhar, Nezakonska mati — Cvetko, Starka za vasjo) in dveh tujih samospevov Gračaninov, Stepa — Schubert, Postrv) tudi tri operne arije iz Cavallerie ru-sticane, Tosce in Madame Butterfly. Za večino učencev je bilo to prvo srečanje z operno glasbo, ki so jo doslej slišali le po radiu, če so ji seveda prisluhnili. Pevko je spremljala s klavirjem pianistka Zdenka Lukčeva. Napovedovalka je seznanila poslušalce tudi z umetniško potjo vseh nastopajočih. Po proslavi sta se sestali umetnici še s člani literarnega krožka, kjer sta jim v polurnem razgovoru povedali veliko zanimivega. Učenci so najbolj občudovali Borštnikov prstan, ki ga je prejela Elvira Kraljeva leta 1970 na srečanju slovenskih dramskih gledališč v Mariboru ob petdesetletnici svojega umetniškega dela. Vanda Gerlovičeva jim je pripovedovala o gostovanju v Sovjetski zvezi. Kraljeva pa o zadnjih srečanjih s pi-satljem Bevkom. BORIS ŽUŽEK I SREČNO NA DIDACTO 1972! jj H. Didacta, razstava sodob-|| ne šolske tehnologije, bo letos B od j 4 j g marca v H ari- ji fovru. Slovenski prosvetni de-p avci so pokazali zanjo velik in-teres, saj se je prijavilo za poto-vanje v Hannover pri Ijuhljan-skih potovalnih agencijah 525 ^eležencev. Kompas jih bo Popeljal okrog 190, delno z 'ti avt°busi, delno z letali. Via tor tk l!pa dve skupini po 110 potni-e' ov> obe skupini, prva za en .*!• druga za tri dni, bosta švig-i j.z letalom in premostili raz-f. .aii° okrog 800 km v dobri uri f l!1 Pol, v eno smer seveda. Z fll etalom bo popeljal svojo sku-■je Pmo i /j potnikov tudi Centro-il (vključno s Slavnikom). i1 ekaj prijavljencev pa niti ni •It ^glo najti prostora. Torej r> °krog 525 doslej registriranih fl udeležencev! Lepo število v pri-'h n}eriovi s 24 udeleženci iz cele sL ugos/avije na eni od prvih Di-i j aact te vrste. ^ Razvoj šolske opreme (be-ecta zveni že precej nerodno) “ učenje in poučevanje je res-‘cr}° v živem elanu. Pred šesti-■ «( , se ie udeležilo Didacte v ^ 5On ^^66) nekaj manj kot P razstavljalcev (proizvajalcev * P°srednikov opreme). Letos Pa lih bo že okrog 900. Raz-več^ .Površina je že dvakrat c/a in udeleženci razstave si in^h'0 Pr‘Pravi,i sP°čite n°ge bistre oči, pa prostorno tor-fa prospekte. Uldacta 1972 bo združila ^vdevanje 26 dežel. Res je, 0 °krog 60 % razstavljalcev T^ne dežele ZR Nemčije. se h tU^‘ druge razvite dežele p od° predstavile dostojno. ,stevilu zastopajočih firm si r-< Velikn Rritnniin {64) jetij in zastopstev. Med te je uvrščena tudi Jugoslavija. Navadno je bila predstavljena bolj skromno. Zanimivo bo, kakšna bo naša mala „šolska Jugosla-vija“ v Hannovru letos. Sava film iz Ljubljane bo nastopil prvič, in sicer s slikami za grafoskop v sodelovanju s firmo Con-tal. Aparati za vizualizacijo pouka bodo zastopani zelo bogato. Kar 15 nemških firm in številna inozemska podjetja za fotoindustrijo bodo prikazala ne le aparature, temveč tudi razne fotokemične postopke za izdelavo in razmnoževanje določenih učil. Ljubitelji šolske fotografije pa bodo našli poseben oddelek, ki bo svetoval in praktično prikazoval delo šolskega fotografskega krožka in njegove naloge, da fotografijo koristno vključi v sodobne pedagoške naloge, kot so zbirke diapozitivov, fotografske povečave, snemanje super 8 mm filnov in izdelava drugih ponazoril. Omenili smo le nekaj drobtinic z bogate mize, ki jo bodo prosvetni delavci predvsem ogledovali in obujali lepe želje. šolske