193. šteuHKa.
v četrtek. 22. aviusto 1901
XL leto.
Izhaja vsak dan ive*er, IzimSl nedelje in praznike, ter velja po po*« prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za^Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. - Za tuje deteie toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati-
je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v L nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva In npravnlstvo
Uredništva telefon št 34»
JVtesečna priloga: „Slovenski tehnik".
Posamezne številke po 10 h.
Kranlsbl deželni zbor.
Ministrski svet je sklenil, da letos kranjskega deželnega zbora n e skliče.
Vzrok temu je, ker je vlada prišla do spoznanja, da v tem deželnem zboru ni mogoče rešiti volilne reforme. Take volilne reforme, kakršno bi radi imeli združeni klerikalci in Nemci, ne dopusti narodno-na predna stranka in je ne sme dopustiti, drugačne reforme pa neče klerika lnoneinška zveza.
Vlada se je pripravljala, da poskusi doseči kompromis, a niti tako daleč ni prišla, da bi bila sploh stopila v meritorna pogajanja z na-rodno-napredno stranko, kajti že njeni dogovori s klerikalci in z Nemci so jo prepričali, da je vsak uspeh izključen. Klerikalnoneinška zveza hoče samo tako volilno reformo, ki naj bi spravila slovensko meščanstvo ob vpliv in veljavo v deželnem zboru. Ko je vlada to videla, je sploh prenehala s svojimi poskusi, doseči spora-zumljenje in se je odločila, da dež. zbora sploh ne skliče.
Za Šusteršič-Krekovo izdajalsko kliko je to strahovita zaušnica. Ta klika se je trudila na vse načine, da bi dosegla sklicanje dež. zbora. Delala je na vse kriplje na to, naj bi vlada dež. zboru zopet predložila tak nacrt volilne reforme, kakor ga je predložil Gautsch, načrt, ki naj bi dal kle-rikahem deset novih mandatov, ki naj bi mestnim volilnim okrajem priklopil toliko vasi, da bi kmetski volih-i zadušili meščanske volilce in ki naj bi ohranil nečuveni privilegij veleposestnikov. Toda vse moledovanje ni zaleglo nič. »Slovenec« sicer še vedno neče prav verjeti, da se dež. zbor no -kliče, a resnica je vendar. Vlada je sprevidela, da vsled trme in samogoltnosti klerikalnonemške zveze ni mogoče napraviti volilne reforme, ki bi mogla obveljati. Pri pogajanjih s klerikalci in z Nemci je to tako jasno spoznala. da so z narodno-na]»redno stranko še pogajala ni, vlada je sama izpre videla, da narodno-napredna stranka tega ne more sprejeti, kar zahtevajo Nemci in klerikalci, in zato je prenehala z vsemi poskusi in se je odločila, da dež. zbora sploh ne skliče.
Krek in Susteršič sta hudo blamirana. Rada bi bila imela vsaj razpravo o volilni reformi. Z govorniške tribune dež. zbora bi bila rada grmela, da bi razburjala   in slepila
volilce po deželi. Potrebovala sta viharnih sej in hrupnih debat, da bi mase razgrela in razvnela za prihodnje volitve. A vlada se na želje Su-steršič-Krekove klike ni ozirala. Ko bi imela ta klika tisti vpliv, ki si ga prisvaja in s katerim se baha, bi bila pač lahko dosegla svoj namen. Tako pa vidimo, da je ta vpliv, s katerim klerikalci toliko renomirajo, v sredi votel, od kraja pa ga nič ni.
Volilna reforma za deželni zbor je za letos pokopana in ker poteče v kratkem funkcijska doba deželnega zbora, se bodo vršile prihodnje volitve na podlag] starega volilnega reda. Mnogo klerikalnih upanj je s tem pokopanih, mnogo klerikalnih nade j je splavalo po vodi. Od slovenskih naprednjakov samih bo odvisno, če bo prihodnji deželni zbor sklenil volilno reformo, za kakršno so se zmenili klerikalci in Nemci, ali demokratično, moderno in pravično volilno reformo.
Kvotna deputacija.
Budimpešta, 21. avgusta. »Budapesti Naplo« poroča, da so se kvotne deputacije glede kvote zedi-nile. Določila se je dosedanja kvota. Ogrska deputacija je izjavila, da gospodarsko razmerje Ogrske opravičuje (?> pravzaprav le 29 odstotno kvoto in le iz višjih državnih ozirov se dovoli dosedanja kvota. (Kako so vendar Madžari velikodušni!)
Zopet s stanki vladarjev
Rim, 21. avgusta. »Giomalc d' Italia« poroča, da bo kralj Edvard povodom pomorskih vaj pri Mesini obiskal italijanskega kralja.
B o r o 1 i n . 21. avgusta. Cesar Viljem se že pripravlja na obisk angleškega kralja Edvarda v Londonu. Spremljal ga bo vojni minister E i -nem, iz česar se sklepa, da se bodo razpravljale vojne konvencije.
Maoedonske finance.
Carigrad, 21. avgusta. Primanjkljaj v maoedonskem proračunu znaša 300.000 turških funtov, od katerih odpade 100.000 na založnike za turško armado. Vojaške plače se niso izplačale že tri. plače ci\ ilnim uradnikom pa dva meseca. Ker ^odstotno zvišanje carine in tekoči davki ne bodo zadostovali v pokriti«- primanjkljaja, so vsi finančni delegatje brzojaviU svojim poslaništvom, naj nujno zahtevajo od Turčije izplačilo
i—i----------1 ■-       ■• - ----------------
250.00(1 funtov, ki so določeni po § 7. finančnega protokola.
Turškc-perzijski mejni konftikt.
Carigrad, 21. avgusta. Perzijski poslanik je pri turški vladi resno protestiral, ker se turške čete vkljub zagotovilu še neprestano pomikajo naprej na perzijskem ozemlju. Poslanik je kategorično zahteval odgovor, ali se turške čete umaknejo ali ne. Zahteva se je predložila ministrskemu svetu. — V Bendu, tri kilometre od perzijskega mesta Urini je se nahaja večji oddelek turških vojakov.
K uski poslanik je imel danes s turškim ministrom zunanjih del razgovor, v katerem sta prišla tudi na turško-perzijski konflikt. Minister ni hotel dati jasnega odgovora. Dejstvo je, da imajo turški vojaki več perzijskih naselbin zasedenih.
Dogodki na Ruskem.
P e t r o g r a d , 21. avgusta. Danes se je začela preti vojaškim sodiščem, ki mu predseduje general M u -lim, glavna obravnava proti 18 osebam, ki so obtožene, da so pripravljale atentat proti carju, velikemu knezu Nikolaju in ministrskemu predsedniku Stolipinu. Obravnava je tajna.
Zveza ruskega ljudstva je earja popolnoma zapredla v svoje mreže, tako da si neprestano dopisuje s predsednikom dr. D u h rovi n o m , ki je dobil velik vpliv na državne, upravne in personalne zadeve, kakor jih je imel svoječasno Pobjedonos-eev. Nedavno je ukazal ear, naj se izplača dr. Dubrovinu četrt milijona rabljev za agitacije za volitve v dumo.
Mednarodni socijal stični shod v Stutgartu.
S t u t g a r t , 21. avgusta. Včeraj se je otvorila prva plenarna seja ob velikanski udeležbi. Prve točke so bile k o 1 o n i j s k e z a d e v e. Kongres je v posebni resoluciji, kakor 1. 1900. in 1004. zavrgel sedanjo kolonizacijsko metodo. Vsem socialističnim poslancem se je naročilo, naj v svojih parlamentih zahtevajo reforme ter se zavzemo za usodo domačinov v kolonijah, da preneha suženjstvo ter se domačini vzgoje k neodvisnost i.
Ženska konferenca se je zaključila zelo burno ter je bila zavržena
protiresolucija avstrijskih delegati n j glede ženske volilne pravice.
Posebno viharna je bila debata vseh petih komisij o militarizmu. V imenu nemških socijalnih demokratov je izjavil V o 1 1 m a r , da bi bila nesmisel, spojiti vse narode na programu internacionalizma. Ravnotako neumna je ideja, z generalnim štrajkom odpraviti vojske, kakor ideja, čez noč uničiti kapitalizem. Glavni pogoj socijalizma je, dobivati vedno več vpliva na vlade in na javno mne-
nje.
Zarota v Lisaboni.
Madrid, 21. avgusta. V Lisaboni so razkrili zaroto proti kralju in ministrskemu predsedniku. V delavskem delu mesta se je razpočila bomba, vsled česar je bil neki mladenič ubit, dve osebi pa sta bili ranjeni. Vsled policijskih poizvedovanj so zaprli medicinca Jože Vettencoura, ki je priznal, da je vodja zarote, ki ima namen, ubiti z bombami kralja in ministrskega predsednika. Zaprli so trideset sokrivcev, ki vsi pripadajo republikanski stranki. Obravnava se bo baje izvršila takoj tajno na neki križarki, nakar bodo obsojene poslali na indijske otoke v prognanstvo.
Punt v Maroku.
Pariz, 21. avgusta. Ker se francoskim vojakom ni posrečilo, pregnati marokanske puntarje daleč od Casablance, je položaj vedno zelo kritičen. General D r u d e je prosil francosko vlado brzojavno za več vojaštva. Govori se, da je bilo pri zadnjem spopada ubitih nad 2000 Arabcev, kar pa je brezdvomno pretirano. V obmorskih naselbinah se širi agitacija za izgon vseh Evropejcev. Bati se je, da puntarji obkolijo francoski vojni tabor, ker se je pun-tarjem pridružilo že mnogo maroških vojaških oddelkov. Štiri najvažnejša plemena južnega Maroka, ki so proglasila sultanovega brata Mulej Ha-1 Ida za sultana, se pripravljajo za naskok na Casablanco. Govori se, da Mulej Hafid že koraka proti Casa-blanci na čelu 0000 mož, ki imajo s seboj tudi topove.
London, 21. avgusta. Na levo krilo francoskih čet se pripravlja znova napad. Iz Rabata je prišel močan oddelek puntarjev ter so se usta vili nasproti francoskim pozicijam. Arabci Mazaganci so izjavili gubernator ju, da bodo mirni le tedaj, ako odidejo francoske vojne ladje.
Upravnišfva telefon št. 85.
Gubernator v Fesu je pozval Francoze in vse druge Evropejce, naj zapuste prestolnico, ker se je bati nemirov.
M a d r i d , 21. avgusta. Minister zunanjih del je povedal, da so Anglija, Francija, Nemčija in Španija pooblastile svoje konzule v Fesu, naj v slučaju kake nevarnosti nemudoma odpotujejo s svojimi kolonijami.
