fetsv. 272 TrtST, v torek 28. septembra 1909. Tečaj XXXIV ti-Ie še niso vzeli nazaj. Podpisani vljudno prosi lastnike, naj pridejo čimprej po svoje listine in sicer v njegovo pisarnico, Corso št. 37, mezz&nin, ob fdelavnikih, med 8. in 1., ter 4. in 7. uro. Dr. JOSIP W1LFAN. Deželnozborske volitve na Goriškem. Ožja volitev. Včeraj smo objavili Številke o razmerju eles^v, katere so dobili posamezni kandidatje, izuzemši 12 občin, iz katerih nam včeraj še niso bila došla poročila. Iz naslednjega izkaza se razvidi razmerje v številu glasov v enih cbčinab, ki maujkajo v včerajšni tabeli. Agrarno-napredna stranka : Okraj: Franko Križnič Štrekelj BOVEC: LO0 3 3 3 St. VIŠKA GORA 128 128 128 PONIKVE 57 57 57 SOČA 8 8 8 SRPENICA 35 35 35 TRENTA 7 7 7 GORIŠKI: BANJŠČ1CE 39 39 39 PODGORA 222 219 226 SKRILJE 51 51 51 TRNOVO 60 60 60 TiOKEV 21 21 21 ŽABLJE VELIKE 49 49 49 SEŽANSKI: ŠKRBINA 47 48 48 Klerikalna stranka: Okraj: Manfreda Fon Jerič BOVEC : LOG 53 53 53 St. VIŠtvA GORA 88 88 88 PONIKVE 125 125 125 SOČA 17 17 17 SRPENICA 20 20 20 TRENTA 46 46 46 GORIŠKI: BANJŠČICE 95 95 95 PODGORA 198 188 183 SKRILJE 104 104 104 TRNOVO 57 57 57 LOKEV 72 71 72 ŽABLJE VELIKE 41 41 41 SEŽANSKI: ŠKRBINA 60 65 61 Uradne Š'etilke bodo proglašene še-le jutri, a po naših podatkih je &knpni rezultat s'edeči: Franko 9366, Križnič 9402. Štrekelj 9316 Fon 10505, Jerič 10588, Manfreda 10544 Marica 1099, Turna 1105, Vrčon 1101 Razpršenih glasov 30. Socialistični glasovi se razdele na sledeče občice : Marica Turna Vrčon AJDOVŠČINA 4 4 4 BILJE 3 3 3 BRESTOVICA 18 18 18 PODLISTEK Avtomobil. (Italijanski spisal Ga vin o Boy. — Poslovenil F. P.) Odšel je: klatil «e je potem po polju še bolj sključen in še boli pečaten, nego na* vadno. Klatil se je tako ves dan, ne da bi bil kai zsvživai, ne da bi se bil vstavil: šel je sedaj sem, sedaj tja, brez cilja, brez tinotra, otopelim v tis vprtim pogledom, st gojenimi uttnami in §3 bolj stisnjenimi p strni. Tu pa tam so se mu ustaa zagibele m preko njib je v nerednem sopeniu pri-k-pela hripuva kletev in se izgubila v slad kita miiu krainega janurarskega dne. Tudi riuoe ca njegovem čelu so se bile vdrle bolj g.ob: ko, a v njegovih očeh je tu pa tam za^liskcilo nekaj, ki je b.lo kaker prošnja in obeoein kakor grožnja. Proti večeru as je bil vrnil domov. Marica Turna Vrčon 43 43 43 43 43 43 5 4 5 1 4 1 49 49 49 187 190 190 20 7 19 86 86 86 14 14 15 1 1 1 174 182 174 2 2 2 16 16 16 34 34 34 115 125 115 74 73 73 56 56 56 106 106 106 CERKNO DIVAČA KANAL MAVHINJE MIREN NABREŽIVA OPATJE3ELO STANDREŽ SV. KRIŽ ŠEMPETER PODGORA RENČE SKRILJE SUVNO SOLKAN SOVODNJE ŠEMPOLAJ VRTOJBA Ako si ti podatki tečni, bi znašala absolutna večina 10.510 glasov, ter bi bila izvoljena klerikalna kaodidata Manfreda in Jerič, dočim bi prišel Fon v ožjo volitev » Križničem. Po podatkih „Sjče" in „Slovenca" bi pa bila gotova ožja volitev med vsemi kandidaii agrarnc-uapredae in klerikalne stranke. Ker se vrši akupni skrutinj še-le jutri, prinesemo konečne uradne podatke v četi tek. Jutri prinesemo pa kaker posebno nrJcgo še enkrat popravljeno in spopolnjeno tabalo, ki smo jo prinesli v včerajšnji številki. * * TRST 27. Na volitvah splošne kurije goriški deželni zbor, ki so sa vršile v nedeljo, so dobili v italijanskih krajih dežele od 14.772 oddanih glasov kandidatje liberalne stranke: Bombig 5*33, Marchesini 5448 in Pinac 5446 giaso* ; kandid&t italijanske katol. ljudske stranke Fadotti 7187, Bngatto 7151 in Piccinini 7020 glasov; socijalni demokrati so dobili: Visi g ti n 1132, Povodrig 1148 in Tom t 1146 glas; slovenski Pt9vni kandidatje: Brajnik 650, Dugar 645 in Fabčič 644 glasov. — Potrebna je terej ožja volitev med italijan-■ko-iiberalno in italijansko ljudsko stranko. Oficijelni volilni rezultati se pa objavijo še le v sredo, ker se glavna volilna komisija sestane še le tega dne. Definitivni volilni izidi iz slovenskega dela dežele te objavijo jutri. Slovenci in anektirano ozemlja Bosne in Hercegovine. Starejši čitatelji „Edinosti" se gotovo spominjajo občega razpoloženja avstrijskih narodov prad tridasetimi leti, ko je avstre-ograka država zasedala Bosno in Hercegovino. Vsa javnost se je bavila le s tem dogodkom. Časopisje je pisalo navdušena poročila; v gostilni in na delu ae je razpravljala in pre-tresovala moč in spretnost avstro*ogrskih vojnih čet, in tudi z lece se ni opuščalo govoriti o velikem pomenu tega podjetja in oiobito se je povdarjalo, da ta boj velja v prvi vrsti v prospeh katoličanstva. Da nas Slovencev niso na tem podjetjn prezrli, tega mi ni treba še posebaj povdarjati. Naši možje in fantje so šli na bojišča in so delali čast avstrijskemu orožju, Zasedli so torej Bosno in Hercegovino in ko niao voč potrebovali tako močnega vojnega aparata, začeli ao polagoma odpuščati vojake domov. Naatopila je okupacijska doba, v kateri je naša vlada pripravljala tla anekaiji. Po vsem ozemlju je vdrževala močno vojsko, po mestih pogradila vojašoice in drnga erarju potrebna poslopja. Vlada je v tem času zgradila že dokaj železniškega omrežja, a ni pozabila tudi na dobro utrditev z močnimi forti glavnih mest: Sarajeva in Mostar j a. V večjih krajih so se uvele šole s početka Ženi, ki ga je karala, zakaj da ga ni bilo ves dan domov, ni niti odgivoril, a kosa kruha, ki mu ga je bila ponudila, ni niti pogledal. Pograbil je močan železen dre g. ki je vedno stal v kotu za vrati, si ga nadel na ramo in zopet odšel. — Kam greš ? — ga je vprašala žena v skrbeh. — Vrnem se takoj — jej je odvrnil. — Mej tem pa ti le pojdi spat. In odšel je počasi, aključen pod težo let in pod težo velikega železnega droga, ki ao ga bile njegove, nekdaj močne in mišičaate roke komaj dvigoile. * ♦ * Hodil je tri dobre ure. No, alednjič je bil dospel. Nikogar ni srečal mej potjo po beli vi joči ae caati, ki je tekom tolikih let poznala korak njegovih kljuset in težo njs-govega gugajočega se voza. Nikcgar ni srečal, a vso pot ni v temni noči slišal druzega, nego oddaljen« lajanje kakega psa. Hodil je cele tri nre, vedno počasi in vedno sključen, tiho kakor senca, otrpnel od mraza tihe im mrzle zimske noči. Njegove, vedno v tla vprte oči niao videle zvezd na v „bosanskem" jeziku, pozneje (leta 1907) ao pa vendar opustili to nesmiselno besedo in so začeli rabiti edini pravilni izraz „srbsko-hrvatski" jezik. Bili pa so to tudi zlati časi za obrtnike in trgovce. V tako primitivno, a z vojaško silo dobro zavarovano deželo so prihajali razni Spekulantje, večinoma nemike in madiarske narodnosti in so tu raipeli svoj šotor. Bras konkurence so sedli oni na najboljše stole in ai tako v malo letih nabraJi ogromna premoženja. Na tem delu okupacijske naloge pa smo bili Slovenci, mislim, popolnoma izključeni. Po teh zlatih časih danea jadikorati, ae mi zdi prepozno. Kratko povedano: v malo letih je kazalo okupirano czemlje popolnoma drugo lice. Glavno meato Sarajevo, ki je bilo ob prihodu Avstrijcev