Leto UX. itevilka 135. V Uobljanl. v peleb 18. Junija 19Z6. Ceno Din rso *naja vsak dan popoldne« izvzemal nedelje ln praznike. — laserati: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst D 50 p, večji inserati petit vista 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. —■ inseratni davek posebej. — „Slovenekt Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 O i — Upravnistvo: KnaOova ulica stav. S, pritličja. — Telefon štev. 304. — Uredništvo: HnaOora ulica it. 5,1. nadstropje. — Telefon štev. 34. BV~ PoStnlna plalana v gotovini. konferenca Male antante na Bledu Prihod ministrov in diplomatov. — Konferenca bo končana že jutri. — Nesoglasje med Rumunijo in češkoslovaško. — Odmev čsl. krize na Bledu. — Prvi sestanki. Na Bledu se sestajajo ta čas vodilni diplomatje Male antante in pozornost mnogih se obrača danes k temu lepemu letoviškemu kraju. Konferenca Male antante je reden sestanek. Po določenem redu bi se bili morali sestati diplomatski predstavniki Male antante že pričetkom letošnjega leta na redno konferenco na jugoslo-venskih tleh. Projektirana je bila zares ta konferenca v Dubrovniku za mesec januar, ali poLsm se radi kratkoudmer-jenega časa in posebnih nujnih posiov ni mogla vršiti v nekoliko oddaljenem Dubrovniku, marveč so se vnanji ministri sestali v rumunskem Temišvaju, a hkrati se je konferenca všteia za izredno in po .prvotnem vrstnem redu se je moral zopet izbrati jugoslovenski kraj. In Bled je za take konference v poletni sezoni, boiisi radi svoje severne lege kot radi udobnosti, ki jih more nuditi, prikladen kot nalašč. Na dnevnem redu blejske konference so razgovori o podaljšanju zavezniških pogodb med Češkoslovaško. Rumunijo in Jugoslavijo, pogodb, ki pote-čejo letos in jih je treba obnoviti. V tem pogledu predstavlja blejska konferenca iziazito afirmacijo trojne zveze, ki se je s tolikim uspehom uveljavila v politični usodi srednjega Poacnavja. Komentarji k sedanji konferenci povdar-jajo, da z blejske konference ni pričakovati senzacijonainlh poročil, zakaj diplomatski sestanek je eden izmed rednih in ima obravnavati tekoče dogodke iz evropske politike, v kolikor seea njih učinek tudi na območje držav Male antante. Nas vnanji minister dr. Ninčič je na svojem ekspozeju ob priliki zadnje proračunske debate v narodni skupščini izrekel misel, naj bi se konference Male antante vršile češče. 0!>ilica materijala, s katerim se ima pečati blejska konferenca, priča, da je to naziranje utemeljeno. Odkar so se vnanji ministri treh za-vezn.h držav sestali zadnjikrat v Te-mišvaru, so se v Evropi izvršile zelo važne stvari, ki imajo velik pomen tudi za nas. Tu je pred vsem marčno zasedanje Zveze naroJovr, kjer je nastal velik konflikt radi pristopa Nemčije in razširjenja Zvezanega Sveta, tu je junijsko zasedanje Sveta, na katerem se problem razširjenja Sveta še ni mogel rešiti zadovoljivo, marveč se je nasprotno celo še bolj kompiictral in prešel z izstopom Brazilije ha Španije v kritično fazo. Zastopstvo Male antante v Svetu je važna zadeva in proti stališču dr. Bencša, ki je bil v marcu priprnvljen re ignirati na svoje mesto v korist ur-nejše likvidacije zamotanega vprašanja, je izrekla Rumunija svoje pomisleke. Maio za tem se je sklenila v Berlinu med Nemčijo in Rusijo nova pogodba, ki se tiče indirektno tudi držav Male antante. Med Rumunijo in Poljsko se je podaljšala zavezniška pogodba, toda v močno izpremenjeni obliki: zakaj odslej si obe državi garantirata celokupni državni teritorij in sicer proti komurkoli. Za Rumunijo tvori tedaj ta pogodba važno izpopolnitev Male antante, če ji ni postala celo že važnejša od nje. Od temišvarske konference dalje sta se pojavih dve važni spremembi v nc-PDsredni bližini Male antante. v območju, za katero se je v prvi vrsti sklenila. Madžarska je prišla pred Zvezo narodov s prošnjo, da se ukine finančna kontrola nad njo; toda falzifikatorski proces je bil slabo priporočilo za njeno prošnjo. Avstrija je vložila enako prošnjo in je uspela. Oboje zanima v največji meri Malo antanto in razprave o tem bodo zavzemale precejšen obseg. Na Bledu bo kot opazovalec prisoten tudi beogradski poljski poslanik Okenski, kar je vzpričo tesnih odnoša-jev med Malo antanto in Poljsko skoro že samo ob sebi umljivo. vzpričo še tesnejše zveze med Poljsko iu Rumunijo pa celo domala neizogibna. Na Bledu se sestanejo tudi predstavniki novinarstva iz vseh treh zavezni-škUi držav. Novine tvorijo dandanes tako važen faktor v javnem življenju, da morajo postati sestanki novinarjev nujen atribut diplomatskih konferenc. Novinarji iz vseh malone tantnih držav bodo svoj sestanek na Bledu nedvomno zelo uspešno porabili i:i poglobili ter ojačili odnošaje med zavezniki. ■i. i 1 ———mg EVROPA VRAČA AMERIKI DOLGOVE — Washington, 16. junija. Deset evropskih držav je plačalo Ameriki včeraj 77 ml-lijonox na račun izplačila .vojnih dolgov. Pričetek konference i V — Ljubljana, 17. junija. Rumunska delegacija za konferenco Male antante na Bledu pod vodstvom zunanjega ministra Virgula Miri len eu je danes ob 5.44 s posebnim vlakom prispela v Ljubljano. Obenem sta prispela iz Bukarešte jugoslovenski poslanik Colak-Antič in češkoslovaški poslanik Kunz-J i z e r s k y. S tržaškim brzovlakom ob 5.55 je prispel v Ljubljano zunanji minister dr, B e n e š s soprogo in ostalim spremstvom. Obe delegaciji ste se nato prijateljsko seznanili in pozdravili. Na kolodvoru je visoke predstavnike Male antante pozdravil veliki župan dr. Baltič. Dr. BeneŠu so se do Rakeka peljali naproti čehoslovaški poslanik Jan Šefa a, konzul dr. František Resi, in sekretar zunanjega ministrstva Stevan S t e v a n o v i č. Oba ministra dr. Beneš in Mitili-neu sta se s posebnim vlakom ob 7.28 odpeljali proti Lescam, kakomr sta dospela ob 9. dopoldne, kjer ju je pozdravil sreski poglavar g. V a v p o t i č iz Radovljice. — Bled, 17. junija. Bled se je nadel za sprejem državnikov in novinarjev Male an ».ante praznično odejo. Raz vseh hiš in vil plapolajo jugosiovenske, če* škosiovaške in rumunske zastave. Ce« ste so posute z drobnim peskom. Le* to viški lokali so že odprti. Mnogo leto* viščarjev je privabila konferenca na Bled, tako da vlada sedaj povsod ži* vahno vrvenje. Udeleženci obeh kon* ferenc Male antante, državniške in no* vinarske, so zbrani že v polnem števi* lu. Že popreje sta bila na Bledu rumun* ski poslanik g. Emandi in poljski po* slanik g. Okenski, ki fungira kot prija* tejski opazovalec konference. Včeraj popoldne so prispeli na Bled zunanji minister dr. Ninčič, češkoslovaški po* slanik g. Jan Šeba, zvečer pa naš pc* slanik v Pragi g. Ljuba Nešič in mno* goštevilni novinarji držav Male an* tante. Danes dopoldne so prispeli iz Ujub* ljane na Bled dr. Beneš in Mitilineu s spremstvom ter naš poslanik v Buka* rešti ČolaksAntič. Dr. Beneša in Miti* linea so sprejeli na kolodvoru v Lescah minister dr. Ninčič, poslanik Ljuba Ne* šič, poslanik Emandi ter večje število novinarzev. —. Ministri so se z ostalim spremstvom v avtomobilih odpeljali na Bled. Vsi ministri so nameščeni v ho* telu «Toplice», kjer se vrše tudi njih sestanki, ostalo osv^bje in drugi so nas meščeni v «Park hotelu». V spremstvu dr. Beneša je prispel na Bled tudi konzul v Ljubljani doktor Resi. Za popoldne pričakujejo prihoda velikega župana dr. Baltiča. Po svojem prihodu na Bled so se ministri vozi« po jezeru, ostali pa so se odpeljali v avto* mobilih v bližnjo okolico. Dr. Beneš je na jezeru vlovil 4 kg težko ščuko, kar je dalo povod raznim humorističnim kometarjem. Ob 10. dopoldne so se sestali v ho* telu «Toplice» ministri držav Male an* tante in njih poslaniki na kratek raz* govor. Ob 10.30 so se umaknili vsi trije ministri v posebno sobo, kjer je bil otvorjen prvi oficijelni sestanek, ki se* daj ob 12.30 še traja. Z ozirom na krizo v Češkoslovaški bo konferenca Male antante, ki je