Političen list za slovenski narod. Po poŠt! prejeman volja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta •1 gld., za on mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman voljil: Za eelo loto 12 gld., za pol leta fl gld., za četrt lota 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) so sprejemajo in volj;\ tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se liska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vrcdnlštvo je v Soineniskik ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,C. uri popoludno. Jsitey. ^OO. V Ljubljani, v soboto 3. septembra 1887. LetniU X V Davorin Trstenjak. Po mnogoterih krajih, o mnogovrstnih prilikah iu različnim možem na čast se je žo zbiral letos narod slovenski pri sijajnih slavuostih. V Kamni gorici so odkrili slovenski rodoljubi uepozabljenomu veljaku dr. L. Tomanu spominsko ploščo; zbrali so so Slovenci na obalih adrijanskega morja pogovoriti se, kako oskrbeti mili slovenski deci pouk v domačem jeziku; s šumnim veseljem so pozdravljali Slovenci svoje dobro došle češke brate po vseh krajih, posebno pa na divnem Bledu, v beli Ljubljani, v znameniti Postojini in v našem Trstu; v Idriji je narod slavil svojega blagega mecona, slavnega škofa Antona Alojzija Wolfa; v Svečah se je klanjal svojemu prvoboritelju na Koroškem in v Ljubljani smo se nedavno radovali z rokodelskimi pomočniki, kterim je bil blagoslovljen lastni dom. Jutri pa se zopet zbero iz vseh pokrajin zastopniki slovenskega naroda, da poslavo moža, kteremu gre eno najodličuejših mest na slovstvenem polji slovenskem. Dvojno in pač redko slovesnost — berem v slavnostni knjižici — praznuje v Slovencih mož, „kteri je vso svoje dolgo življenje posvetil znanosti in domovini; kteri je v cerkvi vselej vestno učil priprosti narod večnih resnic in v šoli navduševal tega priprostega naroda sinove za vzvišene idejale; kteri že pol veka z gorečo besedo in spretnim peresom vspešno in saduuosno dela v slovenski književnosti; kteri se jo vedno nahajal v čestiti družbi naših prvih delavcev za slovenskega naroda prosveto in za slovenske književnosti razcvit, vselej od svoje prve mladosti do svoje sive starosti nam mlajšim vzvišen vzgled uevtrudne delavnosti in jeklene značajnosti"; — čestiti naš Davorin Trstenjak p r a z n u j o letos sedemdesetletnico svojega življenja i u petdesetletnico pisateljevanja. Rojen v vasi Kraljevcih v fari Sv. Jurija na Sčavnici S. novembra 1817, pa izučivši osnovne šole pri Sv. Jurji, v Radgoni in Mariboru (do 1. 1880.), gimnazij v Mariboru (1880—36), filozofijo v Gradci in Zagrebu (1836—40), a teologijo v Gradci (1840 do 1844), bil je Trstenjak dne 28. junija 1844 no-vomašuik ter je služboval kot kapelan v Slivnici 1. 1844., v Ljutomeru 1845—46 in na Ptuji 1846—50. L. 1S50. je dobil službo na gimnaziji v Mariboru kot učitelj verozakona, slovenščine in zgodovine, ko ji posel je opravljal do 1. 1861. Nato je postal župnik pri Sv. Jurji ob južni železnici 1801—68, potem šel kot župnik na (spodnjo) Ponikvo 1868 do 1879 in naposled se 1879 preselil kot župnik v Stari Trg pri Slovenjem Gradci, kjer še zdaj posluje, poslavljeu s zlatim križem za zasluge, pridobljene si v vojaški bolnišnici na Ptuji in (I. 1859. imenovau) kn. vi. duhovni svetovalec. To je skromen obris dolgemu in plodovitemu življenju Trstenjakoverau. — Poleg duhovnega pa-stirovanja si je stekel največ zaslug na slovstvenem polji, kjer neumorno deluje že 50 let. — Do leta 1850. je pisal po večjem hrvatski iu nemški, od I. 1850. pa večjidel slovenski po raznovrstnih časnikih. Vstrajno jo sodeloval pri »Novicah"; tii se je oglasil prvič 1. 1852. ter jim je bil zvest prijatelj celih 30 let; podpornik je bil ..Glasniku", Einspielerjevemu ..Slovencu", »Slovenskemu Narodu", »Matici Slovenski", »Zori" in »Vestuiku", slednjič »Kresu", kteremu jo bil Trstenjak pravi oče. Razen tega je sodeloval pri raznovrstnih knjigah iu tudi izdajal samostojne knjižice na svetlo. Spisi njegovi so po obliki in po obsegu zelo različni. »Zdaj ti razlaga skrivnosti taram-balte-sekire ter dokazuje, da Skiti niso bili nikdar Slovani; zdaj ti zopet opisuje našo Torklo in Bog si ga vedi kakošno boginjo še, ter te uči, da smo že pred dve tisoč leti bivali na naši zemlji, ktera zdaj ima grob komaj za nas; tukaj ti pripoveduje veselo vrbovsko smeš-nico, ondi priobčuje zanimljiv životopis slavnega rojaka; tukaj zapoje pošteno slovensko pesem, ondi zagrmi z ostro pridigo; tukaj biča v hudi satiri naše lilistre, ondi v uvodnem članku kliče ua delo in spravo ; tukaj ti ljubo in mično sanjari, ondi ti korenito razglablja