Večera* lMUtfa. 432. itevDko. t UiW«, tahn. Itumtn itlt HDLlrtO. .Slovenski Narod* vdja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prcjemas: cek> leto......K 24 — , ceJo leto......K 22*— pol leta •••«•••• 12— pol leta........ 11 — cctrl leta........ 6*— ^etrt leta......• . 5*50 Da mesec....... 2-— ' na mesec........ 1D0 Dopisi naj se frankiiajo. Rokopisi se ne vračajo. VrerfBlitroi EnaHova ulica it 3, (v pritlifju lovo), telefon tL 34. J fušera ti veljajo: peterosto-pna petit vnta za tiikrat po 14 viiL, 2a dvakrat po 12 vin., za trikrat ali veckiat po 14 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Lpiavniitvu naj se pošiljajo mmečnint, reklamacije, ir^ciaU iUL to je administrativne stvari. ----------------Pesaamaa tteviika valja !• vteari*v.--------------- Ka pismena naročila brez istodobne vposl&tve naručninc se ne ozira. Narotaa nakana ftelofoa *L ti. .Slovenski Narod" vri ju po pošti: zš Avstro-Ogrsko: 29 Nem^r »»oteto.......K?f~ t ćelo leto.......K»- pol leta........13* . eetrt leta........ 6 30 ! » A«eriko »n vse druge de2He: na mesec........ 230 J celo leto ....... K 3fr — Vprabanjtm glede inseratov raj se priloži za odgovor dopisnica ali /namUd Vpra¥Biitv«: Kmaflora attaaflL S, (spodaj, dvorile levo), leleleaiL •• K letnlm porotihra srednjih sol na Slotenskem zo Jolsiio leto 1909/10. I. Ciiinnazije. Miuister 7.a bogročustje in pouk je dne 20. sušen 1009 izclal novi ueni ua-črt za gimnazijo v Avstriji. V dotični odredbi se pravi, da se uiora novi nacrt uvesti v uižji gimnaziji in v pe.te.rn razredu že v šolskem lotu 11)09/10. Poleg preuredile v naeiuu i u razdelhi ->ouka za potsamezne predmet pred pišu je novi nacrt tuđi novo obvezne predmete, in sicer telovadbo v eeli ter risanje v nižji gimnaziji. Nemška gimnazija v Pulju je eelo dobila od niinistrstva 1164 K "2*2 vin. za novo telovadno orodje. Na nobeni slovenski (bolje rečeno utrakvistieni) gimnaziji na Kranjskim, niti na sa-lnostojnih slovensko - nemških razre-dih v (Viju se ništa vpeljala ta dva predmeta! Zakaj >e slovenske sole tako zanemarja jo ?! Pošlovenjenje kranjskih gimna-zij napreduje. Letos so se učili v V. rsizredu verouk, matematika iu priro-dopis, v VJ. razredu pa. verouk s slovenskim učnim jezikom. Čudno pa dirne ministrska odredba od 1. viuo-toka 1909, St. 39.330, da se naj zemlje-pis in zgodoviua v višjih razredih ter matematika od 6. razreda naprej se dalje pončnjejo v nemščini. To je ba-je zato, da bi se dijaki bolj vadili v ncmšeini. Toda to je stvar nemšeine kot predmeta, ne stuejo pa iineti dru-cri predmeti tega postranskepra name-na, ker je vsak ueni predmet sam se-hi namen. Slovenski profesorji kot strokovnjuki v srednječolskih stva-reh, so že opetovano pojasnili svoje stvarno stališee v toj zadevi. Zemljopis in zgodovina sta za poznanje domovine in sveta, za ume van je državne in đeželne ustave in uprave ter v vzgojnem ozini tako važna pred mota, da je neopravieljivo, če se učita v tiijem, ueeneu ne popolnoma urnlji-vem jeziku. Pri matematiki se razme-roma malo govori, tako da bodo pri tijej dijaki v nemščini malo pridobili, veliko pa izgubili na preeiznem znanju in izražanju. Sploh je to polovi-i'arstvo, kakršne$ra ne trpi noben drug narod v državi. Slišijo se ugovori, da absolventi slovenskih srednjih šol ne bodo dobili uradniških slažb. Da jih dobijo. to ln>di skrb naše jnvuosti, ki naj dela na to, da se po vseh uradih vpelje sFo-viu'.sko uraduvanje, Sir*M- ]>a imajo Čeh i že nad 40 let svoje srednje šoie i n vt'udar imajo v vseh stro kali do-voij čeških u radni kov nemšeine zmož-nih doma in >e ?k> vseh drugih av-sirijskih kronovinah. Vkjub lK>sIoviiijenju ^imnazij j:lede učne^a jezika je uradovanje v njih in v kianjskeiu deželnoui sol-skem svetu skozinskoz neiusko. Tildi izvest ja so nem^ka razun II. državne triiiHiazije v Ljubljani. Kna edina $ri mnazija ji» zapustila nemško tiskamo in tlala svoje izvestje tiskati v ^Kato-liski liskaini«. Ljubljanske srt'dn.v* >«lo pa so io vinlno monoiH)l tvnlki* ^KJeiumavr & Bamberp-- tako ^rled^ kupovanjii knjig: in tiskovin, kn kor triode tiskanja letnih jx>rooil. Zapostavi janje slovenske^a \tvr-*0:3orstva st* nadaljuje, eeravno ima v>ak slovenski profesor usposoblje-n^.st za dva uena jezika, za slovenske-izii in uemške^ra, nekateri eelo za fri. Lani jo bilo na 4 slovenskih državuih zi^jnazijah na Kranjskom 26 sur^en tov, J*-tc.s pa koncem leta skupaj 13»>> t javnih učeiiecv, 50 definitivnih, 1 pro-vt/orieni profesor in 35 suplentov. Suplroti torej tvorijo 40' r vseh ut-uih moči! Dve kranjski ne miški gimuazi ji itna*;* skuimj 255 javu i li učemvv (uiaii* ko iKijslabše obiskovana ^1« veai>La», 15 cleiinitivnih, 5 provizorič-nih prtiesorjev in samo li supiente, to j' k» I3°f učnih moči teh dvth zi-vodov. Xa sloveii^kih ^iimiazijah pri-ka gimnazija v Ljubljani v W. raZitnlu 13 dijakov, v V. razredu 14, v VI. Tazredu 15, v K očev ju pa v IV. razrt-n.i i;>, v V. razree neniški gimn:*-•/.ijt na Kraujskem. In vendar se »i razrodi v Celju nišo razširili v colo saino^tojno gimnazijo. Kje tiei vzroL Umui \ V ostalom naj govori statisti!;«: Gimnazija: \ vseh dijakov j Slovencev Ncmcev ^^^d'"1 i i i r i : « Ljubljana 1. gimnazija 5a5-19 ! S59-J16 18 - 2 ! — ■ : Ljubljana II. gimnazija 412+1 406-1 1 ! — j Ljubliana nemška ^mn- 127+15 4 118-15 — ' Kranj 302 * 10 j 298 j-10 3 — • Novo mesto 267 - 7 276 7 — : bt. Vid ' 210 210 — — ; Kočcvje 128 + 2 10 116-2 19 Celje višja gimnazija ' ; 301*5 81 i 218+5 12 Celje slovenski rszređi 145 145 ♦ — i — Maribor 49orI2 28S+4 "08 8 ] Piuj -178^-4 t 29^2 ! 148-2 ! 22 Celovec 486-^3 82 | 400+3 ' — Beljak 307+7 12+1 294 f 6 33 St. Pavcl 199 18 171 ! — ' ' Gorica 623+3 S02 5^)^2 ! 52 S Trst 517-22 173 4 172 • 9 I — i Pulj 1(36 + 28 20+3 j 55+18 26+2 ■ Pazin 197+13 41 -- . — I :> — pristeto utovilo nonieni pvi-vatiste in privatistke. Xovoai^skd gimnazija šteje i>o narodnosti vso -1".rujete flijake, ne samo one, ki so bili ob koncu leta. To moti nekoliko ve ra-omi. Po iienom joziku je priv.aua frimnazija v Št. Vidu ceiina popolnoma slovenska — o ostalih kran.^kih gimnazijah smo že prej govorili X:i srni ost ojnih slovensko-nemSkib razredi h v Celju se uči polovica pred-metov v slovenskom, polm'ica v neni-ikna .ieziku; istotako na slovenskih piimlelkab v nižjib razredib v Mati- j V*oru. Vst driipre navedene primnazije ! m> L-eniške, lo v Pazinu je eisto hrvačka. Zokaj sjiie ta biti jezikovno čista? j Kazun navedenih je na Primorskem ! £e iii -ti;a italijanska v Trstu, držav- | na iinlijaiiska v Kopru, dežehia ita-lijan>ka nižja re:ilu;i frimnazija v P?.-z'.nu iF! mestna hrvaska realna gimnazija \r Voloskem (letos I. razred) Ueenri pripravljalnih razredov v prvih nibiikah nišo všteti. II. Realk«*. Ta studij je pri nas skrajno zano-ma*jeii. Na Kraujsk-em je pred 10 leti biia 11 ki realka iu se tu so smatrali N'eim-i ?a svojo domeno. S požrtvo-\*il»H)oijo inertne oboi ne idrijt»ke smo dobili cimpro realko, ki se je lani po-drr.jivila. Proti dv«ma realkama jm J<* v ik*Ž4Mi sc*dem ffiinnuzij. Kranjska je menilri t-iliiie ilezcla v A%'btriji brex de/tln ga rvalvnvgH zakone. Xa S;x>d-njem Stajvrskem so tri gimnazije in **na r-ealka, a Se te realke be Slovenci oirib-iijo. Kavnotako je na KoroAk<.ra. Na Pririorskem so tri nemške driav-i«e realkc* in dve itrj!gan>ki (mestna v Ti Mu ii) dfželna (vi?ija) v Paziuni. Tuth tukaj Slovenci l>olj silijo v z*~ mnj/ijt-s merouia već* ko v drugih deielah. Xeo; ravi«."€-na antipatija Slove:*- ci^o do realk se javlja tuđi v tem, ka* ko je na realkah prebkrbljeno sa Slo-vene«*. SlovenSčina w* uči redno le n«i, ^orihki in na kranjf&ih re-alkah. Nti goriski in idrije»ki realki so slovenski mnturuuti dobili iz slovenščine po tri ualoge na izbirtjf na ljubljanski pn samo eno. Ali veljajo za ljubljansko realko in za g. doželnega šolskeg-*-. nadzornika 'iclarja drugreni predjnsi kakor dru-rod / V Mariboru, C.Vlavru in Trstu je -»lovt-nifini odnierjen U) -kronun kotic-ok v nižjlh razredih. Tako zaiiemarjamo Slov*-nei sv«»-}o lastno korist in se ne brigamo y,a tehuk-oe pokliča, daeiravno živimo ol# fi>orju in ob uhodu na Balkan, kj*-* bi **• dalo dobro zaslužiti s tehničnimi vednnai. Statistika njiilcfiv na ^loveoskem czimiju je eledeoa: LJUBU ANA IDRiJA MARIBOR a:LO\'5G GORICA TR>T PUU vseh dijakov 468-ri 243 258 4-2 392 + 2 436 -r 3 481 + 5 151-f 8 Slovence. 237 11 S 162 W + 2 5 2 Ncmccv 197 1« + 2 *575 + 2 65 169-^1 64 ;-j pripravi jal ni razred 30 79 Siovencev nas je na tem cizemlju več leo trikrat toliko kakor Nemcev, pa imaino ma nj realcev -ko NetneL III. Ženski srednješolski studij. Tu je v prvi vrsti mestui dekli^ki lieej in ž ujim združeni ostanrk \ i>je dekli^ke »ole v Ljubljani. IH-kli^ki licej je nekako srednja šola v miiiiatu-ri: daje absolventkani ugrodnosti za nektere poklič*-: za uoitoljišče, za po-^to, za lekarni^tvo, za lie^jsko profe-suro itd. Ljubljanski lieej je hnel v treb razred Ih 182 g:ojonk, većino ma bcerk ljubljanskih staršev (120). Zu-miliji .starci se ne odločijo radi, da bi dali desttl^tno dekle / doma. V t«*ia oziru je bila vis ja dekliška šola pri- i inerncjjia, ker je sprejemala dekliee po do>rieni ljudski sioli. V pretekleiu letu j<4 bilo v II. in III. letniku vis je dekliške sole 1*20 projenk in sioer sko- , ro polovica (59) izvenljubljan^kib. Xiidaijt' je bil na liceju iHHiaproAki te-t«aj v. 3i in trgovski tečaj z 51 g:ojon-kaini. Nekateri stnrši se ne zadovoljija z licejom, ampak želij<> svojim heer-kam dati gimnazijsko izobrazbo. Zad- [ 113a leta jo nauino miiiietistvo dovo-lilo, da se deklioe \7iisejo kot privatistke in da smejo kot gcrMje biti pri^ sotne pouku. Takih dijakinj je bilo v celeui *Wi Slovenk in sicer na prvi -nmiiaziji v Ljubljani 16, v Kranju j0, v Ttl ari boru 4, v Ptnjn 2» v Trstu 4 tt^r v Pulju na gimnaziji 2 in na rt-• ciki 2. Ijetc»s je izsla nova odredba, ! ki omejuje število boepitantinj I na 5yc. ! Prav priinorno fa da si išeojo di*-j kleta tuni druge ue*-nf» pokliče, da a« j bcdeino imeli samih učiteljic Ženska I učiteljišca >o dozdaj edine sole, v ka-i terih imamo Slovenci nadprodukcijo* i IV. Spio^ne opombe. [ VfffOJMO delo n;* srednjih šoluh m> j riblje večinoma v starem izvoženeui, I deloma zavozenem tirn. Roditeljski I si*staiiki, ki bi nnj pot*pt-še.vali stiko j med solo in domom ter birili med ob-j činstvom feiiiisel za dobro vtctojo, tn> so lani začeli na vec g"iumazijah, leto^ pa so se nadaljevali le ie na idrij-ski realki in posebno živahno na dru* gri državni gimnaziji v Ljnbljani. Zanimivo je, da je na trzažki državni eimnaziii iićiteliska konferenea LISTEK. Hesrefen din asistenta Uirnika. Napigal Andrej S o b o t a. V soboto popoldne je dobi! asistent Virnik niajnno, drobno pisem-ee, ki ga. je bil že na prvi pogled ze-Io ve.se 1. To veselje je že pribodnji trenutek poskočilo na stopnjo superlativa, ko je prebral to malo, drobno pisemce. In z upravičenjem: vsebina je bila zelo razve^eljiva. »Predragi! Pišem v naglici. Ju-^ri mi je kunčno vendar enkrat 1110-sroče, da pridem v mesto. Pripfdjem se sama, ob 9. dopoldne. Će imaš čas in če me imaš še vedno rm\, pridi na kolodvor; dopoldne bova labko ves okupaj, popoldne moram k teti. In uvečer moram že nazaj. S pozdra-i'om! Tvoja Malei.« Malči je bila učiteljica v bribih tiekje in z Virnikom sta se imela rala. V rnesto je prišla le redkokdaj, -.ato in zato; kadar je prišla, je bil -a Virnika velik praznik in za #ospo-lično Malči tuđi. In jutri je tak dan! Asistent Virnik je poskočil v ra-iostnem ntripu mladoetnega srca, ki je bilo v taktu n<-pozxiune meludije. In ta melodija je pola^oma, otl hipa d > hipa, zvenela bolj domaće, bolj znano, naposled jo je Virnik razu-uiol popolnoma. In ni mu dala giobi-na uje£T>ve£*a omotenepra «rca prej*? inim, dokler ji ni dal zaželjene prilike, da je planila na povrsje; brez fifrur: asistent Virnik je pričel s svojim močno in prijetilo donečira ffla-som propevati po vrsti vse lepo pesmi, ki so mu prišle v spomin. In starikava, zprbljena in nečedna de-viea, ki jt- stanovala vis-a-vis, je za-iz odru jala sama v svojem tisočkrat varanein srcu z ajclovsko nevoščlji-vostjo: >2e spet se dere ta kembelj; Ka bo žo minilo!« Zmirom ga je ime-i'ovala ta devica tako in zamerila mu je zelo, če je pel. Popoldan v uradu je pretekel brz, Virnik je po večer ji, v mraku že, stal veselo rnzpoložen na ulici pred hišo in premišljeval, kako bi in kaj. Seveda se je zgodilo, da se je odloeil za gostilno, na četrt štajerca, da bo i»reje večer v kraju in bliže jutrišnji ol obleilela zvezda je ve- ■ dlii družbo in Virnika še posebej v ' posteljo — bože moj, krebudil in fiogledal s silnim strahom na uro,si je zamerilzelo. »Kanalja«, se je razjezil sam naše iu bliskoma skoči 1 iz postelje, pogledal se enkrat s široko razpetimi očnii na uro in v svojo vzradosčenje opazil,d.i je vendarle sele y>oldevetih. A drug;i nevarnost: komaj se jv obdržal im nogah; moral se je prijeti za mizo, da ni omahnil na tla, Lo z največjo težavo je prišel do omare, in vzel ven nedeljsko obleko. >Kaj za vraga smo pili, da ni-sein za nobeno rabo«, je klel na glas i u se hitel opravljati. Polagoma si je nekoliko opomogel, i>opil na silo žlico kave in nesigurnih kontkov od* hitel na ulico. »Sakrament, pa ravno dane«; Cisto nalaše«! je klel svojo pot. Hodil je počasi, ker ni mogel hitre je iu 8*3 mu je hotelo zvrteti v glavi. In ielo-dec, o izgubljeni sin, — ta je bil tako čudno slabe volje; kakor da taie same puste lučcine notri in se drže na jok, tako krmežljavo in kišio... in pusto.. ♦ »Horda mi pomaga brinjeveckakor včasili ;čeprav pravi-;-o drugi, da ni za tak slučaj, mu je šio trudno skozi misli, ko je šol mimo ka-varnc. Stopil je neter in naročil, a že ko je izpil prvo kapljice, mu je postalo aoprno, tako zapmo, da je niorai nemudoma postaviti čašico na drugj stran miže, ker mu je bi! celo dub po pijaci tako nevšeoen, da ni mogrel prt-stati in je želodeo pritajeno zago-drnjal in napravi! poskus kretnje, kakor bi hotel zidati barikade v zrak. Plača 1 je iu še! dalje, hitro, koli-kor je pae mogel iu klel neutrudlji-vo. Do kolodvora je bilo za solidnega meščana še pet minut, pogledal je na uro — kazala je štiri minute pred deveto. Zbral je vso voljo in vse moči: »Zamuditi ne t^mem, in če se vse polomi v meni«. In nataneno tišti trenutek je stopil na peron, ko je zavo-zii vlak na postajo. Tisočkrat zahva-ljena, Fortuna! Vesel pozdrav, srecen nasmeh in tako dalje. Ko *ta šla nato skozi drevored, je povzdignila Malči u «krb-jo narablo omražene oči do njegovoga obraza in vprasala sestrsko: »Tako bled si. Kaj si bolan f u Virniku je bilo sitno, zolo sitno; a ravno ta zadrejra je dala njegovim mislim še prilično dovolj proino«ti, tako da je odgororil *e dovolj pametno. :>Bolan.' Kaj bom bolan! Xo, ali \yv. Veš, če caka človek tako nestrp-no in tako težko, kakor sem jaz Sali^ 1, potem že litopi bledota v lica. Sr j tilo noć nisem nič k«w!; ure so Sle mimo brez spanca, v&t» polne priča-kovanja ... tako težko sem te čakal.. Pogledala ga. je hvaležno. VirnK ka pa je bilo prvi hip nato malo sram, Ito se je spomnil, kako jo je pri-čakoval, nato pa mu je bilo všeč, «fa so misli tako bistre. Dokler sta šla hitro, jo Vimik skoro pozabil na »ilahost in pohitost; ko pa sta prišla dl je, po stezi ,kjer ni bilo ljudi, in sta bodila počasne je, j« zopet začtitil, da jo vt»«i truden in s*lal#, v želodcu je nekaj in-klo in godio srn-jeglavo, semintja je zavilo s tenkiin, polslišno cvilečiui glaaom, kakor ce ... no, znano je puč, kako. Zhal w^ je, da bi ona slikala to pomenljivo ju-tranjo simfonijo, zato se je dria! ko» likor mogoče proč Podporneg:a društva za tičenee c. kr. II. dri. gimnazije v Ljubljani,« ki je žo v prvem letu na-bralo K 2144*76. Med javnim i zastopi iu denarni-i>ii zavodi, ki so darovali za srednje-šolske podporne zalome, so sledeei: kranjski deželni odbor 2600 K za kranjske srednje sole z izjemo idrij-ske realke, c. kr. rninistrstvo za javua rlela 300 K, mestna oblina idrijska 200 kron in okrajna hranilnica in po-!?ojilnica v Idriji 100 kron za idrijsko realko, obč. svet ljubljanski 150 K •za II. državno gimnazijo; Kniečka Tjosojilniea ljubljanske okolice 200 K, (ilavna posojilnica v Ljubljani 80 K; hrsnilnica v Novem mosta 200 K, v Kandiji 50 K, v Crnom Iju 20 K. v Žužemperku 20 K. v Kranju 20 K; ubeina Smihel-Stopie«.' 40 K. -~ \yr>~ Stresamo še nekatere večje denarite zavode! Na Stajorskem so darovali; itlcrajni zastop v Šroarju 60 K; poso-.iilnice v Celju 1000 K. na Vranskem :>00 K, v Smarjn ifNl K, v Ptuju 60 •kron. v Mariboru 50 K, v Vojniku !2 K, v Št. I!iu 10 K. Južnoštajerska jiranilnica 200 K. To je samo za podnome zalome. Razun tega podpirajo štajerski denarni zavodi tri slovenske i'ijaskc kuhinje v srednje^olskih mestih. Nemci so tozadevno l>olj zavedajo •svojih dolžnosti. Kočevska gimnazija ,ie razdelila med inajhno Utovilo svojih dijakov K 1*092-2« K — slovenska nobena toliko! — in sieer je dobila od kneza Auersperga 1000 K, od kočev-nke hranilniev 400 K, od * Sehnl-vereina« 400 K, od ^ Sudmarke00 K n^m>ki grirnna-ssiji v Celju, mestna občina. ptuj^ka 100 K. okrajni zastop ptujski 200 K fclov-enskega d^narja za m-mške ptnj-tike di jake. KoroAka hrr*nilnica v Ce-loveu je prispovala 2900 K za podpor-jie zaloga štirih koroških srednjib sol. Skrb za zdrav je d i ja kov so kaže bkoro edino v mlad i uskih igrah. Za-fiimivo je, da je naučno ministrstvo kočevski gimnaziji do vol i lo K 191 00 'za igralno oro!»