bila prvotno določena na tri dni, skrajšana in bo že jutri zvečer končana, na kar dr. Beneš odpotuje v Prago. Važnost blejske konference — Bled, 17. junija. Za sedanjo konferenco Male antante vlada po vsej Evropi veliko zanimanje, ker se vrši pod izrednimi okoliščinami. Doslej so politiko Male antante vodili ministri dr. Beneš, Duca in dr. Mnčia z malim intermez-zom. ko je bil zunanji minister dr. Voja Marinkovič. pod katerim se ni vršila nobena konferenca Male antante. Sedaj prisostvuje konferenci prvič rumunski zunanji minister Mitilineu kot zastopnik novega režima na Rumunskem. Druga izredna okolnost leži v najnovejšem konfliktu med dr. Benešem in Češkoslovaško narodnosocijaiist. stranko. Vso stvari kažejo, da ne pride do odstopa dr. Benesa, vendar ta kriza brezdvomno moteče vpliva na potek konference. Na vzporedu so važna vprašanja. Gre za krizo v Društvu narodov, o čemer je zunanji minister dr. Beneš danes poročal svojima tovarišema. Mala an- tanta ie interesirana na rešitvi tega težavnega problema, ker je v njenem lastnem interesu, da ne dobi v Društvu narodov prevelik vpliv — Nemčija. Važno je dalje vprašanje Madžarske, ki stremi za tem, kakor znano, da se po vzoru Avstrije otrese finančne kontrole, obenem tudi vojaške kontrole, ki je za madžarske revanžnike še boli neprijetna kakor finančna. Ravno tako je Mala antanta interesirana na falzifikatorski aferi, ki je sedaj formalno zaključen^ in mora antanta v zmislu svoječasnih te-mešvarskih sklepov zavzeti svoje stališče. Rumunska in Jugoslavija sta dalje interesirani na Bolgarski, kj stremi po prostosti v finančnem in vojaškem ozi-ru. Kakor znano, so velesile na zadnjem zasedanju sveta Društva narodov v načelu privolile v to, da dobi Bolgarska večje posojilo za svoje begunce. Jugoslavija in Rumunija odločno zahtevate garancije, da bolgarska vlada tega posojila ne bo mogla vporabijati za druge svrhe. kakor za begunce, zlasti pa ne za podporo makedonStvujočift In za tajno oboroževanje. — Bled, 17. junija. Dopoldanska konferenca je trajala do 13.10 popoldne. O poteku konference ni bil izdan nikak komunike. Ministri sami izjavljajo, da so se le informativno razgovarjali in da so drug drugega obvestili o situacijah svojih držav. V hotelu «Toplice» je bil intimni obed ministrov. Jugoslovenska delegacija je priredila na čast zastopnikov tiska skupen obed v «Parkhotelu». — Bukarešta. 17. junija. Tukajšnji politični krogi mnogo govore o nesoglasju med Rurmmsko in Češkoslovaško. Rumunska se je močno potegovala za sedež v svetu Društva narodov. Dr. Beneš pa želi, da še nadalje ohrani svoje mesto v Svetu. Dr. Ninčič naj bi bil za ponovno izvolitev dr.Beneša odškedovan na ta način, da bi bil izvoljen za predsednica prihodnjega september ske^a zasedanja Društva narodov. Rumunska se čuti na ta način zapostavljeno m namerava na konferenci Male antante na Bledu odločna protestirati. Odjek češkoslovaške krize na Bledu — Beograd, 17. junija. V dipioma-tičnih krogih je razširjena vest, da bo na tri dni določena konferenca zunanjih ministrov držav Male antante skrajšana in se vrši samo še jutri. Tudi nje program je bistveno spremenjen. Kot razlog nepričakovani spremembi navajajo delükatno politično situacijo na Češkoslovvaškem, ker je češkoslovaška narodna - socij ali stična stranka pozvala dr. Beneša, naj odstopi in zato je navzočnost dr. Beneša v Pragi nujno potrebna. Pospešena bo tudi konferenca novinarjev Male antante. — Bled, 17. junija. V ospredju zanimanja na Bledu stoji kriza češkoslovaške vlade oziroma zahteva češkoslovaške narodno-6ocijalistične stranke, naj dr. Beneš odstopi kot zunanji minister. Ko je g. Beneš dospel dopoldne na Bled, so ga samoumevno obsuli novinarji z vsemi mogočimi vprašanji. Df. Beneš se je umikal direktnim odgovorom. Potrdil pa je, da je prejel poziv narodnosc-cijalistiene stranke. O pozivu se bo odloči! po povralku v Prago. Svoje stališče, je dr. Beneš za enkrat obrazložil predsedniku vlade dr. Černvju kakor tudi vodstvu nacionalistične slranke pismeno. Obe pismi je danes dopoldne odnesel v Prago kot kurir set Češkoslovaškega presbiroja g. Hajek. Splošno se smatra, da bo mogoče nastali koidlikt rešiti tako, da dr. Eeneš še dalje ostane na vodstvu češkoslovaške zunanje politike. Odložil bo svoj poslanski mandat, ako bo potreba. Ako pa narodnosocijalistična stranka vztraja na tem, da odstopi, jI bo dr. Beneš kljub prvotnemu nasprotovanju ugodil in tedaj odloži resort zunanjega ministrstva. President Masaryk se baje osebno zavzema za to, da ostane dr. Beneš Se dalje na čelu zunanjega ministrstva 'in da obdrži ev. celo mand.it, ker je mnenja, da bi bilo škodljivo, ako bi se kaotične notranjepolitične razmere na Češkoslovaškem prenesle tudi v njeno zunanjo politiko. NOVINARJI NA BLEDU — Bled, 17. junija. Z današnjim Jutranjim in posebni vlakom, s katerim sta odpotovala češkoslovaški zunanji minister dr. BeneS in romunski zunanji minister Mitile-neu, so prispeli na Bled tudi novinarji in poročevalci raznih inozemskih listov. Poleg inozemskih novinarjev in poročevalcev iz Rumunije In Češkoslovaške so zastopani $koro ysi xßCji jugoalovcaski 1UÜ. ...____ Mištvu obetclo temeljito redukcijo Uradniki ne smejo dobiti stalnosti, dokler se ne izvede širša redukcija. — Radičevci bodo glasovali za beogradske konvencije — Beograd, 17. junija. Danes dopol* dne jc bila kratka seja skupščinskega odbora, ki je razpravljala o vladinem zakonskem načrtu glede spremembe člena 234 uradniškega zakona, ki se nanaša na podaljšanje nestalnosti uradnikov za dobo treh let. Plenum Narod* ne skupščine je že včeraj priznal temu načrtu nujnost, in zato je skupščinski odbor z največjo naglico hitel z raz* pravo o rem zakonu. Za predsednika odbora je bil izvoljen radikal Leovac, za poročevalca v plenumu radikal po* slanec Zivkovič. Marko Gjuričič je otvoril razpravo ter motiviral svoj predlog s tem, da vlada pripravlja načrt zakona o revi* ziji zakona o centralni upravi potrebna širša redukcija uradništva in ±ato je utemljena vladina zahteva, da uradni* ki ostanejo v položaju nestalnosti in da ne dosežejo stalnosti, dokler ni iz* vedena popotna širša redukcija. Razvila se je kratka debata, v kate= ro so posegli dr. Polič, dr. Pivko in dr. Gosar, nakar je skupščinski odbor v načelu in v podrobjiostih sprejel vla* din zakonski načrt z 9 ; 4 glasovom. — Proti je glasovala celokupna opozicija, med njimi tudi dr. Pivko. — Zakonski predlog je odbor formuliral tako*le: Skupščinski odbor izdela kratko po* ročilo, na kar pride ta vladni predlog pred plenum skupščine. Zakon o po? daljšanju nestalnosti bo torej v naj* krajšem času stopil v veljavo. Zu današnjo sejo Narodne skupšči* ne je vladalo slabo zanimanje. Vsega skupaj je bilo v zbornici prisotnih okoli 50 poslancev. Seja je pričela ob 10.3U in je trajala dve uri in pol. Narodna skupščina je razpravljala o dveh inter* pealcijah posl. Agatonoviča (dav. de* morat) glede privatne vojne odškodni* ne našim državljanom, ki so jo povzro* Čili Bolgari in drugič glede rekvizijskih priznanic za blago, ki so ga Bolgari rekvirirali. Na prvo interpelacijo glede privatne odškodnine sta odgovarjala minister za socijalno politiko in financ* ni minister, Interpelacija pravi, da na* Ši državljani niso prejeli nikake od* škodnine, čeprav je Bolgarska že nekaj plačala. Minister Simonovič je dejal, je Bolgarska že nekaj plačla.sdškojk Ua so se dosedanja plačila Bolgarske porabila v državne svrhe. Njegovemu Stališču se je pridružil finančni mini» ster. Vladina večina je sprejela pred« log, da zbornica preide preko tega na dnevni red. Ista usoda je zadela drugo interpelacijo. Prihodnja seja jutri. —< Dnevni red: 1. zakon o valorizaciji fi* nančnih vrednosti in 2. prošnje in pri* tožbe. Kakor poroča «Pravda», je polje* del ski minist eu Ivan Pucelj prinesel iz Dubrovnika navodila Stepana