le velik kup umazanih, iz ila in lesa aezidanih ter z lesenimi skodlami kritih koč, izpremenilo ae je v malo letih v moderno mesto. Najprej so regulirali reko Miljacko, ki teče skozi mesto. Za tem pa so mnogo hiš cb obeh bregovih reke odkupili, deloma tudi po razlast-ninskem potu, in kmalu ao se začele dvigati moderne hiša in med njimi se razprostirajo sedaj široke ulice. Prvotni prebivalci pa, ki so v sredi mesta odatopili avoje hiše, naselili so se sedaj po gričih ob mestni periferiji. Kmalu je začel teči po mestoih ulicah električni tramvaj in sicer nekaj let prej še nego v Trstu. S tem kulturnim preobratom pa se je napravil še nek drug preobrat. Sredina ali jedro Sarajeva im* dan*s skoro popolnoma nemško lice in te peiiferiia oceita ter čaršija sta obranili prvotni urbsko-hrvatski značaj. Tudi v tem pogledu l&hko rečemo Slovenci, da, kar ae je zgodilo, ae je zgodilo brez naše krivda in ne da ae več popraviti. Pišem pa te vratice le zato, da a pozna kak naiven slovenski optimist, kakšen da je prav za prav ta nsš „slovanski ing" v kolikor se tiče Bosne in Hercegovine. U meje se samo ob sebi, da so uvedli v šole dokaj nemščine in da so uatanovili nemške meščanake šole za nemških uradnikov deco. Po večjih krajih pa so priredili tudi aamostanake iole (šole šolakih aeater). Tudi te delujejo po intencijah vladnega ziatema. Narodni Čut in narodni ponoa, to je nekaj. Česar pogrešajo go;enke teh zavodov. Če pa pogledamo v zemljepisno knjigo, vidimo, da ao okupirane dežele skoraj tako velike kakor kraljevstvo Češko, ki meri 520 Mm* in ima 6,320.000 ljudi; Boana in Hercegovina pa meri akupno 511 Mm2 in ima 1.700.000 ljndi. Poprečno štejemo na Češkem 121 ljudi na 1 km2, v Bosni in Hercegovini pa 31 ljudi na 1 km2. Tukaj torej vidimo precejšno sliko glede goatote ljudatva. Vendar pa ne bo še ta slika prava, ki bi nam zadoatno predstavljala naselitev ljudi, ako vpoštevamo, da je Češka ena najrodovit-niših evropskih pokrajin, a Bosna in Hercegovina sta bolj arednje vrate deželi, kar as tiče rodovitnosti. Zato nam bolje slnži primera, ako primerjamo anektirane dežele glede rodovitnosti z našimi slovenskimi deželami n. pr. s Kranjsko. Na Kranjskem prihaja poprečno 51 ljudi na 1 km3, a v anektiranom ozemlju pa le po 31 ljudi na 1 km3. Te primere nam jasno kažejo, da v anektiranem ozemlju je še mnogo prostora, kjer bo zamoglo ljudstvo množiti se in številno naraščat*. In prav to dejstvo ao znali dobro uvažavati avstrijski vladni diplomatje, a slabo ali prav nič pa ga niao poznali ne uvaževali jugoslovanski narodni politiki. Za povzdigo kulture je vlada dovolila, če ne celo pospešavala, naseljevanje nemških podanikov iz Nemčije celo v isti čaa, ko je v nebu ne dolge vrste obcestnih dreves, ki jih je puščal za seboj nepremične v onem slavnostnem ogromnem miru. Slednjič je dospel in potem je, sedeč potrt na tleh, težko so pihal vsled neprestanega truda. Sedel je na tleh prekrižanih rok na tresočih se kolenih, in čelom, vprtim na roke, kakor kip vtrujenosti in bolesti. Oj, kako mu je gorelo široko in nagubano čelo t Čutil je v sencih nekako naglo tolčenje s sklsdivom, ki mu je provzročalo ojstro, neznosno bolečino; a notri, v najskritejiih kotih možganov je čutil neko bolno zmešnjavo, ki mu je težko legala na dušo. O i tal je tako nekoliko čaaa, dokler ga ni izdramil ptič, naglo leteči nad njimi. Skočil je naglo po koncu in zgrabil železni dre g, ki ga je bil prineael aeboj, ter ga naglo zavihtel, kakor bi ae mu bile hipno povrnile nekdanje moči. Pogledal je okrog aebe. Kraj, na katerem ae je bil vstavil, je izgledal jako divje: ogromne skale in gosto grmovje brez vsake oblike se je metalo v temi, ki ?e še le ž ila nad vsem. Kako oskubeno, golo drevo tu pa tam, tam v daljavi nekaj nerazločno belega, a pred njim strm, skoro navpičen tem čaau dajala našim ljudem potom oblaste le resna svarila, da naj nikar ne beža Ameriko, n poti jim ni pokazala, kam caj sele, kaj Se le d3 bi tako leljenje podpira dejanski! Slovenci lahko rečemo danet: na okupa« cijskih bojih smo sodelovali, a potem amo se jako malo ali nič brigali za bratsko nam zemljo Bosno in Hercegovino do letos. Minclo jesen šs le smo oživeli po aneksiii, posebno pa tmo bili gostobesedni prošlo zimo, ko so se zbirali nad ti deželi črni politični oblaki, danes pa smo že v starem tiru brezkrbja in lahkomišljenosti. Pogostama govorimo in pišemo koliko in kaj, da bo sedaj vse na našem „alovanakem jugu", a tujec, poznavajoči to našo alabost, se nam prezirljivo smeje, nas pušča nadalje v naših iluzijah, sam pa hiti z vstrajnim in premišljenim delom, da ai utrja lastno pozicijo nam pred nosom. Pak — mirna Bosna j Sloonost odkritja nagrobnega spomenika H. Ražmu o Bazovici. To turobno-reano alavje ae je izvršilo minale nedelje najdofetojneje: najprimerneiim načinom se je nared oddolžil pokojnemu delavcu in boritelju na narodnem polju in — mučeniku. Lepa in velika je cerkev bazoviška. A't, ko smo, dospevši med blagoslovom v Bazovico, prišli pred cerkev, videli smo zunaj cele gruče ljudij, ki niao mogle več notri. Poročevalec ae je le a težavo preril notri. — Sredi cerkve je bil prirejen katafnlk. Ko je bazoviški župeupravitelj, č. g. Šonc, opravil za-dušne molitve, je zbor pevskega društva „Lipa" krasno ubrano zapel .Usmili se". Mogočno ao doneli v prostorni akustični cerkii tužni pretresljivi akordi, a že tudi si čital z obrazov, kako je duša vse množice poavečena spominu pokojnika. Razvratil ae je dolg, impozanten aprevod, ki se je polagoma gibai proti pokopališču. V sprevodu amo videli poalance : dr. R j b £ f a, M i k 1 a v c a, dra. Martiniaa, Ferlugo in dra. Pertota. Doapevši na ta kraj večnega miru ae je gosta množica razgrnila okolo Ražmovega grobu v ozadju pokopališča. Grob je bil prirejen najokuaneje in odičen z venci še a pogreba. Le društvo „Lipa" je položilo na grob krasen venec. 4 Ko je g. župeupravitelj izvršil blagoslovljene groba ob dotičnih molitvah, je zbor „Lipe" zapel pod vodstvom pevOvodje Bor-kiča ganljivo žalostinko „Nad zvezdami", na kar je atopil na vzvišeno meato dr. R y b i r, ki je ginjenim glasom izustil krasen pretresljiv govor v proslavo spomina pok. H. Ražma. Zbrali smo ae — je začel — na tem meatu večnega miru —, da dolžni hvaležnosti proslavimo spomin moža, ki je bil v svojem življenju skromen in ki ni iskal nikoli časti in slave, ki ni poiezal direktno v hrup političnih bojev in ki ga je na vsem njega nastopanju odlikovala nenavadna ljubeznjivost — a ki si je vendar Btekel nevenljivih zaalug za probujo našega naroda po okolici. Koliko energije in idejalne ljubezni je trebalo, da je mož toliko let vatrajal na toli težavnem in napornem delu! Ni mu bilo dano, da bi ai bil pridobil više Šolake izobrazbe in razvil vse svoje ću* ševne sile. Pod težo razmer ae je moral po-avetiti rokodelstvu. Ali tu je bilo pretesno njegovemu živemu duhu in njegovi nadarjenosti za glasbo. Prinčil