\ b katerim spada od srednjih šol tuđi deklUki H-c-ej. To rse so častnr- izjeme. Sieer pa Ws za dijaško zdravje pri nas niktfo ne briga. Manjka sistematičneg* dela v tem osini. Skrajni ča« je, da se te razmere temeljito izpremenijo, da bo-do dijaki tuđi teleano krepki in zdravi. v • «voiiec» 8 tem podajemo tretjo kritiko nadih sredoješolbkih raauner na pod-lagi let nih poroci 1. V veliko zadošče-ujo nam je bilo priznalno pismo, ki ga. je dobilo uredništvo lista od češkoga visokošolakega profesor ju za objavo naših »Glos k letnim poroci lom srednjih sol na Slovenskim« 1. 1908. Slovenci sami so se malo zmenili za te članke. Poklieani einitelji se ne bri-^ajo dovolj za pravi raivoj našega solstva. Kar smo grajali pred đvema letoina in lani, je vef Inoma tuđi letot se nepopravljeno! Let na porobila takozvanih slovenskih glinnnzij: pi-ve v Ljubljani« v Kranju, v Novem mestu in slovensko-nemških razredov v OIju so se vedno neniška, za slovenske starše nerazumljiva! V Ljubljani se je na gi-luiiazijah v V. razredu prirodopis iieil v slovenskem uenem jeziku« v Kranju pa nemški,iu»vuineško poroči-lo pa o tem nič ne pove. Ali so gg. prt)fe*orji-strokovujaki in gg. ravnatelji kot kolep-i ne morejo poin^voriti, da hi posto]»ali enotuo.'! Žt* rive leti poudarjamo. da je na Ki\in.iskeni dovolj slovenskih yrirana-zijcev, pa premalo realeev. In veudar stevilo jrimnuzijecv znatno raste (le-tii UX>8: loiH, letos 17t>4). realei pa so kouiftj ninožijo (1. 1908: 509, letos pa 5H». Tuđi na Piimorskrni je letos razinerje med slovenski ini ^rinmiizijii in realei nekoliko n*iLi£rodnejel i? lieljaka edini slovenski profesor. Xa eeiem Koroškem jo sedaj samo eu definitivni slovenski profesor, pred nekaj leti so bili se 4. Da se uiti ua Kranjskem slovenskim proiesorjeni no pođi boljše, sinc» že pivj dokazali. Ponavljam le krieH* slueaj, o kuterem smo poroćali lani. Iz prv*1 gimnazije v Ijubljuui je bil germanist dr. Kiedl prestavljen na nemšku gimnazijo, od tam je postal ravnatelj v Kočevju. Xa ut'inški g"i-nmivziji v Ljubljani je dobil deliuitiv-n*ga n«isl«xinika že jnnija lansk. leta: u:t I. gimnaziji, cx\ katere je prej i^isel, \y& je mesto >♦» \»k*I?^> uezas!»ede-iio in je dotieni prolVsor jre-nnanist >.*Jr> dijaki in 17 razredi je ze ilvt* leti Urez stalneea jt'rm;» ništa! JStevilo slovenskih tlijakov na ^(H>dujt.štajerskih srediijiii šolah se vedno pada. Xa marilx»rski gimnaziji je leta 1000 bilo :i41 Sloven-ivv f72rc) in 134 Nemeev. I. 1908 pa 2l*0 Sloveneev (64". ) in ltti NVukrv, letos 4JS8 Slovenca- (571 ./ ) in 210 Nemcev. Mesto slavista je po od hod u prof. Majei*rerja se vt»dno neza>,e-deno. L.-ta. ICN*f> j^- bilo na Spodnjem Štajerskem Hol slovenskih gimnazij-c«*v, letos pa le še .>43. Slovenskih rf-alrev tu sploh ni. 2e dve leti oj>*>zar-jamo na to pojemnnje slo\enskih dijakov na Štajerskenj, toda za>t«»nj. Za vse driie:o i majo Ijudje ras in dt-nar. ie za izobrazbo iii!adine ne! Kar smo }>isali o fMHiku >*I'»v»-n-ščinu lani in pred dvema letom a. je žalibnp: »> vse v veljavi. . lstotako o I>rostih predmet ih. NovomeŠka gimnazija še vedno ne nudi dijak »ui prilike, da bi se naueili stenojrra? je. A" Kranju je obis'kovulo slovensko st««-uografijo 18 dijakov, neniško pa fJ5. Katero bo većina v življenju bo!j ia-Uila.' Dolžnf»>t profesorjev bi bila. da dijake poneijo! O risanju in trlovndbi ■^ino io v začetku omeuili, da bi se morala učiti obvezun. A tuđi kot pro- :■'Pusto ti jt^ j-,iić zdaj v hribili.ko ?e pomlad: in clolgx*'n:i ti je v ::"oii pri fistih zabitih otrocih.' Kornaj je izgovor il, je že ćuti I, fcako so neumne iu brezmis^lnc te be-i-pt!e, toliko mu je že pov» dala o tvm. In eisto natanko j- vedel, da je uotel on sam in da je ona prieakovp-la, da bo rokel neka.l druipre^ra, vse lepše^a. >Ni dol^rčas. Zdaj ne, ko šijo sol:!-f-u pri nas v hribih in je /unaj lopln. In večeri so lepi ?xlaj; tukaj v mestu ni takih, nikoii jih nisein videla.^ Cudil se je tem bes dam, drujri.1-ce ni govorila tako. Kaj more biti vendar lepeza zunaj zvečer, te ni družbe in vina. In spet je obrnila njpgrova i:*:tra-ujest pozornost misli naše, neprije-ten, zopern olicutek {*a je zbadai; kakor da sedi v jrrlu in premišljuje, ali i1 i dol ali gor. In pri tem je zopet ob-lnolknil. Sia sta dalje, govoriIu med tem <- vsem razlienern in Virniku m> jv firečno poletio notranje razburjenje. Đibal je bolj veselo, samo truden vi bil zelo leu je postal nad mrro. Da bi h\]o že kmalu j>oldne, se je spomntl ua skrivaj* a ga j*> takoj postalo sram te nespodobne želje. Po^ledal je veo-krat na njen obraz in zdelo bc iuh je, lia vidi na njem razočaranje, nevoljo id se vse već, Zdajle bi jo moral po-Jjobiti, kakor drngikrat, se je »poro-etil ti etrahcin, « ne smem, bože moj. Hop: vedi, kako prijetila j«- nnga saj;:i —- tc'ikoj bi vedehi, kako in kai. In oil je ježim in /alosten, in bi i se ju. Saj bo navsezudnje. še mislila, da li*? nic'tram veO znnjo. Tn kiij naj jaz brez njr, sirotna stvar! »Sedla sta ua lilop \ |>rijetne žur-ke :ij)rilovega solnea. N'irnik ^.e >e tmdil na vso mOi'% du l»i popravi! nm-ć^n vtisk, ki #a h* nujiravil nanj«», govori! je in govori 1» a pri tem je jmstal tako silno trnden in len in žt jen . . . Žejen . . . Malei je prišla polaproni'* zoT»et v dobro voljo, a vedno š*^ pra je pogl«*riovala s ciidenj»»iii, z ori tanjem. Virnik pa je bil že ves iznni4'*»'ii In trud«-u in ž«*jen, žejen . .. Co ji je po^ledal v obraz, su mu je eno oko m-hou* jK>željivo ozrlo mimo obraza na tla, kjer jt» stala v jamiri luža umazane vode . - . kakor da pra draži, J;ako sladka, prijetna bi bila veudar bistra kapljica... In kakor ualaše: kamor se je o: rl, j^ovsod ga je hodh* v oei ovttlikaJDča so gladinu vodo iz Iuž in grap in tuđi z največjim naporom ni mogel več udušiti te brez-7>ogojno želje j>o vofli, te neusmiljfne žeje ... In tako j«i bfH*t i>ofetttl raztre-sen in moleev, MalČi je uabrala obraz v rnzžaljene poteze, oči w> gleelale mimo Virnika v vesel aprilov dun i dolo^no nevoljo in očitanjem. Virnik se je ne enkrat jasno spomnil na uvoj greht zavzdlhnil ic nagla« in zaklol na tihem. *ta predmeta ju Slovenei prešalo ofeiskvjejo. Grajali smo iršaike aloven&ke arednjeiolce, da ne obisknjejo sloven-ščiiie. Ali so sa znabiti poboljšali i Kaj 8«! Na gimnaziji je od 177 81q-venskih dijakov in dijakinj samo 1&P obiskovalo obveu&o alovenšeior Raz ineroma bolj se lanemarja slovennći-u* v višjih razredih. Na realki he uči slovenščina samo v niijih razredih. letno porodilo pa ne pove, kdo je ncil ta predmet. Od 77 Sloveneev prvih 'i razrodov se je le 28tlm vid«Jo vredno ueiti se slovensćine. To meče prav čudno luč na toli slavljeno triaško narodno zavednost Ali je znat>iti obisk slovenseine di jakom oteikocen? Tržaski narodni kropri na.i se pobri-gujo za to. Y eeloti moramo pondarjati, da iinaji.M Slovenci će vedno prema Jo srednjcšolvev. V začetku šolskega leta u- bilo v ćeli Avstriji 92.b*U0 «jf;-mnazijcev in 48.067 realeev. Va 100(1 prebivakrv zadnje-ga ljudskt*|fa ^tet-ja priile o*54 gimnazijeov in 184 re-akvv Slovenei smo imeli ob koncu Šo^ke&a leta okoli 'iOCKi uimnazijcev in KR> realeev. Na 10tluiki ne zudo-stujej(» za Kranjsko, vsled tepa usi-ljuje .sodna uprava Xemee in dfloma štajerske Slovence, tako da na sio-vrnskem Štajerskem ni skoro nie ^lo-\'en^kih >otevi!n štajei-skih S]nvenc«kv v ^fKinem Manu. To so skrajuo nezdruvr razmere. Potlobno je tu
  • di, da pošiljamo dovolj *lijakov v sivdnje, visoke in niz-:i^ strokovne Sole, da ti dijaki svoje studije pravilno dovršijo in se potem }Hj^i(etijo domovini tam, kjer jih ona najliolj potrefi uje! Zato pa je potrebno, da imamo \ ^»stransko razvito narodno šolsfvo. Izobrazha je i>o^oj kultni-ngit in jrospodarskeg'a na-predkii!_________ Usobemu svoje. K nvoiinenin ilanku, ki je bil priobć-^n v naš*»m listu minolo s-obo-to, smo prejeli pod gore-njim naslovom od nok(»hijeno poročilo se grlflvsi: l'voflni članak »Ob slov«*su .. .« v t 419. ^lov. Naroravieoljubu«>-t /ahtevata, da se v tom elaiiku pl. L»4-vieniku j»ripisane zasluge vzamejo v kiitieni j»rttres. Po v^bini teif;.1 •lanka In namreč javno>t lahko nii-■-iila, da je i»l. I.evienik edini stvar-i»ik. strher liste mrvice slovenskima urado\ anja f»ri sodiščih, katert> sin » dosegli v zadnjih desetletjih od mini--lia Pražaka sem. Ttniu pa ni tako. Ko -e t»I. Levičniku >o sanjalo iii, da l»o kot S!ovcnw, kot mož-na-iocinjak zasedel prfnlsedniški stol-,* !jub!.ianskega dež. soflišeo, orali > » /,e ledino slovenske^'! urudo\ anja f ri sodi^eih od tluha I. 1848. in temeljnih zakonov I. 1867. nuvduhnjt -ni možje in njili učenci \>eli slojev. Dmenjaiiic* mini-ogredc Iu nehaj iinen: štajerski dr. Kočevar, Vošnjaki, dr. Kazlatr, <]v. Serner, dr. Domiji-ku-i, potem di\ Zarnik, Ora^selli, ilr. Znpaiier, dr. P«»k!ukar, Kersnik, Jur-i'ič iti dr. Tavear: sodniki Trnovtv, lr. Vojska, Hrašove«-. neoniahljiv-i. n«-upog!jiva moia Nal>ernik in dr. ^kofie. To se j^ prcnlilo v rasih \Va-s*rja, Gf-rtseherja, Heinrieher.ia in Jemiikcrja. Kakor j>1. AIIktI L*-vicnik kot T»«»dpi>'dsodnjk in potem kot predsed-nik ljubljar-skeara dež. sodišča za svojo «>.*♦»Uo ni nikdar ali le v skrajui sili nradoval slovenski, tako je de-fal že kot okrajni soduik v Ft uji?. Slovensko viuee piti, slovenske izmire l^t'ti in se ea-sih Albert easih pa tuđi Vojteh imenovati je sieer prav lepo, ali to «e «c ne more imenovati borenje za slovensko uradovanje. Resniea je, da ni pl. Levičnik za slovensko uradovanjo nicesar stori!. Nikdo otrditev. On je bil tišti, ki je strogo gledal, da bo &>odiŠca potrjene a\o-venfike tiskovine rabila. Dr. Kočevar je bil ti at i moz. ki je izposloval dr. Babniku dopust za i*e»tavo slovenski pravne terminologije, ki jo je <)r Ilabnik 8 đodelovaiijem Milčinskega i*da! i u ki j<* temelj slpvensktm'i u radova nj u. Po prizad«kvanju dr. Ko^evarjo je ixdal tiedaiiji nad^vetnik v Gradeu Levec po neniškeni Friihwaldu urejf no knjigo obraz<'ev za Hlovo-nsko ura dovanj*1 pri sodisčih s čit>to sloven ^kim navodilom /a |)isarno i u zu interno poblovuniri*, In dr. Kočevar je Uli tišti, ki j«* enal:,» kakor deželni prf*d»ednik buran Winkler >krbel za naraščaj slovenskih sodnikov, za uji'« temeljito pravničku \ zgojo in za pra vi len zunanji nastop. Po pn^isefiii' kn ili. Ki>č«-varju u]x ljane i-isto >l<-veu>k»' tiskovine so ?>h po na^vetu Veneajza »'ezale v knjigo, katera so r.ajo«ln«*«"i dvora. A tuđi ko so stopile 1. 18U8. fikih tiskoviii v j#i*egletavil nakani, utihotapiti ueni* ^koslovenske tiskovine. Levičnik pu U isu ni frtoril, temver je strogo, eelo /. di^-ipliuarniiiii ^rožnjami zapove-('ova! njih rabo; in ni m* zoj«%rstavil, da so se izdale enake »ezikovuo meši-ne tiskoviiM- v.u rivilno in kav^^nsko ]>o.stopatiJ4'. \'s^', kar jt> i>o naključjih iu ni-liakor ne vsled svojih vrliu in zmož-uosti nvoj čas v minisirstvo prvklica-!ii Levičnik >toril za slovensko ura-iovanje !>ri sodiM*ih. j*» bilo to, ročilo v rodpirs. To je v>*\ kar jo storil takrai. Koliko je pa iz uspeMio izrn^ljavo te-ra ediite^ra svojega čina storil, nan.-ite \T razdir«ijt>čcni in uničujočem širu, to >c vidi vsiik dan pri sodi-t ih na Kranjskeml Ltfvičnik }<* bi? vcnlno praktieVu i. ž in zna I spretno izkoristiti m«r-•;kako priliko, dokler ni o ie bedo klatile z:islug«> tištim, ki >o i jih pridobije i u da ne bo deležeii hvaležnetra srn^mina tišti, ki fra ne zasluži.__________Kr. K 35letnlci uvod tefan. irultva .Triglav* v Gradcu. Dne lo. decembra t. 1. poteee .*k> iit. <»dkar se je m: jKvlIapri od vla ^ uotrj'-nih pravjl konstituiralo v Urade u društvo >Triprlav<. Dol ga j-.v lobf! TJ5 l^t v življenju posamezne^a ioveka,ve!e|>oin(^uljiva pa po>ehtii» r-/go*lovini kulturneca i*az\'oja manj-špga naroda. In /a slovenski naro 1 ponieni Poletni obstunek društva Triprlavi Poletno neniiiorno delo m**rfjive narodne družine, 351etno ]>«.>-/rtvovalno delo bratov, spojenih v meds»cbojni ljul>ezui, delo z rokami inočnimi, :'. razumom .ja-- nim, s poštenim srcem, z bistrimi očmi in s prsini trdnimi, jeklenimi.«------- Hi Ih je n ujna j>otreba ckoli leta 1^7"»., da se ustanovi v rirad<-u slovensko akudemičua ojevnika, da ne zatone v nemskem uiorju. najt»olj primarno, da vzRoji vsakejra v pravepa sloveuskega raoža. In vedno euako zvesto rešuje »Trigla\«' že :»5 let i*i«*-jalno nalogo, ki so mu jo naložili njegovi ufctanovniki: globtvko v srcu ima \sak Tri^lavan zapisane be^nle čast-i»ega svojega Mielana, da ima moč in stremljenje vsakcgit nan>da svoje korenim* v miSljonju iu stremljenju akademične mladine, da iz vi rajo politični, socijalni, unutnUki in književni idejali vsakega evropnkegu naroda iz dušo vseučiliške uiladiue do-tičnega naroda. In tako jo tuđi »Triglav« — vedno prvi zastopuik gra-Ske slovenske »kademične inteligcn-cc — gojil vzore in ;ih goji, navdu-gen za vše, kar inore uaš narod po-vzdiirniti na viijo stopinjo pro8veU>. Kakor v«aka cfružabua eelota^ je imel tuđi »Triglav« svoje krize, tuđi »Triglav« ima svoje izgubljene sine. Politični boji, ki se — kakor kaiejo • vse pofekdiee, ne ravno v korifct sfo-venftkeinu naro;»>protniki breznarodnega liiperkatolieanstva, dan*Triglav«, priznano vitežko s(ftrok!asir*n(*m izreku: »l>e mor-*>tj^ nil nisi iK*ne.<:r — - - Iz t<*h kakor tuđi iz drugih manj-•^ili ziiniotljajcv j« »Triglav« — fcioer inojrote p.-> st*-viln frslah* I. toda mo niluo ojn*"<*ri in o<*išeripeti.v . Takšen j« torej »Triglav« in do k*«r ostane tem svojim tradieijan /.vest; dokler **i bo h\vtu; di 1-'!*t se \k>ćj' oarrcvala pri ojrnjišć" \crle in nmetnosti in se navduševnT za vs»% kar je pravo, lepo in dobrv \*nemala si j>ravo, sveto, neugasm" porečo Ijubez^n do slavenstva, fdr vanslvu, človcštva: dokler se bod tako pripravljala na vzvišeno svoj« poslanstvo: narod učiti, ko priđe njen čas, tfr pa v*>diti, se neumorno trnd^ ti za njegovo duševno in t**lefrno bli; jrinjo, neustrašno rnu braniti svetinj ier se hrabro boriti za vse nje^ov< pravice; dokler bode to; ni se nar. r»atj za bodočnost sloveuskegu naro tia! Djiv 7. t. in. bo proslavljal »Tri ffiitv« .>51*-tnico svojepa ohstunka. n sla\iio«tiiem zl>o rovan ju v Oradcr ^resta\T-afija 'Zn.a jcrriincn Angei< L^^hharstrriMS^1 «>) : upamo, da v iHid»* ničii.ijkal.'> nohrmva blinijil bivših člfinov, ki še simputizuje-jo društvenim delovanjom, vabljem s*» f»a tndi vsi. ki jins jo Diar Skrita n*~ I redna slovenska rn'<r.cV-o slovrusko ]»^*t»iu: primite k nam in Uodite z nami, : >ku gremo v bo.i zu uarc«d svoj in za pravico. za Inč in za iv Čemu je trebn > Sokolsk^pra doma< na Jei^euicah* Drupri, ki nv poznajo razmer in ki ni majo za nnbono reč smisla, bodu zo [K4t mnenja, da je itak dosti društev, kaj še trt^ba ^Snkola«. Tretji hodo sli za ljnl>o >Ioco, češ, mi imamo na Sa\H "Dehivski dom« in tnm st» labko vs*,( vrbi. So pa tuđi 1 .i ud je, ki sniHtrajo \se, kar se priredi po Ijudeh, kl §o naprtMinega mišljenja /a ^nkolska Tako na prinier so s^ lan>k«' zijU" \ prizarjale razne igre v dvorani pri »Jelenu*: na Savi, in tam ni bil >>So kol« najmanje udelcžin, ipral je pri I»ravljalni odbor za eledališko dru »Ivo za razna društva in daues*, kt» ima prledalifrko društvo utcine!jetikola <, se ^ vedno ime riujijo v ustih ljudstva, te pre«ktavc >^okol>ke< , in zakaj: ker sodelujeju tuđi pri jrledališkcm društ\ii jx> v«-čini ljudjc, ki sv) soflfliivali prej pri ideduliškem odjeku Si^kola . T»i znači, da je jes**uiški ^Sokol« na % seb rtrajieh na me*? u in Rodelujejo elani pri *Jiiem prosvetrspm delu z veff.» ^ronvnostjo, kot bi bili zu to delo pla eani. I>a pa <»*di drži je«euiski »So kc»l« hrbet marsikuterim j»olitiČnin» in nepolitičnim prrpibt^in |»ovemo v prvi vrsti to, da jo klerikulno ča*o pisje napadalo je^^nišk^iTH ^Sokola radi nprizoritve ijan*e >*Mlado8t^, ki ni ini*ila /. drust\( in niti toliko opra viti. kot je črnes:a /a nolitom. Kada\ je kal; prett-p ali l»a co jra tuđi ui, H-m: Slovence o > Sokol ih z noii, p knmiii iu drucrim orozjem. ji 1* pita ^ pijanci, socijalni mi demokrati, i veleizdajnik! itd. S^voda, kdor je p^inie ten vse lake fraz«3 prezre iu misi'* poate.no, ampak ravno na Jeseniran je vejiko ljudi, ki poslušajo samr* božje nainestnike - in ffladtijo ^>81o vencH«. kot s»vetefira, ki mu veriame jo liolj kot svetemn pbifnu. Torej fenm »SokoUkeca doma« ua J^eni-tmht Osnačil #era *e tadnjič potrebo »Doma« fordfol, da bi tam labko na* šel bmt brata in bi rstk, «e tndi ne totovadi Uhko kaj fcit«! tli m hi udil. Dane« pa poudarjam ie eno: »Sokolski dom« bi bil zbirmliioe vp©b narodno - naprednih elemeutov na Jesenicah. Fonienilo bi to nekako '-đdroženjo vse h slojev cuie misli. Tam, kjer je majhna gruča, ljudi, je treba, da se zedinijo v enem duhu in enem srcu no glede na to, ali nosi oden delavsko bluzo, ali uradui&ko uniformo, ali je delavec, ali »g-o-spod«. Skupna streha zedini tuđi ljudi, kakor je zadnji uepoplavljeni \Th pri vesoljnem potopu sprijazuil prej najbolj se sovraieoo — živa?i. Brat je Slovenci, ki ste za reeno delo, skupaj in trudimo se iu iiuejmo v mi-slib geslo: .Zrno do zrna, pogača. Kamen do kanonu, palača-! __________ & Mak* Neterinlk. fK njegovi seđemdosetletniei). Hitrih korakov se je približul do ledke življonske postaje: sedeiude->etletnica ga. našla čilega in ves*leyra sredi re^ne^ra dela. Ljuliil je s*iinoto in skromnost,verni prijateljici pravili ueenjakov, zato je njegrova o&ebnost >irsi javnosti le malo znana. I"dani učenci pa so *?i vtisnili sponi in na lOagrega učitelja globoko v hvaležno srce. ■— Sedenidesetletna pot nudi ua /nuaj miruo idilo, kakrsuo doživi po navadi večina njegovih stanovskih KOlegov: Rodil se je Alaks Pleteršnik one 3. decembra 1840 v Pilećih blizu Flrežic; gimnazijo je obiskoval v Celju, vseučilišče na Đunajii, kjer je na-pravil 27. j u 1 i ja 1863 izpit iz laiinšči-ne, gršćine in slovenščine kot glavnih prcdmetov, z nemškini, slovenskim in srbo - krvaškim ucnim jezi-Uorn. Bil jo eno leto suplent v Mariboru, kjer je doloval skupno s svojini prijateljem Šumanom, eno leto pa v Celju. 