čudovite skrivnosti našega jezika. S kratka: povsod ga nahajaš, vsak dan ga srečaš. Zdaj ti piše slovenski, zdaj hrvaški, zdaj nemški, kakor se mu ravno poljubi, a vedno polu navdušenja za Slovenstvo, poln ljubezni za slovenski narod 1" Tako raznovrstno in plodovito jo deloval Trstenjak, kdo bi se toraj čudil, da uiso vsi njegovi spisi enako dovršeni, nekteri da so že zastareli, ker ved-uost napreduje, kakor veli sam Trstenjak. In če tudi on — piše prof, Leveč — samouk, ki je živel daleč od velike knjižnice ter jo moral drage knjige kupovati za svojo drage novce, v znanstvenih stvareh ni vselej pravega pogodil iu če tudi ostali spisi njegovi v obliki niso vselej dovršeni, postavil si jo ž njimi vendar spomenik aere perenniusl — Nam je le pristaviti, da naj milostni Bog dodeli našemu slavljencu, da se z nami vred še dolgo veseli sadu svojega petdesetletnega marnega delo- vanja ! O—v. Itfnspirlnjcva slavnost. (Dalje) Razen tega je gosp. zlatomašniku došlo veliko častitanj iz Celovca iu iz drugih krajev ožjo domovine Koroške, posebno od dekanatov v imenu duhov-ništva in od občinskih predstojništev v imenu občin; tudi sicer seje priprosto koroško ljudstvo vdeleževalo pismenega častitanja; da izmed mnogih omenimo lo slovenskih prebivalcev Prevaljsko okolice, ki pravijo mod drugim v svojem pismu: »Prečastiti gospodi Slišali in brali smo, kako so Vas nesramni lažilibe-ralni listi napadali in grdili, srce nas jo bolelo; zato mi, čeravno smo le priprosti prebivalci, izrekamo svoj stud in svojo nevoljo zoper tako obrekovanje in ravnanje! Kakor skala stojimo mi za Vami in za Vas in kdor Vas razžali, razžali tudi nas!" Tako izražajo priprosti koroški kmetje vdanost in zaupanje svojemu vodji. Pa tudi iz drugih slovenskih pokrajin je prejel gosp. zlatomašnik obilo pismenih vošil od občin, čitalnic, bralnih društev, katol. političnih društev i u od posameznih rodoljubov. No moremo po imenih naštevati vseh teli društev in oseb; v imenu vseh naj govori pismo, ki ga piše starosta slovenskih pisateljev, prečast. gosp. Davorin Trstenjak, prijatelj zlatomašnikov, in pismo gosp. Iv. Resni a na iz Tirol zarad zanimivega navedenega izreka Tomanovega. G. župnik Dav. Trstenjak jiišo svojemu prijatelju zlatomašniku: LISTEK. t Profesor dr. Sigismund Weclewski. (Dalje.) Leta 1853. napisal jo razpravo: »De Sophoclis Oedipo rege commentatio", llallae, 8° in postal je doktor modroslovja. Tema sledijo : »De rebus Epidau-rioruui". Posnaniae 1854. „Aeschyli Agamenmou." Ibid. 1S56. »Choephoris e\ Graeco translatis do studio <(uod proximis quatuor superioribus saeculis in Graecis legendis Poloni consumpserint et do tragoadiis in linguam polouicam conversis. Ibid. 1857. In drugič v Londonu 1857, tudi pod napisom: »De studiis in Graeca liugua a Polonis consumptis." Posnaniae 1857. »Historya tragedyj greekich." Natisnjena v perijodičnem časopisu »Biblioteka \Varszawska" 1859, tora. III., str. 1—21. Iz Euripidovih tragedij preložena jo in v ravno tistem časopisu »Biblioteka Warszawska" 1863, toni. I., str. 59—97. natisnjena ..Hekabe". Posebej pa izdana »Alkestis", draraat przedstawiony \v. r. 438. przed Olir. Poznan 1880. Sem prinadleži tudi razprava: »Teatr greeki" Biblioteka Warszawska 1S59, tom. III., str. 379—398. V prilogi dnevnika »Czas" najdemo sledeče spise: ..Trachifiskie dzievviee." Tragedija Sofokleva na poljski preložena. Dodatek do »Ozasu", tom. XIV. Krakovv 1859. »Trachifiskie Dzievvioe Sofoklesa i Herkules Ojtajski Seneki." Razprava kot uvod do poprejšnje tragedije. Dodatek do »Ozasu", tom. XV. 1859. str. 472—503. Ravno tamkej: „0 Babriosie i bajce greekioj," tora. XV. 1859. str. 51—78., in »O komedyi greekioj i Aristofanesie"; tom. XIX. 1860., str. 3—26. Razprava: »O nievviastach v starozytnej Grecyi", izšla jo v Varšavi 1865. Tema sledi zgodovina grške književnosti, prvo dolo to baže v poljskem jeziku ; knjiga jako potrebna in precej rabljiva, akopram po dvajsetih letih bilo bi dobro, popolnoma jo predelati in dopolniti. Prišla je namreč na svetlo v Varšavi leta 1867 pod nad- pisom: „IIistorya literatury greckiej", 8° str. 289. Ta slovstvena zgodovina obsega grško pisinenstvo od prvih začetkov do Platona filozofa vred. Aristotela in naslednjih časov v njej žo ni. V velikej, da v izključuej porabi so njegovi slovarji, s kterimi se jo poljski književnosti zelo prikupil. Izdal je zraven zgoraj že omenjenega šo tele: »Slovvnik greeko - polsko - lacinski". Warszawa 1869. »Slovvnik greeko - polski", strani 693. lev. 8° \Varszawa 1870. Izdaujo drugo 1S74, tretje 1884. Sofoklevih igrokazov sta od njega prevedena iu tiskana: »Ajaš", Biblioteka Warsza\vska 1805, tom. I., str. 23—54 in str. 400—423. »Dzievvice Trachifiskie". Poznafi 1875. Najobširnejo delo, ktero sijajno priča o vstrajni delavnosti pokojnega, o njegovi nevtrudljivi marljivosti in popolni oblasti nad starodavnimi pismenimi izdelki klasičnega, grškega naroda, jo njegov prevod in izdauje vseli grških tragedij, ktero so so do naših dni ohranile. Kajti to niso samo presti prevodi, marveč drame, s polno zavednostjo, temeljitim razuin-I ljenjem ter globokim občutjem pesniškega duha na Moj dragi prijatelj Andreja! Med borbami si dospel do svojo mešniško petdesetletnice in ker Boga in svoj narod ljubiš, boš imel borbe do svoje smrti. Bog, za kterega čast si zmirom zvesto delal, dal Ti jo moč, da si vsa preganjanja in natolcevanja srečno prenesel; on bodo Te krepčal tudi na dalje in Tvojemu delovanju bo dal svoj blagoslov. Gotovo Te veseli, da najviši glavar sv. cerkve pripozna Tvoje zasluge, a večo veselje Ti najdeš v vesti svojej, ktera To pohvali, da si za svoj ubogi narod daroval vso svojo moči. Ta narod, za kterega si trpel, vzbuja so in potomci bodo blagoslavljali Tvoj spomin. Ker zarad bolohnosti ne morem priti k Tvojej zlati maši, naj Ti pismo prinese pozdrav in častitko. Još mnogaja leta! Tvoj stari zvesti prijatelj Davorin Trstenjak. Stari trg 10. avgusta 1887. (iosp. Ivan Resni a n piše iz Ale na Tirolskem odboru za Kinspielerjevo slavnost to-le pismice: Dr. T o man mi jo I. 1863. v pričo kanonika S i m a n d 1 a priporočal to-!e : „ Dečko, kedar slišiš ime »E i n sp ielerj e vo", odkrij so in prosi Boga, da bi ga ohranil dolgo let nam Slovencem . . .!" Hvala Bogu, da je nam primeroma ros dolgo ohranil koroškega očeta E i n s p i e 1 o r j a! Ali prosimo Ga, prosimo, da ga ohrani dolgo šo vsem Slovencem, posebno pa še tlačenemu Gorotanu! Bog daj pozneje narodu njega vrednih, značajnih in požrtovalnih naslednikov! Ti pa, ljudstvo slovensko — po nekdaj najbolj slavnem delu naše domovine — po Gorotanu, zbudi se, vstani, slušaj in delaj po zlatih naukih svojega največega prijatelja, dobrotnika, svojega pravega očeta: bodi hvaležno svojemu Andreju s tem, da se čutiš vernega Slovenca in tirjaš pravice sebi in slavuemu imenu svojih slovenskih očetov! Hvala in slava velikemu Ei u sp i el er j u!! S tem naj sklenem poročilo o pismenih vošilih in častitkah; le to še omenim, da jo prejel gospod zlatomašnik prav posebno veliko pisem od koroških Nemcev; to povem, ker nam treba vedeti, da Einspielerja ljubijo vsi pravični in pametni ljudje, ne le Slovenci, mar tudi Nemci. (Daljo prih.) ltlu^oslovljeiije nove hiše rokodelskih pomočnikov. (l)aljo.) Ob 6. uri zvečer bila je napovedana beseda. »Beseda" ima sedaj že kolikor toliko pomen »veselice". Toraj prvi čin v novi po knezoškofu blagoslovljeni hiši bila je — veselica! Naj se temu nihče nikar ne čudi. Imel sem priliko opazovati Človeštvo od raznih strani, ogledovati si njegovo dobro in slabo stran. Pri tem opazovanji prišel sem do osebnega prepričanja, in upam, da ne bo osamljeno — da največja umetnost človeško družbe je v tem, da se z n d prav razveseljevati. Posamezni človek in tudi narod — to me je naučila zgodovina — ne pogine tolikanj zarad truda in trpljenja, marveč zaradi nezmernega razkošja in ra-dovanja. Po tisti poti, na kteri so je nekdaj zgubil poljski jezik prestavljene in preskrbljene z obširnimi, jako spretnimi uvodi ter z umetnim, a vendar lahko umevnim stvarnim razlaganjem vsake tragedije, tako, proračun zniža od 14 na 10 milijonov dinarjev, častniške pripravnice za konjico in topničarstvo v Belemgradu, Niši iu Kragujovci pričele se bodo dne 27. septembra, one za pešce začetkom novembra. »Novoje Vremja" piše v svojem uvodnem članku: Da so glede Bolgarije niso sporazumele vse države, Nemčija ni kriva. Storila je vse, kar je bilo od nje odvisnega, zapustila je celo svojega zaveznika Avstrijo na korist Rusiji ter stopila v krog, v kterem je največji njen sovražnik — Francija. Ruske tirjatve opirajo se na Berolinski dogovor, iz kterega pa sledijo ob enem tudi zapreke, da se ruski predlogi ne morejo izvršiti. Treba je edinosti med vsemi državami, te pa ni, akoravno podpira Nemčija Rusijo. Izjava ruske vlade obseza lo to, da je ne veže več Berolinski dogovor, ako se ne sporazumejo vse velesile, kako napraviti konec pustolovstvu Koburžanovemu. To se ni zgodilo. Avstrija, Anglja in Italija zavračajo ruske predloge. Naravno je toraj, ako hoče Rusija ustanoviti postavno stanje, da sme v to svrho rabiti vsa sredstva, tudi taka, ki naravnost nasprotujejo mednarodni pogodbi. Ruski tajni sovetnik miuisterstva vnaujih zadev, 1'erez, odpotoval je v važni politični zadevi v Berolin, od tod pa bo šel na Dunaj. Nemčija je popolnoma mirna nasproti francoskemu poskusnemu oboroženju, ker se jo kazala občutljivo le glede oboroženja ob meji. — Rezervisti dohajati morajo peš, ker so jim železnice prepovedane. Promet železnic ni pretrgan. Nemški minister Botticher ukazal je zveznemu sovetu, naj predloži postavo državnemu zboru mošci o zyciu, pismach, wydaniach i przekladach poezyj Klemensa Janickiego". ') \Varszawa 1869. 