se jo na Katinari orgljarstvu in z vso vnemo ae je potem v svoji rojstni vaai posvetil tej stroki glasbene umetnosti in cerkvenemu pet;u. To službo breg, pod katerim se je vil bel trak: cesta, ki je iz mesta vodila v trg. Kolikokrat ae je vozil po tej cesti, arečen in zadovoljen, glasno pokaioč z bičem, da je veaelo pokanje biča trgalo dolgočaano jedoako-ličnost nočnega potovanja. Kolikokrat se je vozil preko onega pra-bu, preko onega blata, pod dežjem in ped pekočimi solnčnimi žarki, bodreč z besedo evoji trudni in zaspani kljuset), prepevale avoje navadne popevke, sedaj turobne kakor brezmesečna noč, aedaj vesele kakor kramo, aolnčno, dehteče pomladansko poldne. Kolikokrat 1 Tekom kolikih let! Niti »am ni več vedel, koliko ... A aedaj ?.. Sedaj ?. • Ali, sedaj pa ... I Pogladil si je čelo z roko, ki ni bila nič manje nagubana nego čelo, in pogledal pazno in oprezno na okrog, za tem je prestopil, naredil par korakov in obstal pred ogromno granitno skalo. Skala je bila okreva, in tako, v temi, je izgledala kaker velikanska glava ogromne pošasti, skrivajoče život v zemlji in gledajoče doli, proti dolini, kakor bi pričakovala in prežala na žrtev, ki je še ni bilo! (Zvršetek pride). Stran II EDINOST« št. 272 V Trsta, dne 28. septembra 190? je cpravljal vei iet. Toda ni živel samo tej svoji službi, cmpak jel ie poučevuti svoje roiskd tudi v narodnem petju — tisti naši krasni pesmi, ki blaži trca in navdušuje za idejale naroda. Njegovo delovsnje je bilo tako vspešuo, da so tudi dragje po okolici izve-del; zanj in ga zvali, da je tudi tam vršil to vz?i§e£0 nalogo in zbiral krcg sebe navou šene moža in mladeniče. Deloval je v rajnih 'iruStvih — tako v Rojaau in v Barkovljah, kjer je učil cerkveno in narodno petje — ter bodril Ijndstro k ljubezni do narodne glasbe. Ce!o na Kras je segalo njegovo delovanje. S tem svojim plodonosnim delovanjem je ninogo pripomogel k narodnemu vzdramljenju nečega ljudstva. Ni bil govornik, ki bi blestel, na političnih ehcdih, vendar si je pridobil nevenljivih zaslug tudi za politično dramijenje našega ljudstva. Vzbudil je v rjem samozavest, ker mu je pokazal, da tudi mi imamo kaj lepega. To je bila njegova velika pripoznana zaslug*. Zato bo poelala danes semkaj razna okoličantka druitva sroje zastopnike, da počaste njegov spomin. Tragičen je bil konec njegovemu delovanju. Zbog neumornega dela in velikega truda zadnja leta mu je duh opešal, da nam je bil v resnici odvzet mnogo prej, nego je legel v grab. Lepa poteza v značaju našega naroda je hvaležnost do pokojnih dobrotnikov. Sledeč te a u ne gonu je narod postavil na Ražmov grob viden znsk hvaležnosti. In ko odkrivamo ta epo^Lenik kličem spominu pok. Ražma: Slava! Vsa množica seje odzvala alava-klicu, ni ga bi!o cčeaa, ki bi ne bilo rosilo in na vseh licih se je izražalo globoko ganotje. S krasnega spomenika je padla črna zavesa in pnstopil je k grobu g. poslanec F e r 1 u g a, da v poetični, vzviSeni besedi proslavi pokojnika kakor b:?Šega tovariša na glasbenem pcSiu, kakor pevovodjo, ter je zaključil: N&j milostno nebo delilo Nam tac.h mož Se prav obilo Ki bi za narod «e trudili, Iz srsnn ga dvigali — u Sili. Daši tvoji pa pokoi in mir, pokoj nad z*6sdami večni Bog naj Ti podeli. Po teh becedab je bilo čuti glasno iht&nje, iziasti med domačimi pokojnikovimi, Slednjič je pristopil k grobu g. Kriz-m a n č i č, da s3 fcakor varuh pokojnikovih otrok v imenu teh. v Imrnu žaiu;oče idove, v imenu od žalosti potrte matere in sorodnikov iz globine du§e zahvali vsem, ki so prispevali, da se je postavil ts spomenik, potem pevskemu društvu „Lipau, gg. poslancem, posebej še g. dru. Rjrfcaru ter vsej množici, ki je prihitela od raznih krajev, da na to-li ganljiv način proslavi spomin pokojnika. In zopčt je zcihtelo občinstvo. Naravnost pretresljiv pa je bil prizor, ko je potrta, v žalosti topeča se mati pokojnikova stopila v ospredje, da se tresočim se glasom in v obupnem joku še posebej ztsli7ali vsem, ki so nje nepozabnemu sinu napravili to zadnjo, a največo ljubav. Na to je Š9 društvo „Lipa" za njim pa oddelek „Adrije" iz Barkovelj zapel žs« lostinko. Nemo, žalostnih obrazov je občinstvo zapuščalo pokopališče, a z druge strani je zopet izrekalo Bszovcem odkrito priznanje, da je iako lepo priredilo slavje. * * * Z nekaterih fciš in a cerkve so visele trobo}nice, a i sedeža „Lipe" društvena zastava, vis na pol droga! Društva in drugo občinstvo se je zbralo potem dehma v gospoda Urbančiča gostilni „pri lipi", deloma na vrtu gostilne „Gosp. društ?au. Ta so imeli gospodje postanci v notranjih prostorih prijateljski razgovor z vo-iilci o raznih ?ažmh gospodarskih vprašanjih. Maj tem pa eo dicštra „Lipa" iz Bazovice, mešani zbcr „Zastave* iz Lonjerja in cd-celek „Adrije" iz Barkorelj slavila spomin pckojnika najprimerneje: ž njo, ki se jej je pokojnik posvečal vsega, z njega miljenko — n&š? pesmijo, * * * Spomenik nosi napis : Tebi bilo že ie prirojeno, Da posvetiš vse moči le d litino vini. Da ro.ake tudi bi razvnel za [grudo posvečeno, Ti zajemal moč ai v pesmi [in srca globini. Krščansko-socijalna stranka pred razsulom. „Sonn-u. Montags Zeitung" se peča v Lekem čisnku z razmerami v krščansko-soci* jalni stranki in posebno s postopanjem te suanke ob vprašanju niŽ3-avstrijskih Čehov, Lias pravi, da je dr. Lueger samo še po imenu načelnik stranke, in ima radi svoje bolezni ie malo upliva na politiško postopanje stranke. Vodstvo pariamentariške skupine je izključno v rokah dr. Gessmaaa. Ojebui od-ncšaji med Luegerjem in dr. Gessmanom Že več let niso posebno prisrčni. Dr. Lueger je celo rekel o neki priliki, da je dr. Gesiman hinavec, vendar mu je kljubu temu moral slediti, in koaečno pa niti tega ni mogel preprečiti, da se je dr. Gessman polastil vodstva stranke. List pravi dalje, da vlada med dr. Luegerjevimi podčastniki egoizem in osebno sovraštvo, ki deli stranko ▼ različne male skupine. Pride čar, ko izbruhne med temi ctrackaiii najhujši boj. Konečno pravi list, da hoče Gessmann postati deželni marfial [nže-avitrijcki. Sedanji deželni maršal princ Alojzij Lichtenstein, imenovan črni princ, bo dobil ob prihodnji premembi ministerstva kak mia-sterski sedež, a ob enem da je odločen po dru. Gessmanu, da bi imel nasledovati dra. Luegerja kakor nominalen voditelj stranke. Dr. Weisskirchner da ima vse potrebne po goje, da bi lahko postal Luegerjev naslednik, a on je že vsega sit, ker vidi v lastni stranki toliko blata, in zato noče vezati svojo bodočnost na usodo krščansko - socijalne stranke. Tako nemški list. Mi nimamo k temu kaj opaziti. Smo tu Ji predaleč od Dunaja, da bi zamogli kontrolirati resničnost vesti glede razmer nad voditelji krščanskih socijalcev. — Opozarjamo pa čitatelje na naš členek pod naslovom „Groscostsrreicher v dekadenci" v „Edinosti" od včeraj tedna. - Dnevne vesti. Dr. Matija Murko — častni doktor. Iz Prage javljajo, da je cesar dovolil, da filczo fična