3. ju lija IStio je bil imeaovan /.a definitivnoga učitelja v Kranj, to-t'a te službo ni uastopil. 11. septembra istega leta je pridcl v Gorico, kjer jo ostal dve leti. "24. julija 1807 ^o ga i>reinestili v Tr^t in po štiriletuem bivanju je dobil 11. julija 1871 me^to v Ljubljani, kjer je služboval na prvi državni gimnaziji do svoje npokojit-ve dne 4. avjrusta 1900. Pri tej prili-ki je bil odlikovan z viteškim križem Franc Jožefovepra roda, iu 23. septembra 10UO sr je ve» učiteljski zbor po&loviI -od svojogra dragreira koleba. Pleteršnik je začel zgodaj slov--rveao delovnti. Iz sfaroruščine j° *>oslovenil za Janežieevo Cvetje -Slovo o polku Igrorove« (1866), za Jur-r-.iievo /Slovensko knjižnico;: je pre--stavil Brot Hartove ^Kaliforn^Ue povesti*', za :>Talijo« je pri red il po Leo rli Castehinovo ^Ali i»lavaj ali ut«>-ni!« (18801, sodoloval je pri Janeži-f-evem :,Glasuiku^, a- (iersakovi :»Ci-laliiici-::, pri Pajkovi >,Zori« in >Vest-nikn-, Stritarj^vem ^Zvonti«; pi*al je pred vseui kulturno razprave iz ^taroklasične dolx\ S po vest jo »Prvi ihievi drucresra tri mu vira ta. (Zvon iS80» >e jo poskusil z nspehom tuđi (ta p'>lju beletristike. Dopi>oval je v Sloveuski Narod« in v.Letopis Maii-i-e Slovenske«. Z Majeiprerjem in Kai-♦•♦m je spi>al z«. Slov. Matico prvi de! Slovanstva ' (1874) in sicer je opi->al Slovence, Hrvate iu Srbe U-v na-ri&al oba narodopisna zemlje vida ju-vo>Iovan»lu» zemlje. A" izvestju Ijulv-janske grimnazije j«* po listinah in pisniih, -brau,jenih v ^iuiu. arhivu, ■črtal ^Vodnika kr>t učitelja ljubljansku jLrimuazijo<- (1875) iD ?^Slovenšči-r-o na ljubljauskem liceju«: (I8b7>. — a je in ostane Slovensko nemšhi slovar<% častitlji-va priča brt*zprimerne vzfrajnosfi, V-onoa im^iGra jezi kožnonstva. Kar jo ^noval Vodnik 2 vso vnrmo v začt-t-I*u 19. ciioletja, to je dojrradil Pleter^-fik ob ujf*go\ em koncu. Vso to 4»di» i-i-'ido sluvarjevo od 1. 1860. uani pripo-'*'( rlnje v predgovoru ]>rveora d*'*l-j. Skoraj deset let mtenzivnofra zbira-rtja i u urejevanja jo bilo treba, da je MI rokopis toliko iz^otovljeu, da sa ^ začclc 1. 1802. priprave zn tisk. P> posvetovanju z odličninii sloveoski-mi .jezikoslovci so s**'? dolooila nairlas-ua tn diakriMrna znamenja, in tako .Tc'zbran v dveb ohsežuih knji|r«ih naš besedni zakUi.i \z knji^ od nnjstaršc-?ra easa do najnov«*jše|?a in ki živi >■ irovoni uai *\u .V razno vrst nili jezi hoslovn ili štnrlij.ih, ki se bavijo « >l4,\iujskimi Marf-oji, uajdoniu mrd \ iri vahiAf.'Mm^n ludi rpdno naw-|ra Pleteršnika, ru^ki slavist B. Ljapu-ti^v um je posvptil zanimivo studijo. Pleter^nil: delujo z mladeniškini • •yrnjeiii v odbo»-u na^e Matice Sloven--Ve v orlseku za nabijanje krajevnih )Ut*n ia pri Sfstavi slovenskoga ztMu-ijtvida. Prepričani smo, da tlohimo / njihove vokw roke nekaj i ]o vršeno-y;i . . . Velepmštovanemu s^^jrmdeM t-ietniku pa kličemo: »Na mno^a I«- „Slovenski ](aroda izbija dnevno dvakrat priredi volilcev in volilk. DNEVNI RED. Nagovor predsednika. Porodilo deželnegra poslanca, gospoda dr- Tavčarja o delovanju deželuegr«i zbora iu pogubnih skle-pih, ki jib je storil deželni zbor za Ljubljanu Porocilo gr. dr. Šviglja o poli-tidneni položaju. Pojasnila na razna vprašanja na-vzocim volileem in volilkam. Kor ji! dnevni nxl slioda si»lo6no važueg"a pomena, se pričakujo- obile udeležbe, h ka (eri vljudno vabi ODBOR. Dnevne vesti. - Na jutrišnji volilui shod, ki Ih» ob 3. poldne pri >Ribeu < na l>oleujski cesti (glej natanenejse naznauilo na druporn mostu!), oix>zarjamo pred vsem volileo iu volilko iz šentjakob-eik^^ra okraja, vaV>iuio pa uanj ^omiš-Ijeniko tuđi iz*drugih okrajev. Lju-deni je treba pojasniti, kakšno so raz-mere v doželi in k«lo jih j" kriv. Pre-bivalstvo mora klerikalne sleparjo spo/.nati ilo kosti, da jim Ijo vsom od kraja pri prihodujih obciuskih volit-vah ialo tako breo, kot jo zaslužijo vsled svoje brezvestnosti in budobiji' ter sovraštva »lo me^tnih prebival-eov. katorini se sieer slinijo in hlinijo kot ujib najboljci prijatelji. JutriŠnji shod naj izzveni v tdaseu protest proti klerikalni strahovladi, pod katero jeci Ljubljana in njeno ]»rel»ivalstvo, odkar i majo klerikalei moč iu oblast v deželi. Zato, jutri vs.i mi ^hod! - Zadnji čin odstopivšega de/el-luii'a Mnlnej^ii predsednika piem. Le-vienika. Z v>c» jrotovostjo ■*.* vzdržujc v modnih krotrih vest. da je bivši de-želnosodni predseduik sedaj |)leintti g .Lovicnik kratko pivd odstopoui prv. zval s\ etnika gospoda Einspielerja uradoma, naj prosi za umirovljenje, ker je b:ije. vsled nervoziiosti in osia-bele^ra vida nesposoben za delo. O resnieuosti teli vzrakov se >o*U jako skleptieno, ker je znano, da je »velni'; g-. Einspieler «lo nastopa dopusta srodi septembra kakor vsak drugi posio-val v uradu. Istina pa je, da s\vtiiik :r. Kinspieler od dopusta seiu ui vee v uradu. Ljudji; ujrihajo o ra/noterih v^rokih, nekateri ee?o trde, da je ravnanje jr. Levienika v nepoarclni z-vezi 7, odstoi>oin g. Ltvienika in imenovanjem g. KNuerja, da je plaeiln, ker se svetnik ^r. Eispie.ler ni ukionil pi*edsedniku jr. Levieniku. Ako je posta! g. Eispie'ler nervozen, piu; ni čuda v očigled mukotrpnomu *!užbo\\i-nju in km temu proganjanju, kafere-ira je bil svet ni li j^r. Kinspieler dol»»-2ea, oflkar paćujtta ^r. Pittroirh i u iieut^ki i-Volksrat'.c }>*>d ; Oberproku-ratorjeiD-c deželne sodnijo v Ljubljani, dr. Ejrerjfin. Naj 8i bo kak'.r boce, rudno je vtH'kako, dn pleint^niti •srospod Levičuik ni enak«» kakor i»roti ^r. Einspielorju post opal proti y. »spo-rlu Sohneditzit. ki ji« vsak čas /anuii boJezni odsoten, ne proti ir. Bosč*'ku, ki jo postal ne vsled prcobilegra dela, auifKjk vsled opravičene ča*»aikarske kritike njegovih zmožuosti bajo nei-\ oifn in dobil kar dvaine>ečni *lo-pust, tocla — - nadoinostoval j« obti tuđi nervozni in oskpeli svotnik ^ro^->o»j Ei-»piolor. ■— Ako je ve>t resnična •— o čermir ne dvomimo - - jh^Umu jo pač plemeniti t?. I^evičoik s tom činom kronal svoje poprejšiije dolovanje zo-por svetnika g. Einspielerja. Naj z i-l>ele/iriio s*e grovorioo, da st> je svctiiik pr- lCinspieler uprl nakani bivšega pred sed u i ka %• I^evičnik«. Razume se samo ob sebi, da ostane upor brez-ii^pe»on. Pokazala bo to že bližnja pri-liQ*> grlasovali proti uvozu «ir;£t*ntinske;ra uiesa, so bili tud i slo-\enski kifrikalci, ravno listi Ijudje, ki t>i siHlaj tako radi dobili ljubljansko občino v roke. V deželnem in v državneiu zl>*>ru se ti ljtidje vojskuje-jo /a dmjtinjo, se bore soper ynet kar bi draginjo v Ljubljani zinanjšalo in ljubljanskemu i>rebivali»tvu niti ee-tif jšcffa niena ne privo«cijo, i majo pa pri vsom tem še predrznost ziihtevati, naj jim ljubljansko prebivalstvo iz-roči Tue&tno gospodarnivo. Kaj bo to specijalno g!ede drariaje poni^nJA10* si je labko misliti. A to kaže tuđi hklep državnega zbora. Po i*>m ftklepii te »me namreć argentinsko ineso pfMlaJatt tflHMi •ktt^aai* && pa pn— meinikom ali aađm#am ali ^uVi*" dmrini idruiitvam. S*mo tista tmt-rta b«b debila po eeni afiMttaako meso, kjer to ribi!ukl BaMop to ikle. ■11 ia naroeil. Ce bi torej v Ljubljani prišli klerikalei do kake veljave v občini in imeli pri občin-skin volitvah kake uspebe, potem je čisto gotovo, da ne bodo ua ročili ar-gentinskega mesa za Ljubljano, že ker se boje ovojili kmečkih volilcev iu en bodo 'z ozirom na svoje posto-panje v državnom in v deželnem zboru sami sebe po čeljust ili udarili. v Sie tram»it gloria mundi. Nepobitno dejstvo je, da je veljava dr. Susteršiča v ch*žavnem zboru popol-noma izginila. Vbi rodoljubni Slova-ni &a spoznali, da neplodovita iu ^krajno straukarska politika dr. Šu-storsiea ediuole škoduje slovanskim interesom — in posledica tegra je, da je nekdanji diktator iu fetruh mini-strov danes brez veljave. Seveda klerikalni listi tega nočejo priznati. Ce pa pogledamo čt-^ke in poljske časopise, pa vidimo, ds* so tuđi Poljaki *n Ćeiii, na katere ne je ravno dr. Šu-hteršieeva moč naslanjala, istega mnenja kakor aii Tako pisejo češki »Naroilui Listv^, k<> govore o »piid<-H dr. Kramara,, sledeee: j>Samo organ dr. Siist- rsičev, »Slovene*.*«, slika z odkritiin veseljem ^pade« tlr. Kra-mara«, t» katerim puda baje tmli no-voslovanska mis^l. In to je napisal kratkovidni pisee v »Slovencu« ti-steira «lne, ka se. je u&tauovil skupni Češki klub v dr/avnem zlw>ni, ki po-menja pudei- njegovega (»Sloveoče-vt^a:-) patrona, konce dr. Šusterši* čeve diktat i? rc<. ^Slo\vo pol&kie« pa piše: ;>Enotui klub češki je žc s svojo snao eksi.^teut'o napra\'il konee vpli-vi: tlr. Susteršiča . . . Diktatora dr. Šuster.šiča st> je kuučula avtomatičuo. I*o ustauovitvi euotuega češkoga kluba >topa dr .Šu>t**ršič v ^Slovanski KiHiti \* ozadje. Z*laj st» bo moral o političnih vpraAanjili posvetovati y dr. Fiedlerjfiu in ne bo mogel roč sklepati dogrovorov s j^'^lanc-em Pras-koHi n\i ilv. Krubauoui po^ebe.i, da !>i ju nalmjsk'il proti Miadočebom. Kaz-merje češkeira kluba uapram dr. Šu->teršiču |K»tane zdaj naravno, Ztlaj 1k> moral i!r. ŠusterŠič vprašati dr. lieilit rja, kakšne s scvchI-i noprJjotno za bivšega diktat• murli zn i>i<>ra«-im>ki provizorij. Dobili gu irtora pravceasiir. ti na polu ji leži — i*ali.ianska ]rrav-i*a. fakulteta. ">"a rtizpravi jt» v prora-čuii^keiii odseku j'«r».'dlois'a o u»tano-vitve italijauske pravne fakultetv in oiaiaviii se da ta točka le v spora-zi:.u)!jeijju \>eh strauk. Vladi in ujo-i '; večini sut udprti !«■■ dve |>oti: aii sku.šati s silo. z l»oj»»m dognati reši-tt-v iuilijanske fakultete, ua moiv [»riti ua vr^to proračunski provizorij, uli ]>a *• Iu>če ^lada boju izbili*!, L.'šiti /suVIa -•* j" i)el'iati za t*», «!a :ri «■ doM-srcl !-:ouipromi-s. Kajnovejša kompromisna formula, /a katero s? vi a i Ja iKJtejfiije, je ta, da uaj os»'bm'iuu otiseku. Xa ta \m-eiu !»i duljil proračunski oi^ek čas, da bi doprual proračunski provizorij n pravt'in čar-u. ItalijanoiM pa bot"-«* "♦ luda iloliiti Zi;#coto*.-?lo, pr^diopra pra-v(iru>i»o re^eu«. Seveda bi mogla vlada !;• nacrt U'» izvesti, oe vržejo slovenski klerikalei puško v koruzo. I*azii«'sin se je pa vest. da s** oinenjr-ui p'>dodsek ?ip bo iniel p**ČKti samo :• i i «*>. lija usko fakuUeio nego tutli z za-htevo o malnruski univerzi in o slovenski fakulteti. Tu ta ve>t je hudo \ >.n»M»%iirilu- Tiernško na«'ijoua)«*e. C »-lovški D*>berni?r in tv-I.Uki Mareklil >tu hitro tek lp nad tnini^ti>keftn predvodnika in ^n pri jela, če se vl::-t i- ve- potaja ć Jugo.slovaiii zaradi rjili v^Mičiii^ke zahtove. Bienerth .»im je sieer rekcl, da ic ni re^, a po-ni i r je ni še volj nervozni. Njihovo obupno-bahavo —opravičujoče se - krič«ujo že popoinoma ->eikn<- na političen — delirij. Iz vsega tejira uervozuofni de-jauja in uebanja se pii ua »li iijuri strani zopet odsvita i talijanska btraho-petno^t in ujib ix)litičua slepoto. Z ''hm iK'M'do: I tali Jani se boje sa svojo Ikoriočuofet v Lstri, boj« m-, da se bili« nijhovo paševanje konou, zato kriče, tako, da so že smešni in pomilovanja vrednj. Istrskim italijanskim politikom seveda zvesto slede irredentistie-ne iu kanioristične novino Primorja tor v dolgih član kili dan na dan pro-žvekujejo jokavo kričanje zaslepijo-niti istrskih politikov. Ti listi m* na vso moč trudijo dokazati intrtiki in drugi javnosti, da so Italija ni — to je »uiugiorania« — najposteiiejtt politi-ki, iu da so istraki Slovani oni, g kate-rimi 8o na nobon način n« dm izhajati. Vbemu zla, ki tara ietrsko ljudstvo! no liri vi lo Kovani! tako kriče dan na dan. SBaateve StovajuAr, dm, m» iako pretirane, da jih Italljaai aa morejo in ne »majo sprejeti, ako hodejo ohrani ti svojo politično pozicijo. Ko, vsa ta kampanja proti Slovanom v Istri naredi na pravega politika vtink obu-panea, ki se boji za — bodočnotit. \r pod kupljenje svojih trditev bo itali-janski poslanci izdali v Poreču brošuro, v kateri na dolgo in široko opi-biijejo in se opravičujejo, da oni ni-majo na nedelavnosti deželnega zbora nobene krivde, temveč, da vso odgovornost nosijo odino lo [»retirani slovanski agritatorji, ki 8o zaključenje deželnega zbora zakrivili. Halijani se ćelo jeze na Slovane, ker ti prirejajo sliode iu odpirajo ljudstvu oči, kj^ je pravzaprav pravi krivee bednejfa stanja v Istri. Kakor s« vidi, ititrski ItaJijiini zelo mnog-o govore in Slova-ne obtožuj«jo, a izogibajo se ix>vodati pruvi vzrok, kakor peklenščeka. Nočejo [K>vedati, da so edino oni s sv*>-jim Mjvinizinom, terorizmom in proti-postdvnini početjem lanetili slovan-t»ko obstrnkeijo, ker niw) dovollli slo-vanskemu — ta je: jeziku večine prebi vulstva deiele — enakopravnoiiti v zlM»inii'i, a so poleg teg* imeli še žele/no ćelo, zahtevati denar za pokrit je svoje falirane raz&tave! —- Tegra uo-čejo povedati svojim ljudeni, ker nočejo, da bi izvedeli resnieo. Oni irvečc-jo — • mesto resniee — pesek v o<*i iia-lijauokemu ljudstvu in se obfiržujejo s kričanjem in lažni i proti Slovanom še ua površju. Xo, božji mlini meljejo počasi, a frotovo. Naj zaslepljeni ita-iljiin>ki ]K>litiki le ugraujajo na škodo ljudstva i u dežek* svoje neslane komedije, ali pi is>ol bo že ča^, ko bo tadi isti>ko ljudstvo vsevprek spoznalo, kitko jih ujih italijan?*ki ;>voditelji« vodijo za nos in kdo je pravzaprav pravi krivee bod;- in erorja med i^tr-skim Ijutv id srtiV, da**i je bilo dokazano, da u* pae-'."ivei SloveiKvv. Župnik ?Soru je bi! t-Jen uajhuj&iii, naji'anatieiiejšib klerikalnih ]x>lilikov na SjKHlnjem Šia-jer^kvin — bil jo e«jt-'i ^rlnvnih pro-tiag"atorjev iul«Hinsk» orgHmraeijo. Fa sluciij \ta ja>uo k^?*, v kako ne-srainno svrhn suujejo klerikah i mladin,ke organizacije. Do zdaj smo mi-clili. da siužijo v ta nanivn saii.-o de-vičarske orgduizaii.k-- da vsaj ua ravnim p«Mom zado>čajo svoji pohotnesti — t^Kla ta &luČ4ij je poUazal, da je porverzno^t »asih politikn.iovih 1I12-hovnikov taka, da so •>*« začel i že i>o-s!užr-»\ati niliuleniske 01 va ni zao i je v s*aj*' i>obotue nam^ae. Slučaj Pe>ko \ Vrhju pri Zaleu j<.< poknzal. česa je zmo/en kršciinsko>04'ijalea uiladeni**. \>:p>jen v >le|X!in strankarskeru so-vid^tvu, dru«* slučaj pri Kibniei i« •/opet jM>ka*/id moralno v/cojo Uv\ nrgranizirnnili kl^rikalnili mlad«ui»-čev. Slučaj J>orn je |#a pr>kazal v še strašnej>j luči, kakim novarnostim no izpo>t*ivljeni slovenski kmi-čki fautje \ni občevanju / duhovniki. In ropolnoma bpravieeno ix>zivlja -\iu*. Dnevnik« štajersko klerikaleo, *ko }.ravi: »Ali bi ne bilo umotnejše- in priiui-ruo sklieati «*«edaj shod slovenskih uiož iu luladeuieov in protestirati ua Tiknu proti o.-krunjenju slo-veijske mladine, ki so je vršilo ^h> 1 kiiuko vere in krščanske morale? Ali ne bi bilo priniemo preiskaii, kaj vse se ffodi na l>O7.,iih potih z uas>i liiiadino.1 Kajti župnik Som je bil jruspodar jrhisoviu- bož^potno cerkve Sv. Kri/. nad Belimi Vodami in je ii\n delil odiniščanje trrehov in opo-mine k lepeinn, kiščanskemu življe-rju . . .« Torej nekak Macoch! Mi jm temu se pristavljamo, naj pristojue uljasti pazijo prav pesebuo na i*azue klerikalne mladeniskr organizacijo. + Iz ju»»ti*ne službe. Okrajni sodnik dr. Oto Papež v Ljubljani je imenovan za deželnosodnepra svet-nika na dosedanjem mestu. -t- fi H«vene službe. Da veni upravitelj Karei Taučar v Kr-nkem je inienovau ta višjega davčne-tca upravitelja za službeno okrožie tinaučneg^, ravnateljst\a v Ljubljani. ~f Is tobačae tovarae. Praktikanta tukajšnje tohaene tovarue Pa-vel G e r č a r iu Frane G o 1 o b sta imenovana sa asistenta. + li gtadarfek* nl.ike. Vtiii ^ozdarski kemisar Karei J • 11 e n v Ljubljani je pokliču v polj*d*l*ko niiaUtrtlvo. ^ N« e**i prof. PUtmršmlkm. »M^Uea Slovenska« priredi danas, dne 3. decembra ob 8. zveoer pr? »Zlati kapljici« prijateljski aesianek v emt ff. prof. M. Pleteriniku, ki ob Li:ja svojo feodemde&etletnico. — Gremij trgovcev v Ljubljani neznanja svojim članom, da smejc :hi\ trgovine v nedeljo pred sv. Mi klavžem i 11 n<*deljo pred Božičem du 12. dof>oldne odprte. Mesto za ačltt-lja pet ja je rur,-{.isano na v. Icr. prvi državni ^immsL iiji. Prošnje je vladati do 8. decem lira pri ravnateljstvu, ki daje tuđi ruorebitna pojasnila. Iieklu ukradla kravo. *J2letua tlekla Ivana Viršek, pristojna v Sliv nico, je v noći na 1. deeembev ukradla iz irrajskegra hleva na Fuzj nah pri Ljubljani brejo kravo \ vreiino&ti 400 kron. Gnala jo j© "* Polja ne, okraj Li ti ja, t-er jo tam po nudila Mariji Jančar za 180 krot-Tam so jo prijeli orožniki ter jo od dali d"ž»'lDcmu s Poreču ukra/Jel i)osc*stniku Antom« Bojai-u konja in osla. Iz Mirne na Dolonjskem nam pi >c*ja: Preteklo ntnieljo nam je ua župnik Kocijančic oznanil raz Iec^» da priđe 4. t. m. v Mirno ljubljan»k; ^kof. OlKnem je pa pozval vee ti»t»-inože*, ki »o j^a bodili tožit v LjuMja-no skot'u, naj pridc-jo v nedeljo rw maši v župniše^ in naj tam vprico ^kofa in župnika ponove svoje pri toibe. Morajo biti j>ač čudne stvari, 'la mora sam škof posredovati mec župnikom in njf4jcr<>\ irni nekdanjim* i rivrzenei. Sodišče, kazni« stroški ^rekliei v uerkvi in pred cerkvijo gh nišo inoifli prtr#.-vroč.# kri. Radov^ni ??dio, ali b*-klical v žapni^ee ludi Balen ovo Franci ko. da pove kdo je at£ •ijeDf* umrlo bčerke. Morda bo tnd1" novedala, koliko je dobila ona \u nj* na bčerka cd atetn — govori !>e n tf -»oč kronaii. Seveda Vxxio možje, p*i-klieani prod :kofa, govorili tuđi c Balentovi Franeiki in njeni umrl; hčerlii. Dokaz resniro o očetovstvr hi inogla doprinosti ijpveda odinoh ^h>a marijine hčerka Bal«ntovi, Kr»in«-ika. Mirni^ki občani so izpre \ id^H, na Kocijančic pač rt»* more veT "u pu i kovati v Mirni. Začelo ?»