Radiča, da morejo vsi člani SH kfuba glasovati za beogradske konvencije. Radičevci so zopet kapitulirali, čeprav so dvignili ogromen vihar proti tem konvencijam. NIKOLA PAŠIČ v KARLOVIH VARIH — Karlovi Vary, 17. junija. Bivši ministrski predsednik Ni-kola Pašič je 15. t. m. posetil prcziüenta republike dr. Masaryka. Poset jc trajal eno uro. Včeraj je sledil medsebojni rodbinski poset. Pri g. Nikoli Pašiču so izginili že 12. t. m. sledovi zlatenice, zato je zdravnik dr. Besarovič izjavil, ga g. Pašič lahko hodi na izprehode v okolico, na krajše izlete, držati pa se mora najstrožje dijete. V kratkem prispe v Karlove Vary tudi narodni poslanec dr. Edo Lu-Idnič. DESETURNO DELO V RUSIJI — Moskva, 17. junija. Sovjetska vlada je določila iOurno deio za poljedelske in šumske delavce. ANGLEŠKI RUDARJI PROTI VLADI — London, 17. junija. Voditelj angleških rudarjev Cook je v imenu rudarskih organizacij odklonil Baldwinove predloge, da se stavka rudarjev konča, zlasti predloge glede podaljšanja delovnega časa. V poslanski zbornici ie med delavskimi poslanci vzbudila največje ogorčenje Baldwinova izjava, da namerava vlada začasno odpraviti 8urni delavnik v rudnikih in ga nadomestiti z lOurnbn. Rudarji izjavljajo, da vlada ne bo mogla s takimi predlogi vzpostaviti miru v angleški rudarski industriji. ~ Ljubljanska kronika Služkinja Ana Varšak, stanujoča in uslužoena pri Francu Janežiču na Viču, je dne 16. t. m. odnesla pete. Za spomin pa je vzela s seboj srebrno uro, vredno 300 dinarjev, ročno torbico, vredno 200 Din, verižico, vredno 200 Din, in dva zlata prstana, vredna 400 dinarjev. Poleg tega je odnesla kleparju Ignacu Dolencu 100 dinarjev gotovine, njegovi zaročenki Mariji V. pa dva para čevljev, dežnik, siv plašč in jum-per, vse skupaj v vrednosti 800 dinarjev. T?tinska služkinja jo je baje ubrala na morje. Pred državnim kolodvorom sta trčila skupaj kolesarja Pavel Plešnik ia Greger Breznik. Pri karambolu sta oba padla na tla. Brezniku pa se je poškodovalo kolo. Nesrečo je baje zakrivil Plešnik, ki pa noče poravnati povzročene škode. j bol j s e .najt rp Bern. It junija (Radio) V vzhodni JMt ci jc divjal hud ciklon, ki je povzročil ogromno š^odo in porušil mnogo stavb. Tri osebe so bile ubite, dvajset hudo in mnogo lahko ranjenih. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Lesni trg: Malo ponudb in povpraševanja. pTodana 2 vagona bukovih deščic, fco. meia, loOO Din. Investicijsko posojilo iz leta 1921 71.50 —74, Loterijska državna renta za vojno škodo 3Ü3—300, Zastavni listi Kranjske den želne banke 30—2. Kom. zadolžnice Kranj-i ske dež. banke 20- -22. Celjska posojilnica 193, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, 175—195, Merkantilmi banka, Kočevje, 100, Prva hrvatska štedionica Zagreb 864, Slan venska banka de. Zagreb 49, Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana. 165—175, Stroinej tovarne in livarne dd., Ljubljana, 70, Trboveljska prem. družba 327, Stavbna družn ba d. d. Ljubljana 55—65, šešir 103. ^, j ZAGREBŠKA BORZA. M Devize: CuTih 10.9332— V\91?2. Prai ga 167.20—168.20, Pariz 103.22—165.22, Newyork 56.367—56.667 London 27.489—» 276.09, Milan 203.44—204.64, Berlin 13.46—• 13.53, Dunaj 796.80—S00.SU. j Efekti: 1% invest. pos. 1921 72—• 72.5".', 2%% dr/, rente za ratnu štetu 30lj —302, 300—301, Ljubljanska kreditna 175, lirv. eskumpina banka 101.50—102, Kreditna banka Zgb. 104—1U5, Hipotekama banka 57, Jugobi.nka 90—91, PrL'siediona S65—i 867.50, Eksploatacija 16, Drava d. d. Osijelc 190, Sečerana Osijek 260—2t>5, Isis d. d. 53 —54.50, Gutman 200, S'aveivs 105—115, Slan VCoJja 36—37, Trboveiiska 33U—35, Union paromlin 300. Vevče 1U0, Agraria 40"—42. { INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13, Pariz 14.5425, London 25.1425, Newyork 516.50, Milan 1S.675, Praga 15.31, Dunaj 72.95. | Trst: Beograd 4S.60—49, Pariz 79.20— 79.60, London 134.25—134.75, Newyork 27.50 —27.75, Praga 81.70—82.10, Curih 533.50, Dunaj 3S8.392. — Objava važnih šolskih natečajev. Uradni Jist pričo;uje v 54. številki popolne natečaje za sprejem gojencev v prometno železniško Solo v Beogradu, v zrakoplovno podčas:niško šolo v Petrovaradimi, v strojno podčastniško šolo mo-rnariiice v Gjeno-viču (Boka Kotorska) in v artiljerijski podn častniški šoli v Čupriji in v Mariboru. In^ teresente s tem na (te važne natečaje open VkQgfcy —'——^—■* Stran 2. «S L" OVENHi rv A rt O rJ» dne rs. Junrja rStr, Načela in falzifikati r V našem, v zadnjem Času nekoliko pomirjenem političnem življenju, se je nakrat pojavila politična afera, preko katere slovenska javnost ne sme na dnevni re, ne da preje obračuna z njeno nemoralno vsebino. Po pravici smo se doslej hvalili s svojo politično kulturo, ki je bila v vakem oziru načelno diferencirana in ki je pritiskala na vest naši hpolitičnih prvoboriteljev, da se niso poirreznili v mlakužo nemoralnih metod, ^Načelne so bile vse stranke. Je bila bivša narodnonapredna stranka, ki je črpala svoj plemeniti slovanski nacionalizem, kakor tudi svojo splošno napredno moralo iz najsvetejših prepričanj naših pesnikov in književnikov. Načelne so bile socijaiistične stranke in načelna po programu je bila celo SLS. Nič za to, če je iz katolicizma denuun-cirala napačno nacljonalno orijentacijo ter se naslanjala na avstrijsko idejo in na dunajsko katoliško dinastijo. Ml smo pač tako orijentacijo pobijali in odklanjali, toda bila je načelna orijen-tacija. Načelnost v političnih ori i en taci j ah je ostala v našem javnem življenju tudi po prevratu. Priznati pa moramo, da ne povsod z enako doslednostjo, jasnostjo in odločnostjo. Zlasti pri tistih strankah, ki so morale preorij en tirati načela in programe in tu je bila zopet prva SLS Naši javnosti so znani naravnost legendarni boji, ki so se bili v notranjosti SLS med svetovno vojno, ko sta ranjki dr. Krek in dr. Korošec, uvidev-si propast Avstrije zahtevala preorijen-tacijo klerikalne politike v jugosloveti-sko smer in je dr. Korošec to politiko nekaj časa dosledna zastopal celo po prevratu, kar dokazuje tudi ime njegovega parlamentarnega kluba. Poznejši nesrečni dogdoki v stranki, njena slaba taktika, zlasti pa nezmožnost klerikalnih političnih voditeljev je SLS popolnoma omajala. V nemoči in zaslepljenosti so klerikalni voditelji zavrgli dr. Krekovo jugoslovensko orijentacijo ter postavili skrb za strank^ nad vse. Tako je nastala zahteva po avtonomiji, ki je pozneje zavzela strahotne oblike. Vse, kar je razkrajalo državnrt skupnost vse kar je podpiralo federalistične težnje, kar ie množilo defetizem in ubijalo razvoj poštenega patriotizma med našim ljudstvom, vse je našlo zatočišče v SLS. Plodove take politike je okusila v prvi vrsti Slovenija. Avtonomija je bila plašč, da se prikrije onemogla jeza nad propadanjem klerikalne stranke v jugoslovenski državi in da se ev. onemogoči s primenv» konstela- cijo kulturne sile ter onemogočile razvoj jugoslovenskega nacionalizma v naši cžji domovini. V zadnjem času se nahaja stranka na očitnem umiku. V Beogradu poizkuša pridobiti zaupanje in se približuje vladajočim krogom, ne da bi mogla predložiti novega programa in dokazati, da odklanja preteklost in da se postavlja na branik poštenih državnih in na-cijonalnih idealov. Stranka se dobro zaveda, da ima v Sloveniji temeljitega izpraševalca vesti, ki budno nadzira njeno delovanje in ki z uspehom postavlja vedno močnejše jezove proti kler'kalizmu, ki v Sloveniji razkraja nacMenalna čustva ter naš narod odvrača od državnega in narodnega edinstva. Odtod bes te stranke pro.i SDS, odtod gonja proti demokratskim voditeljem, odtod škandal, ki je izbruhnil zadnje dneve in ki pomeni politični novum v našem javnem življe. nju. Voditelji SLS So se poslužili ordi-narnega falzifikata, da kompromitirajo svoje nasprotnike. Pred vso javnostjo je nepobitno dokazan falsKikat, tcrej čin, ki pomeni pravzaprav