fakulteta češkega ^vseučilišča v Pragi imenuje častnim doktorjem rednega profesorja slovanske fiiologije na graškem vseučilišča dr. Matijo Murko. Smrtna kosa, Umrla je včeraj po kratki bolezni v Rojanu ga. Josipina Pertot roj. Bertos, mati g. nadučitelja in mestnega svetovalca g. Josipa Pertot, v visoki starosti 79 let. Pogreb bo jutri popoludne ob 3. uri. — Uglednima rodbinama Partot-Pregelj naše iskreno sožalje ! Umrl je v nedeljo tukajšnji zdravnik dr. Anton Merli v starosti 65 let« Iz Rocola, Deževno vreme v soboto je grozilo preprečiti tudi nedeljsko veselico pevskega društva „Zvonimir* v Rocolu. Naposled se je bog Pluvius usmilil in oddal za ta dan vl&darstro solocu, de se zamorejc Rocolčani in njih gostje na planem zabavati ob bren-kanju tamburic in ob miloglasnom petju. Obširni prostor gospodarskega društva je bil minole nedelje pretesen, da bi vsprejel vse občinstvo, priiedfie tja, da posluša, v koliko je od lanjske veselica napredoval „Zvonimir" v petju in tsmb. zbcr v sriran^u. Traba je bilo tudi opazovati, koliko je napredovala narodna zavednost v tem do nedavno tako zanemarjenem okraju. Iu da Rocol res napreduje, se je lahko sklepalo iz dejstva, da je bila pretežoa večina prisotnih iz Rocola doma, ki so z zanimanjem in navdušenjem poslušali vse proizvaiane točke vsporeda. — Kaka razlika med nekdaj in sedaj v Ro-colu 1 Nekdaj so na rocolekih veselicah večino občinstva tvorili Slovenci iz mesta in drugih okrajev okolice; minole nedelje pa je bilo opaziti le malo nedomačinov. Vspcred se je vršil točno in pevske točke mešanega zbcr a so so izvajale zelo dobro. Posebno pa :*e ugajal ženski zbor „pii belem konjičku", tako, da so morala rocolska dekleta ponavljati to točko, spremljevano po tamb. zboru.. Šibkejši je možki zbor, kata« remu primanjkuje še nekoliko dobrih g«asov. Isbcren pa je tamburaški zbor, ki svira tako precizno, kakor se more zahtevati ie od posebno izvežbanih tamburaše r, a ni možno pričakovati od take mladine, kakor to udje te g i zbora. Vsa čast jim I Igra : „Dobrodošli 1 kdaj pojaete domu ?" je izpadia zelo dobro, skoro izborno, kar «e le malokdaj opaža pri igralcih, — ki stopajo prvič na oder. Med gesti je bilo opaziti dež. poslanca in mestna svetovalca g. dra Siavika in domačina g. Bjekarjfl, ki sta posetila veselico svojega volilnega ekraja. Korporativno sta se cdaležili veselice pevski društvi „Ilirija" od sv. Jakoba in ,. Zastava" iz Lonjerja, ki sta po dovršenem vsporedu zabavali občinstvo z ubrsnim petjem. Akademično društvo „Balkan" je bilo zastopano po deputaciji in nje člen g. Per-hauc je po primernem govoru zazdeli! tri darila med najbolj pridne čitatelje ljudske knjižnice v Rocolu, ustanovljene pred letom dni v tom oftr&ju, G. Perbasc je obSalo^s?, da se je dsšIo v Rocolu, k;. šteje približno tisoč hišnih številk le 25 redaih čitatelje*, ko bi }!h lahko bilo nad stotine. Res je to obžalovanja vredno ali gospod Perhauc ni povedal, kje tiči krivda te žalostne prikaz si. Dajte Rocolčanom šole, pa se razmere izboljšajo v par letih! Ob sedanjem stanju pa, ko so skoro vsi cdrasii domačini pohajali edino le italijanske šole, ci nikako čudo, če ljudje čitaj o tako poredko, ker jih je m slo, ki dodobra ume j o slovstveni jezik slovenski. Saj mora še vedno pohajati veliko rocolskih otrok v italijanske šole, kerVsl o venski h pri sv. Jakobu in na Akvedotu zbog pomanjkanja prostora ni;o bili vsprejeti. V nemških šolah jih itak ne vspreiemajo. Govori se, da namerava družba sv. Cirila in Meto-dija v prihodnjem letu v tem okraju ustano-noviti prvi razred ljudske šole in prepričan sem, da Rooolčaai v>prej mej o ta družbin dar, po katerem že toliko iet hrepene, z največjim veseljem in hvaležnostjo. Saj so si v ta namen letos uitanovili Ciril-Metodovo podružnico in nabirajo že sami za to šolo, kjer se jim nudi prilika. Skoro na vsaki okolifian-1 ski veselici se vidi par malih deklic, ki milo ! prosijo: „Kupite listke za slovensko ftolo v Rocolu !* — In da so to kaj marljive nabi- tra?ke, dokazuje vest, da ho nabrale v ta namen že par sto kronic. La tako pridno najprej 1 Razven prijateljev in pospeševatelje* ima pevsko društvo „Zvonimir" v samem Rocolu med domačini tudi takih, ki mu niso posebno naklonjeni in katere treba omenjati v bolje spoznanje rocolskih razmer. Ravno minole nedelje, komaj par minut oddaljeno od vese* ličnega prostora, vršil se je ples, in sicer v gostilničnih prostorih gosp. Gerdola p. d. „Drjon", ki. dasi vse poletje ni imel godbe, io je naročil ravno na ta dan z očividnim namenom, da škoduje veselici pevskega društva „Zvonimir". Deputacija pev. društra ga je naprosila, da naj tega nikakor ne stori, toda ni se zmenil za to. Ta gospod je znan že iz vol i i ven i h bojev iz prejšnih let, ko je še delal za Mauronerja. Pozneje je spremenil svoje nazore in sicer tako, da je bilo calo pevsko društvo „Zvonimir" in tamb. zbor v njegovih prostorih, kjer so se vršile tudi veselice. Ali minolega leta je vrgal iz svoje hiše obe društvi ter jima sedaj nasprotuje, kjer mu je le možno. Stem svojim ravnanjem se seveda kaj lepo priporoča Slovencem mesta in okolice, a še posebno Rocolčanom, ki so ga spravili na noge v gospodsrakem oziru Res, žalostno je, da imamo med svojimi še takih ljudi j. A pri vBem tem, če se jim postavimo po robo, nam nikakor ne morejo škodovati. Vi Rocolčani pa, le kvišku glave in naprej na poti, ki ste si jo začrtali 1 V pevskem društvu in tamb. zboru imate trdnjavo, na katero se opirajte in katero tudi podpirajte. V ljudski knjižnici imate duševne hrane, po kateri pridno segajte I Družbin otroški vrtec ikrbi za Vašo nežno deco, da jej vceplja že v zgodnji mladoiti liubezen do materinega jezika. Potrudite se, da dobite še ljudsko šolo slovensko, potem nikdo več ne potujči Vaše mladine in na-raščaja. Prva jugoslovanska kolesarska dirka. — Minolo nedeljo se je vršila v naših športnih krogih toliko pričakovana prva jugoslovanska dirka, ki je vspela bolje, nego so prireditelji sami pričakovali. Uspela je toliko glede „rekorda", ki so ga dosegli slovanski dirkači, kolikor tudi glede reda ob Drogi. Tu podajamo natančno poročilo: Pri startu v Ljubljani so se že pred 6. uro zjutr. zbrali voditelji dirke, avtomobil za zdravnika (ki ga je iz posebne prijaznosti stavil v ta namen na razpolag? g. Branko Polič), več motociklistov in slednjič dirkači v raznobarvnih ouravsb, ki so nestrpno oričakovali znamenja odhoda. Ob 6. uri 19' 35" ie dal predsednik Trž. koi. društva „Balkan" povelje „Pozor!". „Oihod !" Izpred tobačne tovarne ao v hipu po š:rok: cesti v urnem teku izginili čili mladeniči, ter vozili skunno do Vrhnike, kjer začne hrib. Ta io se dirkači razdelili v tri skupine. Prvo so sestavljali gg Meniga, Gregi in B^uko, ki so vozili z neverjetno hitrostjo čez Logatec proti Postojni. Ljudje in opazovale1, hi so se zbirali po vaseh, so jih ka? strma gled -li, V Postojni je bil napravljen slavolok