Pariz, 21. avgusta. Vojak, ki je v veliki mošeji v Fesu proglasil sultanovega brata Muleja Hafida za sultana, je bil javno obglavljen. Nastal je velik strah, ker proklamacija drugega sultana, dokler živi še prvi, je znamenje za revolucijo. Takoj so se trgovine zaprle, a Židje so se zabarikadirali. Za novega sultana proglašeni Mulej Hafid, ki je bil dosedaj namestnik v Marakešu, je začel zbirati vojsko. Pravi sultan je v veliki nevarnosti.
Znhteuajmo občno držauno zavarouanje proti ulmam!
Nesrečna toča napravi pač vsako leto v raznih krajih večjo ali manjšo škodo, toda da bi tako pogosto klestila in tako uničevala vse poljske in druge kmetijske pridelke kakor letos, ne pomnijo mnogi stari ljudje.
Že nekaj tednov sem dohajajo neprenehoma žalostne novice, da je toča v tem ali onem okraju vse uničila. In resnica je, da kjer se je letos vsula, je z malimi izjemami vse ogolila, tako da so nekatere občine popolnoma ob ves pridelek. To je tem žalostneje, ko je ravno letošnje leto vse dobro kazalo, zlasti pa trte.
Na Kranjskem je toča že v več krajih potolkla, n. pr. vinograde na Trški gori in v Grčevju na Dolenjskem, pa tudi po Notranjskem in Gorenjskem je prav močno bila. Ponekod, n. pr. na Trški gori pri Novem mestu, v Dobrničah in v Vremah ter v Smerjah v Vremski dolini je pobra-la toča 80—100'r vseh pridelkov. V nekaterih vinogradih ni bilo dobiti ne enega vsaj deloma nepoškodovanega grozda in na bližjih njivah ne trne cele bilke.
Xa novomeški Trški gori, kjer se prideluje priznano dobra vinska kap-Ijiea, so bile trte močno obložene z zdravim grozdjem. Vse se je trudilo, da bi jih do jeseni ohranili zdrave, zato ni nihče štedil ne z galico, ne z Žveplom, toda komaj 10 minut trajajoča nima je uničila ves up.
LISTEK.
Morala v šoli.
Slučaj je nanesel, da so mi prišle v roke učno knjigo, ki jih rabijo v naših ljudskih šolah. Listal sem v teh knjigah, pogledal tod nekaj in tam nekaj in se spominja! onih časov, ko sem sam rabil take knjige. Spoznal sem, kako praktične so dandanašnje učne knjige, koliko več se otroci dandanes nauče, spoznal sem pa tudi, da BO šolske knjige v enem ozira danes prav tam, kjer so bile prod mnogimi leti, namreč v oziru moralnega pouka.
§ 1. ljudskošolskega zakona z dne 14. maja 1869. leta drž. zak. št. 02. določa glede namena in uredbe javnih ljudskih šol: »Ljudski šoli je naloga otroke nravno-pobožno vzgajati, razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih s potrebnimi znanostmi in zvedenostmi v nadaljno iz obrazovanje za življenje in dajati jim pravo podstavo, da bodo enkrat vrli ljudje in državljani.«
Kratki smisel te postavne določbe je: ljudska šola naj otroke vzgoji za moralične ljudi, za pobožne ljudi in naj jih opremi s tistimi znanostmi in zvedenostmi, ki jih rabijo za življenje.
Da se vzgajajo otroci v naših šolah za pobožne ljudi, je notorično. Tudi glede pozitivnega znanja je do mnevati, sodro po knjigah, ki se rabijo, da je učni cilj razmeram primeren: da so cilj navadno ne doseže, tega je kriv neredni obisk šole, preveliko število učencev, ki pridejo na posamičnega učitelja, poldnevni pouk in kar sploh ovira in onemogoča poduk.
Kako pa je z inoralično vzgojo v ljudski šoli To vprašanje se mi je vsililo, ko sem pregledoval šolske knjige tor iskal, kako dosezajo šole v zakonu določeni svoj namen. Kar sem našel, me nikakor ni razveselilo.
Kdor pozna razmere zlasti na deželi, tisti ve, da je naše ljudstvo sicer pobožno, vprav strahovito pobožno, da pa tiči za to pobožnostjo le malo resnične morale. Ker imajo klerikalci navado, da v svoji hudobiji zvračajo vso krivdo za te razmere na šolo, morda ne bo odveč, če se o tej stvari malo pomenimo.
Vzgoja mladine je%v rokah treh faktorjev: staršev, cerkve in šole, in sicer imajo največ vpliva starši in cerkev, najmanj pa šola. Otrok hodi le nekaj let v šolo in učitelj se s po-samičniki ne more dosti pečati, ker jih je preveč, vrh tega pa starši in duhovniki najraje še to podirajo, kar je šola zgradila,
Kako je z inoralično vzgojo star-lev, pač ni treba praviti. To ve vsakdo, kdor pozna razmere na kmetih.
rl udi cerkev ne stori skoro nič za inoralično vzgojo, ker je duhovščina vse svoje* dtd-ovnnje koncentrirala na to, da zadobi neomejen vpliv na ljudstvo in vzgoji v ljudstvu ver ski fanatizem ali, bolje rečeno, da napravi iz ljudi fanatične klerikalce, kar je. mimogrede omenjeno, že samo na sebi nemoralen eilj. Moralično vz-gojevanje mladine, poduk odraslih v morali to so postale postranske stvari za duhovnika, prav zaradi tega, ker je duhovnik zapustil svoje prejšnje nepolitično stališče in postal strankar in politični agitator. Vera je postala sredstvo v dosego političnih namenov in vsled tega je njena moralična vsebina stopila v ozadje. Kako tudi naj bo učitelj morale človek, ki rabi najbolj nemoralna sredstva v dosego svojih namenov.
Starši in cerkev torej ne prideta kot faktorja za moralno vzgojo mladine dosti v pošte v, dasi bi morala biti prva faktorja. To je glavni vzrok slabega moral ičnega stanja mase.
Ne vem in* ne morem torej razpravljati o tem, kako se v šoli vestno skrbi za moralno vzgojo. Gotovo ima učitelj dosti prilike, da ustno navaja otroke k vsemu, kar je dobro in lepo,
a kdor ni šolnik, ta si zamore napraviti sodbo o moralni vzgoji samo po šolskih knjigah. Tu so merodnjno knjige za veronauk in pa čitanke.
Morala je po moji sodbi nauk, ki iz pojavov življenja izvaja, kaj je prav. dobro in lepo, in kaj ni prav, nego slabo in grdo. Površen pregled šolskih knjig pokaže hitro, da se uči morala v obliki ukazov in prepovedi, da igrajo glavno vlogo božje, cerkvene in državne zapovedi in prepovedi. Teh se mora otrok naučiti na pamet, ne glede na to, če jih umeje ali če jih ne umeje; naučiti se jih mora, kakor »regelee« gramatike i u računstva. Pravzaprav se otroci nauče v Soli cerkvenega in državljanskega kazenskega zakona. Napolni se jim pač glava z vsakovrstnimi predpisi in postavami, kako se morajo ljudje v življenju ravnati, —- če je oblastveno predpisana morala tudi prava morala, to naj pustim na strani — ali kaj pomaga to, ko pa se s tem ne da vzbuditi v srcih mladine spoznanje morale, (za to ni zrela) — niti tako močno in resnično čuvstvo, da bi se pozneje v bojih življenja ravnali ljudje po tem čuvstvu in bi jim dalo to čuvstvo moč premagovati zapeljivosti, strasti in slaba nagne-nja. Šola — v prvi vrsti veronauk — vtepa mladini same moralne formule, v srce pa ne vseje tega, kar bi otroku,    kadar   odrase, pomagalo,
spoznati velečastje moralnih zakonov in mu dalo notranjo moč se po njih ravnati. Metoda, ki se rabi pri veronauku, ne more roditi sadu, kajti otrok se uči morale nekako tako, kakor papiga besed. »Spoštuj očeta in mater —«, »umivaj se« — »ljubi vse strice, tete, botre« — »bodi pokoren duhovnikom mežnarjem in »biri-čem«, »ne kolni« — »ne prešestvaj < -spoštuj nedelje in praznike« — »ne zaželi svojega bližnjega žene« — kak vtisek morajo take zapovedi napraviti na otroka? Prav nobenega, posebno če otrok vidi, da so 006 vsako nedeljo in vsak praznik pijani, da mati sede pred hišo in opravljajo sosede, da fantje vasujejo in se pretepajo, itd. itd. Otrok se pač nauči teh dolgočasnih litanij, v spominu mu ostanejo kot fraze, na njegovo srce pa to n i č ne vpliva.
(Konec prihodnjič.)
Brata.
Povest. — A. P. Rušič. (Dalje.)
Zvečer se je vrnil pijan. Baraka je bila prazna in šele ko je prižgal svečo, je videl na zgornjem koncu na postelji Klarico. Pogledal ji je v drobni in nedolžni speči obrazek, ves umazan in moker od solz. Dolgo je gledal v ta obraz in mrmral:
13
no-napredua stranka so se brez obotavljanja izrekli z a t o , da se skliče dež. zbor v rečeni namen, zakaj osušen je barja je tako velikanske važnosti v gospodarskem oziru, da je brezvestno hudodelstvo na občni koristi, če se to po nepotrebnem zavleče. Nemci in narodno-napredna stranka so torej bili z a sklicanje dež. zbora, da reši osušen je barja, klerikalci pa so bili proti temu in zaradi odpora klerikalcev se tedaj deželni zbor ni sklical. To je faktum, ki ga lahko potrdita dež. predsednik S c h w a r z in dež. glavar D e t e 1 a. Samo zaradi odpora klerikalcev se takrat ni sklical dež. zbor, samo po krivdi klerikalcev stoji sedaj vprašanje o osušen j u barja in ne more nikamor naprej, samo po krivdi klerikalcev je ta velikanskoponiembna gospodarska naprava zopet odložena za kdo ve koliko let. To je resnica in samo najpodlejši lažnivec more imeti pogum to dejstvo tajiti. »Slovenec«, ki živi od laži, ima ta pogum. To je naravnost nečuveno, da se upa ta list utajevati celo take stvari, ki so tako notorične, kakor ta. Brezstidili lažnivci - to je vse, kar se more na tako urnebesno podlost zagnati klerikalni tolpi v obraz.
— Crna internacionala sklicuje za sredi novembra splošen katoliški shod za celo državo na Dunaj. »Da pa bode ta boj bolj uspešen, moramo po besedah »moli in delaj« ne samo si zagotoviti pomoč od zgoraj, marveč tudi pripraviti in ostriti orožje« — pravi oklic, na katerem so podpisani klerikalci vseh narodnosti. Kaj klerikalci že več ne verjamejo v božjo vsegamogočnost, da jim »pomoč od zgoraj« več ne zadostuje! Bog je vendar vsognmogočen in vsega voden in bo svojo cerkev že sam obvaroval vsake škode. Zoper božjo voljo ne pade noben las z glave in tudi vsi brezverci ne bodo cerkvi mogli ničesar storiti, če ni Bog s tem zadovoljen. Cemu se torej ti prelat je, aristokrat je in špekulantje, ki so združeni v katoliškem centralnem odboru, tako pehajo?
