Poštnina plačana v gotovini. bhaja vsako soboto. Celoletna naročnina Din 60-—. polletna Din 30-—, mesečna Din5‘—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica 23, telefon št. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun št. 15.420. Leto II. Ljubljana, dne 15. februarja 1930. Štev. 7. Obrestna mera. Skoraj ne preide dan, da bi ne črtali 'ned gospodarskimi poročili o ponovnih znižanjih obrestne mere pri državnih bankah po celem svetu. Tako sta ravnokar ponovno /.nižali diskontno mero ameriška državna banka za 'A% na 4% ter angleška banka istotako za pol odstotka na 4 'A %. Najnižjo diskontno mero ima danes Francija, kar znači, da je njen kapital uajcenejši. Naša diskontna mera je v primeri s francosko veliko višja, v primeri z diskontno mero nam sosednjih držav pa celo mnogo prenizka. Diskontna mera je namreč regulator za splošno, privatno obrestno mero, ki se giba vedno za nekaj odstotkov navzgor pri kreditih, dočim so obresti naloženega denarja navadno za malenkost nižje. Ako pogledamo v naše denarne zavode, moramo ugotoviti, da je razlika med obrestno mero za vlogo in obrestno mero za kredite še vedno prevelika, dasi-ravno se tudi v tem oziru bližamo vedno zadovoljivejšemu rezultatu. V. notranje gospodarskem oziru je zlasti obrestna mera kreditov (posojil) velike važnosti, ker omogoča industriji in trgovini ceneno nabavo potrebnih obratnih kapitalov. Višina obrestne mere podraži sorazmerno stroške produkcije in sili tudi trgovca, da v svojo kalkulacijo vstavi višji režijski odstotek za kritje obresti izposojenih glavnic. Konkurenčna zmožnost takih — z višjo obrestno mero obremenjenih — proizvodov je seveda veliko manjša; vsled česar zastaja izvoz, mnogokrat narašča uvoz istih, cenejših proizvodov ter ubija industrijo in trgovino v notranjosti države, kar povzroča brezposelnost in z njo združeno socijalno bedo, uničujočo istočasno splošno narodno gospodarstvo. Ako vzamemo predvojno obrestno mero, ki je znašala 4 do 5% za naložbe ter 5 K do največ 7% za izposojila, vidimo, da je tedanja razlika obrestne mere naložb nasproti kreditni obrestni meri znašala 1 K do 3%%. Danes pa — vkljub stabilizirani diskontni meri naše Narodne banke še vedno opažamo, da je razlika med obrestno mero vlog in kreditov napeta za najmanj 6 do 14%. Ne moremo sicer oporekati, da je zmerno povišanje razlike pri obrestni meri deloma utemeljeno v zvišanju režije, vendar pa imajo te prevelike razlike v obrestni meri svoj izvor predvsem v stremljenju denarnih zavodov po čim večjem dobičku. Te znatne razlike v obrestni meri so bile v nejasni povojni dobi utemeljene, ker se vsled nestalnosti valut in neprestanem menjavanju vrednosti realitet ni nikdar moglo izključiti rizika za dovoljene kredite. Nenormalno višje obre-stovanje kreditov je bilo tedaj nekak sp'ošni pribitek k obrestni meri v svrho zavarovanja terjatev za vsak nepredvideni slučaj in vsako — na videz nemogočo — možnost. Od tedaj je sicer napetost med eno in drugo obrestno mero postopoma popuščala, vendar bi morala danes na vsa'k način na svoji napetosti v večini slučajev še globoko popustiti, zlasti ako vzamemo v obzir, da podvzamejo denar- ni zavodi danes pri dovoljevanju kreditov vse mogoče varnostne odredbe, ki riziko skoraj izključujejo. Že v lanski četrti številki omenjamo, da so bile kreditne zadruge tista ustanova, ki so razmere na denarnem tržišču izjednačile ter osvobodile večji del našega gospodarstva oderuških obresti. Tudi danes ni povpraševanje širokih gospodarskih krogov po kreditih nič manjše, kot je bilo v predvojni dobi, vendar dvomimo, da se mali kapital vedno resnično povrača v roke potrebnih brez podražitve potom posredništva. Velik del rešitve gospodarskega problema leži vsekakor v mobilizaciji kapitala. Po poročilih večine velikih denarnih zavodov se sicer naložbe od leta do leta višajo; vendar prirastek v razmerju z obrestno-obrestnim pomnoževanjem ni tako znaten, da celo premajhen. Primerjava sedanjih naložb z zlato valuto in njeno tedanjo kupno močjo bi gotovo pokazala, da današnji prihranki še vedno ne dosegajo vrednosti predvojnih. Izven vsakega dvoma je, da naša industrija in trgovina še vedno potrebuje dotoka tujega kapitala, zlasti, ker je ta cenejši od domačega, da na ta način podvigne svojo produktivnost in izboljša našo zunanjo trgovino ter splošni gospodarski položaj in isto časno omili socija'110 krizo z zaposlitvijo brezposelnih mas. Po višini diskontne mere posameznih držav zamoremo soditi o njeni moči razpoložljivega denarja in obenem tudi dognati, kateri kapital je najcenejši. — Današnje diskontne mere se gibljejo v sledečih višinah: Francija 3%, Švica 3 K>%, Belgija 3 'A%, Amerika 4%, Anglija 4/4%, Čehoslovaška 5%, Španija 5K-%, Nemčija 6%, Jugoslavija 6%, Italija 7%, Avstrija 6X>%, Ogrska 7'A%, Grčija 8%, Poljska 8'A%, Bolgarska 10 odstotkov. Države, ki imajo visoko diskontno mero, so navezane na tuji kapital, ki tudi vedno išče čim večjega obrestovanja. Visoko obrestovanje samo pa ni vabnik za inozemska posojila, ker zahtevajo finančniki vedno tudi sigurno jamstvo, katerega pa ne najdejo samo v obrestih, ki so v tem oziru čisto postranskega pomena. A ko pogledamo našo diskontno mero, ki je v primeri z drugimi državami — vkljub temu, da so zadnje čase skoraj vse znižale diskont na sedanjo višino — še vedno zelo nizka in upoštevamo poleg tega našo potrebo po dotoku tujega kapitala, moramo samo ugotoviti, da imamo dovolj drugega jamstva za even-tuelna izposojila in vse pogoje za rentabilno naložbo kapitalov v našo — razvijajočo se trgovino in industrijo. Dotok tujega cenejšega kapitala bo prisilil naše denarne zavode, da v napetosti obrestne mere popustijo, vs'ed česar bo dana našemu — na kredite navezanemu — gospodarstvu možnost poživitve in uspešnega razvoja. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Otvoritvena bilanca. Ako pričnemo s podjetjem popolnoma na novo, je prva knjižba vedno: vplačani osnovni ali obratni kapital. V slučaju, da je naš obrat že v teku, a še vedno pogreša pravilnega, preglednega knjigovodstva, kot je to v navadi še Vrsta blaga« vpišemo vedno naziv dotičnega blaga, n. pr.: kava »Santos«, olivno olje, platno itd., moški čevlji znamka >Peko«, štev 42 in slično. V drugi stolpec (kolona »Množina«) vpisujemo znak za način merjenja do-tičnega blaga. N. pr. pri kavi »Santos« kg« (— kilogram), pri olivnem olju ■k (litrov), pri platnu »m« (metrov) in pri čevljih »kom.