okrašen z narodnimi zastav&mi. Tu se je zbrala precejšna množica in navdušeno pozdravila vrlo trojico, ki pa je z isto hitrostjo izginila, kakor je prišla. Sa precej oddaljeni so sledili drugi dirkači, m?d katerimi so bili gg. Ratzner, Modrijan, Zivic, Lavrenčič iz Ljubtjane in drugi. Med t*m je dosegla naša „trojica" Razdrto in Skorje ter vozila proti Sažuni. Za od daleč jim je v prvi pozdrav vihralo nasproti veliko število narodnih za&tavic, ki so visele z okenj. Sažana je slavnostno sprejela jugoslovanske dirkače. = Na c.lju. Na Opčinah je vladalo že od ranega jutra nekako posebno slavnostno gibanje. Kolesarji so prihajali od vseh strani ter se podali ? bližino „ciljau Iti je bil postavljen tam, kier se deli cesta proti Sežani in Prošeku. TrJim^ajski vozovi so pripeljali stotine tržaških Slovanov in kmalu je bila zbrana velika množica občinstva. Ob 9. uri je ob zvokih društvene fanfare prikorakal n na cilj Trž. kol. dr. „Balkan" in jurija. Četrt ure pozneje je pribite! „avizo-motor" ter naznanil prihod dirkačev. In res, kmalu potem sta v divjem teku dospela g. Milan Meaiga, čien kol. dr, „Orao** iz Zagreba, ki je rabil 3. ure 11' 15" in £raa Gregi člen kol. kluba „Sokol" iz Zagreba 3. ure 11' 16". Tretji, menda najsvežji med vsemi došlimi, je bil Jo«ip Banko, člen kol. društva „Balkan" iz Trsta, ki je rabil 3. ure 16' 35", četrti Šandor Rutzner, člen kol. dr. „Orao" 3. ure 20' 55", peti Josip Modrijan, čien kol. dr. „Gorica" 3. ure 21' 03", šasti Živic Rngjer, člen kol. dr. „Balkan" odd. Komen 3. ure 23' 25". — V maksimalnem času so še prišli v sledečem redu: Mrcina Anton („Balkan*Komen), Petroci Viktor (So-kolM-Zigreb), Božeglav Fran („Balkan"-Ko-men) in Mrkuža Kristjan (isto društro) Vsakemu došlecu je zasvirala fanfara v pozdrav, medtem ko so nekatere rodoliubkinje-domačinke obsipale dirkače s cvetlicami. — Po končanej dirki so se kolesarji in občinstvo podali na vrt gostilne „Mičel" kjer se je razvila prijazna zabava. Členi jurije: dr. Fran Irgolič, predsednik; Vilko Modrijan, zapisnikar; dr. E. Rakar, Miroslav Muba, Jolko Cvek, Anton Grrmek prisedniki in Josip Rože krono metrist (časomerec) so mej tem imeli sejo. Konstatirana je bila pravilnost prihoda dirkačev na cilj in da se je izvršila vsa dirka v popolnem redu. — Ob 12. in pol pop. je bil odhod v Trst. Poročilo o popoludanskem delu slavnosti prinesemo radi pomanjkanja prostora v jutrajšnji številki. Slovensko učiteljišče v Gorici. Kakor se goveri, se prične pouk na tem zavodu prihodnji četrtek. Brezplačni večerni tečaji v okolici. V torek, 5. oktobra, se otvorijo večerni tečaji v Vrdeii in Škednju, a nedeljski v Bazovici in na Opčinab. Pouk je dostopen vsem moškim od 18 leta naprej. Poučevalo se bo : v Videli : 3 uro slovenščine in 3 računstva za an&'Mbete ; 3 slov. in 3 reč. za one, ki že kaj znajo, nadaljo 4 ure italijanščine na ted?n; v Skednju : iatotsko, le namesto italijanščine geometrično rit&nie. V Bazovici in na Opčinah pa od 10—12 ob EBdeliah: slev., it*l. in račonstfo. Večern i kakor tudi nedelj tka šola ee odpre še-le tedaj, če se vpiše najmanj 20 učencev. Vpisovanje je pričelo 27. t. m. ter traja do 2. oktobra vsaki dan od 5.—7. zvečar. Op. ured. Opozarjamo vse naše ljudi, n&j se v velikem številu vpišejo v te prepotrebne tečaje Bila bi pač sramota, da bi se ti te-ča]i ne odprli ali pa. da bi se morali (kakor nekateri lani) med letom zapreti. Otvoritev postajal. Semedella za osebni promet. S 1. oktobrom 1909 se premeni poslovanje postajališča Samedella (na istrski drž. železnici) v toliko, da potniki od tega dne naprej ne bodo dobivali voznih listkov proti naknadnemu plačilu v vlaku, pač pa bo izdajal vozue listke Čuvaj postajališča. S potniki, ki vstopijo brez voznega listka, se ravna po zmislu § 21 obratnega pravilnika. Odprara prtljage se vrši tudi nadalje proti naknadnem plačilu. Jesenski izlet na Tinjan. Tržaška podr. „Slov. plan. društva" vabi vse svoje člene, njih obitelji in prijatelje prirode na celodnevni društveni izlet, ki ga prirede v nedeljo dne 3. oktobra na Tinjan in Dekane. Vspored : Odhod iz Trsta z državno železnico ob 7. uri 8 mio. ziutraj do Boršt?, od tam preko D.-line čez Mačkolje v Ojp, iz Ojpa po zaznamovani poti na Tinjan. Po kratk m odmnru na Tinjanu, dalje preko Kolombara v De-kaue, kjer bo kosilo pri g. županu I. Piciga. Povrat v Trst z vlakom it trs sce železnic3 ob 4.11 uri pop. ali pa 8 48 zvečer. Opozarja se cenj. izletnike na diven razgled, ki se g=i vživa z vrh Tinjana na naše sio7en?ke kraje : zatorej na planinsko svidenje ! Ridi kosila so je treba pricla-H najkasneje do petka 1. t. m. več?r hk ussiov: Trž. podruž. S. P. D. via de!i'Acqu dotto Ft. 22. III, uad. Na prer-ezno došle oglssa te ne bo mogio ozirati. Posebnih vabil se ne razpošilja. — Reditelja izleta sta gg. Jos:i> Zwitter in Nicefor S:e?ančič. Uprizoritev igre „Zaklad— (To došlo nam poročilo je zakasnelo radi obilice grs-diva,) Vrii diletant je »Čitahice* pri sv, Jakobu so uprizorili v „Narodnem domu" pri sv. Ir&na žaloigro »Zaklad". Ta i^ra je zanimiva po vsej svoji sestivi. Avktor Andrejev je modro uvaževal zahteve gledališke tehnike. Vplel je vrato političnih di alogov, na katerih se naslaja poslušalec. Ideja Andrejeva ja bila, da predstavi pohlepnost atsrega kmeta po denarju, a jej je dal na stran liubszea dveh parof: ljubezen zavisti in čisto ljubezen. Igraje bila vsprejeta entuzijazmom in aplavzom. Igralci so pokazali na sploh, da umejo s 7 o i e «loge. Tako je bil g. Potrato pravi tip Pehača, posebno dobar je bil v 4. dejanju, ko se je — keaaje se svojega zločina — hotei obesiti na drevo. Gospića Ar.a Mii'ler ee nam je zdela to pot malo inanjo disponfrana, nego navadoo, aii vendar -e ■»ojo vlego dobro vzdrževala do konca igre. Gospića Ivanka Muiler je bila ko u svoji nalogi. Iitotako je g. Vrabec vspel v svoji vlogi gruntarja Robana, škoda le, da je pretibo govoril. G. Angelski je ime: to pot le kratko vlogo berača BarniLsa. PoSar jo S'* le t ^dojeta hipu pre^z*; vbg^ čovijar.a K^ecci. Reši i bi jo b:l dobro, da ni malce pretirali sa nvo im »ja, Hiapec Lips — v ^Eotvi g. I. Bižjaka — ki ]e bil v 2, in 3. ds]an u zaoral, js v 4. dejanju postal hkra u zdravi pameti, kar j3 napravljalo ua gledalca čuden vtis. Tudi drugi — gospice Benulić, Ivanović in Talcoajner, ter gospodje Veln&Cek, Maže in PeČ2r — ro pohvalno re&i!i sroje mun^ša vloge. Po predstavi se je vršil v drorani plev, a med tem io izvestm sodrugi v spodnjih prostorih manifestirali svojo mednarodnost s tem, da 8 3 kričali — garibaldinske pasmi. — La potrpežljivosti našiti ie je bilo zahvalili, da ni priSlo do ha]§eg3. V. V. 200X1000. Za Cirii-Metodov obramberj sklad so se zjpat priglasili nailedn i: 379. dr. Ferdo Lasič cdr. kandidat v Ptuiu v spomin na nedolžne Žrtve 20. sept. 1908 ; 380. „Narodna čitalnica v Kranju14 (plačaia 200 K); 381. N-imenovan iz Settke doline (phčal 200 K); 382. Politično