— Klerikalni narodnjaki. Da je
vse narodno navdušenje, ki ga hlinijo naši klerikalci, zgolj slepilo in pesek v oči nerazsodni masi, dokazuje najbolj boj, ki so ga pričeli klerikalci proti »Družbi sv. Cirila in Metoda« v tistem trenotku, ko so izgubili neomejeno moč v tem zavodu. Dosedaj so bili klerikalci dolgo vrsto let absolutni gospodarji v družbi in napredni elementi so bili samo dobri v to, da so jim ponižno hlapčevali, plačevali in družbo vzdrževali. C i ni pa so se plačujoči sloji postavili na stališče, da hočejo imeti v družbi tudi svojim prispevkom primemo veljavno besedo, zlasti ker so uvideli, da tira klerikalno gospodstvo družbo na rob gmotnega in moralnega propada, -o klerikalci zasikali kakor razjarjeni gadje in jeli groziti z bojkotom, ako se ne pusti družba še nadalje v njihovih rokah. No, te grožnje niso vlekle, ker je vedel vsakdo, da klerikalci niti desetinke tega niso prispevali, kar se je nabralo za družbo. Družbino vodstvo je prešlo v delavno neklerikalne roke, klerikalci pa so jeli izvajati svojo grožnjo z bojkotom. Začetek so napravili na Je^ui-cab. kjer je oačeloval tamkajšnji podružnici znani zloglasni župnik Za-bukovec. Po iniciativi tega fanatičnega popa se je podružnica ra/lru-žila in poslala SVOJe knjige vodstvu Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljano. To dejanje je za klerikalce veleznačilno in dokazuje, da jim ni čisto nič za narodno stvar, marveč da
se dado pri svojem delovanju in neha n j u zgolj voditi od brezmejne svoje strankarske strasti. Ako je Zabu-kovec kot straiikar užaljen, lahko izvaja konsekvence, ne da bi se mu moglo to posebno v zlo šteti. Mož bi bil lahko odstopil kot podružnični načelnik ter izročil vodstvo podružnice drugim rokam. Toda pop, ki je izgubil že vsak narodni čut, je v svojem zakrknenem strankarstvu podružnico naravnost ubil iz golega maščevanja, ker se na skupščini v Bohinjski Bistrici ni vse izteklo tako, kakor si je želel on in njegovi somišljeniki. Takšni so klerikalni narodnjaki! In to herostratsko početje proslavlja »Slovenec« in ga priporoča v posnemanje! Fej! Ta slučaj na Jesenicah je me-mento naprednim elementom, naj pazijo, dći razni Zabukovci tudi dru-godi ne razbijejo podružnic na sličen način, kakor so to storili na Jesenicah. Torej pozor!
— Italijanski cerkveni škandali in »Slovenec«. Znana je predrznost, s katero utajuje »Slovenec« vse, kar mu ni všeč. Se stvari, ki se zgode doma, o katerih se vsakdo lahko prepriča, utajuje z največjo brezstidnostjo. »Laž je, vse laž, od konca do kraja laž« — tako se upa pisati škofovo, glasilo. In če je kaka stvar sodno dognana, pa pravi — obsojenec je nedolžen, liberalci so ga po krivici obsodili. Še z večjo nesramnostjo se upa ta list tajiti stvari, ki so se zgodile v oddaljenejših krajih. Zdaj n. pr. so vsi evropski listi polni poročil o razkritih duhovskih in samostanskih škandalih v Italiji. Vsled teh škandalov je nastalo v Italiji velikansko protiklerikalno gibanje. Zgodile so se velike demonstracije, primerili so se izgredi, pri katerih je moralo vojaštvu streljati in je ubilo več ljudi in na stotine drugih ranilo, dogodili so se napadi na posamične duhovnike, na cele samostane in tudi na cerkve. Tako velikansko gibanje, taka revolucija vendar ne nastane brez vzrokov. Preprosto ljudstvo se zoper duhovnike sploh težko dvigne. V Borovnici si gotovi ljudje še v čast štejejo, da je fajmošter oskrunil več šolskih otrok. Ni dvoma, da je početje italijanskih duhovnikov — poročila izpred sodišča v italijanskih listih govore dan na dan o obsojenih duhovnikih — le sodu dno izbilo. In kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, če bi vlada ne postopala tako ostro in brezobzirno. Vlada ščiti zdaj cerkev in duhovnike z vso silo in ve zakaj: Ker bo odslej cerkev vlado podpirala proti socijalnim demokratom in liberalcem. »Slovenec« pa o vsem tem nič neče vedeti, nego le po svoji navadi kriči: laž, laž, laž. Kaj ima svoje čitatelje še vedno za tako bedaste, da mu bodo verjeli. Kaj je kdo še tako neumen in bo verjel, da se more z izmišljotinami pripraviti na stotiso-če ljudi do revolucije zoper cerkev? »Slovenec« si bo moral že izbrati drugo taktiko, če bo hotel varati javnost v tej zadevi.
— V svoji zlobnosti so otročji. Pretekli torek si je škofovo glasilo privoščilo veselje in dalo dosledno, kjer se v listu omenja poslanec Ivan Hribar, natisniti njegovo ime z malimi začetnimi črkami. Menili so, da so si s tem izmislili nekaj posebno izvirnega in genialnega, a so se pokazali samo brezmejno otročje, dasi so hoteli biti samo zlobno maliciozni. A pri tem še v svoji ideji, pisati njim toli neljubo ime poslanca Ivana Hribarja z malimi začotnimi črkami, niti originalni niso. ker samo opičje posnemajo hrvatski napredni list »Pokret«, ki je pred več nego en itn letom
Pa ne samo na Kranjskem, marveč od vseh krajev prihajajo tužna poročila o velikih poškodbah po toči. Tako je n. pr. močno potolkla po ha-loških vinogradih okoli Ptuja na Štajerskem, ponekod na Krasu, v Furlaniji, po tržaški okolici, po Istri, Dalmaciji itd.
Koder je toča tudi poljske pridelke ter celo travo in deteljo popolnoma zbila, je ljudstvo kar obupano ter se resno bavi z mislijo na splošno izselitev, kajti z državnimi in deželnimi podporami, ki jih dobe bodisi v denarju ali v blagu, je poškodovancem le malo pomagano. Ko bi se hotelo vsem potrebam le deloma zadostiti, bi se moralo letos samo vinogradnikom v prizadetih deželah več milijonov kron dovoliti.
Da bi se s podelitvijo takih podpor le količkaj položaj ublažil, ni misliti, kajti podelitev večje ali manjše državne podpore je v Avstriji, vsaj na Kranjskem, večkrat odvisna od faktorjev, ki niti pojma nimajo o našem kmetijstvu, dočim se poročila županstev in strokovnjakov le za silo upoštevajo.
Z razdelitvijo nezadostnih podpor, ki delajo glavarstvom in županstvom neverjetne sitnosti, se doseže pogostokrat ravno nasprotno, kakor se je hotelo doseči. Ker je pri takih razdelit vali sploh nemogoče vsem ustreči, nastanejo nehote medsebojni prepiri, žaljenja in nasprotstva.
Kdor se dandanes s kmetijstvom sam bavi, ve, kakšne težave mora prebiti in koliko izdati, preden spravi svoj pridelek pod streho, odnosno v denar. V slučaju uime so vsi občani enako prizati; zato bi pa morali priti pri razdelitvah tudi večji posestniki v poštev. Toda ti rajši utrpe vsakršno darilo, kakor da bi si za nekaj kronic ali par mernikov žita nakopali na glavo še večje sovraštvo svojih sosedov in soobčanov.
V takih slučajih bi mogla vlada le z znatno pomočjo obupno in razburjeno ljudstvo pomiriti. To bi se pa dalo doseči edino le na ta način, če bi se ustanovila splošna državna zavarovalnica proti uimam, t. j. proti poškodbam po toči, vodi, mrčesih, suši in vetrovih ter mrazu. Pri tem bi se lahko upoštevalo tudi zavarovanje živine.
Če se v tem oziru kmalu kaj ne ukrene, poj de naše itak že napol ban-kerotno kmetijstvo vidno rakovo pot.
Gospod komercialni svetnik in deželni odbornik Fr. Povše je sicer že pred leti stavil tozadevni predlog v državnem zboru, a ker nimajo mnogi merodajni faktorji nikakega zmisla za povzdigo našega kmetijstva, se seveda ni nič storilo v tem oziru. Sedaj pa, ko je v parlamentu velika agrarna stranka, naj bi vsi kmetovalci in kmečki posestniki brez izjeme zahtevali, da se vsi državnozbor-ski zastopniki za to pereče \prašanje krepko zavzamejo. Tukaj mora veljati načelo: eden za vse, vsi za enesra.
Fr. Gombač.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 22 avgusta.
— Br€»zstidni lažnivci. Letos na spomlad je bila vlada pripravljena sklicati deželni zbor Kranjski v svr-ho, da stori potrebne sklepe glede o-sušenja barja. Hotelo se je. da naj se razpravlja samo glede osušen ja barja, vse drugo zadeve pa naj se puste na strani. V to svrho so bile vprašane vse tri stranko. Nemci in narod-
»Kaj napravim s teboj. Klarioa I Kam greš in kakšna je tvoja pot f« Sedaj, ko je bil pijan, je bil gin jen še bolj in misli njegove polne obupa.
Šel je ven in nekoga iskal. Tupa-tam so ležali njegovi tovariši na zemlji in gledali v krasno brezkončno nebo, ki so svetile na njem zvezde, žareče in meglene. Nihče se ni zmenil zanj.
Pod golim in nizkim gričem je v temi ležalo nekaj ljudi na razgreti zemlji. Pogledal jim je v obraze in se vsedel poleg njih. Tu je bila Fina, brezbrižna in lena, a poleg nje je sedel močni in dolgi laški delavec, tio-polnoma obrit, z malimi, prikritimi očmi in črnimi ter mastnimi kodri, ki so -o svetlikal] v svetli noči. Brutalen in odločen je bil njegov koščeni obraz in njegova svitla obleka je bila vsa razcefrana in posvalkana. Na drugi strani Fine je na pol čepel, na pol sedel Urh in poleg njega sta se valjala po zemlji še dva človeka, od katerih eden je imel na sebi plavo obleko in bil po obrazu ves sajast.
Ozrl se je Hilarij v Fino s pro-sečim pogledom, toda ona se ni zmenila zanj.
»Dober večer!« je izpregovoril glasno.
Nekdo je globoko zarenčal in čez trenotek se je obrnil laški delavec do njega in mu ostro pogledal v lice ter oči.
»Pijan si!« je zamrmral.