« (komadov). V tretji stolpec (kolona »Množina) knjižimo rezultat merjenja, to je skupno množino dotične vrste blaga s številkami, ki izkazujejo skupno število kilogramov, litrov, metrov ali komadov in-ventiranega predmeta. V četrti stolpec »Cena« zabeležimo nabavno ceno, ki smo jo ugotovili po že omenjenem načinu kalkulacije za en kilogram, en liter, en meter ali za en komad inventirane vrste blaga. V petem stolpcu »Skupna vrednost« zabeležimo skupno vrednost inventirane vrste blaga, ki jo dobimo na ta način, da vsoto iz četrtega stolpca (ceno za en kg, m, 1 ali komad) pomnožimo s številko množine iz tretjega stolpca. Ko po končanem inventiranju seštejemo vse zneske zadnjega (petega) stolpca, imamo točno postavko vrednost blaga, ki jo vnesemo v otvoritveno bilanco pod račun blaga z označbo: vrednost zaloge blaga dne... Radi preglednosti in olajšanja poslovanja razdelimo pri inventiranju blago po posameznih oddelkih in skupinah ter vpišemo zaporedno različne vrste blaga, pripadajoče isti naslovni skupini. Tako bodemo n. pr. pri trgovinah X mešanim blagom imeli v glavnem sledeče oddelke: 1. špecerija, 2. manufaktura, 3. konfekcija, 4. obuvala, 5. modno blago, 6. galanterija, 7. steklenina in porcelan, 8. železnina in po potrebi še druge oddelke. Te oddelke pa zopet razdelimo v posamezne skupine. Tako bodemo n. pr. oddelek »špecerija« razdelili še v sledeče skupine: žito, moka, testenine, kava, čaj, kcnserve, sadje, kavine primesi itd. Naravno, da spadajo v teni slučaju pod oddelek »špecerija«, skupina »žito po vrsti sledeče blagovne postavke: pšenica (I., II. itd. vrste), rž, ječmen, phani ječmen, oves, ajda, riž, koruza, fižol, leča itd. Vsako vrsto vpišemo pod gornjima dvema naslovoma po njihovi kvaliteti, ki je merodajna za njihovo ceno. Jednako postopamo pri skupini moka« in drugih skupinah. (Dalje prih.) Kaj smo uvažali lansko leto? Iz podatkov Generalne direkcije carin, posnamemo, da se naš lanskoletni uvoz v vrednosti 78247 milijonov dinarjev sestavlja med drugim iz sledečih zanimivih postavk v milijonih dinarjev: (V primerjavo dodajamo tudi podatke iz leta 1927 in 1928.) Tekstilno blago: Leta 1927 1928 1929 bombaževih tkanin 977 788 708 volnenih tkanin 452 388 360 svilenih tkanin 158 130 121 bombaževo predivo 444 489 481 surovi bombaž 167 187 . 185 volneno predivo &5 96 99 svileno predivo 33 39 49 bombaževe nogavice in rokavice 33 26 12 razna bombaževa trikotaža 16 12 10 volnene nogavice in rokavice 31 31 30 volnena trikotaža 25 16 14 Železo in stroji: stroji in aparati 345 487 575 električni predmeti 135 161 186 železo in polfabrikati 98 124 135 železna pločevina 100 101 122 cevi 40 60 67 plugi 17 27 21 razni predmeti 299 363 346 železniški materijal 21 288 51 prevozna sredstva 131 188 174 Industrijske surovine: premog 165 190 227 surove kože 302 •297 260 rotacijski papir 70 71 50 Konsumni predmeti: surova kava 207 225 223 neluščeni riž 115 145 118 sol 32 109 29 ^jnati plodovi in semena 100 96 167 limone, oranže 35 43 40 zdravila 27 26 36 čokolada 16 14 12 steklo 60 57 66 Pcrcelan 28 30 34 Uvoz tekstilnih izdelkov je močno padel vsled razvoja naše tekstilne industrije. (Glej članek!) Povečal se je uvoz železnine in železa niškega materijala, kar pa je dobro znamenje, ker bodo s tem izboljšana naša prometna sredstva in obnovljena ter razširjena nekatera industrijska podjetja. Pri nekaterih konsumnih predmetih opažamo nazadovanje, pri drugih pa izboljšanje. Vendar so razlike majhne in pričajo deloma o povečanem konsumu, kar je znak izboljšavanja naših gospodarskih razmer. Naš lanski uvoz in razvoj domače tekstilne industrije. Statistični podatki generalne direkcije carin o lanskoletnem uvozu nam po-kazujejo, da se je zadnja leta naša tekstilna industrija pričela lepo razvijati ter je v stalnem napredovanju. Ravno ta činjenica je znatno izboljšala bašo trgovinsko bilanco, ker je vkljub nezmanjšani domači porabi tekstilnih proizvodov zmanjšala vrednost uvoženega blaga na ta način, da smo v zadnjih letih uvažali vedno tnanj gotovih tekstilnih izdelkov, ki so vsled predelave v inozemstvu zelo dragi, pač pa smo uvažali toliko večjo množino, razmeroma eenenih tekstilnih surovin za predelavo v naših tekstilnih tvornicah. Povečani uvoz surovin in zmanjšani uvoz gotovih izdelkov ima poleg izboljšanja trgovinske bilance velik pomen ra izboljšanje našega gospodarstva in poleg tega tudi blagodejen sooijalni vpliv, ker predelava surovin v mejah države daje zaslužek desettisočem. Ako pregledamo dosedanji uvoz bombaža od 1. 1926 naprej, je ta izkazoval sledeče vrednosti v milijonih dinarjev: Surovi Bombaževo Bombaževe bombaž: predivo: tkanine: 1926 165-8 342-5 1057-6 1927 166-9 444-7 977-1 1928 187-6 489-4 788-3 1929 185-0 481-3 707-1 Ti podatki nas pouče, da je razvoj naše tekstilne industrije v splošnem zmanjšal vrednost uvoza bombaževih surovin, polsurovin in gotovih izdelkov iz leta 1926 od zneska 1575-9 milijonov dinarjev na znesek 1373-4 milijonov dinarjev v letu 1929, kar znači 200 milijonov dinarjev prispevka k aktivnosti naše zu- nanje trgovine, katera je lansko leto izkazovala skupno 327 milijonov dinarjev prebitka. Ker poraba bombaževih tkanin pri nas gotovo ni bila lansko leto manjša kot leta 1926, ko smo uvozili za 1057'6 milijonov dinarjev gotovih bombaževih izdelkov; medtem ko je naš lanski uvoz gotovih tkanin izkazoval samo 707T milijonov dinarjev, značijo te številke, da se je za razliko v višini 3505 milijonov dinarjev povišala domača produkcija tekstilnih izdelkov. Medtem, ko je uvoz gotovih bombaževih tkanin leta 1926 v vrednosti 1057-6 milijonov dinarjev predstavljal 68% skupnega uvoza bombaževine, je tedanji uvoz bombaževih surovin izkazoval samo 32% skupnega bombažnega uvoza. Nasprotno pa se je lansko leto odstotek uvoženih gotovih bombaževih izdelkov zmanjšal na 52% in se skoro izjednačil z uvozom bombaževih surovin, ki so 1 predstavljale lani že 48% celokupnega bombaževega uvoza. Iste rezultate