štednje na svojem območju: gre za okrog 1,5 milijona DM. Transportna podjetja naj poskrbijo za varno vožnjo naših prosvetnih delavcev. Ko smo se pred dvema letoma na Brniku vsedli v jeklenega ptiča in so motorji zagrmeli, so kmalu utihnili, kajti eden od motorjev je kadil kot Turek. Upam, da bo to pot letalska tehnika dobro pripravljena. Srečno pot m Didacto 19 72! Mirko Kambič- M ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Prvič na Slovenskem izbor iz vrhunske domače in tuje poezije v izbrano opremljeni knjižni zbirki Lirika Današnji) čas, obdobje komaj verjetnih dosežkov znanosti in tehnike, tihi, vendar globoki in prevzemajoči govorici lirskih pesnikov ni posebno naklonjen. Hkrati pa je iz enakih razlogov potreba po umiku v čarobni in včasih celo odrešujoči svet poezije po drugi strani bolj živa kot kdajkoli prej. Zato tudi ta nova knjižna zbirka. Vsako leto nov komplet šestih knjig's pesmimi šestih velikih lirikov Zbirka „LIRIKA“ bo izhajala več let in bo ob koncu štela kakšnih sto knjig, v katerih bo predstavljenih prav toliko velikih lirskih pesnikov raznih časov in dežel, od starih Grkov in Rimljanov, prek poetov renesanse in romantike do vrhov sodobne poezije. Vsako leto bo uvrščen mednje tudi po en vrhunski slovenski ali jugoslovanski pesnik. V sodelovanju z našimi najboljšimi pesniki in prevajalci pripravlja liriko založba Mladinska knjiga V prvih dveh letnikih je že izšlo po šest knjig izbranih pesmi: Sapho Macha Carducci Musset Lermontov Kosovel Visoka pesem Trahl Leopardi Kočo Racin Goethe Prevert Knjige izhajajo vezane v belo platno ali pa so broširane. Posameznih zvezkov ni mogoče kupiti! Cena kompletov pa je: 1. letnik 180 din (broš.: 72 din); 2. letnik: 200 din (broš.: 100 din). „LIRIKO“ lahko kupite v vseh knjigarnah ah naročite pri zastopnikih in poverjenikih založbe Mladinska knjiga na šolah. Komisija za volitve in imenovanja pri SKUPŠČINI OBČINE ŽALEC RAZPISUJE prosto delovno mesto RAVNATELJA POSEBNE OSNOVNE ŠOLE ŽALEC Ravnatelj šole mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še pogoje za strokovnega delavca zavoda za usposabljanje in mora imeti najmanj 5 let ustrezne prakse na posebni osnovni šoli Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po razpisu komisiji za volitve in imenovanja pri skupščini občine Žalec. NAS PRAVNIK SVETUJE t 4' tl iC rt |( a i« /i ba b0 i 0' •' $ $ n it P Velika Britanija (64), rancija (28), Švica (25), ZDA £?>• Švedska (21), Italija (19), (Ij^ff1^0 (17), Avstralija trpi ^ navedenim številkam je ne^jprhdniPrit,Vrki deŽeU ŠC J Pnttruzenih firm. vec -StCpe dežele so zastopane einoma kot skupine več pod- 'e pa bodo imeli čas in denar za vstopnino, bodo lahko sledili predavanjem in debatam, saj vključuje Didacta tudi ,.Didaktični simpozij 1972“, ki bo obravnaval nove metode poučevanja in učenja ob novi pedagoški tehnologiji. Nekaj je že dognano in sprejeto, marsikaj pa je še eksperiment. Za tolažbo tistim, ki bi pretirano občudovali šolski blišč razvitih dežel, pa navajam podatek strokovnega glasila Aula (december, 1971): nemški zvezni organi, ki pripravljajo gospodarsko in finančno stabilizacijo, so namignili, da bodo prikrajšane tudi šole in še posebej krediti za šolsko opremo; pokrajinski šolski svet za Hamburg (ki ni daleč od Hannovra), pa je omenil že lepe številke na račun Inženir na osnovni šoli VPRAŠANJE: Na naši osnovni šoli poučuje matematiko