«» j<* \ Mirni fudi klerikaktm svitati, č> nrav u po rabi ja Kc^ijančič v^a sred stva, da zakrije razne svoje blamaže, lako st* je n. pr. zgodilo, da je moralo zvouiti z velikim r*onom, ko y ^Cfdn'j r-lug'a bral zbranim obČanon nr^klie župnika Kocijančiča, da ob >alnjv ' sa žaljenja, s katerim i je ra Uh*o žklil ^.oje župljane. Su ta način v* tž» proklie slikali samo blizu ;?luar' bojevi občani. dočiin su ostali 11 itk♦ "azukiieli. Mlren*»ki ohf^ifi torej zn Steva.io 'i fi/irom ua zadnji napezevi dekret, «la Skof znpnikri K»tai%i i& Mirne. Adijo, pa zdrava ost Ani. CV1 nm? ie bil iu lej»; priš»te\\!i so jra pr\"in" stebrom v oni »trtiji nezadovoljne *ev, ki je lH>te!a *:>od klerikalno /.aste vo r^vojiti naprrdno po«»tojanko in-Lo napredno nusto na na^em Gk^ rtiii^ktru. Mož tuđi ni bil noumftn znal jo briti ljudi in dobre ±nh\ rai »li čiida^ da si je **koro pribril lep•> hi£o — sevinla z novci rnvnokar u^tfi tiovljeneira klerikalnosra denarn*»e •/.avod.i. Mož jt« bil tuđi oženjen. Kr>e^tnik s*^ je počutil dobro, ti»-r\a nje aro v duu ni mi rova I in portal j-trpovski |>osreilovaUe. Posla je im<»-kinalu čez erlavo. Slvf»ro v.«nk drug: (ian je n>o;al poli i teti v Ljubljano -ivi kupci ji, odffovar.iala ,ie zvesta 2r men rado vodnim kosmat inčem, če ftv» klicali nit rx>noč njnio >pretno«t h i») rH^vpra>*»vali po jro^nodu mojstru Zlobni ljmi.>f» so t»eveda Srušili Vzilcr, kakor je to že povsod navada. Kmalr >o bili pa. vsem zavezani jeziki, k*»r j* T>oknil frlas, da je moz v Lhibljjn* dobro prodat svojo hišo. 5iapisavan5< kuj»no potrodb*- je na zahtevalo, di* i« moral ino/ vedno b«ilj nojrosto hodit" v l-elo LiuMiam^. No, kameno je bik pn vemlar kupna i/(>t:odl>n zapisana in zapeoatcnn ter odštet denar. PonoR uo se j«* vrnil nu.s mojster k svoji zvr sti ženici, izbrisjil ji obiokane oči • modrimi tisočaki, enecra irbral, ženici stisni 1 v roke ter izr*«kel krila te bes^ dc: * Pelji st* v Maribor in vh'»i*či pri meren prostor za moj obrt in 7& na iino stanovanje, ker se bova tj»* pn>i*?-lila; odrini kar nocoi, iaz pa pridetn v par dneli za teboj! ^enic« je sprv vila tisoeak in svojo stvari ter odri nila v Maribor. Srečno ie nanla Us\\ nrosior in takoj t<» brzo ja vilu moftr Ko ni bilo ne odsrovorn, ue moi*«, je p;-se enkrat brzojavi I a in zop<*t braoj« vila. Ko pa zor»et ni bilo mora in no odffovora, napotita s«» .!•■• dotnov. Tu jv na i/ve^lela, da .je izvini) nj«»n ka to liSki mož isti večer, ko .ie ona o**pot«v vala v Mari Kor. Nm noeni miziei je našla 1« ma) li«t*k % mti>inr»Tii: »Adlj<», na rdrava ostani U Tako.i na to ^e p?« te izvede!a od poučene »truni, da ;V ujeu aakon^ki moi, ifabee k\&rikmhi< stranke, »opet odšol po fcnpftiji v Ljubljana in d« je acdaj ie nm ftiroktm morju — a Beko drugo, 8 katero je bil že dlje časa v tesni kupčijeki iveii. Da, da, taki so stebri našega klerikalizma! Z Jesenie« V pouedeljek, dne 5. decembra t. 1., priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Uikajsni družbeni vrtee »Miklavžev večer«, v gostilni K. Višnarjevi. Za-i'čtek točno ob 7. zvečer Pokažite dragi, da ljubite našo malo deco, da ljubite družbo sv. Cirila in Metoda, iu prihitite k tej prireiiitvi. Izvanredno Jep obota biti letošnji »Miklavžev ve-t-er«. Ne bode vam žal, Če priđete ta »lan k Višnarju. Kdor želi po Miklav-žu darovati kaj svojim prijateljem, ali pa otrokom izvau vrteca, naj iz-roei da rila predvodnici ženske podružnice, ge. Višnarjevi. Občinski odbor idrijski je iniel v »•etrtek, dne 1. decejnhra sejo, katere s*e je udeležilo 23 otlbornikov, med lemi dvorni svetnik Hillek in trije klerikalni virilisti. Za overovatelja zapisnika je župan imenoval odborui-ka Antona Kogeja in Rudolfa Plesko-vića. Župan J. Sepetavec je nato po-vočal, kako so se izvršili sklopi za»l-jije t*eje in odredil, da so preeita neka okrožniea deželnega odbora, s katero k? je prav po nepotrebnem tratil čas, fcer dolgovezna instrukcija zudeva : go!j županstvo. V obeinsko zvevo jnesta Idrije se je sprejelo 10 prosii-tev. Kot drugu točka je prišla n:i dnevni red razprava o občinskem proračunu za leto 1911, proti kateremu iii bila podana nikaka pritožba. (S lem pa se nikakor ne sine misliti iui Ofe\vnldovo poboljšanje.) Proračun >o «ita od točke do točke. Klerikalnomu virilistu, Oswaldovemu odposlancu. Lapajnetu, ni bilo pov^tv, t\u se mest-iiim pisarni^kim ushižbeuceui a»*-•*natuo zvišajo plače in je vprašal, 1 daj je občinski odbor to povišanje :-kleiiil. Župan je dal interpelantu j»rimerno pojasnilo. Lapajnetu tud i j»ostavka za vzdržavanje mestnih pc slopij 12.000 K ni ubrajala, češ, da se :.a to skriva hiša Št. 509. Župan jo v odgovoru poudarjal, da je v tej zađe-vi pritožba pri upravnom sodišču in i'O U> za občiiio cgrodno razsodi, se l>o proračunjena vsota rabila, pa tuđi če }»rito/bi ne bo ugodeno. se bo najbrže iiekaj moralo ukreniti > poslopjem, Ker tako, kakor je dunes, obstnti ne }iiore. Občinski svetovalec Iv. Štravs ;;e fetavil predlog", uaj se stopi v dogo-vor 7. užitninskim odkupnim društvom radi pobiranja žganjarine. Odbornik Vidic predlaga, tla se stavi v proračun 1000 K za napravo trotonr-jev. Na predlog r.dbornika Pegana so In znest'k vraeuni v postavko za vzdržavanje čest 5000 K. Postavka za mzširjenje vodovodov se zviša na 5000 K. Crta se postavka za nabavo ilesini'ekcijskegu aparata '2400 K. Xa-irtesto te postavke pa predlaga sveto-\ nlev Štravs, da s*- doloei znesek L'400 K za komuniziranje poštnega prevoza. Čeprav se je pn dlog odklo-inl, vendar jf- živahni! razprava pokazala, da bo treba nekaj odločilnega storiti za izbnljšanje skandalozne I>o£tne zveze z Idrijo. Pri pod pori za ni »rt no - nadaljevalno solo je stavil Jj*4)pold Lapajne ponizno pa pobožno :m ljo, naj se uvede na soli verouk. Ta '/.ahteva t»e je ćelo predlagatelju zdela ncsmiselna, zato gra je bilo mak-o sram, ko je stavil predlojr. Um»»vno, «»:i. je ostal 8 svojini predlogom osam-Ijon. Koncem razpravo je e. kr. dvorni svttnik Billek zastopal težnje c. kr. i-rarja, ki nima ne sn*a in ne dobre volje, kaj storiti v prospeh idrij»ko.ca iiiesta. Zastopnik erar ja je imel skrajno težavno stališče. ker so '"se postavke v proračMinu take, da se jim ni moči izog^niti. Predvsem je podal in'kaj pomislekov k formalni sestavi )>roračuna. Po nje«ov» ni mnenju bi se moralo več |>ostavk * tavi ti med \l-:-edno potrebščno, ki bi tako narušiti na S7.0(Kj K, redna pa he- zuižala n:i 08.000 K. Tako razmorje pa je ne-vzdržljivo, kajti izredni stroški imj hl bili rnnog-o manjši ofl rednih. Kdo T>a je kriv, da so izredni stro&ki tnko \»-Iiki? Ali ne predvsem er«»r, ki ni liičesar storil za m<^tr> Idrija. Ker se dniprod ne more niof.^ar odsčipniti, ii.ij bi se crtalo pri razni li podporah, dijaških, ubožnih, znižalo postavko za vzdržavanje poslopij i. dr„ v vsein hkupaj nad 20.000 K. To bi imelo za }>osledico znižunje občinske doklade, ki jo c. kr. erar tako težko in nerad plučuje za slovensko mesto Idrijo. Kakcfra pred loga e. kr. dvorni avm-nik LJillek ni stavil. To bi bilo tuđi lulepo, da bi c. kr. erar bil v zavora Hitpredku in razvoju idrijskegu me-sta. Za to že skrbi kntch«>t Oswald s hvojimi podrepniki. Pri glasovanju so za proračun firlasovali vsi odl>or-itiki — tuđi klerikalna virilista Goli in Didič, — izvzemŠi zantopnika kr-fctunskegra g-ospodarske^a društva La-pajneta, ker nm je tako Oswalrl uaro-čil. Med .slučajnost i ni se je hpre>la od odbornika Fr. Tavzesa stavljena resolucija za izbolj^anj« nevzdržniu razmer na erarični ljudski soli v Idri-ji. Oštra debata je nudila točen vpo-i*led v nezdrave ljudsko - šolske raz-iuerc y Idriji. Tuđi je bila nemalo za- ffoMeajn doj»lwiik« K N. Javni «$, i ki je tr«j*U Mddvtnti ji #U4I1» | tajna, pri katari fte i# rdUio ¥td pm* šenj u raina konotolje. Svojcf« ■—ti—val— sakUl. li Urastnika porodajo; Rudar ja Franc Bah in Karei Koprive »ta iivela to delj oasa v sovraitvu, Ćeprav »tu skupaj stanovala, Ko sta madnjiA do* bila denar, sta pila po rasnih ^oatil-nali. Bah je sel kmalu domov ter je legel spat. In že je spal, ko je priial okoli polnoči njeffov so^tanovalac Audrej Pajk domov ter ga ibudil. ! Ko sta »e ta dva poffovarjala, je pri-^el viujeui Koprive k postelji, v ka-teri je ležal Buli, te\ dal temu brez vsake^a |K^v'wla za usnico. Bah akoći s postelje, zgrabi kuhinjski nož, ki je ležal na oknu, ter g*a zaaadi Ko-priveu v čelo. Koprive se je zvrnil na zraven stojeeo posteljo. Bah je po-be^nil ter vrgrel nož proč. Koprivca »o j>renevsli v bolnico, kjer je umri. Poparjen otrok. Iz Hrast ni ka futročajo: l>elavčeva žena lTrša Kori tuik v II rast ni kn je postavila za svojega *2 ! 4 leta starej»a sina Franci skledo vrele juhe na okno, da st^ I ohladi. Ko je stopila mati k bolni hčerki, ki je bila v isti sobi, je sple-v:al mali Franc na nek zaboj za pre-mo^r, si* naslon i 1 na okno ter pltnlal juho. Pri tem so je pa skleda prevr-ii!la in vrela juha se je razlila jk> njetruvi»iu obrazu in vratu ter ya poparila. Tbogi otrok je čez dva tlni rnirl. Svojega otroka umorila, iz Ka-ileč pri Zitlaneni uio>tu poročajo: Pri ]H>sestnikn Antonu Belcu blizu Ka-(ieč pri Zidaueui mostu uslu/hena dekla Marija Mežnar se je svojega iiovorojenegfa otroka na ta način od-križala, da gra je prijela za nopre, udarila z irlavo *»b /AA ter inu razdrobila yrlavo. Truplo je na to vrgrla v preznieo. Kot vzrok za ta živinski čin navaja to, da ie otrokov oče izju-vil, da nuče ^krlu'ti za otroka. Tatinska dekla. Kavarnariea Kamila Preve iz Celja je napravila pri policiji ovadbo, *la ji je bilo v uoči 1. novembra iz njene uezakienje-i*e sobe ukradeno Itnlnasto krilo v vrednosti 12 kron. Kot storilko )e imela iia silinu >vt>jo deklo Alojzijo Ro!i!>al iz ^liirzstei*-«. ker le ona je mogrlu priti v sobo. Pri zaslišanju je Iosestniku 7 kron. neki dru-^i ženi tuđi 7 kron. Skoraj gotuvo jo bilo pa še več nkrad^nib, todn fiotie-ni ki te^a nišo Oiadili. O tatovi h ni fclodu. Živo vdlknljn mi vjeli in na to i,>treliii na nekern dvorišču v Kleni-ku pri Trnju na Krasu. Samonior hrvz poslcdic. Iz Primorja poročajo: Xek dvajsetletni tr-govski iiMStavljenec se je VAK novpm-iua u-itrelil v lovo si in >e zjrrudil navidezno mrtev. Orožnik .ie ja spoznal, da s<* samomorilec niti za*]el ni, tem več <\n je sla kro^rla p >d i evo roko v tlu. Meiida je iz samt 4 a strnim padcl. Recept zn umeino stvarjanje ljudi. Trža^ki ;>Pif<*olor- je priob. il članek o uačinu, kako se da na um«»-ien načiu ustvnriti človeka. Meksi-hanski konzul v Tr.^lu, ki ima jako moksikaiisko ime Snierdn, je »Pi<-c*o?u« ta recet>t izroeil. Kačin, kako na umeten nnčin stvarjati otroke, je iznaštd rneks:kunski profesor Here-? a. Z ozirom 1111 velikansko stopnjo, ki jo zavzema ^leksika v* znan^tve-TiMii svotu in z ozirom na a\ toriteto, ki pre nie!:sikanskim protVsorjein, sc^veda čisto nič no dvomimo, da se bo sčasoma po tem meksikanskem receptu dalr> v retortali i/ sferičnih kristalov i/dclovati ljudi. Moškim in ;rn.4am se torej ne 1k> ver treba > potruditi so-mićno.) V Fjord ih najsevcrneJHcga Norveškeffa. (Varave« posnetek.) Uli Barel la. (Varietetni jjosnctek.) }Jepita. (Drama.) Gospodar se ne oženi. (Komično.) Dodatek k zadnjima flveina predstavama ob 7. 111 pol 0.: Pia
  • -čevja samotfž voziček na tir električne čest ne železnice. Ko fra je t-tražnik >tavil na odjrovor, se je Kočevar krepko odrezal, da je to vsle-d tcg-.i storil, ker hoče priti v zapor. Tej njt-gro vi želji je stražuik takoj u^trejr«'!, vrhu te^a *?a je pa še i>olit ij^ki ura.I i otem na^radil z »diplomom ur. Varnostna oblastva zahltnlujejo račtinske^a |H>tlča^tnika c. kr. 2H do-mobranskesra pet»polka v Mariboru, LeojKdtla Pt'ssenhoferja, kateri je 1*11 zaradi defravdacije v garnizij^kem »uviskov;i!n«im zapor.i. oarju v Sšolskciii drevoredu. Tnzadevni i>cvialki naj ^» na7iianijo polieiji. Delavsko gibanje. \"čoraj se je 7. južneira kolodvora odpeljaht v Ameriko 7t> ^lacodone^v in 11 Hrva-tov. Na Keko je šio 8. v Za^rreh pa 12 Hrvatov. Izjfubljcnccin najdeno. Pekovski porp.L^'nik Ivan Gerčovič je izjnihil tri hankovce i>o 10 K. — Xeka gospodična je izpiihila zlato žepno uro. — I)elave<* MihaH Švaji?er je izgrubil I.»ankovec 7a\ -0 K. — Pleskarski va-jonec Ivan Suštersič je naštd denar-nico s sredn.io vsoto denajva. narodna oDranfflo. Za Ciril - Meiodov obrambni sklad so se nadalje prijavili .^ledeei p. 11. ^r^.: 852. Ženska imdružnicn druž-f>e sv. Cirila in Metoda v Xovem me-stu (plaćala 140 K): &M. Ante Bojr-danović v Trstu (plaćal 200 K): S.">4. Društvo ^loveiiMkih učiteljic v Ljubljani (plaćalo 200 Kl. Družbi sv. Cirila iu Metoda je posla 1 ^r. A', v B. »i K, in sicer ceno za družbeni koledar, kar pa je već, je za pokritj» družbeiiega deficita za leto 1911. V Klavžah pri Poiiiik»lcn imamo /avedne. rodoljubne mladenke. Nćibrali- no pri zabavnom večeru za miso družbo 24 K. — Srćna hvala! Prvi dar za božićnico izroeila je družbi sv. Cirila in Metoda prdć. Zo-rica Hudovernikova. Darovane knji-gv in iprrače i. dr. su prav j>orabiu\ napravile bodo potovo veliko veselje obdarovaneeni. Zabvaljujoć s<* rodoljubni K°sl>°*h'čni za njen lepi dar, nadfjauio se, da dobi prdč. Znrica Hu-dcivernikova posebno med svojimi to-viirišieami nmogo |K>eneniovalk. — Iskrena hvala! Druftuena noznonllo. Politično in izohraževalno društvo za dvorski okraj naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 4. decembra 1910 ob 10. dopoldue v gost i Ini pri »Auru« Wolfova ulica 12, izredni obeni zbor, kateregra naj so blagx>volijo ndeležiti gotovo vsi elani. Družmhni večeri Narodne čital-niee so najprimernejše sredstvo iz-boljčati ljubljansko družabno mizerijo in obnoviti zopet prijetne med-nebojne stike. S tem, da prireja eital-nica te večere, iz pol ni svojo dolžnoat polinoma. Treba pa je, da tadl ob-cJnstvo spoina svoje druiabne dolž-nostl, kajti brez sodelovanja vseh faktor jev je vsaka taka akcija iluzorna. Mesto zabavljanja po vseh ofrlih bi bilo boljše, da se vsak oseb-no prepriča, to, da je v*ak vabi je u, kdor ljubi prijatno in fino sakiivo. Bmmm Mm «fc pal •• •* vrši W«i|l »taTni !• mlmm\ ▼•♦•r, Pov4itrj%mo *e an-VrmU nmj hi ** breiofeiirnost prepoz-n%mn. dohajanja odpravila. Ker **? ob-ljublj« S& danet* velik obihk, prosimo pmgfc« mmpmfo9 saj svojih obljub-IJMUh *bkk*v me pusa Ujo! |>rwitvo m o%l4^fnje revnih iol-fekih otrak pro**i \im oue eenjene dame, ki so prevzele izdelovanje oblek, naj jih blttgovolijo poslati tekom pri-hodujega tadna gobfm dr. Tavčarjevi. Slovesako ildarsko in te«ar»ko društvo naznanja svojim elanom, da be hode vrŠil uheni zbor v nedeljo, dne 11. decembra 1910 v pr«M»torih Rosp. Babica na Dolenjski cesti &t. 10 ob 10. dopoldne. Cenjeni elani se vabijo, da blagovolijo članarino vjjlačati j»ri predsedniku, in bic*r jjred o{>čnim zborom, ker bi he drugače smatra li iu uečlane in bi ne imeli pravico, *e zborovanja udeležiti. — ■ Fran J e ti-k o, predsjednik. Slovensko trgoviJco društvo »Merkura opozarju vst^ gg. člane, du priredi ob priliki društvene defeetletniee, red<)iJi ter Modelovanjeiii društvene^ra povake-ya zl>ora ixxl vcH!t»tv. Z. Fr»-lovca in j>oiH>lniin orkestrom slavne >.'Slovpns*ke FilhaniKiuije« )M>d vodstvom kaj>elnika proK)j. Ed. Czajane-ka. Začetek ob j>oi 8. zvečer. Vstop-nina tiO vin. Gflr. člane iu prijatelje društva vabimo, da se tejja slavju v kar najvecjeni številu ude.leže. Miklavžev večer priredi »Sokol« na Viču v nedeljo, dne 4. decembra v e»alonu grosp. Bal i ja. Kdor želi. da bodo njegovi otroci £** postd»ej olnlaro-vari. naj i>o«lje dotično darilo jrosp. Dal iju z natančuim naslovoui.Zaćetek ah pol t»Miiiii zvečer. Vstopnina 4M) \., otroci prosti. Telovadno društvo »Sokol < v Zagorju bo Savi priredi v nedcljo, dne 4. decembra o)i 7j. )»njHddne Miklavžev večer v »Sokolskeni doma/. Starcem, ki hočejo razveseliti svoje inaiičke, iiazjianjamc», da sprejemata tlarila br. Kudolf Ahčin in br. Ft-rdo Pclj^ak. Vsak zavitek naj ima na-rančni naslov oseln', kateri je dar uamenjen, da se ne zgode kake znie-biijave. Po obdaritvi prosta zabava, 1 ti kateri »odeluje »lav. tamburaški z!k>i*. Prosvetn. Prvi koncert »Zveze slovenskih pevskih društev«. Vse prijatelje g\a»-be in ^la^bc-ne^ra uapredka oi>ozar,ia-ino vnovie 11a ta prvi veliki ljudski koncert pevske zveze, katera pritvnja .s tem pravzaprav do^zati smotre, ki jo vodijo. Pokažimo, da vemo ceniti ^Zvezina« stremljenja in posetimo koncert do zadnjega kotička dvorane. \*stopiiiee se dobivaj., jutri tlo pol 4. po pol dne pri groš po Šešarkovi, pot»*ni nadalje pa pri blagajni pred veliko dvorano Narodnepra doma<. Začetck je točno ob iml o. po]>oldiu'. Krajepisna imena. \" t^koeem letu so dozflaj za Matico Slovensko rabrali zbirke krajepi^nih imen na-slednji irotspodje: Ed. Bon ine, naduči-telj v Cerkljah na Dol., Andr. Škulj, radučitelj v Tržišeu, Jos. Borno*, na-dučitelj v Vel. Pofllotni (izro<*il sr. M. Hočevar, strokovui učitelj na meŠČanski Š4»li v Kr^kem) ; s Korn-Aketra: M. Krejči, župnik v S*?tebmi 111 I. Horvat, nadučitelj v Ooričah; dalje dijaki: Aut. Matelič z froriške gimnazijo (VII.), Al. Vovk (VII.), Fel. Orejraree, H. T«? *b«miernik. Jak. r,ere in Fr. Vavpetič (VIIL> s I. pimnazij * ljubljanske (izročil p:. tlr. J. Žmavc). Vseni tu imenovan i ni prapodom izreka v imenu Matico Slovenske nje »zemljopisni od^ok« iskreno zahvalo za njih trud in prizadovanje. Slovenski log. — Dr. Hfttkovie v pe&tanskem parlamentu. Dr. Hinković je iniel dne 30. novembra v peštanskem parlamentu dolgr političen »ovor, v ka-lerera se je dota-knil tuđi »veleizdaj-niekepa< procesa. Rekel je mod dni-gim: Zato, ker je naša politika hrv.i-Aka, so na nas z vseh strani i>adali udarci, ki bi naj bili smrtonosni. Ti na&t prijatelji se uino sramovali 7* fitotiso£e naiega dennrja, to je denar-ja davkoplačovaloev, kupovati laž-njive priče in fabricirati lažnjive dokumente. Pod s/rofom Khuenom in dr. Tonaafti^em se nadaljuj« to, kar se je započelo pod Wekerlom in baro-nom Raucbom. Pod okriljem grrofa Forgftcha fabricirani dokumenti bi nmj najufflettaej&e *Une hnraiko-srb-•ke koalicije ošigoMll kot »veleiidaj-alke«. »Veleiad^jniiki« proot* je imel Srbe pfukazat i v luči, kakor da bi Uelovali samo na riogubo Hrvato\ S tem se je botelo izzvati med Hrvah in Srbi hratomorno vojno. Niti ta, u i ti oni atentat se ni posi-očil. Iz Pried jungovega, procesa je izšla hrvaiko-sirbska koalicija zuiajrononno, 11 »ve!