nam pokazuje tudi uvoz volne in volnenih izdelkov, pri katerem ravno tako opažamo konstantno nazadovanje dražjih gotovih izdelkov in porast uvoza cenejših surovin. Od leta 1926 naprej so uvozne postavke volne in volnenih izdelkov znašale sledeče vsote v milijonih dinarjev: Predivo: Tkanine 1926 65-7 533-6 1927 85-2 452-4 1928 96-3 388-6 1929 98-5 359-7 Tudi te številke nas pouče, da je razvijajoča se domača tekstilna industrija znižala vrednost skupnega uvoza volne in volnenih izdelkov od zneska 599‘3 milijonov dinarjev iz leta 1926 na vrednost 458-2 milijonov dinarjev v letu 1926 ter na ta način prispevala nadalnjih 141 '1 milijonov dinarjev k izboljšanju naše zunanje trgovine. Računajoč z nezmanjšano porabo volnenih izdelkov, ugotovimo, da se je tudi pri volneni tekstiliji povišala vrednost domače produkcije za lepo vsoto 173*9 milijonov dinarjev. Istotako je znatno nazadoval uvoz svi- lene tkanine, ki je izkazoval 1. 1926 vrednost 158 8 milijonov dinarjev ter padel lansko leto na 121-8 milijonov dinarjev in prispeval dalnjih 30 miljonov dinarjev k izboljšanju naše zunanje trgovine. Kaj znači napredovanje v razvoju naše industrije za našo zunanjo trgovino, po-kazuje jasno dejstvo, da smo vsled tega znižali tekom štirih let vrednost uvoza tekstilnih proizvodov za 371 milijonov dinarjev na korist naše lanskoletne trgovinske bilance. Papirna industrija Jugoslavije. Po vojni se je papirna industrija pri nas toliko dvignila, da skoraj že danes pokriva domačo potrebo, oziroma jo je v stanu pokrivati popolnoma, izvzemši par specijelnih vrst. Predpogoj za obstanek papirne industrije je izdelovanje lesne celuloze, katere imamo z ozirom na lx>gastvo naših mehkih gozdov več kot dovolj. Ze leta 1905 je bila v Drvaru v Bosni ustanovljena tvornica celuloze, ki razpolaga danes s kapaciteto 1800 vagonov letno, dočim je pred vojno zamogla izdelati samo 1400 vagonov. Poleg te zamore proizvajati vevška papirnica letno 300 vagonov celuloze, a se bo že letos njena kapaciteta vsled novih naprav povišala na 450—500 vagonov. Zagrebška delniška papirnica producira letno 400 vagonov. Skupna kapaciteta proizvajanja celuloze znaša tedaj okoli 2700 vagonov letno, dočim je letna poraba preračunana na približno 1700 vagonov. Tedaj zamoremo letno 1000 vagonov izvažati. Izvoz celuloze, ki je znašal leta 1921 šele 158 vagonov, se je do 1. 1924 dvignil na 485 vagonov, leta 1925 skoraj podvojil in narasel do leta 1928 na 1404 vagone v vrednosti 32 milijonov dinarjev. Ker ležijo vse večje papirnice v Jugoslaviji na severu, dočim je največja tvor-nica celuloze v Bosni ob ozkotirni železnici, ne prihaja njena celuloza za naše papirnice v poštev in je ona skoraj edina, ki celulozo izvaža, zlasti v Ameriko, ki porabi polovico naše izvožene celuloze, ostala polovica pa odpade sko-ro izključno samo na Francijo in Italijo. Ostale tvornice pa do danes še ne krijejo lastne potrebe po celulozi in so vsled tega navezane na uvoz iz Avstrije, ki je carine prost. Ta uvoz, ki je znašal leta 1921 355 vagonov, stalno narašča ter je bilo leta 1928 uvoženih že 2189 vagonov celuloze v vrednosti 33 milijonov dinarjev. Torej smo uvozili za 785 vagonov več celuloze kot smo jo izvozili. Vkljub tej veliki razliki v množini uvoza in izvoza pa vrednost teh 785 vagonov več uvožene celuloze izkazuje v gotovini samo neznatno razliko enega milijona Din. Kavno dejstvo, da zamoremo celulozo po nizki ceni in brez carine uvažati, je glavni vzrok, da se naša produkcija celuloze ne dvigne tako kot bi bila zmožna. Vendar pa je kapaciteta že danes tako velika, da bi zamogla kriti celo domačo potrebo in poleg tega okoli 1000 vagonov letno izvažati. Glede produkcije papirja prihaja pri nas v poštev 8 velikih tovarn, od katerih je največje podjetje »Združene papirnice Vevčo-Goričane-Medvode«, ki izdeluje letno lahko 2GOO vagonov papirja in je leta 19L8 izdelala 1342 vagonov, dočim so vse ostale večje tovarne v Jugoslaviji skupaj izdelale komaj 882 vago-! nov. Ostale važnejše tovarne so po vrsti sledeče: Zagrebška delniška tvornica papirja z letno kapaciteto do 800 vagonov; S'adkogorška papirnica s kapaciteto 300 vagonov; tvrdka Milan Vapa v Beogradu s kapaciteto do 400 vagonov; ■ Bonač in sin — kartonažna tovarna v Domžalah z letno kapaciteto 150 vagonov; nova tovarna v čačku s kapaciteto 200 vagonov; papirnica Smith & Menier »a Sušaku — 120 vagonov in :>Bratje Piatnik« v Radečah — SO vagonov. Vse te tvoruice so ravno sedaj pred razmahom in postavljajo skoraj izključno vse nove kotle za kuhanje celuloze, da bodo zamogle brez povečanega uvoza te surovine, ali celo z znižanjem celuloznega uvoza dvigniti produkcijo papirja do pokritja celotne domače potrebe in dvigniti njegov izvoz. Naš izvoz papirja je znašal leta 1926 , 474 vagonov in se je leta 1928 dvignil na množino 583 vagonov. Izvažamo predvsem boljši ca sopi sili papir, lepenko, pisalni papir in precejšnjo množino sušaškega cigaretnega papirja (36 vago-gonov) ter papir za izdelavo igralnih kart (Piatnik). Da pokrijemo domačo potrebo, smo morali uvoziti iz inozemstva leta 1926 877 vagonov, leta 1928 pa celo 1988 vagonov različnega papirja iz inozemstva. Ta visoki porast uvoza nam razloži dejstvo, da je v letu 1928 uvoženo v tej množini 1282 vagonov časopisnega rotacijskega papirja za katerega je bila iz raznih — predvsem političnih razlogov znižana leta 1927 carina na 1 Din za 100 kilogramov. Vevška papirnica, ki je v stanu producirati letno 500 vagonov časopisnega papirja, ni mogla inozemskemu blagu konkurirati v ceni zaradi premajhne carine in pa vsled tega. ker ona ni včlanjena v mednarodnem kartelu. Akoprem so bila pred znižanjem uvozne carine na časopisni rotacijski papir v teku dela, ki naj bi produkcijo te vrste pri vevški papirnici dvignile na višino pokritja tedanje domače potrebe (okoli 800 vagonov letno), je morala vsled tega znižanja tvornica povečanje opustiti in celo prenehati z delom na enem velikem stroju. Podatki za lanski izvoz rotacijskega papirja, ki izkazujejo nazadovanje vrednosti uvoza za 21 milijonov dinarjev značijo, da so v pretečenem letu zopet stopile v akcijo naše papirne tovarne. Poleg časopisnega papirja uvažamo še velike množine ovojnega papirja (431 vagonov) in kartona (245 vagonov). Z nameravanim povečanjem produkcije ovojnega papirja v Zagrebu in Bonačeve kartonaže v Domžalah se bodeta tudi ti dve postavki tekom letošnjega leta znižali. Ostanek uvoženega papirja odpade zlasti na finejše vrste, ki se pri nas ne izdelujejo, ali pa ne krijejo docela domače potrebe. Jugoslovanska papirna industrija zaposluje stalno okoli 10.000 delavnih moči. Gospodarske beležke. Kongres vinogradnikov v Beogradu. Dne 6. t. m. se je vršila v prostorih beograjske Trgovske zbornice konferenca delegatov vseh gospodarskih organizacij v Jugoslaviji, ki je razpravljala o pripravah za vinogradniški kongres, ki se bo vršil v dneh 15. do 18. t. m. v Beogradu ter sestavila sledeči dnevni red: 1. Stanje vinogradništva v državi (referent oddelni načelnik Kržanič iz Splita). 