druStvo za „Dvorski okraj" ; 383. Posojilnica v Pšecah ; 384. Arce Rajko, c. kr. pcStni blagajnik v p. v Ljubljani; 385. Sipic Ivan, posestnik Konjice (plačal 200 K); 386. Obrtnijsko dra-§tvo sv. Mar^a Magdalena—Spodnia—Trst; 387. dr. Anton Med red pref v Mariboiu ; 388. dr. Franjo Rosina odvetnik v Mariboru ; 389. Veglar Janko c. kr. postni asietent v Mariboru; 390. dr. Pavel Taraer zasebnik v V Trsta, d,ie 28. septembra 1909 EDINOST* Št 272 Stran III Mariboru; 391. d?. R*dosia? P.puš odret. Mariboru ; 392. Neimenovani iz Maribora; 393. Pavla Vcu5?k eopr. sod. nadsvet, ▼ Mariboru; 394. Obitelj Peče v Mariboru; 395, I. N. ŠaStarfič trgovec ▼ Mariboru ; 396., 397., 398. Slovenski poštni uradniki v Mariboru (za 3X200); 399—403. Sbv. železničarji v Mariboru (za 5X200). Vojaški novinci nastopijo letos glasom cdredbs vojnega miniaterstva vojaško službo dne 7. oktobra, nadomeitai reservisti sa predstavijo 5. cktobra, enoletni dobrovoljci pa 1. oktobra. Trgatev na Proseku-Kontovelju prične dne 11. cktobra. Koledar In vreme. — Dsnes: Vaclav vojv. — Jutri : Mihael vel. ang. Temoerstura včerai ob 2. uri popsiudne -+- 22.° C. — Vreme včeraj : Semtertja oblačno, zvečer dež. Vremenska nape red za P tirno reko: Soremenljivo 8 posamičnimi nada-▼iaemi. — Hisdai *etrovi. — Temperatura mila. Društvene vesti. Zabavni večer s piesom priredi akad. fer. društvo „Balkan4 v soboto, 2. cktobra v Sok:lovi dvorani. Vspored, ki ia jako uVusno izbran, se obja?i pravočasno. Prepričam emo. da bo tudi ta prireditev, kikor vze doaeda-r.ie prireditve naših akademikov sploh, priva bila ob lo vdehžaacev, ki želiio uživa:: ta krasen večer. Dobiček te vese.ice je name-n:ea podpornemu ekladu imenovanega draška. Podporni »klad ima naman, gmotno podpirati čieoe drušrva pri izpitih, pri naku povacju potrebnih učnih knjig itd.; in po* seboo zdaj, ko ee morajo aksdrmi?« podati v bniverzitetna me£ta ter potrebujejo denarja za kolegoioo ia m ižpite, se kaže prevelika potreba tega pklads. Slavno cbčinst?o se gotovo zavzame cnše m'adine in da v velikem številu obišče to prireditev. Čianom „Delavskega podpornega društva" ne nv.zaaz-iu, da si bode vršu izvanredni občni zbor dne 3. oktobra t. L obli. uri predpo-iudne v društvenih proJtor.h v ul ci Giorgio Saiatti št. 18, I. nad. D.ievrji rc-d : E lina tečka iivolitev norega . dbora p^ pntr.u-nih nofih pravilih. — Voli:e? prične že dna 1. cktobra ob 3. uri popoiudae ter nad&ljujo v sc:boto celi dau v urad-ih ursh ia v nedeljo v jutro cd 8. do 10. in pol uro. „Odbor Slavjanske čitalniceu naznanja, da i-aa nocoj cb 8.30 uri ?rojo ee o, na katere* uljudno *£bi vsa ene gospeds, in ho Hii rabljeni na sejo, ki so je vrailu pretočeno 3obcto. Telovadno društvo TRŽAŠKI SOKOL mT v Trstu v profitorib, si lahko mislimo. Tu se biie v obraz naj primiti vnaišim načelom higijene. Radi pomanikanja prostorov v gimnazijskem po-alopju so nastanili dva oddelka višjih razredov izven gimnazije, iu sicer v Strassol-dovo palačo na trgu sv. Antona, kjer p a n i niti potrebnih stranišči Nastanitev nekaterih razredov daleč izven šolskega poslopja gotovo ni prikladna in posebno nadležna je profesorjem, ki morajo tekati iz eaeg3 poslopja v drugo. Vlada ima sedaj lepo priliko, da napravi konec tem nazdravim razmeram s tem, * da "sezida dve novi, mo dernim principom odgovarjajoči šolski poslopji, kamor naj se nastanijo srednje šole k slovenskim in italijanskim učnim jezikrm posebej ; tistim par Nemcem, ki študirajo v Gorici, ne manjka nemških srednjih šol drugod ! Pametno bi bilo, da se spravi to stvar zopet v deželni zbor, kakor hitro bo zboroval. Ako nastopijo složno vsi poslanci, Slovenci in L*hi, se bo morala vlada končno vendar udati. z Lahi hočejo nemirov na vsak način. Culi srno od raznih strani, da sa pri pravi mi o zahrbtni napadi na sloven. meščane in osobito dijake. Policiji priporočamo, naj pezi na znane laške lokale, kjer se o tem čeato na tihem razpravlja! Slovenci pa: pozor! x Discipliniran profesor teologije. Nnd-Škofijska kurija je odstranila dra I/ana Tar-lao od slnžbe profesorja v tuk&Sujem semenišču in to radi tega, ke- jo Tarlao na cadnjib obSiack.h vo tvah v Ghradežu uekorek*m po-ml in kakor duhovnik agi tor al pr iti tiuhov-r.iv.iu, x Gorica brez vode, — V soboto j a dal c>vS slavni ma^isv&t zapreti ved* ^adi po-pr&iljiiata n^kifa cevi. Ker bo traja»o delo par dni, oštaaemo tako brez vede ves ta tai. j Za gospodar&tvo na msgiitratu je kaj; značilno to, da je treba vodna cevi poprav* r ljati vsaki m^sec, da ne rečemo — vsaki te-! den po Dar dni 1 x Dobra lekcija goriškim Lahom. — Tn-1 kaj sir i „Gizzettino" ie povfdu ©dk-its, daj vsa l&šk* gvnja proti učitelju e ca-( vddni voiiiui manaveIsš'cih kžmori»tov ! — j Pra~i. dž žapa&i iz FarJanre so $!i prištf v G ;rico pro- j testirat. Na ebodu da ao slišali ie u&:o prt-< te>tiranja temveč pa samohvala kemoriitov, i I MESNICA Uljudno podpisani naznanja P. N. občinstvu, da se je odprla danes sobota dne 25. septembra 1909 n v ulici Belvedere 34 ■ vogal ulloe Lo do vi o o Arloato CS V imenovani mesnici se prodaja volovsko, telečje, koštrunovo in jančje meso ter volovske vampe iz tri. klavnice. — Posebnost: grafiko m9so. štajerska perutnina, volovski osoljeni in okajeni jeziki ter totečje glave in noge. '■ " ■—— Točna postrežba na dom. — Cene zmerne. ?elefon št. 11 53 Ang, U dani QuintavalZe ." OVI DOHODI. V dobr oznani prodajalnici oblek Alla citta di Triesta, Trst 14 do 44-, deških od K 9 do 28 - Obleke za 16. Zaloga tu- In Inozemskega blaga za deialnici. 'Specijaliteta hlač, jop in srajc Velika iz bera moških oblek od K otroke od 3 do 10 let od K 2 do obleko po meri, ki se izvršujejo v za delavce, po neverjetno nizkih lastni cenah. „Alla citta di Trieste" Trst, ul. G. Carduc i 40 (prej Torrefite) RAGOTIN STRU&EL prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije iz usnja, potne torbe Ovratnice, MM in palice. Specijaliteta: Potrebščine za hribolazce. ANTON REPENSEK knjigovez v Trsta, via Ceollla 9 priporoča slavnemu občinstvo svojo moderno urejeno delavnico, v kateri se izvršujejo VBa v to stroko spadajoča dela to&no tn po zmernih cenah. SVOJI K SVOJIM ! Furiaua d&S^ za — vo-! dravljenje ksr^I Ćaj „Tisočerni cvet" (Millefiori) i ■ a V ilos... mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 priporoča slavnemu občinstvu |i|| svojo mizarnlco. Izdeluje vsakovrstno, tudi 1 0 --NAJFINSJŠE POHIŠTVO M •• 3 O O -1 a iueuBiiKuSueuSuafcu »v. i. IIW T111 mi .^.kž Dr. Fran Korsano Specijalist za siflHtlčne In kožne bolezni ima svoj ambulatonj y Irsia v ciid S^n Klceio Itsv. 9 (nad Jadransko banko) s:r?i?«i 9< 12. s§ i. li e-; 5. !a r. 6. ii j?> t* 1:3 H m y •C * »t 'i-iftTfri iVTi ?>-5Tr -v. -u iilil ife* PRODAJALNICA. ŠVICARSKIH 1 JOSIP OPPENHEIM ki bi r^di navezali here, fidč^lii list govori tađi o korupci i v j Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim sluča-liberalni stmnfci in pripoveduje, d3 je ceko • iem» l,eie v želodcu, kakor proti slabemu pre-društvo iz Trtta podalo v volilne nameOM !