in fiziko tovarišica, ki je profesorica rudarstva. Diplomirala je na fakulteti za metalurgijo in na srednji tehniški šoli opravila strokovni izpit. A li s to izobrazbo lahko poučuje na osnovni šoli, ne da bi dopolnila pedagoško izobrazbo oziroma opravila strokovni izpit za učitelja? ODGOVOR: Za učitelja na osnovni šoli se zahteva poleg strokovne izobrazbe tudi splošna pedagoška izobrazba, ki jo pridobi z šolanjem na zavodih, katerih diploma se za učitelja zahteva po 61. čl. zakona o osnovni šoli. Učiteljica na vaši šoli ni končala ustrezne fakultete in s tem ni pridobila ustrezne pedagoške izobrazbe. S tem da je opravila strokovni izpit, ni pridobila pedagoške izobrazbe. Šteje se, da ima pedagoško izobrazbo oseba z diplomo šole, ki daje v skladu s svojim učnim programom tudi pedagoško izobrazbo. Menimo, da bi morala profesorica rudarstva za učenje predmetnega pouka ha osnovni šoli pridobiti še zahtevano pedagoško izobrazbo. Petdnevni delovni teden VPRAŠANJI:: S pričetkom šolskega leta 1970/71 smo v vzgojnovarstveni ustanovi prešli na petdnevni delovni teden z omejitvijo, da je vrtec odprt tiste sobote, ko je to potrebno (tako so predlagali starši). Pred prehodom na petdnevni delovni teden smo med starši izvedli anketo in dobili soglasje vseh pristojnih forumov. Kljub temu se pojavlja mnenje, da smo postopali nezakonito. ODGOVOR: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o petdnevnem delovnem tednu v SRS je določil, da morajo dobiti šole pred prehodom na petdnevni delovni teden soglasje ustanovitelja in dovoljenje republiškega sekretarja za prosveto in kulturo. Vendar zakon opisanega postopka ne določa za vzgojnovarstvene ustanove. Čas poslovanja vzgojnovarstvene ustanove za predšolske otroke določi po 26. čl. zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti vzgojnovarstveni zavod oziroma ustanovitelj vzgojnovarstvene enote glede na krajevne potrebe in v soglasju z občinskim upravnim organom, ki je pristojen za šolstvo. Ker ste dobili privoljenje ustanovitelja in pristojnega zavoda za šolstvo, ste storili vse, kar zakon predpisuje. Predčasna upokojitev VPRAŠANJE: Vljudno prosim za pojasnilo glede predčasne upokojitve. V avgustu 1972 bom namreč dopolnil 35 let službene dobe in tudi 55 let starosti. Zanima me, koliko bi se mi zmanjšala pokojnina, če bi se odločil za predčasno upokojitev. Osebni dafiodki so namreč po samoupravnem sporazumu precej manjši od prejšnjih, zato bi se zaradi tega, pa tudi zaradi predvidenega 10-Ietnega povprečja osebnih dohodkov odloči! za predčasno upokojitev (F. C.). ODGOVOR: Novi pokojninski zakon, ki bo pričel veljati s 1.1. 1973, bo dejansko prinesel 10-letno povprečje osebnih dohodkov za ugotovitev pokojnin- ske osnove. Zato boste v primeru, če boste res izbrali predčasno upokojitev, še vedno lahko izbrali petletno povprečje v vsem letu 1972. Če so osebni dohodki v letu 1972 res nižji od prejšnjih, se boste lahko odločili za povprečje 1967-1971, pri čemer bi se osebni dohodki iz leta 1967 dvignili na količnik 151, osebni dohodki iz leta 1968 na količnik 138 in osebni dohodki iz leta 1969 na količnik 122. Pri tem bi ostali osebni dohodki iz let 1970 in 1971 nespremenjeni. Ko boste tako lahko sami izračunali mesečno povprečje osebnih dohodkov iz teh petih let, bi se odmerila od tako izračunane pokojninske osnove najprej redna starostna pokojnina, ki bi znašala za 35 let