2. Olajšave za pobijanje vinskih škodljivcev (referent Andrej Žmavc, direktor vinarske šole v Mariboru). 3. Izvoz vina in grozdja (referent I. Lederer iz Bačke). 4. Brezalkoholna uporaba grozdja. 5. Konzum vina v državi (refe- rent dr. Pavlovič). 6. Novi vinski zakon. 7. Organizacija prodaje vina in sadja. Koliko pokadimo v Jugoslaviji. Po najnovejšem razpisu monopolske uprave za zakup velike prodaje tobaka pokadi Jugoslavija letno za 1665 milijonov dinarjev monopolskega tobaka. Največ damo zaslužiti tobačnemu monopolu Slovenci, ker odpade v Dravski banovini letno Din 194’— na osebo, sledi nam Drinska banovina z letno potrošnjo Din 162’— na osebo, za tem Savska Din 154'—, Dunavska Din 148-—, Vrbaska Din 137'—, Zetska Din 128-Vardarska Din 117'—, Moravska Din 105-— in Primorska Din 84-— na leto na osebo. Slika porabe tobaka pa je v resnici povsem drugačna in nikakor ne pokadimo mi največ v državi; ker je potrošnja tobaka veliko večja v banovinah, ki pridelujejo tobak in kadijo lastni pridelek, dočim se ta statistika nanaša samo na monopolsko blago. Res pa je, da pri nas pokadimo razmeroma več boljših vrst tobaka kot druge pokrajine. Samo Ljubljana pokadi letno 35 milijonov dinarjev, Maribor 27'5 milijonov in Zagreb 92 milijonov dinarjev. Svinjereja in nizke cene koruze. Ker so letošnje cene koruzi razmeroma nizke, so povsod pričeli pitati z njo prašiče, ker je ta poraba rentabilnejša in se pričakuje, da bcmo s tem dvignili naš izvoz pitanih prašičev ter s to postavko zaslužili več kot z izvozom koruze. Lanski promet naše svobodne cone v Solunu. Skupni lanski promet v naši solunski svobodni coni (punto franco) je znašal 2323 vagonov različnega blaga. Od' tega smlo preko Soluna izvozili 930 vagonov preko morja, 812 vagonov pa v razne kraje Grčije. Potom solunske svobodne cone pa smo uvozili v državo 581 vagonov blaga iz prekomorskih držav, dočim | potom solunske cone ni bil uvožen v našo državo niti en vagon iz Grčije. Važna spremcnba v zakonu o delniških družbah. V Srbiji je doslej pri delniških družbah določal § 65. tega zakona, da noben delničar ni smel imeti na občnem zboru več kot 10 glasov, brez ozira na število delnic. Na ta način so mali delničarji vedno preglasovili prave lastnike. Naš kralj pa je sedaj podpisal zakon, ki to določb starega zakona o delniških družbah iz leta 1896 odpravlja. Čuden konkurz. Znana tovarna bonbonov »Brača Magdič« v Beogradu je prijavila konkurz, akoprem so tvrdkina aktiva za 300.000 dinarjev višja od pasiva. -Tvrdka utemeljuje svojo plačilno ne- zmožnost z dejstvom, da je vsled mnogih konkurzov precej izgubila, poleg tega pa ima velike, še vedno nerazproda-ne zaloge, ki jih želi na ta načiu hitro patom dražbe prodati. Glavni vzrok in-solvence pa je ta, da tvrdk ini dolžniki ne plačujejo točno svojih dolgov. Tvrdkini upniki pridejo brezdvomno do popolnega kritja in lastnik najbrže želi na ta način prenehati z obratovanjem, ki se mu več ne izplača. Dohodki carinarnic. Glasom poročila Generalne direkcije carin so znašali od pričetka tekočega proračunskega leta, to je od 1 aprila 1929 pa do 30. januarja 1930 skupno Din 1,286.329'—, dočim je bil v proračunu predviden dohodek Din 1,231.005'— za isto dobo. Vkljub zmanjšanemu izvozu so tedaj znašali carinski dohodki 55 milijonov dinarjev več kot je bilo s proračunom predvideno. V istem času za predzadnje proračunsko leto 1928/29 so bili carinski dohodki predvideni na 1379 milijonov dinarjev, znašali pa so samo 1339 mljonov ter so bili za 40 milijonov manjši kot je bilo predvideno s proračunom. Gibanje brezposelnosti leta 1929. Po statistiki delavskih borz smo imeli za etkon lanskega leta 4.807 moških in 1.C25 ženskih brezposelnih. Tekom leta je bilo na novo prijavljenih 166.005 moških in 22.228 ženskih brezposelnih. Delo je bilo ponujeno 50.373 moškim in 8.006 ženskim delavcem. Posredovalo se je za 33.011 moških in 12.221 ženskih namestitev. Med letom je odpadlo in odpotovalo 132.568 moških in 14.218 ženskih brezposelnih. Koncem leta je ostalo nezaposlenih še 4.633 moških in 1.029 ženskih, kar se skoraj krije s številkami letošnje začetne brezposelnosti. Bcrze so izplačale lansko leto Din 1,755.433'— na rednih ter Din 389.266 na izrednih podporah; potne podpore so znašale Din 177.546'—, podpore v nara- vi pa Din 43.467'—. Poleg teda so Zbornice izdale 124.246 komadov železniških voznih listkov v skupni vrednosti Din 7,081.257. Občni zbor Trgovskega gremija za Ljubljano, kakor tudi občni /-bor Greblja za okolico Ljubljane sta se vršila ta teden. Zaradi pomanjkanja prostora v tej številki prinesemo poročilo o važnejših zadevah teh dveh občnih zborov v prihodnji številki. »Cempania Hispano-Yugoeslava S. A. V smislu naše trgovinske pogodbe s Španijo se je osnovala v Barceloni jugoslovansko-španska trgovska družba pod gornjim naslovom. Centrala je v Barceloni, podružnica pa v Zagrebu, poleg tega so osnovane agencije v Beogradu, Sušaku, Šibeniku, Splitu in Dubrovniku v Jugoslaviji ter v Madridu, Tarragoni, Valenciji, Alicante, Almerigi, Malagi, Cadixu in Sevilli v Španiji. »Francosko - Jiigoslovensko trgovsko d. d.« V Begoradu se je ustanovila pod gornjim naslovom delniška družba (francosko: .Societe Commerciale Franco-Yougoslave, S. A.