« izdajnički < proces je rodil docela dru-£i wid. kakrnne^a so pričakovali du Hprotniki našega narrwia. Mesto da bi razdružil Hrvate i 11 Srbe, je »»aui.i učvrstii veliko mise! o našem naroi nem edhihtvu, misel tako ^eliko, du nam neprijatelji že trepetajo, aku *> nji kaj felinijo. KaŽa koaliciju bo tuđi v bodofe ostalu nositeljica te velik* ideje i 11 bo branila to trdiijavo, ob kj teri ne bfxjo kakor krhlo steklo r£izbi li vsi nadaljni atentati proti našem u narodu.« — Hrva^kt pot»Ianee v &everno» anierigkcui parlamentu. IVi zadnji li volitvah v severo^ineriški parluiucni je bil iivoljen xa r»Oblunca mladi Ilr-vat Antonije Le?%ae - Lakas. Za po slajica jt* bil izvoljeu v Calnme* 1 kjer fepada uunl najpopularncjit11 *■•* lw* v mestu. Prvi hrvački }*oc»lanee \ Združenih državah je sele .*U» let 8tat i 11 je doma iz Smišlja ka pri Vrbn -fckem im Hrvaskeni. — Zagrebška nu^ina občina /a »Sokol*«. .MeMui občinski >vet v Z;-grebu je sklenil (lajati ^Sokolu« \>. ko letiKi uodporo v znesku 500 K, i u sicer zato, ker vzdržuje jKi^ebcu od-delek za telovad>>o dcčkr»v in deklei. Dr.igodi torej dajejo Sokolu-' pod !>oro, da srne mladina v društvu telo-vaditi, pri na> pa m* prepovt^duje t* -lovadbu mladine v .-<»kki!i dm štvih., — Katuster v Crni sori. Pred nekaj flnevi >e je vrnil v 1ielgr:i>! vseućiliftki j>rofesor M. Andonovie, ki ga je pozvala črnojror>ka \lada, da pregleda izvršena dela /eiuljisk«-ga kata>tra. Profesor Andonovič y-prepotoval vsf» Crno goro, da protiei izvedb«) katastra. 1'redno #2 je vrnil v Srbij<», «a je sprejel kralj Nikola \ po.sebni a\(iijenci ter ga j)ri tej pri*; ki odlikoval z Dan i lovim red.uu. --- Sofija v spoinin jg^rofu Tolste-IIIU. Te dni je T*riredila >' .t bol garakih pisatelj<*v im sol..,- .^ v«m učilišču veliko slavĐoht v »pouiiu v*<> kojneniii grotu T(»JMemu. O življenju in id^jab grol'u Tolsitega m> govorili ti-le pi&atelji: Slavcjkov, dr. Krste\ , Boguč>rski, 1. Dnčić* P. Viktorov, To poro v in P. I. T'*lorov. — Ustanovitev boljfarnke trjr* \in^ke luornarice. liolgar>ka vL-liiimerava čim najpreje osnovati boi galsko trgovinsko murnarico. Rast U;»a aaiaerava odtegiiiti imkJpojo vsein i>arobro v itolgar^kiL pristaniščih. Najprvo l>o vi uda naku pil:i tri velkit* parnike. — Novi *rbski poslanik \ Peiio-teradu. Tribuna javlja, da bu in. nuvan za srbttkega iumlauiku v IV U ogradu dr. Miroslav Svuilajkovi«-M'kcijski načeluik v olini^trstvu z*i nanjih del, tigar iuie m* je nmogoknj imenovalo v zagrehškem >'\eleudn i niškem^ in v Friedjuugovem proc mi. Na ujegovo mesto bo imenovan / sekcijskega načelnika generalni ko zul \ Skuplju. Jovan .Tovanovie. — Nova 2gradho'x*i opero v Bcl-^radu. Upravitelj bel^radske oj»eri Z. Sa vic, ?iauvt'rav;t /graditi modom poslopje, v katero >i- 1k» i*oteni pre^ lil s svojo opero. Književnost — „Ljubljanski Zvon**. Vsebina decemberskega zvczka: 1. Anton Debeljak: Refleksi. Elegija. — Jesenska setev. - - Dva človeka. — V noćni vihri. 2. Janko Glaser: Sam. — Jutro na gori. 3. Vojeslav Mole; Smeh. 4. Milan Pugelj: Zimska pot. 5. Josip Wester: Tri pisma o Bosni. (Konec* 6. Utva: Scherzo. 7. Alojzij Poljak Drama na travniku. (Konec.) 8. L. Pintar: Crtice o krajnih imemli. 9. Julij Dub: Božanstvena Ijubezen. 10. Dr. Fr. Kidric: Paberki o Korvtku in dobi njegovega delovanja v Ljubljani. (Konec.) 11. Književna porodila. J. A. Glo-nar: Engelbert Gangl, Trije rodovi. — J. A. Glonar: Drobne povesti. — Dr Lončar: Dr. Josip Gruden, Zgodoviiui slovenskega naroda. — Dr. St. Beuk: Dr. Leopold Poljanec, Prirodopis 21-valstva /a višje razrede srednjih sol. — Dr. St. Beuk: Balt. Baebler, Kemija in mineralogija. — Dr. J. Dernšar: Ćer-nič Mirko, Telesni na§ postanek, ra/voj in konec. — Dr. J. Dcmšar: Higijena na kmetih. 12. Umetniška poroćila. Fr. Kokal: Jubilejska umetniška raz-stava v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. 13. GU|f>a. E. Adamič: Nom akordi. — E. X.: Janko Žirovnik, Narodne pesmi z napevi. 14. Glediša. W. Slovensko glediiće v Ljubljani. Drama. 15. Slovniški zapiski. L. Pintar O dovršnih in nedovršnih glagolih. (Konec.) 16. Razni zapiski. Dr. I. Lah: t Lcv NikoUjcvič ToUtoj. — Novl knjige. — Dr. V. Komn: Spake. (Satire, humorc&ke in drugo.) Smeh, pravijo, je trn devet tdnvniliov. Ce je to res, potem vsekakor treba tište izvoljence, mm WHm VWP iMiSvni V «W1 ni OPlUV voljo, šteti med naše velike dobrot* nike. Zlasti je takih dobrotnikov treba nam Slovencem, da se nir *-sa včasih malo porazveđri od ljublr.jsk megle in od tujih oblakov giic zartrto čelo Saj je današnje dni skr'»i in puščobe ioliko, da človek uprav zahrepeni po irenutkih, ko more vso svojo mizerijo pozabiti. Odtod tuđi tisto obče raz položen je, ki napolnjuje naša gleda !išča, kadar se igra kaj veselega, pusti pa jih prazna, kadar se igra kaj res-nega, in pa dejstvo, da mnogo raje segamo po veselih knjigah nego pa po :esnobnih. Zame in za marsikaterega Jrugega je ni hujše pokore nego- če moram izven vsa' Janjili poslov obče-\ ati s človekom, ki se svojpot naza rensko modro drži in zaboga ne zint uobene neumne, odkritosrčno pa se \zradujem človeka, ki zna beliti tako, daso namah pregnane tište grde muhe, .aterih se je ob teh dragih in napetih asih tako težko otresti. In zato tuđi odkritosrenim veseljem pozdravljam > sako knjigo, ki mi obeta nekaj vedrili ur pozabljenja. Dr. Korun, čitateljem ..Slov.Naroda* znan 2c iz svojih svoje-asno priobčenih podiisikov, je sedaj ;dal skoro 201) strani debelo knjigo, \ kateri je ta ljubeznivi kramljač zbi-;1 serijo humoristično, včasih tuđi .ukoliko satirično nedaiinjenih črtic \i vojega in našega vsakdanjega živ-jenja. Med literate dr. Korun s to svojo Knjigo ni šel, tega tuđi ni uameraval. T>ripqveduje pa s tisto neprisiljeno Iju-■jznjivostjo in odkritosrčnostjo, s ka-ro se v vsakdanjosti govori izza ilnega omizja pri čaši dobroga vina. )\sem neprisiljeno. Včasih bolj na oko, včasih bolj na kratko, včasih bavno, včasih zabavijivo, včasih kar v>, kakor nanese dobra volja. Stru-11 ni nikoli, norćuje pa se rad, naj-.,|e s samim seboj, pa tuđi z nami ugimi in zašimi slabostnii, pa ne uto, ie tako. In tako se čitatelj, ki išče blesteče duhovitosti, prešernih \ tipov in živo opletujoče ironije, » čitanju teh preprostih črtic prav dovoljno namuzne, ko se mu izza >tic zasmeji — dobrodušno veseli lorjev obraz. Fr. Kobal. — N. Gogolj: Taras Buljba. Po- >t. Iz ruščine prevedel Vladimir ovstik. Založi! Josip Dežurnu, knji- ntz v Ljubljani. Ccna? — Taras nijba spada med najznamenitejša a Gogoljeva. Poleg „Revizorja" in \rtviti duš" je „Taras Buljba" tisto io. v katerem se zrcali vsa ženijai- >* velikana med ruskirni pisatelji. .. i aras Buljbau Jpodaja s Čudovito dra- atično silo sijajem barv ustvarjeno dobo življenja starih ukrajinskih rakov. Levstik je to krasno delo od- no prelcžil na slovenšćino. Bodi ta *ii£na povest toplo priporočena. — Tolstoj. Tragično pretresljivi nec Tolstega je v najširših krogih venskega izobraženstva vzbudilo ve- unio zanimanje ne le za umotvore, ki Xi\ je usivaril Tolstoj, nego tuđi za njegovo osebnost in za njegove nauke. Opozarjamo zategadelj čitajoče občin-o, da imamo že v slovenskom je-• o dva spisa o Tolskem. Ti dve štu-i je spisal znani angleški kritik in jzoi Ernest Howard Crosby. ki i:ata najvecje zasluge, da se Angkži poznali Tolskega. Z založnikovim iovoljenjem je ti dve veleinteresantni di preložil iz angleščine Ljudevit urlani, založila jih je pa zvezna trgovina v Celju. Knjižici w Tolstoj kot atelj" in „Toisioj in njegovo poslan-.voa omogočata vsakomur temeljito ^poznati stremljenja in nauke zadnjega :mstjana Tolstega. Vsak boljM izobra-'čnčc bi moral ti knjižici poznati. A se tu naznanjciir kiijijere *»e do-• Uajo v »Narodni kiijigarni« vLjuh-ii«;ni, Prrsernova ulica št. 7. Iznrcđ sođisfo. l/j#red tukajšnjega p^rotnega sodišča Alkohol provzročil uboj. Xa za->žni klopi je ^edel h'ranc Suštar. 67 let star posestnik v Ojstrem Vrhu. Osumljen je hudodelstva uboja. uči-'L-nega na svojem svaku Jauezu Tušku, posestniku na Marti nj cm Vrhu. Kakor >o soilne poizvedbe dognale, pili sov ueđeljo đopoldne, dne 28. avgusta 1.1. v Kraljevi jjostilni v Železnikih obdol-/Lnec bustar s svojim svakom T uskom. \jima so se se pridružila Janez Če-ažar in Francc Trojar. Bili so veseli privošdli so si ga malo več, nego bilo potrebno, kajti ostali so lu do eh popoldne. Tedaj so pa krenili po esti iz Žekznikov proti svojemu domu. anez Čemažar ^a je komaj uesel, icdtein ko sta bila Tusek in Šuštar avno prav korajžna. Ćez pol ure so : rišh do kraja, kjer se pot razcepi ruti Ojstrem in Martinjem Vrhu. Blizu -ga razpotja stoji znamenje. Tamkaj, •bližju znamnja, sta se svaka v travo egia, medteni ko je Čemažar legel ilj zadaj. Tu je pa začel vplivati al->liol, kajti prej si vedno v prijateljem razmerju živeča svaka, sta si rišla tu na ta način navskriž, da je , Jel Tulek ibidtti SttilMJi. Vnel se je prepir. In kakor obddf enec trdi, je jel svak segati po svojem nulu. To ga je pa tako uiezilO: da ga je a ploskvo roko udaril po obraiu. Nato ga pa dvakrat sumi v prsi, da je oblefal. Tako opisuje, dejanje obdolženec Su-9tar. Janez Cemaiar, kateri je vzlic svoji vinjenosti, to rabuko od strani opazoval. pa opiše ta spopad med svakoma bistvenc drugače, kakor se obdolženec zagovarja On pravi, da je videl, kako je Suitai opetovano s pestjo udaril po obrazu in ustih Tuška, da je ta padel na pot, medtem ko je šel obdolženec naprej. Tuđi on se je podal za obdolžencem. Videl j*^ pa dobro, kako se je Tušek, ki je na licu krvavel, pobral, ter šel nato zopet ležati na travo. Ljudje so opazili ranjenca okoli štirih popoldne iti opotekaje se po kolovozu proti domu. Mož, ki je ječal, je bil po licu krvav, ter mu je tuđi \i ust tekla kri. Kakih 300 korakov od mesta, kjer sta se spopadla z obdolžencem, se je pri Severjevi hiši neza-vesten zgrudil in obležal, odkoder so :4a spravili znanci domov, kjer je ob 9. istega večera, ne da bi se mu vrnila zavest, umri. Zdravniški iz\edenci so truplo pogledali, in našli poškodbo na desni strani čela. Pri odprtju trupla so dognali, da je bila prebila in tidrta senčna kost, pod tem mestom se je našla kepa v velikosti gosjega jajca strjene krvi. Počena je bila tuđi od-vodnica. Kri se je stekala v možgaiie, kar je provzročilo otrpnenje mož^anov in Tuškovo sm't. Po ninenju izveden-cev, se iz vsega tega da sklepati, da si pokojni Tušek ni pri-zadejal te poskodbe vsled padca na trda tla. Hdina priča, ki je bila pri celein dogodkit navzoča, je bil Janez Čemaiar, kateri pa vsied vinjenosti ni videl, jeli iniel v tistem kritičnem času kaj v roki ali ne. Le v toliko potrdi, da, ko je šel za obdolžencem proti domu, da je bil po obrazu krvav. On trdi nadalje, da ga je po glavi in po ustih tolkel. Nato je padel na pot, od koder se je pobral in šel ležat na travo. Zdravniki so pa mnenja, da je nemo-goče misliti, da bi človek / golo pestjo moprel odrasčenemu človek u prebiti lo-banjsko kost. Porotniki so soglasuo zanikali vprašanje glede uboja, na kar je so-dišče ubtoženca oprostilo. • # Iz Višnje gore. Dne 1. decembra t. 1. je bil pri c. kr. okrajni sodniji v V'išnji gori klerikalni občinski sveto-valec Ignac Pajk. po domaće Klofuta, obsojen na 14 dnevni zapor, za to, ker je svojo lastno mater, ki je hotela v njegovi hiši, svojega, na smrtni postelji ležečega moža oziroma njegovega očeta obiskati, iz hiše ven vrgel. — Višnje-gorsko mesto je torej lahko ponosno na tega vzor-moža in občinskega sve-tovalca. Poboj. Vceraj zvečer se je končala razprava proti Kepicu. Porotniki so pritrdili vprašanju na uboj, zanikali pa vprašanje lahke tdesne poskodbe Jo-žeia Gašpirca. Sodni dvor mu je pri-sodil za kaz^en 3 letu težke ječe, z enim postom in trdim ležiščein vsak inesec; tuđi mora zasebnemu udele-žencu očetu ubitega, povrniti za zdrav-niške in pogrebne stroške in za na-grobni kamen 465 K 62 v. Za nadaljno terjatev 1000 K se pa zavrne na ci-vilnopravno pot. Razne stvari - Napad na učitelja. V Subotici so se uprli o rtnošo'ski učenci učj /Iju Tordku. Predvccrajšnjem je nap.idel nek tiCenec svojega učitelja. Drug va-jenec pa se je postavil napadalcu v bran iii hotel ščititi učitelja, učenci pa so ga pobili, da je bil na rnestu mrtev. Aretacija roparskega morilca. Šopincih na Zgornjem Sleskem so orrtiri'.i roparja in morilca Dombrow-skega, ki so ga že dolgo iskali. Pred nekaj tedni je bil umotil in oropal blagajnika Trupka iz Ockrfurta. ' Mašćevanje zapuščene ljubice. Vceraj je napadla na Dunaju dvajset-letna Julija Waniura svojega Ijubčeka in ustrelila iz revolverja na nezvestegra. Macliinek, ki je bil urar>ki pomoćnik je dobil le lahko poškodbo. Dt-kle je namerilo potem naše pa se ni zadelo. Po svojem činu je hotelo dekle po-begniti, kar se ji pa ni posrečilo. Morilec ali vojaSkl begun. V Curihu so aretirali predvčerajšnjem nekega kmeta s Koroškega, ki je bil na sumu, da je doma izvršil umor. Tuđi je avstrijski konzulat že zahteval njegovo izročitev. Kmet pa je ugovarjal svoji izročitvi, češ da je nedolžen in da ga zasleduje le vojaška oblast ker je pobegnil. ^_ * Zavratnl umor z zastmplJeiM> britvijo. Iz Bukaresta poroćajo: On-dotni brivec Jonel Molescu si je zmishl prav poseben način umora, s pomoćio katerega bi odstranil Ćastilca tvoje žene častnika Popeanuja% Ijubosumni moi ]• zapatlf, da «e ta čaahiik nekoliko prevtt zanima za njegovo mUdo, )epo leno, \n k»tlu ie ptitel na to, da ni to dvorjenje ostalo breziupešno. Zmislii si Je groiovito maičevanje. Britev, s katero > častnika bril, je nd-mazal z moćnim stmpom ter le nekoliko oprasnil častnika, ko ga je bril. Ta ranica se začetkoma niti opazila ni. Kmalu je častniku obraz oteM in po celem telesu so se pokazali sledovi zastrupljenja. Zdravniki začetkoma nišo mogli dognati, kaj je pravzaprav s čast nikom. Ko so pa spoznali, v kakšni nevarnosti se nahaja, je bilo že pre-pozno. Častnik je umri v groznih bo-fečinah. Ko so Molescuto aretirali, je ta smejoć se popisal svoj čin in je bil atelo zadovoljen, da se mu je umor posrečil. Misli se, da je Molescu umo-bolen. XXXX. drž. loterlja za civilne dobrodelne namene. C. kr. loterijsko dohodar^tveno ravnateljstvo priredi XXXX. dobrodelno loterijo za civilne dobrodelne namene, in bo žrebanje 15. decembra t. 1. Igralni nacrt te po-ljudne loterije je tokrat opremljen posebno bogato, ker ima JO.738 dobitkov v skupnem znesku 620.000 K, med tem glavni dobitek 200.000 K, dalje dobitki po 30.000 K, 30.000 K, 20.000 kron, itd. Vsi dobitki se izplačajo v gotovini. Srećke po 4 K se dobivaio v tabačnih trafikah, loterijskih nabi-ralnicah, menjalnicah itd. • * Krvavi izvitvk. V Gvateuiali v Uli/ini iui's»tecM Virluol se nah:jii i/viivk, ki ga imeiaijeju domaćini •Miiio^ ali »Fuenh thj san^ue«. Jzvi-rek so naluija \ jami. iz katare prihn-.ja tak smrad, tla ob gotovih t-asih uo-Ih'H ćlovi'k ne aioiv prili v ujt*iio blizino. Iz janu* pa m' i/.taka rtločka^ta tikoi-ina, ki jo ^i>sta, kak*>r strjosm kri. Nek fraiu-oski zdravnik, ki je l»iv«l loti ohiivkal t*» jamu in videl ne-*»!«*.vilo vauipirjev in netopirjev v jaja i. )t hi I izpcM-etka mneiija, ila tlajcjo ocl|»ailki tt»h živali vodi rdečo harvo i rt razMi-jajo okvoi; jame nezuosni mu rad po sa i ni i jak ti.. Po'/neje |>a s<» ie doprnalo. tla provzroeajo vse to uii-kru^kopii'iio niajhn^ ini'uzorije. ki se v inkih ogromnih množinah razplodo, \ vodi, tla so ob gotovih rasih i*rivali vod« iz jamo, dobola kakor strjona kri. Ali pa hodo hoteli to vorjoli okn-iioaiii, ki mislijo, da prihaja iz zciidje prava kri, na tem zolo dvomini. Ko li iuuli na Kranjsk«*m tak izvirek, gotovo hi imeli tam tuđi že božjo pol! Kupujte jutranjo izdajo „Slovenskega Naroda". Telefonsko in hrzojnvna poročllo Dinautitna eksplozija. Zagorje oh Savi, :5. decembra. V iiikajiiijeiii kamin »lomu je ob pol S. zj ut raj eksplodira 1 dinamit, Fran lesnovar je bil na me^tu ul»it, dva oelavea težko, dva pa luhko iK>^kodo-vana. Zai>«*r,|v <»h Savi, :\. decembi-a. Tlaiiefo xjutraj ob 7. je nastala eksplozija '/uirznjeiu'ga /aslisan kot oiKloIženeo. ProruTunska debut:: v dr^aviutn zboru S. — I)nnaj9 l\. deeemhia. \' n:i-di'ljni debati o proraeuiiskeiu provizoriju govori dijnes ^voj doviški go-- or slovenski klerikulee dr. Verstov-š« k, ki se obzirno bavi z lieznosniini razinerami, ki vladajo /lasti na Sp. ^■Jtajersk« iti. l'ovdarja. da je teh raz-mer kriva v i»rvi vrsti uprav i iii d;» je zlasti pri so^ojn<> pokori komandi neni-škega VoP;«ratn, vso korumpirano. Posledioa teli neznosnih raznier na S pod u je ni Htajerskeni j<* slovenska ohstriikeija v Gradcu, ki ne l»o prej f»reneha!a, dokler so ne u#odi slovenskim zalitevam. ^lod govorom je pti-znej«» prišlo do medklu^v s strani pemških velikanov Marekhlu. Mali ka in Ktranjikega, ki so z nesramnimi medkliei hoteli moliti grovornika. Po dr. Yerstovftkovemu gt>voru, ki je bpoeetka vzbujal miiofro i>ozor-nonti, |»ozneje i>a bil irovorjen vnle*} opoldanske ure nkornj pretl prazuimi klopnii zhorniee, je govori 1 nomSki l»o«lane<' dr. Sylvest«r. Nato je izgubi 1 poslanee Valoušek hesedo, ua kar hi imel govoriti f i nam ni uiiniiiter Hilinski, Đilinskaga i>a ni bilo v zbornici iu navzlie protestu navzočih poslanoev ga je dal predseđnik iska- li, lako da je bilp. uc^a faktično *ko* raj za 10 minut prekinjepa. Fiiiau^ni miaister Bllin^ki je v svojem govoru l*ovdarjal ila^ti potrebo iiovega *i-nanenegu nacrta, ki moru hiti kakor mog-ofr) hitro izvršen. Zlanti i<-poudarjul j>otreUo uvetllk* užigaliene-ga monopola. Nadalje je opozarjal, da se u»oia končna banaeija dežeJnib finane al>8olutno izvesti. Po Hilin-ftkiga govoru govori 'talijanski » >-4>lanec Hugatto. Iz MJe eiiotuega *v*eške^a kluba. S. — Praga, 3. tkeombra. Kakor poroda »Č'eake Slovo<, je iiteinelje-val poslanee Choe v voeraj^nji s^'ji ^n(»tnega ooškega kluba btališee čeških radikak'cv proti udeležhi ĆVhov na češko-neuiakili »praviiili i>ogajj,-njih n*i Dunaju potl egido ministr-ske^ra ]*redbodnika baruna Bieiiertbd med drugim tuđi z dejatvom, da *lo-\au.sla fijfdidarno.st zahte\a od Če-hov, (la se uo ndeleže teh koufereir:, dokler bo ob^tojala vlada, ki je tak-j S kruto postopala /.