8° str. 50. orotično in satirično, ter oeenjajo vsak dol posebej jo izpričal, da lepe orotično pesmi nanašajo so na mladoniška leta Krzyo-koga; na podlagi pa dotičnih, posebno tačasnih virov jo dokazal, da no Krzyeki, marveč Korybut Koszyoki jo avtor onih noprlličnih pesmi, ki so so našlo med zapuščino. Omonjono •poozijo so bilo izdano v Krakovu vočkr. t od lota 1512—37. ') Klemont Janieki znamoniti poljsko-latinaki pesnik, roj. 1. 1516 v Januszkaeh pod Žnlnom, kmotsk sin, odlikoval so jo s svojim lirizmom in prekrasnim latinskim jezikom tako, da ga jo papež Klomont VII. kot dvajsotlotnoga mladonča pesnikom veneal. Po prizadevanji Andreja Krzyckoga, nadškofa gnoz-nonskoga, jo bil Janieki izšolan ter izobražon v toologiji in filozofiji. Vrnivši so z Padvansko akademije v domovino, naselil so je v Krakovu, kjer jo, stoprv 27 let star, umrl 1. 1543. Prekrasne njegovo pesmi so bile zbrano in izdano pod naslovom: »Clementis Jantil Poloni Pootao Lauroatti i oomata in unum libollum eolleeta et ob insignem raritatem ne praestan-tiam donuo o.veussa", Lipsiao 1755. Prestavili so jo tudi na jozik poljski: Zagriiski Kraneiszek I. 1706 (pesmi erotično), Urmovvskl (elegijo), iu Syrokomla I. 1848 do 1851 (vso poozijo). __(Dnljo prih. za povišanje carine ua rž, pšenico, oves in oljnata semena. Muogoštevilne prošnje nemških trgovcev doseglo so toraj svoj namen. — liismarck vdeležil se bo najbrže sestanka nemškega vladarja s carjem. Kakor poroča „Pom. Ztg.", uajeto je zanj že sta-novauje. Lord Oarnarvon poslal je „Times" zanimivo pismo. V njem opozarja angleSki narod, kako slabo so oborožene angleške luke. Mnogo mest je brez zavarovanja. Niti ena Inka nima takih trgov, ka-koršne zahteva sedanji čas v vojski. Naselbine v Avstraliji izdale so za vtrdbo in zavarovanje svojih mest pet milijonov šterl., angleška vlada pa niti odposlala ni topov v najvažnejše morske postaje, kjer dobivajo angleške ladije premog, kakor Iiongkong, Singapore in Mavricij. Proti španjski vladi bila jo zarota na otoku Portoriko. Zasledili so jo ter zaprli 40 članov, med njimi predsednika avtonomnega kluba. Nameravala je uahujskati kmetovalcu, da bi se spuntali proti vladi. — Španjski preteudent Don Carlos sprijaznil se je baje s sedanjimi razmerami, ker nima upanja, da bi kdaj prišel na prestol. Duhovščina je trdna zaslomba kraljici-vdovi, zaradi tega Don Carlos ne moro doseči svojega namena. Nadškof Dublinski AV a 1 s h nasvetoval je, da se skliče konferenca irskih veleposestnikov in najemnikov, kjer naj bi se doseglo sporazumljenje med njimi in tako končil ono nesrečno stanje, ki na Irskem že toliko časa spodkopava mir in blagostanje. „Daily News" piše o tem predlogu: Nadškofa Dub-linskcga moramo vsled tega njegovega predloga še bolj čislati, kakor smo ga do sedaj. Toda žalibog dokazal je ž njim, da je preblag duhovnik, a slab politik. Ta shod je nemogoč. Tudi če bi se ga veleposestniki hoteli vdeležiti, da bi s tem pokazali svojo spravljivost, bi tega no storili najemniki, ker bi se bali vsled svojih britkih skušenj, da jih bodo oni tudi pri tej priliki prevarali iu oškodovali. Škotski politiki sklicali so za dan 15. sept. t. 1. v Orlan na Škotskem shod, kojega se bode vdeležilo tudi nekaj irskih poslancev. Posvetovali se bodo, ali bi ue kazalo ustanoviti škotsko narodno ligo, kteri nalog bi bil delati na to, da se doseže „Home Rule" — kmetijska postava — in nekaj druzih preuaredb. Neguš abishiski pogajal se bo z Italijo, da se sklene mir, ker se boji, da bi ga ne zadelo maščevanje zaradi napada pri Dogali. Sklepa se to posebno iz okoliščine, ker je Ras Alula izpustil iz vjetuištva grofa Savoiroux a, kar se je moglo zgodili le vsled neposrednega povelja Neguševega. Italija zadovoljna je s tem, ako se jej da popolno zadoščenje za dogodek pri Dogali in jamstvo, da bo Abisinija v bodoče spoštovola njeno ime in zastavo. Iz Afganistana poroča Eeuterjevo izvestje: Ejub kan potika se še veduo v Perziji ob ruski meji, ki je zelo varno zasedana. Težko mu bo uiti v Rusijo, ker Perzijani poželjivo prežijo nanj, da bi ga vjeli, kajti