Vsi so molčali, dokler ni izpre-g-ovoril zopet Hilarij:
»Ardigal!«
Italijan se je obrnil. »Ali imaš zganja je zašopotal. Zagrabil jo vesel prazno steklenico, ki je ležala poleg njega in jo zavihtel daleč proč . . .
»Nimam!« je odvrnil Hilarij.
»Tako... Kje si se zabaval? Sam si se nasitil, a nam nisi prinesel
ničesar 1 Pes!«
Hilarij je miroval, dasi se je sr-dil, da se Fina še vedno ne zmeni zanj . . . Kakor bi ga sploh ne bilo .. . Urh pa se je smejal kakor opoldne.. Ta smeh je srdil Hilarija in zato mu je rekel s pijano trdovratnost jo osorno:
I lemu si tu? Proč pojdi!«
Crh ga je ves začuden pogledal.
»Zaradi tebe?« Hudoben in izzivajoč je bil ta odgovor in spekel je Hilarija neizrečeno.
»Proč pojdi!« je trdovratno ponovil pijani Hilarij.
»Nečem!«
Molče je vstal Hilarij in opotekajoč je šel okolo Ardigala in Fine k bratu. Še preduo se je Urh nadejal, zavalil se je Hilarij težko nanj in ga pričel daviti... Urh je pobledel in nerazumljivo grgral; oziral se je proseče po ostalih in se branil krčevito. Nihče se ni zmenil za prepirajoča se brata. Suval je Hilarij brata v prsa, poklekal mu na trebuh in ga pritisnil krčevito z zardelim obrazom k zemlji. Ko ga je naposled ves truden izpustil, se je oddaljil Urh za par korakov in Hilarij je ves zasopel sedel nazaj na prejšnje mesto.
I )olgo so molčali.
»Fina, glej kaka luna je danes, kakor bi frfotal kos pajčolana na nebu!« je končno izpregovoril zopet Hilarij. »Ali bo ščip .;«
\e vem! Nisem »loma v teh krajih,« je malomarno odgovorila. »Smrdiš po žganju, nesrečnež!«
»Ne bodi siten! Ali ti prikop-Ijem eno?« je z veliko mirnostjo pripomnil Italijan.
Onemogel je omahnil na zemljo. Nestalno mu je prožil pogled po obrazih navzočih. Srdil se je, da molče vsi tako trdovratno, odkar je on prisedel. Volkovi! si je mislil in studili so se mu, studilo se mu je vse, česar se je domislil. Z očmi je begal neprestano in naposled mu je pogled zopet obvisel na Urhu. Gledal je Urh vanj s svojimi prekanjenimi očmi, ki so se smejale venomer in tudi usta njegova so se zaokrožila v ironični, prešerni smeh.
»Poberi se!« ... je jezno siknil nanj.
Urh pa je molčal, a njegove oči so se neprestano in zasmehujoče ozirale v Hilarija iz polteine.
Vstal je zopet Hilarij. Ni imel miru; kakor bi se žgal na ognju. Toda Urh ga ni več čakal mirno; tudi on je vstal. Vzdignil je Hilarij roko in zamahnil trdo. Tedaj pa se je Urh nenadoma in z veliko naglico obrnil in roka je zabobnela po zritem, grba-stem Urhoveui hrbtu kakor po deski. Podstavil je Urh bratu   nogo in ga
prišel na idejo tiskati ime Starčevi-eanca dr. Elegovica z malimi črkami. Vidi se torej, da so časti vredni posvečeni in neposvečeni uredniki že prišli popolnoma na psa, ker morajo krasti ideje pri naprednih listih, ako mislijo izkuhati kaj posebno originalnega. Da se jim pa ta »kuha« navadno ne posreči, je krivo največ to, da so gospodje okrog »Slovenca« sposobni samo za rousko posnemanje in imitiranje, niso pa dostopni svobodni invenciji. Sicer pa smo prepričani, da se poslanec Ivan Hribar toliko briga Zel to, kako pišejo pri »Slovencu« njegovo ime,   kakor za lanski sneg.
— Evharistieni shod za ljubljansko škofijo se je otvoril danes in zato je koj zjutraj legla nad Ljubljano neprodorna megla. Ker nič ne damo na slučaje, smo preverjeni, da je izpuhtela iz glav Prečastitih, Ve-Iečastitih in Ćastitih Gospodov in se koncentrirala nad njihovim taboriščem v viden znak nevidne milosti božje. Nekdaj so nad zbranimi apostoli plavali jeziki, v glavi pa jim je ostal duh, zdaj pa je iz Njihovih glav spuhtel ves megleni duh in ostali so jim le jeziki. — Prav posebno gosta megla je visela nad škofijskim poslopjem.
— Katoliška   maščevalnost. Za
časa državnozborskih volitev je bila neka delavka I. G. v službi pri zgradbi poslopja, ki ga zida »Katoliška tiskarna«. Na dan volitve, ko se je izvedelo, da je zmagal župan Hribar, je ob tej vesti zaklical tudi mož imenovane delavke: »živio Hribar«. Slučajno je slišal ta vzklic kanonik K a-1 a n , ki je bil radi tega klica ves razburjen in razjarjen. Na večer je dal poklicati imenovano delavko in jo vprašal, ako je bil dotičnik njen mož, ki je klical »živio Hribar«. Ko mu je žena to pritrdila, ji je takoj izročil njeno delavsko knjigo in ji rekel, da je odpuščena iz službe, češ, naj gre tlela iskat k Hribarju. Tako postopajo klerikalci, mi pa še nadalje mirno redimo klerikalne gade na svojih prsih!
— Učiteljska vest. Učiteljski kandidat Karel R o s t o h a r je imenovan za provizoričnega učitelja na petrazrednici v Kostanjevici; učiteljica Pranja C ero v je premeščena iz Mokronoga na dvorazrednico v Veliki Trn.
Radogoj. Prošnje za celoletne ustanove v znesku 200 K je vložiti za šol-1;o leto 1907./ 8. pri odboru »Dijaškega podpornega društva Radogoj v Ljubljani« do 1. kimovca t. 1. Prošnje imajo vložiti tudi lanski podpirane!, ki še reflektirajo na podporo. Na poznejše prošnje se odbor načelno ne bo oziral. Prošnjam je priložiti i z p r i e e v a 1 a in n a -t a n č n e ter resnične opise o premoženjskih razmerah. Odbor apelira na dijaštvo. da vlože prošnje le tisti, ki brez te podpore ne bi mogli iti na visoko šolo.
»Res pharmaceuticae«. Včeraj jo imel gremij kranjskih lekarjev sejo v hotelu »Union«. Obisk je bil nekaj radi slabega vremena, nekaj pa, ker se gospodje za tako važne se je premalo brigajo, pičel. Razmotri-vale so se stanovske razmere in želeti bi bilo. da bi se sestanki večkrat vršili, kar bi bilo za razvoj in obstoj lekarniškega stanu gotovo koristno. Predsednik društva, gospod lekarnar Maver, je v lepih besedah odgovarjal tudi na dopis v »Slovenskem Narodu« glede slovenskega uradovanja. Pojasnil je, da društvo ni politično, da občuje vsak, v katerem jeziku mu drago, da ima gremij slovenski pečat itd. Lekarnar Hočevar se mu je za-
močno sunil v prsa; Hilarij je padel, da je zabobnela sesušena zemlja.
»Ti si upaš brata svojega!« je vpil Hilarij, togote poln. »Ti. . . rahel j satanov!«
Mirno se je smejal in izzival Urh s svojimi zelenkastimi očmi.
»Pijan si, Hilarij!«
Iz polteme so se upirale vanj oči v zelenkasti luči. Še vedno so se kro-hotale; krohotale so se vedno bolj...
Počasi se je oddaljeval Urh po bregu nizdol in kričal razločno in počasi:
»Tvo-ja žena je re-va... ti pa si no rr-ree!«
Bil je onemogel in potrt. Zjokal bi se najrajši od jeze in od sramote. Kdaj je pač postal tako šibek in ubog? Kdaj? Šel je v barako, a se je kmalu vrnil. Opazil je Urh, da nese skrivaj neko temno stvar v roki in zato se je naglo oddaljeval. Hilarij je šel oprezno in počasi za njim. Naposled je šel hitreje, potem je stekel in vihtel v roki težko tesarsko sekiro.
»Ubijem te. .r. kakor mačka! Kaj si mi — brat?« Ves zasopel je tekel za Urhom, ki se je zibajoč naglo oddaljeval.
»Tvo-ja že-na je re-va . . .«
»Ubijem te .. . hinavec!«
Zapletli ste se mu nogi v nizko grmičevje in padel je zopet. Trnje se je zarilo neusmiljeno v meso in po obrazu, po očeh ga je udarilo vejevje. Zaihtel je glasno in se zasmilil sam sebi. Urh pa je stal na pesku ob morju in kričal:
»No-ree si!« ...
hvalil v slovenskem jeziku za prijazno pojasnilo, ki zadostuje stanu primerno za nase razmere. Sejo je počastil tudi starosta lekarjev, cesarski svetnik Š a v n i k , ki je vedno z vedo in nasvetom eden naj marljive j-šili članov društva. Dixi.
Zaničevanje siromakov.. Delavec Josip Bizjak je, kakor je bilo že po-ročano v št. 184. »Slovenskega Naroda«, pri kopanju v Gradaščiei na Viču utonil. Glede pogreba je županstvo odločilo, naj se po maši jama blagoslovi, truplo pa brez duhovnika pokoplje, ker duhovniki ničesar zastonj ne narede. Gospod delovodja je nato zahteval, naj bo pogreb dostojen in je obljubil, poskrbeti za pokritje stroškov. To je izdalo. 10. t. DDL je bil po maši pogreb. Frančiškanski pater je pogrebne ceremonije prav površno opravil. Še tega ni zapazil, da pred sprevodom ni nihče nosil ne križa ne svetilke. Pri imovitih ljudeh se zvoni, poje in blagoslavlja, da kar konca ni, pri tem siromaku pa je frančiškanski pater še molitve čita! tako, da ga ni nihče razumel. Pač pa gospoda ni pozabila na račun. Za kakih deset minut opravila se je zahtevalo 12 kron. Ali je mar to delo usmiljenja? Ko je bil sluga, ki je prinesel račun, opozorjen, da je 12 K vendar preveč, je vzkliknil: J a, zakaj ste pa zvoniti pustili! Tu se zopet vidi, kako duhovna gospoda delavce in sploh siromake zaničuje. — Ogorčeni delavci na Vič u.
„Sokol Ljubljana L". Ustanovni občni zbor telovadnega društva „Sokol Ljubljana I." vršil se bo sredi meseca septembra. NatanČ^eji podatki se objavijo pravočasno.