[u^'i jjroti Jugosjo-vanoni in ki je proti poslaneu Hri-i»arju nuf>topila s t;*ko neza-lišaiio j'ers«-kueijo. Hladilniie \ Trstu. U. — Trst, .*J. deci-inbra. Na Molo Sau Teiv&a, lxxJe zgradi la privatna družba velike hladiluioe, kjer k#i bo Ltio^Jf* hraniti argentinsko mesu. Dobava hibških gorskih topov. H. — 15elgrad, 3. decembru. > 8iu)iipa< javlja, da je srb»ka vlada rifirooila v Nemeiji o«>pisu ;>Ki^ko Slovom, da I je neutemeljen napad njegovega uaj-j 8tarejšo£:u in tako po\ zroeil Tol»t<*-fiu smrt. Mesni trust v Ameriki. A. — Nen Vork, .*». tlecemLra. V Ameriki .se jo osnova 1 ini^ni trusi, katerenm i»ripadaju tuđi velike mesno eksportne tvrdke v Arjrentiniji. Trust hoee rt fruli rat i ekspc»rt mesa ^ K\1*O|K). Gospodarstvo. — Vesel pojav. Slovenska javnost in predvsem slovensko trgovbtvo se za Kolinsko tovarno in njene izddke čimdalje bolj intenzivno zanima, ker je prišlo do prepričanja, da je Kolfnska tovarna eđino re> domaće podjetje te vrste na celem slovanskem jugu. K temu je seveda veliko pripomoglo ne-oporečno dejstvo, da izdelki Kolinske icvarne, vsled svoje izborne kakovosti nadkriijujejo vse tovrstne tuje produkte, v vsakem oziru. To je vesel pojav, ki priča, da ie smisel za gospodarsko osamosvojitev med Slovenci zmagovito prodrla vsepovsod in v vse sloje. Kaj-bolj skrita gorska koča in ponosna mestna palača rabi in pozna že danes izvrstne izdeike Kolinske tovarne. Kon-štatuiemo ta pojav s posebnim zado-ičenjem, tembolj, ker je Kolinska tovarna ^nala vsikdar ceniti in uvazevati naše narodne in gospodarske težnje. To je /anjo jamstvo za nadaljni razvoj podjetja, ki je v tem kratkem času, kar v Ljubljani deluje, pač že pokazalo nad vsa pricakovanja, da je kos nalogam, katere si je staviia. Kolinska tovarna je lahko ponosna, ko vidi, da ima za seboj vso dobro mislečo slovensko javnost in nadejamo se, da bo to odkritosrčno, simpatično medsebojno razmerje ostalo in se razvijalo tuđi v bodoče prisrčnejše. Priporoćamo torej Kolinsko tovarno in njene izdeike kar najtopleje! ♦ * • — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice legistrovana zadruga z neomejene zavezo v Ljubljani. Me-seca novembra 1910. je bilo vloženo na hranilne knjižice 894.027 K 80 h, v tekočem računu vloženo 272.938 K 95 b, po nabiralnikih vloženo >502 K 41 h. Meseca novembra 1910. je bilo dvignjeno na hranilniii knjižicah 1,081.692 K 86 h, v tekoćem računu uvignjeno 351.276 KOI h, po nabiral-nikib dvignjeno 1450 K 25 li. Stanje hranilnih vlog 18,621.748 K 11 h. - Mestna hranllnica v Novem mestu. V mesecu novembru 1910 je 226 strank vložilo 70.919 K 33 li, 262 strank vzdignilo 110.019 K 57 h, 14 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 42.900 K, 312 menic se je eskornptovalo z 132.790 K, stanje vlog 3,595.363 K 55 ht denarni promet 595.061 K 22 h. Vseh itrank je bilo 1424.___________________________ Izjava.*) Ker se ini je radi članku ^(ila.s iz Jloekei-, priohč^n v >>Sioven*keui Na- rodu« št. 373, od dvelj oe»eb % »debclr-ga kouea« blagoslovljeae Buoke za-vratno očitalo, da beni bil jaz v zvazi - poroćevaleciu oinenjenegra člank« in, du je ta le rK> mojem na«votn po-felal tifsti dupiti v »S!oven*.ki Narod«, i/javljam \xn\ T-astno besedo, da ni MMii ouiciijeiie^a Članka, pisni, niti feein v zvezi z dopisom, še laanj pit seiu komu liasvetoval, kaj uaj pifie. kar prot»iui slavno uredništvo urad no (Hitrditi. ^Potrjujtin^ Opomba uredništva.) Sitt'r M- mi pa ne zdi vredno truda, da l»i t>e vtikal v takc^ reci, kajti držim m* pregovora: Kdor *e> nit*<1 otroln nieš."!, ga bvinj*' j>ožro! PriMto |*a naj bo, da je dotičnik pisal juti- \a ttrolo re^nioo, katera ne j«1 pokuzala pri v»bravna\Ti t*. kr. okraj neira mm lišća v KrSkem. OiKJzarjam torej vsakega, katari bi s«^ drznil ini radi g^ori oriipnjenegu elauka M* kaj očitati, d.i bodnij^ko po«to-pal. 1.3U55) Ce bi botcl kaj pikati, bi lahk> pi^al zadotiti in morebiti ^e kaj vw**", k**r gradiva imam zadosti. j Ji u ć k a, dne 24. novembru 1910. ; Vinko r.regl ir^ovec in ^o^tiluiear. JzdajatHj in odgovorni urednik: Kiisto f'ustoslem&ek. Dari!^ l"l>ravni^.tvu nu^ih 1 i^t<»\ ><> jx» ^lali r Za ("iril - Mp*o«I«»vu družbo: li. Juraj Štrut-elj, Tusevdol, 12 K, vpl« eane za družlK> v«»led poravnavi- nek« kazenski zadfve. — (j. Alerjen, ivrun.j. 10 K, placa I ffoiip. dr. Kuiaj-, odvei nik v Kranjn po naročilii ffosp. Fi \Vrderberja. kot dobrodelno j^Iob*» njept»vejea nasi»rotnika Tomaža Kosa jia I»lej*»ki Lkibravi. — G. Fra ne Ju vanc% učitelj na Vi li u pri Vinic?i, 5 K 20 vin.. katen* so zložili grp-. Citn^r inaii, li« i kupee, Spehar, r>Ohten !\» mec . Kobe in i*ošiljatelj. Sknpaj 27 knui 20 vinar je v. — Žive li! Na zdar! OoHaifk* iq srreJKi „Cnifte ». Orila m Metili. Ormiba sr. Cirila in Metoda v I j jb ljani je iuidj me cea rturaaiMd 1910. bledeč. promet: 1. Frei«mki: a) Redni prejemki: 1.» Pri>pcvki iz nabirjlniko\ 104-7 K 59 v J.> Prispcvki podružnic i. s. a) Kranjska 1458 K 06 v b) Štajerska 1&0 „ 50 „ lS Koruška -- ,, —t. d) Primorska 577 „ 86 „ Skupaj .... 2516 K 12 . Si Ra/ni prisptvki t. ]. darih, družb. blago itd. . . 6023 K 81 * Skupaj .... i&$7 K 6? "\ b Izrcdni prejemki: i Prispcvki i& obrainb. ^klad. i i4»^ K > ~ v \5QU \5tii prejemkov . . 10731 K 39~v IL luUUU; tii Redni izddtki plače, rernune-radje udteij-«kcmu osobja, t«zni računi itd. 8401 K 74 v b) lzredni i^dltki: lukzitev nj jjavnico, ozi: otirambni«kl!iđ 739 .40. Skupsj . 9141 K 14 \ torej prim^njkijaja..... 1590 K 2b \ O p o m b a : Pri obrambocrn skladu njlojcc /ne&ki in zjpadle obreatl •• »«4oUkliiva gta\ nica toliko časa, dokler ne 4omlt\o vplaJČl*i zneski 2000 Kron. V I jubljani, dne o decembra 1910. SlOTftski ležtlBS tfiiMt i Ljubljani 1». 47. hm mm. (h itis pu). Nit. misi. 2H1. V n#deljp, 4. decembra 1*10. Ljudska predstava pri zni/anih ceaah. Ob 9. uri pepolu#Mtt« Tat vsch tatov. (Arsene LapiA). KuiTiCtiiju v .^tirih dcjanjih, - Kr^iKo»ki napisala rr. «• rrtianl in ■. t>»l— ■ - Po?iovenil Fran Kobal. Režiser Hinko Bljgijoka se od^re f 3. wl Zacetek ob 3. uri. Konec ob l ,6. uri. frihttoja prciitan v ltdcljo znttr. ▼ aedelle, 4. decembra ltlO. Začetek ob ! ?8. zvečer. N*MfHcU! Sedmici UtviteU! gro/ tnksembnrški OptuU v UcU deJAnjih. B«seiuu spi^aU jV M. WWmm in 1. toda«iiry. UcUibii !>•■• fcefcer. Rcliscr Jov Povhć. KAftl-nik prof Frid. Rrincr. iUfijtici tecipreobi mrt Zać^tk^'^arž. lUeec tt li SVOJC Zdl*0VJ0 si obranite! lzgioejo Vam tlabocti io boletee, o«, li*ci, mišice m kite se Vam oja6jo, »pali bostc «draTo, ipMao debfo sćn^nkrmto rigpeleiMlje bo soprt m* stopilo, ako bodete rabili pristni 1-cllerjcv fluid z auunk* »E|iM«M«- Tucat aa poirinrtaje 5 kroe franko. Izdekmlee samo l^araer E V. FiOar v Stabfei, Etete tif Itet. IM aa lfciattsm ±jL**m*L*žL- MMtMk P—!■■•■ MMMMSlVHHks paMfea* Goiovo ni do*. inačtga jdravili, katero se da tako mnogo-stranico pora bi u, nego JMto^t hnmmmmmm Jraai* oi sol11! ki je takisto bolesti utešuio£e, akose namaze i njim, kadar kosa trga. kako to £dravilo \ pliva na mišice in živce krcpiltto in Je zatorej dobro, da se priliva kopeJim. StekJenica B 1"9§. Po poštnem povzetjipo-^iJja to zdravi Io vsjk dan lekamar JL alttli c in kr. dvomi zakonik, VuaJ, Taealasfcaa 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLfc OT preparat, zaznamovan z varnostno ziiamko in podpisom. 6 92 Plesna svila ss« novosti. Franko in se •eerinjea* se poitfe na dom Bogata iibim vaorctv • prm pottc T^vmrnm za svilo Hennek«r|, SttrMi b2 4 #-"■■■"■■»% IjPfiporočcuno načini rodbinatn M holiasho cikorijo. | Proti c ioiii ili iili zob izborno delu)e dobro znmot antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno ia odstranjuje : neprij«tao sapo ii nst 1 sfeklenica z navodilom 1 kroao. Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Reslisva cesta itev. 1 pa!e£ rranc Joitfovega jSfrisejnega raosiu. MeZusiae-nstna in lobaa voda. ^unj2, HrvaSko, 12. tebruarja. 1905, Blag. gospod lekarnar! Proaini v'judno, po&Ijite mi zopet tri ^tcklen:ce V;!<<: Izborno delujočc antiseptlćne meiu&ioe-astne soba* ▼ode, katera je neprckosijivo sredsrvo zoper zobobol, utrja dlesno in oč-ntranja neprijetno ^apo i/ ust. Za ohranjenje ćod in osveženje ust jo boni vsakomur 4*ar najbolje priporočal. Spo£tovanjem Mato Kaurinovie, kr. pošte meštar. Ifobena kapljica I tie koristi tako želodcu, kot pozirek pristnega_5,F L0R1 AN-a"! ; t Čiovek! Pomni treh besed: ^nRl^ a/ jš^m flfe želodca red! Pobtavno varovano. Mnogo je preizkašeaa -*■-----^SiiMčiMi hteHM pri kamenu in botamifc maliurja fcot sredstva •pojllna r seftno kisiino. HeteomosKno porodio. vaim ■» .m« trn-:. intnji uhm au ?»«■» »a _§ ! ^ Starte, as, ! -s ! S>HXf ,£EJ |: : 5 J Neba 2. S.popJ 7J4 1 j 60! si. jug oblačno » ; 9.zv. I 735-U, 5 0 3. i 7. zj. 736 2, 4*3| „ j „ Srednja včerajšnja temperatura 57\ norni. W2\ Pa da vina v 24 urah 00 mm A prodajalki ^a trgovino s papirjem in galanterijo sprejma takoj 3^37 fr. Jglic, Ijobljni JUesfni trg 11. Odda sa Ukoj mebl«¥«na mesečna šibi ▼ Vcgovi ulici St 12, U., na levo. ___________________________________3957 U proste rokt prodan trnkof 3966 lo s pekaitio pripravno tuđi la vsako trgovino. Vtć pore Upovič v plvovami „Union" v Spodnii iUU. BelokraniskiT Sito! Na prodaj: *™ Htnj po^t, obstojcćj \z 1 enonaittropne t«r 1 pritfičnc his« z vrtom, v /e!o presretnem kuju p;i Xo\i.-in ni^stu, ic radi preselitvc pod z:\o c^odnimi pogoji takoj proda. Naslov pove upravništvo nS!o\cnskc^a Xarodaw. Svarilo. Svarim v=e one, ki govore raz-žaljivo o men: tor hajskajo mojega šoprega, da prenehajo 5 tem, sicer sem primorana proti obrekovalcem oodoijsko po^topati. J#jjt bpodoja Si&ka, 3. decembra 1910. Marila Sevšek Spodnji Slika itev. 205. Stanovanja z 1 sobo in kuhinjo se oddajo za februar nm Poljanski c. št. 60. Na« * tančneje se poizve pri j Iliju Predovifiu, Ansbro« ~m 39 zev trg 7, v Ljubljani. ^9] penzijoifst iiH prtaiorsof sadsiks. "•• Vpraiati je pri Saski tvSlavi|iit ¥ PUPHM slJSl tt._________3978 Izjava. Jaz podpisani Andrej Skapin, po-sestnika sin v Velikem polju ^t. 8. seru priobčil v štev. 203 časnika „Slovenski Narod" z dne o. avgusta 1910 izjavo, v kateri sem na obrekljiv način lažnjivo obdolžil gospodično Frančiško Vovk iz Velikega polja št. 23 različnih nepoštenih in nenravnih dejanj, ter jo dolžil zaničljivih misli in lastnosti. Vfse te obdolžitve preklicujem kot popolnoma neosnovane in izmišljene, se zavezujem plaćati pravdne stroške in se zahvaljujem gdč. Vovk, da ini je na tako velikodušen način odpiibtila storjeno ji krivico, ter ji tuđi obljubim za bodoče jo v nobenem oziru razžaliti. Ljubljana, dne 1. decembra 1910. .1961 Andrej Škapin. Ursda* dsvolf eaa, *• 15 let obsto-ječa ■■|star«jia ljubljanska lesmlifaliiita sfainvasi io sW G. Flux Gosposka ulica itev. 69 prlporota in aameita le koljle sini iskajote vsahe viste kakor privatno trgovsko ia gostilnlsko o^obie. libfra razlltuia slažeš, sJastl xa t^ntbe. V«stna in kolikor motao hitra postr*tba xafotovi]cna. „vo9 Pri ¥B*nji!< vprabanjib ot prosi zaamkft /a odgovor. n'Ps¥nv URLIKA I2BERR OBL6K 0 • -^^jB^^jjjP^ PVORNI TRG 3 .**msimmmismisnamm=mi i=i gim isaiagit=i tssi issi uzi igmsiiggiiigiiBgMMi BOŽIČNA DARILA! :: Pred no si nakupite božičnih daril i! bbgovolite si ogledati Šc moje izložbe in presodite cene \ — Potrudite se potein v mojo trgovinu, kjer se Vani dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete : takoj, da t\ nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki : H. SUTTNER, ^^ Mestni trg ali . Sv. Petra cesta. Specialna trgovina oajnovej^ih precizijskih ur (s izpričevali točnosti) svoje laatne tovarne ur v ivici s varstrese zasjsk# pIK0M. lfaiT« i na \;ILL \odi polcg bolnišnice usmiljenih bratov \ Kan,- Irije fravniki in dvg njivi v^c o'tioU mlin i. ss da pod ugodnim i pogoji takoj v najem. Tud* je na prodaj pribliiiiM SO d> 70 mtc, ■i krme. WM Već se poi^vc v Kandiji v gradu na Kamnu pri Hedvigi Rosu;i ali pj pri posestniku Rosiaa 3^S0 v Mctllki. Sanssoucl priznaaa •*/*. niaki. iitfckk jh» frtic. mML Cartc df0r, Carte blanche, Asti spunnante Torino, specialiteta, Bakarska vodica, primorska » Gennaro Ossoinack, Gorica oAUkoru« itapulik« alotf. 36 Cenovniki gratis in franko. 71 [i slaionaie s 3 ^obami in prittklinami ao 044a ma BleiweitOirl e«att za tebruarje termin. JTM Vpra^a ^e v piaCTBl ata¥l»lk« rtUpa Snpaneiča, ▼ Llnbljani, ^nblćeva nlica 5. iAoUinJir ■ horo nov, dalje b&TBlOaij ter fotograflčnl aparat \6C akoraj novo, se p* Ctni proda radi selitve. Kje, pove upravništvo »Slovec skega Naroda«. 393 X Trgovsko izobražen X zaseften uradnift }% ^aiiicc, J3 let sIj:, bJovcnec, do X -p poljubne visočinc vjrščirre zmo^cii, ^ X i>če pri večjeni irgov^kem pod- iri X]ctju, ali banćnein zavodu pri- u merne službe. ini V Xaitop zučetkum maja 19H. V __ Prfjd^nc ponudbe pod A. Z. ^ J% jpravnišivu .SI. Naroda". 3i>9y 9C Sprejme te izcezuana ali pa tuđi začetnica, ki popclnon:a ,^no2na sloven»kega ; nem>K^a ie^ika m ima lepo pisavi Mastop takoj. Ponudbe poJ „KcntorUtinJa II" si upravniatvo »^ior. Naroda«. liliili ikoraj nova m v najlepši policiji T^Ied druzinških razner prav ceno proda. Obitoji i^: 1U stih, 2 kubinj in 2 kle ter krasnim sačinim vitom. — PlaČlj'v i tuđi na obroke 3$. Internacije po^ilja: trn Mi mm u IMl /Zaradi pomanjkanja prostora prodajam po lastni ceni u UMm ii boi] dirili I primerno blago, n. pr. narejene obleke, zimske suknje, pelerine 2a I gospode in dečke ter najnovejšo konfekcijo za dame in deklice. A. Lukič, Ljubljana \A Pred akofijo St. 19. .^Jj) Za večjo tvornico m^ se išČc ~^Q m konspondi Zahteve: kristjao, 23 do 26 let, samce. pop. znanje MniilM ia &loven»čine r govoru iu pisavi ter dobre sploine in trguv»ke inanoftti, btenogratija, lična pilava, veselje, pridno&t io spretnost za samostojno delo. Upanje je da priđe po^oeje do potavaaja. Naunćne pooudbe s sliko in prept«i izprt^eral pod JI ptlV1 na na»lov: ■■MMUlato * VijU^ A. •. M mmklm II. * 3977 DUtikl Krtlft. Narodno • napredno dljaitvo, (Nadaljovanje.) V dosedanjih svoj ili izvajanjih smo fiksirali svoj narodni in kulturno - politični probrani. Lojalno snio priznali nar. radikalnemu dijaštvu "zasluge na polju narodnostnega delo-vanja, kakor smo tuđi naravnost raz-krili škodo ujihovega ponianjkljive±ra in nejasnepra politiene^a programa. Tu vsi zofizmi in aj>elaeije na izreka prifetnikov radikalnegra gibanja s strani »antirevizijonistovu ne izpro-mt»ne prav nic na pravilni AI. Cerni-eevi in naši «ndbi. Mi smo se jK>drob-neje bavili m to radikalno kalamiteto edino zato, da smo utom^ljili potrebo odkritegra političnoga programa r vi našem dijaštvu. Ti praktični i* *-b enem svarilni vzgledi, katere &o ;>sni nudili radikalei bodo poles: i.n^ih vzrokov, ki jih bo tuđi pretresala en-keta nar. napr. dijaštva 5. januarja 1911. za naš odločuo narodno - napro-den nas top gotovo velikega pomeiia. Se ona stvar pa jt\ ki jf Lmt'la za tadikalce bridke posledioe, to jo njihova neodlocnost v vorskih vpraša-njih. Kulturna struja bi morala vsaj v tem biti na jasnt m, a pri radikakih to dolgo ni bilo. Seli"- scilaj &topajo svobodomiselei nekoliko v ospredjo. Ker se je »Omladine« št. 7, 8, 9 (let-nik VII.) zaletel zaradi konstatacija tega fakta v nas, borno oukrat pregledali razvoj radikalcev glede stališa do verskega vpmšanju. Prvotno radikalni program iz 1. 1900, ki se karakteriz;.je kakor reakcija proti tedanjim žalostnim narodnim razmeram pri ncs, je vzemal za svoj princip narodnost in iz tega sta-iišca preso jal vse. Ni čudno, da so se tedaj preci vsera cdločili za delovanje za materijalno kulturo na polju na« rodnega g-osi>odarstva. Zadružništvo, ki je atavistieno vplivalo cei tleceuij nanje, je stalo v ospredju in narod o-va materijalna korist je bila merilo '.a njihovo dejstvovanje. Iz reakcije proti tedanji slovenski liberalni poii-tiki, ki je glede svobodorniselnih te-z«nj nastopala skupno z liberalnimi Xemei, je nastalo pozneje ono radikalno poudarjanje Slovenstva, Da je bilo tedaj prvotnim radikalcem ver-sko vprašanje irelevantno in nesin-patično, je jasno in so na I. nar. radikalnem shođu 1. 1905 v Trstu, ko se je pričela že druga razvojna stopu ja radikalcev in se je smisel, ki so ga imeli ob svojem začetku že razgub-IjaL so kljubu odločno svobodomisel-uega uastopa bivšega Savana g. dr. Pavla Grošlja, vendar sklenili men-da po vplivu prejšnje dobe formulo: »vera je zasebna stvar, ki ne spada v društveni delokrog«. Ali z izpremenjenimi nazori nar. radikalcev je ta formula postajala vedno bolj nenaravna. Pričela se je ona doba nenaravnefra indiferentiz-ma, katerega priznava tuđi g. R, Kri-vic v »Omladine« št. 7, 8, 9 (letnik VII.). Tam kon stat uje pravilno, da .se je verska indiferentnost »dosti-krat pojavila v nabili (radikalnih) nrganizacijah« in krivdo za to ver-sko indifercntnost pripisuje zelo prav »članom organizacije, ki nišo čut ili v sebi potrebe iskati razrešitve verskega vprašanja.