Anglija obljubila je za ta slučaj šahu — en milijon frankov. Izvirni dopisi. Z Vrhnike, 20. avgusta. (Sprejem dekana, proč. gosp. Koprivnikarja.) Danes Vrhnika ni več oblečena v črno obleko tuge! Krasno, belo-modro-rudeče zastave vihrajo raz hiše, ponosni mlaji dvigajo se drzovito v uebo, krasni slavoloki, lepo okinčaui bokajo se nad nami. „Kaj to pomeni?" povprašuje morda tujec prišedši danes v naš ozaljšani trg. — Vesel, radosten je odgovor: „Naš pastir pride k nam, naš novi gospod dekan dojdejo v uašo sredo, spet bomo imeli očeta, spet učenika, spet sodnika . . ." Zato Vrhnika ni več oblečena v črno oblačilo tuge. Kmalo po treh popoludne so pripeljejo g. dekan. Zbralo so je zares žo ob jedni uri popoludne na določenem prostoru več č. gg. posestnikov, veleposestnikov, uradnikov, trgovcev itd. pod načelništvom administratorja, č. g. T. Potočnika (drugi g. kapelan Goth. Rott pričakoval je gosp. dekana v cerkvi) — in ti so se odpeljali do tako zvauo „Staro Šrango", da sprejmejo in pozdravijo ondi svojega novega pastirja. Na ,.Stari Šrangi" bil je namreč postavljen prvi slavolok z napisom: „Oj očo mili, Ijubljoni, bodite nam pozdravljeni I" Rilo je ob jeduem tu zbranega obilo ljudstva iz sosednih pod Vrhniško faro spadajočih podružnic. Okoli treh popoludno pripeljali so so č. gosp. dekan do ondukaj. Spremljala sta jih vč. gg. L. Jeran in .los. Jerič. Najprvo pozdravil jo vis. čast. gospoda g. namestnik, za njim llorjulski gospod župnik Fran Dolinar v imenu dekanijske duhovščine, v imenu soseske g. župan ' eter Lenassi, in naposled g. Fran Kotnik, < »aruar iu veleposestnik v Verdu pri Vrhniki v imonu vseh Vrhničanov. Poslednji pozdrav bil je jako lep in do cela ginljiv. Po prisrčni zahvali, ktero je izrekel preč. g. dekan, vršila so se predstavljanja posameznih faranov. Potem pa so odrinili od tam vsi skup proti Vrhniki. S holmca sv. Trojice čuli so se prvi streli. Na ta joziv pa so se oglasili zvonovi v vseh treh cerkvah. Prišedši v trg, čakalo je ter pozdravljalo gosp. dekana praznično oblečeno ljudstvo od vseh strani. Čitalnica bila je vsa v zastavah. Reči smem, da je vihralo raz njenih oken nad 30. zastav in zastavic, večinoma belo-modro-rudečih. Ondi, kjer se glavna cesta zavije v trg,, stal je drugi krasni slavolok, enako okrašen s zastavami. Tudi dalje gori po trgu so visele iz večine hiš zastave. Tretji slavolok, pred Zelencem, zdi se mi pa pač vreden, da ga nekoliko opišem. Glavna stebra tvorila sta mu mlaja stoječa na vsaki strani ceste. V višini kake 3—4 metre bil je pribit povprečni tram, ki je bil lepo s zelenjem spleten. Pod tem tramom bila jo pritrjena deska z napisi: »Iz srea danes glas doni: Pastir naš dolgo naj živi!" in na drugi strani: „Glej Tvoj pastir prido k tobi ves krotak in ponižen." Na vsacom koncu to desko visel je krasen venec. Na zgornjem delu trama bil je potem ravno v sredi pritrjen lep s zelenjem, belimi iu rudečimi cveticami opleten križ. Pri mostiču v Hribu bil je napravljon zopet slavolok. Tu stopili so vsi gospodje iz voz in lepo oblečena deklica, gspdč. Marija K o t n i k o v a, podal* jo g. dekanu šopek ter govorila naslednji pozdrav „Ostavili sto čredo drago, Ki pasli sto jo sodni' najst let, In k nam z ljubeznijo problago Prišli sto v tuj, neznan Vam svot. Pač to),no bilo Vam srce jo, Hroj solz zalival jo oko, Ko njim, ki ste jih najsrčnejo Ljubili, dali ste slovo. Toda, predragi, lo otrito Z objokanih oči solzo. Duha si zopet razvedrito, Veselo spet naj jo sreč. Saj prišli sto mod ljudstvo vnoto, Ki komaj čakalo Vas je, Opravljat svojo službo sveto, Osrečevat nas revožo. Pastir premili Vi nam boto Vodeč nas mimo zomskih zmot Tja gori v vočni dom lepoto, Tja, kamor ozka peljo pot. Zdravnik Vi bosto duši rovni, Od grehov meča ranjeni; O radost večna! ko pohlevni Jej ročoto: (ilej, zdrava si!" Sirotam boto očo mili, Braneč jih zlega, hudega, Podpirajoč jih v stiski, v sili, Otirnjoč jim broj solzil. To Vi nam bodeto, predragi. A kaj pa bomo mi do Vas V Sinovi dobri, vdani, blagi, Ko ljubimo Vas slednji čas! In kot otroci vdani, vneti K pozdravu kličomo Vam zdaj: „Hodite srčno nam sprejeti, Bog zdravja Vam, Bog sročo daj!" (Konec prili.) Iz Smlednika, 1. septembra. Pojo, pojo zvonovi I . . . Kdo se ne spominja več te turobno se glaseče elegije, ki jo jo priobčil nedavno prijatelj moj? Da, pojo, pojo zvonovi . . . tako sem vzdihni tudi jaz minuli četrtek, spremljajoč k večnemu počitku mladenča v najboljših letih, ki je postal žrtva strupenega žganja. Rilo jo zadnjo nedeljo popoludne. Onkraj Save v Zbiljah zbralo se je nekaj fantov in mož v neki