sramotno pego za ugled dosedaj poštenega slovenskega javnega življenja. Stranka, ki vsak dan govori mladini o svojih večnih krščanskih in moralnih načelih, ki se poslužuje prižnice, k? strahuje ljudstvo z božjimi kazn!mi, če se upre njenemu političnemu zvodništvu, je pograbila po falzifika tu da okle veta svojega nasprotnik?,! O potrebi premestitve konzularnega uradnika je pač mogoča razprava med nasprotujočimi si nazori. Toda o uporabljanju falzifikatov v javnem političnem življenju ne sme biti dvojnega mnenja. Tu je naša javnost enoglasna, tu zahteva moralno re" para c j jo. Ce hoče SLS obveljati za resno stranko, morajo pošteni elementi radikalno obračunati z voditelji, ki so zakrivili falzifikat in ki so ta falzifikat zaščitili s poverjen^ ihn strankarsko avtoriteto. Eno je gotovo: SLS je bolna, grji-loba se polašča njenega programa, še strašnejša gniloba je zajela klerikalne voditelje, da zavestno posegajo pod slutnjami predstoječega bankerota pO ordinarnih falziiikatih! SLS je dokazala, da je od njenih takozvanih načej Pa do falzifikata samo en korak. Z dokazanim falzifikatom je razkrinkana lažnjivost načel... Umor mladega dek Porotniki soglasno potrdili krivdo« — Janez J are obsojen na I smrt na vešalih- — Zadnje dejanje tragedije- Ves dan ao se včeraj zbirali ljudje pred justično palačo ter skušali pod različnimi pretvezami priti na hodnike ali v porotno dvorano. Tupatam se je kakemu posrečilo doseči svoj cilj in' se preriniti v dvorano, kjer je vladala ves čas dušeča vročina in soparnost. Nekateri radovedneži so vztra* j ali v klopeh ves čas med razpravo. V ta namen so bili preskrbljeni s provijantom in celo s hladilno pijačo. Po opoldanskem odmoru nekateri niso hoteli odiii domov, fcoječ se, da ne bi izgubili kornodnega se« deža v klopeh. Večina avditorija je bila proti obtožencu, le tupatam se je čul kak pomilovalni glas. Predsednik porotnega senata dr. Kai* ser je nadaljeval dokazno postopanje ter dopoldne in popoldne do 17. zasliševal raz* ne priče. Povabljenih je bilo okoli 30 prič. Sodišče je izplačalo samo na pričninah 1452 dinarjev. Včerajšnje priče so bile zaslišane o različnih okolno3tih, zlasti kar se tiče čas ssl in alibija, ki ga je navajal obtoženec Ja* nez Jarc. Dokazno postopanje jc prineslo zanimivo razliko v času. Nekatere priče so navajale različne časovne momente. Držav« ni pravdnik je prvotno trdil, da se je umor moral izvršiti med 18. in 18.30 uro, dočim so nekatere priče navedle momente, na pod« Jagi katerih se je dalo sklepati, da je Janez Jarc izvršil strahovit zločin med 19. in 19.30 uro. Zaslišane so bile tudi priče, ki so opi* 6ale obtoženčevo ljubavno razmerje do raz* nih deklet in obtoženčevo nasilnost. Predsednik je nato čital razne spise in Jistine ter je končno zaslišal tudi kaznjenca Janeza Luskovca, ki naj bi izpovedal, kako je skušal obtoženec iztihotapiti pismo, v ka* terem daje navodila svojcem, kako naj po* stopajo. Priča Janez Luskovec je bil obdol* žen, da je on to pismo iztihotapil. — Pred predsednikom je s povzdignjenim glasom izjavil: «To ni res! Jaz te£a človeka ne po* znam! Če nisem, ne morem reči, da sem!» Na predlog državnega pravdnika so bi* le končno ponovno zaslišane vse tri sestre .larčcve žrtve — Ana Mrak, Marija Hafner In Antonija Bertoncclj. Izpovedale so, da je umorjena Angelo morala večerjo skuhati že pred izvršenim umorom, to je ob 19. zvečer. Na štedilniku so našli pripravljeno «medlo» in kavo. («Media» je domača jed, napravljena in kaše in moke.) Zagovornik dr. Zirovnik je predla* gal, naj se zaslišijo še nekatere priče. Po* rotni senat je to zahtevo zavrnil. Zagovor* nik je priglasil ničnostno pritožbo. Ob 17. je bilo dokazno postopanje za* ključcno in predsednik porotnega senata je prečital edino glavno vprašanje, «ali je Janez Jarc kriv, da je dne 21. novembra v Vašah Angelo Kopač, z name* nem usmrtiti jo, tako udaril z lesenim ba* tom po glavi, tedaj proti nji tako ravnat, da je takoj nastopila njena smrt.» GOVORI IN REASUME. Državni pravdnik V. Lavrenčak je v daljšem govoru opisal strahovito deja* nje. L vodoma je omenjal veliko pozornost in zanimanje javnosti za ta slučaj. Gre za umor noseče ženske. Morilec ni samo uničil enega življenja, marveč tudi življenje mla* degabitja, ki je bilo po mnenju zdravnikov življenja sposobno. Sum je takoj padel na obtoženca. Državni pravdnik nato analizira vse dogodke in izoovedbe prič, ki so bile v zvezi z umorom. Svoj govor zaključuje: Major E. Massard: Trosedila lw plesalke Zadonelo je dvanajst strelov in Mata Hari se je zgrudila na tla. Truplo je ostalo nepremično. Podčastnik je meril y uho tako, da se je lobanja razletela. Dokor Sočhc jc stopil k truplu in odpel na prsih pokojnice haljo. — Smrt je nastopila vsled strela v srce, — ie izjavil in si obrisal okrvavljene roke. Sestra Marija se je približala pokoj-nici in ji snela s prsta prstan. Bil je zadnje darilo zadnjega Ijubčka. — Ali vzame kdo truplo? — je vprašal kapitan Thibolt. Nihče se ni oglasil. In tako smo položili divno plesalkino telo v leseno krsto in odpeljali na bližnjo postajo. V Parizu so odnesli truplo v anatomični institut, kjer je služilo medicincem kot učni pripomoček. Tako je končala svoje burno življenje Margareta Zelle ali z drugim imenom Mata 5iari. Stara je bila 41 let Pač tragična usoda kra-sotice, ki je videla pred seboj na kolenih nešteto ministrov, generalov, poslanikov in drugih odličnih mož. S prestola jo je vrgla usoda na morišče. kamor ni segla moč njenih ljubimcev. Odšla je v yečno&* ka>oi o_dideio vsJ lr iim ie namenjena nasilna smrt. Najhujši udarec, ki sploh more zadeti človeka, je prenesla ta ženska s čudovito hladnokrvnostjo in možatostjo. Na morišče je stopila tako mirno, da smo jo vsi občudovali. Kaj čuda torej, da z njeno smrtjo ime Mata Hari še ni bilo izbrisano? Nemci so imeli med vojno po vseh državah vohunke. ki so jim pošiljale informacije *o važnih vojaških ukrepih zavezniških držav. Prednost so dajali v vohunstvu vedno ženskam, ker so se dobro zavedali, da ženska vedno doseže svoj cilj tam. kjer moška zvijača popolnoma odpove. Ženska tudi ne računa z nevarnostjo, ki ji preti v takih slučajih, ker je že po naravi lahkomiselna. Zanimivo je, da je vodila celo nemško vohunsko »akademijoc neka ženska. Omenili smo že, da ie imela Mata Hari dostop v kabinet francoskega zunanjega in vojnega ministra. Bila je najboljša vohunka med vojno in Nemci se z njeno smrtjo še zdaj ne morejo sprijazniti. Branijo in zagovarjajo jo na vse načine, češ, da je bila nedolžna žrtev francoskega militarizma. Njeno ime so Nemci že opetovano izrabili za proti-francosko propagando. Izdelali so celo filme, ki kažejo Mata Harino tragedijo. Te filme y pošiliali oo vsem svetu in *V imenu prmvičnoeii, gospodje porotniki, dajte zadoščenje ubogi zri vi s tem, da so* ^.^no pctrdue vprunan^e!» Zagovornik dr. Žirovnik jc skušal v temperamentnem govoru opozoriti porot« nikc na gotove okolnosti, ki govore v Korist obtoženca ter jih je c požar jzal na goiove vrzeli v Časovnem redu dogodkov. Med njegovim govorom se je veciio občinstvo nedostojno ter je moral predsednik več* kiat zagroziti, da bo dal izpraznili d v o* rano. — Zagovornik je dalje tudi večkrat opozarjal poročnike na obtoženčevo vede= nje po dejanju. Jarc je prihodnji dan oda šel v Presko. Ce bi obtoženec zločin res izvršil, je imel dovolj prilike, da bi pobeg* nil preko meje, kakor- je storil oni Alič \z Ločnice. Poziva poroinike, naj glavnega vprašanja ne potrdijo. Predsednik dr. Kaiser je imel po kon* Čanih govorih skoraj dveurai reusume ter je porotnikom na podlagi sp.sov in rezultaa tov razprave pojasnil zločin in vse do* godke. Ob 21.10 so se porotniki umaknili v svojo posvetovalnico. ZADNJI PRIZORI. V poro; ni dvorani je vladala zvečer ves čas težka atmosfera* Občinstvo jc ne* strpno pričakovalo konca razpra\e, kajti bilo je že precej utrujeno. Porotniki so ži* vahno sledili vsem momentom razprave. Za* mmivo je, da je neki porotnik, s\\,st si s\o» je težavne funkcije, še enkrat vprašal ob* toženca: ^Ali ima pri vas kdo primerno za* krivi j en prst?» Obtoženec je odgovoril, obrnjen proti porotnikom: Pre zlagam zakonito kazen!