Društvo zdravnikov na Kranjskem priredi danes ob 6. zvečer na dermatologičnem oddelku deželne bolnice izredno mesečno zborovanje. Sedanji nadomestni voditelj oddelka, sekundarij dr. M Rus bo pokazal slučaj smrkavosti, ki je bil sprejet na oddelek, dočim bode prosektor dr. I Plečnik demonstriral b&kte-rijologične preparate in kulture bacila smrkavosti. — Smrkavost je zelo redka in zelo nevarna, po navadi smrtonosna kužna bolezen, ki od smrkave živ ne, osobito od konj, prehaja tudi na Človeka. Ker se sedaj v nekaterih krajih Kranjske pri konjih pojavlja smrkavost, treba je tako pri opravljanju konj, kakor pri snaženju hlevov posebne pazljivosti. Glavni vir okužbe so izločila ugoid ki se napravljajo v nosu in po koži smrkavih živali. Ta izločila pridejo ali sveža pri snaženju konj ali pa izsušena in pomešana med steljo in prah v hlevu na kako rano ali razpoklino Človeške kože in provzročijo tako smrtno okužbo.
Podružnica I. avstr. društva državnih slug v Ljubljani naznanja, da priredi dne 25 avgusta 1.1. ob 2. popoldne shod v Novem mestu v restavraciji g. Jakca ter vabi tem po tom vse tovariše in člane k obilni udeležbi. Razpravljalo se bo d t o organizaciji slug ter o udeležbi pri od-poslaniškem dnevu na Dunaju Odhod iz Ljubljane ob 7. zjutraj. Sestanek na kolodvoru južne železnice.
Gibanje med železničarji V nedeljo so imeli zastopniki železni-Čarskih krajevnih skupin v Mnriboru sestanek, na katerem so sklenili, da začno s pasivno rezistenco v svrho zvišanja p'aČ ob času, ko se ne bo škodilo vojaškim vajam. Želez ničarji tudi ne bodo delali pasivne rezistence pri osebnih vlakih, mar več samo pri tovornih vlakih. Ta sklep je bil storjen na priporočilo dunajske centrale. Reklo se je, da bi
»Proklet bodi Trli, od brata svo jega!...« Zaklel je grdo in zavihtel težko sekiro ter jo pognal v dolino. Vzduh se je stresel in zažvižgal grozeče, zvenelo je železo, zadevajoče se v skalovje in naposled se je začulo, s kako srditostjo se je zapičila sekira v zemljo.
»Pes!«
Porogljiv smeh    je    odmeval z brega.
Ko se je vrnil, ni našel nikogar več. Opotekel se je na grič. Daleč doli ob morju so trepetale v temi tri ne razločne postave, [zginile BO za tre notek, pa se zopet pojavile.
Položil je roko nad oči  in glo dal dolgo... Konture so bile nerazločne in zdelo se mu je, da spoznava temne' sence po poznatih kretnjah
Tulil je kakor star volk. Solze užaljenega so mu lile kakor otroku curkoma po licih. Vlegel se je polet: Klarice in nemirno spal. Premagali* ga je svetlo južno nebo s svojo mili no, ki je sijalo skozi odprto okno. Na njem so enakomerno svetlo žarele zvezde in lunin krajec se je smejal venomer izzivajoče. Kadar je odprl oči in zagledal ta smejoči se krajec, se je spomnil na Urha ... Včasih w mu je zdelo, da ga kliče, skočil y preplašen iz postelje in se tresel kakor mrzličen.
Preplašene, široko odprte so bile oči in on sam prestrašeno negotov. (Dalje prihodnjič.)
železničarji. Če bi med vojaškimi vajami začeli s pasivno rezistenoof dosegli samo to, da bi šlo vojaštvo peš na vaje in da bi železničarji izgubili mnogo simpatij pri občinstvu, ki je zdaj na njihovi strani. Pasivna rezi-stenoa se začne v času največjega prometa z blagom, torej jeseni — če se dotlej železniška podjetja ne bodo spametovala.
Na I. gimnaziji v Ljubljani je za prihodnje šolsko leto razpisano mesto pravega profesorja za prirodo-slovje kot glavni, za matematiko in fiziko pa kot postranski predmet. Prošnje je treba vložiti do 5. septembra na deželni šolski svet.
Nenavadno živahen je bil letos
tretji ali avgustov selilni rok v Ljubljani. Preselilo se je namreč 506 strank, ki so štele nekaj nad 1500 oseb. Stalno se je izselilo iz Ljubljane 17 rodbin, povečini uradniških, ki so bile ali prestavljene v druge kraje ali pa umirovljene, dočim je prišlo nanovo V mesto stanovat 26 družin. Lepa, zdrava in zračna stanovanja v novozgrajenih hišah so — kjer najemnina bi pretirana — že skoro povsod oddana ke—.
Županski kandidat v Preserji.
Kakor ste že poročali, se je pred kratkim vršila občinska volitev v Preserji. Vsak, kdor je hotel biti voljen v občinski odbor, mora biti župnikov podrepnik in Kobijev dolžnik. Pri nas širna občinski odbor skrbeti za blagor občanov, temveč samo za župnika in Kobija. Kaj briga župnika in Kobija, če je za občane prav, da se le pri farovžu vse popravi in da se le kaj ne stori, kar bi utegnilo Ko-biju, temu vzor-katoličanu, škodovati. Oj, ti ubogo zapeljano ljudstvo! Ali res hočete, da vas bo Kobi vse podjarmil? Le še volite njegove falirane hlapce in njegove dolžnike, potem smete prepričani biti, da bodo skrbeli za vas in ne edino za Kobija. Narobe svet. če mora pa že za odbornika vsak imeti prej navedene lastnosti, kaj šele za župana?! Kobi sam menda nemara biti več, ker noče imeti odgovornosti. Imeti pa mora zanesljivega moža, da bi se mu le ne izneveril. Biti mora torej popolnoma odvisen od župnika in njega. Edini pošteni klerikalec je Mohar. Župniku je sicer brezmejno in slepo vdan, a ni Kobijev dolžnik. Ta torej nima vseh lastnosti. Potrebne lastnosti imata samo Blaže iz Kamnika in Te-ge!j iz Preserja. Prvi je najbližji sorodnik Kobijev in popolnoma odvisen od njega, ne pa menda toliko od župnika. Najboljši bo Tegelj. Doma je prevzel lepo premoženje, a je že skoraj vse zapravil. Šel je v Ameriko, a tam so ga morah" drugi živiti in si je potem denar izposodil, da je sploh domov mogel. Ta je s svojim uboštvom popolnoma odvisen od Kobija. Je pa tuli cerkveni ključar. Doma pa žena hlače nosi. Nič skrbi, Tehlova mama bodo že vse „skoman-dirali". Župnik, župnik ali res hočete občino uničiti ? Ali smo mi vaši fa-rani ali je Kobi? On spada v Borovnico v faro, kaj se torej vi brigate zanj? Za trdno pričakujemo, da boste, ko bode volitev ovržena, pustili, kot dušni pastir vseh, volitev popolnoma pri miru. Mi si bomo izvolili može, kateri bodo skrbeli za nas in vas in ne samo za Kobija. če nas boste ubogali, verjemite, da bo prav za vse. V nasprotnem slučaju bo pa vaše ime med nami Še v prokletstvu, ko že vas zdavnej več ne bo med živimi. Kako je že Kristus rekel : Moje kraljestvo ni od tega sveta. Amen.
Za vodovod Cirknica-Rakek
je dovolilo poljedelsko ministrstvo iz državnega melioracijskega zaklada 40 odstotni prispevek. Ker so celokupni stroški proraČunjeni na 420 000 kron, znaša dovoljena nagrada 168.000 kron.
Konja je ukradel neznan tat posestniku Janezu Berniku iz Rakovnika pri Medvodah. Konj je vreden 130 kron.
Zgradbo novega mostu pri Kranju je te dni razpisala deželna vlada. Stavbni stroški so proraČunjeni na 432.000 kron. Delo se bode oddalo 16. septembra t. 1.
C. kr. pletarna v Radovljici. Učenci, ki se hočejo udeležiti pouka na c. kr. pietarski šoli vRadovljici, naj Čim prej priglase svoj vstop, da zamorejo pričeti s poukom koj v začetku učne dobe 1. septembra t. 1. Pogoje za sprejem so objavili že vsi slovenski listi; pripomniti je še, da je odbor preskrbel za dostojno prebrano in oskrbo vnanjih učencev za kar jim bo plačati samo 20 do 24 K mesečno. Starši, ki želite preskrbeti svojim sinovom dober obstanek za bodočnost, ne zamudite prilike in poš-Ijite jih v to Šolo. Stroške vam otrok v kratkem času povrne z zaslužkom v pletarni. V pletarno se sprejemajo ^di v pletarstvu že izurjeni mladeniči in možje. Plače po dogovoru. — Odbor o kr. pletarne v Radov-1 j i o i.
Domača lekarna v Želečah pri
Bledu. Deželna vlada je dovolila domaČo lekarno začasno vpokojenemu
polkovnemu   zdravniku   dr. Ivanu Benediku v ŽeleČah pri Bledu. Zagorska   narodna društva
prirede v nedeljo, dne 25. t. m. veliko ljudsko veselico v prostorih gospe Weinbergerjeve v Zagorju ob Savi. Na sporedu so te-le točke: Telovadba, a) proste vaje, ki jih izvaja društvo „Sokol", b) proste vaje, ki jih izvaja ženski oddelek, o) vaje na orodju, ki jih izvajata moški in ženski oddelek. Srečolov in šaljiva poŠta. Prosta zabava, pečenje janjoev, godba pazniškega in delavskega podpornega društva iz Trbovelj, tambu-ranje in petje. Za dobro pijačo in jedila skrbe zagorske dame v paviljonih. Začetek veselice ob 4. pop. Vstopnina za osebo 30 v. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica teden pozneje. Oisti dobiček je namenjen fondu za zgradbo „Sokolskoga doma**.
Zadružni zvezi v Celju je dovolilo poljedeljsko ministrstvo za leto 1907. podpore 6000 kron za snovanje rajfajznovih in drugih kmetijskih zadrug na Spodnjem Štajerskem.
Član uredništva „Deutsche Wacht" znani Balogh v Celju je bil te dni obsojen na 4 dni zapora, oziroma 40 K globe, ker je nekemu Kohnu rekel: rWindischer Jud', ha ben Sie Laus' am Kopf ?" Ta nem-škutarski izzivač je bil že tolikokrat obsojen radi razžaljen j a časti, da bo nedvomno že skoro slavil svoj petin-dvajsetkratni jubilej, kakor pred leti njegov vredni bratec Oechs.
Kaznovani nemskutarski og-
njegasci. SvojeČasno smo poročali, kako škandalozno so se vedli ptujski ognjegasci pri požaru v Mihovcih. Uradnik banke „Slavije" g. B. Z a-fošnik, ki je bil navzoč pri požaru, je ognjegasce opozoril na njihovo nedostojno vedenje, na kar so ga le-ti grdo opsovali. Pri tem sta se najbolj odlikovala trgovec v hiši slovenske posojilnice v Ptuju Hogenwart in gostilničar Fr. Stromayer. Oba ta dva je Zafošnik tožil radi razžaljenja časti. Hogenwart je bil obsojen na 2 dni, Stromayer pa na 1 dan zapora.