žganjariji, ne zato, da bi si odpočili od prestanega truda, da bi so pošteno pogovorili iu malo kratkočasili (kakor se jo nekdaj delalo ua kmetih ob Gospodovih dnevih), ampak zato, da bi se nalili peklenskega žganja. Zlasti eden med njimi se je v tem oziru posebno odlikoval. Izpil ali bolje rečeno pogoltnil ga je štiri četrt litra iu na to hotel jo še staviti, da ga še enkrat toliko izpije in da si potom šo upa prinesti na glavi škaf vodo iz bližnjega studenca. Je-li to stavo dobil, ali ne, ne vem, toliko pa je gotovo, da se je kmalu potem nezavesten zgudil na tla. Odnesli so ga na bližnji skedenj, češ, naj se tamkaj prespi, vsaj zdaj bo tako spal dva dneva skupaj. In res je spal, toda kakšno spanje! Zamolklo grčanje donelo mu jo iz grla, strašen smrad se je širil krog njega, da je vse bežalo stran od ostudneža. Nekteri so sicer mislili, da je nevarno, da bi bilo dobro poslati po gospoda, a brž so jih vtolažili drugi, češ, vsaj mu nič ni, co se prespi, pa bo dobro. In pri tem je ostalo. Tovariši njegovi so mu vlivali zdaj pa zdaj neko nalašč proti vnetju žganja napravljeno pijačo v opa-jeua usta, a tudi oni so ga kmalu popustili. Tako je ležal dva dni, v torek zjutraj pa so mu zapeli zvonovi . . . In zdaj zopet pojo zvonovi, tako tužno, srce pretresujoče, kratek sprevod se pomika na pokopališče, črna zemlja zija nasproti, da skrije v svojem naročji ostanke nesrečneža, Li je s svojim žalostnim koncem znova potrdil istinitost našega pregovora: Kakoršno življenje, taka smrt. Ljudstvo sledilo jo nemo in plaho cerkvenim obredom, meni pa stoječemu pred odprtim grobom so se solzile oči. „Glej", sem si mislil, „tako polaga v grob našega naroda moč in krepost, vero in čednost nesrečno žganjepitje. Hujše in nevarnejše rane, ko toča, trtna uš in kolera, seka ono našemu ljudstvu. Kakor pijavka sesa iz zdravih teles življenja sok, kakor pereč ogenj pustoši v srcu vsa blažja čutila. Strahovito množi se ta kužna razvada med otroci iu doraslimi, dan za dnevom dohajajo nam poročila o nje žalostnih posledicah. Zastonj je tii vsaka beseda, noben, še tako presuuljiv vzgled jih no izuči, izmodri. Da, tudi o nesrečni žganjarski smrti veljajo že dandaues besede: „exempla trahunt". Od kod nam pomoč? — Prevzvišeui naš vla-dika storili so že svoje, a s zgolj duševnimi po-močki da so tu malo doseči; kjer se omaje vera, kjer zdivjajo strasti, kjer so zgublja poštenje, sra-možljivost, ondi more pomoči le sila. Skrajni čas je že, da se poprime tega dela država, da se z jekleno roko postavi v bran kričeči nevarnosti, da s strogo dosleduostjo poojstri, pa tudi izvršuje postave glede žganja in žganjarskih bezuic, da omeji gorostasno se množeče žganjepitje in reši naše ljudstvo fizičnega in moralnega propada ! Iz Celovca, 1. septembra. (Naši lažnjivi nasprotniki.) Poročal sem že, da je jelo »katoliško konštitucijonalno društvo" v Celovci nabirati podpisov za zaupnico, ktero hoče izročiti mil. gosp. knezoškofu zarad strastnih napadov, s kterimi liberalci obsipajo kuezoškofa. Tudi »Freie Stimmen" so omenile to zaupnico in pristavile, da je »konštitucijonalno društvo" razpošiljalo obrazce za zaupnico kot službeno razpošiljatev knezoškofijskega konzisto-rija, toraj poštnine prosto, pristavijo pa besede, ktere podtikajo jezuitom, ki so že na potu v Celovec: Namen posvečuje pripomočke. — In mislil je liberalni list: Dobro sem jo pogodil; na sramoto sem postavil knezoškofijski konzistorij iu »katoliško kouštituoijoualno društvo", ker sem obojim dokazal sleparijo. Toda njegovo veselje jo bilo kratko, ker že v naslednji številki mora preklicati to lažnjivo novico. V številki dne 27. avgusta priuaša namreč popravek, ki ga mu je poslala pisarna knezoškofijska, veleč: »Podpisani urad knezoškofijske pisarne odločno oporoka sumničenju, da bi bil hotel okauiti poštni urad, da bi bil storil, kar je nopostavno in nepošteno. Omenjenih tiskovin naš urad nikdar ni videl, toraj jih tudi ni razpošiljal nikoli." — Enak popravek je poslalo listu tudi »katoliško konštitucijonalno društvo". Tako resnicoljubni so naši liberalni listi in po takih časopisih se pri nas deluje za javno mnenje; taka lažnjiva poročila pošiljajo med svet mnogim židovskim listom, kterih je legij on, kterim vsakemu posebej toraj ni mogoče poslati popravka, in tako laž ostane med ljudmi nepreklicana; nedolžni ljudje pa ostanejo na sramoti. — Toda kaj to mar našim brezverskim listom, saj to je ravno njih namen, da grde poštene ljudi pred svojim občinstvom. — Kljub vsem oviram in vsemu nasprotovanju liberalnih naših mogočnežev pa zaupuieo pošteni Korošci podpisujejo prav v obilnem