pokojninske dobe 75 %. Od tako izračunanega zneska pa bi morali odbiti še po 1,33 odstotka za vsako leto, ki bi vam manjkalo do 60. leta starosti, torej 5 krat 1,33 ali skupaj 6,65%. Tako lahko sami vidite, ali bi spričo tako majhnega odbitka bilo res bolje, da greste v predčasni pokoj, ali pa počakate novega zakona z 10-letnim povprečjem. St. 5 4+ Rdeči križ Slovenije vas vabi na odvzem krvi Časovni program rodnih krvodajalskih akcij za mesec marec 1972 V mesecu marcu bodo redne krvodajalske akcije v občinah Ljubljana-Beži-grad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Kranj in Litija. Za kritje vseh potreb po krvi je potrebno, da pride letno na odvzem krvi več kot 70.000 ljudi, in sicer vsak odvzemni dan 200 ljudi. Zato pričakuje organizacija Rdečega križa, da se bodo na odvzem krvi odzvali vsi zdravi občani. Da bi si prebivalci občin, kjer je redna krvodajalska akcija, lahko pravočasno rezervirali čas, objavljamo program rednih krvodajalskih akcij za mesec marec 1972. Dolžnost zdravih občanov je, da kri darujejo vsaj nekajkrat v življenju, saj je nehumano zanašati se samo na solidarnost drugih. Dajanje krvi je odsev človečnosti, zato pričakuje RK na odvzem krvi občane spodaj navedenih občin: Redna krvodajalska akcija: marec 1972 LJUBUANA-BEŽIGRAD - 3., 4. LJUBLJANA-CENTER (tel. 310-566) - L, 2., 7., 10. LJUBLJANA-MOSTE (tel. 316-690) - 8., 11. LJUBLJANA-ŠIŠKA (tel. 55-021) - 9., 13., 14., 18. KRANJ - 15., 16., 17., 21., 22., 23., 24., 28., 29., 30., 31. LITIJA - 19. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE KUPITE - PREBERITE Od katedra do Parnasa Knjigo, ki jo že v nekaj številkah Prosvetnega delavca zapored priporočamo našim bralcem prav zaradi njenih avtorjev, prosvetnih delavcev iz vse Jugoslavije, poglejmo danes še z enega vidika: Vsi, ki uče jezike, vedo, kako poživljajoče vplivajo pri pouku jezikov časniki ali leposlovne knjige v učnem jeziku. Ti razbijejo monotonost predpisanih vaj iz ubčenikov. Knjiga OD KATEDRA DO PARNASA bo v višjih razredih osnovne šole ali v gimnazijah in strokovnih šolah lahko odigrala to vlogo, saj so v njej prispevki v vseh jezikih narodov Jugoslavije. Pričakujemo vaših naročil! Knjiga OD KATEDRA DO PARNASA stane 30.- dinarjev. Izpolnite naročilnico, jo izrežite in pošljite na naslov:. UREDNIŠTVO PROSVETNEGA DELAVCA11 61001 LJUBLJANA, Poljanska 6, poštni predal 355-VII. Denar pošljite na tekoči račun PROSVETNEGA DELAVCA: 501-8-26/1 __________________ (Tukaj odrežite) --------------- PROSVETNI DELAVEC, Poljanska 6, 61001 LJUBLJANA, pp 355-VII. NAROČILNICA Nepreklicno naročam.............izvodov ZBORNIKA LITERARNEGA USTVARJANJA PROSVETNIH DELAVCEV po 30 dinatjev Knjige mi pošljite na naslov: Priimek in ime: .................................. Pošta:............................................. Kraj, ulica, št.: ................................. Celoten znesek ............. bom plačal takoj po pre- jemu na tekoči račun PROSVETNEGA DELAVCA: 501-8-26/1 (svojeročen podpis naročnika) (uslužben pri) Obletnica Kidričevega rojstva Seja odbora za proslavo 10. aprila 1972 bo Slovenija praznovala 60-letnico rojstva pokojnega Borisa Kidriča. Odbor za proslavo, ki ga sestavljajo predstavniki družbenopolitičnih organizacij in predstavniških organov /publike ter mesta Ljubljane, je imel v četrtek svojo prvo sejo. Predsedoval je Božo Kovač. Na seji so razpravljali o vsebini in i agunizaciji