« Vzrok leži v brez-brižnosti pravi R. Krivic in prav ima. * Kolikor bolj so pa radikalei k svojemu prostomu narodno - gospo-ijarskem programu privzemali kulturne postulate, toliko bolj so čutili neznosnost svojega verskega dvoživ-karstva. R. Krivic piše doslovno v Omladine« bt. 5, 6 (letnik VII.) : Da nismo tu (v verskein vprašfmju prišli na jasnost, da nismo dali jasnega odgovora na to vpravšanje, to nani je škodovalo: par renegatov smo s tem |K»vzročili. Moram reci, da so >e to-variši trudili najti formulacijo odgovora, toda posrećilo se ni; še več neja^nosti je sedaj, kot jo je bilo v začetku, ko je stališče diralo se po li-beralnem (kajpada!) indifcrentizmu. To^arisi so se dali preveč voditi ori cuvstev — zato toliko mistike v vseh onih člankih o veri in verstvn v »Omlađini/ in v »Almanahu*-. £«* jih človek štndira šo tako, na zadnje* le ne ve: ali za verstvo, l verstvom, ali proti verstvu ali brez verstva. Obrazložili pa oni članki tuđi nišo nnjvažnejšf« stvari, ki se o!> tem pojavi, namreč: zakaj boj med vero in verstvom, predvsem pozitivnim verstvom. Iz te nejasnosti pa izvira lahko indiferentizr*m, naj več ji pospeševa-tf»Ij klerikalizma. Treba je torej. zadnji oas je že, j>ravi B. Krivic, >:da se jasno govori, da bo konec indiferentizma, ki ga */aI dosti vidim. Xi<*- redkepra ni, č« nc zjrodi, ila se poji nezaupanje proti tova rišu, ki je pristan »Svobmlne Misli«. Seveda si tišti, ki tako nezaupa-rje goje, dajejo zelo slabo spriče-valo.« Tako torej priznavajo radikalci svojo krivdo. S svojo mistično neja*-nostio v političnih in versklh vpra- i šanjih m si zelo mnoro ikodovali, koristili pa mno klerikalcem. Ne I Iv^pAT«, krnkor »Uli R. Krhrfe, *mkl rtm*c*U>v mi m U>m pr^Tsroillt Tako je usadoTmU 1» m» drobila radlkalsa »tinja, ker kot kalturma mi ImeU \ne , ioeljalae faktorje obaefajoeefa ja* nega procrama. 1 Prooee v verekeni oziru je pri ladikalcih napredoval neizprosno. y Lanski III. nar. radikalni sbod v Ljubljani, ki sicer kakor M. Ceruič priponiinja, )K)mcui veliko dekadeu-<*o» je pokazal dve poti: ali nazaj v klerikalizam, ali naprej in navzgor, \ svobodomit»elnost in brezverstvo. ! ^ Tam se je pritoževal g. kolega Uratnik, češs da pomenja radikali-zem nekaj negativiiega, da pogreša pozitivnosti. Delovanje »Svobodne Misli«, da je nefiedagoško in končno se je ]H>vzpel do trditve: »Vsako javno delovanje mora temeljiti na ver~ l >ki podlaci-« In ce se pomisli, da ]3 liko zborovanje pozdravil V. M. Z. t -imolastno v imenu »Svobodne Mi-cli« je tedaj upravičen »Slovenec^, Ko je 20. septembru 1900 konstatirali Ves kredit so izgubili radikalei. Med mladino so namreč radikalci izgrubi- j li ves roiioiiits kakor blago, ki ga pre- j mč razkriče, j>a je plc^njivo. Danes i j>ravijo tisii, ki nišo naših navel, da gredo rajši med Savane ali pa kar naravnost med svobodomiselce, kakor pa med radikalee, kojih glavna prograuma tix-ka )e ta, da nobeden ne ve kaj je. Katoličan ni, kri,stjan ni, veren ni, materijalist ni, monist — - ni, metat'izik — ni, socijalist —-ni, svobodomisilec — ni; suamia sum-manim — nie ni. Da taka struja ni-Ivo^rar ne mika, ruzvtn tie^tegči, ki nialo misli, je jasno. Danes je meti radikalei le tisto ilijaštvo, ki mu pravimo, da jo srednje blag:o. Elita gro lirugum.« Pa tuđi sodrug Anton Kristčiu ie na II. s\-obodoniiso!riem shodu 5. septembra 1009 trdil z ozironi na radikalno stališe*? Sava« v Ljubljani prosi odbornike j na Dunaju in \* Gradcu, naj odgovore na njegove dopise i a p:>ročajo o položaju. Dalje prosi veselieni odsek : kad. tehn. društva -Triglav« za odgovor na porocilo društvenomu tro->ix>darju in »Klub slov. napr. akademikov v Celju?< za odgovor na pismo z dne 27. novembra t. 1. Manifestacijhki sliod naprednega dijaštva jja slov. univerzo, ki ga je itameravalo sklicati akad. fer. društvo »Sava« v Ljubljani za 4. de-ceniber, se je moral, žal, preložiti, ; ker nimamo primerne dvorane. V i Mestnem domu je namreu lovska \ razstava, v Narodnem domu pa kon- I cert »Zveze sIoa-. povskih društev^. i Drugrič pa tuđi nar. radikalno ferijalno društvo ->Prosvota« še ni odgovorila na naše vabilo glede skupne prireditve shoda. Iz kakega vzroka ne dobimo niti čez 10 dni odgovora, nam je neznano. O. s. n. n. d. in hrvaško* napredno dijaštvo. V akad. fer. društvu »Sava« v Ljubljani bo predsednik pri- j će I akcijo za bližanjo slovenskoga in hrvaškega naprečilo in vsa nar. napr. aka-demirna društva za po ročila v informacijo ja\Tiosti. Priprave za enketo narođno-na-prednega dijaitva konstantno napre-dujejo. Većina naših akad. društev >» že priglasila svojo ucleležbo na fnketo, katero je sklicclo, kakor znano akad. fer. društvo /Sava« v Ljubljani. Ravno smo dobili zopet pri-glas slov. akad. društva »Ilirija« v Pmgi, ki je na svojem občnem zboru 12. listopada t. 1. sklonilo slerleće: »Samo ob sebi se rainme, da idejo ustanovitve organizacije našega dijaštva iskreno pozdravljamo. Na eu-keto, ki so bode vršila 5. januarja 1011 v Ljubljani od posije naše, kakor vsako drugo društvo tri delegate in sieer tt.: I. U. C. Jožo Kaveiča, I. U. St. Vanc Radoja in abs. inr. Mate Suhača.« Morda bi bilo priiuerno, da bi delegati na to enketo ostali nekak T»ermanentni pripravi jalni odbor aa I. kongres nar. napr. dijaštva in ob- < za drogve, kemlkaUfe, zeliića eve- ♦ J, f)«, koreoine itd. tndi 90 Kntipp«. J ►I nstne vode In tobni praiek, ribie J t' olfe, redUna la posipmlae mok« sa » *\ otroke, diAave, mila in sploh rum * ;' toaletne predmete, fotograflćne J t aparate in potreMčiae klrvgtćaa * I objesila Tsake vrste, sredstva sa * \ desiniekcljo, vosak ta paste u tla i ■> Itd. — Velika zaloga Ba|ftaefieoa ♦ k. ruma in konfaka. - Zaloga svežih * ' mlneralnik vod In soli za kopel. Z v Oblastv. konc. oddaja strupov. i [ Za živinorejce £ t posebno priporočljivo: greaka sol ** \ dvofna sol, soliter, ecolaa, kolsmot, t t krmilao spao itd. Vnanja naročila ♦ j se izvršujejo ločno in solidna 2 f Drogerija Z !, ANTON KANC f i Ljubljana. Židovska ulica št. 1. S ; Kapale po aafvisii ceal razna ztliiu £ \ (rože), cvetje, koreiine, seaeia. $*#rjc itd. S lipt Imb Ljubljana, IflNisa osli 13 namiznfli in nastropnih svetilk najnovejSe vrste Trunki sitmiil s precejšnjo kifcijo, izurjeo v me»aai stroki, 22 let sur, UU TSttfitt kje v mestu ali na deieli v ilatfce) Nastopt lahko z 20. decembrom t. I. Ceojene ponudbe na upravoištvo »Slovenskoga Naroda«. 3939 mM s^aaaaal m)aa\ IB saaa) aVi av^ai aW sa^s) aW aa^aSaa ■«fH«t1 i^Ufcas pri L6fi!tiffiežiiiil(limtfrtle a)j& C.F.Schubert Mp tradoc, MarpUrts t0-U. Ft> povzctja st ptfšilja na vsc kraje. 3932 SOHI ** aolega araatoveaa ■v^^avat lose* traosaia atooaL I SODEI I ■ ml fieeta špirita j| vlaske sode w % m krasni izdelek, iz belega J2 "ah hrastovega lesa, moćne, ^p "•^ trpežne, popolnoma nove iz. &^ ft S tovame ipirita za fini špirit • £f in id \\im pripravne, za a? 3* vsako vino izborne, takoj ^g "* ^ rabljivc za kar se jamči, • g, o -I Odda v velikosti po 30<>. m •» 400, 500, 600, 7fH3 do 1000 &» S*4 litrov na zahtevo tuđi ^ £ O 100 do 200 litrov ali •£ ^% rnanjše po prav solidnih J3? .i nizkih cenah ——— iv. 1. Hirtnaioi mledii ! Avg. Tomažič, i Ljgliljaea,llarijtTmzii!CKtaš ! |>FMT niske in solidne, tete« > fcllllll ... postnika. !| Edino |! !| zastopstvo znamke \ j i KIMTA j ! je v teku in trpežnosti nedosežno : I kolo sedaojosti. 31931 • • j Zaloga Puchovih koles. j : Kolcsa sprejema v poprave, Ommj- - I lirmaio ta ponikljaiijo ter | j izposojevanje koles. j : Zočna« solidna in cena izvršite?, i I Karei Čatnernik j ;£jnbljana, Donajska cesta 9. i I Ceniki zastonj in franko. | v ______________ * • «BBB9B* • • ^BSaa* • • ^BBBBB • • ^BBBBB> • • ^BBBBBI • • MBaVBB« ♦ • BBBB1B9 • ^BBBaBaBaaSS^BBaBBBB^ilBBBBBBaB^B^IllB^ll^BBBBBBBB^^BaaBaBaBaBaBBBBBBBBB^B^B^BaB^B^BlS^ bfntna prflika za psttfaBje Amerlko jt ii ni« z mili paniti velikani: Kaiseriii Angliste VktorU. 25.000 toa AaKiikt......24.000 M dcrelaad......20.000 „ CiKilUti ..,.•. 20.000 M Prcs. Uncoii.....20.000 „ fres. Grul • •* • • • 20.000 „ Irapla&B jaJisaUi iajc FR.SEUNIG Ljubljana, Kolodvorska Bika St 18. ■■b^bVHbVbIbV Pred božlftem nai vsak, kdor se zanima za božična danla, zahteva po dopisnici moj bogato ilustr vssi glavni katalog t veliko izbiro bofiCnlh daru. Dobi ga vuk gratis in franko. LH Kr. Uni SMMI IH nu. M 8.5« (Ć«fth*>. 3914 fc}t*lhrtJ*toWt1i!ii(it!la podružnica v Trstu, Plazza slol Pontot«osso S« obrestuje ■ floge na knjižice 4I«#9 ■ ■ premijske vloge 4*/t ■ ■ vloge v tekocem računa ■ ■ .•. .*. po dogovoru. .\ .*. ■ PoStne položnice »c pošljcjo na 2cfjo zastonj. Bančni po si i vsake vrste. 2642 Vađija in kavcije. ineiistiTonk (začetnik) dobro izurjen v trgovini mc-.-anrj»a blapa in v glavni zalogi tobaka lito) priaiorBO sluibe a U iaao- ax]OIB| 1911| ako mogoće kje na Hta-jer=.kem, da bi se bol) priučil cein-ikemu jeziku. Gre tuđi drujjam ta v začetku tuđi za manj^o p'.aćo. Naslov f*076 eprarništvo »Slovenskoga Naroda«. 9H& m^T Nedosežno S WŠF ■ Najnovejša aj r + aineriika iznaidba T ■iaiieBsko goatasto blago xs amoske. Porakno aa ieta- K 4-00. Cei 2 oiiljona kosov prooanfb v Lratken can. aUaJteasko gmaiasto »laao sa leasao. fVarstvo /ensk ) Priporočili najpr/i zdrav- I ni^ki strokovnjaki, porabno na leta. K S*#O. Kcior pobije denar naprej (tuđi pismene znamke) mu posije d;ikr?tno tn po^tntne prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja ^B H. AUER J. tvornica za gnraasto blago. | Baaaj IX 2, Wass4oHerstrasse 3—€. TOIFL" CALAHDA CEVLON ČAJ 3O PO I Vinko jVlajdič ; vaUdti mlin v Kranln \ ——— (Kranjsko)« ———— S Na|\*ečja pfoir^ajnnja primano naj I boljših pk:ni^nih mok in krmnih izdelkov, ki jjvirajo iz naj bolj izbranih p^emćnth vrrt Proizvodi vzamej© jako veliko vode v »c m dado kvantilauvno nedosegijiv pfidelek, kar je zlasti za s°epode pc-kovske mojstrc neprecenljive vTedno>ti. Zastopsr\a in ^aioge: 28 , V I4aal|aai: ro^arsaa, Traoream, ; Soeavja, Trsta aortd, CelOToa, Miafca, »olesa^ laoaissla, Trl-, aeata, Baara, Sallota, BrcafjaoToam, ; Šatora, flaralera ta Falta. ; Brzojavi: Valjčnl milu, Kpanj. Ili vpletke I (kite) I Ma j9N¥M« . • - E 5*— I plfclja proTua . m T- ■ I krtlkA j^rtrtu . • m r— ■ I rt m «*• - ***- I ■ sets« 0tcOt (Miei) ta »to »*. *nijt ■ I S. Strmoll, I I »ffivM ta lillir, I I »Miu, fri Imb Jt. t, I I atstC j>sass> Cesa ■«•<*> tjai IL I al ^^k ^M^H^sak ^^^^^^_ |aa» Bjj ■ ■• asjt^p« ^^^a> • iiaaj sj aBBa_BB-B^BBBaBBBBBVjBjB-BBaBaBa^B^Ba^aj MjaW Wt9šttu&w% nUnB WLš 9 1*1 ubijana* Julija Štor « Pr«i«rnovih ulteafc M«v. B. WqQ «■ HD, OBD I Hl ^^ Wjw, Wfn ii Im-tak k ntstil ^^^ liscnkllpnttt ftifln. Sofaatsa te B Isvritt** po H VMll MBlh. Steditna ognjišča „&tamph" >a pospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. /e 30 let so najbolje priznana Priznana tuđi kot najbolJM in najtrpeinejši izdelek. Največja prihranite v goriva. Specijaliteta: rodila« oftišt« sa hotel«, gostilm«, r*stavraeii*, hmvmrmm L tfr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog p 2OH> franko proti doposlani znamki. I-p,-...........-_____J Jioniica za štedilna ognjica Iriiunph S. Qoldschmidt S sin, Vels 18, gorenje ^vstrijsko. Po Najvišjem dovoljenju Njega £g$ c. in kr. Apostolskega Veličanstva. 3644 40. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene v drzavnem zboru zastopanih kraljevin in dezel. Ta detiarna loterija, edina v Avstriji zakonito dopuSCena, ima 30.738 dobitkov v denarju s skupno vsoto 620.000 kron. ! Oiavni dobitek je: ^ U U • U U U KlOtl Žrebanje se vrši nepreklieno 15. decembra 1910. — Ena srećka stane 4 K. Srećke se dobe pri ođdelko u državne loterije d* Da na je 11!.. VorJere Zoriamtstrasse 7. v tote-rijskib kolektarab. tobačnit trafikab. pri davćnih. poštnih, brzojavnih ia zelezniškib aradib in v menjalnicab; nacrte ia igTauje dobe kepci srećk ^astonj. — SreCke se posilj« Ults«l«»>. 7*14 zjutraj: Osebci vlak iz Jeseni% v zvezi na brzovlak \i Beriiaa. Dr*i-U*i Prage, Linča, Monakovega, Solna^rada Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trna, Triiči *>S2 zjutr«]; Osebni v;ak h Koćevja, K*« dolfovega, Grosup.ja, Št Jania. 10-12 dopoldn«: Osobni vlak \č Trbi^a, Jescnic v ^vezi na brzovlak t^ Dunaja, z. k.f Celovca, Vlisingena. D'jsseidorfj, Kolina Wiesbadna, Frankobroda, Mona-kovega, Solnograda, Jnomosu, FiaJga-bteina. Bciiaka. II-2O dopolano: Osebni vlak b Gorice, .'CiC:ii:. Co'ovc-. Bel;a:-ca. Triiča. 2*59 popoidne: Oaebni vlak iz Koeevia, .^traic-Toplic, Rodolfovega, Grosaplja, St. Jania. 4"17 popottfno: Oseboi vlak ti Trbiia, Ce-lovca, Keijaka, Gorice, Trsta, iesecic, Triića. 6 56 rvooor: Osebni vlak >z Jeseiie. v zveif na brzovlak iz Berlina, Draidan, Pra?e, Linča, <>iovca, Monakovega, Solnograda, BadcMćteina, Brija&a, Dunaja ;. k. 8-tS z»eoer: OseOai Tia* iz deijaca, Trb.ii Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic* Triica 9*O7 iveo«r: Osebni vla* u Kocev^. Str i»e-Toplic, Rndolfove^a, Grosaplja. Št. ja lia, 11-22 f»ooool: Osebni vlak is Trbiia, Ce^o/ca Belia,ka. Trsta, Gorice, leseaic Prlbo« v Liutll&ao {4rtm9W i«lenic«>. ••4O zjutraj: Me^anec u Kamniia. tO*O9 dopoido; Mcšanec U Kamniki. O^O svooor: Mešanec ts Kanuuca. IO SO po noći: Mesanec U Kamnika I2 oj nedeijah in praznikih v mesecu oktobru. Čaai prihoda m odhoda to navedeni t aredaja C. kr. državno-železniško ra?natelist?o ? Trsto fšentjanJhn premosohopna dražbo) I 37M je otvorila I I v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7, I. nadstr. ■ \fk svojo prodajno pisarno, Af m kjer se sprejemajo naroćila na domaći, priznano najboljSi in najcenejši Iaj a karmeljski premog | ■V Družba hoće na ta način prepreci ti, da bi se pri sedanji Wl ■L ^plošni dragi nj i poljubno zvižale premoću cene, obenem. pa j9V AH olajšati odjemalcem nabavo premoga. . . HA M Razprodaja nfl flpObnO ^Vl V* I premog tuđi :: ■■«■ •■ ■ ^P»wb»^^ -^»^i | ^^1 ter stane za kurjavo K 1*20 za 50 kg franko v bišo postavljeno. IIA ^PI in to samu v mestnem okrožju. m^m ^P& Razeo prodajne ptsame V J»la«b»Tf ¥t «lid it. 7f ^I^M ^FVV f. BA4| fclaw|p|» in nPa^o^*^'aTWW^aa' %%B\av V^Ba^aava^^Ba^pB^^a^fBjBjBa^f aaii^Bk _^^_^La_^m aBBBBBBaBBaBB oa^aik' aft^nanBask^B^ -^Bk^H oa»an» ^H^nTnn^^^r ^nn"»^nnn^nnnB ■ ananas nnnnnnnnjnnnnnnj nnn^nnn*' Poprave in ugUševanja se Izvrivjcjo toCoo in rafunijo najcent|c TORLEY . ^ TALISMAN =v:l = CASINO = RESERVi^ I | Zelo važao za vsakega trgovca in obrtnika. Cene nrei konknrence. Kcr je sedaj zadnji čas za, Daročilo reHaniil kiledanev za 1.1 si dovoljujem jih ponuditi vsem cenj. trgovcem In obrtnikom komad ze 7 m u vinanev naprei i inom io ffli Z velespostovaDJem se priporočam Fr. isiiH, Ljubljana, li trg II trgovina s papirjem in galanterijo na drobno in debelo. Vs#f*ci a« raiptlago. Najveeia izber. Cene brez konkurence. ]9i3 Na debelo in drobno. pri večjem naročiln velik popust Krasna umetni^ka reprodukcija ¥ već barvah ... ... znamenite Groharjeve slike .*. .*. Prlmožn Truboria astanovitelja slovenske književnosti visoka M cm ia široka 55 cm je najlepši okras \sake slovenske htše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovrsenejša kar jih imamo Slovenci. fj^" Cena s pošto K 3.20. *^( Dobiva se v ■ Hlfllll KlUiRHh Liliii, mm ni. ?. | Hajkraiša in mm pol U AniCIihO z modemi mi velikirai brzoparniki \z Ljubljane iez Antwerpen v i!ew-York H je proga Red Star Line deča zvezda Na nasiii pamikih Kalan*. Krooaland Va4eriaad, ZeeUne% Lapland in Samland ki oskrbujcjo vj>jk teden ob sobuiah redne vožnje med Antucrpnom in No »im Vorkom je snažnost izborna brana, v.judna postrciba In »palnicc pc novem »rcjene v kajite za 2,4in6oseb, za v&ake^s potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odked ii Ijnbljaie vsak erck popoldac Naši parniki venjo tud: rj me>cc po večkrai tei Knan4o ¥ Itfimo Amertko in je t: vo2nja izdatno cenej^a 3\akor na No\i Vork. Pojasnila dtje vltdio potrjeai /astopoik nnr njnjnnnj^nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnKri Franc D°toncyQS|^HB v Ljubljani, nn^nmWrEff||yi|ySi Kolodvorska ulica ,,■,, štev. 26, od južoega kolodvora na Irvo pred znano gostilno nfjri StaTOBI Tinltrl«*1. fetnta ntilli Tmki amtiega kaiinja in uioiji ZAJEC & HORN lsaW0TUf# fcnnnmotoinrtt «ol li nnnn«tni#fn knm»inu k»kor stopnjice, postamente, balustradr, i rnamente in kipe, vrtne ograje po nacrtu, podboje za hiSna vrata, nagrobne spomenike, vodovodne mušljc, 1714 cementne crvi itd. Pr#wnmMf kwiHind| tai I—iamomfov sa strofo v isvriltor. VnVjOMl nBOfnBOr (CaWralytll pMonit) za obhajilne mtxe( oltarje, pre *leko strbroT in sten t cerlcvmh, privatnih io javnih hi šah. Zjtolttfc kaanniMloO je izmed najboljših tUkov za cerkvr, javne in za-sebne siavbc. Zelo prilagođen za pisarne, hodnike, sobe ; tiha hoja, topclt brez špranj (zato iz zdravstvenih ozirov priporo^ljiv) Ubko snaženje nezgorijiv, v pol tubo ih barvah od najpriprostej4e do najfioejše tzvriitve' »tropov, mostovi rezerrarjev (»odov za vino) in cetih tovara po inzenirjti-•trokovsjnlro, kalati daje na ieijo tuđi »tro* ovna mneoj*. fMttea zY7. UBhltenBmU BnnnnmAnnVA AnmVinl TS- Tetam« mt Ženski vbHL Itelatoj !■ iaaako vpraaaaK Umrli Totetoj je nekdaj a&piaai vr&to razmišljevanj »Reenica. o ie-uah«. Začno se 9 besedaini: »Kakor je pisano v svetom pismu — nioftv in aeni je dao zakon, motu zakon dol«, ?eni zakon roditi otroke.