številu, da tudi s tem lažnjivo časnikarje postavijo na laž, ker trobijo med svet, da knezoškof no vživa med koroškimi Nemci nobenega zaupanja več. Spoznali bodo naši zoperniki, da Korošci bolj gledajo ua to, kaj kdo zanje stori, nego na to, kako kdo |v kakem listu zabavlja in kriči, ne iz prepričanja, ne iz ljubezni do Korošcev, pač pa za svoj lastni kruhek, kterega vživa pri časniku. In taki kruhoborci uaj imajo pri nas prvo besedo? Quousque tandem? Domače novice. (llmrl) jo včeraj zjutraj ob 7. uri č. gosp. Fr. Gorišok, župnik na Trati. Pogreb bo v pone-doljok ob i), uri. H. i. p. (P0v07.il) jo sinoči mešaui vlak železniškega čuvaja Fr. Jenčiča pri stražnici št. (»44 na Viči. Odtrgalo mu jo roko in nogo. Nesrečnež jo zapustil dva mala otročiča. (Sv. Alfonza Lig. bukvice ,.o molitvi"), velo-conjeno in tudi pri letošnjih duhovnih vajah toplo pohvaljeno, izšle bodo pošlo vonj one v kratkem času. (V kranjsko hranilnico) vložilo jo v preteklem mosooi 1718 strank 45(5.102 gld.; izplačalo se 1870 strankam 379.304 gold. (Požar.) Z Dobrovo so nam poroča: Minulo jo komaj 14 dni od toga, ko so jo Marija Marolt, omožona gostija, pri Zdešarji v Grabnu, po nesreči do smrti pobila; a že nam jo drugo nesrečo iz Dobrovsko župnijo poročati. Včeraj, t. j. 2. sept., okoli poludne vžgalo so jo na Gmajni mod Šmartnim in Kozarjami. Zgorelo jo posestnikoma, po domačo: Roku in Gašprčku, razun zidovja vse. Kako jo ogenj nastal, so prav no ve; govori se pa, da jo nek rokovnjač zapalil. Ilotol jo namreč v jodni teh hiš svojo vrečo spraviti; ker jo bila pa tii lo ena sama slabotna ženska doma, su je lomu branila, ker so je bala, da bi kaj ne pokradel. Rokovnjač pričel jo nato preklinjati ter pretiti. Kmalu potem jo bila dotična hiša v plamenu. Pri sosedu bil jo nek bolnik sani doma; ko je žo hiša gorela, zlezel jo po vseh štirih izpod gorečega krova, a se je pri tem precej opekel. Zgorela sta tudi dva prešiča; jodno kravo so pa z veliko težavo rešili, ker v prvem trenutku ni bilo ljudi na pomoč. Dobro je to, da sto omenjeni hiši precej na samem; ko bi bil ogenj v sredi Kozarsko ali pa Smarlinske vasi nastal, napravil bi bil gotovo veliko škodo. (Iz Mokronoga.) Za podružnico sv. Cirila iu Metoda vršila se jo 28. avgusta volitev novega odbora. Izvoljeni so gg.: Adolf Pfofforor, c. kr. okrajni sodnik, predsednikom; Matej P i n t a r, kapelan v St. ltuportu, njegovim namestnikom; Ivan F i s c h o r, c. k. notar, blagajnikom; P. Kramar, kapelan pri sv. Trojici, njegovim namestnikom; Al. II o b o k, administrator v Mokronogu, tajnikom, iu Ivan P I o s k o v i č, c. kr. poštar, njegovim namestnikom. Udov šteje podružnica štirideset v župnijah: Mirna, Mokronog, Šenl Rupert, Sv. Trojica iu Tro-belno. (Poročil) so je v Trebnjem I. septembra okrajni zdravnik g. dr. Viljem Kovač z gospico Antonijo T o p I i k a r j o v o. (V Ribnici) na Dolenjskem snuje so prostovoljna požarna hramba. (Tatvina.) Gospa P a y b r v Mariboru zapustila jo v nedeljo zvečer le za nekaj trenutkov svoje stanovanje, iu žo jo porabil lopov priliko, da je jel po njem stikati iu jo pobral, kar jo našel. Vzel jo sto goldinarjev gotovino v papirji, 25 cekinov, zlato uro, dve verižici, ono zapestnico, dva prstana in več starega srebrnega denarja. (Dr. Pražaka), sedanjega pravosodnega ministra, bi se nasprotniki Slovanov srčno radi znebili. Njihovi lisii so dan na dan polni dotičnih novic. „N. \Vr. Tagblatt" vd iz najboljšega vira, da bo dr. Pražak vsak čas odstopil. Da žo ui, pravi omo-njeni list, vzrok je pomenljiva novost, da no moro namestnika dobili. Vsak kandidat zahteva, da se nemudoma odpravi - ..zloglasna" — Pražakova jezikovna naredba, prodno vstopi v ministerstvo. Da jo to vso lo ..pobožna želja" nasprotnikov naših, ni Iroba posebnega dokazovanja, (Potres) prerokuje Rudolf Falb kot nekako posledico nedavnega solnčuoga mraka. Ako so Falb no moli, bo precej hud 17. sopt.; 2. oktobra bo nekaj slabojši in 10. oktobra, takrat bo pa monda zopet hud. (Iz Trsta) nam piše prijatelj: Sporočil som Vam, da jo ruska vojna korveta ..Strelok" v Tržaškem pristanišči. V torek ho je govorilo po mestu o dejanji, ki bi bilo lahko in gotovo imelo nesrečno posledico ne samo za rusko vojako ua korveti, ampak tudi za Tržaško mesto. Nekteri tega niso hoteli verjeti, drugi so z glavami majali, tretji mo mislili, da jo to dejanje sad irrndoiitovskega sovraštva iu italijansko omike. Slvar jo namreč ta: Neki Kdvard Rocco navadno s sladko vodo pro- skrliljuje ladije v Tržaškem pristanišči. V torek jo nalagal v čoln sodo s pitno vodo, da bi jo peljal ua rusko ladijo »Strelok". Ker