^ bavlianju in hemeroid.m. Jeden omot za zdravljenje m nnrv T7 j r^. tvT n- . , stane 1 K ter se dobiva v cdbbovam v lesami 10.000 K, cru5tvo Dsnte A igbieri 5000 br ! ; „ . - , «ir -t m rci ! Praimarer .Ai ie Ion wm po ;Chjo Š3, da je ta Lkt g^aeil j trgovskih j kr-go? in feiike ?e6iae pametn:h IaSa;h meš«-činov. urar Tn Izđelovatelj čatomerjev Irst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vram) BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih in kovinastih ur. Stenske ure z modernim zvonilo m. PRSTANI, UHANI, VERIŽICE Itd. po zmernih oenah. Popravljanje se izmi po doi. esnafe in z garancijo "h Vest i iz Štajerske. i Danes f.cčno ob 7. ia pol nri zvečer perika vai8. Vabljeni so vpi prejšnji pe^ci. ialro: bidi začetnik', da »e te vajo poinešte-vuno udeleži. — N& zdir ! P9?ovodja Mabkcta. rUčiteljsko društvo za Trst in okolico" v&bi gg. p;yke ia p^vce k perifei vuj', ki v < etrcefc, 30. t. aa., ob 5.30 uri pop, v u S. Pranceico 2, I. — Novo leto, sveže moči, tor«.j na delo! Akad. fer. dr. „Balkan*. .Jutri toSao ob o. uri pop. edborevsi §eja, svečer pa običajni «ertF=nek važcica dievnim redam. Vrdeljski rSokoli< ixa danc-u v torek, 28. t. m. vaŽQo seio ob 8.30 z»ečsr v »Nar. domu'*. Na zdar! Trgovsko izobraž. društvo, Uljudno se vab' odbcraike k seji, ki ga vrSi dane* ao 3. vri zvečer. Tržaška gledališča. FOLITEAMA ROSSErTI. — Danei ce vor:: i )->r7ič krama Catslanijeva opera „W r4, ki ie že lani doa-čgla prare triumfe v i t ^ gledališču in vedl i napolnjevala hiš?. Darovi. — Za družbo sv. Cir. in M^t. v litri ie nabral g, Acakiet Pertat iz Birkivelj pri ve-rei.m omizju v Ricui2njih 9 kroi, — Deuar braii uprsva našega lista. V počesčenje spomina na XX. septem. je dar vel gostumčar Audrej Furlsn možki pod. dru4 e s? Cirila m Metoda 2 K, Dinar brani uprava, _ Iz Trbovelj. V tukajSni cbčini se je za-| čel širiti tifis, na katerem je obelelo že več| eseb. 2 oaebi pa &ta že umrli. Bati se je, da se bo bolezen Sirila. Pred £t rijnajstimi dne»i je priredil coreki Sokoi" vesdico v Hrastniku, občtne Trbovlje, litega dne so nemSkatarski turnerji DVORANA ZA SODBENE DRAŽ3E ulica Sanit& 23-25 priUičje. Drfžbs, ki se bo vr5ila jutri 29. t m. cd 9. do 12. predp. Dragcc-ni predmeti, j-opolne pastelje, rcSne omance, ogledala, ch;ffjnier», nirival-□ik'', k'cnoinetrič&a ura, naBlonjač, pi-ealaa misa. ehke, miz ca in drugo rabljeno pi birt^o. Si palci atrojt, top'oraerji, e!ektr. ž ca. 30 komadov „P aci«OQ4-F.utom^er" stare pištole ;n »am&kresi, pe5 na špirit, ročaji za plin iu kovčeg, podpolkovnike, zdravnika knez vojske v Sofiji. -——o « •--- Gosp. J. SERRA VALLO Trat. Štejem si v prijetno dolžnost naznaniti Vam, da predpisujem Vaše izvrstno Žele znat o KinaVino Serravallo (Vinodi China Ferruginoso Serravallo) v slučajih šibkosti, posebno ko je potrebno predpisovanje železa. Žcleznato Kina-Vino Serravallo je izvrsten krepilni in dobrodejni izdelek. SOFIJA, 28. junija 1901. Dr. Barbar. Vesti iz Qoriška. Razpisan je nat?2aj za mesta učitelja ca | plort- akem oddelku deželne kmetijske fcoie v X. r.nredu. Pr:šc]e je uložiti do 20. cktobra j t. i. Smrtna kosa. V ceduljo predpoludne je uteri v &orici nameetniiki svetnik v pok. Anton Avgust grof Aciemi Heiiigenkrcuz v sta-robti 90 let. Novo društvo. C. kr. name*tni5tvo je vze o na znanie pra*ila društva: Ptdružcica „Družbe sv. Cirila in Metcda v Ljubljani" f sedežem v Pevmi, x Škandalozne razmere na Goriški gimnaziji. Kakor smo že poročeli se je vpisalo leto« na gimnazijo nič manj nego 710 dijakov. Naravno jo, da so vsi razredi tako na-tis* ri, da profesorji in učenci komaj diba?o. Silo ozračje vlada v takih prt napol jnjenih Potrtim srcem naznanjamo svojim prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljnbljena Hmelija danes zjutraj preminula. Pogreb bo jutri, v torek, dne 28. t. m. ob 3l/s uri popoludne iz stauovanja ulice Romagna Skor-klja) štev. 215. TEST, 27. sept. 1909. Rodbina Fran Sklemba. Tužnim srcem javljati podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njihova blaga mati, oziroma stara in prastara mati Josipina udova Pertot rojena Bertos v dobi 79. let, previđena s svetotajstvi za umirajoče po kratki bolezni preminula. Zemski ostanki predrage pokojnice se preneso v sredo dne 29. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti v Rojanu št. 15, na pokopališče v Barkovljah. TRST, dne 27. septembra 1909. Žalujoč! rodbini: PERTOT—PREGELJ. Ta oglas velja za direktno obvestilo. NOVO P0GREBN3 PODJETJE, Corso 49 (Piazza Goldsnl). Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Jrancka sinov, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovai\ju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. ■L Zagm T 1168, 5:5 L Tovaniiu Stran IV „EDINOST" 5t. 272 V Tr-tu, dne 28 septembra U09 priredili svojo kljubovalno slavnost. Furcr tentouicuB je slavil s?oje najgr§? orgije ca « naši s!cveo*ki zemlji. Talili eo kakor divji i BS&Li OSLJiSS ▼oikori, Redarja, ki je spremlja! Sokole zvečer na kolodvor, so 10 dci pozneje zatožiii pri tokaisnfem županu, da je zagreiil grozen zločin: da je na čelu „Sokolom" kričal — na rdar in ži7io ! — Ta grozri ziočin ja Pr0G8?0 SG otadii n*ki nemlkutanki vodja iz steklarne. Prod 8 dai pa ie priredil veselico tukajšnji „Sokol". Priredite? ie krami vsnela. 5c rs^unzjo po 3 stot. besedo; mastno tlsksne besede se računajo enkrat vet. NajmanJSr: pHsiojbina siare 40 stotfnk. — — Piačj $e take]. — —— sodi veliki in mali. novi in stan — Campo Marzio št. 14, sodar. 164i Gostilna „Al Ginnasžo" □1. Squero jjfti uiitnugtu nuovo 7 ima pijače in jedila prve vr-te. Priporoča se slavn. ir odsek občinstvu za obilen obisk H. Kosič._1237 Sodelovala ita „Sokol" iz Zagcria tega društva iz Hr a stoika, a došlo ;|e tudi P m H a m zemljišče pri električni železnici v drogih deput&cij. Sorevod S kolodvora ie bil r™U««» zgornjem Rojanu, 4C0 sežnjev, za 900 impozantea. Na v^eh hišib so plepolale tro- fonntov- y»8loT Pove Ipq- odtl Edip°ati_152® bojnica in dskieta «o sipala cvetie na spre- IČppm pol-delavca za trgovino ali izučenega tr- vod. Pred obč. hiš^ io pozdravi? goste Žuoan govskega pomo&ifai. Kje? pove Wratai nt T7j*i_r*i_ i-t • i*x oddelek Edinosti. 1655 g Gusta* Vodušek. Zahvalil se mu je starorta, —mali in veliki- „Sokola" iz Zagorja. ! SOul Vaiie1?. 