« Zagovornik: i>Pro=irn, da se pozneje upoštevajo okolnosti in se predlaga obsojenca v pomiloscenje.« Porotni senat se je nato umaknil v posvetovalnico, da ee posvetuje edede sodbe. Dvorana je zopet oživela. Vse pričakuje usodnega trenutka, ko se izreče smrtna obsodba. Obtoženec se ozira nemo v strop, z desno nogo lahno tolče ob tla in tu pa tam pogleda zagovornika. Zagovornik pristopi k njemu, da ga pripravi na nnjhujše. Pozval ga je, naj zadnji hip prizna dejanje, da si s tem olajša vest. Odgovoril mu je: ^Ne sprejmem kazni! Pritožbo! Nove priče!. . . .< t RAZGLASITEV SODBE. Ob 21.30 je porotni senat vstopil v dvorano. Zopet grobna tišina. Predsednik dr. Kaiser je s povzdignjenim in svečanim glasom dejal: »Jaacz Jarc, poslušajte sodbo!< Nato je predsednik prečital sodbo, ki se glasi: Janez Jarc je kriv hudodelstva umora po §§ 134 in l-*>5 točka 4. kaz. zak. ter se obsoja po § 136. na edino možno kazen, na smrt z cbešeujem.« V dvorani je nastal šum in presenečenje. V razlogih pravi sodba kratko, da je sodišče moralo obsoditi Jarea na podlagi so- glasnega izreka porotnikov in to na edino po zakonu predpisano kazen. Predsednik je po sodbi pripomnil: >Sodišče vam daje na znanje, da Imate pravico prijaviti ničnostno pritožbo ali vzklic. Ali bo takoj izj-vite?< Obs .onec z močnim glasom: >Gospod predsednik! >p>!i ne sprejmem sodbe! Nle-nostno pritožbo!*: Razprava je bila s tem končana in obenem zaključeno poletno porotno zasedanje. Pčaritjorska porota Pcnarejak i dolarskih in dinarskih novčauiu Včeraj se je pred mariborsko poroto pridela druga senzacionalna razprava v tem zasedanju. Prcl poroto ee je zagovarjala znana tolpa pouarejčdcev bankuv.pv, na Čelu katere je bil Jurij Potočnik, slikar iz Do-bravcev pri Ptuju. Z njim vred sedi na obtožni klopi še pet drugia obtožencev: Fran. R upnik, fotogral v Ma.-iboru, Fran Mlakar, poljski dninar iz Zlaloiičja pri Ptuju, Jrrr.-. Žup;mi?. posestnik iz Slovenjevasi pri Ptuju, posestnik Anton Lozinšek in kočar Matija Svensek iz Strnišča pri Ptuju. Za razpravo vlada v javnosti ogromen intoi-es. Senatu predseduje višji sodni svetnik Posesa, vot; nta sta sodni svetnik Ser-nec in dr. Tombah. Obtožbo zastopa drž.v-ni pravdnik dr. Gor ji n, zagovornika pa sta dr. Mfihleisen in dr. Šnuderl. Obtožnica očita obtožencem sledeče: Ponarejali so pet-, deset- in 50 dolarske bankovce, kakor tudi stoetinarske novčanice. Vodja celega podjetja je bil genijalni Jurij Potočnik. Falzifikati so deloma izvrstno uspeli in vzbujajo pri porotnikih, katerim so bili predloženi, splošno občudovanje. Tudi vsa ostala mnogoštevilna >corpora delicti«, ki so predložena sodišču, pričajo o izredni premetenosti in opasnosti tolpe. Ponarejalski družbi so prišli na sled spe^ mladi leta 1925. Dne 27. aprila preteklega leta se je pojavil v trgovini Vrečic v Ptuju neki neznanec ter prosil, da mu zamenjajo 50dolars.ki bankovec, češ da so v nedeljo vse banke zaprte in da ga nikjer ne more menjati. Vrečic je res bankovec sprejel ter neznancu izplačal 2700 Din gotovine. Ko pa je hotel bankovec zopet zamenjati, so ugotovili, da je falzlficiran. Tako je bil osumljen sedanji obtoženec Jurij Potočnik. Dramatična aretacija Potočnika. Ko so orožniki zvedeli, da se Jurij Potočnik nahaja pri posestniku Francu Spore-ju v Dobrovcih, so odšli tja. Potočnik se ]e pred orožniki skril v seno, ko pa so se mu približali, je potegnil samokres in oddal na patruljo vec strelov. Orožniki so reagirali ln cn strel je zadel Potočnika v desno ramo. Navzlic temu je Potočnik še dalje streljal na orožnike, v nadaljni borbi pa je bil §e enkrat ranjen v levo nadlaket. Nato se Je vdal. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico in čim je okreval, v preiskovalni zapor. Ker se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, so ga zopet prepeljali v bolnico, iz katere pa ie dne 21. maja pobegnil. V Gornji Sv. Knngoti so ga orožniki zopet prijeli. Pri njem so zaplenili ogromen materijal, ki ga je rabil za ponarejanje nev-čanic, več fotografskih aparatov, plošče, razne kemikalije, papir, poleg tega pa tudi Ze izgotovljene dolarske in dinarske bankovce. Polagoma so orožniki izsledili še vse ostale njegove sokrivce ter jih izročili sodišču. V preiskovalnem zaooru je Potočnik najprej simuliral epileptične napade, kasneje pa blaznost. Na vprašanja sploh ni odgovarjal, in da bi podkrepil verjetnost blaznosti, je jedel svoje lastno blato. Zdravniški izvedenci so ugotovili, da je Potočnik nevaren Simulant. Tudi pri včerajšnji razpravi je Potočnik simuliral blaznost in trdovratno molčal. Nasprotno je Rupnik priznal vse, zavračal pa je krivdo na Potočnika. Istotako se tudi Mlakar izgovarja na Potočnika. Ostali trije obtoženci, revni kmečki posestniki, ki so nudili falznikatorjcm streho, so v glavnem samo žrtve bede in stiske, ki sta jih silili, da so se vdali prijetni misli hitrega obogatenja. Včeraj popoldne je sodišče sa-siUevalo priče, daneä pa se razprava nadaljuje. čBeležnica KOLEDAR- Danes: Četrtek, 17. junija 1926; kafcoli* čani: Nikandor in Adolf; pravoslavni: -L junija: Mitrotan; muslimani: o. zildiidže 1344; židje: 5. tamuza 56>t>. Juiri: Petek IS. junija 1^26; katoličani Marko in Marcclijan; pravoslavni: 5. juni* ja: Petar; muslimani: 7. ril-hidže 1344; zid* je: 5. tamuza 56S6. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opere: «bigarova svatba*. Kino Maiica: «Rin tin tin»; Ljubljanski dvor: «Clairc»; Kino Ideul: "Liubav očeta*. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Opera: «Večni mornar«. Kino M&tu:*: «Hin t"n tir»; Ljubljanski dvor: «.Ciaire»; Kino Ideal: «Ljubav očeta:*. DEŽFRNE LEKARNE. Danes: Bohinc. Rimska cesta; Levstek, Resljeva cesta. Jutri: nccoli. Dunaj-ska cesta; Bakar# čič, Karlovska cesta. Sotnce zaide danes ob 19.49 in vzide jutri ob 4.12. Pro s ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. OPERA Začetek ob pol 20. Potek, 13. junija: «Vecni mornar». Red E. Sobota. 19. junija: «Figarova svatba*. B. Nedelj«, 20. junija: Ob 11. dopoldne Matineja opernih solistov in opernega zbora na korist Udruženja gledališih igralcev. Izven. — Ob pol 20. zvečer: «Grofica Ma* rica». Ljudska predstava po znižanih cenah. Iz\en. * — Razstava slovenskih slikarjev v Sarajevu. V sredo 16. junija je bila v veliki dvorani mestne posvetovalnice v Sarajevu otvorjena razstava slovenskih slikarjev, za katero vlada med sarajevskim občinstvom in med sarajevskimi umetniškimi krogi izredno zanimanje. Razstava se nahaja pod pokroviteljstvom društva »Cvijete Zuzo-rič«. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki javnih oblasti, stanovski umetniški krosi ter člani številne sarajevske slovenske kolonije. Sokol Sükoiska siavnost v Štepanji vasi Sokol v otepanji vasi slavi v nedeljo pomemben praznik: 151etnieo evojega obstoja in razvitje društvenega prapora. Sokolsko društvo v otepanji vasi *e upravičeno šteje med najagilnejsa ln naj-požrtvovalnejša sokoiska društva v Sloveniji. V razmeroma kratki dobi petnajstih let ie pokazalo društvo, ki šteje v svojih vrstah lepo število nesebičnih, za sokolsko misel navdušenih delavcev, ob neštetih prilikah, česa je zmožna organizacija, ki se zaveda svoje velike naloge za narod in državo. Da bo proslava obletnice tem veličast-nej^a, razvijejo Štepanjci ta dan tudi ?voj prapor. Otvoritev svečanosti bo že v soboto zvečer. Ob 21. se bo vršil obhod z vojsko jrodbo na čelu, nakar bodo pevci-SokoIi priredili kumici podoknico. V nedeljo dopoldne bodo telovadne skušnje za popoldanski nastop, ob 13. bo na telovadiŠču svečano razvitje prapora, ob 16. pa se začne javna telovadba. Po končanem sporedu bo sledila velika ljudska veselica, pri kateri bo sodelovala vojaška godba. Razen tecra obetajo štepanjci zanimive atrakcije, ki bodo gotovo prispevale k čim večjemu animiranju za-bnv**. Prireditve ee udeleže poleg domačega društva, ki bo polnoštevilno zastopan«, tudi sokoiska društva iz Ljubljane in ljubljanske okolice. Vsi vnanji udeleženci proslave uživajo ugodnost polovične vožnje na vseh zelezuisküi progah. Zato je dolžnost vseh bratskih sokolskih društev. Se posebno pa onih iz Ljubljane in okolice, da se odzovejo prijaznemu vabilu štepanjcev ln 53 v kar najlepšem številu udeleže proslave 151elnice Sokola v otepanji vap. Frana Učaka v Krilah pri Tržiču, kjer jo bil imenovani pokopan 7. I. t. 1. — V zvezi z odkritjem je tudi izlet iz Križ čez Golnik v Kranj,- od koder se povrnejo izletniki z večernim vlakom nazaj v Ljubljano. Za po* lovično vožnjo ;~ preskrbljeno. Program ub« javimo pravočasno. S. K. llirja vabi tem po* tom vse športnike, turiste in tovariše po* kojnega, da se odkritja, pri katerem sode* lujc tudi pevsko društvo «Grafika», udeleži v čim večjem številu. Športne kroge pro* simo, da se ozirajo na to odkritje in po možnosti opuste druge prireditve. — Šc o tekmi Jugoslavija-Fruncija. Kakor poročajo današnji zagrebški listi, bi odi govarjal rezultat 4 :2 poteku igre Francija-Jugoslavija. Gole so zabili: Gallay, Accad, Nicolas (?), Petkovič za Jugoslavijo. Najboljši od naših so bHi Ivkovie, Krbavčič, Giller, Perkovič in Bonačie. Odrekli so Ben-čič, Premrl in Banačič II. Dogodki po Jugoslaviji Včeraj zjutraj sc jc v bolnici za nalezljive bolezni ustrelil loletni mladenič M. K., ki je bi tam v službi za telefonista. Det> ka jc zjutraj ob 7. rušla mrtvega postreži niea, ki jc vstopila v sobo. Komisija, ki ja prispela v bolnico, je ugotovila, da si Je dei ček pognal 7milimctersko kroglo v glavo. Vzrok fantastičnega samomora je sko* raj da kurljozen. Deček se ie ustrelil radi\ — nesrečne ljubavi do 30letne oinožene ženske. Pri njem so našli pismo, naslovlje-. no na gospo J. S. V pismu veli nesrečni fant: V prvi vrsti prosim, spoštovana go-: spa, da ml oprostite, da Vam pišem. Bliža se mi zadnja ura in v prihodnjih minutah bom mrtev. Ljubil sem Vas žarko ln neizr merno. Zato po.dem v smrt, ker moja 119 morete in nočete nikdar biti. Silno seru nervozen iu Vas prosim, da mi oprostite, ako Vas žalim. *Moja želja je, da me obiščete, če bi se slučajno samo ranil. Moja zadnja beseda boste Vi. Poslednji pozdrav mladeniča, ki Vas ljubi. — Milan.« j V pismu je bil točen naslov gospe, v katero je bil Milan zaljubljen. Policija je damo nato pozvala na zaslišanje. Dama jo izjavila, da so njeni trije otroci ležali 11.1 škrlatitiki v bolnici iu da jih je redno po-sečala. Z otroci pa je lahko govorila samo potom hišnega telefona in zato je prišla opetovano v stik z mladim telelonisiom, Milan je dami dvoril in ji navzlic njenemu ukoru nosil cvetje. Vsi njeni otroci so polagoma ozdraveli in v ponedeljek je zadnjega odpeljala iz bolnice. Od tega trenotka dalje Milan ni imel mirne ure. Ko je'zvedel, kje dama stanuje, jo je vsak dan klical po telefonu. Končno mu je gospa strogo prepovedala, da jo naj ne nadleguje. V obupu si jc nato Milan pognal kroglo v glavo, Ironija usode ... V Hercegovini so se zopet pojavile trope volkov, ki ogrožajo varnost in živino prebivalstva. V selu Mikovič je tolpa volkov neki posestnici raztrgala osem ovac. Na Mostarskem Blatu so volkovi raztrgali štiri konje. — 151etnica Sokola v Šfepanji vasi# Bratje! V nedeljo dne 20. t. m. proslavi sokolsko društvo v Šiepanji vasi svojo 15« letnico, obenem razvije svoj društveni prapor. Poživljamo vas, da se tega slavlja ude-* ležite v čim največjem številu. Zbirališče člr-nstva v kroju točno ob pol 2. popoldne v Narodnem domu. Zdravo! — Odbor Ljubljanskega Sokola. VčezafSnie razprodane predstave so jasen do-krz velikanskega uspeha, ki ga dosegel velik scn^acijonelnT kriminalni film RiN-TlEg-TIN Do skrajnosti napeta vsebina ter naravnost neverjetne bravure čudovitega psa volčjaka, znanega pod imenom Ril!-TIN-TIN dvigajo ta sijajni film med najlepše kriminalne i-.lme, kar nam jih je dosedai prinesla filmska tehnika — Glavna partnerja čudovitega Rjn-T n-Tina se leto je namera« vala znatno povečati svoj obrat. Njen mlin, ki je pošiljal na trg dnevno 5 vagonov mo* ke, je moral lani ustaviti obrat, in sicer ra* di krize v mlinski industriji. Te dni ustavi obrat še neka druga tovarna v Velikem ßeckereku, ker so jo davčna bremena upro* pa stila. Tako se bližamo korak za korakom go* Spodarskemu polomu. Vlada pa niti s pr* atom ne g-ne, da bi preprečila nevarnost, ki preti državi in ljudstvu. Res bije naši industriji dvanajsta ura in res je že skrajni čas, da se gospodje na državnem krmilu streznijo. Sejmski vestoik Pravkar jc izšla 4. številka reprczenta? tivne revije, ki žc po svoji vsebini jamči, da zastopa eno naših najvažnejših narodno* gospodarskih institucij — Ljubljanski vele* sejem. Po pestri vsebini nudi vsakomur vse, kar je potrebno za spoznavanje pomembno* »ti velesejma. Članki: Potrebnost in korist* nost Ljubljanskega velesejma, Zakaj je udeležba na velesejmu potrebna, Prijave za letošnji velesejem, Stalna higijensKa raz* *tava v Ljubljani, Slovenska žena. Ugodno* sti In olajšave letošnjega Ljubljanskega ve* lescjma, Brezalkoholna uporaba grozdja in •adja in nje pomen za naše narodno gospo* darstvo. Avtomobilski oddelek na Ljubljan* vkem velesejmu, v zadostni meri rešujejo svojo kulturno nalogo in upravič. obstoj te velesejmske revije. Priporočamo vsakomur, da si prečita to številko, na željo jo vsa* komur pošlje uprava velesejma brezplačno. Naj vb*kdo spozna, kakšne neprecenljive .▼rednosti so za naše narodno gospodarstvo Ljubljanski veiesejmi. To je ustanova, ka? tere ne moremo več pogrešati, i Letošnji velesejem «»c svečano otvori v soboto dne 26. t. m. Legitimacije so že v predprodaji pri denarnih zavodih v Ljub* ijani. dalje pri «Putniku», palača «Ljubljan* ske kreditne banke in pri tvrdki Zidar, Du* najska cesta. Permanentna legitimacija s pravico do polovične voznine stane Din 30, rodbinska vstopnica za enkraten skupen obisk treh oseb Din 20, navadne dnevne pa se bodo prodajale po Din 10. —g Potrdilo o izvoru blaga, ki se izva» za v Turčijo. Turško poslaništvo v Beogra* du sporoča, da bodo konzularni zastopniki Turčije ▼ bodoče vidirali potrdila, ki jih izdajajo trgovske zbornice in druge kra* jevne oblasti o izvoru blaga, namenjenega za Turčijo. —g Monopolski dohodki v februarju. Od predvidenih monopolskih dohodkov v februarju v znesku 192,966.666.66 Din je do* bila držav« 170^38.069.68 Din. V februarju je znašal primanjkljal 24,603.917.42 Din. —g Žitni trg. Po poročilu novosadske blagovno borze je bil položaj na našem žit* nem trgu pretekli teden še vedno čvrst. Cene so znatno poskočile. Promet je znašal ca. 300 vagonov. Pšenice prodane 73, moke 13, otrobov 5, ječmena 5 in fižola 1 vagon, ostalo odpade na koruzo. Pšenica bačka je poskočila od 322-50 na 335, po zaključku borze 337-50. Sremsko blago* 330, banatsko 317-50—320. Koruza vagonsko blago je po* skočilo od 142-50 na 150, po zaključku 152-50. Blago na Donavi in Tisi je poskočilo od 144 na 148. Moka je poskočila od 500 na 525, št. 6 do 330. Otrobi notirajo 105 do 112.50, v vrečah 120, ječmen 165, fižol iz* bran 160. —g Izvozni krediti in vagoni za izvoz* no sezono. Na intervencijo finančnega mi* nistra da Narodna banka v kratkem vsem podružnicam potrebne kredite, ki so namenjeni našim izvozni carjem. Z Narodno ban* ko je bil dosežen sporazum, da ta posojila ne bodo kratkoročna, marveč, da se bodo dajala za daljši rok. Tudi vprašanje vago* nov za izvozno sezono je bilo povoljno re» seno. To in ono Katastrofalne poplave na Moravskem Reke in potoki prestopili bregove. — Voda je zalila vse travnike in polja, porušila mostove, ceste in železniške proge« — Panika med prebivalstvom* — Človeške žrtve* — Tragični prizori* — Ogromna materi j alna škoda* Praga. 