proslavljanj v Sloveniji ter uskladili številne pobude. Proslavljanje naj bi bilo čim pestrejše v delovnih kolektivih, ■ Jih. i\: univerzi, v okviru dmžbenopolitičnih skupnosti in na ‘■ ■puihiški ravni Prireditve naj bi vsestransko prikazale ustvarjalno in revolucionarno pot pokojnega Borisa Kidriča ter njegovo osebnost, kot se je skovala in vključila v prelomna obdobja novejše slovenske zgi. '■ rine. Radio in televizija ter dnevni in revialni tisk nuj bi obsežnejše posredovali posamezne prireditve ter hkrati zasnovali lasten program. Odbor se je seznani! v nobudami kolektivov, ki nosijo ime po pokojnem Borisu Kiai iču Takih je v Sloveniji preko 20. Predstavnik iz Kidričevega so u.b. ence sete seznanili s svojim programom i ureditev Slovesnost v k,, ličcvem bo S. aprila t. leta. Proslavu r Ljubljani bo r ponedeljek, 10. aprila v hali Tivoli v '■‘'Bki govornega in kulturnega programa. r>)BOR /A PROSTA VO 60-LETNICE BORISA KIDRIČA V založbi ČZP »KMEČKI GLAS« je izšla knjižica o priljubljenem prijatelju otrok in mladine PAPIGA SKOBČEVKA posebno bo razveselila tiste, ki imajo že doma eno ali več papig in tudi one, ki jo bodo šele kupili. Vsem prednaročnikom jo bomo poslali po pošti. Prosimo, da kupnino poravnate. Vsakdo, ki želi naročiti knjižico, jo lahko plača po 15 dinarjev in znesek nakaže na naš žiro račun: NB 501-1-125/1. „Papigo skobčevko'1 lahko kupite tudi v upravi ČZP „Kmečki glas" 61001 Ljubljana, Miklošičeva 4, pp 47. NAROČILNICA Naročam pri ČZP Kmečki glas, Ljubljana, Miklošičeva 4, pp 47/L PAPIGO SKOBČEVKO 1972 Naslov naročnika: Ime in priimek ...........-..................... Kraj in številka................................ Številka in naziv pošte......................... (podpis naročnika) Kinematografi prikazujejo QOq o , 5, To pot je izhodišče filma ljubezen med profesorico in dijakom. Dogaja se nekje na jugu Francije. Skoda, da je film vse preveč fotografirana in premalo umetniško upodobljena resničnost. m. b. ZALJUBLJENE ŽENSKE (FEST 1972) — film Kena Rus-sella, je blesteča ekranizacija Lavvrencovega romana. Predvsem se mu je posrečil izbor igralcev. Kamera nas postavi v čas in prostor romana, nekateri prefinjeno izbrani vodilni motivi silijo gledalca k aktivnosti posebne vrste. Konflikt med svobodnim povezovanjem ljudi in predsodki, ki jih nosimo v sebi zaradi rojstva v določenem okolju kot med neodvisnostjo in snobizmom, ne bodo občutili tisti, katerim so le-ti tuji. m. b. UMRETI OD UU BEŽNI (FEST 1972) je film Andrea Čayatta, ki ponovno ekranizira resnične tragične dogodke, ki jih povzroča dvolična družba. PATON, HREPENENJE PO SLAVI (FEST 1972) je filmska biografija ameriškega generala. To je čudovit portret samovoljnega, nekoliko nasilnega in uspešnega generala. Druga svetovna vojna, videna skozi udeležbo enega velikih vojakov, dobi pečat slučajnosti na eni strani, na drugi strani pa prinaša s seboj tudi nevarnost privrženosti diktaturi in tejoiju v imenu zmage. To pa je nevaren dvorezen nož. In ker je film veličasten v slikanju tega nenavadnega vojaka in ima epitete dobrega filma - pozor! Film je posnel Franklin Shaeffner, avtor filma Planeta opic. m. b. PARTIZANSKA KNJIGA LJUBLJANA, VODNIKOVA 43 ŽIVLJENJE V NARAVI Vsi, ki radi ubežite asfaltnemu vrvežu k naravi in znate prisluhniti njenemu utripu! V knjigi ŽIVLJENJE V NARAVI boste našli nasvete, kako se preživite sredi narave, izgnani iz