Več luči! Iz Vranskega okraja se nam piše 21. avgusta: Prijazen trg vranski s svojimi udobnostmi, s krasno svojo okolico, ki nudi tolikanj lepih zletov v planinski svet, z dobro pitno vodo in kopeljo i. dr. je res kot ustvarjen za letoviščarje, ki se tu sredi med vljudnim prebivalstvom v svežem, zdravem zraku kaj lahko okrepčajo. A eno je, kar na Vranskem ne moremo pohvaliti: to je manjkajoča razsvetljava ponoči! Ob deževnem vremenu ali pa, kadar mesec blede svoje loči ne razsiplja po tleh, je Človeku kar opasno hoditi po cesti in potih Vranskega trga. Sicer so postavljene svetilke, a prižigajo se ne. Ne vemo, zakaj ne. A le-to dejstvo kaže malo obzirnosti do tržanov, prav nič pa do tujcev. — Upamo, da se temu zlu karprej odpomore! Mislimo, da trška uprava na Vranskem še ni v tako derutnih gmotnih razmerah, da bi vsaj ob potrebi ne mogla pregnati malce nočne tmine.
V konkurs je prišel trgoveo in opekarnar pri Sv. Vidu niže Ptuja Davorin Tombah.
C. kr. avstrijske državne železnice« Z dnem 20. velikega srpana t. 1. se je otvorila med postajama Glanegg in Feldkirchen na progi Amstetten-Pontabelj ležeča postajica Mautbrucken za osebni promet ter promet s prtljago. Vozovnice se bodo izdajale na postajici. Prtljaga se bo odpravljala proti doplačilu.
K poskušenemu vlomu v Skednju poročajo iz Trsta, da je aretovani mehanik Perizza pri zaslišanju na policiji pri Sv. Jakobu izpovedal, da je nočni čuvaj v fužinah v Skednju Josip Getz tudi udeležen pri poskušenem vlomu v blagajniški lokal. Nočni Čuvaj je baje odprl okno, da sta mogla Perizza in Calligaris k blagajoi.
Vodnega kosa se sme streljati v ribarskom okraju štev. XI. pri Tržiču do konca 1. 1909 , ker baje uničuje mlado ribjo zalego.
„Društvena   godba ljubljanska priredi  danes koncert v Bbvi carijiu.    Začetek  ob   polu osmih zvečer. Vstop prost.
Iz Dragomlja se nam piše: Bivšo Rudeževo graščino na Loki pri Dragomlju sta pred kratkim kupila g. Jaklič in g. Mavsar ter sta posestvo razprodala med tukajšnje okoličane. Kako da sta prodajala omenjena gospoda, o tem bo še prilika govoriti. Danes naj le povemo, kakšna Slovenca sta gg. Jaklič in Mavsar. Možje, ki so pokupili večji del omenjenega posestva, so izvedeli, da hočeta izročiti gg. Jaklič in Mavsar notarsko delo g. notarju Voku. Tukajšnji naš zavedni kovač Mihael Ložar in ž njim več drugih mož so se pa temu odločno uprli. »Mi hočemo slovenskega notarja ali pa nobenega,« so izjavili. »Nemškim notarjem mi ne bomo nosili svojega denarja.« — »Saj je vse eno Nemec ali Slovenec, liberalec ali klerikalec,« se jim je odgovorilo. Toda možje so ostali pri svoji zahte-
vi ter se odločili za slovenskega notarja g. Hudovernika.
Redka službena doba. Včeraj je poteklo 52 let, odkar je nastopil službo pri južni železnici, sedaj čuvaj na ljubljanski postaji, Matevž Sku-bic. Pač redek slučaj.
Prijeta ubegla prisiljenca. Dne 6. t. m. sta od zgradbe »Katoliške tiskarne« pobegnila prisiljenca Jožef Friderik Kopper in Juri Blumberger ter ukradla delavcu Ivanu Mussiniju črn, 6 K vreden suknjič, v katerem je imel beležnik z različnimi opazkami. Že dne 8. pa je orožništvo v Železni Kaplji Kopper j a prijelo, Blumberger pa je še srečno odnesel pete. Kopper se je prvotno nazival za Martina Mbsslacherja in Jožefa Mare-scha ter pravil, da je prišel iz Trsta, Gorice, Radgone itd. in ker je le uvi-del, da se tem bajkam ne veruje, je povedal resnico. Tudi njegov tovariš se ni dolgo veselil prostosti, kajti, ko je dospel v Line, so ga tam prijeli. S kratkega izleta se kmalu oba povrneta z neprostovoljnim spremstvom v ljubljansko zavetišče vagabundov.
Aretovanih je bilo od včeraj do danes zjutraj v Ljubljani 7 oseb, in sicer se ga je bilo 6 na delo čakajočih koscev tako nasrkalo, da se niso prav nič brigali, da dobe dela, ampak so se spravili v Šolski drevored ter tam s svojo neotesanostjo nadlegovali mimoidoče občinstvo toliko časa, da jih je policija djala na hladno. Sedmi pa je bil policiji že dobro znani Lovro Muha, ki je bil svoj čas, kakor smo že poročali, prijet med »rokovnjači« v Mestnem logu. Ker ima pa za mesto prepovedan povratek, a se mu še vedno kolče po ljubljanskih žganje-točih, je bil, ko je kazal po Dunajski cesti svoj pogum, aretovan in bode izročen vojaški oblasti, ker je ostal dolžan še orožne vaje.
Slabo prijateljstvo. Včeraj y>roti večeru sta delavca Fran Roje in Jožef Žagar, oba v delu nekje v Šiški, v neki gostilni na Tržaški cesti skupaj pila; domov grede pa sta se okoli polu 9. v Latermanovem drevoredu sprla. V prepiru potegne iz žepa Žagar pipec ter zada ž njim Rojen v glavo tako rano, da je ta padel, Žagar pa je vrgel pipec, katerega so šele potem našli, proč in zbežal. Ko so Rojca našli na tleh krvaveti, mu je za silo dal prvo pomoč g. dr. Rus, potem so ga pa prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
»Robutati« so začeli mladi paglavci, sedaj, ko sadje zori, po vrtovih, kjer mnogokrat napravijo več škode, kakor je vredno sadje. Pred par dnevi so prišli trije taki nepokli-eani gosti na Souvanov vrt in tam pokradli kakih 5 kg breskev. Vsi trije so znani. Starši in varuhi naj bi svoje otroke, oziroma varovance, pred takimi dejanji svarili, in če ne pomaga beseda, bi najbrže pomagala le-skovka.
Vojaški vlaki vozijo, v kolikor ne bode še kakih eventuvalnih izpre-memb, po naslednjem redu: Dne 20. t. m. se je peljalo ob 4. popoldne iz Pulja skozi Ljubljano v Kranj nekaj moštva 5. domobranskega polka. — Istega dne ob 7. uri 35 min. zvečer se je odpeljalo iz Ljubljane na Javor-nik 310 rezervnikov 7. lovskega bataljona. —- 21. ob 12. uri 48 min. se je pripeljalo iz Gradca v Ljubljano moštvo 27. pešpolka. — Istega dne ob 2. uri 30 min. ponoči se je peljalo iz Pulja skozi Ljubljano v Kranj še ostalo moštvo 5. domobranskega polka. — 22. ob 10. uri 48 min. dopoldne se pelje iz Celja skozi Ljubljano na Rakek k streljanju 87. pešpolk (1200 oseb) -— 23. ob 6. uri 37 min. zjutraj se pripelje iz Maribora 47. pešpolk (1230 oseb) in se nekaj časa nastani v Ljubljani. — Istega dne ob 4. popoldne se odpelje iz Ljubljane v Gradec 1337 rezervnikov 17. pešpolka. — 27. ob 2. uri 14 min. se pripelje iz Maribora 5. dragonski polk, dne 30. pa se pelje ob 4. uri 5 min. zjutraj iz Ptuja skozi Ljubljano v Kranj 15. pijonirski bataljon.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 38 Hrvatov, 11 Slovencev .le pa šlo na Westfalsko.
Jugoslovanske vesti. Srbsko profesorsko društvo je imelo v nedeljo v Belgradu svoj občni zbor, katerega sta se udeležila tudi zastopnika »Društva hrvatskih profesorjev«, dr. Hondl in dr. Srkulj. Zborovanju je predsedoval ravnatelj uži-čke gimnazije Atanackovič; na zboru je bil navzoč tudi naučni minister Nikolič. Po daljši debati je zbor sklenil sprejeti v društvena pravila določbo o sestankih jugoslovanskih profesorjev.
»D ušan Silni« v Dubrovniku. Dubrovniški Srbi so sklenili osnovati telovadno društvo »Dušan Silni«. V nedeljo so imeli ustanovni občni zbor, ki so se ga udeležili najuglednejši Srbi iz Dubrovnika in okolice. Na čelu začasnega odbora stoji Luko marki Bona.
Jubilejne slavnosti na Bolgarskem povodom dvajsetletnice vladanja kneza Ferdinanda so se, kakor je znano, odložile na po-
znejši čas. Bolgarski listi pravijo, da je vlada te slavnosti preložila radi opozicije, ki je hotela baš na isti dan prirediti velik miting proti vladi in knezu Ferdinandu. Iz drugega vira pa se zatrjuje, da je knez Ferdinand sam odredil, naj se slavnosti odlože, ker je bil obveščen, da se na dotični dan pripravlja nanj atentat. Naj bo že kakorkoli, vse kaže na to, da je knezovo stališče po 201etnem vladanju nevarno omajano.
* Drobne vesti. Italijanski minister Tittoni pride na povratku s Severnika tudi v Išl ter izroči cesarju pismo kralja Viktorja Emanuela.
— Angleški parlament je sprejel zakonski načrt, vsled katerega je dovoljena poroka s sestro umrle žene.
— Velik požar. V Dann-heimu pri Stutgartu je zgorelo 40 hiš s cerkvijo vred. Socialistični shod v Stutgartu je nabral za pogorelce 5000 mark.
— Načelnik avstrijskega generalnega štaba je poslal štiri častnike v Pariz, da se nauče francosko. Prihodnje leto se pošlje več častnikov generalnega štaba na Angleško in v Italijo, da se priuče angleškega in  italijanskega jezika.
— Atentat na sultanat Policija v Ćikagu je razkrila armensko tovarno za izdelovanje bomb ter zaprla dvajset najnevarnejših članov armenske zveze. Eden aretovanih je priznal, da se je pripravljal atentat na sultana. Vsi zločini, ki so se počenjali zadnje čase v Njujorku in drugih ameriških mestih, se pripisujejo armenski drhali.
—Z a nove ruske železnice in za izboljšanje obstoječi h bo zahteval ruski prometni minister od bodoče dume 16,111.000 rabljev za dobo 1908,—1912.