pa sodi niso bili dobro zamašoni, puhtel je iz njih duh, kakor kar-holno kisline. Hotel so jo toraj prepričati in z največjim začudenjem spoznA, da jo voda pokvarjena. Hitro naznani to zdravstveni gosposki, ki je dala vodo analizovati. Preiskava je potrdila, da je voda ostrupljena. To stvar so naznanili sodniji, ki bo preiskala, kdo jo kriv lo hudobije. Govori se, da jo to storil iz zavisti neki tekmec g. Rocca; zločinec se je skril. Radovedni smo, kaj bo dognala pro-iskava, če no bo vse palo v vodo, kakor so marsikaj zgodi. (Kreditnih srečk) so dobile glavno dobitke: Ser. 8280 št. 60 (150.000 gld.), ser. 855 št. 00 (80.000 gld.), 3445 št, 51 (16.000 gld.), ser. 3246 št. 50 in ser. 442 št. 48 (po 5000 gld.). __ liVIcgrmiii. Konice, septembru. Cesar oglodal si j jo celo armado in h tom so bilo vojaške vitje i končano. Oosar nagovoril jo povoljniko raznih vojaških oddelkov in častnike, izrazil svojo popolno zadovol jiiost, posebno (i. drugonskomu polku. Oosar odpotujo zvečer. Sofija, septembra. Novo ministerstvo se jo sestavilo vsled poročil, po kterih jo Ii i s m ar k storil korake, da se državo sporazume glodo misijo lOrurothovo. V vladnih krogih prevladuje misel, tla se jo treba prihodu Mrnrotliovoniu ustaviti. Stambulov so jo izjavil mnogim zastopnikom, da mu bodo, ako treba, tudi z orožjem zabrunili vhod. Berolin, 2. septembra. Prestolonaslednikov zdravnik dr. VVegner, izjavil so je | sporazumno z dr. M ao k o n z i o- j e m, da so i je zdrav jo oosarjovičovo zdul.no /boljšalo v zadnjem času. Pariz, "Z. septembra. Preiskava zaradi preranega objavljenju o poskusnem oborožen ji je dognana. „Figuro" je tudi zatožen na podlagi postavo o vohunstvu. ITmrli ho: !i0. avguita. Jofcof Klihror, strugar, 42 lot, Kravja dolina št. 11, otrpnjonjo inožgaii. VreuieiiNko *|»or»<>lIo. g Ona Stanju § — Veter V r o in e J* -+ § oiMizoviuiiu toplomera S^' ~ opa/.ovanjK , mm 1M1 ,>0|,y„ ^ g 7. u. /.|ui. 7M Iti -4- in «> hI. h vili jasno a.3. u. pop. 7:15'10 +38 0 hI. jzp. „ 0 00 9. u. zvoii. 7115 70 4 "1. jzp. liiMi ilitn Srodnla tninuoratiira 22 2" ().. za 5'2" mul nor- iiihIihii Lop tlim Srodnja tnnipornturu ' O., /,a 'v2u nad nor- hhnhiihiiijmiicih brimn.. (To log ni ti,'1 no poročilo, i ,*!. soptoaibra. Papirna ronla r."„ po 100 gl. (s l(l"„ davka) 81 gl. 10 kr. Sroborna „ 5<•',, „ 100 .. (k l(t«„ davka) 82 ., .10 „ 4 »i avHtr. zlata renta, davka prosta . . . 112 „ 05 Pap rna renta, davka prosta......110 „ 05 Akcijo avHtr.-»gorske lian ko ......884 „ — Kreditne akvijo ....................282 „ 15 London.............125 „ 85 „ Srebro ............. ..„ _ Kranonski napoleond....................t) „ 95',',., Cesarski cekini ....................5 „ !M „ Nemško marko...........(11 „ B21/, „ Kdor-koli postavlja nli zida kakošno poslopje iu potrebuje 'železja. obrne uaj so na Franc-a Terček-a, trgovca ■/, 'želo/,Joni na Valvasorjevem (rgn št. B, v hiši c. k. o k rajnega glava rstvn. Tii so dobo po ui/.kili conah v obilnem izboru: Vozi za zidovjo, oporo (travorzo) iu staro železniško šine za oboke Portland iu Roman cement, stokador in alabastor gips, štorjo za štokadoranje, asfalt za tlak sklojni papir (Dachpappe), stodilna ognjišča (šparhordii in posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna iu vrata in drugo pri stavbah potrebno stvari. Za obilna naročila so vljudno priporoča (24) gori podpisani. :xxxxxxxxxxxxx: OOOOOOOOOOOOOOOf o § o sr 2 8 > ^ 2 ^ j X • o >-J* m " p „ N « 8 ° *ii O i— S t- -a S O S a g CS i 2 '3 8 P I a " O L— v ** i« rV w .t« O. 5 S k . C o o . > ^ g >N S. ? * 1 • N, | * Vseiii, ki zidajo ali popravljajo kako poslopje, ali sploh potrebujejo 'ir.«i-■ Sl 114'HI I l<>. kjer so dobivajo v velikem izboru m po prav nizki ceni: okovi za okna in vrata, štorje za šlokailoratljc, dral iu Žeblji, vezi za zidovje, traverze in stare železniške sine za oboke, Portland iu Roinan-ceinenl, sklejni papir (Doebpappe) iu asfalt za tlak, kakor ludi lepo in močno narejena štedilna ognjišča iu posamezni deli. l'osebno po ii i v/: i ceni dobivajo se stroji in orodja za poljcdctst.ro, kakor mfafitnice, sanic ali r: r/ačif-n ikoni ((iflpel), sla morezn icc, čistilnice xn žito (Trienr), brane iu le/nt in močno ikinjena dreresa za oranje. v Ljubljani, Židovske ulice St. 1, priporočala svojo i B—.«* vsf.sm H <* i» američanskega „H y a t ip e r i 1 a (cHliiloiri), krasnega bleska in čisto belo linrvo, ktero lahko vsak hiviii čimi Treba je jo lo v nirisll vodi in /.n In pri pravljeneiu milu i krtačo odrgniti. Kdon slojofi ovratnik /.a gospe 10 kr.; oilon stoječ ovratnik v modni obliki za dečko in <|>■ >