civilizacije. Bivanje na planem, preproste gradnje v naravi, izhod človeka v planinah brez opreme, bivakiranje. Povsem novi so podatki o prehrani iz naravnih virov: strupene in užitne rastline, improviziran lov, problem vode in ognja. Začudeni boste nad magično močjo narave. Postala vam bo blizu kot mati, če boste znali sprejeti iz njenih rok vse, kar vam nudi. Format 14x21, 700 strani, 500 risb in fotografij, barvni posnetki iz narave. Prednaročniška cena 85, v prosti prodaji 100 din. F0T0M0N0GRAFIJA TITO Fotomonografija TITO - knjiga trajne vrednosti! Na pristopen način slika življenjsko pot Josipa Broza Tita in nam približa njegove dosege v pohtičnem in kulturnem svetu. Prva naklada naglo razprodana! Do maja 1972 izide dopolnjena izdaja. Zaradi velikega zanimanja bo natisnjena v srbskem (cirilica), albanskem, francoskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Format 25x31 Prednaročniška cena 260,00, v prosti prodaji 300,00 din. Na knjigi ŽIVLJENJE V NARAVI in FOTOMONOGRA-FIJO TITO se lahko naročite kar v Partizanski knjigi, Ljubljana, Vodnikova 43, tel. 56-498 ali pri njenih poveijenikih. KMETIJSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER CELJE Ljubljanska cesta 97 razpisuje za šolsko leto 1972/73 prosto delovno mesto: 1. VZGOJITELJICE 2. UČITELJICE GOSPODINJSTVA Pogoji: pod 1. višja šolska izobrazba pod 2. višja gospodinjska šola Za obe delovni mesti je na voljo samsko stanovanje. Ob 150. obletnici Petra Podreke Državna založba Slovenije JE IZDALA PRIROČNIK TELESNA VZGOJA V MALI ŠOLI NAPISALA GA JE PROF. JOŽA TRDINA Priročnik bo nenadomestljiv pripomoček tako za vzgojiteljice v predšolskih ustanovah kakor tudi za učiteljice v prvih razredih osnovne šole. Avtorica je poleg splošnih uvodnih poglavij natančno obdelala vrsto te-lesno-vzgojnih vaj in spretnostnih iger, ki bodo zelo poživile pouk telesne vzgoje. VAJE IN IGRE SO ILUSTRIRANE Z VEC KOT 40 FOTOGRAFIJAMI. KNJIGA IMA 112 STRANI, STANE PA 33 DIN. Priročnik je na voljo v vseh knjigarnah, lahko pa ga naročite tudi neposredno pri upravi založbe DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 Pred ločitvijo staršev je družinsko ozračje navadno nabito s trenji; takšen nemiren dom ne more otroku več nuditi varnosti. Z medsebojnimi prepiri ter včasih celo z medsebojnim telesnim obračunavanjem postavljajo starši otroka v mučen položaj, ga pritegujejo v svoje spore, zahtevajo od njega, da pove, x kom „drži“ ter prek njega sproščajo svoja naelektrena čustva. Obremenjeni s svojimi težavami tudi nimajo pravega časa za otroka. Zaradi razklanosti čustev do staršev ter občutij krivde zaradi tega postaja otrok osamljen, v sebi negotov, prestrašen, napadalen ali pa mlačen ter brez prave volje. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE - ODDELEK ZA UČILA SPOROČA vsem šolam, da ima na zalogi še nekaj obdelovalnih strojev za tehnični pouk v delavnicah in sicer: EMC0 STAR s ca. 25 priključki 9.800 din EMC0 REK brez motorja (skobeljnik) za priključek na EMC0 STAR 4.500 dih EMC0 REK z motorjem (samostojen skobeljnik) 6.600 din MAKIMAT za obdelavo kovin ~ 24.000 din Komplet za graviranje »BURGESS« 600 din Na zalogi so še zbirke »Fischer Technik« po stari ceni (komplet 5 zbirk za 2000 din) Vse stroje lahko dobite na ODDELKU ZA UČILA, naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26 3, str lišl ce ob tal šil] Ka če de mr jo tre ter up ka ski š M