— O s e p n i c e na Dunaju. Dosedaj so umrle za osepnicami tri osebe, v izolirani bolnišnici pa jih leži še 33. Bolezen se je zanesla z gosjim perjem iz Rusko-Poljske.
— Silen viharje divjal včeraj v Gornji Italiji ter napravil mnogo škode. V Vidmu so tekli po ulicah celi hudourniki ter so prestrašeni prebivalci zabarikadirali vsa hišna vrata.
— B o 1 e z e n ž u p a n a dr. L u-e g e r j a se vidno hujša.
— Nadškof v Poznanju postane Nemec Reinfeld, sedaj župnik v Gornji Šleziji.
— R u m u n s k i ministrski predsednik S t u r d z a je prišel na Severnik obiskat ministra A e h -r e n t h a 1 a.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Tepež. Dne 30. vel. travna t. 1. so bili fantje iz Korena, med njimi France Kozjek, in fantje iz Briš, med temi mizarski pomočnik Janez Gabrovšek, v Grjolovi gostilni v Polhovem gradcu. Prišlo je med obema gručama do prepira, in ko sta bila Kozjek in Gabrovšek že zunaj gostilne, je slednji prvega tako močno udaril s polenom po glavi, da se je ta zgrudil. Gabrovšek je bil obsojen na 4 mesece težke ječe.
Smola vdove. Neža Pertinač se je zagledala v delavca Vincencija Kespreta iz Cola ter sta živela nekaj časa v konkubinatu. Kespret jo je pa kmalu zapustil in izginil iz Ljubljane. Takrat je zapazila Neža Pertinač, da ji je ljubimec izmaknil hranilno knjižico in dvignil celo vlogo 75 K, ž njim je tudi izginila iz omare suknja rajnega moža, žepni nož in ustna harmonika. T\n teden preje je od nje izvabil posojilo v znesku 75 K z obljubo, da jih bo tekom enega meseca vrnil. Obdolženec se zagovarja, da mu je Pertinač denar posodila, on pa se je zavezal ga tekom dveh let vrniti. Seveda je bil ta zagovor neresničen. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe.
Tepež pri plesu. Dne 25. malega travna popoldne je bil v Štaličevi gostilni na Hotavljah ples, katerega se je udeležilo več fantov. Med tem je neki fant vzel drugemu peresa s klobuka. To je zanetilo razburjenje in bati se je bilo, da se vname tepež. Fant France Šubic je jel svoje tovariše miriti in je skočil med nje. Ant. Kos, delavec iz Dolenje Dobrave, je pa planil vanj in ga z zaprtim nožem udaril po čelu, Šubic ga je hotel prijeti za roko, Kos je pa mahal z odprtim nožem proti njemu ter ga vrezal na vratu, da je kri brizgnila do stropa. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Sirovi napadalec. Dne 26. velikega travna t. 1. sta se fanta Mihael Korbar in France Jančigaj z dvema drugima fantoma okrog 10. zvečer vračala skozi Mali Mengeš domov. Med potjo se jim je pridružil delavec Mihael Zabret ter začel izzivati, češ, da se nikogar ne boji. Pognal je brez povoda Franceta Jančigaja v beg, po-
tem pa z odrirtim nožem večkrat sunil Miho Korbarja. Obdolženec se je brezuspešno zagovarjal s silobranom. Obsojen je bil na eno leto težke ječe.
Tepež med delavcema. Dne 16. rožnika t. 1. zvečer sta se sprla delavca Jakob Aleš in Tomaž Putzi. Tekom prepira je dal Putzi Alešu dve zaušnici. Ko se je prvi odstranil, je šel Aleš za njim ter ga je večkrat sunil z nožem. Obdolženec pravi, da ga je zmotila pijanost. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Književnost
— „Vobun'1! roman, angleški spisal J. F. Cooper. V založbi tiskarne „Edinost" v Trstu je izšel pravkar v slovenskem prevodu ta roman slove-čega ameriškega pisatelja. Dejanje se vrši za časa severoameriških bojev za svobodo. Izhajajoč letos v podlistku ^Edinosti" je vzbujal ta roman veliko pozornosti. „Vohun" je knjiga, ki gotovo razveseli vsakega prijatelja lepe pripovedne umetnosti. Po svoji lahki razumljivosti je n Vohun" izvrstna povest za preprosto ljudstvo, posebno primerna za odrastlo mladino. Knjiga obsegajoča 420 str. male osmerke stane samo 1 K 60 v, po pošti 20 v več. Knjiga je na prodaj v tiskarni nEdi-nostiu v Trstu in v vseh knjigarnah po Slovenskem.
Telefonska in brzojavne poročim
Celje 22. avgusta. Gornje-radgonski okrajni zastop, kjer je dosedaj paševal znani nem-škutar Wratscko, je po dvednevni ljuti borbi prešel v slovenske roke. Pri volitvah sta postopali obe slovenski stranki složno.
Praga 22. avgusta. Zatrjuje se, da bo Češki deželni zbor sklican 2 1. septembra. Kako dolgo bo zboroval, ni znano. Najbrže samo nekaj dni, da reši najnujnejša gospodarska vprašanja.
Zagreb 22. avgusta. Danes se je pričela glavna skupščina „Hrvatske stranke prava". Skupščini predseduje odvetnik Grga Tuška[n. Udeležba iz vseh krajev Hrvaške izredno velika. Izredno dober vtisk je napravilo na Hrvate, da so prihiteli na skupščino župan in drž. poslanec Ivan Hribar in odvetnik dr. Fran Novak kot zastopnika izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke in drž. po8l. Fran Roblek kot zastopnik štajerske narodne stranke. Poslanec Ivan Hribar je pozdravil skupščino v imenu ^Jugoslovanskega kluba" v dunajskem parlamentu in v imenu izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke, naglašajoČ bratstvo in vsestransko vzajemnost med slovenskim in hrvatskim narodom, ki jo je treba še bolj poglobiti, da zasine obema narodoma čim najprej e zvezda svobode. Hribarjevim besedam je sledilo frenetično odobravanje in zbo-rovalci so prirejali Hribarju in ostalim navzočim Slovencem viharne ovacije.
Inomost 22. avgusta. Pri vojaških vajah v Dolomitih je vojake presenetil snežni vihar. Ko so vojaki dospeli v Kor dino, je maojkalo 5 mož. Dva moža sta ponoči došla v Kordino, enega so našli zmrznenega, dva sta pa zašla preko italijanske meje, kjer so jih aretirali in odvedli v Beluno.
Petrograd 22. avgusta. Kakor se govori, je dala vlada zapreti upravitelja „Zveze ruskih ljudi", Komita r e v a, tajnika Ostrovskega in dva odbornika, ker so na sumu, da so bili udeleženi pri poskušenem atentatu na grofa Witteja.
VVilhelmshohe 22. avgusta. Nemška oesarica je na sprehodu padla in se na levi nogi poškodovala, da mora več dni ostati v postelji.
Hamburg 22. avgusta. 30ietna trgovka Janše je s svojima otrokoma skočila v Labo in utonila.
Paril 22. avgusta. „Matinu" poročajo iz Londona, da obiščeta kralj Edvard in kraljica Aleksandra prihodnje leto cesarja Viljema v Berolinu.
Pariz 22. avgusta. Marokanski rudarji v rudokopu Beny-Saf so jeli stavkati in kazati veliko sovraštvo napram Evropoem. Ker je teh rudarjev več nego 1000, zahteva župan, naj mu vlada pošlje orožje, da oboroži prebivalstvo.
Tanger 22. avgusta. Iz Kasa-blanke se poroča, da so kabilska plemena izredno dobro preskrbljena z orožjem. Kdo jih preskrbuje z orožjem, ni znano.
Kaablanka 22. avgusta. Da se Kabili porazijo, bo treba Francozom poslati v Maroko Še najmanj 18 000 mož.
1		i
	Slovenoi In Slovenke 1 Ne zabite družbe sv. Cirile In Metoda 1	
		i
čete a a
L. Xtm,>U/rclam;
II
Umrli so v Ljubljani.
Dne 19. avgusta: Ana Vihteli:*, Šivilja, 29 let, Škofje ulice 2. Jetika -- Valentin Kocjan posestnikov sin, 7 mes. Dolenjska cesta 85  Črevesni katar.
Borzna poročila
Kreditna banka v LJubljani
'"*ćtij kura! dun. borie 22. avgust« 1907
4*J* # majska renta .   . .
4vlt srebrna renta . . . 4*/f avstr. kronska renta . .
. zlata . . . 4% ogrska kronska renta . 4*f. » zlata 4% posojilo dež. Kranjske €*/•*/« posojilo mesta Spljet •V/s       . . Zada?
bos.-herc. železniški
posojilo 1902  . . 4*/, češka dež. banka k. o 4%     „      . ž- o
•»<,•■« zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . •Vt% pešt. kom.  k. o. z
10°pr......
zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
4*V, zast. pisma ogr. cent
dež. hranilnice . . 4V s z. pis. ogr. hip. ban 4**1° o °bl- ogr. lokalnih železnic d. dr. ... ♦»/■% obl. češke ind. banke Je/, prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
e*/0 prior, dolenjskih žel. . |% prior. juž. žel. kup. 1 ,1 , 4*/,° o avstr. pos. za žel. p. o.
Srećke.
irečke od 1. 1880»/, •  . , .    od 1. 1864 .  . .
, tizske......
_    zem. kred. I. emisiff
w    ogrske hip. banke
.    srbske a frs. lOCr—
_ turške......
Easilika srečk« . . . Kreditne » ...
Inomoške ,    . • •
Krakovske 0    . •
Ljubljanske „ . . -Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. p » ■ • • • Rudoifove . ...
Salcburške        ,    • . . Dunajske kom.  ,    . .
Delnic«.
južne železnice . . • . Državne železnice ... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke   . . Ogrske    „ • Zivnostenske . Premogokop v Mostu (Bri;\ Alpinske montan    . . Praške žel. ind. dr. ... Rima-.V,uranyi ....
Trboveljske prem. družbe Avstr.  orožne tovr. družbf Češke sladkorne družbe
V« v*.*.
C. kr. cekin .....
20 franki......
|0 marke......
fovereigns......
Marke........