<- V tem uvodnem geslu j© tuđi obseženo vse bistvo Tolstojevih ra»-mišljevanj. Jasnopoljauski prerok se postavlja v teh razini&ljevanjih 11a-ravnost proti izobrazbi žene. Prizna va ženo edinole kot mater. O teorijah Tolstojevih je znano, da ni vpošteval sedanjik raziner. Gradil je ne glede na to, kako zdaj živimo in kako je mogroce živeti. O >*ni srednjih stanov je trtlil, da s>e udreka svojih, od narave ji doloeenih Holžnosti ediuo zaradi tegra, da ostane lepa, da f* inore izobraževati in boditi v družbo, 2 eno besedo da more živeti ono udobno, prijetno kulturno življenje, knteremu je bil Tol-stoj tajen zapriseženi nasprotnik. Proli pridobitneiiiii delovanju /;en To Istoj direktno ni bil. Dopušeal *ra pa je samo pri ta kili ženah, ki ni-uajo otrok, torej pri tisi ih, ki se nišo omožile ali ki s<> vdovele. In ćelo k temu pristavlja: Tuđi t-elo tu je treba obžalovati, dti tako dragrot^eno orodje, kakor je žena, priđe ob mož-nost, da bi izpolnjevala svoj veliki, ^amo ženi lastu i pcklk*. Vsaka žena, .vi je preskrbela svoje potomstvo, tv ima še k temu dovolj moči, se trudi, • a pomag-a možu pri njegrovem delu. Pomoč žene pri tom delu je xe\o dra-^roeena; toda gledati mlado aeno, ki se peca z moškim delom, bo vedno žalost no.« Tolstoj je obđolževal žene sred-1 jih in siromaških slojev. Te žene se ne odrekajo veekratneimi materinstvu zaradi tegra. da si prihranijo de-*o, boleeine, neprijetiiosti. Da »i ohranijo svojo lepoto, na to prav go-*ovo ne mislijo. Vzrok temu je drug ;n leži tako globoko, da ni v ženini tuoci, da ga odstrani. So to splošne sooijalue razmero. Dandanes nikakor ne more mož srednjih in biroraašuih slojev, da bi do->tijo, kjer je še vcnlno veliko neobde-iane grude, ki 1c eaka na dekivne roke, da bi jih prrživila. Pri nas so pa razmere prisilile žt?nt> do priđohitne-^a dola, ona mora vet-krat pridobivati ćelo v času, kobi ne smola. Xe de-Tu tega morda za zabavo, teinvee \frled potrebe. V svojih leposlovuih delih je Tolstoj zavzemai euako stališoe. Xaj-jasnejše je povedal svoje naziranje o ien^kem vprasanju v > Ani Kareui-ni«. Tuđi v tej knjigi smatra naravno družinsko življenje za uajveojo -reeo, za ideal žeue je pa tam postavljena nežna, mila, [H)konia, toda ka in pol^jr uje dobra Darja Oblonska, mati meuda osmih orrok, Plesno uuičena in duševno vsled zakona popolnoma zakrknjeua. Na--protje tema oboma ženama je na--lovTia junakinja romana Ana Kare-T; uekaj po-sehneg-a, toda danes pu stiridesetih l^tih je taka žena kaj razširjen tip. Xi težko spoznati, da ot&eba Ane Ka-rouine avtorju ni simpatična, eeprav .io je okrasil z vsemi i*^pimi lastnost-mi duha, srca in tclesa. Ta krasoticu, k: 8 svojim duhom iu svojo postavo očara vsakejra moža in ženo, s katerim ee sreča, ki -pisuje .iako lopo knjigo, ki vzoruo vzgaja osirotelo hćerko sluge, ki je izgubila srečo v^ega svojega življt*-rija samo zaradi edine svoje uedovo-Ijene Ijnbezni, iu Tolstemu tako dra-^a, kakor priprosta Kiti, o kateri ?-e ae more drucrc g-a reci, nego da se je ^reČDO omožila, ljubila svojega moža ter imela otroke. Levinu iii bilo i^prijetno, morda t-f»lo ilracro, da se njegova žena ni p*H-ala z razuimi pro-hk?mi in filozofijo; hotel je v njej i meti ženo, predvsein ženo. Zdelo »-e 111 je. čudno eelo to, Ja &e je hotela rečati z cospodarsivom. Predstavlja! ? je rodbinsko življenje kakor mir-i»o uživanje Ijibezni, katerega ni ^nulo nič motiti, niti one majhue. krbi. Imel je, po svojem nazoru, iz-vrfievati svoje delo, po deln pa počivati v uživanju srečn* ljubezni. Žena pa bo uživala njegovo Ijubezen in nič drugega. Pozabil je, kakor v«i možje, da bo tndi žena potrebo val a Kakega pemla, pravi Tolstoj v II. delu »Ane Karenine«. A.« I^rlij. Ukak^fav#tt-mm Vfttalcd mm ftmirt, »W4 o •rt^i ioni kmabi po poroki: »Sama ne bo kri^a (^ploh ni mogla Viti ona nihmtuc kriva), toda njena v^oja je kriva> kajti je prevoč povrte« in Uhkomiselna. Da, rasveu veselja do go»podinj0tva in angleikega veienja je pravzaprnv nid re^nejše ne zanima. Nioeear ne dela in vendar si ni-oesar veo ne želi.« Toda Tolstoj takoj pristavlja: »Levin jo je zato v duhu karal, kor ni vedel, da se je pripravljala k oni perijodi delovanja, ki š° le priđe« ko bo obeneni žena svojega moža, go-spodinja hiši, bo rodila, dojila iu vzgojevala otroke. Ni vedel, da je to vsled instinkta vnaprej vedela in pri-pravljajo<> se za ta strašni trud si ni delala očitka zaradi brezskrbnih tre-no tko v in zarad* sreec ljubezni, katero je uživalo zdaj, dokler jo še le ve=>^lo snašpla svoje guezdo.« Sploh je iz vsega literarnega delovauja Tolstega razvidno, da je visoko cenil, da recimo, direktno pre-coujeval materiustvo pri ženi. Smatra) je materinstvo za veliko muko in IhhIo ter se v tem tupataiu odda-ljeval od ženskega naziranja, kajti vsaka normalna, prava /ena priča, ci a je nosecnost, porod, doje-nje, vzgo-ja otroku nišo bremena, teuivec ra-i]o»t in sreea. I>oklor c^asu žena rodi iii doji, je sreena in zadovoljna; fi-zične muke pri tem jasnem o-sameznik. Svetovni red bi kc uioral izDremeniti v svojih temeljih, da bi bilo drugačo in da bi se naziranje T-:>lopo!ilno se je na Duuaju vršilo zbo rovan je kr?«"an>ko duuaj-tko žeiišike zvozo, na katerem je go-voril tuđi dr. Pattai, da oerta svuje stališee napraiu ženski volilni pravici. Izvajal je sledeee: Kden glavnih ugovorov proti ženski volilui pravici je ta, da bi bila moiroce vsled ženske vol Une pravice motona zakonska i»ložnost. Tuđi jaz si seveda težk-j predstavljam zakon, v katerim bi bil na primer mož konzervativee, žena pa isooi jalna demokrat inja, vtmdar pa mislim, da ekstremi potoni vendarlc ne bodo tako hudi. Zakonski žive vendar drug poleg: dri!gega iu tako je vpliv vziijeuieu. Žeoe razpola^ajo navadno s pravim praktiOuiiii s}>o-znanjem in >e ne puste tako lahko voditi od teorij kakor mtj>kL Take zmo-te si> pa najnevarnejže v političnih stvareh. Eu ::lu^aj: Izborni naeijo-iialtii ekonoui Steiu, profesor na du-najskem vseučilisou, je zacetkoiua nastopul zn to, naj se ođoravijo vse ptvstave zoper oderuštvo. S tem bi se promet oživi!, kredit poeeuil, inteli-geutnik bi se /^ial sam varovati pr».«l oderuštvom. \sled ne>reenih razm^r .io priše-1 Stolu >am v oderusk** r*>k«.' in so ga neusmiljeno zarublH. Klo-dk*e oderustva, tedaj je napisa 1 i nitrat 110 brošuro r/opor oderustvo. Tak > Si* mi zdi. da bi se žeua ne dala progovoriti, da je iK'tadstotno po-«»jilo narodno - gos}>odar5»ku korist. Tako s* pa srodi z vsemi politi^nimi t+mi-jami. Žene se boiio prav jrotovo protivile, «*e bodo holeli i)ouiževuti ;.vto-riteto, monarhijo, rod in nra\>tvo. Afijogo je /ionsk » sainnstojnimi ik> kli<-i. Zakaj bi urarfnica ne ->niola ravnotako govoriti o službeni ]>ra-#matiki in preArbninskih pru\ieah, kakor inoŽ? Samostojne obrtnice st» bile ženske že od uekdaj iu imajo tedaj enak mteres r»ri obrtnom zateo-i!odaj»tvu kakor obrtniki. Svet duha >e moro dandanes veliko manj 0111c-jiti kakor prej kdaj. Za zdaj so do fn*e -za vprasanjo aktivnoga delovauja »• re v javnom življenju, temveč za to, da dobi vpogled v to življenje, da so-delnje v svojem krogu. mm* Vnaiija naručila Isvriuj« m mhrmtom peite. "*•■ Novo! \ fotografskih strojev, • nzoih oMutljivih •> * *\* plosi, kakor Agfa, S Germania, Lumier, Perooto itd, ST vseh vrst obćutljivih razvijalnih in -kopirnih papirjev kakor Gevaert, | Lenta, Solio, Celloidin itd. imm I 2798 wšmm z „ADRIJA1 B. ĆTANĆAMA | Globin lUjbcTjc za zab* pruhri kranjski lanenooljnati prnez Oljnate barvc ▼ p^Miloafc p» J.,, I kg fasadne barvc za luk, po vzordh. Slikarski vzord « papar za mm. laki pristau aafkSki za vtztvc, za pokBha ii za pile. Stektarski klej 3Carbolinq & Jfevec (gips) a pilitojc ina stavit. Čopia ,, •Mktfa takta a zMarjc li a vas olrt pripnii V|Wtovtt lorovmlk pvlfcar v liMfiJah (F#r« Sadi) na Ktrtlkt«. VmlmtU teict ta «rtto po n^ioujift iiiBHMk poo popofauai |>Hiattoui Tvdl pit* wmnm pafMiHB^ ter &h toteo ta dobro tevrfateTVK palhi MMckr, ptmka* wwMtmCm iD oq aicoo DvcizkBBcas* ^^ Nucir^* 13 vsnl •otinii 1—fm. Kit ne pomogni iiiimnu ii grllni . aftnun a it _* njkii I. RASBERGER Ljubljana a*? Sodnijska ulica it. 5. w) Ženitna qJ f ponudba. li I Prkltta fto*fođi*:na, 20 ht zlara, I lepe vnanjosii, utomadtztcana prt- I tehlosti, ± lepini premo.:mjtutf hičo I c katen &e codi gtetilnica, na leptrm I protrtctnem kraja trga, se ieli zaradi ieultbv spoznati - mladtN*št,niy ali rdovcfft bnz otfok. Mučki, ki ihinj>j HtkoVk'h-7jf'hi pod ^Srečtu zakon*. Tajnost >lrwjo zajatkvttai * WmU frisvina Haviijn 6. F. JURASCK, ■rrl im odlal ć^ko-ftlovoaakl »glasovalo* UavtrlOT in trfOTOC | v Ljubljani, Poljanska cesta St. 13. s 1. wiM>rw pa na Poljanski cesti U. 13, kjer poveća svojo ztJogo. Pri porobio se klayl>jit pianlfil in harmoniji ne- prjscžni po dobri Jrakovosti ^lasu in solidni sestavi, edi-nole o>lo)raitski Isdalki ^" od 450 K više, harmoniji pa od 130 K više. Vsa v tu itroko spadajoča poptavila kakor tuđi ugl-5evanje vsch siste-mov kiavirjcv izvršuje po jako rizkih brez-konkurenčnih cenah. Imenovana tvrdkavzamc stare klavirje v račun ^a naivišje ceno, tko »e pri nje] kupi nov kiavir. Za vsak pri njcj kupljeni instrument jamči imenovana tvrćka 10 let. »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom ugla^uje klavirje edinole ko)fltco)slO)M!r»tta) tvrollia Jvraoolu Jgi WB~ a« kupujte ^k I kašlju! ^h Lg^^u|A*Ai aiaiftaM^H lai siatAlaM B^al B&v saaiaaip ai^^B^v^pwvi m v>ajN/WiKw* a&v ■i atv tiaoljit, tMrgo slastoc ■ ^M m fffjrojoai Jofkaail*! ^1 ^^■^y llHI upnCcvaJ od ■ aaBBaBaaar IjMlI ždravnikov in ^1 ^P™"^ wWWW zasebniko>v za- ^M ^m |anću|c goiov uspeh. ■ ■ m immimr. Piodtja ju: ■ H Ubakl vi. TrafeMir. kUnu. tik Strioik. k- H ^m kan* br. O. PkcoH. Mtsma. DO«hi4 I«- ^M H c«^. B. &—i*r*. šne*** JU****. ■ H iCt'm^t^ Jw a«s. kkSwiwfAw. P». VI- H ■ pm. M*m W«tki. kkMM. »Kata. A. 9*> ■ b^bj , ainMW Uaa> hovh aBi^aa^ aBawa^ow »iwv bavj Ifc^JI H M S K A V () I ^ A I J^i^ ^T^^^^^BB^^^^BBT^^^^^^^^^^« ^B^^^^^Bl ^J ^^^^™j Troovski lobi ▼ Bfioit oa izvrstnem mestu, že 20 let za ieiezmno uspeino u?eden, tudt x^ porceiaosko in stakleno hla^o prav pripraven, se bo w krauetn M4ajal V ■*|«B. 394 > Naslov pove upravništvo »Slo\. Naroda«. Vsaka družina ti lahko hiUu pripravi OOmoa, ioaor Mitra ■ Utojnii bnii bubiL Karton s 5 kosi 20 vio. Edino zalogo ima *^g tji C. f. Schobert ^ tmiiii i IptUTtjiBi i. kilnijiliii blam 5raJe ooiitja u vsc krije. Laflniki tinn 2a opeko io «it /ahtevijte samo stroje pre-izku&enega sestava tvrđke K. Houoinv fptciialM tnint itnjn u kerniki ii Hnrra Praga-Visočany Opreme za krožne peči, transmisije* pc-štit n iapregnomje iepeake L 1.1. Na vpogled mnogo priporoči!. ^m I Najboljše I kar morate kupiti ie krepitDo io I iz fveniite za milo v CelofCD. I I OoWva m f raali bol|illi I I trv^Timak ma dritao. I pmto liianiliiia v Dralta w Dalmadp hranilne vloge od K 2-— do K 100.000«— i proti S*_ •braata^atiJM, ter povrača zneske do K 5.000-- bre2 od povedi, zneske do K 20.000-— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izpla-Rvanje obresti izdaja na ^ahtevanje obrestne knjitice. — Dopttovanje y slovenskem in hrvaSkem jeziku. 3825 IMd Ubeiiiil I IbaiUiNBbi I I HB p^HHI HNBB aM I KBB I I stoji oa drtavti cesti ¥ MltiaJ ao* I I ^ c>c*1rk!lc ^taat^. PirskrMJca ■ I Je i vo4aro4oa ta ctektriCso ra#» B ■ ffdVam Sokt tao> kraaca ruflotf | ■ ttaa> V iMvtte fc r€atatfac||i | a x innnM aaUajo* Tacjp ^aa «■> ■ a aaatta IstfriB ta AđaaoartBa ^ffas»' B BBlf Bf^BBB^B¥ aaBB^daBBB^Bk OldBk^^Bk^ BBBt BBB ^_4_^-^|L| BBK * BBBl KVa ' ■/■B^^PPPP aPBI ^^^B LnHl H| JflL ^^ ■*!• M vu ifralu Mi v Pazite ia te, 4a kap«|«t* v m*Ui *•*• prsiBjrtrtss apasMto »• iftr pt*^mn|^i»ii*»aii- ■Imb kasstau SINOER Co. d. d. za slvalne strofe. I Ljubljana, Sv. Petra oesta fttev. 4. jS Za svetilitl plin, sesalnl »Ua, b«»cia, toacol, ■ : pctrolej itd. ■ fc Pa/i te: icotorji xa surova olje sistem Pi«—I. ^fl § Zahtevajie specialnl prespekt 502 L. S. ^H 5 Specialni odđeiek : Sfaroji m %&$• itt obdelOT. l—a. ^H J* Ponolne oprcje žaj in nizaroic. H| RFH'I ASUMr ^fil CT1AR IF s korbico in b:ez njega, z ogledalom itd. na ieljo tudl s tiskom firme zaston; — dalje 3870 RllTTflr i*- si^lfPLFTnr POlGi riimir DU&-V11L ita Il^¥^iiici i*** i&H*\IL2tfUllifcL na debelo in drobe o. naj se obrne takoj (posebno zaradi koledarjev^ na ving s papirem *"a - k»«**»S-*-.** Židovska nUca 4. ?ff«usfiii|pt Hfiuiffsr £ - ^i^f ksljvlj Uli UVI Wl izborna tuzemska znamka. Štajerska vina v sfslilenicah izređne kakovosti! —— — 3^15 vrste: rizling^ ' 'F „Tlgerntilch", ^^ Dobi se v Ljubljani v vseh boljših s restavracijah. - Hajcenejše in najbolj praktično ^ oft #d& dfe *fr^ a^ da) tfk ^a zasebnike po tovarniškili cenah, ponuja -------------- naravnost od izdelovalca --------^— Karei lohn, JCachod, Češko tbinica za platneno, pavolnato in fiamasino bbgc. 1 kos najt. tkiiuine za peiiio, 2C m ćo\g in 84 era širok za K II*—; I kos beiegd, voljnega. nepokončijivega rožnategi platna, 20 m dolg, 84 cm širok za K 13*50; \ kos moenega posteijnega blaga, 14 m doig, 150 cm širok, zadostuje za 6—7 rjuh, za K 14*50; 1 Kos močnega Sifona, 20 m doig, 34 cm širok za K 9.20; I lucat belin piaireno-Ua.tiastni^ brisač 50 110 ve!., K 4*90; 1 tucat beiih, pUt-ieno-damastnih brisač, čisto platno, lepih, secesijskih vzorcev, 5C.-M0 ve!.. za K 8*—; 1 tucat damskih zepnih robcev z atlasovim roliora po K 2*20, s cvet- ličnim vzorcem po K 3*40; moški, čistoplatneni robei po K 1*50 do K1-— tucat platnenih ali barvastih. Spiošno priljubljene so moje odbire ostankov v 3 cenali, obstoječe \z 4 — 5 m dolgih, brczhibnih ostankov, posteljno in blago za predpasnike, belo platno za srajce, oksfordi za srajce, flanele za bluze, rips in modni cefirji, vse vrste zajamčeno pralno po treh cenah: 40 — 45 m K 16*— 40 — 45 m pr\e vrste K 17*90, 40 —45 m najprvc vrste K 19*80. Najvecja izbira vseh vrst pcsteljnega, telesnega in namiznega peiiU, I cefirjev, grizetovt brisač, barhentOT itd. Vzorci vseh vrst (ostaaki I izključeni) na zahtevo gratis in franko. Neugajajoče vzameoi fraako I brez pomude ntzaj in vrnem denar. 3835 I AvSHSt Wt I. buhitfoa.ti(1 Trna«:. I biclajc, »tariflja ia are4ajt fiaUtulat sode I_______p+ najaOtpii t—1l Blaž Jesenko LiaUJaa«, Stari trg U priporoča I klobnke cilindre, čepiće itd. _—„ ^ najnovija« faaone —^_— I po najnižji ceni. ] Popravila in preoblcke točno in ceno. o ET rt \ I Jtr 9 5* f. X. KdtSCr Muikar i LMH Idotogm in ft i priporoča svojo bogato zalogo raznovrstoth lovsklh ptHr^bUin9vsa)|i del kol«S (biciklov) kakor tuđi ■metatad 0|w| po najnizjih ceoah. I Popravila p»lk9 OJIMO« krtMv, Molklsw točno in solidna j_^_^_^^^j^j|^jj^___________......... J ^ a,*£Lta*tM 1 j rPoxoi* «g. trnovo! in obrtnik! I -^i Najlepfte in najhvaležnejšc darilo je „Reklamni koledar" Zahtevajte vzorce in cene, v zalogi imam najkrasnejše -----------vrste v ceni od 20 vmarjev nadalje.----------- ■tajvoftjai izbira božičnih in novoletnih razglednic tor fiojr«*nowrotnih okroskov za boltčno drevo. 89" Ntr^dU se z obratno poit« izrriajejo. "^P8 . 3887 IV. BOMAČ, LJUBLJANA. , ^ 4 froauKUvna zaaruga ijuoijansKin mizarjev rtflatrlrama ia4rmfa s om«|ano zaveio I s seadca v rjiMjui, )Urijt Certz je cesta šl. 11 (Xolize]). | Zaloga pohlštva lastnega izdelka In tapetnlškega blaga. i 3zvršuje vsa mizarska stavbna 9ca. Lastna lovama na li pri iiin. I Tovarna oljnatih barv, laka in firneža B' A P™ r5* 81™1 v^* ■ I Cl L «ss5QiS*«SSi^fi£S« Za MihlsvžBVS lirils KoiiDe \ ili za Me: Deca roma okrog doma, broš. . K —-24 Naše domaće živali, broš. . . „ —*40 Noetova barka broš.....„ 1*50 Kaj pripoveduje čarovnica, broS m 1*20 m „ naiepenki w 240 Podobe iz zivalstva, broš. - „ ^*80 (Leporello) „ 1-50 PavluSa in nuSa......» l"60 Palčki Potjanci......* 3*60 Radost malih, broš.....* —'40 Snegiildca, bi os....... 1*20 „ na lepenki . . . „ 2*40 Trnjeva rožica......~ —*60 Vesela mladina, bro?.....« —M Vesela drnžbica......* —70 ZlaU radost.......« —*40 „ m (Leporello) . ■ - « 1*50 Živali na^e prijateljice, broš. . n —-70 Modri Janko...... » 2.40 Knjigo za slikanje s Tuckov, Zaklad za otroke . . K 1-— » Otrovi vrtec . . . „ 1-— » Za kratek čas . . . • I — » Mladi umetniki . - . » 1*— Mladinski anisii Amicis: Srce, 4 zvezki a 40 h K 150 Andcrsen: Pravljice za mladino, vez. .......» '*— Brinar: Medvedji lov. Ćukova gc- Stija, kart........ — S0 Campe: Odkritje Amerike . . „ 2 — Cegnar Fr.: Babica. Povest . n 1*20 Cigler Janez. Srtti v nesreći . » —-76 FreuenfHd Jos.: Vea€ek pravljk li pripovedk.....♦• —40 Gangl Eng. Pisaaioe . . . • « —5d » » Zimi spisi naladiao „ 1.— Hubad Fran: Fripo?edke u «la- tat L in U xi. k 40 h ... — -80 V KnjizicazaiĐ|adino21,24zY.a K —.50 13, 14, 26. 29, 30, 3i zve*. a ,f I*— 27 in 28 zvezek a..... 2-— V Kapitan Žar ali klet v tihem raorju. vez.......„ 1*20 Kočevar F.. Mlinarjev Janez. Zj*odovinslfa povest . . „ —*80 Kosi Ant.: Zlate jagode. Zbirka basni, vez.......>, 1*— Spisi Krištofa Šmida: Ljudevit Hrastar: Gobček . . ,. —*80 jozat'at: Kraljevi sin Indije . . „ — *80 Pridni Janezek in hudobci Mihec „ 1"— Kanarcek. Kresnica. Kapelica v i^ozdu ........, —"60 Slavček...........—-60 Ferdinand..........—*90 Jagnje. Starček z gore . . . „ ^S0 Pirhi. Ivan turski suženj. Krštan- ska obitelj......f, —-80 Hmeljevo cvetje. Marijina podoba „ —-Hi* Ludovik. mladi izseljeneec . . „ —'80 Najbolja dedSćina. Les ni križ . „ —-6(» Roza Jelodvorska, broša . . „ —.80 vezan . . . „ 2*— Sveti večer.........—-80 Sto malih pripoved ra mladost . .. —*80 Nedolžnost preganjana in poveli- ćana........., --40 Nove pravljice iz 1001 noć, vez. M 2*— Spisi MiSjakovega Jalćka, vez. . „ I* — Rapi A.; Mladini, ve^. . . . „ !•— » » Dane, vez......, 1.— Trost Ivo: Vsrcaglobini. Povest, vezana.......„ 1*— Na rakovo nogo, vez......, — *&0 Zupaaćić Otoa: Pisanice. Pe^mi za mladino.....» -—"$0 Narodna knjigama v Ljubljani FrUacaora Mllea *t*w. 7. \ :i .U'it/v c^bns. pc* ce-ni trt 1 \\sakvvrstnaytyiSHtiu ćgcseln^t/aćnr^