6 Na veselični prostor je bilo došlo tudi se prodajo v ulici delia 1523 na vestnem prostor je duo gosio tuai - "z-7Z-rko~i par nemSkutarje* ki so hiteli izzivati, ali so : GOSpOdlCIta i^ine. morali odkuriti. Čemu to ? To je predrznost. §čine, želi nastopiti službo izobražena vešča sloven-nem>Čine, nekaj italijan- ______,_____________ blsgajničnr«?e v ve^ji tr- ko jih mi ne nadlegujemo na njihovih Teše- govini v Trstu. Ponudbe pod rZVOKČEKu, Gorica licah. ; 1> P°ste restante 1691 Gasilno društro v Trbovl ah priredi ' I/noeni Ri«4mnfnni K 32'—ploSČe s slo ■koro svojo „prvo vinsko trgatov Vidite tore;, da se prterj živahno gib t£«tor! ah priredl Krasni gramofoni skimi komadi. Ulica Cavana 4 venskimi in hrvat-1703 rxKttKXstxxxxx»t£9extt I P. Hormasm, Trst | g* ulica Giosue Carducci 20, Trst Jg Velika zaloga steklenih Šip ter navadnih in dvojnih zrcal. Kričali ^-vsake velikosti. Specijaliteta : ste-kleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsako-vrstne poprave, prevlačenja b ste-klorn, verande itd. Zaljgatelj siavb, podjetnikov ^ Ijemo na teh po nemShem pritisku ugroženih; M.-]ptPn flužbo kot pekovski učenec ♦i u m -L : j • j ^ j.- icsoil Martin Pertot, Nabrežina 159. tl/Oo tlsh. To gibacje nam a3ja nado, da odbi-,-:-----i- JI. v/ ^»»/MUj V UVAU UMU UU VUUI 4-- jemo naval tuiinstva nato našo slovensko! I fi-lptan deček išče službo kot učenec v pro- ! 'OiBil dajalni jestvui. Martin Pertot, lnabre- 1705 zemljo. žina 159. Gospodarstvo. Cvetlice | S0 ma'a soba v ulici Coroneo št. k9. 5. i Mladenič z 2-!etno prskao v podjetniški pi- zadnje pobere oktober. Kadar odevetoj slov^^h^Zu^^e^11^^, "čč^primeme (ali premrznejo), vzemi iz zemlje gomolje • službe. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 1702 kane, georg-ine, i?ladiole, posuši na zraku • rr—:-rr-:-r~r-i — . _ „ ®L - °tt ■ • , . . i Qnhi velika s prostim vhodom, razgled na ulico ter spravi. V rastlinjak spravi tudi vse j ^ODd 8e takoj odda. Vprašati v ulifi deli' Istra rastline v posodah. Čebulne rastline, zgodaj , 1, II. n. 1704 na pomlad cvetoče, kot zlatice, anemone! deni v zemljo na prostem. Vrtnice je j AAMM^mA^Am treba pred prvim mrazom položiti ter po-i mir_________- y » ■__ kriti. Vse, kar mora zunaj prezimiti,' W Opr©mOCij 1 Va pokrij z vejami, slamo in listjem. Visokim j rastlinam postavi okrog količke, jih zgoraj • v piramido zveži ter obveži s slamo in; vejami. Rastline, katere so manj občutne v mrazu, pokrij naslednji mesec. V zimskem bivališču trebi osehlo listje, zrači,' zalivaj malo. Lepotne grmiče in divjake, zo voze, vagone, žerjave, blago itd. vrtnic presajaj. m opromuuij iv«4i pregrinjala v Nova in bogata zi vsakovrstnega v VL Spalne in jedilne «obe na i z o ero Najnovejši uzorci. Trst, ¥ia dei Retiori št. I Telefon St 71 Romano IV J. DANIELE PILL8N | V T^ST - niica Aoquedotto 94 ' TELEFON Velika zaloga gašenega ir. živega apoa.; š&sr Po neverjetno mm cenah oblokT TPUje moSko ,n ž«»3ke v* * u. » "ogueu?, ako naročite tlago tli- rtktoo pn tovarni. Zahtevajte tedaj bre ptačno pdiljale "inoje lite mM in zit. nzorcey Imam v zalegi eamo Dajl)oI Se blago zadnjih norosti. FranzSchmždt, iagerndorf 103 mehanična dolainica Trsi — ulica de! Trionfo 1 izprsuja vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tadi nikelovania. in Izposojuje pregrinjala. Ivan Sivitz BRZOJAVNE VESTI. Ogrska kriza. _ „ BUDIMPEŠTA 27. IzvrSevaini odbor ne-1 Trst, lil. G. Craliatti ©■ edntne itrauke je imel danes predpoludne vjw trgovinskem mjaia er-t?u koi.fdrecco, rs kateri « no je imelo oklepati o p liti&kem položnju,—} Minister Košat i« priobčil, da ga je miEistercki predsednik dr. Wekerla pasetil in mu nazea-nil, da ga (Kcšata) kakor voditelja parlamentarne večinske Btrisnks vnpre^me cesar v ardijeoci. Zato bi ne b'l; p;ime:no, ako bi ttrasha neodviecosti pred f.vdi 0no predi -janju Tudi prodaja t»a debelo fižol, krompir in oljkino olje, ter trguja s šivalnimi in poljedelskimi stroji. grozdja in vina HOTEL " ABBAZ A Ulica Geppa št. 20, Trst (PiEzza Caserma) popolnoma prenovljen iu preskrbljen z vsem bomfortom. Sobe cd K 2 — naprej. Omnibus k vsakemu vlaku. Restavracija alov. io sPu;5bo feuhinjo. Cens zmerne. Udani J. Woscbitz. BC Hočete se prepričati 9 obiščite velika skladišča a ud6 w Cement - Portland ■ „SALONA" B Družbe „SPALATO" Anonimno delu. društvo eementa Portland SALONA. Letni prolzpodi: 10.000 unson. IZKLJUČNI ZAS1 OPN1K £8 i ^ Šr&S - :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Biva Grumula 2 Telefon 23-30 Ponte delia Fabra 2 (vogal Torreiite) m ul. Poste Hiiove Alla cittA di Lor»i.ir« Velik izbor izgetovljenih oblek za moške in dečke kestumi za otroke. PovrSniki, močne jope, koiuki in r&icih paletotov. Obleke za dom in c.'elo. Dekivake obleke. Tirolaki loden. NepremoČljivi plaSči (printni-angleški). Specljalitota: blago tu- in inoaemakih tovarn Izgotovljajo se oblGks po meri po najnovejši modi, točno, nolidno in elegantno po nizkih cenah. Umetni zooje sobov. Ur m. vsaiCe oof^« v zcriJozdravoj^Uem k« ....... Nova trgovina in jestvinami. na debelo s Špecerijskim, kolonijalirm blagom U F. priporoča čč. gg- trgovcem svojo veliko zalogo sladkorja I. raffin., vsakovrstne kave in riža, petroleja L, špirita, olja, masti, kisovo kislino itd. kakor tudi najrazličnejše delikatese. Cene najnižje! Strogo solidna postrežba Priporočamo ee prav obilnim cenj. naroČilom. z odličnim spoštovajem A. & F. AN DE R W AL0. i r I BELIGRAD 26. „Štampa" je zvedela,j da je Tiadi akle&ila dati princu GjOrgju 500.000 dinarjev na rszpolsgo, da poplava-6*o e ti Igjve fer ina dajati na leto 1^0.000 j diut/i** upnn&že. j BELIGRA.D 26. Členi dume, ki so pileti odložili are; ob:sk t Srbiji, pridejo semkaj! ba e meseca oktobra. Po programu določenem! od tkupščiae, postijo poiiaoci dame tudi! meata v notranji Srbi i. Potre i. S1ENA 27. Danes z^n^raj jo bilo čut»! tu k. j dva potresna sunka. Škode ni tixtke.! Zrakoplovstvo. GRADEC 27. Danes ob 1. uri pop. «e; je zrakoplov bratov Renner ^opet dngnil v zrak. To ae je zgodilo v \VaIt2cd1rfa. Po polurnem manevrira nad užnim delom • Včeraj 8e je odppfa v u|ici Benve«uto CeUini (vogal ulice Carlo 6hega) meata se zrakoplov vrtu na »amenjs«.^ \ » w i* ' polje, kjer ie je gladko spustil ca zemljo. Od i srede naprej se bo zrakoplov v?j k dan večkrat dvignil v zrak. Dnnaj 27. Giaeora brzojavnega poročila je vojna ladi;a „Cesarica Elizabeta" d e 26. t. nr. priplula v H* u kov, kjer ostane 4 dni.' y -fgj rnesnici Na ladiji vse zdravo* Budimpešta 27, Umrl je dane* Zadiiiu državni poslanec Koloma u Thaiy. Za one, ki stanujejo v bliiini - kolodvora jušne zelesnioe. — nova mesnica E. Coneilla kjer najde P. N. občinstvo najbolji« vrste volovskog* mesa, tolminske teletine, lasjeka, poalards znane tvrdke SIMON J ANK v Gradcu, osoljenih ln okajenih Jezikov ln razco- ^m^^^^S ^BB Specijaliteta: Graško meso. posvečalo se bo posebno pažnjo higijeni. T ^ T slioa Cassr»a «3, tU SB^ Odprlo se je novo veliko okladiCČe POHIŠTVA in iapetarij Faolo Grastwirtli v Ulici Stadion št. <5, Tel. 22-85 c veliko izbero popolnih Bob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav sta Htanovanja. —; — Zadrje novosti to stroke. Zamore si vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti •ffSiT mo Mil mr 7 Sežac! ima evojo Jioi'o prafia-Jalnfco v ur r TH3TV ul Viric. Belili:i 13 nasproti cerkve mL Antona novega Vsakovrstri? vcrlJlce do pravih tov. cenah