«) z glavnico enega milijona dinarjev. Družba ima namen razvijati finančne in trgovske zveze med obema državama. Carinska pogajanja z Avstrijo. Kot smo že poročali, je avstrijska vlada z ozirom na znane predloge avstrijskih agrarnih strank glede povišanja uvozne carine na poljske pridelke podvzela privatne razgovore s predstavniki našega gospodarstva.— Ti privatni razgovori se sedaj na Dunaju. nadaljujejo oficijelno z našimi pooblaščenci. Rezultat pogajanj so novi predlogi z obeh strani, ki se bodo zopet proučili privatno in potem nadaljevali oficijelno. Zrakoplovstvo. V zvezi z nameravano otvoritvijo rednega zračnega prometa Praga— Beograd—Zagreb in Hrvatsko Primorje je pregledal naš avijatik gosp. Striževski Grobniško polje nad Suša-kom ter ugotovil, da je teren ugoden za zgraditev aerodroma. Promet bo otvorjen že začetkom aprila letos. So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,PROJA‘! Izvoz našega krompirja v Avstrijo dovoljen. Avstrijska vlada je izdala prepoved za uvoz krompirja iz krajev, v katerih je krompir okužen z rakom. Ker je naša pregledna postaja v Topči-deru ugotovila, da pri nas krompir nima te bolezni, je naše dunajsko poslaništvo oskrbelo, da je avstrijska vlada dovolila nemoteni uvoz iz naše države. Pogibelj parobroda »Dakse«. Dne 26. januarja ob šestih popoldne se je kakih 30 milj od španske obale pred rtom Finisterre potopil parobrod Daksa , last »Dubrovačke plovitbe :. Obenem s parobrodom je morje požrlo tudi kapitana in štiri častnike ter 33 mož posadke, po večini samih Dalmatincev. Nesreča se je pripetila, ker je razburkano morje razbilo stranska vrata prvega in kasneje tudi drugega skladišča. Parnik je sicer klical na pomoč, a brezuspešno, ker ni bilo Ar bližini nobene ladje, ki bi zamogla pravočasno priskočiti na pomoč. Dubrovnik je odet v črnino. »Daksa je bil zgrajen leta 1911, 112 4 m dolg, 15T m širok in 7-6 m visok ter je imel 7500 ton nosilnosti. Pred dovršitvijo pristaniške železnice v Bakru. Ker sušačka luka ne zadošča velikemu prometu, so pričeli koncem leta 1927 graditi nekaj nad 10 km dolgo progo, ki vodi od postaje Bakar do bakarskega pristanišča skozi Škrlje-vo, Kostreno, Sv. Barbaro in Sošče. Gradnja proge je bila zaradi terenskih neprilik, razoranega in strmega krasa zelo otežkočena ter sta na tej kratki progi dva predora, dva večja izseka in trije večji viadukti. Računajo, da 'bo tekom treh mesecev ta proga že izročena prometu. jj- Složnost izvoza zelja v Italijo. Glasom poročila fiašega generalnega konzulata v Milanu, so tara cene svežih zeljnatih glav na debelo po Lit 80 — (Din 236—) za 100 kg. Prevoz od Postojne do Milana znaša Lit 8 20 (Din 24 30) od 100 kg za vagone manjše od 10 ton in je carine prost. Kislo zelje ima v Milanu ceno Lit 250— (Din 740-—) za 100 kg na debe'o. Prevoz Postojna — Milan je Lit 13 50 (Din 40 —) za 100 kg. Carina je sicer za kis'o zelje predpisana pogrešno na 20 zlatih lir, a je proti tej odredbi vložil naš generalni konzul protest, ker se za kislo zelje iz Nadzorstvo nad Kralj je podpisal zakon o nadzorstvu nad živili, ki stopi v veljavo 30 dni po objavi v ^Službenih novinah«. Za nadzorstvo so določeni pri srez-kih upravah posebni zapriseženi organi katerih naloga bo, da pregledujejo živila, preprečujejo prenos para-sitnih bolezni na živilih in možnost zastrupljanja ali zdravju škodljivega vpliva živil, priprav, orodja in posod za spravljanje ali prenos. Končno morajo preprečevati, da se spravljajo v promet ali izde’ujejo zdravju škodljive potvorbe živil. Ti nadzorniki morajo pregledovati vse prostore za produkcijo, predelovanje, shranjevanje in prodajo živil in da vzemajo po potrebi vzorce živil ali sirovin za analizo, pri čemur so dolžni varovati poslovne tajnosti in imajo pravico prepovedati razpečavanje sumljivih živil do ko-nečne odredbe pristojnega oblastva, Češkoslovaške in Madžarske računa le 3 zlate lire od 100 kg. Konkurzi. Cvikl Stanko, trgovec, Dobrna. Prvi zbor upnikov 17. februarja ob pol 9. pri Okrožnem sodišču v Celju. Pri-glasitveni rok do 15. marca. Ugotovitveni narok 29. marca. Bur jase vič Matej, trgovec, Središče št. 2. Priglasitveni rok do 20. marca. Ugotovitveni narok dne 29. marca pri Okrožnem sodišču v Mariboru. Odprave konkurzov. Kuhn Josip, lesni trgovec, Razvanje. Konkurz odpravljen, ker ni kritja za stroške konkurznega postopanja. Wolf Henrik, trgovec v Kočevju. Sklenjena je prisilna poravnava Likvidacija. »Drako«, izdelava in prodaja pletenega blaga, družba z o. z., v Ljubljani, je prišla v likvidacijo. Upniki naj prijavijo terjatve do 20. februarja. prodajo živil. ki ugotovi stanje živil potom analiz-? na posebnih laboratorijih za pre -iskavanje živil, ki se ustanove pri hi-gijenskih zavodih. V interesu narodnega zdravja se s tem zakonom postavljajo pod nadzorstvo živila in pijače vseh vrst, začimbe in sredstva za zboljšanje okusa, barve in izgleda živil, priprave, ki se rabijo za produkcijo, za shranjevanje in odpravljanje živil in omenjenih sredstev. Za kršenje prepovedi produkcije, shranjevanja ali prodaje pre povedanih živil ali predmetov za potvorbo živil, za kršenje prepovedanega načina omotavanja in shranjevanja živil, prepovedanega zaposlenja na-lez^ivo bolnih ljudi ali uporabe zdravju škodljivih ali strupenih sredstev so predvidene kazenske odredbe do 1 meseca zapora ali do. 10.000 Din globe. Po širnem svetu. Razorožitvena konferenca. Kakor kaže, se bo pomorska razorožitvena konferenca v kratkem razšla. ne da bi beležila kake pomembnejše uspehe, vsaj ne v tolmačenju Pravilnega smisla pomorske razorožitve. Angleški mornariški minister se je izrekel za odpravo podmornic, čemur pa se upirajo druge velesile in Predlagajo samo njihovo zmanjšanje. Angleški predlog za odpravo podmornic tolmačijo s tem, da je Anglija v tem oziru razmeroma slabo založena. Prepoved, oziroma odprava podmornic pa bi značila v pomorsko-defen-zivnih državah znatno ojačanje vrednosti velikih ladij napadalca, ker jo podmornice v takih državah proti napadajočim težkim linijskim ladjam danes edino uspešno obrambno orožje. Italija in Avstrija. Po povratku in podpisu prijateljske pogodbe v Rimu je dr. Schober podal izjavo, da prijateljska pogodba med Italijo in Avstrijo ni naperjena proti nobeni drugi državi. Odločno tudi zanika govorice, da bi bile sklenjene poleg te še kake druge tajne