15. junija. tudi strašen zločin. Med kladami na-Viharju v parlamentu in burnim de- | plavljenega lesa so namreč našli truplo monstracijam po praških ulicah so se ------ pridružile e katastrofalne poplave tako, da preživlja Češkoslovaška res težke dneve. Na Moravskem so prestopile bregove reke Svitava. Svratka in Morava z vsemi pritoki. Dež je lil nepretrgoma 28 ur. Svitava odnaša les. seno in razne druge predmete. Vode so narasle v mnogih krajih tako. da se je bati katastrofe. Morava je dosegla v gornjem toku 115 cm nad normalo. kar je doslej najvišja gladina. Stari ljudje ne pomnijo take povodnjL Svitava je poplavila vse ceste in železniško progo. Prebivalstva se je polastila panika. V nedeljo in ponedeljek je ves dan lilo. Reke Usobranka. Jevička in Trebnrka so tako narasle, da je katastrofa neizogibna. Vsi travniki in polja v oko/ici so pod vodo. Na progi med Jevičkom in Velikimi Opatovicami je voda porušila železniški most in odnesla del nasipa tako, da je bil promet ustavljen. Promet na progi Jevičko-Chornice se vzdržuje s pomočjo avtobusa. Valovi so odnesli tudi provizorični most Čez reko Uso-branko. Ob cesti proti Chornicam so se spremenili veliki travniki v splošno blatno jezero. Vse pokošeno seno je voda odnesla. V Chornicah je voda narasla že v soboto in ljudje so videli v kalnih valovih truplo nekega dečka. V Chornicah je voda zalila Spomerjevo tekstilno tovarno, ki je morala takoj ustaviti obrat. V Pečikovu je moralo prebivalstvo bežati iz hiš. Tudi v Vrano vi Lhoti je voda vdrla v hiše ter zalila vse kleti in pritličja. Brno samo ni v nevarnosti. Svitava in Svratka pn Brnu doslej še nista prestopili bregov. Vendar so pa vsa gasilska društva v permanentni službi, ker se je bati, da začne voda prodirati v mesto, čim bi obe reki narastii. Pač pa je položaj v dolnjem toku omenjenih rek kritičen. V ponedeljek zvečer je narasla Svratka pri 2idIochovcih na 4.35 m nad normalo. Drugi dan popoldne je bilo stanje vode že 464 cm. Do večera je narasla za 24 cm. Cesta proti Vojkovi* cam je pod vodo. Tudi cesta proti Hru-šovanom je poplavljena tako. da je vsak promet izključen. Za vsak slučaj je že pripravljen ponton za prevoz prebivalstva, ker je začela voda izpodjedati mostove. Dolina v smeri proti Mušovu se je izpremenila v veliko jezero. Pri Vranovicah je Svratka prestopila bregove v ponedeljek zvečer. Podrla je jez in zalila cesto proti Velikim Nemčicam. Vsi okoliški travniki so pod vodo* V torek opoldne je nastala katastrofalna poplava ob potoku Trebuvki na Moravskem. Ob Štirih popoldne je bilo pod vodo že okrog 70 hiš, iz katerih so ljudje v naglici odnašali vse, kar se je pač dalo rešiti. Cez cesto, ki vodi iz Moravičan v Mohelnico. teče 50 metrov širok hudournik. Trebuvka je sicer zelo pohleven potoček, toda zuaj se je spremenila v 25 metrov globoko in nad štiri metre široko reko. V Moravičanah poplav ni zahtevala človeških žrtev. Pač pa so prinesli valovi od nekod trupli dveh dečkov, starih 2 do 3 leta. Dečka so pogrešili pri Novih Mlinih že pred štirimi dnevi. Voda ie odkrila slučajno umorjenega novorojenčka. Pogled na ogromno poplavljeno ozemlje je pretresljiv. Vse je pod vodo, le tu ra tam mole vrhovi dreves iz kalnega jezera. Voda je odnesla vse seno. V Moravičanah so v zadnjem hipu rešili 90 letnesa starčka. Ko so se pripeljali sosedi v čolnu do njegove hiše, je segala voda že do vzglavja postelje, na katen je ležal starček Nevarnost preti zlasti občini Tristini pri Zabrehu, Čije usoda je odvisna od nujne pomoči. Na progi Olomuc-Ceška Trebova je promet ogrožen, ker stoji voda že 10 cm nad tračnicami V nedeljo popoldne in v ponedeljek zvečer je divjalo nad Hlučinskim tako neurje, kakršnega ljudje še ne pomnijo. Oblaki so se utrgali in voda je hiDoma zalila vso okolico. Valovi so prodrli v hiše in ljudje so v paniki bežadi na vse strank S seboj so vzeli samo najpotrebnejšo obleko in živila. Cele vasi so pod vodo. Domače živali, koze, ovce in psi so večinoma utonili Oblasti so takoj poslale rešilne eks-pedicije. Poplava je bila tako velika, da je voda porušila železobetonski most in odnesla poedine dele 50 metrov daleč. Nad 20 hiš je voda doslovno zalila tako, da je vse pohištvo uničeno. V drugih občinah je napravila poleg poplave ogromno škodo tudi toča. V Strahovi-cah so morali odnesti neko umirajočo starko v podstrešje, da jo rešiio strašne smrti v valovih. Sirota je v podstrešju izdihnila. V predsmrtni agoniji je haluci-nirala o vesoljnem potopu in prosila ljudi, naj jo zaduše, da se ji ne bo treba mučiti v valovih. Cigani pobirajo po vaseh utopljene koze in perutnino. Tudi iz drugih občin prihajajo vznemirjajoče vesti o strašni elementarni nesreči. Iz Moravske Ostrave poročajo, da so se v torek ponoči utrgali oblaki in da je voda poplavila mnogo vasi.sPrebi-valce so dramile iz spanja tovarniške sirene. Ljudje so bežali v podstrešja in na strehe. Pohištvo in obleko so morali prepustiti valovom. Mnogi so pobegnili iz poplavljenih hiš v samih srajcah in spodnjih hlačah. Še strašnejši so prizori ob Opavici in Odri. Obe reki sta prestopili bregove in poplavili vso dolino. Voda iz Opavice sega že do železniškega nasipa. Uničeni so vsi poljski pridelki. Prebivalci bližnjih vasi se vozijo s čolni od hiše do hiše. Med postajama Paskovo in Leskovec je voda porušila železniški nasip na razdalji 15 kilometrov. Celokupna škoda je ogromna. Oceniti se seveda še ne da. ker iz mnogih krajev Še niso prišla podrobna poročila o posledicah te strahovite elementarne nesreče. Tudi število človeških žrtev še ni ugotovljeno. Gotovo so pa te poplave ena največjih nesreč, kar jih je doživela Češkoslovaška. Država bo morala žrtvovati milijonske vsote, če bo hotela vsaj deloma popraviti škodo, ki jo je povzročilo katastrofalno neurje. Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj! Epilog sadističnega umora Nedavno smo poročali o grozovi* tem umoru v Miškovcu na Slovaškem, kjer je neznan vampir v človeški po* dobi prerezal 41etni deklici Tarjanovi vrat in ji izsesal kri, nakar je vrgel truplo v reko. Ta bestijalni umor je dal madžarskim šovinistom povod za na* pad na žide. Probujajoči Madžari so namreč obdolžili žide ritualnega urno* ra. Nekaj dni po umoru sta prišla v pisarno židovske organizacije «Hevra Kadysa» v Budimpešti dva zastopnika madžarskih šovinistov in začela spra* sevati, kako delajo židje velikonočno pecivo v «maceso». Hotela sta se in* formirati, je*li resnična vest, da zame* sijo židje to pecivo s krvjo nedolžne krščanske dece. Tudi na Slovaškem so začeli dol* žiti žide ritualnih umorov. Policija v Miškovcu je prejela zadnje dni mnogo grozilnih pisem, v katerih jo anonimni pisci pozivajo, naj izsledi židovske mo* rilce 41etne deklice in neha zasledovati druge, ki s tem bestijalnim umorom ni* so v nobeni zvezi. Policija domneva, da je umor v zvezi s sličnimi slučaji, ki so se pripetili tudi po drugih mestih. Policija v Miškovcu je prejela te dni od policijskega svetnika Pongraca iz Košič brzojavno obvestilo, da se je morilec neke druge deklice v Prešovu sam javil policiji. Aiož se piše Herman Goldman. Malo hčerko svojega soroda nika je tako razmrcvaril, aa mu je v naročju izdihnila. Na policiji je izjavil, da je izvršil zločin v trenotni blaznosti. Morilci ostalih treh deklic na Češko* slovaškem so najbrž pobegnili na Mad* žarsko. Raabska tragedija Romantična ljuba\na storija, ki jo je dunajska policija razkrinkala in spremenila v težko obtožbo, je ena največjih senzacij, kar jih je doživela avstrijska aristokracija po vojni. —. Preiskava je dognala, da je šlo pri tem za rafiniran umor. Načrt je bil tako prozoren, da ga Orlov in njegova lju* biča nista mogla utajiti. Oba sta zdaj mrtva — baronica Klinger je odšla v v večnost prostovoljno, knez Orlov je umrl naravne smrti — in tako se jima ne bo treba zagovarjati pred sodi* ščem.. Ironija usode je hotela, da je ostal živ baš tisti, kateremu je bila namejena smrt. Vse kaže, da je bil mladi ruski aristokrat Orlov mož sum* ljive preteklosti. Sorodnikov ni imel in tako se sploh ne da dokazati, je*li res knez ali samozvane. Baje je on edini v rodbin Orlovih, ki je pobegnil iz bolj* ševiške Rusije. Zagonetni so bili tudi njegovi dohodki. Preiskava je dognala, da mu je dajala denar baronica Klinger. Ta denar pa nikakor ni zadostoval za njegovo razkošno življenje po nočnih lokalih, za elegantne obleke in krasno stanovanje. Dunajska policija je ugo* to vila, da se je Orlov cesto sestajal s homoseksualnimi moškimi. V njegovo stanovanje prihajajo še vedno sumlji* vi elementi. Policja zbira zdaj podatke o preteklosti kneza Orlova, o katerem krožijo v avstrijski aristokraciji govo* rice, da ni bil knez, marveč izgnan in rafiniran zločinec. Zadnje dni je dobil Orlov v bolnici preiskovalnega zapora hudo mrzlico. Zdravniki so domnevali, da si je za* strupil kri, ker je tičal v rani kos nje* gove obleke. Temperatura bolnika se je zvišala na 40 stopinj. Zdravnik je ugotovil, da ima Orlov tudi vnetje pljuč. Prvotno so mislili, da bo okre* val. Naenkrat je pa nastopila kriza, ki ji je Orlov podlegel. Tako je odšel v večnost drugi glavni udeleženec raab* ske tragedije in senzacijonalni proces, ki bi bil razgalil to afero, bo moral iz* ostati. Smrt kneza Orlova« Kakor smo že včeraj poročali, je ruski princ Ciril Orlov, ki je povzročil tragedijo na grad Raabs, v torek popoldne podlegel poškodbam. Kakor znano, je bil Orlov pri usodnem srečanju z baronom Klingerjem v gozdu ranjen v roko. Ni bil to navaden strel. Krogla, ki ga je ranila, je bila namreč »dum-dum«. To strelivo, č^ar strahotne posledice so znane se iz V0 -ne, uporabljajo lovci, da ranjena divjačina ne trpi in prci pogine. Krogla tO razesarila Orlovu roko. Na usodnem kraju so kasneje našli 10 cm dolgo kust. Sprva je obstojala bojazen, da bo treba Orlovu roko amputirati. Stanje bolnika pa se je že v prvih dneh laoidno boljšalo in zdelo se je, da bo Orlov okreval. Pred dnevi pa so nastale nepredvidene komplikacij, ki niso bile posledica od rane. pač pa silne izzubc krvi. Transport Orlova iz Raabsa v bolnico je tra.al celih 8 ur. Težko ranjenega so najprej zaslišali, nato šele prepeljali v bolnico. Posledica velike izgube krvi je bila pljučnica ter vnetje rebrne mrene. Poleg tega se je pojavila visoka temperatura, nato ra si je Orlov zopet nekoliko opomogel. Zdravniki so vedeli, da v torek ponoči nastopi kriza, ki bo odločila usodo pacienta. V ponedeljek je bil Orlov še pri zave-sti, opetovano ie povdarjal svojo nedolžnost. O polnoči je bil že v agon Boril se je s smrtjo vso noč, drugi dan okoli poldne pa je umrl. Žene se je hotel odkrižati Pekarski pomočnik Bayi iz 2iline na blovaškem se je hotel na originalen način odkrižati svoje boljše polovice. V soboio sta šla skupaj v kino. Spo* toma je mož razmišljal, da ima že do* volj zakonske sreče, saj je bil oženjen že celo leto. Zato se je mora izncbiti. Šla sta baš čez most preko reke Vah. Mož se je ustavil m vzkliknil v pesniškem zanosu: aPoglej, dušica draga, kako krasno teče Vah in kako divna je voda v srebrni mesečini!« Radovedna žena si je hotela ogledati tako lepo opisano vodo. Nagnila se je čez ogra* jo ter pogledala v reko. Tisti hip jo je zgrabil mož za noge in zakričal: «Zdaj pa še pokusi, kako imenitna je ta voda!» Dvignil je svojo boljšo polo* vico in jo vrgel v reko. Žena je padla k sreči tako, da sc ni pobila. Moževa ljubeznjivost jo je tako presenetila, da niti na pomoč ni klicala. Začela je kar plavati. Mož jc bil prepričan, da je napravil zakonski sreči enkrat za vselej konec. Zato je odšel domov, dočim je obviscla žen;» na stebru sredi reke. Slučajno je prišel mimo neki železničar, ki je potegnil nesrečnico na suho. Takoj, ko si je malo opomogla, je odšla na orožniško po* stajo in ovadila moža. — Zadovoljen František je še sladko spal in sanjal o zlati svobodi, ko je potrkala na vrata neizprosna roka pravice. Ves ogorčen da ga bude iz sladkega sna, je vstal in odprl vrata — orožnikom, ki so cf. aretirali in izročili sodišču. Zagovar; iV se bo moral radi poskušenega umora Žene se pa le ni odkrižal. Katastrofe Velikanska povodenj je poplavila presni i teden ameriški državi J*owa in Illinois. Vsled neprestanega, več dni trajajočega deževja se je zrušilo več mostov in več sto hiš, ki jih je poplavila voda, je v veliki opasnosti, da se podro. Neurje je zahtevalo tudi človeške žrtve. Kolikor se je moglo dozdaj ugotoviti, je ironilp deset ljudi, mnogo na jih je bilo na bregu težje ali lažje poškodovanih. Naibolj ie prizadeto mesto Rockford v državi HLnois. kjer se je moralo okoli 1500 prebivalcev na vrat na nos zateči iz ogroženih hiš na slemena streh. Povoden j je tudi žetvi prizadela veliko škodo. Celokupna škoda se ceni na več milijonov dolarjev. V noči od ponedeljka na torek so neznani atentatorju izvršili bombni atentat na novo otvorjeni rudnik, v Rossbergu pri Beurhenu. Dinamitne bombe so bile nastavljene kar ra tren krajih rudnika. Dve nista napravili k j sila škode, tem huje pa je uspela tretjj, ki je ponolnoma uničila jedva dokončane premogokopne naprave. Človeških žrtev k sreči ni bilo. O atentarojih ni še nobenega sledu. Podpirajte Društvo slepili! KRAPINSKE TOPLICE poleg Zagreba, Hrvatska. 42 C termalna voda in blato zdravijo revmo, protin, Ischias, ženske bolezni itd. Stanovanje s popolno oskrbo dnevno Din 50*— do 80'— za osebo. V pred- in po sezoni znatni popusti. Vojna glasba ter druge zabave. Kopeli doma, lastna elektr. razsvetljava in tako dalje. Več pove in prospekte daje kopališčna uprava Krapinske toplice. 64 T Morsko kopallšCe Baska um otoku Krltu. Divno ležeči hotelVeleblfc" z novo dependanso da najlepšem obrežju Kvaraera — Prvovrstna slov. kuhinja — Električna razsvetljavi — Zdravnik v hiši — Komoditeta v vsakem ozira — Celodnevna hrana Din 56.— - Pijače ohlajene na ledu — — Priporočil se Slovencem ter daje brezplačna pojasnila 4M2 lastnik hotela Anta Tudor. Pletllnl stroji nemškega izdelka patent „ideal" z jamstv om za nogavice, jopice, svitarje in vsakovrstne pletenine nudijo vsakomur najboljšo in sigurno eksistenco. V zalogi s poukom, ki je jako lahak, in po potrebi tudi s stanovanjem edino le pri F.Kos,Lloliljafla,Zi»D.5 Generalni zastopnik. Pomladne novosti nogavic« v raznih barvah, iapna robce, čipke, ro-knvieOf naramnice, polico, razna mila, gumbe in po-trebaclno za alviljo, krojač« in čevljarja ter nahrbtnike. NAJNIŽJE CEHE. NAJNIŽJE CENE. JoSIP PETELINC LJUBLJANA 6S-T (ob vodi) blizu Prešernovega opomenlko. * T. RABIČ k Ljubljana %A 0/> Prodaje se u strogom centrumu grada Zagreba jedna velika i moderna kavana obstoječa več 40 godina, samo uz gotov novac. — Pismene upite na: Publi* citas d. d., Zagreb, Gun* duličeva 11, pod «Za— 8728». 1773 RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje Stav. 5 Mestni pogrebni »rod ▼ Ljubljani. t Potiti globoke žalosti naznanjamo, da nam je kruta smrt nenadoma iztrgala iz naše srede našega nadvse skibnega sopioga, cčeta in svaka, gospoda HINKA FAJDIGA uradnika pri tvrdki C- Pollak d. d. v sredo ob pol 7. uri zvečer Pogreb nepozabnega rrnjkega sc vrši v petek dne 18. junija 1926 ob 6. uri zv. izpred h"še ža osti na Gosposvetski ceati st 6. na pokopališče pri Sv. Križu. Maše zadu>nice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJUBLJANI, dne 17. junija 1926. Ž?!ujoči rodbini : Fajdiga - Fermantin. Razši te ,Siov. Narod! Urejuje: Josip Zupančič. — Za «Narodno tiskarno*: Fran Jezeršek. —* Zs inscratnl del lista: Oton Christof. — Vsi ▼ Ljubljani.