LaSki bankovci.....
tub i ji
; Pan.	
yf> 2$	i 5 46
r64'»	,   96 G.J
^525	95 *°
i 13 9 >	114 «u
9 9''	91 ih
; 108 rO	b 8 7(j
9B-6T	U9 3^
tr4 Mi	1 101
	; i.- ^ i
96 o	97 6>
94-76 *b*t&	
H 75	9526
99 —	10 r—
102-	» 3 -i
98-	99 —
98-	99
99 25	lv-25
98 60	99 50
99 76	1 U 76
KI uO	
	99 76
294 —	296 —
9» 50	99-53
145	147 —
?43 —	«47 —
13475	136 75
	264 50
B7--	27.i- -
| 2*9 76	23575
98*25	104*25
178-25	179 25
*r*	22*25
410-—	416- -
84'	88'-
90- -	94 —
o7-—	60-5'J
43 —	4V—
25 70	27 80
62	68 —
85 5	89-50
4*4 75	43075
14975	150*75
638 —	639* —
1772—	1782-—
628 ib	63925
730 -	731-
240 -	2«2 -
710 -	717 —
58&-51	b«G 50
8567	2677 -
524'2B	52625
264 50	266 —
449 -	453 —
1 SO-	134 —
ll P B	1189
1S-15	m7
**-48	23 62
?3 9f>	24 03
11735	M7-55
95 6^	95-S9
i    a &3	2*&4
A-0,4	6
2štre» oeno v Sudimp$$ti
Dne 22 avgusta 1007. oktober
Pšenica RŽ
Koruza
b
Oves
za
sa
sept. . 9
naj 1908 . • , oktober. .
5—10 h višje
60 50
60 60 60
1152 951 6 70 670 8*10
MGteorolositno poročilo.
r...» nad nor.ena 30«     srednji uačni   11 »*   T3t 0'
** m	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C°.	Vetrovi	Nebo
21	9. *v.	740 3	117	si. jvzb.	jasno
22.	hr. i.	40 8	8*1	si. jug	megla
	i'- pop.	405	184	si. Bzah.	del. jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 12 'J nor male 18 4 . — Padavina v mm 0 0
V „Narodni kavarni"
■pre|i
zajtrni
i
in donašalec.
2793-1 Jnn frapei.
Zahvala.
Za obile dokaze sočutja povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in tasta, gospoda
Josipa Kopitarja,
nadsprevodnika c. kr. drž. železnice
in za obilo udeležbo pri pogrebu izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Predvsem se iz
globine srca najtopleje zahvaljujemo plemeniti in požrtvovalni rodbini Kumarjevi, ki je z resnično človekoljubno nesebičnostjo in z veliko vnemo stregla pokojniku ves dolgi čas njegove bolezni, dalje gospodu dr. Ulnerju, ki je za časa bolezni pokojniku posvečeval izredno zdravniško pozornost, kakor tudi slavnemu pogrebnemu društvu uslužbencev c. kr. Državne, c. kr. priv. Južne žel., c. kr. poštnih in brzojav, uradov v Ljubljani za krasni brezplačni pogreb in p. n. uradnikom državne železnice za njih obilo udeležbo pri pogrebu. Posebno priznanje tudi g. Vidaliju za izredno lepi prevoz. VSpodnjiŠiški,22. avg. 1907.
2802 taluloči ostali.
Puchou motor
3 1    HP, z enim cilindrom,
popolnoma nov, letošnji model se proda za nizko ceno. s 779 3
Izve in ogleda »e v trgovini Fran
Čudna ▼ Prešernovih ulicah.
Urarja,
»pretoka, vajenega v»» b urar«kib del in zmožnega tndt nemščiae, Sprejme
▼ stalno siuibo 7.-8 3
C. Almoslechner v Celju, Kolodvorske ul.
Dečka
iz pt stene hi$e, najmanj 13 let starega,
sprejme taki j za vrtnarskega učenca
ALOJZIJ KORSIKA
v Lšabl«ani.   2803 1
S 1 UL Ž To O
stražnika ozir redarja
odda županstvo Spodnja Šiška,
mesetna plača 60 K. Oziralo se bode na upokojene orožnike ali pa tndi doslu-
žene vojake.
Županstvo u Spodnji Slšhi
dae 19. avgngta 1907.
Jakob gurger
2787-2 žnpan.
Proda se takof dobro ohrani ena
pisalna oprava
7*92-1
pod jako ugodnimi pogoji.
emu Jant jga jjg. jj.
Špecerijska trgovina
v mestu ali ua deželi, se pod ugodnimi
P1 goji spretne takoj 2 96-i
- - v najem. - •
Pismene ponudbe pod „Trgovina"
ta up avnifltvn , Slovenskega Naroda.-
Sprejme se takoj kot
zastopnik
za Kranjsko in Koroško z dobrimi dohodki priden, dostojen mož, trgovec manufakturne, najrajši modne stroke, ki govori slovensko in nem&ko.     2 97
__Z^ia^Ue u^v petek predpoldno
pri g. Haaketn, hotel Lioyd.
tesarjev
se sprejme v trajno delo
pri novi tvornici Žavle
pri Trstu. 2793-1 plača 5 kron na dan.
Ura z verižico
za samo K 2-—.
I Zaradi nakupa velike množine nr razpoAUia šle-čilska   razposiljalniea:   prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo H. 9*— kakor tudi 3Ietno garancijo. — Po povzetjn razpošilja Prnsko-alezijska razposilievalnlca
F. WI1TDISCH v Krakoma U 38
NB. Za nengajajoče denar nazaj. 2<9i
m š ^ ^ m
gozdni čuvaj,
veščS slovenskega jezika, izvežban v vseh C gozdnih in kulturnih opravilih in energičen. ^
Istotam se sprejme
pri gospodarstvu,
izvežban v vseh gospodarskih delih, pošten in strog z delavci.
Prosilci naj pošljejo izpričevala in ponudbe na 2798—1
graščinsko oskrbnistuo v Šoštanju,
p šta Sadna na Kranjskem.
Bolte Gospar
Ljubljana. Rimska testa 17
priporoča slavnemu občinstvu
svoje 55- sodavičarske
izdelke, posebno iz zajamčeno pristnega
malinčnega soka, proizvajane pokalice
Za Časa
(kraherle) in {limonade.
lesarja (tifusa) se zdravnlfko priporoča sodaolca.
Dve lepo
meblovani sobi
za jednega gospoda se takoj oddasta.
Več se izve v trgovini pri „Solocu" Pogačarfev trg. 2742-3
Sprejmem
2380— 6
gospodično
ki je vešča trgovine s čevlji.
J. MEDVED, Gorica.
200 hI. vina
belega in rdečega ima na prodaj po
jako ugodni ceni na drobn*> in debelo vitez plem. Thierrv v Sromljab pri Brežicah. 2722 4
Vse bližje se izve pri Francu Warletzu v Brežicah.
Prva konjska klavnica
= Ogrskem -
pošilja proti povzetju
Večje Število
tesarje
sprejema proti dobremu plačilo
Ivan Zakotnik, tesarski moj^ Dunajska cesta ftt. 40. i6<$
Laški kur;
pričnejo leto* 2 seotenobrat. Na i tevo se bode poučevala tudi ]a| trgovska koreHptndeuca. Vpisovanjei 1 do 2 ure pop«»lrla^ od dane« najj do 30. t m. pri A. Šibeniku, Ćopo] ulice št 10
5 kg. 4 krone 10 vin.
poštnina prosta«
Veliki zavod V. Hamak
Kološvar na Ogrskem. 2751 s
Opllkovan   z veliko  zlato   svetinjo in častno diplomo na spomladni razstavi na Dunaju leta 1906.
Norovni brinovec vorouničor slivovec hrušeuec in d roženo vinsko žganje
:    proda|a :
Franc Pastotnlk v Blagovici
pošta Lukovica, železniška postaja Domžale-     *5ot> io
Odlikovan z ziato svetinjo, zlatim križcem In častno diplomo na razstavi a
L■ ndonu l. 1906.
za takoj, obstoječe iz 2 sob kuhinje.
Ponudbe pod: „Stanovanje poste restaate LJubljana, glav pošta.
;anesljiv
hlapec
za vsako delo z daljšimi spričevali, mogoče vojaščine prost, se sprejj takoj Plača 15 gld. niesecuo vsega prost. 2 to
Ponudbe na upravništvo „Slov Naroda-  pod „hlapOC 2231'
vojaščine prost zmožen slovenskega nemškega jezika, iako dobro izurjei mešani stroki z letnimi spričevali it službo vstopiti s 1. ali 15. se Ponudbe naj se pošiljajo pod L. 500 posterestante Travnik."
Zelo dobro vpeljana)
žsonjekuharij
v bližini Ljubljane z mnOfJO Ot malci «*e radi rodbicskih razmer ti ugodno   proda.   Denarja  je ta)
1^,000—20.0(0 gld. 2<6*
Ponudbe pod „PriloinOSi 22
na upravmŠtvo   ^Slovenskega Kal
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta.
Odhod iz Llnbllane jut. ieL:
4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8 septembra.)
7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9 05 predpoldno, Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
ii-4-o predpoldno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž.
I-OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7- IO ivoćer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
io-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Goriea drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v LI ubijano I u i. ieL:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8- 40» zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. Žel., Trsta drž. žel.
11*50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, lovca, Beljaka, Gorice drž. žei.,^ drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, rice drž. žel. Trsta drž. žel.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevj dolfovega.
IImB predpoldno.   Osebni  vlak iz T Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2*32 popoldne   Osebni vlak  iz S Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4-36   popoldne.   Osebni  vlak  iz T Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., t drž. žel.
6-GO popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Celovca, Beljaka. (Samo od l. juni
Odhod li Llnbllane dri. kolodvor
728 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-OB popoldne. Mešani vlak v Kamnit 7 lO zvečer. Mešani vlak v Kamnik io-bo ponoči. Mešani vlak v Kamnik. ( ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v L|ubllano dri. kolodvor
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. io-bo predpoldno. Mešani vlak iz Kamu 6-10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9*55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika, n ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v sreč evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu
Sprejem«   aavarovanja  Slorelkega iiv-
IJenJa po naJrainovratnejŠIh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga »avarovalnica Zlasti Je invarovanje na doIlveOe In manjlajočini ae vplaAUL
Vsak  Slan  ima po  pretek«   polili lat pravico do dividende.
tO
SLHVIJH"
-  •  -  -  iiijimno zavarovalna banfca v Pragi.   -  -  . • Rob. fondi: 38,848.074-78 K. laplodano odikodnlno In kapltalije 91,936.993-72 K. Po volikoati druga vaojcmna zavarovaloica naSc države
Ve« jlOaaO daje:
ftgar piaano ao v Jaotaof baaonot hiši
Zavaruje poslopja in premičnine f<+ pokamtm škodam po naj nitjih o*n*i »kode eenlnje takoj m najknlantne" UilTa  najboljei   eloTe«, koder pc#ikf
Dovo\JnJe is etetega dobitka isd«a podpore   ▼   narodne   hi obCj»okoruC
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulico »tov. 12 „1S Il7  >t«wttk« teisisi
marčno pivo v sodcih in steklenicah
Datanovllona lota 1854,
»riporota slavnemu občinatu io «po štovanim goftitaiiarjem evo je
Iadajatelj in odgovorni vodnik: Eaato Pua toi le m i o k.
Lastnina in tisk „Narodne tiskam e".
^935
7717
52
77