pogodbe, zlasti ne vojaškega značaja. Svoj obisk v Rimu utemeljuje kot čin vljudnosti in zahvale za podporo Italije na konferenci v Haagu. Nacijonalistični krogi Avstrije s Schobrovimj uspehi niso zadovoljni, zlasti tirolski poslanci pripravljajo razna vprašanja glede nemških manjšin v Italiji. Mi in Italija. Vladni oficijelni list >Československa Kepublika« v Pragi prinaša v zadevi naše in italijanske jadranske politike daljši članek, v katerem zavrača italijanske očitke, da bi mi ogrožali fašistične interese in odkrito pohvali miroljubno in razsodno politiko generala g. Živkoviča, ki z veliko rezervo presoja dogodke v inozemstvu. Med drugimi izvaja: »Za nepomirljivost in neljubeznivost na italijanski strani obstoja več razlo- ■gjjhr - ’ • V . ■ V , ;■ i gov. V prvi vrsti so ti razlogi gospodarskega značaja. Oficijelna italijanska poročila priznavajo neuspeh italijanske trgovinske politike na drugi obali Jadrana. Italija je največji kupec jugoslovenskili proizvodov, dočim izvoz dz Italije v Jugoslavijo neprestano nazaduje. Avstrijska nemška in češkoslovaška industrija delajo italijanski trgovini veliko konkurenco v Jugoslaviji. Italijanski kapital pa ima baš sedaj pod novim režimom v Jugoslaviji najlepše perspektive in nekatere italijanske banke so že v Jugoslaviji zavzele važne pozicije.« Draginja v posameznih državah. Jugoslovenski Lloyd prinaša izvle ček indeksa cen za življenske potrebščine iz neke, v Bernu izšle publikacije. Ako vzamemo, da je bila cena gotovim življenskim potrebščinam določena na 100, stoje sedanje cene v Češkoslovaški na 105, Franciji, Avstriji in Madžarski na 113, Poljska 123, Luksemburg 127, Italija 139, Finska 151, Danska 154, Nizozemska 160, Švica 136, Anglija 165, Švedska 170, Nemčija 173 in Grčija 180. Škoda, da ni v indeksu cen tudi naše države. Domnevamo, da stojimo glede draginje tako nekako na sredi. Aeroplanska tvomica Raab & Katzen-stein ■v Kasselu, ki nam je znana iz lanskih civilno-letalskih mitingov v Ljubljani in Mariboru ter mariborske nesreče, je zašla v plačilne težkoče ter predlaga upnikom 50% poravnavo. Vzrok insolvence je ta, da je nemška vlada podjetju ukinila podporo, vsled česar so mu banke odpovedale kredit. Velika železničarska stavka v Indiji. Deloma v zvezi z indijskim nacijolistič-nim pokretom, deloma pa vsled komunističnih vplivov je stopilo v štrajk okoli 18.C00 železničarskih uslužbencev. Angleški vladi je vkljub temu uspelo vzdržati osebni promet na skoraj normalni višini ter pričakujejo, da se stavka že v par dneh konča. Zlati rudniki v Bolgariji. V okolici Berovice so našli precej močne žile zlata in srebra. Največ zlatih žil so našli v bližini vasi Kopelo-vica. Madžarska zunanja trgovina pasivna. Pretečeno leto je uvoz v Madžarsko znašal 1065 milijonov pengov (10.544 milijonov dinarjev), izvoz pa je znašal 1042 milijonov pengov (10.316 milijonov dinarjev). Madžarska zunanja trgovina je tedaj pasivna za 23 milijonov pengov ali 227 milijonov dinarjev. Poletni velesejem v Leipzigu. Velesejem v Leipzigu traja letos od 2. do 8. oziroma 12. marca. Udeleženci imajo na jugoslovanskih, češkoslovaških, avstrijskih in nemških železnicah 25% popust za čas od 26. februarja do 10. marca v smeri proti Leipzigu in za čas od 3. do 16. marca za povratno vožnjo. Borzna DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din 1 angleški funt 276 — 276 50 1 amerikanski dolar 56 60 56 60 1 avstrijski šiling 797 799 1 belga 7-88 790 1 bolgarski lev —408 —41 1 češkoslov. krona 1677 1-68 1 francoski frank 2225 2 22 1 grška drahma —•7345 —73 1 hol. goldinar 22-74 22-75 1 italijanska lira 2 968 2 97 1 kanadski dolar 56 30 56- 1 madžarski pengb 990 9 92 1 nemška marka 1355 13-56 1 poljski zlot 6-34 6 34 1 rumunski lej —•337 —34 1 švicarski frank 10 958 10 95 1 španska peseta 739 1 turški pijaster 26 60 26-50 Pred stabilizacijo pesete. Španska valuta je bila, zlasti zadnje čase, podvržena velikemu kolebanju ter je precej globoko zdrknila, a se sedaj stalno popravlja. Vsi znaki pa kažejo, da se je španska vlada odločila stabilizirati svojo valuto potom Bencin in parafin iz koksa. Profesor kemije Fischer v Holtenu je iznašel način pridobivanja vseh produktov petrolejske industrije, t. j. bencina in parafina iz koksa. Laboratorijski poizkusi tega učenjaka so dokazali, da je nemogoče iz 500 kg koksa pridobiti 100 kg najčistejšega bencina. Zdaj preizkušajo potom velike produkcije, ako je ta iznajdba rentabilna. Trgovinska bilanca Nizozemske. Lansko leto je znašal uvoz v Nizozemsko 2750 milijonov holandskih forintov (= 6244 milijonov dinarjev), izvoz pa 1990 milijonov holand. for (4517 milijonov dinarjev). Nizozemska bilanca je tedaj pasivna za 760 milijonov hol. for. ali 1725 milijonov dinarjev. Tudi bilanca za leto 1928 je bila pasivna za skoro 700 milijonov hol. for. dpviz, s katerimi bo po potrebi operirala državna banka, da prepreči dviganje in padanje pesete. Z odprodajo velike množine zlata si je banka ustvarila močne devizne rezerve. Ustalitev španske valute je tudi za nas velikega pomena, ker je kolebanje valute eden glavnih vzrokov, da se naša trgovina s Španijo ne more prav razviti. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji; Vojna škoda — promptno 420—421, za februar 413 do 414; 7% Blairovo posojilo 80—8050, 8% Blairovo posojilo 90—90 50; investicijsko posojilo 80-25—81; agrar-n eobveznice 50—52. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hr-vatska štediona 925, Kreditni zavod 170, Združene papirnice Vevče 132, Ruše 250—260, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8600—8750, Trboveljska premogokopna 485—495. Lesni trg. Tudi ta teden* ni na ljubljanski I^sni borzi opažati nikakega poživljenega gibanja. Kupci še vedno odlašajo z večjimi nakupi, v nadi, da bodo šle cene lesu navzdol.. Sklepi so normalni. Povprašuje se še po nekaterem blagu in prinesemo tozadevna poročila zopet v prihodnji številki. Sicer Pa so povpraševanja omejena še na °ne vrste, ki so zabeležene v naši zadnji številki. Cene lesa v Italiji. Gospodai’ska zbornica v Milanu je določila za uvoženi les začetkom tekočega meseca sledečo kotacijo franko Milan za kubični meter: Jelovina: bordonali — Lit 210—220; >uso Trieste« Lit 200—210; deske od 20 mm naprej la 360—89—0 Lit, Ha 310 do 340 Lit, lila 260—280 Lit, »sotto mi-sura« Lit 240—255; merkantilni tramiči (travellame) Lit 275, morali la in Ila 310—320 Lit; smezzole Lit 290—315. Mecesen: deske la od 20 mm naprej Lit 550—600, Ila 410—430 Lit. Topolove deske od 25 mm naprej Lit 230—300. Bukovina: naravne merkantilne deske 350—380 Lit, parjene deske ^Slavonija la 600—620 Lit. Hrasto vina: italijanske merkantilne deske Lit 520—580, slavonski hrast la 10C0—1150 Lit, slavonske merkantilne deske 850—900 Lit. Orehovina: merkantilne deske Lit 1 OSO—1400. Kostanjeve merkantilne deske Lit 350' do 400. BreStovina: italijanske merkantilne deske Lit 430—470, slavonske Lit 590 do 610. Italijanska lesna industrija. Značilna za razvoj talijanske lesne industrije je zaposlitev števila delavcev pri lesni industriji, ki je znašala leta 1903 75.000 delavcev, leta 1911 214.000 in leta 1927 230.000 delavcev. Medtem, ko se je število lesnega delavstva od leta 1903 do leta 1911 skoraj potrojilo, ne opažamo od tedaj do konca leta 1927 skoraj nikakega napredka. Tržna poročila. TRŽNE CENE V LJUBLJANI dne 10. februarja 1930. Govedina za kg: V mesnicah po mestu I. vrste Din 22-—, II. 20-—; na trgu goveje meso I. Din 18—20, II. 16—18. III. 12—16, jezika 17—20, vampov 8 do 10, pljuč 6—8, jeter 15—20, ledicl8 do 24, možaganov 20—25, loja 5—12. Teletina za kg: telečje meso I. Din 24—25, II. 20—22. Svinjina /a kg: prašičje meso I. Din 25’—, II. 22—24, slanine trebušne 20-—^ slanine ribe in sala 25-—, slanine domačih prašičev 22—23, slanine mešane 22—23, slanine na debelo 24-—, masti 28-—, šunke (gnjati) 30-—, prekajenega mesa I. 30’—, IT. 25—28, prekajenih parkljev 8—10. Drobnica za kg: koštrunovaga Din 14—15, jagnjetine 18—20, kozličevine 23-. £ Konjsko meso za kg: I. Din 8-—, II. Din 6’—. Klcbase /a 1 kg: krakovskih Din 40, debrecinskih 40-—, hrenovk 30—32, safalad 28—32, posebnih 32’—, tlačenk 20-—, svežih kranjskih 35•—, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50'—, prekajene slanine 28’—. Perutnina za komad: piščanec Din 20’—, kokoš 30—45, petelin 25—35, raca 25—30, pitana gos 90'—, domači zajec, manjši 8—10, večji 12—20. Divjačina: divji zajec Din 45—60. Itibe za 1 kg: karpa Din 25—30 ščuke 35—40, postrvi, živih 80’—, mitvih 60, klina 20’—, mrene 15—20, pečenke 10. Ml<*ko. maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2-50—3, 1 kg surovega masla 36 do 40, čajnega masla 44—56, masla 40 do 44, bohinjskega sira 34—40, sirčka 8—10, eno jajce 1'—. Pijače: 1 liter starega vina Din 18 do 22, novega vina 14—18, čaša piva 3 do 3-50, vrček piva 4'50—5, steklenica piva Din 5'50—6. Kruh za 1 kg: belega Din 5'—, črnega 4-50, rženega 4-50. Sadje za 1 kg: luksuznih jabolk Din 7—8, jabolk I. 6’—, II. 5’—, III. 3—4, ena oranža 1—3, limona —-75—1, 1 kg rožičev 8'—, fig 10'—, dateljnov 24—40, kostanja maroni 10-—, orehov 10—12, luščenih orehov 34—36, suhih češpelj 10'—, suhih hrušk 6—8. špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 72—76, Santos 46—48, Rio 32 do 40, pražene kave I. 90—100, II. 70 do 80, III.56—60, kristalnega sladkorja 13'—, v kockah 14’—, kavine primesi 18'—, riža I. 10'—, II. 8-—, 1 liter namiznega olja 18'—, jedilnega olja 17-—, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli, morske 2-50, kamene 2'75, celega popra 70-—, mletega popra 72-—, paprike III. vrste 32-—, sladke paprike, po kakovosti 46'—, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10 —, II. 9-—, pralnega luga 3-75, čaja 80-—. Mlevski izdelki za 1 kg: moke št. 0 na debelo Din 415—425, na drobno Din 4-25—4-50, št. 2 na debelo 360—390, na drobno 3'75, št. 4 na debelo 325—340, na drobno 3'50, št. 6 2-75, kaše 5—6, ješprenja 6’—, ješprenjčka 10—12, otrobov 1-75—2, koruzne moke 4’—, koruz nega zdroba 4-50—5, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—8, II. 6-—, ržene moke 4’50. Žito za 100 kg: pšenice Din 260—265, rži 230—235, ječmena 220—235, ovsa 200—240, koruze 185—195, ajde ‘210 do 230, fižola ribničana 420'—, prepeličar-ja 480'—, graha 8—10, leče 10-—. Kurivo: 50 kg premoga Din 30'—, 1 tona premoga 450'—, m3 trdih drv 175, mehkih drv 90'—. Krma za 100 kg: sladkega sena Din 125'—, pol sladkega sena 90—100, kislega sena 75'—, slame 50—75. Gospod sveta. Roman bodočnosti. (Nadaljevanje.) :. A breme svojih lastnih žrtev zamore-te nositi!?« ga porogljivo prekine Tokra. Spomnite se, da jih je bilo precej. Zakaj tudi teh ne priključite mojim žrtvam? Gospcd Lamber, jaz bi vas lahko takoj izročil vaši policiji, ako bi hotel sebe izpostavljati nevarnosti. — Mogel bi tudi nekaj drugega,< sikne skozi zobe — »mogel bi vam s silo iztrgati vašo tajnost ... Naši rablji so vešči — hudičevo vešči. Tako mi Indre, vi bi izdali vse, ali pa zblazneli od njihove spretnosti. Radža je stopnjema poviševal glas, in konec je zvenel — popolnoma zverinsko. Zdaj spet pojenjava in nadaljuje z medenim, a odljudnim glasom: »Verujte, gospod Lamber, bolje je, da pokažete dobro voljo. Vidim, da sem vas uplašil, toda vi me ovirate ravno sedaj, ko potrebujem dvojno množino kristalo-pyra. Jaz računam na vas! Pojdite in ne pozabite, da je blizu dan, ko se razsta-nemo in ko vam izplačam nagrado šestih milijonov,- Nič odgovora; le nejednakomerni ko- raki pouče Eskandeja, da so Lamberja zopet odvedli. Ko se Ravana vrne, se radža nasmeje na glas: »Ta človek ni karsibodi; niti rupije ne dam za njegovo zdravje!« Eskande je za zastorom izgubil potrpežljivost in pol prevdarnosti, zavedajoč se, v kakih rokah se nahaja Zermena. Ali naj se skloni in z enim strelom napravi konec temu demonu? Ne — vse bi se utegnilo pokvariti — in konečno, radža je vstal in tiho odšel s svojim tajnikom. Tema zopet zavlada v sobi in Eskande se globoko oddahne. Na potu rešitve. . Ko je radža odšel, osredotoči Eskande svoje misli samo na en cilj: rešitev Žermene. Ali kako naj jo najde. Vračati se po istem potu, bi bila nesmisel, združena poleg tega z velikim rizikom. Po kratkem prevdarku odpre polagoma okno, poleg katerega je stal in pogleda ven. Okno je bilo na zunanji strani gradu. Pogled v globino sicer vsled teme ne doseže tal, vendar ga pouči, da bi tvegani skok na tla pomenil gotovo smrt, najmanj pa polomljene noge. Toda pod oknom zapazi nekak podzidek, ki je oči-vidno moral kot okrasni pas obdajati oelo zgradbo. S spretnostjo in pazljivostjo bi mu morda uspelo obdržati se na tem izzidku. Po — drugače kavalirskem enačaju radže je Eskande upravičeno sklepal, da Žermene niso zaprli v kako Podzemno temnico; potemtakem bi se korala nahajati v eni izmed sob tega nadstropja. Ta ugotovitev je pa mogoča samo na ta način, da obkroži stavbo po izzidku in poskuša skozi okna najti njeno ječo. Vse drugo se zdi za sedaj nemogoče. Odločivši se za ta način, prekorači °kno in spusti nogo na izzidek. Ozka in v resnici nevarna stezica. Ako samo omahne ali se nagne, je konec neizbežen. Naslanjajoč se s hrbtom na zid in samo s petami stoječ na izzidku se prične oprezno pomikati proti sosednjemu oknu. Tako viseč nad mračno globino, je Popolnoma pozabil nase, upajoč samo v 1°» da se mu na ta način posreči najti Žermeno. To upanje, samo ta nada mu je dala moč, vzdržati se na tem vratolomnem potu in to celo v temini. Niti sledu o svetlobi, niti najmanjšega šuma. Na ta način je prispel do ogla, kjer se mu je trudapolni in z novimi nevarnostmi združeni poizkus, preiti na drugo stran gradu, konečno vendarle posrečil, dasiravno je že večkrat mislil, da nima peta več opore in da se je telo že nagnilo nad fizikalno dovoljeno skrajno točko navpičnega položaja. Kot plezajoča mačka je izrabil za krčevito oprijemanje vsak okršek, vsak okrasek v zidu in konci prstov so nru že krvaveli. Pri vsakem oknu napeto posluša in hoče z očmi prodreti skrivnosti temine, ne pozabljajoč niti za trenutek na to, da zamore ob najmanjšem nepravilnem gibu strmoglaviti v temino glo-lrine. Nič, nič. In obšel je že dva ogla. Povsod vlada tema: vse spi, vsaj v sobah, katere je doslej raziskoval skozi okna. Ker se vleče njegova pot na zunanji strani, mu tudi ni mogoče naprej dognati, je li katero izmed oken osvetljeno ali ne. Noč je hitro požirala ure pri tem brezkončnem in počasnem romanju. Eskande čuti, da mu pešajo moči. Kako rad bi se sklonil naprej, da razbremeni bolečine v križu, nastale vsled neprestanega vleknjenja. Že pričenja dvomiti nad uspehom in vedno jačje ga osvojuje želja, skloniti se naprej in napraviti konec telesnim in duševnim mukam. Izčrpanemu telesu je bilo dovolj in le z veliko težavo je duh nadvladoval željo po mehanični razbremenitvi. Samo še en ogel, samo še ena zunanja stran gradu je neraziskana. Ako bo tudi tu ves trud brezuspešen, kaj potem? In konečno, kako naj ugotovi, ko je vendar jasno, da Žermana spi kot vsi drugi?! Zakaj je osvojil to neumno idejo. I11 — če tudi bi se posrečilo, najti jo, kako na tla? Ali zopet nazaj — skozi radžino knjižnico? Čutil je, da ne vzdrži več dolgo in z muko se je plazil naprej. Kakor hitro pa je prešel tretji ogel, malone krikne veselja: iz enega okna, prav iz prvega, pri katerem je stal, se prebija slaba, bleda svetloba skozi gosto rešetko. In novo ga poživi nada, da se vendar nekako izvleče iz tega položaja. Hitro premaga razdaljo, ki ga loči od osvetljenega okna s podvojeno pazljivostjo, da ga ne izda kak šum. Okno je bilo res zastrto; vendar je mogel skozi rešetko in špranjo zastora pogledati v notranjost. Napol viseč na prstih rok na robu okna, napol klečeč s konci kolen na izzidku se trudi, da zapazi kako živo bitje v sobi. In skoro izgubi prisotnost duha ter krikne od radosti in začudenja: za mi-j zo sedi — nad. knjigo nagnjena — Žer-mena Lornjer. Skoro ne more vzdržati. Skozi rešetko tlači prst in lahno potrka na steklo. Bil je prepričan, da bo jetnica v nočni tišini začula najmanjši šum. Ponovno potrka. Žermena se je zdrznila že pri prvem trkanju in pogledala proti zavesam. Sedaj pa vstane in oprezno ter nezaupljivo zre proti oknu. Tedaj Eskande potrka v tretje. S slutnjo v srcu se Žermena po prstih približuje oknu in polagoma odgrne za- »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke! li ste poravnali naročnino? veso. Snop električne luči osvetli obraz ker je v zidu rešetka, poleg tega pa j® Pola Eskande-ja. V veliki radosti se okno zaklenjeno. Te ovire se Eskande- skoro onesvesti in se z obema rokama jevemu orodju pač ne bodo dolgo opira- prime za srce, ki jej je nehalo biti. le; zato jej da znak, naj ugasne luč ter Tedaj Eskande zopet umakne svoj mirno čaka. obraz iz svetlobe v stran, da kdo ne (Dalje prih-) opazuje pod razsvetljenim oknom. Zer-inena se zave in hitro spet zagrne zaveso. Za tem odgrne drugi konec zavese in vprašajoč motri Eskandeja. Ta jej z znakom pokaže, naj odpre okno. A ona mu istotako sporoči, da bi to ne koristilo, llllllllllllllllllllililllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllg — Ko zahtevate pri Vašem eri grosistu vanilinov sladkor in ‘pecilni ES ES jirašek tedaj izrecno zahtevajte Dr. Oetkerjev pecilni s | prašek in Dr. Oetkerjev vanilinov sladkor, % — ker se lahko pripeti, da trgovec na to pozabi, tedaj dobite slabe po- [2 = snetke naših izdelkov. Istotako pazite na zavarovalno znamko „Svetlci ~ == glava“ ker ;e to idina, ki jamči za dobro kvaliteto. — Ako pri ES EE Vašem engrosistu ne dobite lir. Oetkerjeve izdelke, tedaj pišite direktno S = na tovarno l)r. Oetker, Maribor, katera Vam na željo pošilja tudi S — ----------------------------- najmanjši kvant um. ---------------------------------------- ES VELETRGOVINA KOLONIJ AL NE IN ŠPECERIJSKE ROBE IVAN JELAČIN, LJUBLJANA Z a LOGA SVEŽE PRAŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE TOUMA U SOLIDNA POSTREŽBA! ZAHTEVAJTE CENIK! Tilkovine ki jih. nolrebniete v Vašem poslovanju : Hačune, pisemske papirje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, kuverte. etikete ter sploh vse komer-cijelne tiskovine Vam dobavi hitro in lično izdelane po najnižjih cenah Tilkama „MERKUR“ Ljubljana Gregorčičeva utica 23 - Telejon 2552 Za večja naročila zahtevajte proračune! .VlNOCET" Tovarna vinskega kis*, d. z o. z LJUBLJANA nudi najfinefšl In najokusnefšl namizni kis ■■■BHBHHniB vin«i Zahtevajte ponudbo Tehnlč o in tiigitenlčno najmoderneje urejena kinarna v Jugostlaviji. Pisarno: Ljubljena, Dunajska cesta 1 a, il.nadstr. Telefon štev. 2389. Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani.