Z07. &VDH.
U UuMjani. v soboto. 7. septembra 1901
XL. leto.
1
OVENSKI
pavšale dan h^IM ne<.e>,e ln pr^Ucc, «er Tc„a p. p.« predan - -^7^H» "^^^ £ rJSSSeS f      "aJSS S^^'SSS^^S^KS^S
34 K, za pol leta 12 K, za četrt lete 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec i K au n.    ca .v .    ... ..........,„
brez istodobne vpošiljatve naro£nine se ne ozira. - Za oznamia se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se hska dvakrat in po 8 h če se ttska Wkrat aU več^t - Dopis «i~*~*lh~kc**, ^Rokopisi se ne vračajo. - BrednUt*. In upravnlatvo je v Knallovm ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr, upravništvo pa v pritličju. - Upravništvu naj se blagovolijo pošdjati naročmne. reklamacije, oznanda, t,. adm.mstrativne.srvaA
Jffesečna priloga: „Slovenski tehnik"
Uredništva telefon št 34.
Posamezne številke po 10« k.
Nnrofoucl.
(Prosto po „Miru".)
Čudne, prav čudne članke je jel prinašati »Mir« od tistega časa, odkar se je zgodila znana afera s političnim ozadjem na skupščini Ciril-Metodove dražbe, ter so zagledali beli dan naši članki »Koroške razmere«. Jel je opletati najprej po akademikih, potem po »liberalnih« koroških duhovnikih in zdaj po »Narodoveih«. Xtkani zmedeno je jel pisati o kranjskih in koroških slovenskih liberalcih, o novih strankah, kakor hi ga bila objela črna megla. Le toliko je razvideti iz članka, da je vse drngo delo dozdaj bilo na Koroškem ničvredno, in da sploh še ni nihče ničesa storil kakor samo preljubi dr. Breje in duhovščina in spet-i al no zadnja 90 liroeentov narodnega dela, — akademikov drlo sploh nič vredno ni, rodo-ljnbje pa da jim je le šport... Sploh meri »Mir« zadnji ras vse po procentih. — kako je razdelil volilce, in kako žalostni so procenti odločnih »Mi-rovih« pristašev, to vemo, — samo tega še ni povedni, koliko procent*»v enemu ali drugemu klerikalnemu rodoljubu politika na Koroškem nese. Da bo klerikalna politika Korošce rešila, tega sicer člankar »Mirov« ne dokazuje, zamohi pa seveda, da je pognal;) na Kranjskem šele napredno nacionalna ideja nemškutarijo iz kranjskih mest, in da je šele naprednu stTanka dvignila Slovenstvo na Kranjskem, pa tudi na Štajerskem in Primorskem na stopnjo, na kateri je. Tedaj, ko je nastala slovenska napredna politična struja, se je šele pokazalo, koliko je duhovščina storila za slovenstvo, kdo je največ nemšku-taril po uradnih knjigah (krstnih, mrtvaških, poročnih matrikah), in kdo je bil kriv. da je slovenski narod tako zaostal. Duhovščina in z njo združeni klerikalci! Xajsijajnejši, najnovejši dokaz duhovniškega narodnega čuvstvovanja pa je: rodo-Ijnbje, ki je je pokazal slovenski škof Jeglič v Wiirzburgu! To je najmar-kantnejša moment-fotografija. katero naj bi bil celovški »Mir« podal svojim bralcem. Mesto tega pa se je lotil »Mir« nekaterih posvet nju kov, katere imn za liberalce, ter jim prerl-baciva razna narodna »hudodelstva«, zlasti se obregne ob akademike, - - ti so mu posebno na potu ter navaja dva B, in L., ki sta postala »heilov-ea« comme il funt. Tudi mi jih poznamo, — oba sta   bila navdušena
»Daničarja«, eden je bil celo blagajnik, drugi se je posebno izkazoval kot čestilec — Luegerjev! Tega starešina »Danice« dr. Brejc gotovo ni vedel, ker bi sicer ne bila prišla ta dva nesrečneža v »Mir« ter tako že itak zloglasno »Danico« še bolj kompromitiral. Tem moment-fotografi-jaiu pa naj bo tudi nam dovoljeno dodati nekaj fotografij iz koroških slovenskih klerikalnih krogov, katere »Mir« pušča popolnoma v — miru, zlasti pa tiste premnoge nemarne slovenske duhovnike, ki ne ganejo niti s prstom za slovensko narodno stvar.
Župnik A. v G.,   odličen rodoljub, je glasoval za to, da odpadejo v šoli sredi slovenskega ozemlja še tiste tri edine ure pouka v slovenščini. Klerikalni voditelj B., hud v jeziku, je delal jezikovne pritožbe za denar in zastonj, kadar mu je ravno v glavo padlo »prikazati  se  junaka«, in morda enkrat na mesec »nastopiti kot rešitelj naroda«, — dosegel tuintain kak uspeh, potem pa zagnal puško v koruzo ter mirno sprejemal nemške rešitve   slovenskih    vlog in nemška vabila, česar »liberalni«  prednik ni storil.   Župnik C, odličen rodoljub, na slovensko prošnjo pošlje nemško izpolnjeno dvojezično tiskovino za slovensko stranko.   Dekan D., še odličnejši rodoljub, piše principialno siimo nemško krstne in druge knjige. Voditelj E., velik  zabavljač kranjskim in koroškim klerikalcem — lansko leto, se letos brati z nemškim kaplanom Walcherjem, ki je ob otvoritvi  karavanske železnice bil edini toli netakten, da je zasramoval javno Slovence. Kaplan F., imeniten rodoljub, je v neki pravdi, v kateri se je zahtevalo slovenski protokol v začetku od vseh strank, javno nagovarjal in pregovoril eno stranko, da je sodil iku pomagala iz zadrege ter se zadovoljila z nemškim protokolom, — bil je to prvi ugodni trenotek, ko sta si stala nasproti dva slovenska odvetnika na Koroškem ter bi bila v smislu   jezikovnih   naredb izposlovati mogla slovenski zapisnik! Preprečil ga je slovenski duhovnik, ki opravi na Koroškem, kakor piše »Mir« 90'; narodnega dela! Slavu mu! Župnik (I. v V., slovenski rojak, je najhujši nemškutar, tako da ga hvalijo celo Freie Stimmen«, ravno tako župnik H. v M. itd. itd.   Zmanjkalo bi nam abecede, ako bi hoteli slediti »Miro-vemn«    zgledu.   Občudujemo samo predrznost »Mirovo«,  da si upa kot glasilo koroških Slovencev pasti po posameznih   osebah, ki jih prišteva
svobodomiselcem ter jim očita razne narodne grehe, dočim ima v vrstah jako znanih, prononsiranih »slovenskih « klerikalcev toliko hvaležnega gradiva, da bi lahko s svojimi fa-moznimi moment fotografi jami napol nil par številk . . . Ne bomo se pečali v tem članku podrobneje z »Mirom«, — pokazati smo hoteli slovenskemu naprednemu občinstvu samo, kakšno pot je začel hoditi »Mir« kot glasilo koroških Slovencev, ki je bilo po besedah prosta K i n s p i e 1 e r j a ustanovljeno za to, »da se vzbudi v slovenskem narodu koroškem narodna zavest in ljubezen do domovine« . . Odlični rodoljubi na Koroškem pravijo, da je to — rakova pot, ki ga pelje v kranjsko klerikalno močvirje, in kakor znamenja kažejo — imajo prav! Ako vztraja pri svojem zdaj začetem žanru, postane lahko »Mir« poleg »Slovenca« in »Naše moči« najodličnejši slovenski — Revolver-blatt! Oj,  tužni slovenski Korotan!
Pismo s Hruaskesa.
(Rakodczavjeve „koncesije". — Rakodczav in Madžari v neprilikah.
V Zagrebu, 5. sept.
\ sled obstrukcije hrvaške delegacije v peštanskem parlamentu se ni mogel uveljaviti ves zakonski načrt o železničarski pragmatiki, na to je minister Kossuth, kakor je znano, predložil drug zakonski načrt, obstoječ iz samo enega paragrafa, v katerem so bile združene prve točke prejšnje zakonske osnove, predvsem pa določba, da mora biti vsakdo vešč madžarskega jezika, ki hoče biti sprejet v železniško službo.
Kossutha je takrat parlament pooblastil, naravno brez sodelovanja hrvaške delegacije, da lahko izvede določbe prejšnjega zakonskega načrta o dolžnostih železničarjev naredbe-nim potom, dokler se ne sestavi nov zakonski načrt.
V nedeljo je končno Kossuth izdal to naredbo, a Rakodczav se sedaj hvali, da so v njej nahajajo dragocene »koncesije« za Hrvaško, še več, s to naredbo je baje odstranjen vsak spor z Madžari, da torej hrvaško-srbska koalicija nima nobenega razloga več, da bi se ne sporazumela z Rakodezavjem.
Kot temeljno »koncesijo«, ki se nahaja v novi Kossuthovi naredbi, navaja Rakodczav    tole spremembo:
Preje se je glasil oni kritični paragraf v zakonskem načrtu, ki je bil sprejet, tako, da se v železniško službo sprejemajo samo osebe, ki so ve-see madžarskega jezika; sedaj pa se glasi ta tekst   v   naredbi tako-le: »Sprejem v železniško službo je odvisen od tehle kvalifikacijskih pogojev«:   »Znanje madžarskega jezika itd.« Torej z besedico, da se znanje madžarskega jezika   zahteva samo kot pogoj »kvalifikacije«, smatrajo Madžari in z njimi tudi Rakodczav, da je odvzeta  vsemu sporu ostrost državnopravnega konflikta: s tem se baje ne daje kakor s prejšnjim tekstom,   madžarskemu   jeziku značaj d r ž a v n e g a jezika tudi za Hrvaško, marveč samo železnica zahteva kot »privatno podjetje« od svojih na-stavljencev znanje madžarskega jezika. A tudi to, pravi Rakodczav, je končno še lahko sporno državnopravno vprašanje, ki vsled tega mora priti pred regnikolanie deputacije, ki imajo reševati take   spore med Ogrsko in Hrvaško; glavno pa je, da Ogrska s to spremembo dokazuje, da ni mislila kršiti naše avtonomne pravice. Nadalje je v Kossuthovi naredbi še neka drug-a neznatna sprememba. V prejšnjem zakonskem načrtu se zahteva razen   znanja madžarskega jjezika na teritoriju    Hrvaške tudi znanje hrvaščine, toda samo za občevanje z občinstvom; v naredbi pa se terja, da je potrebno znanje hrv. jezika na Hrvaškem tudi radi občevanja z oblastmi.   V naredbo je sprejeta tudi sprememba glede želez-ničarskih društev, da jim potrjuje pravila na Hrvaškem b a n v sporazumu s trgovinskim ministrom.
To so torej za sedaj najglavnej-še »koncesije«, na temelju katerih se hoče Rakodczav obdržati na banski stolici, in sicer s podporo koalicije. Madžari pa mislijo, da so s tem onemogočili nadaljevanje za nje opasne hrvaške obstrukcije 10. oktobra, ko se zopet snide peštanski parlament.
Na vse to odgovarja koalicijsko časopisje (»Pokret«) na kratko tako-le: Minister Kossuth ni s to naredbo niti izpolnil one obljube, s katero se je hvalil Rakodczav.
V prejšnji zakonski osnovi je bila določba, po kateri je minister izjemoma lahko oprostil železniške uslužbence od znanja madžarskega jezika, dulje da so bile ulične železnice na Hrvaškem, ki so jih zgradile občine, izvzete iz določbe o potrebi madžarskega jezika. To so bile »zasluge-hrv. ministra Josipoviča, kakor se je
UpravniStva telefon it 85.
on opetovano hvalil. No, teh določb sedaj n i v Kossuthovi naredbi.
Takisto je pa ostala v tej narediti tudi zahteva, da morajo tudi najnižji delavci na železnicah znati madžarski, to pa znači toliko, kakor izključiti od te službe na tisoče našega domačega delavstva.
Nadalje bo za to leto razpisane ustanove za 30 hrvaških inladenieev, ki se hočejo posvetiti železniški službi. A v tem razpisu je določba, da bodo samo tisti takoj imenovani za uradnike, ki polože izpit z odličnim uspehom. To je zopet za postavi jen je Hrvatov, zakaj Madžari se imenujejo za uradnika brez izpita, položenega z izvrstnim uspehom.
Glede tega, da bi se naj sedaj ta državnopravni spor odstopil regni-kolarni deputaciji in se za sedaj odstranila kriza med Hrvaško in Ogrsko, naglasa složno vse kofilicijsko časopisje, kakor je že pred konfliktom izjavila hrv. delegacija, da se vprašanje edinega na temelju zakona uveljavljenega službenega jezika ne more in ne sme proglašati spornim.
Ako bi se hrvaški jezik, o katerem so določbe v nagodbi iz 1. 1868. jasne kakor solnce, proglasil tudi S hrvaške strani za preporen, kaj bi še potem ostalo v nagodbi jasnega in nedvoumnega !
Zaljubljeno škilenje Rakodczav-jevo na koalicijo ta odklanja gotovo najodločneje.
Dosedaj so neprestano Rakod-czavjevi sluge in madžarski časopisi zatrjevali nepoučenemu svetu, da bo Rakodczav ustanovil preko koalicije in proti njej novo unionist ič no stranko. S to misijo je tudi prišel, da ustvari za Madžare na Hrvaškem novo parlamentarno večino, ki bo služila madžarskim ciljem še bolj, kakor prejšnji madžaroni. Rakodczav je čakal v nadi, da razpade koalicija in da na njenih razvalinah nagrabi kaj zase. Posrečilo se je njemu in madžarski vladi edino to, da so se izločili srbski radikalci, toda to je preneznatna strankarska korist.
Čas hiti, kmalu bo 10. oktober, ko se mora zbrati peštanski parlament, a nad njim visi Damoklejev meč hrvaška obstrukcija. Narodnosti na Ogrskem se jačajo, narod se oglaša ter zahteva demokratično ureditev države, v narodnem oziru tudi ni veliko ministrstvo ničesar doseglo. A sedaj provzročn še hrvaška toliko skrbi.
LISTEK.
Domenek ob valčkih.
Spisal dr. K.
Jeza me je kuhala, da je kur vrelo po meni. Vzrok temu pa je bil list »Iskra«. Sicer ne zato, ker bi bil v njem kak napad name. To ne in tega se mi tudi v bodoče ni bati. Kako tudi? Saj veste, da se časopisje bavi samo z osebami velikih pretenzij, to je z možmi, ki imajo vodstvo narodovo v rokah ali pa se pehajo zanj, dočim sem jaz tako skromno revišče, cla sem že vesel, če zamorem samega sebe tako voditi, da je meni prav in drugim ne v spodtiko. Temveč jezilo me je, da »Iskra« tako piše, kakor piše.
»Ali se to pravi ljudstvo po časopisju vzgajati, ga umsko in nrav-sko dvigati, če se piše o samih osebnostih in pikanterijahl« sem rekel sam pri sebi ter v ogorčenem rodo-ljubju zalučal zadnjo številko »Iskre« po mizi.
Da bi si pa jezo ohladil in pomiril živce, uvidel sem, da mi je treba seči po sredstvu, ki mi je pomagalo še vsekdar, kadar sem se ga v sličnih slučajih poslužil.   In to sredstvo je
sprehod po tistem delu Latermano-vega drevoreda, ki vodi proti Šiški. Zakaj ravno po tej poti, mislim, da ste že sami uganili; če ne, boste pu kmalu na jasnem. Vsaj v tem, da glasba blaži čuvstvenost in pomirjevalno vpliva na razdražene živce, smo vsi edini, kar nas je od narave tako razkošno obdarjenih, da znamo v pravem času in na pravem mestu katero zapeti. Zdaj vas pa vprašam: V katerem kotu naše združene Slovenije se pa muziciru toliko in s tako finost-jo glasbenih nijnns, kakor ravno ob imenovani poti? Tu imaš godbo od jutranje do večerne zarje, navadno še pa čez. Pa kaj godbo! Ne godbo, ampak godbe, in sicer kar po tri naenkrat. In tako je prav; da lahko nadaljuje druga, kadar opešajo godci prve, in da poprime tretja, ko one-moreta prva in druga. Seve najlepše je že, kadar vse tri obenem zastavijo svoje glasove, kar se, vsa hvala in čast trudoljubivosti proizvajajoči!! umetnikov, dogaja prav pogosto.
Zato pa res ne vem, zakaj se te godbe ne nastanijo v »Zvezdi«. Tukaj bi bilo za nje pravo mesto. Njih glasovi bi se razdelili po vseh ulicah enako, tako da bi dobil vsak Ljubljančan svoj delež. Če pa že morajo biti v Latermanovem drevoredu, potem pa ne uvidim, čemu se v »Švica-riji« in »Narodnem domu« prirejajo koncerti, ko vendar akordi laterman-
skih godb done tako mogočno, da jih na polno uho uživaš tudi. če sediš v »Švicariji« ali v »Narodnem domu«. Ti koncerti le motijo in ne puste latermanskim glasom priti do prave veljave. In to je vendar škoda. Občinstvo je prikrajšano na užitku, glasbena umetnost pa na učinku.
Saj vendar ni nič veličastnejšega, ko kadar se zamorejo glasovi vseh treh latermanskih godba svobodno razviti. Pete te srbe tedaj in srce ti poskakuje, ko stoječ pod kostanji ali ob kraju šišenskega gozda poslušaš milobne glasove najnovejših melodij, ki tako umetno soglašajo. In kaj šele, ko se oglasijo bobni! To vam je užitek, pravim. Kako ti bami, borni in bum i dobro dene jo človeku! Ravno tako, kakor da bi te božal kdo z lisičjim repom pod pazduho. Zato pa ni čudno, da se ti razburjenost vidno polega, ozlovoljenost ponehava in da postaneš slednjič, ko se oglase za finale še različni zvončki, tako razposajene volje, da bi kar zaplesal po travniku.
Brez šale, kar zaplesal. Četudi sem jaz zelo resen mož, kakor si itak sami lahko mislite, vendar me je zadnjič ob melodioznih valčkih tako ščegetalo po podplatih, da sem kra-tkomalo prvo pestunjo, ki je porivala voziček mimo mene, pograbil čez pas hoteč se zavrteti z njo po strmini. Sicer se je ta preklicana Micka izvijala
mojemu objemu, vendar prepričan sem, da bi se bila končno že vdala, ko bi ne bilo slišati ljutih kletev mojega prijatelja Mrkača, ki se je bližu 1.
»Kaj pa ti je, Mrkač?« ga sočutno vprašam, bliskoma odtegnivši roko od Micke.
»Hudič!« je grdo zaklel. »Človek gre v drevored, da bi se razvedril in v svežem zraku okrepil živce, pa to peklensko lajnanje mu ne pusti priti do sape. Oglušiti moraš in zavreti ti mora v možganih.«
Jaz sem pa iz tega, da tako noro sodi o glasbeni umetnosti latermnn-ski, takoj uvidel, da imam opraviti s človekom, ki je hudo bolan na duhu. Zato takoj zažvižgam bližnjemu iz-voščku, zgrabim Mrkača za roke, da se ni mogel braniti, ga posadim v voz in ga peljem naravnost na opazovalni oddelek. In tukaj so učeni zdravniki dognali, kakor sem že tudi jaz di-ngnostieiral, da ima neutralgia cere-bralis acutissima, kar je po naše povedano toliko, kakor da je popolnoma neumen. In res, čez štiriindvajset ur je Mrkač zbesnel, čez oseminštiride-set pa je bil revež »eine Leiche«.
Mrkačev slučaj nas torej uči, da se sicer čudesa ne godijo v Latermanovem drevoredu, da bi namreč ozdravel tudi tisti, kogar živčevje je vse segnito. Toda kdor je samo nervozen, razburjen in razdražen, tiste-
mu se j •;; ti zdravilišče ne more pri-I toročn! i       olj toplo.
Jaz za svojo osebo že moram reči, da se srečnega štejem, ker imam s\oj bnrean ne daleč od njega. In kako bi se ne .' Vsaj mi ne uide noben glas latermanske godbe, tudi če imam •kna zaprta. Zato so pa moji živci močni ko telefonsko omrežje in moje čelo vedro ko srpanje nebo.
Če me pa le kdaj razdraži kak klijentček, takrat pa odprem okna na stežaj. da zamore biti učinek krepkej-ši. In kadar sem prav intenzivnega razvedrila potreben, tedaj grem pa v neposredno bližino sirenskih glasov, da tik ob njih viru krepim svoje živce.
Tako sem storil tudi oni dan, ko me je razjarila »Iskra«.
Razburjen in ozlovoljen sem se sprehajal po omenjenem potu jezeč se, da list, na katerega sem stavil toliko nadej, prinaša tako malo za občinstvo vzgojovalnega čtiva. »Proč z osebnimi napadi, psovkami, pikanten, i ami in škandali,« sem na tihem vzklikal, »mesto tega pa pouk in moralo!« Ker so pa k sreči ves ta čas igrale vse tri godbe naenkrat, ena svirajoč »Piseherin, du kleine«, druga »Zu Mantua in Banden«, tretja »Radecki je bil en fajn gospod«, njih fortissimo pa so vrh tega krepili v primernih presledkih mogočni akordi harmoničnih bobnov, obračala se
A Rakodczav št* nima stranke ter je ne more ustanoviti. Pa kako se naj približa narodu on, ki ima na čelu vtisnen pecat narodnega izdajstva, ki ga spremlja strastno sovraštvo vsega naroda .
Ne preostaja mu drugega, kakor razglašati po časopisih, da povabi na nekakšno konferenco tudi zastopnike koalicije. Najrajši bi namreč imel, ako bi mogel zediniti trezne elemente v koaliciji z ostanki nekdanje madža-ronske stranke. V političnih krogih v Zagrebu se vse smej e tej Rakod-ezavjevi naivnosti. Naša koalicija, pa naj si sede v njej različni elementi, je edina in si o ž n a kot skala napram Rakodczav j u. Nihče izmed politikov se mu ne bo približal, ž njim se dogovarjati, temne gn bo hrvaški sabor obtožil, ker je sprejel bansko čast proti volji narodu in na podlagi velike kršitve temeljnega zakona.
Kakor stoji1 stvari sedaj, ne preostane Rakodcznvju drugega, kakor da razpusti hrvaški sabor ter poštam1 pravi k o m i s a r.
Obrtni uestniK.
Od leta 185«). dalje, ko se je razglasil prvi enotni obrtni zakon za vse avstrijske dežele, sloneč v zmisln tedanjega naziranja na temelju obrtne svobode, je prišlo tekom let do številnih izprememh našega obrtnega prava. Gospodarske razmere so se pre-drugačile. nastale so sčasoma druge potrebe, in zavladalo je drugačno na-ziranje. Brezobzirna obrtna svoboda ni zadovoljevala, zahteve po zakonih, služečih obrambi obrtnega stanu, pa tudi trgovskega srednjega stanu so se stavljale z vedno odločnejšim poudarkom. Tako se je tekom 50 let v etapah izpreminjalo posamezna poglavja obrtnega reda iz leta 1859. Ne glede na razne vladne ukaze moremo našteti nič manj kot osem izpremin-jevalnih zakonov. Od teh so se najobsežnejše izpremembe izvršile po noveli iz leta 1883., ki je mimo določil v varstvo obrtnega delavstva uvedla takozvane rokodelski' obrte, in po letošnji noveli, ki je smotreno izvedla sposobnostni dokaz v rokodelskih obrtih. razširila delokrog obrtnih zadrug in nanovo uvedla sposobnostni dokaz za nekatere stroke trgovine. Od prvotueira obrtnega reda so po teh mnogoštevilnih preosno-vah ostali le še nekateri redki paragrafi v neizpremenjeni obliki, so to določila glede reda na sejmih. Sej niski promet edini je ostal še svoboden. Povsem v skladu z gospodarskim razvojem je pa tudi glede ureditve sejmskega prometa moč zaznati tendenco, merečo odločno saj v mestih, in sicer večjih krajih na izločitev splošnih blagovnih sejmov in na nadomestitev teh s specialnimi sejmi, ki se omejujejo le na posebne vrste blaga, kakor na primer živinski sejmi. Spričo številnih izprememb v obrtnem pravu je nastala potreba, da se objavi obrtni red v celoti, upoštevaje vse dosedanje premembe. Na to se je mislilo že pri posvetovanjih in razpravah o zadnji, nedavno uveljavljeni obrtni noveli ter se je vlado v to izrecno pooblastilo. Poslužujoč se te pravice je vlada nedavno v državnem zakoniku objavila obrtni red v celoti. Ta korak je le pozdravljati, zakaj orientacija je bila vsled velike razkosanosti res težavna. Brezdvom-no pa je prav pri obrtnem redu, ki je neposredno praktičnega pomena za tako številno zastopane stanove, treba preglednosti in jasnosti.
Komaj je stopila v veljavo obrtna novela, že pripravlja vlada zopet
nove izpremembe. Omenili smo že na tem mestu, da je pri zadnji obrtni noveli ostalo šesto poglavje obrtnega reda, ki obsega določbe glede obrtnega   pomožnega   delavstva, nedotaknjeno, izvzemši le nekatera določila glede obrtnih vajencev, ki so se morala izpopolniti z ozirom na uvedbo obligatoričnih pomočniških izkušenj v rokodelskih obrtih. Na polju tako-zvanega delavskega varstva je ostalo vse pri starem. Najbrž vlada ni hotela sprožiti namenoma vprašanja o noveliranju tega   važnega poglavja sočasno s preureditvijo določb, namenjenih strožji obrambi in boljši organizaciji obrtnega in trgovskega sta nu, ker se je iz vestno bala, da nastanejo ob   razpravi   tega kočljivega vprašanja tako   velika nasprotstva med delojemalci  in delodajalci, da sploh ne bi bilo moč odpraviti predloge.    Xa polju   delavskega varstva namerava vlada sedaj predvsem izvesti potom zakona tiste izpremembe. ki so po našem obrtnem pravu potrebne spričo mednarodnega dogovora dognanoga lansko leto septembra meseca v Bernu.   Ta dogovor se tiče prepovedi nočnega dela za delavke v industrijalnih podjetjih. Po daljšem posvetovanju so se  na mednarodni konferenci zedinili v tem pogledu za poseben dogovor, kateremu so se poleg Avstro-Ogrske pridružile še sledeče države: Nemčija, Belgija, Danska, Španija. Francija, Anglija, Italija, Luksenburg, Nizozemska, Portugalska, Švedska in Švica. Bistvo dogovora je, da države, ki so pristopile k temu   dogovoru,   izvedejo tekom dveh let prepoved nočnega dela za delavke v vseh  industrijalnih podjetjih, katera imajo v službi več kot deset delavcev in   delavk.    Izvzeta so podjetja, v katerih    delajo le člani družine. Nočni ]k)čitek mora trajati saj enajst ur. ta enajsturni počitek mora vsekakor obsegati čas od desete ure zvečer do pete ure zjutraj. Izjeme      skrčitev nepretrganega počitka       so dopustne le v nekaterih izrednih primerih, tako na primer je v takozvanih sezonskih industrijah, ki imajo ob   gotovem   letnem času redno intenzivnejše obratovanje, dovoljeno ob največ 60 dneh zadovoliti se s počitkom v izmeri deset ur. Ker je. kakor omenjeno    pristopila Av-stro-Ogrska  k temu mednarodnemu dogovoru, ki naj pripomore k kolikor moč enotni   izvedbi   delovarstva za ženske, nastane potreba, da se temu dogovoru primerno izpremene določbe našega obrtnega reda.   Vlada je načrt predmetnega zakona že dovršila in je pričakovati, da predloži parlamentu že na jesen tozadevno predlogo. Kakšne določbe obstoje sedaj v Avstriji glede varstva delavk, zaposlenih v obrtnih podjetjih sploh, in zlasti   tudi v tovarniških obratih? Predvsem bodi omenjeno, da je po določbah obrtnega reda smatrati nočni čas čas od osme ure zvečer do pete ure zjutraj. Za tovarniška podjetja določa obrtni red v paragrafu 96 b izrecno, da ženske praviloma ne smejo delati ob nočnem času. Zakon pa hkratu pooblašča vlado, da dovoli izjeme tega pravila v posebnega ozira vrednih slučajih, torej v takih industrijah, v katerih je nočno delo nepo-grešna potreba. Te pooblastitve se je vlada poslužila le v nekaterih prav redkih primerih, tako pri fabrikaciji konzerv in izdelovanju papirja. Za netovarniška podjetja  obrtni z.kon glede nočnega dela od strani   / nsk doslej   nima   nikakih   utesnje\-nlnih določb. V splošnem pač določa v varstvo žensk, zaposlenih v obrtnih podjetjih vseh vrst, da se otročnice tekom štirih tednov po porodu ne Smejo uporabljati za redno obrtno delo;
nadalje pooblašča obrtni red v paragrafu 94. vlado, da določi, v katerih obratih    vsled    zdravju škodljivih opravil sploh ni dovoljeno uporabljati žensk ali pa le pod gotovimi pogoji. Te pravkar omenjene pooblastitve se vlada doslej še ni poslužila. Na podlagi  internacionalnega dogovora glede prepovedi nočnega dela ze ženske v obrtnih podjetjih s saj 10 delavci in delavkami se je vlada lotila reforme našega   obrtnega reda in v svojem načrtu zadevo   uredila tako, da izvede sklepe internacionalne konference   potoni   izpopolnitve   § 96. obrtnega reda. Ob tej priliki pa namerava vlada hkratu  preko obsega mednarodnega dogovora razširiti prepoved nočnega dela za ženske v obrtnih podjetjih sploh, torej tudi v onih, ki imajo manj nego 10 delavcev in delavk v svoji službi. Tako bi prepoved nočnega dela za delavke zadela tudi mali in srednji   obrt. Razlika med podjetji z deset in več delavci ter malimi podjetji z manj nego deset delavci je pa po vladnem načrta ta, da mora trajati nočni počitek v prvih nepretrgoma enajst ur, pri drugih pa devet ur, in sicer ob času od osme ure zvečer do pete ure zjutraj. S tem bi se storil odločen korak na prej na polju socialne politike, namenjene varstvu    obrtnega delavstva, ter bi se doseglo zenačenje delavk z mladostnimi delavci, ki se že po obstoječih predpisih praviloma ne smejo uporabljati za nočno delo. To iz-premeinbo, ki sega preko mednarodnega dogovora, hoče vlada izvesti s tem, da se izpemeni § 95. obrtnega reda. Razume se po sebi, da se ta da-leposežun reforma ne da dekretirati meuinič tebinič brezizjemno   in veljavno za vse obrte brez razločka, zakaj gotova obrtna podjetja so neobhodno navezana na nočna dela. Prepoved nočnega dela za ženske v obrtnih podjetjih sploh more biti le pravilo, ki more veljati le tam, kjer se po ustroju obrtnih obratov da izvesti. Za obrtna podjetja pa, pri katerih je močno delo nepogrešna potreba, bode treba dovoliti izjeme, sicer bi bil novi zakon v takih primerih le v škodo onim, katere naj  bi ščitil. Vladni načrt    zategadelj tudi dopušča v ozira vrednih primerih olajšave iu izjeme. Kakor omenjeno je pri nas že od leta 1885. prepovedano nočno delo za mladostne   delavce, t. j. take, ki še niso dovršili 16. leta. Kakor pa je od tega pravila vlada dovolila izjeme, poslužujoč   se postavne pooblastitve, nn primer za gostilniški in pekovski obrt,   bode upoštevajoč prav iste okolnosti in potrebe vsekakor dekretirala izjeme tudi glede nočnega dela za ženske.   Previdno je, da vladni načrt jemlje ozir tudi na obrte,   ki od časa do časa vsled pomnoženega dela   potrebujejo nočno delo, ter dopušča, da se proti sami zglasitvi pri obrtni oblastvi uporabljajo pri takih obrtih odrastle ženske za nočno delo največ 60 dni tekom enega leta. Ta olajšava je iz tega razloga na mestu, ker bi se sicer širilo delo na dom izven delavnice, ki je v zdravstvenem    oziru    redno še škodljivejše.
Rokodelski obrti, ki jih običajno izvršujejo ženske. V splošnem veljajo za ženske, ki hočejo samostojno obrtovati prav tiste določbe kakor za osebe moškega spola. Za izvrševanje sedlarskega ali mizarskega obrta na primer, ki jih je šteti med rokodelske obrte, bi bilo treba ženski izpolniti prav tiste pogoje kakor moškim. Glede rokodelskih obrtov pa, ki jih navadno in že vsled starih običajev izvršujejo ženske, pa dovoljuje zakon gotove olajšave glede dokaza usposobljenosti:   Sposobnostni dokaz
je, kakor drugače ni moglo biti, moja razpoloženost vedno na bolje. In ko so slednjič zabingljali še zvončki, izginil je zadnji sled moje ozlovolje-nosti in postal sem vesel, da sem se že začel ozirati, ali je kje blizu kaka pestunja, da bi jo zgrabil čez pas in se zasukal z njo po senožeti.
Toda v tem trenutku mi pride nasproti »Iskrin« urednik Maks Tin-tožer. Bil je silno prijazen, čemur sem se čudil, ker je sicer vedno mrk in zamišljen. Jaz pa tudi nisem bil grob, ker sem bil, kakor omenjeno, v najboljšem razpoloženju, torej v stanju, ko sem vsekdar pripravljen objeti vse, kar je nežnomladega rned lepšo polovico človeštva. Sicer ko sem ga zagledal, me je spomin na »Iskro« in njeno neumno pisavo res zopet nekoliko ozlovoljil, vendar pa, ker so v tistem hipu zaropotali vsi bobni naenkrat in to s tako močjo, tla je hreščalo. kakor da bi se svet podiral, razvedril se je zopet moj obraz.
»Kaj pa ti tukaj, Makso?« ga vprašam.
»Izmučen sem; sem se pa prišel semkaj vedrit. Vsaj veš, urejevanje ni kar za psa.«
»Verjamem, verjamem. No, ampak« — zdaj sem pa že hotel blekniti nekaj proti njegovi pisavi; pa sem se premagal. Nato sem pa rekal:
»Kaj ni tu prijetno in zdravo?«
»Že mora biti, ker mi je dr. Otrovu i k ta kraj nasvetoval.«
»Kaj vendar!« se začudim. »Ti rečem, bela vrana, dober zdravnik je dr. Otrovu i k. Drugi pa, ali nič ne vedo ali pa iz gole sebičnosti bolnikom ne priporočajo tega' zdravilišča.«
Tintožerti pa je ležalo nekaj važnejšega na srcu; zato ni utegnil zabavljati čez zdravnike. Temveč po nekaterih laskavih opombah o mojem izvrstnem zdravju in Cvetočem licu ter o mojih lepih literarnih uspehih, mi pravi:
»Da, Jaka Stržen, tebi se godi dobro. Ti imaš vsako leto šest mesecev dopusta. Kako bi bil jaz srečen, ko bi ga imel vsaj nekaj tednov. Sicer bi mi ga šef dovolil, samo namestnika bi si moral dobiti. Toda kje naj ga iščem? Izmed vseh mojih znancev bi bil ti edini nalogi kos. Ti si istih političnih in verskih načel, kakršne zastopa naša »Iskra«, in kar je glavno, v tebi tiči več vatlov dolga žurnalistična žilica, le tebi edinemu bi list z lahkim srcem prepustil.«
»Tisto že, tisto,« pravim. »Toda jaz se z načinom tvojega urejevanja ne strinjam.«
»Vidiš, zdaj dobiš priliko, da mi pokažeš, kako naj se ljudstvo po časopisju vzgaja, umsko in nravsko dviga, kakor ti vedno zahtevaš. In če se obnese, te bom posnemal.«
»Kaj paf« ga vprašam. »Ali se
bom pa smel posluževati tudi tvojega uredniškega koša?«
»Kolikor boš hotel; koš je brez dna in stoji vedno pri mizi.«
»In tudi škarij ? He!« ga vprašani nadalje.
»Kaj pa da! Se raza me. Škarje ležijo vedno odprte na mizi.«
»No, potem pa že; pa še nekaj« — in zdaj sem si parkrat zamolklo od kaši jal — »veš, jaz bi še pač rad avanziral. Zato mi kaže najbolje, da igram na zunaj komedijo političnega netičanemiša, ker le kot tak se morem zatekati k poslancem kateregakoli kluba. Uredništvo »Iskre« je pa le precej izpostavljena služba, in kar je zlasti pomisleka vredno, list ima premalo poslancev za sabo. Vsaj me razumeš, Makso?«
»Bodi brez skrbi, Jaka! Ker poznam svet in tebe, sem to že tudi premislil. Tvoje sotrudništvo ostane vsem drugim tajno, samo šef bo zanj vedel, in tako boš ti še vedno lahko igral  politično vlogo netičanemiša.«
S tem zagotovilom je bil domenek končan in drugo jutro sem že široko sedel pri uredniški mizi, imajoč pri nogah brezdanji koš, pri rokah pa režeče škarje.
Vendar kako sem kot »Iskrin« začasni urednik vzgajal občinstvo, povem vam pozneje. Poprej si pa moram poživiti živce ob valčkih.
namreč ni donašati ženskam za te vrste obrtov na način, kakor je predpisan sicer za rokodelske obrte, marveč obrtno oblastvo po svojem preudarku presoja zmožnost prosilke od slučaja do slučaja, ne da bi bilo vezano na določene formalnosti. Seznam rokodelskih obrtov, ki jih navadno izvršujejo ženske, je vlada nedavno razglasila. Med te obrte je šteti: obrt za vezenje zlata, srebra in biserov; žensko krojaštvo z omejitvijo na zimske in otročje obleke; inodistovski obrt ter obrt za izdelovanje umetnih cvetlic in za lišpanje s peresi.
_ F. G.
Skupni ministrski svet
Dunaj, 6. septembra. V začetku prihodnjega tedna se vrši na Dunaju skupni ministrski svet, ki se bo bavil v prvi vrsti s sklicanjem delegacij in s programom za to delegacij sko zasedanje.
Preosnova ministrstva
Dunaj, 6. septembra. Nemško nacionalna korespondenca poroča, da so vse vesti o preosnovi ministrstva brez resnične podlage. Med j mletjem se ni ničesar storilo, kar bi moglo Vplivati na sestavo vlade. Ne da se zanikati, da se izza zadnjih državno-zborskih volitev polaga na sodelovanje krščansko socijalne vlade pri vladnih poslih posebna važnost. Tudi krščanski socijalci sami tega ne zanikajo, le odločili se še niso iz strankinih in osebnih ozirov, da bi odposlali svojega zastopnika v ministrstvo. Češki agrarci se resnično potegujejo za poljedelsko ministrstvo, toda temu se protivijo nemški agrarci, pa tudi sposobnega moža nimajo češki agrarci za ministra. Resnično je, da hoče odstopiti naučni minister dr. M a r c h e t, toda tudi to spremembo bo skušal baron Beck zavlačevati vsaj dotle, da se razjasni stališče političnih strank napram predstoje-čim nalogam parlamenta, ker parlamentarna vlada ne more in ne sme biti odvisna od slučajne večine.
Praga, 6. septembra. Načelnik nemških agrarcev posl. P e s e h k a je izjavil glede preosnove ministrstva, da nemški agrarci ne pripuste Češkega poljedelskega ministra ter se bodo takemu poskusu uprli z vsemi sredstvi. Glasilo nemških agrarcev pa piše o tej stvari, da nemški agrarci niso lačni ministrskih služb ter so zadovoljni, ako le sede v ministrstvu kremeniti nemški (aha!) možje, naj si bodo katere koli stranke. Nemška agrarna stranka si nikoli ne bo dala plačati slabe nagodbe z enim ali dvema ministrskima sedežema, temne bo glasovala le za tako nagodbo, ki varuje splošne avstrijske, posebno pa agrarne interese.
Nagodbena pogajanja.
Dunaj, 6. septembra. Neposredno pred sestankom novih nagod-benih konferenc so začeli na Ogrskem raznašati vest, da ni junktima med nagodbenimi točkami glede banke in kvote, in da ogrska vlada tudi izključuje tak junktini. Značilno je, da nastopajo Madžari ravno sedaj s tako zahtevo, ko je vendar avstrijska vlada od nekdaj izjavljala, da ne more sprejeti nagodbe, ako niso v njej obvezni dogovori zaradi kvote in banke. Kako taktiko zasleduje pri tem ogrska vlada, ni znano, toda z avstrijske strani se izjavlja, da je popolnoma izključeno, da bi avstrijska vlada podpisala nagodbo, v kateri bi ne bilo točke glede kvote in ban ke. Avstrijska vlada vztraja na svojem načelnem stališču glede nagodbi1, in ogrska vlada bi se kruto motila, ako bi se zanašala, da se izpolnijo njene zahteve. Ako bi ogrska vlada vztrajala pri svojih zahtevah ter bi hotela točki glede banke in kvote izločiti, potem bi bilo za Avstrijo popolnoma nemogoče, skleniti nagodbo.
Hrvaško madžarski konflikt.
Budimpešta, 6. septembra. Podpredsednik neodvisne stranke posl. N a v a v je govoril na shodu v Mezokovacshaza tudi o konfliktu s Hrvati. Rekel je, da se bo vlada s parlamentom vred prizadevala, da se najdejo sredstva in pota za mirno sporazum ljenje s Hrvati. On za svojo osebo se zanaša, da se to posreči. Ako pa se sporazumljenje ne doseže, bo madžarski narod močan dovolj, da si zagotovi svoje nad tistx4 let stare pravice in obvaruje enotnost države, ako treba tudi s spremembo poslovnika.
Srbski radikalci na Ogrskem.
Budimpešta, 6. septembra. Glede vesti, da izstopijo srbski radikalci iz narodnostne stranke ter se pridružijo madžarski neodvisni stranki, izjavlja slovaški poslanec Milan Bodla, da srbski radikalci uganjajo že nad 20 let najčistejšo neodvisno politiko ter se priznavajo za princip personalne unije, vendar ne verjame, da bi Srbi zatajili tako da-
leč svoje slovanstvo, da bi se pobratili s Košutovci. Volitev patrijarha se prav nič ne tika narodnostnih strank.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 6. septembra. V vrhovni vojni upravi se kmalu izvrše važne spremembe. Vojni minister R d d i g e r , ki se je poročil s hčerjo generala Holčevnikova ter vsled tega samovoljno postavil generala v vse njegove prejšnje pravice, dasi je bil v preiskavi, mora odstopiti. Na njegovo mesto pride general I'ol i v a n o v. Veliki knez Nikolaj Nikolajevi«' odloži vrhovno vojaško povel jništ vo. Na njegovo mesto pride varšavski gubernator Skalo m
Generalu Stosselju se je prepovedalo, izdati zapiske o obleganju Pori Arturja ter tudi ne sme časopisom dati tozadevnih poročil.
Odesa, 6. septembra. Izgredi »črne z\ezc se nadaljujejo. Zvečer si nihče ne upa na ulice, ker nihče ni varen pred napadi. Posebno hudi izgredi proti Zidom so bili povodom neke procesije. Mnogo Židov je bilo hudo ranjenih z noži in kroglami. Pri napadu na neko židovsko hišo je bil vodja »črne čete« aretiran, toda gubernator ga je takoj zopet izpustil.
V a r š a v a , 6. septembra. V Lodzn je sedem roparjev ustrelilo bogatega trgovca Adameka, ker jim ni hotel dati 1000 rabljev.
Rusija in Anglija
Praga, 6. septembra. Kakor znano, je obiskal včeraj ruski minister zunanjih del I z v o 1 s k i angleškega kralja Edvarda v Marijinih varih. Po obedu pri kralju je pridr-žal kralj Izvolskega v svojem salonu, kjer sta se razgo var jala skoraj celo uro. Pri slovesu je kralj izročil ministru veliki križ Viktorijinega reda v znak priznanja, da se je dosegla angleško-ruska pogodba. Tudi grof Pahlen je dobil visoko odlikovanje. Nato je imel Izvolski dolgo posvetovanje z angleškim poslanikom G o sebe n o m.
Punt v Maroku
Pariz, 6. septembra. Minister P i c h o n je izjavil, da sedanji položaj v Maroku nujno zahteva, da se v vseh maroških pristaniščih organizira policija. Glasom konference v Al-gecirasu se mora sestaviti policija iz maroškega vojaštva, le inštruktorji morajo biti Francozi in Spanci. Francoski zastopnik je sedaj vprašal maroškega vojnega ministra Gebba-sa, ali prevzame jamstvo za življenje francoskih inštruktorjev, ako se organizira policija. Minister je odgovoril, da ne more prevzeti takega jamstva. Ta odgovor je francoska vlada sporočila velesilam z obvestilom, da bo v takih okolnostih treba policijo organizirati iz francoskih in španskih vojakov. Potemtakem je mogoče, da pride v maroška pristanišča kmalu novo francosko in špansko vojaštvo, da prevzame policijsko službo.
London, 6. septembra. Vsled zadnjega napada na francosko vojaštvo pri Casablanci je Mule j Ha-fid zopet pozval arabska plemena, naj se zdrže vsakega napada na Francoze.
Vsi višji mohamedanski duhovniki so se izrekli proti temu, da bi ae Francozom napovedala > sveta vojna«, ker Francozi niso stopili dosedaj na nedotakljiva mohamedanska tla, temne so Casablanco le začasno zasedli.
Pariz, 6. septembra. Ministrski predsednik C 1 e m e n c e a u je rekel glede položaja v Maroku, da je francoske izgube zelo obžalovati, toda vedeti je bilo treba že naprej, da takih operacij ni mogoče izvršiti brez žrtev. General D r u d e je postopal, kakor je bila njegova dolžnost. General ima na razpolago 7000 vojakov, ako ne računa s oOO Španci. To število popolnoma zadošča in general je dobil več vojaštva, kakor ga je zahteval.
M a d r i d , 6. septembra. Ministrski svet se je bavil tri ure z maroškimi zadevami. Sklenilo se je, da morajo biti vse garnizije južne Španije pripravljene za odhod v Maroko.
M a d r i d , ti. septembra« Diplomat ični zbor je vprašal maroškega vojnega ministra Gebbasa, kaj na morava ukreniti proti nemirom. Mi nister je sklical k sebi vse vplivne in odlične može ter jim zapovedal, naj vplivajo na kolovodje puntarjev pomirljivo.  Predlagal je, naj se usta novi izjemno sodišče za obsodbo ne mirnežev. Vsi poslaniki so mu pritrdili, raznu španskega, ki je ugovar jal, češ, da bi tako sodišče prišlo v konflikt s policijo, kakršna se mora ustanoviti glasom konferenčnih sklepov v Algecirasu. Cela zadeva se je predložila v odločitev španski vladi, ki je končno pritrdila predlogu vojnega ministra Gebbasa.
(Dalj., v prilogi).
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 207, dne 7. septembra 1907
Pariz, 6. septembra. Francosko vojaštvo iz Casablance je zasedlo M azagan.
L o n d o ii , 0. septembra. »Daily jDelegrapliK poroča iz Tankerja: »Stojimo pred velikimi dogodki, ki bodo odločilno vplivali na evropsko politiko. Najpozneje prihodnji teden nastopi popolna in absolutna intervencija Francije.«
M a d r i d , (i. septembra. Odločilen španski državnik je izjavil, da Španiji opisujejo meje njenih dolžnosti konferenčni sklepi iz Algecira-sa. Španija se vsled tega udeleži le policijske organizacij e ter si bo prizadevala, zadrževati Francijo od na-daljnih korakov, da se zabrani vojska, ki bi storila konec neodvisnosti Maroka. Poveljnik španskega vojaštva je dobil ukaz, naj opusti vse nepotrebne vojaške izlete iz Casablance, da se fanatizem Mavrov še bolj ne podžiga, časopisje smatra za edino mogočo rešitev konflikta, ako se dogodki v Casablanci proglasijo za končane ter se začne s pogajanji glede odškodnine.
II. shod narodno -MM-nega dijastua.
Nekako kot uvod zborovanjem vršil se je v četrtek v Celju IV. redni letni občni zbor »Presvete«. Prostrana dvorana »Skalne kleti« je bila nabito polna, navzoči so bili državni poslanec in župan Ivan Hribar, dr. V e k o s 1 a v Kuk ov e c kot zastopnik »Narodne stranke«, tir. J. Sernec, veliko število celjskih narodnih dam in rodoljubov in nad 100 dijakov. Brzojavno sta shod z Dunaja pozdravila drž. poslanca Ježo v n i k in R o b 1 e k. Predsednik ^Prosvete« jurist K. R e k a r zariše v kratkih besedah delovanje »Pro-svete« v preteklem letu in pozdravlja navzoče' goste. Zahvaljuje se vsem podpornikom društva, predvsem mestni občini ljubljanski, in slov. naprednemu časopisju. Poslanec Ivan Hribar pozdravlja nar. rad. dijaštvo kot predsednik izv. odbora nar. napr. stranke predvsem pa kot slov. drž. poslanec, kot ono dijaško strujo, ki je reformirala slovensko dijaštvo v smislu početkom toli zasmehovanega drobnega in narodno-izobraževalnega dela. Nadomestilo je nesmiselnost križevačkih statutov in sabljaštva s kulturnim delom. Spominja se časov, ko so se posmehovali drobni peščici «reformatorjev«, danes pa vidi mogočno armado idealnih sobojevnikov in hrepeni po tem, da bi se vse napredno dijaštvo strnilo v vrste narodno-radikalnega dijaštva.
Dr. V e k o s 1 a v Knkovec pozdravlja zborovalce imenom »Narodne stranke za Štajersko«, ki si je v kulturnem delu svojega programa stavila slične naloge, kot jih zastopa »Prosveta«.
Jurist Fran Trampu ž je nato podal tajniško poročilo. Društveno delovanje v preteklem letu je bilo zelo intenzivno in mnogostransko. Društveni delokrog se je razširil na vse slovensko ozemlje, posebno pozornost pa obrača društvo koroški in štajerski jezikovni meji in kočevskim Slovencem. Ustanovile so se doslej 4 podružnice namreč celjska, podravska, ki prav marljivo delujeta in novomeška ter posavska, ki šele pričenjata z delovanjem. Poleg ustanavljanja lastnih knjižnic, kar je tvorilo glavno jedro društvenega delovanja, je posredovala »Prosveta« pri mnogih občinah in izobraževalnih društvih, da te osnujejo lastne javne knjižnice. Društveni odbor sodeluje tudi pri ljubljanski javni ljudski čitalnici, koje obisk je po izkazanih statistikah prav po vol jen. V prihodnjih dneh se otvori tudi javna knjižnica. Društvo je priredilo nekaj predavanj in veselic, ki so prav dobro vspele. Posebno je omenjati akcije v prilog narodnim trgovcem, ki naj praktično realizira geslo »Svoji k svojim«.
Jnr. Albin Pleško omenja v svojem knjižničarskem poročilu, da je osnovala društvena centrala doslej 24 javnih ljudskih knjižnic, ki vse prav izborno uspevajo. V teh knjižnicah je nad 1850 dobrih knjig. Samo letos je društvo osnovalo 8 novih knjižnic s skupno 604 knjigami. Za izpolnitev obstoječih knjižnic se je porabilo 210 knjig. Darovanih je bilo društvu v preteklem letu 1157 knjig, za kar izreka darovalcem zahvalo. Upeljal se je pri vseh knjižnicah nov način izpesojevanja, ki olajšuje knjižničarju delo in omogoča lažjo kontrolo. Končno omenja, da je po statistiki, ki se je naredila, ljudstvo največ čitalo Jurčiča, Kersnika, Tavčarja, Sienkiewieza in Knezovo knjižnico. Društvo bo moglo tekom teh počitnic zopet ustanoviti 3 nove javne knjižnice.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal iur. Anton Sodnik posnemamo, da se je denarni promet društva v preteklem letu potrojil. Dohodki so znašali 1880 K 75 v, med tem darovi 622 K 80 v, izdatki pa
1867 K, tako da znaša blagajniški prebitek 13 K 75 v. Proračun izkazuje 1800 K dohodkov in 2300 K izdatkov, primanjkljaj je tedaj 500 K. Bilanca izkazuje 3294 K 97 v aktiv in 1048 K 82 v pasiv, tedaj znaša čisto društveno premoženje 2246 K 15 vin. in se je pomuožilo od lanskega leta za 1204 K 73 v.
Imenom celjske podružnice poroča jurist J. Lešničar, ki omenja, da je ona ustanovila dve javni knjižnici in sicer v Gaber j u pri Celju in v Novi cerkvi. Poleg tega je priredila podružnica celo vrsto polj udu i h predavanj.
Imenom podravske podružnice je poročal phil. F r a n M r a v 1 j a k. Podružnica deluje ob skrajni jezikovni meji. Ustanovila je v preteklem letu 7 ljudskih knjižnic in sicer v Št. Ožboltu ob Dravi, Sv. Antonu na Pohorju, Kapli, Sv. Duhu na Ostrem vrhu, Marenbergu, Vuh-redu in Kamnici pri Mariboru. Poti r užnica je marljivo sodelovala pri vseh narodnih prireditvah in podjetjih ob meji.
Pri debati o odborniških poročilih pojasnil je dr. K u k o v e c , zakaj se ni dalo isposlovati, da bi imela »Prosvetći« svoje zastopnike v narodnem svetu za Sp. Štajersko in govori za ustanovitev zveze slov. naprednih nepolitičnih društev". — Jur. K rani e r govori o predavateljskih kur-zih, ki naj jih skuša »Prosveta« oži votvoriti v Ljubljani. — Živino-zdravnik Adolf R i b n i k a r opozarja kot bivši predsednik društva na potrebo izobrazbe naših obrtnikov in govori za ustanavljanje ljudskih knjižnic v vojašnicah.
Poročilo preglednikov omenja delovanje vseh odbornikov pohvalno.
Nato so se vršile volitve. Za predsednika je bil izvoljen jur. A v g u s t M u n d a . v odbor pa jur. Tram-puž, jur. F e 11 i c h , jur. K 1 e p e c in jur. Pleško. Za namestnika sta bila izvoljena jurist Laj O vic in agr. V e d e r n jak. preglednika sta tehnik Hočevar in jur. Sodnik.
Nato so se premenila pravila v nekaterih nebistvenih točkah.
Pri slučajnostih predlaga phil. Breznik, da izda »Prosveta« tiskana navodila za snovanje ljudskih knjižnic ter za ustanovitev zveze ljudskih knjižnic. Dr. Kuko v e c še enkrat pledira za ustanovitev zveze izobraževalnih društev in si želi, da vzame tozadevno akcijo v roke »Prosveta«. Jur. F e 11 i e h opozarja na vzorna pravila, ki jih je založila Akademija«. Phil. Lah govori o potrebi izdajanja cenenih knjig za ljudske knjižnice. Nato zaključi predsednik zborovanje ob X/^S3L uri zvečer.
Dopisi.
Z Rake. V »Slovencu« št. 177. od .*}. »avgusta t. 1. naznanjajo tukajšnji klerikalci svoj strah pred občinskimi volitvami, ki bi se morale že pred tremi meseci vršiti, zakaj splošna želja volileev j*', da pride bivši orožnik V a r š e k , sedaj posest nik in gostilničar na Raki, zopet v občinski odbor, ker brez njega vladajo v občini prave macedonske razmere. Naklade so vedno večje, dolgov pa še več, ker se vse dela brez premisleka. Zgodile so se pa tudi goljufije in tatvine. V dokaz tega par slučajev: Trgovec in občinski odbornik B o n ne more trpeti svojega konkurenta trgovca M., ker ima trgovec M. svoje posestvo zraven občinske hiše. Prostor med hišami je po maj>i vedno ena polovica občinska last, druga polovica pa last trgovca M. Vendar je občinski odbornik Bon pregovoril radi svoje trgovske konkurence ves občinski odbor, da je začela občina nepremišljeno pravdo za celi navedeni prostor s trgovcem M., katero tožbo je občina izgubila in imela stroškov čez 400 kron. Pa še ni vse plačano!
Staro šolsko poslopje je dalo županstvo pod svojo upravo popraviti in se je naredila za denar 3600 kron, beri tri tisoč šeststo kron delo, ki ni vredno in tudi ni moglo več stati kakor kvečjemu 1500 do 1800 kron. Računa za to ni in pravijo sedanji občinski jogri, da ga tudi ne bo, če Var-ška ne bo v odboru. Ti modrijani se med seboj tolažijo, lažje trpi cela občina kakor samo nekateri. Ker se klerikalci boje Varška v občinski odbor kakor hudič križa, so začeli proti njemu na vso moč agitirati, a ker ne vedo najmanjše reči do njega, so mu začeli seveda na skrivaj nekega nezakonskega otroka očitati, nakar je dal on po občinskem slugi javno okli-cati, da je vsa ta klerikalna gonja nesramna laž in da bode vsak obreko-valec, za katerega bode on izvedel, naznanjen in kaznovan. Te reve so sedaj čisto iz sebe, ker vsak, kdor Varšku dokaže očetovstvo enega nezakonskega otroka, dobi pri Varšku izplačano 2000 kron. Torej lažnivi obrekovalci na noge! Ker »Slovencev« dopisun kriči, da se mu gre v
prvi vrsti za politično prepričanje, mu bodi obenem povedano, če se mu gre za takšne ljudi, se mu gre za nepoštene ljudi. Trditve v »Slovencu«, da je Vai*šek zato, da bi občina Ra-eanem plačala vodovod, je grda laž, ker Varšek je za to, da vodovod plača tisti, kdor ga rabi. O nečuvenih razmerah pri stavbi tega vodovoda in o krivdi županstva bomo poročali v kratkem.
Dnevne vesti«
V Ljubljani, 7. septembra.
— »Slovenčeva« podlost. Podlo kakor katoliški časnikarji, ki se zbirajo okolo »Slovenca«, že drugače ne znajo, je napadel »Slovenec« župana Hribarja zaradi njegove brzojavke do vojnega ministrstva. Očita mu, da je brzojavko odposlal potem, ko je izvedel o Pogačnikovi brzojavki. Ker »Slovenec« v svoji 203. številki sam Poroča, da je poslanec Pogačnik odposlal brzojavko dne 4. t. m. zjutraj — odkod »Slovenec« ne pove, bržkone pa iz Podnarta — poslanec Hribar pa je svojo brzojavko istega dne dopoldne oddal v Predingu pri Gradcu, oči vidno je, kako kolosalna je zlob-nost ljudi, ki trdijo o sebi, da so uče-niki prave vere. Da, da, če so hudiči, s katerimi strašijo, nje bodo trgali naj \ »reje!
— Klerikalci in narodnost. Klerikalci so se nekaj časa seru kaj radi tolkli na prsi in kričali, da tako na-rodno-radikalnih Slovencev sploh ni, kakor so v njihovih vrstah. Delali so se junake, ki bi najraje na žlici vode požrli vsakega narodnega nasprotnika. No, časi se spreminjajo, a s časom se spreminjajo tudi naši klerikalci, kameleonske lastnosti so jim itak že zdavna prešle v kri in meso. Za časa Missije so klerikalci, na čelu jim »Slovenec«, očitno proglašali narodnost za poganstvo, kasneje ko je privihral v deželo Jeglič, so ogrnili, ker jim je bolje kazalo, belo-niodro-rdeč naroden plašč in so vsaj navidezno pričeli neizprosen boj proti nemštvu na Kranjskem, posebno pa so grmeli proti nemškim trgovcem, proti katerim je »Slovenec« poživljal naravnost na bojkot. No, v zadnjem času, ko so klerikalci za časa dr-žavnozborskih volitev sklenili z Nemci debelo bratstvo, so ti napadi potihnili popolnoma in v »Slovencu« ni čitati niti besedice, ki bi bila naperjena proti Nemcem ali proti nemškim trgovcem. Seveda če je najvišji šef klerikalne stranke škof Jeglič na shodu v \Viirzburgu zatrjeval Nemcem, da ni večjega prijatelja Nemcev na Kranjskem, kakor je on, potem se tudi njegova stranka ne sme več, četudi samo navidezno, kazati, kakor da bi bila nasprotna Nemcem in sovražna njihovim težnjami Treba je bilo zopet preokreniti plašč po vetru. In klerikalci so to storili sedaj prav temeljito. Preje so klicali in pozivali na bojkot proti nemškim trgovcem, sedaj hočejo uprizoriti bojkotiranje slovenskih trgovcev! Akademično društvo »Prosveta« je namreč založilo tablice, na katerih je čitati tole priporočilo: »Slovenskemu občinstvu, zlasti slovenskemu dija-štvu priporoča to trgovino akadem. čno društvo »Prosveta«. Te tablice, ki jih lahko naroče narodni trgovci, so namenjene v to, da se slovensko občinstvo opozori na domače narodne tvrdke, da bi ne podpiralo po nepotrebnem tujih, nam Slovencem sovražnih nemških trgovin. Tako bi se naj praktično uveljavilo načelo »Svoji k svojim«. Priznati se mora. da je ta iniciativa narodnega dijaštva da-lekosežnega pomena ž*a končno našo osamosvojitev na narodno-gospodar-skeni polju, in vsak res narodno čuteči Slovenec bi moral pozdraviti to akcijo narodnega našega dijaštva z iskrenimi simpatijami in z odkritosrčnim veseljem. Dasi klerikalci v trgovskih krogih nimajo nobene za-slombe in se jim torej ni bati, da bi »Prosvetine« priporočilne tablice škodovale kakorkoli njihovim somišljenikom, vendar je »Slovenec« v svoji slepi strasti jel na najbrezstid-nejši način ščuvati proti gori navedeni akciji »Prosvete« pišoč: »Prosvetine« priporočilne tablice v izložbenih oknih naj smatrajo naši somišljeniki za nepriporočilne« — in grozeč: »v kratkem objavimo imena vseh trgovcev, ki se poslužujejo »Prosvetinega« priporočila.« Jasno je, da hoče s tem hujskanjem »Slovenec« doseči, da bi Slovenci slej kot prej ostali nezavedni in podpirali vsako trgovino, ki baš pride pod roko, ne glede na to ali je dotična tvrd-ka nemška ali slovenska. Da s tem indirektno dela propagando za nemško trgovino in nemško obrt, o tem ni dvomiti in tega si je svest tudi »Slovenec« sam. In takšen list še hoče nadalje veljati za slovensko glasilo! Fej! Ne bodemo pozivali slovenskih trgovcev, naj se preskrbe s »Pro-svetinimi« priporočilnimi tablicami, opozarjamo samo to, da bo slovensko občinstvo prav lahko in upravičeno štelo tiste slovenske trgovce in obrt-
nike, ki ne bodo imeli teh priporočilnih tablic, v isto vrsto z nemškimi trgovci in obrtniki in se jih izogibalo. Narodna zavednost narašča tudi pri nas in zaveden Slovenec se vedno boljinbolj izogiblje nemških trgovin in takih, ki so na sumu, da niso zanesljivo narodne.
— Klaverno, klaverno zborovanje »Sloniškarjev«. Dolgega obraza so korakali danes pred »Unionom« generali brez vojske. Osoda in še bolj zavednost slovenskega učiteljstva je pokazala, da klerikalizem med našim učiteljstvom nima rasti, čeprav mu pridno »gnoje« hinavski klerikalni kolovodje Jaklič, Primožič, Štrukelj, Petrič (iz Naklega), Labernik, Hlebec, Slapšak in še par drugih, ki ne vedo kaj so, to so tiste abnormalitete, ki so se danes upali pokazati, da tekmujejo z analfabeti glede mišljenja. En tucat učiteljic, (večinoma znanih tercijalk) te so prišle pomagat »Sloniškarjev« pušelček povezat. Pa ta pu-šelček je vel, čeprav je šele zrastel. Pred »Unionom« se je zbralo okrog 40 naprednih učiteljic in učiteljev, ki so si prišli ogledat napovedano komedijo. »Slomškarji« so cepali skupaj in scepalo se je okrog 30 moških in 37 žensk. Grozne številke v primeri z naprednim učiteljstvom. Pa med to število je prišteti »učitelja«: Šte-feta, Volto, par komijev brez služb, en organist, kakih deset »Daničar-jev«, prof. Kržiča, poslanca Pov-šeta in Lampeta! Napredno učitelj-stvo je imelo razkošno zabavo pri pogledu na to »tovarištvo«. Neki napredni učitelj je vprašal Jakliča, če sme ou notri, a Jaklič je rekel: Vi oe smete, gospodične koleginje pa smejo. Aha, Jaklič! »Daničarji« so se pa izkazali nasproti »Slomškaricam« jako negalantni, ker so rajši občudovali napredne učiteljice, ki so imele prisrčno zabavo nad temi katoliškimi mladeniči, »Slomškarice« so bile pa pozabljene, uboge revice! Cvet deklet pač diši katoliškim »Daničar-jem«! Kaj bode poročal »Slovenec«, na to opozarjamo vse nanredne učitelje, ki se bodo prepričali o velikem humbugu. O vsem drugem bode pa že poročal »Slovenec«, kaj imenitnega so sklenili. Za danes samo kliče mo: O Slomškarija, Slomškarija, kako revna in zapuščena si! Zborovanja so se med drugimi udeležili poslanec Povše, predsednik klerikalnih železničarjev Finžgar, mehanik Speil, dr. Pegan, mladi Gostinčar, dr. Detela, Matelič, prof. Jare, dr. Pogačnik, Dr-mastija in 8 duhovnikov, med njimi prof. Kržič in dr. Gruden. V odbor so bili voljeni: Štrukelj, Ravnihar, Primožič, Slapšak, Jaklič in Novak in učiteljice: Fatur, Krušič in Stupica. Zborovanje je bilo dolgočasno, kakor kake bilje na veliki petek. Navzoče klerikalke so kar očitno zdeha-le, tako grozno so se dolgočasile. Ne ene pametne besede ni bilo slišati. Vsakemu se je poznalo, da ima samo eno načelo: kruhoborstvo. Profesor J a rc je govoril o stvari, o kateri niti pojma nima, namreč o shoda svo-bodomisleeev v Pragi. Slapšak je modroval, naj se klerikalni učitelji strinjajo z drugimi v nazorih glede dosege svojega cilja. Menda sam ne ve, kaj je hotel povedati. Bivši tajnik Nov a k je s hvalevredno odkritosrčnostjo priznal, da je Slomškova zveza od ustanovitve spala in ni nikdar ničesar storila. Zdramile so jo zadnje volitve in zdaj bo delala za prihodnje. Povše je z žalostnim obrazom pozdravil zborovalce v imenu vseh odsotnih klerikalnih poslancev. Dr. Detela je priporočal učiteljske sestanke. Likar iz Gorice je sporočil pozdrav goriških brezzna-čajnežev. Ravnihar iz Ilirske Bistrice se je zaganjal v napredno uči-teljstvo, dr. Lampe pa je povedal, da se je silno bal tega dne in si za vse slučaje kupil debelo palico. Kaj misli, da so med naprednimi učitelji kaki Stoje i ? Kaj več o zborovanju bodo izvedeli naši rešeršerji nocoj, ko bodo klerikalci iluminirani. Ko je bilo to že stavljeno, smo izvedeli, da sta Povše in Detela takorekoč ušla s shoda. Vztrajal pa je reprezentant klerikalne znanosti »starinoslovec« Peenik s cekarjem.
— Šentpeterski župnik v Ljubljani g. Franc Pavlic je bil na zadnji skupščini Ciril-Metodove družbe izvoljen za nadzornika, kakor je bil to že preje. Pavlic j*e pa vrnil dekret družbi, da je imenovan za nadzornika in pisal družbi sledeče pismo, ki je vredno, da se priobči, da se vidi, kolika je narodnost naše duhovščine: »Se vrača dekret s pripombo, da podpisani kot duhovnik ne more sprejeti zopetne izvolitve v nadzorstvo družbe sv. Cirila in Metoda, ker se je pri letošnji veliki skupščini poudarjalo, da naj si duhovniki zapomnijo, da so to družbo že drugi vzeli v roke in da se duhovniki pri nji več ne potrebujejo. Glavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je pa to odobrilo z dejstvom, da je dotičnika, ki je to govoril, še celo kandidiralo v glavno vodstvo.« Kdor je bil na glavni zadnji skupščini družbe ali kdor je bral nepristranska poročila o njej,
ve, da teh in takih besedi o duhovnikih ni nihče govoril na zborovanju in da je prav grda laž, nedostojna dostojnosti katoliškega duhovnika, da je družbeno vodstvo kandidiralo koga v vodstvo! Župnik Pavlic naj bi ostal družbeni nadzornik kot narodnjak, ker le kot tak je bil izvoljen! Seveda če njegovo narodu ja-štvo ni vredno piškavega oreha -— kar je ravno z vrnitvijo imenovanega dekreta pokazal — potem ne more biti več nadzornik! Pri družbi sv. Cirila in Metoda je prva reč narodnost in nič drugega!
— Strgana vseneniška zastava. V sredo zvečer je dal celovški magistrat, kakor je znano, s silo sneti slovenske zastave s hiš »Družbe sv. Mohorja« v Celovcu. To nasilstvo je n kega zavednega slovenskega delavca tako ogorčilo, da se je zakadil v vse-nemško zastavo, ki je visela s hiše nasproti »Družbi sv. Mohorja«, jo strgal z droga in jo vrgel pod noge strmeČim ljudem, ki so se zbrali na ulici, da pred hišo »Družbe sv. Mohorja« s heil-klici demonstrirajo proti Slovencem. Nemškutarski sodrgi je ta nevstrasni nastop slovenskega delavca, ki si je pred očmi neštete množice upal raztrgati vsenemsko zastavo, tako imponira!, da se ni nihče ganil, da bi storilca prijel in se maščeval nad njim, ki je tako krvavo žalil njihovo zastavo. Slovenec je mirno odšel, nemškutarji pa so kakor okameneli zrli na raztrgani, v prahu ležeči simbol koroškega nemčur-stva.
— Maribor v    nevarnosti. Na
učiteljišču v Mariboru je razpisano mesto za nemški in slovenski jezik in filozofično propedevtiko oziroma za z.emljepisje, zgodovino in nemščino. Človek, kf* pozna razmere, ve, da se od prosilca zahteva usposobljenost učitve slovenščine le zato, ker se mora zahtevati zaradi slovenskih dijakov. Štajersko nemštvo pred vsem pa mariborsko je vsled tega razpisa v divji jezi in vidi nevarnost za Maribor, ki se polagoma slovani. Nemško društvo za Maribor in okolico je najsrditejše protestiralo proti temu slo-vanjenju Maribora in zaostati seveda ni smel občinski svet mariborski, ki vidi v imenovanem razpisu »einen Eingriff in den deutschen Besitz-stand« in se naj odločnejša zavaruje proti novim dokazom poskusov po-slovanjenja mariborskega učiteljišča ter zahteva, da se upošteva pri razpisu in oddaji služb na tein zavodu nemški značaj mesta Maribora. Tako vpijejo Nemci vselej, kadar naj dobi kak Slovenec kako mesto, ki edino nam pritiče, dočim bi morali Slovenci molčati, če nam vsiljujejo nemške profesorje na mesta, na katerih naj sede edino sinovi našega naroda!
— Ljubezniv poslanec. Klerikalni goriški poslanec g. Fon je imel te dni shod v Šempasu. Udeležili so se ga večinoma Ponovi nevolilei, ki so poslanca s svojimi vprašanji spravljali v vidne zadrege. Fon jim je odgovarjal naivno, kakor je pač vedel in znal. Ko ga je pa nekdo vprašal, kaj je ukrenil glede suše, je bil v silni zadregi in dal nato smešni odgovor: »Kaj mislite, da vam bom jaz seno kupoval?« — Ljudje so napravili dolge obraze,
— »Slovenec« in — katolištvo. »D o ni o v i n a« piše: V številki 201. od 2. t. m. poroča ta največji katoliški list v slovenskem jeziku o nekem shodu v Lutomericah (morda v Lito-merieah), na katerem je baje neki P. Al ban Scbochleitner zborujoče svo-bodomi&Iece hudo osmešil in spravil nekega prof. dr. Raudnitza s tem v zadrego, da ga je pozval, naj mu dokaže, da je ta ali ona dogma neresnična! Čudimo se, da je prof. Raudnitza ta naiven poziv spravil v zadrego, saj je vendar vsakemu znano, da o resničnosti ali neresničnosti dogem katoličan ne sme niti razmišljati, ampak tla mora dogmo ponižno in pohlevno brez kritike sprejeti kot skrivnostno razodetje božje in večno nespremenljive resnice. Ta nauk čitamo tudi v »Času« 4. šte\. 1907, str. 189, kjer govori največji slovenski katoliški filozof A. W o Fogazzaro-vem katolicizmu in njegovem romanu »II Santo« ter pravi: »To je v bistvu vedno novi, a vedno tudi jalovi poskus ustanoviti religijo brez ponižnosti, brez odpovedi!« Bistvo dogme se torej ne da dokazati, katoličan mora dogmo prevzeti v ponižnosti, odpovedi, v veri — to je torej »sacrifizio deli' intelet to« v pravem pomenu besede, ki nima z dokazovanji hladnega razuma nič opraviti. — Tu si stojita nasproti dva katoliška nazora o dogmah — enega zastopa »Slovenec v, drugega znanstvena revija »Cas«. — Kdo od obeh ima prav?
— Škofovi uslužbenci — hei-lovci. Z Ljubnega v Gornji savinski dolini se nam piše: Znano je, da ima ljubljanski škof v gornjegradskem okraju v službi same naJEagriEenejše nemškutarje, dočim pošten Slovenec pri njem ne dobi službe. O nemški koloniji, ki jo je škof, oziroma njegov oskrbnik ustanovil v Vrbovcu, se je že opetovano pisalo in se škofa
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" st. 207, dne 7. septembra 1907.
ni japonskih oficirjev, ni Mezzofantija, in ligitimacije ni bilo več nazaj. Pač pa se je začela straža po japonski jezno zadirati nad njim in delati sumljive rjčne vaje s svojo pasko. Našemu kolegu ni preostalo drugega, nego se povrniti infeotis rebus. Upamo, da bode vaš dopisnik bolj srečen, ker — med nami rečeno — pred temi žoltimi hudički, kar se tiče njih ročnih vaj, ima velikanskirespekt.
Egiptovska lakta v Trstu Včeraj zjutraj je priplula v tržaško luko egiptovska jahta „čohonau, na kateri je prino Aziz Hassan, nečak kediviv.
Ustrelil se Je v Trstu zaradi razrušenih premoženjskih razmer 42-letni uradnik Inooeno Tur ini.
Iz Solana se nam piše: Res je, kar se je pisalo in bralo v št. 203 „Slov. Naroda." da smo še premalo narodni Posebno imeniten vzorec je tukajšnji mesar Ernesto Benedet-tich, ki ne zna nobene besede slovenski, vendar hodijo Slovenci k njemu po mfso. ker nimamo slovenskega mesarja. Naj bi se naselil pri nas kak slovenski mesar, gotovo bi dobro izhajal, ker bi ga vsi tukajšnji Slovenci drage volje podpirali, dočim morajo zdaj Laha, ki pospešuje z vsemi močmi težnje zloglasne „Lege".
Kako so Slovenci Trsta nevarni ! Tržaška slovenska društva so nameravala oditi jutri skupno izpred „Narodnega doma" na slavje društva „Hajdrih" na Prošek. Skupen odhod je pa prepovedala policija in sice« iz ozirov na javni red, kateri sklep je tudi namestništvo potrdilo. Kako se boje v Trstu Slovencev, ker so dali ti par Lahom po buticah!
Glasbene šole „Kaiser" na Dunaja prično 1. oktobra 34. šolsko leto. Učni red obsega vse stroke glasbe, tudi opero in opereto. Lansko leto je bilo 354 učencev in učenk od tukaj in zunaj, ki jih je poučevalo 28 oseb, med rjimi umetniki I. vrste. 35 kandidatov sedemmesečnega tečaja za državne izkušnje je uspešno prestalo državni izpit za poučevanje glasbe. Trije abiturijenti kapelniskega tečaja, kjer imajo kandidat] e priliko, da se vsak teden vadijo vodstva zbora in orkestra, so bili nastavljeni za kapelnike, več abitu-turijentov operne in operetne šole pa za soliste na gledal'sčib na Dunaju, v Curihu, Toplicah in Jihlavi. Živahno se poslužujejo tudi oddelka za pis-meno-teoretiški pouk in pa poletnega počitniškega tečaja. Natančni prospekt zavodov pošilja gratis in franko za-vodova pisarna na Dunaju, Vil 1, Zieglergasse 29.
Hrvatska zmaga. Občina Kan-fanar v Istri je prišla v hrvatske roke. Dosedaj so gospodovali v njej Italijani in Italijanaši.
Grozovit čin blaznika V Tur-niČu pri Požegi na Hrvaškem je 70 letni Jakob Bajič s sekiro ubil 41 letnega sina Štefana. Starec je bil jezen, ker je sin slabo gospodaril in kadar je pil, se mu je zmešalo. V takem stanju je ubil sina, ki je ostal na mestu mrtev.
Cinematographe-theatre Iran-cais na Turjaškem trgu („Katoliški dom") ima danes nov program : Radovedna kopelščica, — „Učenjakov" zajtrk, — Fata morgana, — Čast je rešena, — Psi kot tihotapci, — Korzi-ško kaznovanje, — čudesni Človek, — Kolesarske umetnosti, — Nakit raje. — Slike so prav jasne in čiste.
Reklamni zavod za plakatiranje je kui>il od g. Kališa g. Alojzij Smole, kakor je razvidno iz inse-rata v današnjem listu. G. Smole ima 78 največjih tabel za lepljenje plakatov, c*alje kiosk in gledališka stojala. Društvom m gostilničarjem nudi novi podjetnik za veselice reklamo posebne vrste, katera se lahko izbere po predloženih vzorcih. G. Smole ima tudi že eno leto obstoječi zavod za snaženie oken, stanovanj, trgovskih, gostilniških in hotelirskih podjetij. Ker je g. Smole znan kot jako vesten človek in pri tem tudi narodnjak, ga priporočamo vsakomur, kdor bi želel, da se mu izvrši kako delo, ki spada v Smoletov delokrog.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni Evropa ima od danes do vštetega prihodnjega petka sledeči zanimiv vspored: osliček borilec (smešno), peklenske fantazije v (barvah), Belgija (potovanje po Belgiji, naravni posnetek), nesrečni natakar (smešno), dve sestri (drama v 15 slikah), raztreseni brivec fjako smešno). Vzpored je torej jako raznovrsten in obisk njegov vreden vsega priporočila.
Priljubljeni dunajski kvartet imenovan „D' Goldamseln" priredi v hotelu „Ilirija" (Frio Novak) v ponedeljek, torek in sredo koncerte z zanimivim družinskim programom. Začetek vselej ob 8. uri brez vstopnine. Družba je prirejala koncerte po vseh večjih mestih na Nemškem ter dobila povsod pohvalna priznanja.
8 ceste. Ko sta včeraj dva hlapca peljala po Kolodvorskih ulicah, sta zadela z vozom v predilnico in je pri tem eden padel z voza ter se nekoliko poškodoval na bradi. Vsled
tega je začel starejši mlajšega zmer-j a ti, da naj ne vozi tako, da se bode oela predilnica tresla, kar je dalo povod, da sta si slednjič skočila v lase in ju je šele stražnik razdvojil.
Nesreča- Ko je včeraj peljal posestnik Ivan Debeljak iz Loškega potoka po Strmi poti voz in ga opiral se mu je zvrnil na desno nogo in mu jo v Členku zdrobil. Prepeljali so v deželno bolnišnico.
Zatekel se le k Rajku Bres-k v ar j u v Velikih čolnarskih uli o ah št. 17, mlad, marogast lovski pes.
Delavsko gibanje Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ame-libo 40 Maeedoncev in 35 Buigarov, 25 Hrvatov pa iz Pruskega.
Pošten najditelj. Predvčerajšnjem zgubljeni banko veo za 1000 K kontorista g. Jeniča je našel na pošti poštni sluga Simnovec in mu ga izročil nazaj.
Našel le vrtnarski vajenec Alfred Lazar zlato verižico in jo oddal na magistratu.
Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur". V službo se sprejmejo: 2 poslovodja mešane stroke,
3 knjigovodji in korespondenti, 8 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 1 pomočniki že-lezninske stroke, 1 pomočnik modne in   galart.   stroke,  1 kontoristinja,
4 prodajalke, 8 učencev. — Službe iščejo: 3 poslovodji, 3 knjigovodji in korespondenti, 4 kontoaristi, 14 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 14 kontoristinj,
5 blagajničark, 8 prodajalk, 1 potnik. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti majhni odškodnini.
Jugoslovanske vesti. Hrvaška stranka prava. Osredn j i odbor hrvaške stranke prava je imel včeraj sejo, kateri je prisostvoval tudi drž. poslanec S p i n č i č. Predsednik Grga T u š k a n je razpravljal o preteklosti stranke ter končno prosil, naj se mu dovoli odložiti predsedstvo, ker mu razmere ne dopuščajo, bivati stalno v Zagrebu. Prošnji se je ugodilo ter je bil nato T u š k a n izvoljen za častnega predsednika, dočim se je pustilo predsedniško mesto za sedaj izpraznjeno. V izvrševala i odbor so bili izvoljeni: Grga Tuškan, dr. Ante B a u e r . dr. H a r a m b a š i č, Zagorac, Purić, Sirovat-k a , prof. R o i č , dr. Roje, dr. Š i-š i č , Hinko Sirov atka, dr. L u-k i n i č , dr. Laksa, Akačič in
V u k i č. — Glede strankinega časopisja se je vnela zelo živahna debata, a končno se je sklenilo, naj izvrševalni odbor pozove vse časopise, naj se izjavijo za glasila stranke prava ali hrvaško-srbske koalicije ter naj tako označbo nosijo na čelu lista. Glede nameravane ustanovitve lastne tiskarne se je naročilo dr. Bauerju, naj nadaljnje tozadevne akcije. Nadalje se je sklenilo vse potrebno glede kandidatur. Pri tej priliki je izjavil pred-sednik na tozadevna vprašanja, da poslanec Potočnjakni član stranke ter tudi ne bo več kandidiral.
Črnogorski princ Petar, lSletni sin kneza Nikole, je vstopil na Dunaju v »Terezi janum«, kjer ostane tako dolgo, da do rši dr-žavo-znanstvene študije, nakar dobi vojaško izvežbanje v avstrijski vojaški akademiji.
Spremembe pri b o -sansko -hercegovski deželni Vladi. Predsednik višjega sodišča za Bosno in Hercegovino dr. M. Kengjelič gre v pokoj ter dobi pri tej priliki visoko odlikovanje, baje veliki križ Prane Jožefovega reda. Na njegovo mesto pride sekcij-ski načelnik dvorni svetnik Frid. K o b i n g e r , dočim postane sekcij-ski načelnik v justičnem oddelku dosedanji senatni predsednik Shek pl.
V u g r o v e c.
— Velika sokolska slavno s t se priredi prihodnje leto 28. in 29. junija v Oseku.
* Drobne vesti Kaznovani pravni praktikantje. Vkljub de-mentiju zdržuje „Pravo lidua vest, da je predsednik praškega nadaodišča vitez Wessely odpovedel službo zaradi pasivne resistenoe tridesetim pravnim praktikantom, ki so že službovali nekateri po dve leti.
— Nesreča na železnici. Blizu postaje Zenica v Bosni je zdrknil vlak s tira, ker so bili tramovi prepereli. Strojevodja in neka dama sta bila hudo ranjena.
_ Mati ustrelila sina. Na
gradu barona Hahna na Litavskem sta se sprla 221etni baron in njegova 601etna mati. Ker je sin zmerjal mater, ki mu je očitala zapravljivost, je baronica potegnila revolver ter ustrelila sina. Potem se je baronioa tudi sama ustrelila.
_ Sam se je obsodil. Hla-
peo M. Gebauer, ki je umoril orožnika Lofflerja, se je v zaporu v Solnogradu obesil.
— Obravnava proti malo-ruskim dijakom na Dunaju. Državni pravdnik je umaknil tožbo proti šestim obtožencem, ki so bili takoj oproščeni. Tudi proti ostalim je umaknil obtožbo zaradi težke telesne poškodbe.
— Atentat v Benetkah. Zaradi umora ruskega grofa Kamarov-skega so zaprli sedaj še nekega Sel-kosa, o katerem se nič ne ve, kdo in odkod je. Pri njem so dobili 17.000 frankov. Splošno se sumi, da so umor dogovorili oba aretovana moža in neka lepotica, ki je spremljala grofa, in kateri na ljubo se je dal grof na Dunaju zavarovati za pol milijona kron.
— Kolera na Rusk em se posebno hudo razširja ob Volgi. V Astrahanu je umrlo predvčerajšnjim 46 oseb, v oelem zadnjem tednu pa je umrlo 559 oseb.
— Snežni plaz je zasul v Yuncalu (čilenske Kordiljere) carinsko hišo s 50 osebami.
— Tenorist Caruso bo pel štiri večere v dunajski dvorni operi. Za vsak večer dobi 12 000 K.
— 500.000 oseb si je dalo cepiti koze na Dunaju zadnje tedne.
— O prestolonasledniku Franu Ferdinandu so prinesli madžarski listi vest, da je na borzi zaigral milijon K. Z merodajne strani se ta vest zanika.
* KopenUki stotnik na finskem. Poveljništvo transamurske mejne straže je dobilo nedavno brzojavno obvestilo, da pride v Harbin častnik, ki sprejme 70.000 rubljev za potrebe južnega rajona. V par dneh je res prišel napovedani Častnik. Pri štabu mejne straže so mu napisali ček, nakar je vzdignil pri ondotni podružnici rusko kitajske banke 56.000 rubljev v kreditnih akcijah, in 14.000 v srebru. Pri sprejemu denarja je častnik nekoliko pomislil, potem pa izjavil bančnemu uradniku: „Veste kaj, vendar je nevarno s tako veliko vsoto denarja potovati. Prosim, pokažite mi telefon!" Peljali so ga k telefonu, kjer se je dal z vezat i z ondotnim polkom ter prosil za vojaško stražo za kronski denar. Nato je čakal ravnodušno, pušil cigarete ter se razgo-varjal z uradniki. Ko je prišla vojaška straža, poslal je poveljnika straže po velik zaboj, zložil vanj srebrni denar, kreditne papirje pa spravil v svojo listnico. Zaboj je dal dobro zabiti, in nato sta dva vojaka nesla zaboj v spremstvu straže na kolodvor, dočim je stotnik šel za kolono. Na kolodvoru je postavil stražo pred vhodom, dočim sta vojaka zanesla zaboj na peron, nakar ju je odpustil, dočim je straži naročil, naj pazi na izhod, dokler ne pride sam ven. Vlak je že davno odšel s častnikom in denarjem, a vojaki so še vedno stražili, dokler ni prišel slučajno mimo neki stotnik, ki je vprašal vojake, čemu tam stojijo. Predrzni slepar pa je med tem izginil z denarjem brez sledu, ker je imel brezdvomno več sokrivcev.
* Sveti Duh se le spremenil V navad O SOVO- V Bloomfleldu pri Njujorku je še vse spalo, ko je na-krat v stolpu tamošnje cerkve meto-distov pričelo zvoniti baš tako, kakor kadar v mestecu gori. Prebivalci so se naravno prebudili in hiteli na ulice s svojim gasilskim orodjem, da po magajo gasilcem pri gašenju, toda kakor daleč so zamogli videti, niso nikjer ugledali niti najmanjšega ognja. Kljub temu je pa v stolpu še vedno zvonilo. Mežnar Harry Van Ness je pričel kričati: „Sveti duh, sveti duh!" in nihče ga ni mogel spraviti v cerkev. Večje junaštvo je pa imel Giles Van Riper, kajti ta je odprl cerkvena vrata in pričel kričati: „Kdor je tu gori, naj se javi, predno ga primem za vrat." Nihče ni odgovoril in radi tega se je zbralo petnajst najpogum-nejših mož, kateri so ga spremljali v stolp. Ko je Riper prišel baš na zadnjo stopnjico, mu je nekaj belega zletelo v obraz. Med pogumneži je nastala nepopisna panika in vseh šestnajst mož je bežalo v skrajnem neredu navzdol nakar so čakali napadalca, kateri je pa ostal še v stolpu in naprej zvonil. Šele ko se je pričelo daniti, je zvonenje prenehalo. Sedaj so odšli spet previdno v stolp m glej: na zvonovi vrvi, ob robu zvona je visela velika bela sova, katera pa je bila že mrtva. S kremplji se je zamotala v poškodovano vrv in ko je skušala se oprostiti, je neprestano zvonila, dokler ni končno vsled izmučen os ti odšla v večnost, kajti na tem svetu tudi sove niso večne.
* Koliko kraha pojedo narodi? Se iz leta 1880 je neka statistika o tem, koliko kruha pojedo po-edini narodi. Največ kruha pokonča Francoz, namreč 258 kg na leto. Na Danskem pride na osebo 256 kg, v Belgiji 240 kg, na Nemškem 211 kg, v Švici 205 kg, na Nizozemskem 201 kg, na Ruskem 173 kg, v Avstriji 155 in v Portugalski 107 kg. Italija menda zato ne pride v poštev, ker jedo le — polento. V zadnjih 20 letin se je razmerje spremenilo.   Danes je na
prvem mestu Daneo z 287 kg, za njim slede Belgijec, Francoz, Nemec itd. Sploh se dandanes poje mnogo več kruha kakor leta 1880, a to menda vsled podraženja mesa.
* Pes in mačka. V Dubrovniku se je pripetil nedavno zanimiv slučaj med nekim psom in mačko. Precej velik pes se je sprehajal ob morskem nabrežju. Nenadoma je pritekla od nekod mačka ter zgrabila psa z zobmi in kremplji okoli vratu. Ker je imel pes nagobčnik, se ni mogel braniti, zato zbeži v tej sili naglo v morje ter potapljal mačko toliko Časa pod vodo, da se je zadušila. Na ta način se je rešil svoje sovražnice. V začetku so ljudje mislili, da je bila mačka stekla, toda kmalu so se prepričali, da je imela v bližini mlade, ki jih je hotela braniti pred navideznim sovražnikom ter pri tem izgubila življenje.
* Cesarska parada ¥ Mogun-
Ciii« Revija čet, fi sta ju imela nemški cesar in vel. vojvoda Hesenski, je bila sijajen vojaški prikaz, ki so ga prišli gledat od blizo in od daleč. Nato je pogostil vel. vojvoda cesarja z „Johannisberger Schloss" iz kleti S. Friedborig in s Šampanjcem Moet & Chandon.
* Odlikovanje. G. Julij Maggi, ustanovnik in solastnik že od leta 1886. obstoječe avstrijske firme Julij Maggi & Co. na Dunaju in v Bregen-cu, je dobil povodom francoske narodne slavnosti naslov častnika častne legije. Gospod Maggi si je na ve-leobrtniškem polju, zlasti v stroki za živila pridobil velikih zaslug. Njegove tehniške iznajdbe omogočajo na-pravljanje zdravih, trajnih in cenili konserv z živili. Maggijevi izdelki: jušne zabele, tablete za juho in bu-1 jonske pušice so si v primeroma kratkem času osvojile ves svet. Poleg na Dunaju in v Bregencu obstoje Mag-gijeva podjetja tudi v Parizu, Bruslju, Berolinu, Singenu na Baden-skem, Kemkttalu v Švici in v Milanu, generalne agenture pa v Londonu, Amsterdamu, Varšavi, Barceloni, Lothenburgu, Mehiki, Concepeionu in New-Yorku. Maggijevi izdelki se razpošiljajo v vse dele sveta in v vse dežele, tudi v vroče kraje.
* Tajna brzojavka. Iz Braja je dospela nedavno v Turin brzojavka, ki je vznemirila policijske in brzojavne uradnike. Brzojavka se je namreč glasila: »Skrijte brž oči v omarici. Brzojavko uničite.« Javni organi so bili takoj prepričani, da se gre tu za hudodelstvo, ki ga je treba razkriti. Po dolgem preiskovanju so prišli do sledečega uspeha: Tisti, ki je oddal brzojavko, je bil na potovanju, sicer pa zelo spoštovan mladenič. Na potu je izvedel, da so k njegovi rodbini prišli gostje, med njimi tudi njegova zaročenka, ki ni vedela, da manjka zaročencu eno oko ter nosi stekleno. Zato je brzojavil svojim staršem, naj skrijejo steklene oči. ki jih je imel v priposteljniku za rezervo. Danes ve za njegovo tajnost skoraj cela Italija, tedaj tudi gotovo njegova nevesta,
* Služba redarjev v velikem mestu, kakor je Pariz, ni brez nevarnosti. V zadnjih desetih letih so pariški policaji ustavili 2509 splašenih konj, aretovali 1016 nevarnih zločincev, prijeli 92 besnih oseb, ubili 585 steklih psov, zadušili 390 požarov, rešili iz gorečih hiš 83 oseb, iz reke Seine 120 oseb, izpred tramvajev in vozov 141 oseb. V izvrševanju svoje težavne službe je bilo v tem času ranjenih 2410 policajev.
* Ameriški psi. Razkošni Amerikanci že imajo pravcato aristokracijo psov. Niso redki psi, ki veljajo svoje gospodarje, navadno histerične osamele ženske. 8000 do 10.000 K na leto. »Ameriški bon ton« zahteva, da ima pes svojo lastno postrežbo. Najme se posebna dekla, ki mora negovati le psa. Mora ga namreč vsak dan kopati, česati, snažiti zobe, mu donašati jesti, da ga vsak dan vodi na sprehod, zvečer skrbno odene itd. Bolje se postopa s takim psom kakor z otrokom. Najmanj vsak teden enkrat ga pregleda zdravnik, ga masira, pregleda zobe itd. V Njujorku so že urejene nekake brivnice, kjer psom očistijo in obrusijo kremlje. Tu se psom tačice in nohti odrgnejo z dišečimi mili in esencami. Seveda so ljudje, ki se bavi jo le s pasjim poukom, da priuče tako aristokrat ično mrcino lepo iztegniti tačico, stati na zadnjih nogah. Večkrat dobiva tak učitelj boljšo plačo kakor tisti, ki poučuje domačo hčerko glasbe. Vsled tolikega vznemirjevanja postanejo kužki nervozni, in zopet zahteva bon ton, da se pošlje čez poletje psa na kmete ali v morsko kopel j, za kar se plačuje na teden 30—60 K.
* Slikarjev dovtip. Sloveči belgijski slikar živalstva Verboeckoven je slikal ob morskem nabrežju pri Ostende malo čedo ovac, namreč ovco s štirimi jagnjeti. Prišel je k njemu bogati Amerikanec ter ga vprašal, koliko velja slika: »Ovca velja 1000 frankov, vsako jagnje pa 200 frankov,« je odgovoril slikar. — »Nekoliko visoka se mi zdi cena,« je pri-
pomnil Amerikanec. — »Dobite jo lahko za 400 frankov ceneje,« je odgovoril smeje slikar, namočil cunjo v neko esenco ter zbrisal dve ovčki.
* Meteor padel v umrje. Blizu Long Islanda pri Njujorku je nedavno kakor hiša velik žareči meteor priletel z velikansko brzino ter padel v morje komaj kakih 40 metrov od ladje »Cambrian«. Častnik, ki je imel ponoči službo, opisuje ta nenavadni dogodek. Ozračje je postalo vroče in prepojeno s plini, a ko je meteor priletel v morje, je voda močno zašumela, a val je bil tako močan, da bi bil skoraj prevrnil ladjo.
* 45 milijonov kron škode je napravil nedavno velikanski požar v japonskem mestu Hakodatu. Zgorelo je nad 10.000 hiš in kakih 60.000 ljiv-di je ostalo brez strehe.
Književnost.
— Trgovski koledar za leto
1908 je dotiskan, ter ima to le sledečo vsebino: Slovensko trgovsko društvo „Merkur" in odbor; — posredovalnica; — koledar; — kolkovne lestvice; — podrobna določila za kol-kovanje  list n,  spisov, računov itd.;
— poštne določbe; kovani denar raznih držav; — mere in uteži držav, ki še niso uvedle metričnega zistema;
— obrestne tabele; — praračunje-valne tabele; — užitninska tarifa za mesto Ljubljano; — uvozna carina od špecerijskega blaga, južnega sadja, dišav in semena; — lovski red; — avstrijski konzulati; — deset zapovedi za trgovca; — knjigovodstvo; — tabela za razredčenje alkohola, zamenjava pokvarjenih kolkov in kolkovnih vrednostnic ; — varstvo iznajdb (patent) ; — vzorci-modeli; — pokojninski zakon za zasebne uslužbence; — vkladarina na železnicah; — o povzetju in predplačilu na po železnici odposlano blago; — predpisi za na-ročitev železniških vozov; — prera-Čunanje faktur ; — o varstvenih znamkah; — krošnjarstvo; — dopustnost trg. potovanja; — razprodaje; — ugodnosti na železnicah za trgovske potnike s kovčegi in vzorci; — potni listi; — kaj je treba storiti osebam, ki hočejo postati samostojni trgovci (pri tem so navedene vse vrste trgovine za katere se po novem zakonu zahteva dokaz usposobljenosti); — kako se protokolira firma; — trgovske in obrtniške zbornice; — kratice; šekovno pravo; — pravno razmerje med šefom in nastavljencem zlasti glede odpovednega roka. — Koledar nudi kakor kaže obširna vsebina (144 strani teksta) mnogo poučnega in praktičnega. Zlasti opozarjamo na zelo praktično urejen in 2elo poučeo spis
0 knjigovodstvu ki obsega 27 tiskanih strani z malimi vzorci in dvema velikima tabelama ter na penzijsko zavarovanje privatnih uslužbencev, ki je tako za vse delodajalce, ki imajo uslužbene privatne nastavljence kakor za nastavljence same velike važnosti. Koledar sta uredila gosp. dr. Rudolf Marn in knjigovodja gosp. Silvester Škcrbineo. Cena 1 K po pošti 1 K 20 vin.; naroČiti ga je naravnost pri slov. trgovskem društvu „Merkur" v Ljubljani in ga ni zamenjati s trgov-sko-obrtnim koledarjem, ki ga izdaja neki zasebnik.
— Velik češko-slovenski slovar izide do konca tekočega leta v založbi knjigotržnice Otto v Pragi. Oglasila na ta slovar sprejema „Narodna knjigarna."
Telefonsko m brzojavne poročilo
Dunaj, 7. septembra. Danes se je ot\ »ril kongres avstrijskih in nemških notarjev. Fdeležencev je 600: iz Nemčije jih je 100, iz Kranjske 15 in liva kandidata. Pri otvoritvenem zborovanju je govoril justični minister dr. Klein.
Dunaj, 7. septembra. Danes se je izrekla sodba o pravdi proti m a -
1 o r uskim akademikom. Obtoženca D e k e s i j e v i č in Č i k o v-s k i sta bila oproščena, dr. B o ž i n -s k i je bil obsojen radi prestopka po § 305. na 8 dni zapora, ostali obtoženci pa radi zločina javnega nasil-stva na 1 m e s e c ječe.
Dunaj, 7. septembra. Srbski ministrski predsednik Nikola Pa-š i e se je danes po konferenci z ministrom Aehrenthalom odpeljal z Dunaja. Srbski poslanik dr. Simič ga spremlja do Seinernika.
Praga, 7. septembra. »Glas Naroda« javlja, da izda vlada 1. januarja 1908. nov poštni tarif. Maksimalna teža za pisma se zviša od 250 gr. na 500 gr., oblika dopisnic pa se poveča.
Belgrad, 7. septembra. Pašićev kabinet bo baje v kratkem odstopil. Sestavo npvega kabineta prevzame dr. V u i ć ali N i k o 1 i č.
Berolin, 7. septembra. Provzro-čitelja železniške nesreče pri Rekfel-du so prijeli. Aretiranec je neki odpuščeni železniški uslužbenec,* ki pa še ni priznal svojega dejanja.
opozarjalo, da je naravnost škandal, da on kot Slovenec pomaga germa-nizova t i slovenske kraje, kjer preje o Nemcih ni bilo niti sledu. No, opomini v slovenskih listih niso nič izdali; škofov oskrbnik je svobodno gospodaril, kakor preje, in škof mu je slej kot prej puščal svobodne roke, da je smel nastavljati ztrolj nemške in nemškutarske uslužbence, domačine pa brez vzroka poditi iz «lužbe. Tudi pri nas ima škofovo oskrbmštvo dva gozdarja, seve zagrizena nemškutarja. Do zdaj sta bila Se dokaj mirna, a v zadnjem času sta jela že tudi izzivati, najbrže sta se prepričala, da jima je pri oskrbniku le v priporočilo, ako provocirata domače slovensko prebivalstvo. Pretekli pondeljek sta popivala v družbi nemškutarskega orožnika in nekega fotografa iz Celja v Lisjakovi krčmi. Da bi pokazali svoje pristno nemštvo, so parkrat zakrožili „Die Wacht am Rhein." No, naši slovenski fantje se niso dali izzivati in so nemčurskega fotografa pi steno na-klestili, škofova uslužbenca pa sta le po srečnem naključju ušla njihovim pestem. Vprašamo sedaj škofa Antona Bonaventuro, kako je združljivo z njegovim slovenstvom in narodujaš-tvom, da smejo njegovi uslužbenci s takšno provokatorično pesmijo kakor je „die AVacht am Rhein" izzivati slovensko prebivalstvo? Škandal!
— Idrijska  realka  in klerikalci  Klerikalce silno jezi, da mestna realka   v   Idriji   navzlic njihovemu strastnemu  nasprot vanju  zelo lepo uspeva, zato pa v svoji onemogli jezi zlivajo svoj žolč po predalih klerikalnega časopisja in se znašajo zdaj nad učiteljskim zborom, zdaj z denunciranjem dijaštva in se sploh poslužujejo  najgrših  sredstev  samo,  da bi škodovali  na ta ali oni način mlademu zavodu. Niso je še napisali vrstice v prilog idrijski realki,   pač pa so jo že neštevilnokrat napadli. V zadnjem času se je Čutil poklicanega vreči kamen  na mestno realko tudi prvak klerikalnih  akademikov vsled svojega pobalinskega obnašanja pri zadnjih protiklerikalnih demonstracijah znani Bogomir Božič v časopisju klerikalnega  dijaštva  „Zori", katere urednik je. Ne vznemirjali bi se, kaj piše zakotno glasilce o idrijski realki, da nista priobčila zadevne notice tudi „Slovenec" in za tem „Grazer Tag-blatt", tako pa se moramo pobaviti s tem novim klerikalnim napadom na mestno realko v Idriji.   Drugod bi takemu nadutemu Študentu, ki s svojo zlobno   in nevedno  pisavo sramoti domaČ  zavod,  pošteno ušesa navili, in to bi bil tudi v tem slučaju najboljši odgovor. Najprvo se v svojem pamfletu obregne klerikalni nevedaež, da se na realki poučujejo predmeti v nemščini, za katere da so na razpolago že slovenske učne knjige, kakor na primer matematika, pri tem pa je pozabil navesti naslova knjige, kajti, kolikor  vemo,  je  v tej stroki edina Matekova  matematika in geometrija, a ti slovenski učni knjigi  sta pisani in aprobirani za nižje gimnazije. Da se je poučevalo  več predmetov v nemščini, kakor bi  se   ne želelo, je imelo v tem tehten vzrok, idrijska realka je bila namreč izprva le nižja in gledati je bilo na to, da se dijaki čim najbolj izvežbajo v nemščini, da jim le ta ne bo delala preglavic pri vstopu na višje realke, ki imajo vse nemški učni jezik.   Sedaj pa, ko je realka višja, je pa takoj občinski odbor vložil  prošnjo na ministrstvo za premenitev učnega načrta radi večje rabe slovenščine pri poučevanju; ta prošnja pa do danes ni rešena. Ali čemu se izpodtika nad nemškim učnim jezikom klerikalni akademik, ko vendar nekaj   vrstic   pozneje denuncira dijaštvo   radi   brzojavke „velikemu Slovanu". Gotovo samo iz zlobnosti! Nadalje pa temu fantetu ni prav, da poučujejo na idrijski realki iz večine mlajši učitelji. On  pa bi bil bolje storil, da bi bil pomedel najprvo pred svojim pragom in svoj  nos vtaknil v škofove zavode  sv. Stanislava v Št. Vidu.  Tu je postal kaplan Gni-dovec ravnatelj  kar  iz suplenta. V šolskem letu 1903/04 je bil neizprašan suplent na  kranjski gimnaziji, prihodnje  šolsko leto je napravil izpit in bil potem koj na to imenovan za ravnatelja škofovih zavodov. Kje pa si je ta  pridobil  prakso za vodstvo srednješolskega zavoda,  ali mar po kranjskih farovžih.   Tu naj se Bogomir Božič  prime za glavo, in daje potrebne svete škofa pri nameščanju učnih   moči.   Čisto  umevno,  da si končno Božič, ki je bil vzgojen v AlojzijeviŠču za klerikalnega priga-njača, želi strožjega nadziranja dijakov.   Sam  suženjsko  vzgojen, tudi drugim ne privošči svobode. No, klerikalci pač rabijo suženjskih ljudi in takih si tudi hočejo vzgojiti. Oswal-dove laži, ki jih Bogomir pogreva, o udeležbi  dijakov  pri  političnih demonstracijah, ni treba niti zanikati, ker se pobijajo same. Vsiljuje se nam vprašanje,  Čemu vendar imajo klerikalci toliko opraviti z idrijsko realko, ko vendar pošiljajo svoje otrofce v škofove zavode in drugam. Čemu to bevskanje!  Idrijske realke ne boste
odpravili, pa se poslužujte klerikaloi še tako zlobnih sredstev. Sramujte pa se svojega obrekovalnega dela napram edinemu slovenskemu zavodu te vrste lahko, ker s tem dajete orožje našim najhujšim narodnim nasprotnikom. Pa klerikalec itak ne pozna svoje narodnosti!
— Iz davčne službe Premeščeni so: finančni komisar dr. Robert Kermavner iz črnomja k davčnemu referatu okr. glavarstva v Kočevju; davčni pristav Fran Starin iz Kočevja k davčnemu referatu okr. glavarstva v Logatou; finančni kon-oeptni praktikant Ivan Korbar iz Logatca k okrajnemu glavarstvu v Črnomelj kot davčni referent.
— Srednješolske vesti. Aprobirani pomožni učitelj Karel Kuno je imenovan za suplenta za matematiko in fiziko na realki v Ljubljani za šolsko leto 1097/08 Istotako sta aorobirana učiteljska kandidata Frano Man g in Ivan Polovic nameščena na gimnaziji v Kočevju kot suplenta za klasično fildlogijo, oziroma za slovenščino kot glavni predmet in klasično filologijo kot postranski.
— Ljudskošolske vesti Izprašana pomožna učiteljica gdč. M Ramovž je imenovana za suplen-tinjo na osemrazredni nemški dekliški šoli v Ljubljani. Absolvirani učiteljski kandidat g Karel Perko je imenovan za začasnega učitelja v Stopičah pri Novem mestu; učiteljska kaudi-datinja gdč Ana Bat on pa za pro-vizončno učiteljico v Vavti vasi v novomeškem okraju.
Iz gledališke pisarne. Člani
opernega zbora (gospodje in dame) se prosijo, da se snidejo jutri, v ne deljo, ob 10. uri dopoldne, v sobi ^Dramatičnega društva" v „Narod-nem domu". — Vodstvo slovenskega gledališča v Ljubljani.
Politično in prosvetno društvo za Krakov o in Trnovo pri; redi, kakor smo že poročali, jutri ob polu 4. popoldne v gostilniških prostorih g. Steinerja na Opekarski cesti št. 25 narodno veselico z godbo, plesom, petjem, srečolovom in drugimi prijetnimi zabavami. Trnov-Čani in Krakovčani so dejansko pokazali, da so vrli napredujaki; zato je pa tudi dolžnost vsakega zavednega somišljenika, da se udeleži te veselice, zlasti, ker je prva, ki jo priredi to novo društvo, in sicer v korist društvene knjižnice. Za pritetno zabavo in točno postrežbo je dobro preskrbljeno. Torej, somišljeniki, jutri na veselo svidenje, ker se je vse storilo, da bo veselioa Čim prijetnejša. Godba bo kaj posebnega za Krakovčane in Trnovčane in za vse Ljubljančane, ki se udeleže veselice. Nastopil bo namreč znani Verdijev orkester, ki prireja koncerte po vseh mžnoavstrijskih letoviščih in zabaviščih, kakor v Opatiji, na Bledu, v Porečah itd. Petje b »de izborno, saj nastopijo pevci najboljšega jub-ljanskega pevskega društva Ste ner-jev vrt je jako prijeten in ves kraj na prav moderni Opekarski cesti je jako simpatičen; le škoda, da Ljubljančani tako malo zahajajajo v nekdaj sloveče Trnovo. Ljubljančani naj torej jutri vsaj za en par trenutkov pohite v Trnovo. Vstopnine ni nobene. Ker si je društvo osnovalo knjižnico, za katero s© potrebuje mnogo gmotnih sredstev, in je ta knjižnica pravi prosvetni dom, ne stavijo se radodarnosti imovitejših somišljenikov meje. Ljubljančani, jutri torej v Trnovo.
Simon Gregorčičevo lavno knjižnico in čitalnico v Vegovih ulicah št 2 je obiskalo tekom preteklega tedna, t. j. od 31. avgusta do 6. septembra 574 čitateljev. Poprečni obisk je tedaj znašal 82 oseb na dan.
Nova slovenska šolska knjiga.
„Grško slovnico", ki jo je spisal prof. dr. Jos. Tominšek, je c. kr. naučno ministrstvo v rokopisu odobrilo.
Gospa de Vitte, ugledna ruska pisateljica, vdova ruskega polkovnika, bivša ravnateljica ženske gimnazije v Kijevu, je te dni dni dospela v Ljubljano, da se pouči o slovenskih razmerah in se informira o kulturnih in političnih tezojah slovenskega naroda. Gospa de Vitte je velika prijateljica Jugoslovanov in si je nadela nalogo, da Čim najbolj seznani svoje rojake s težnjami Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov. V tem oziru je že spisala več informativnih kjižic, ki jih je brezplačno razdelila med narod, da vzbudi s tem v najširših slojih zanimanje za jugoslovanske narode. V četrtek je gospa de Vitte posetila tudi naše uredništvo in si ogledala našo tiskarno. V Ljubljani ostane tri tedne.
Črevljarske zadruge napovedani občni zbor se ne bode vršil jutri, marveč se je preložil.
Tovorni promet tukajšnjih železnic je vsled velikih vojaških transportov do vštetega 9. t. m. ustavljen.
Ustanova za v vojski ranjene vojake, ki so v Trst, Primorsko ali Dalmacijo pristojni, se ima v kratkem podeliti.   Pravico do
te ustanove pa imajo samo oni vojaki oziroma njih vdove in sirote, ki so bili ranjeni v vojski leta 1866, odnosno v kaki bitki za časa bosenske okupacije. Potrebna pojasnila se dobe do 11 t. m. v pisarni magistrataega vojaškega referenta. ke—.
Perutninarski tečaj za učitelje.
O. kr. kmetijska družba kranjska priredi dne 14 t. m. na gospodinjski šoli v Ljubljani Poljanska cesta, kjer se nahaja večji perutninarski zavod, poučni tečaj o perutninarstvu za učitelje. Poleg predavanja o modernem perutninarstvu se bo poučevalo praktično o kokošnjaku, o umnem va lenju, krmljenju in oskrbovanju kokoši, poraba in shranjevanje jajc itd. Tečaj je brezplačen in se ga lahko udeleži vsak učitelj oziroma učiteljioa. Tečaj se prične ob polu 9. dopoldne traja do 12 dop. in od 2. do 5. popoldne. Poučeval bo g. mlekarski nadzornik Legvart, praktično pa tudi Čč. sestre Marij anišča. Ker je perutninarstvo zelo zanimiva in pri umnem oskrbovanju dobička-nosna stroka, katera se lahko na omejenem prostoru in z malimi denarnimi sredstvi goji, se gg. učitelji vljudno vabijo, da se tega tečaja v obilnem Številu udeleže Dobrodošle so tudi njih soproge. Za udeležbo se je zglasiti do 12 t. m. na c. kr. kmetijsko družbo v Ljubljani.
Talijo za rešitev življenja v
znesku 62 K 50 h je dobil Anton Baznik iz Mrtvie pri Cerkljah, ker je z lastno smrtno nevarnostjo reŠil Mihaela Pirca iz Brega, da ni utonil.
Nesreča pri zidanju cerkve v
Prečni Piše se nam: „Slovenec" na dolgo razklada o vzroku nesreče pri zidanju cerkve v Prečni, kjer je bil eden človek ubit in eden teško ranjen. Znano je, da pri nas vlada mirno gleda, da se konstruktivno tako težke in sosebno javne stavbe navadno izvršujejo po popolnoma nezmožoih in neopravičenih mazačih, medtem ko oprav cenim mojstrom manjka dela. Ravno pri tej stavbi so opravičenega mojstra sramotno odklonili in to je navadno, kjer odločujejo fajmoštri in njih podrepniki. Koliko nesreč se je že pripetilo, seveda se navadno krivda zavrača na nedolžnega delavca. Pričakujemo od c. kr. deželne vlade kot stavbne oblasti, da preišče to in vse druge po teh „fa-šarjih" se gradeče stavbe v deželi in te ljudi strogo kaznuje ter jim prepove grajenje takih stavb. Upravičeni stavbni mojstri pa se vendar že kdaj uprite takemu početju!
Čudeži na Brezjah Po vsej kranjski deželi je razširjena sledeča vest: Odkar se je na Brezjah tako uspešno dovršil čudež na Mariji Finžgar, hoče že vsak frančiškanski kozel delati čudeže. Prigodilo se je te dni, da je prišel težko bolan Človek na bergljah na Brezje s popolnim zaupanjem, da poj de čisto zdrav domov. Tega bolnika je dobil neki traučiŠkan, ki je, zvedoč namen njegovega prihoda, čutil v sebi moč inpo-trebo, reveža na Čudežen način ozdraviti. S hrešČečim glasom je zavpil: „Hodi!u, da je bolnika spreletel strah in da je vrgel berglje od sebe, padel ter si pri tem zlomil roko. Se non e vero č ben tro vato.
Nesreča na Brezjah. Govori se, da je v cerkvi na Brezjah odpadlo nekaj od nekega kipa in neko žensko pri tem precej poškodovalo na rami.
„Na Jeseniški postaji ne znajo slovenski11. Pod tem naslovom smo priobčili 4. t. m. notioo, kjer je bilo rečeno, da en višji uradnik in en sprevodnik na Jesenicah dvema slo-skima potnikoma nista mogla dati slovenskega pojasnila o odhodu vlaka, vsled česar sta dotična gospoda iz gubila precej časa. Omenjeno bodi, da poznamo dotična potnika. V tej zadevi smo sedaj iz železniških krogov dobili pismo, v katerem je rečeno, da so uradniki na Jesenicah v pretežni večini Slovenci in da je le slučaj, da sta dotična potnika naletela na dva Nemca. Sicer pa da je na jeseniški postaji nabitih vse polno voznih redov, s katerih bi bila potnika lahko posnela, kdaj odhajajo in prihajajo vlaki. — Temu dostavljamo le to: kdor službuje na Kranjskem, mora biti slov. jezika popolnoma vešč. Nemcu v javni službi, ki se neče naučiti našega jezika, se bo vedno lahko očitalo, da nezasluženo je slovenski kruh.
Iz tur aške tare se nam piše: Vsako leto je prihajal k nam na počitnice g Bergant iz Ljubljane in postal ljub in spoštovan prijatelj naših mož. TurjaČani smo ga kaj radi poslušali, posebno kadar nam je pod lipo prebiral „Slov. Narod". Dne 30. avgusta so zvonovi na gori pri Aha-ciju in v Turjaku zapeli mrtvaško pesem. Začudeno so ljudje vprašali, kdo da je umrl. Kmalu se je raz-vedelo po šolski mladini, da je v Ljubljani izdihnil oče našega g. učitelja in naš dobri prijatelj g. Bergant. Turjaški farani mu želimo, naj počiva v miru; ostane nam v prijaznem spominu.] f
Trgatev na Dolenjskem Po
zadnjem dežju se je pričelo grozdje tudi na Dolenjskem lepo popravljat«. Vidno se debeli in lepo dozoreva. Zgodnje vrste so že toliko dozorele, da se je morala izvršiti mala pred-trgatev. Ako bo vreme količkaj ugodno, se bo pričela glavna trgatev že koncem tega meseca.
Strokovno predavanje o kmetijstvu- Na povabilo kmetijske podružnice v Matenji vasi pri Pre-stranku priredi deželni vinarski in sadjarski komisar g. Fran Gombač
v nedeljo, dne 8 t m., popoldne ob treh strokovno predavanje o kmetijstvu. Predavanje bo v šoli. Vabimo vse za napredek kmetijstva vnete sosedne posestnike, da se tega pouka v mnogobrojnem številu udeleže.
Na modrasa Je naletela neka
komisija iz Zagorja pri Postojni. Neki član te komisije ga je stisnil s palico k tlom, a drugi mu porine, kakor pri lovu na kače, špičasto palico v žrelo. Pri tej priliki skoči drug za drugim osem mladih živih modrasov in stara in hiteti so morali, da so jih   sedem pobili, osmi jim je
pa ušel.
TreŠČllO Je v ponedeljek popoldne v poslopje Zafreda v Stari Sušici na Notranjskem. Bil je doma le 85 let star mož. Pogorelo je vse gospodarsko poslopje, vse kmetijsko orodje, slama, seno, žito, krava, prašič in 2 ovci. Skoda znaša okoli 12 000 K. Zavarovano le le poslopje.
Iz Senožeč se nam piše: Dajte
vi vsi, ki se tolčete na svoje sune prsi, ki kričite in se pridušate, da ste „katoliški", odpreti svojo oči in ušesa ter poslušajte. Pred nedavnim časom je brezstiden človek zsžgal našemu občespoštovanemu podžupanu g. Medenu tri velike kope pšenice v vrednosti okoli 400 K. Ves trg je obžaloval g. Medena in ga pomiloval, človeka, ki ni nikdar nobenemu ničesar zalega storil. Pa — poglejte jih, ki slepo tavajo za svojimi posvečenimi vodniki! Prilezli so na dan ti Črni ščurki iz svojih umazanih lukenj in se pokazali v vsej svoji nesramnosti. Nekaj dni potem, ko ga je zadela nesreča, je dobil namreč razglednico iz Postojne s približno sledečo vsebino: Obžalujemo nesrečo. Pa pridite vendar na „liberalen" shod, ker sicer ne vemo, kako se bo brez Vas končal! — Nato je pa sledil podpis, ki pa je bil seveda nepravi in je zato za nas brez pomena. Tu je treba omeniti, da je gospod Meden skozi in skozi naprednjak. Tako torej! Potem boste pa šli med ubogega kmeta in mu trobili, da ste zaščitniki vere, Boga iti Tukaj se pa norčujete iz človeka, ki ga je zadela občutna ne sreča. Pa še pravite, da ste na „katoliški" podlagi. Ali mislite, da smo neumni? O, da bi se le enkrat kmet prebudil in vas pognal s palico od hiše, ker drugega ne zaslužite. Saj je menda glavna toSka vašega programa: ljudi farbat. Da, res, še jih farbate. Ali tudi kmet bo enkrat vstal in takrat se ne bodo več tako svetila vaša tolsta lica. Sploh je ne-umevno, kako se morejo najti ljudje, ki zagovarjajo to Stranko Ljudskih Sleparjev. Ti ljuije vedoma lažejo, ker gotovo vedo, da ta stranka ne dela po svojem programu, ampak da samo ljudi farba. Pa ji dobro nese. človeku se morajo ti ljudje kar studiti, tako hinavski so. Zato pa pojdimo med kmete in povejmo jim, kakšni so ti črni pastirji in pa ti kozli, ki meketajo za njimi. Deželnozborske volitve so pred durmi. Zato pa na noge! Pokažimo ljudstvu, kakšni so ljudje, od katerih se da voditi. Dovolj za danes. Prihodnjič enkrat pa prideš ti Kleindienst na vrto. Ali imaš kaj kosmato vest? —u
Slovenskega naprednegt župana je dobil trg Podčetrtek na Štajerskem. Do sedaj je tu županoval znani nemškutar Schober. Ker je ta odstopil, je občinski odbor izvolil za župana dr. E. Brescharja, kije po mišljenju dober Slovenec in odločen naprednjak.
Nemška nestrpnost. 5 maja je pilo v vinski kleti Ivana Krena v Špičniku na Štajerskem več ljudi. Vsi so ga imeli že nekoliko v glavi in Alojzij Štelo er iz Cirknice je trčil ž njimi ter klical pri tem „živio". Nemškutarje Ivana Jamnika, Gašperja Gaubeja, Jožefa Pa-skola in Jožefa Kašovca so pa ti klici tako razjezili, da so padli po veselem vinskem bratcu in ga težko telesno poškodovali, ko so ga bili s pestmi in ga suvali s Črevlji, da so mu spahnili ključnico. Seveda so pri sodišču zvijali vso stvar, da je bil le Jamnik obsojen na 4 mesece ječe, Kašoveo pa zaradi krivega pričevanja in zapeljevanja k njemu na 2. Njegova žena je zaradi istega delikta dobila en mesec. Če bi bil Stel^er upil nheil", potem bi ga bili nemšku-. tarji objemali, tako se jim je pa zdelo potrebno planiti po njem kakor stekli psi!
„Sfldmarka" na delu. Danes ima v Mariboru svojo letno veliko skupščino zloglasna „Sudmarka", katere  glavni smoter je, z denarnimi
sredstvi iztirati Slovence z rodne domaČe zemlje. Na tej skupščini se bodo snovali naklepi, kako bi se najložje in najuspešneje dalo Slovence oropati za tisti košček zemlje, ki jo Še imajo ob meji onkraj Drave. Kakor poročajo nemški listi, se bo na tem zborovanju sklepalo med drugim tudi o nakupu velikega zemljišča na slovensko nemški meji, ki bi naj bilo nekaka obmejna nemška marka proti S ovencem, kakor so bile v srednjem veku slovenske pokrajine v obrambo nemških dežela jez proti navalom Nemcev in nemški državi nevarnih narodov. In kje bodo dobili Nemci denar za nakup te obmejne nemške marke ali kakor jo zovejo sami „Na-tionalgut" ? Brez dvoma se nadejajo, da dobe denar v to iz loterije, ki jim jo je v zadnjem času dovolila v svoji velikodušnosti pravična avstrijska vlada, ki je s tem podala roko našim najzagrizenejšim ho vragom, da skupno z njimi prežene Slovence z rodne njihove grude. Slovencem se bo torej treba sedaj bojevati s podvojeno močjo, ako hočejo odoleti nemškemu navalu, ki bo v bodoče podprt z ogromnimi gmotnimi sredstvi. Bolj kakor kdaj preje, bi potrebovali sedaj društva osnovanega na načelih, kakor je bila „Naša straža." Po krivdi klerikalcev je to obrambno društvo zaspalo, ne preostaja nam torej drugega, kakor koncentrirati vso našo požrtvovalnost in vse svoje sile na edino naše obrambno društvo „Družbo sv. Cirila in Metoda,u ki nam mora biti obenem to, kar sta Nemcem „Schulverein" in ^Siidmarka" skupaj! Družba bo potrebovala v bodoče v obrambne svrhe denarja, denarja in zopet denarja. Kje ga dobiti? Če je vlada dovolila loterijo „Sud-marki", jo mora dovoliti tudi nam. Naj bi o tem resno premišljali kompetentni naši krogi.
Slovenščina na državnem kolodvoru v Gorici. Kako nas Slovence v naši ljubi Avstriji prezirajo, celo doma na lastni zemlji, svedočijo poleg vsega tudi še „vstopnice za peron" v Gorici na državnem kolodvoru. Nemščina in laščina je seveda na prvem mestu in pravilna, poleg njih dveh je pa še naslednje besedilo: „Kolodvorsko ustopnice daje pravo na ustop u cekasnicatu ili na kolodvorskoj stezi (!) i nadaje pravo na ustop u kolam. Prestupnici su kažnjeni sa globom od sest kruna. (§ 21 2 petribnog praviia"). Sodite sedaj, je li ta spaka hrvaščina ali kitajščina ali vrag vedi, kaj je. Kdor dokaže, da je to slovensko, zasluži milijon nagrade. Tu so navedene določbe in zakon, za kojega prekršnje je navedena globa. Vsakdo bi pa iz tega posnel, da je tu gori nekaj tiskano o „kolomonovem žegnu", ali kaj o „risu", ki se ga začrta med „šmar nimi mašami" na „stezi", na kakem križpotju. Imenitno! Jeli res ne more dobiti železnična uprava tako „kunštne" glave, da bi sestavila besedilo v pravilni slovenščini? Eh, za slovensko paro je vse dobro, saj plača vseeno in je vendarle „eaakopravnaa v Avstriji, pravični vsem narodom
Slovenska šola v Trstu. Velikansko veselje je danes zavladalo po Trstu, ko se je izvedelo, da nam družba sv. Cirila in Metoda podari pobočnico sv. jakobske šole v notranjem mestu. Bode to prva slovenska šola v mestu (v pravem zmislu besede), edina, dokler pristojni faktorji ne popravijo strašne krivice, da vsem zakonom in pravičnosti v nemar puste tisočero slovenskih otrok brez šole v materinem jeziku. Novo vodstvo je s tem dokazalo, kako dobro ono pojmi svojo nalogo in dalo pljusko po licu klevetnikom, ki šolo in narod prostituiraj o.
Japonci v Trstu. Trst se nahaja pod znamenjem japonstva. Male karakteristične postave iz križan te-move dežele je videti po vseh ulicah in vseh lokalih. Njih mongolični obrazi, škilaste oči, usta vedno ne smeh vzbujajo velikanski gaudium naše preslavne mularije. Italijanski listi pa slavijo z ognjevitimi besedami zmagovalce nad Rusi — a mislijo pri tem na Slovane, katerih panoga smo mi, in — risum teneatis amioi — hočejo tako na račun Japoncev uprizoriti nekako protislovensko demonstracijo. Hoher gehts ni miner! Včeraj je bil slavnostni diner na čast Japoncev na avstrijski jahti „Lacroma", na kateri se nahaja poveljnik mornarice grof Montecuccoli. Danes pa je bil izlet na Občino, kjer so se japonski oficirji dičili krasnemu razgledu nad našo riviero. Lepa dogod-bioa se je pripetila kolegu od „Balkana", ki je hotel si danes ogledati japonske ladje. Pristal je s Čolničem k bočnim lestvincam. Pokazal je straži svojo ligitimacijo, ki je seveda straža ni razumela; prišel je oficir, pregledal ligitimacijo, dal jo zopet drugemu oficirju, a razumel jo ni nobeden. Večinoma so čitali narobe. Odnesli so potem ligitimacijo h kakemu Mezzofantiju iz japoske dežele. No, naš kolega je Čakal in čakal, a
(Dalje v prilogi).
Mnogostranska poraba. Gotovo ni do mafiega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utefin-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mi&ice in živce krepilno in je zatorej dobro, da 86
priliva kopelim Steklenica K V90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan
lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9 V zalogah po deželi
zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, Baznamovan z vamo8tno namiro in podpisom 6  16 12
Samo   pristni   Kaiseriev boraksov
puder za koio ne obsega vege-tabilskih snovi, n. pr. škrobovega pudra in
ga ZatO babice uspešno rabijo kot resnično najboljše posipalo za otroke, ker hladi in zaradi   drugih   svojih dodatkov varuje pred
vnetjem. Ta puder je priporočati tudi osebam
Z mehko kožo in tudi kot pomoček proti potenju nog.
Dostikrat se naleti, da je za kakšno rano treba poiskati ali priporočiti dobro mazilo. Za tO prav primerno in preizkušeno sredstvo, ki deluje antiseptično, hladi in lajša bolečine, je po vsej monarhiji predobro znano
prasko domače mazilo iz lekamice B. Frag-nerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Ker mazilo, tudi več let spravljeno, ne izgubi učinka in se tudi ne izpremeni, bi je za nepričakovane slučaje morali imeti pripravljeno povsod. 2
Otrok najboljša obramba proti bolezni je, razen čistosti in utrjenja, priprosta redovna prehrana, za katero si izbere pametna mati najrajša živilo, ki je naravno
in ne Obstoja iz kemično izpremenjenih sestavin. Nobeno živilo ne ustreza takim zahtevam bolje kakor iz čistega planinskega
mleka, fino zmletega pšeničnega suhorja in sladkorja sestavljena Nestiejeva otroška moka, ki je izvrstno sredstvo proti črevesnemu in želodčnemu katarju. 1 25 9 -2
Le za dame!
ki bi hotele v bolj Sin krogih priporočati neki za vsako gospodinjstvo zelo praktičen predmet, pridobile bi si a tem lukrativen postranski zaslužek. — Katalogi zastonj.
Pi*ma se prosijo pod: „Selbstver-dienst" na anoncno ekspedicijo Eduard Braun, Dunaj L, Rotenturm-strassc 9. 2«07—3
Zahtevajte
ilu8trovan cenik
podjetja za žarnice „Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI. M\nm 34.
Cena, lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti, Poraba l1 4 kr. na uro.  3911 45
Oblastveno varovano!
iCH DIEM
AJtefoichtoBiton
129—35
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen je
Thierryjev balzam
.z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenic* s patentnim zaklopom K 6—.
Thiern/jevo centifolijsko mazilo
za vse, ie tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka k 3 60. Pošilja se samo po
povzetju ali denar naprej. Te dve  domači   zdravili ste
kot na)hol si Hplosjno znani  ln staroslavnl.
Naslavlja naj se na
lekarnarja A. fhierrv v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih  pisem  zastonj in poštnine prosto.
Jfdor Odol [rabi vztrajno V$al{ dan, po današnjem ftanju snanstva najbolje neguje 3obe.
Proti zobodolu in gnilobi 200
izborno d.lujs dobro snsns antiseptična
Melu8ine notna in zobna voda
ki utrdi dleeoo  in o «1 *« t r-*a**J • neprijetno ia|io Iz ust.
t etekieniea i navodom 1 K.
BI gorodnema gospođa HI. 1.«* vattls.il,
lekarnarja v Izubijani.
Vafia izborna Melosine ustna in aobna voda je najboljšo sredstvo aoper aoboboi,
odstranjuje neprijetno sapo iz nat in je neprekosljiv   pripomoček  proti gnjilobi
zob, zato jo vsakemu najtopleje pripo° roCain. Obenem pa prosim, pošljite &e
3 steklenice Melos, ustne in zobne vo ie.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold ttangi, mestni tajnik. Metlika, 94. aprila 1905.
Dež, lekarn* MiL Lttiittk* i Ljubljani; Rtsljui cisti ti 1
log novozgrajenega Pran JoSeioveg*
Ubfl. mostu 13-36
Darila.
Upravnišivu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda:
Gospod Viktor Skaberne v Ljubljani. 11 K, nabrano v gostilni pri »Roži". — Gospod
Janko Golob, učitelj v Cerkljah, 10 K, — nabrano v Sv.  Križu  pri  Kostanjevici ob
slovesu dragega tovariša g. Ivo Erbežnika, učitelja v Kostanjevici, med tovariši, tovari-šicami in prijatelji z geslom:
Zapuščena sta —
sveta brata dva
od klerikalcev na vekomaj,
tembolj pomagajmo jima mi sedaj! Neimenovani nabral v veseli družbi K 2 64. — Skupaj K 23 64. — Lepa hvala! — Živeli!
Zahvala.
Nepoznan rodoljub iz Amerike je poslal po g Franku Sakserju, urednika „Glasa Naroda" v New Jorkn znesek 20 K za tukajšnjo ubožno šoliko mladino namesto venca na krsto umrle gospice Mile Burgerjeve. Za velikodušni ta dar se podpisano vodstvo imenom šolske mladeži najtopleje zahvaljuje.
Vodstvo petrazr. ljudske sole v Postojni
dne 6. septembra 1^U7
Ferdinand Jnvanec,
šol. vodja
borzna poročila.
Ljubljanska
, ^t&ditna oariR« v Ljubljani*
;aani kurzi dun. borze 7. septembra 1907.
4-f»/, majska renta.... «*l*/0 srebrna renta . . . •tt, avstr. kronska renta . . H . zlata 0i% egrska kronska renta . fjL „ zlata v*f4 posojilo dež. Kranjske •'/■*/• posojilo mesta Spljet
•V/t • - Zadar •V* bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . čtška dež. banka k. e. 1% . - , ž. o. 4»/,% zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . ¥ittt pešt. kom. k. o. z
10° , pr......
V/t zast.  pismi Innerst. hranilnice.... zast. pisma ogr. ceni dež. hranilnice . . im*U      P**- -ti • hip. blr.
V/« obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.    . .
♦V/o obl- češke ind. banke
prior. lok. želez. Trst-Poreč.....
prior, dolenjskih že' §•/, prior. juž. žel. kun v4/,8, avstr. pos. za Iti. p. •.
Srećke.
Iračke od 1. 1860><t   .   . . ,    od L 1864 .   . .
„ tizske.....
_    zem. kred. I.
m    ogrske hip. banke
.    srbske a frs. 100- -
„ turške......
fasllika srečk« .   . .
JCreditne » ...
taomoške *     •  . •
Krakovske „ . , Ljubljanske . . . Avstr. rdeč. križa m ...
OgT.       „        m     m ...
Sudolfove » ...
Salcburške m . . Dunajske kom.   9     . .
Tli Inlosi
južne železnice.....
Državne železnice .... avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke Ogrske     „ ,       - -
Zivnostenske m Premogokop v Mostu (Brt Mpinske montan ....
Praške žel. ind. dr. RJma-Muranyi ....
Trboveljske prem. dražbe Avstr. orožnt tovr. oružbt . eske sladkorne druibe VsOsnsh
C. kr. cekin ..... JO franki......
JO marke.......
tovereigni......
Marke.......
Laški bankovci ....
$wbl)i........
Oniaril........
Žitne ceno v Buaimpeiti.
Dne 7 septembra 100?. T»r—trn
PSemc* sa oktober   .   . as M) Zf K 1152 .  , april . . ,   , 50 .  . 1801 Si B oktober ,,,,00,,    d 81
Konus    m   september .    .     „   60   „    w     6 80
. «*j 1908 .  .  .  60 .  . 697 Ov«i     . tktobar    .  .  .   W . »   814
■r«kiiv.
9 B Tstje.
d* -	b:»2
96 10	96 ?0
98 05	98 26
P6 25	96 45
116 1^	115-35
92 3"»	9ž 50
109 »	- 110f6
98-60	U93D
104 bO	102 -
99-85	100 86
97-80	98 80
I   96 75	96 hO
95-	, 9650
99-	100 —
104-10	V 5-10
98 -	99 —
98 —	99
99 2f	1 25
1   9« 5fJ	995 j
|   99 75	100-76
0	
fB 5	99-7*
294 90	296*9 )
99 2S	1 -25
148 2t	5 i 25
210 75	24 4 76
i4t FVn	144*50
'Ki 2r>	270 25
	275 5 J
23050	2385^
99'fO	103-60
f82 -	183 —
«(» 60	2»-60
434 -	442 —
86	88--
89-60	9350
60-—	64-
4R 50	47 50
«?6 10	28 10
63	67 —
85 5	e9'60
444 —	452 —
168 —	1P9- —
6^5--	
799- -	18 9*—
1 633 76	6 H 75
738	739 —
. 9*0 —	»41-
734 -	738 —
ri9975	600 75
163«- —	6*0 -
63650	537 50
265 -	269-
473 -	476 —
140 50	142 -
11 B6	it 40
1914	1916
J348	2352
^3 94	24 —
117-4^	117 62
96 60	96*8 i
153	2 4
4'94	6
Heteonlogltno poročilo.
>a» nad morjam lOft.   Srednji «r»oni timh 716-0fmm*
septembrs	Caa opazovanji	Stanja barometra ▼ m*m	Temperatura v C°.	Vetrovi	Nebo
6	9. sv.	7411	16 2	al. m	jaano
7	7. u.	743 1	12'0	8l. j vzh	megli
	■I. pop.	7« 6	29 4	»sljvghod	jsano
Srednja v&erajŠnji temperatura: 15 nor «alft 162 . — Padavina v **«■ oo
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja
povodom bolezni in smrti našega preljubljenega soproga, očeta in strica, gospoda
Karla Pod k rajsku
strojevodje juž. železnice
kakor tudi za časteče mnogobrojno spremstvo dragega k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo iskreno zahvalo. Posebno pa se še zahvaljujemo ljubeznjivim darovalcem prelepih vencev. 3015
V Ljubljani, 7. septembra 1907.
Žalujoči ostali.
Zahvala«
Dolžnost mi je, da se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi povodom smrti in pogreba mojega ljubljenega očeta, blagorodnega gospoda
?rn3ica Stenier
nenavadno presrčno izkazali svoje sočutje in ljubezen.
Zahvaljujem se prav posebno svojim sobratom ne le iz Kranjske, ampak tudi iz sosedne Štajerske in Hrvatske. Hvala našim gg. uradnikom in njim na čelu preblagorodnemu g. vladnemu svetniku Ivanu Tekavčiču. Srčna hvala g. županu in meščanstvu mesta Krškega. Hvala dičnim gg. pevcem za vprav mojstrsko, v dno srca segajoče petje Vsakemu posebej in vsem skupaj: Tisočera hvala za toliko tolažbo sočutja in prijateljstva. 3020
Krško, dne 6. septembra 1907.
I. Renier
župnik.
Proti kataru
sapnih organov, kašlju, nahodu, hripa-vosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
ki se rabi uspeSno sama ali z gorkim mlekom pomešana.
Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirjujoči učinek, posebno pospešuje razšli zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo.       54—4
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Sdecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Odgovor.*)
Na naznanilo g. Fr. Perdana v „S1. Naroda" in „Slovencu" odgovarjam, da, ako bi bil on obrt za plakatiranje od mene kupil in pošteno plačeval, bi jaz gotovo ne imel pravice, mu obrt odpovedati.
Ako bi pa bil g. Fr. Perdan v resnici lastnik mojega zavoda za pla kat i ran je, bi ta aii oni njegovih upni kov gotovo že posegel na njegove do hodke in gospoda Fr. Perdana spravil pod sekvestracijo. 3027
V Ljubljani,  7. septembra 1907.
_ /5 loj rij J(alli.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo Odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
3208
turbina in larem rvollnatter)
Danlel Rendnič, Modrnft p. Ogulinu.
Spretni delavci za veliko delo
(C3-rossax"toeitex) dobe stalnega opravila*
Krofafttvo Hallwachs, Trst, Torre blanca 14. 3021—1
Gospića
ki je že nekoliko privajena trgovine *ell slu±be kot blagajničarka ali prodajalka ali
pa tudi čez dan k otrokom s primerno mesečno plačo.
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda" pod »L F.«. 30o9—1
Ove gospodični
ae sprejemajo na hrano in stanovanje. Na razpolago je tudi klavir.
Gospo tke ulice Št. 4, L nadatr. desno. 30i8— 1
Dijake
sprejme učiteljska obitelj na hrano
in stanovanje. 2CI44 _3
Poizve se: Prečne ulice ki. 2, II. nadstropje.
Učenca
za špecerijsko in železninsko trgovioo se sprejme takoj.
Istotam se kapi že rabljeno, pa dobro ohranjeno 3029 -l
sprejme
n. Sušnik, Ljubljano, zaloška cesta 15.
Karel Oberhuber
na Bledu, na Eraniskem. H03U-1
izarstvo
na Bledu (zdravilišče), dobro idoče, «»«3 proda
zaradi družinskih razmer. 3031—1 Pojasnila daje g. Muner Da Bleda.
Gospodinja
se išče.
Vpraša naj se v Ljubljani trgovska šola Mahr.
30'8-1
„SLOVENSKI NAROD"
se prodaja v posameznih izvodih po (O vin. v sledečih trafikah:
Ljubljana:
Bizjak l.j   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Btaznik L., Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14 Dolenc Jer ca, Prešernove ul 52. Dolenc F., Kolodvorske ul. št 26 Elsner M.. Kopitarjeve ulice 1 Fuchs H.f Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja Guštin Lina, Šelenburgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kleinstein J., Jurčičev trg št. 3. Košir Julija, Hilšerieve ulice št 12. Kristan Iv., Resljeva cesta 24 Kustrin A., Breg št 6 Kušar J., sv. Petra cesta št 52. Mrzli kar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler I., Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Stiene Ivan, Valvazorjev trg št 4. Sušnik J., Rimska cesta št 18. Svatek J., Mestni trg št 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št 36. Useničnik Fr. Židovske ul št. 1. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 Weinert H., južni kolodvor.
Šiška;
Franzot M., Spodnja Šiška na
kolodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški
Kamnik:
Ažman Marija! trafika
Škofja Loke:
Z i gon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Lesce (v baletu na kolodvora);
Legat Ivan, gostilničar in posestnik Blsd:
Fischer Oton, paviljon. Pretnar Ivan, trgovec
Javornlk (Gorenjsko): Zorš Lecpold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko) .
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: G rob o te k Mijo, trgovec
Jesenice;
Mesar J., posest in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
Ribnioa;
Lovšin Ivan, trgovne
Novo mesto: Kos Josipi knjigovez.
Boštanj pri Radni: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec
Rsks pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Costilna Mantua (Fran Dolenc). Logatec:
Rus Jos., trgovec
črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Ka oiina, trafikantima
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št 31 Staritrg pri Ložu:
Bencina Ivan, trgovec
Postojna: fV1*rHšek Jakob, prodajalec.
Št. Peter na Krasu: Schme .er J., na kolodvoru Ilirska Bistrica:
Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika
Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolodvoru
Trbovlje: Treo Antonija, trafika, Celje:
Miklauc Marija, trafika v »Narodnem dimu4 Zvezna trgovina.
Celovec. Sovva Josip, časopisni birč Gorica:
Bajt J„ ulica Campo Sarto št 43. Gabršek A., knjigotržnica. Hovanski Ivan, Via Corno št 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Corso G Verdi št 21.
M a rek J., t bakarna, drž. kolodvor. Schmelzer Karel, trafika na kolodvoru
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole fj) Nabrežina:
Na kolodvoru
Divača:
Na kolodvoru
Trst:
Grammaticopulo Aristide, Pi-
azza Barriera vecchia (vogal
ulice Bosco št. 1). Lavrenčič  Mihael,   Piazza Ca-
serma št. 1. Može Karolina, ulica Miramare
št 1
Schimpff F., državni kolodvor. Stanič Št., ulica Moliu piccolc št S.
Opatija:
Tomašić Anton, trafikant. Milic Ivana, trgovka.
Volosks:
Anton Špendov,   prodaja novin
Pulj:
Feik Antonija, Via Barbacani štev. 17.
Orado:
Gabršček, Slovanski Kioak. Reka:
Sikič Gjuraj, trgovec, via An
drassy št 7 Trbojevič Gjuraj, Via del Holo
Dun«] :
Hočevar Helena, trafikantinja, VID. Alserstrafise št. 9.
^18930
2 dijaka
se sprejmeta na stanovanje in hrano.
Već pove gospa Matko, Flori« lanske ulice št. 22 I.        2w> •>
Dobro ohranjeni
vinski sodi
se prodalo na Rimski cesti 11.
«8*8-8
a T ril T C preskrbele
AI tN 111 sa
▼ prid
Inženir In pat. posrednik
J Knopfelmacher
Dunaj, II. Praterstrasse 37.
Telefon 3683 48
Dva diiata mlajša ali
dve deklici
se sprejmeta na hrano in stanovanje v boljšo rodbino. 3010—1
Več se izve v upravoištvu „S1. N.u
več
kovaških
in lizarstih piofoita
in tudi več šivilj
sprejme takoj Fr. Žoideršičf trgovec y Šapijanah v Istri. 3023-1
usodna prilika.
Takoj se odda v najem tik
iarne cersve na prometnem prostru stoječa 299j
wr prodajalna
z opravo3 in event. tudi stanovanjem v Radečah pri Zidanem m sta štev. 51. Prodajalna obstop že nad 40 let, ter je v nji, kakor tudi v vsej hiši napeljana električna razsvetljava
Natačnejša po asnila daje lastnica Marija Trepetschnigg v Radečah pri Z danem mosta.
Strokovnjak
v mali živinoreji
31 let star, oženjen, popolnoma veSč slovenskega in nem&Kegi jezika, absolvent umetno BtroKovne »n trgovske šole itd. išče s prvim januvarjem 1908 primerno stalno slu bo *ot upravitelj ali pa KDiLr v d:,', aa kakem posestva, oziroma v xakem večjem podjetja.    Prevzame   pa   tudi stalna
zastopništva   zanesljivih tvrdk
proti  Htalui  raesečoi   plači in proviziji.
Blagohotne ponudbe naj se blagovoli dop -slati pod „Upravitelj 13876" na apravništvo „Slov. N.u 3104—1
Zahvala.
Podpisanec zahvaljujem se slavni zavarovalnici
tati „SMji" t Praii
za nam kulantno dne 14.m. mes. izplačano odškodnino.
Obenem zavezujemo se v zahvalo tudi cenjeno zavarovalnico o vsaki priliki kot najboljšo priporočati.
3}l8  Anton Defihenshl.
Komptoaristinja Vajenca
se takoj sprejme.
Kje, pove upravnistvo „Slovenskega Naroda". 3026
1 gospodični
se sprejmeta na hrano in stanovanje.
Poizve se pri Mariji Florjančič oa Marijinom trgu st. 1, IV. mtt 1
Dua učenca
s primerno naobrazbo sprejme V trgovino s papirjem, knjigami in šol.
potrebščinami i955 3
Anton Umek v Brežicah in Krškem.
Pozor sedlarji!
V Kranju se nudi dobro izurjenemu sedlarskemu in lakirar-skemu pomočniku lepa priložnost
za samostojnost!
3017
2 pomočnika
v ključavničarsko obrt
sprejme takoj,
Rudolf G-ye-, ključavničarski mojster,
Ljubljana, HllSerjeve uliee St. 12,
£014 1
1 o
v Spodnji Šiški št. 130
s šestimi stanovanji, peka-rijo, prodajalno in gostilno
se takoj proda.
Veo pove* lastnik. 30* > 1
Hotel „ILIRIJA".
Danes v soboto
00 8. uri zvečer.
Jutri v nedeljo
zajtrMalni koncert
Začetek ob O. /Jut. 1 stop pront. Ob vsakem vremena.   Brei po vis. cen.
In
večerni koncert
svetoonoznane
Uerdijeue družbe
m komika uincenco Constantlno
pod vodstvom SO 12
prof. Pietro Bianchi
odličnega vlrtouza na gosli in skladatelja.
testni koncert na lok, obstoječ is konstrvatlslov.
Začetek ob osmih. Vstop prost
Za obilen obisk se priporoča
FHIC NOVAE
hotelir.
V Kranju no Glavnem trsu se takoj ceno odda
nou prostoren lokal
z velikimi skladišči, šupo in dvoriščem,
pripraven za vsako trgovino ali kako drago
—   primarno podjetja. =
Naslov pove apravništvo „Slovenskega Naroda". «996—2
liče vedo trgovina na Dolenjskem.
Ponudbe na upravnistvo „Slovenskega Naroda- pod it. „100". 2940-b
Mlad gospod
s ti ^ovs^ i 111 t e6ajem, vešč stenografije in z lepo pisavo
išče primerne službe
v kaki trgovini event. tvornici.
Ponudbe  pod  „F. M. 20" na
upravnistvo „Slov. Naroda".     29<>2—3
s posebnim vhodom,  v sredini mesta
so išče za I. oktober.
Mesto ene vzameta se tudi dve majhni če mogoče tudi s hrano.
Ponudbe na upravnistvo n Slo ven skega Naroda". 2966—2
Nova hiša
- z vrtom =
se radi družinskih razmer pod jako ugodnimi pogoji
prodot30161 Poizve se pri lastniku v Zg. Šiški It. 97.
Fran Švigelj z Brega, pošta Borovnica,
fe-api      *948 3
za 600 metrov dolgosti starih a vendar dobro ohranjenih
železniških sin
S   <- B»m. visokih.
Ponudbe na gornji naslov.
Več
in
učencev
sprejme takoj 8*76-8
Fr. Žnideršič, trgovec v Šapjanah, Istra,
Dober zaslužek
se nudi osebi, kateri ima veselje pečati se z obiskom modisftinj, Šivilj, kroiacev ter boljših privatnih družin v Ljubljani in okolici. Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika ter lep nastop.
Ponudbe pod šifro ,ttak0j 1000." sprejema iz Drijaznosti upravuistvo »Slovenskega Naroda". 2968-3
Dobro srečo!
Namesto 3 gld. 50 samo       I gld. 95
stane lepa ,,Gloria" srebrna s plombo 30 urna anker - remontoirna žepna ura, prima kolesje z lepim graviranim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo poziač. ali posrebr. verižico z obeskom, natančno idoča, za samo 1 gld. 95 kr. Dalje ponujam po zlačeno, 30 urno, (veleprima švicarsko kolesje) remontoirno uro z jepo pozlačeno verižico za samo 3 gld. Za vsako uro 2 letno pismeno jamstvo. Po povzetju pošilja
l/VO/  UR   It OII i M
IKZrsi *c tt št 17 asSF" Za nengajajoČe denar nazaj. 2984 Mnogi so naročili po dvakrat*
2elo praktične
obleko $a *
dijake
priporočata       3007 -1
po najnižjih cenah
Gričar § Jrfejač
v Ljubljani
Prešernove ulice 9.
JiCt as dobro vpeljana
gostilno no račun
majhna ali večja, v mesta ali na deželi. Sprejme se takoj. 2^*- 2
Ponudbe na l(0 G it 100" poste restante, Kresnice ob jut železnici
Učenec
star 14 let, zmožen slov. in nem. jezika se takoj sprejme v ^57-4 trgovino z msianim blagom.
D. Repe na Bledu.
pošten, priden in ročen, kateri se na razsekavanje mesa kakor tadi vsa dela pri teletih in preSičih dobro razume se sprejme s 1. oktobrom.
Kje, pove upravnistvo ^Slovenskega Naroda". 2889—4
Laščina
po najnovejši ter jako lahki metodi se
Toode poio.5 evala
s prvim oktobrom dalje
Poučuje se gramatika, literatura in konverzija. Pri dovoljnem številu napravi se tudi konverzacijski kurz.
Vse natančneje se poizve dotlej v trgovini Drenik v Zvezdi. 2967-2
Različni portali
in različne
se radi prenovitve trgovine
ceno prodajo.
Ogledajo se lahko oa Mestnem trga it. 11 pri Jv. 3gliču
2988 2
S e p r €► m o © IJ1 v I
dežni plašči
iz orig. angl.
dfojnega blaga iz ovčje volne
z jeru tiiij t-v» vlojgo
in pa 30:3—1
Orehe, suhe gobe, kumno, oves
ter sploh vse deželne pridelke kupuje Anton Kolenc v Celju.
64? M
večje itevllo
tesarjev
sprejema proti dobremu plačilu Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Dunajska cesta St. 40. 1686— 48
V najem ali na račun se iiče takoj dobro vpeljana    289t—2
gostilna
v Ljubljani ali na deželi. — Naslov pove upravnistvo „Siov. Naroda".
gumijevi plašči
vsake   vrste   za   kom p ode, fiaT?1
dame I n otroke. S-'i^«.
■ gat- »2&C£1
Vzorci, cene in navodilo za mero ijssr r
z obratno pošto '^-'s^
PAGET A Ca.
Dunaj, I., Riemergas.se 13.
TTr-sLcLaa.© cL©Tr©15ena Se 15 let obstoječa najsi*r*ejša ljubljanske
:osr6dovalnica stanovanj in siužeo
G. FLUX
gosposke ulice it 6 8998
prlporoe« In namein le boljše
službe iskajoče vsake vrste
km    Izubijano    ln drusod.
Vestna ln kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Zunanjim dopisom jo priložit) znamko za odgovor-
fiviso.
Ako hočete posestvo ali trgovino
kakršnekoli vrste, hotel, vilo, gostilno, velepo-sestvo. opekarno, sanatorij itd., tukaj ali na deželi takoj hitro in diskretno kupiti ali prodati, ali ako bi radi dobili hipotečno posojilo in bi se radi soudeležili, obrnite se zaupno na poznano
prvo posestno oskrbnfttuo
(Erst*   Kettlltiileii - [i rr^uliiint)
Dunaj 0111., JUbertgasse 30.
Prvorazredno, strogo pošteno, kulantno in največje strokovnjaško podjetje. 2996 Zastopstva v vseh krajih Avstro-Ogrske in v sosednih državah. Generalni zastopnik pride v prihodnjih dneh lem Ako želite njegov brezplačni obisk radi ogleda in informacije, se prosi takojšnjo obvestitev na zgornji naslov. — Največji kupni promet med Dunajem in posam-nimi deželami.
pripravna zlasti za čevljarja, se odda s 1. novembrom 1907
v Ljubljani, Vegove ulice 12. 3024 1
ki je dovršila s prav dobrim uspehom trgovsko šolo, v kaki trgovini ali pisarni, v mestu ah ua deželi.
Pismeue ponndbe pod MH. I. Gorenja vas St. 23 p. Ribnica. 2963 a
Na prodaj je lepa
senožet
v Trnovskih logeh, preko mosta del 17.
Več pove Florijan Čelešnik, Opekarska cesta st 22 v Ljubljani
V lepo meblirano
mesečno sobo
8 posebnim vbodom  se sprejmeta dva
gospoda na hrano in stanovanje
ali pa dva dijaka iz boljše rodbine.
Naslov pove upravnistvo „Slovenskega Naroda". 2861- 3
Gostilna
v ljubljanski okolici
86 Odda na račun stranki, kjer bi imel mjJ tudi postranski zaslužek ali kaki šivilji ali vdovi.
Naslov pove upravniStvo „Slovenskega Naroda". v.934—3
Brivski pomočnik
vešč in soliden delavec, 18—20 let star,
se sprejme s 15. septembrom
ali po dogovoru v dobro brivnico in stalno kondicijo.
Ivan Svetec, brivec v Novem mestu, Glavni trg. 2994 - s
])va
tngallb pilita,
vajena vsakovrstnega in tudi finega dela, se sprejmeta takoj- Dogovor ustmeno.
fi. Tavčar v Škof Ji CoM.
2972-2
200 hI. vina
belega in rdečega ima na prodaj po
jako ugodni ceni na drobno in debelo vitez plem. Thferrv v Sromljab pri Brežicah. 2722—11
Vse bližje se izve pri Francu Warleizu v Brežicah.
2Hci 13.000 ferori je napreda:
lepo posestvo
v ft. Jurju na Dolenjskem, 15 minut od mir no peške želez nične postaje.
P* sest v o obstoji iz hiše. gospodarskih poslopij, polja za 30 mernikov p setve, dveh travnikov in dveh gozdov. V bili je prodajalna, pa je pripravna Še za gostilno. Zraven je tudi nedodelan mlin« Na tem posestva se redi 5 do 6 glav goveje živine in 5 do 6 preiičev.
Kupnina so lahko Izplačuje tudi po lotih. 2993
Ve6 se izve pri g. Jakliču v Št. Rupertu na Dolenjskem.
397885
4110
S%U7
^+/Y
29
Mi
Z mojimi tiskalnimi aparati s kavčukovimi črkami lahko vsakdo takoj tiska: posetnice ali naslovne karte, avise, okrožnice, uradna povabila i. t. d. Enkratna sestava omo^oduje na tisoče odtiskov. 1239 - 22
Cena a vsemi pritiklinami:
65 crk   .   .  K I'—;  14U firk   .   .  K 240; 354 črk   ..   K 6.- ; 90 črk   .   .  K 140; 211 črk   .   .   K 4 — ; 468 črk   .   .  K 720; 120 črk   .   .  K 2—; 265 črk   .   .   K 480; 650 črk   .   .  K 10 — ;
809 črk   ..   K12-—. Ka 14. S*— okusno ixvršena gumasta štampuja do 4 vrst besedila, neomejene stanovitnosti v elegantni kaseti i vedno trajnim barvalnikom.
JT.   I      w| li;-*-' * 11 #  tvornica aa StampiUje in livarnica gumastih črk. Ceniki zastonj.— Dunaj 1722 Adler^rasse 12.PodražnicavOdesinaRuskeni. — Zastopniki se iščejo.
I
Trgovski pomočnik
fsssssi prva moč tsssssš
vojaščine prost, izurjen v manufakturni, špecerijski in ielezninski stroki, zanesljiv račun ar, soliden, vljuden in spreten prodajalec, se sprejme pod ugodnimi pogoji tako] pri tvrdki
Slavoja Jenko dediči v podgradu, Jstra.
Ponudbi so priložiti prepisi izpričeval. 30O1 1
JOSIP FERENCAK
-1 trgovec v Brežicah
i_
naznanja si. občinstvu, da je prevzel trgovino g- JOS. ZEVNIKA Z dnem 1. avgusta t, 1., ter priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega manufakturnoga in špecerijskega blaga, porcelana, stekla, usnja itd. po najnižjih cenah, in jamči za zanesljivo dobro
blago in za točno postrežbo ter se priporoča za mnogobrojni obisk.
2977-2
1 1			
	Stanje	hranilnih vlog:	
	23	milijonov K.	
			i
Rezervni zaklad: nad 800.000 kron.
Mestna
hranilnica linbli
v lastni hiši, v Prešernovih ulicah štev. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure do poldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnik obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, s ve d oči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. 124—9
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti In potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 48/4°/9 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti In to odplačilo ravno 5° „ izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 In pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% Izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice In na vrednostne
papirje.
J
Dijak
se sprejme no stanovanje in hrano,
■a Prancovem nabrati« štev. 7 v L nadstropiu. 2915-3
Zlata svetinja
Berolln, Pariz, Rln itd.
3C02-1
Naiboliie ;ozm. čistilo sa soba
Izdelale:
0. Se y dl
Stritarjeva ulici 7.
Ljudevit Borovnik
pa«Uar v
(VeplMk) nm HoruMkrm
se priporoča   v  iadelovanje vsakovrstnih
puiek za lovca in strelca po najnovejši* sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi prs-deluje stare sam o k resnico, vsprejema vsake vrstna popravil«, ter jih točno in dobre izvršuje. Vse paske so na c. kr. preskn&e valnici in od mene preskn3ene. - llustro 18 vsnl oenikl zsstonj 36
Tako pišejo naši odlemnlkl!!!
Danes sem dobil od Vas blago, ki sem z njim zadovoljen: Vašo urino lahko vsakomur priporočam naj topleje. Bregaica, 2. ji. 19U7 Gtbbart Fritz, c. k. Adjunkt.
Te in enake zahvale in priznanja, ki smo jih dobili so najboljša priporočila in dokazi za solidno in pošteno postrežbo. ~ 3006— 1
IVH 1 limo »ilci, izdelujemo
blago sami in ga oddajamo bvo im odjemnikom po izvirni tvornički ceni.
6 rjuh brez siva, Ia 5 3X200 cm vel. K 14 bi 1 kos 20 metrov dobrega rumburškega platna
78 cm širokega........E 10 —
1 kos 23 metrov žlahtne cesarke tkanine 82 cm široke, neraztržljive, za dolgoletno rabo K 2 '— 1 kos 20 metrov sifona 28 cm širokega K '2 — 1 kos 23 metrov najboljše domače tkanine 82 cm
široke   .   ,.........K 18'4U
1 kos 14 metrov snežnobelega platna za rjuhe ] 15J cm širokega    .......   K 1960
Tuc. domač, damast. brisač 50 X 110 cm v. K 7-—
„   domačih brisač.......K 4"—
„ batistnih žepnih robcev .... K 2*40 Prekrasne novosti barhenta, flanele, grizeta, oksforda, kanafasa, damasta, namiznega perila, volnatega blaga samo izborne kakovosti po čudovito  nizkih cenah  naravnost na zasebnike
Tkalnica za bombaževino in platnino
Oi-atfe Ki*efcai*
Dobrnaka 70 na Češkem.    Vzorci franko.
■p
Popolna oprema
za novorojenčke
otroško perilo
v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom
C J. HAMANN
IJIHIJAM.
Perilo lastnega Izdelka.
1S70 UmUmovItema 1»70.
K 450.000
J J letiillt   *rebaM|llt J J
nudi nastopnih pet dobitnih listov:
1 avstrijskega Rdečega križa srečke 1 italijanskega Rdečega križa srečke 1 ogrskega Rdečega križa srečke 1 Basllika (Dombau) srečke _ 1 srbske državne (tobačne) srečke.
Prihodnje žrebanje že »999—1
Vseh pet listov skupaj v gotovem denarju B 71-15 sli v 32 mesečnih obrokih po E 2-50.
Po vposlstvi prvega obroka K 2 50 po poštni nakaznici dobi kupec zakonito kolkovano prodajno listino s serijami in številkami srečk, as katere ima nato edino igralno pravico in so vsi dobitki njegova edina last.
Stalni krajevni zastopniki se nastavljajo povsod.
Banka tal menjalnica
MHarovskO'iU2eaestr. Herkor"
Ti
«auio
IZahtevajte* sli naroeajtr pri ■ *oJem trgovcu
NG-TING
ki usmrti vse stenice z zalego vred.
i
lVestrupeno,   blagrocllfieee,  razkuževnjoee!   Dobiva se v steklenicah po •O vin.,   zraven   spsdsjoes  l»rla»mlule« *0 vin.  »/„ «/i in Slitrska steklenice mm hotele,  bolnlre, Muntttorljt-, penslone primerno eeneje. Clsvna zaloga na Dunaju, Vlili., Clentigssse 99. V Ljubljani drogerija Anton Kane ln tvrdka Karel C. Holzer.
l)ru«a sredstva od I o eno zavrarujte! 2471—7
v znamkah. Za to dobite 3 veleflne higienične vzorce, 6 vzorcev 90 kr., 12 vzorcev 1 gld 70 kr., 2o vzorcev 3 gld. 40 kr. poleg najnovejšega ilustrovanega cenovnlka in navodilo za uporabo traneoskih in ameriških gumastih predmetov, tucat od 45 kr. naprej. V zalogi so VSO kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet. Najcenejše in direktno se kupi le pismeno naročilo. Diskretna pofiiljatev.
AUER, zaloga tovarniških gumastih predmetov.
Dunaj, FX./5, Nn^sdorferstrasse 3—10
657 29
O
—If)ve hiši na prodaj.
Zaradi smrti posestnice gospe Hedvike Schulz se bo prodala
dne 18. septembra 1.1. prostovoljno na javni dražbi
enonadstropna hiša št 99 na glavnem trgu v Novem mestu, kjer se nahaja prostorna, za vsako trgovino pripravna prodajalna. Pri hiši je tudi gozdna parcela v Rasnem. Izklicna cena 9300 kron
Dalje 10 minut od Novega mesta blizu Božjega groba in deželne kmetijske šole na Grmu
prostornim pritličnim in prostornim podstrešnim stanovanjem z vodovodom v hiši. Tudi prostorna klet in obširen vrt je pri hiši. Izklicna cena 11.750 K.
Ugodni dražbeni pogoji so na ugled pri c. kr. notarju g. dr. Pozniku v Novem mestu, kjer se bo ob 9. uri dražba vršila.
2917-3
jfaznanilo.
Podpisana si usojata slav. občinstva vljndno naznaniti, da se njnna pisarna ^T^^^^T^T^T^^^^^^^^^T
za sprejemanje lepakov, za naroČila za sna-žet*je stanovanj, tudi s strojem Uacuum-===== Cleaner  nahaja ==============
u Gosposkih ulicah It 1
Ho razpolago za plakatooanje le 70 desk na nnjžiuahnejšiti prostorih u mestu.
Za točno ln vestno izvršilo po zmernih cenah jamčita in se priporočata za številna naročila
Motellč Peter asa Perdnn Fran.
I
Penzijonat za (lijake
s v Idriji. =
S pričetkom šolskega leta 1907 08 se otvori v Idriji modern penzijonat za dijake pod strogim nadzorstvom.* Učencem je na razpolago zdravo stanovanje, velik vrt, kopališče, električna razsvetljava, klavir in vse za vzgojo potrebne udobnosti. 000000
Cena mesečno 50 kron. =
8011—1
Natančnejši podatki pod
naslovom: „Penzijonat, Idrija-.
Kateri zakonski brez. otrok B» a  hoteli vsetl
deklico
brez očeta za svojo.
Prijazna ponudba naj se posije na npravništvo „Slovenskoga Narodau p»d „št. 111.1 do 1. oktobra.      29 9-s
Deklica
pridna iu poštena, 8 7 razredi Šole v Smihelu pri Novem mestu, 15 let stara, vešča slovenskega in nekaj nemškega jezika v govoru in pisavi, zeli vstopiti v kako trgovino kjer bi ime a vse: stano aaje, brano in obleko. 2964-« Več pove iz prijaznosti gosp. Ivan
Radelj, posestnik, mlin r in Žagar ▼ Gornjih Ponikvah pri Trebnjem.
Rabljen ali dobro ohranjen
parni stroj
ali
lokomobila
od 12—15 H P se želi kupiti.
Vf)raAanja   na   u^ravnistvo „SIov. Naroda". 2954 3
pozor, gostilničar ji!
Oddajo se s 1. novembrom 1907
V Gosposkih Ulicah (traven „Nar<>due kavarne") 2540 4
pstilnli prostori
obstoječi iz točilnice, 2 velikih sob za goste, velike kuhinje, 1 sobe za posle, 2 stanovalnih sob in lepe ter dobre kleti za pijače. Razsvetljava je ie veeljana. Vhod tudi iz Židovskih ulic Prostori so pripravni tudi za pisarno, prodajalno ali za kako drugo večjo obrt.
hVjasmla     daje    hišni oskrbnik
AL. KUNST, Židovske ulice št. 4.
Tvorniške cene.
In modno 287* filuso za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno
v Jdmtpolcn
na Češkem. Vzorci franko.
Pozor!
S 1. oktobrom t. 1.
se odda na račun
dobro idoča
gostilna
s krasnimi lokali, na razpolago je tudi ledenica in jako prostorna, lepa gospo darska poslopja.
Za ta obrt naj se zanimajo le mesarji, ker v občini ni konkurence, tedaj prihodnost dotičnemn gotova.
Potrebnega kapitala za oba obrta K 2000.
Ponudbe na „1, V. R." Sv. Križ pri Kostanjevici. 2^37—3
n»red p^aakupo
oglejte velikansko 36
sukneno zalogo <§> R. Miklauca
v LJubljani, Spitalake se ulice itev. 5.
Ostank pod ceno I
V £95-9
Kdor hoče kupiti zavitek za 6 ¥inarjev,
naj zahteva izključno
Ottoman
cigaretni papir.
Sprejema zavarovanj* fllovoifcega šiv-tjenja po naJrazuuvratDoiših kombinao^ak pod tako ugodnimi pogoji, ko soben« druga cavarovaloios Zlasti je ogoda« aavarovauje na doiive^s tu m»ajŽ^)oćimt se vpia&iSi
Vsak  član ima po   preteka   p«tik im pravico do dividend*.
. . . . viajsmno ztvtrdvtlnl binki v Pragi. • - - ■ Rea. fenol: 98,248.074-7» K. Irgdaoana odikodnlno Wi kapHalije 91,936.893*72 K. PO velikosti druga vaejemna zavarovalnica n*ec driave
mlm - mmmtk\ m™m m>
#m«Maisi aaaiop v LfliMlUt, ***** pisarne »o t teatnej baninej Mat
poslopj* hi premlOBiae proti polarnim škodam po naj n i ftjik eenak. Škode eenKl« takoj in najktlaotaeje. Utira   Bajboljai  ilore«, koder postaje.
Dovovkje is Msteg*   dobička iadatne podpor«  v   narodna  is obe»ekori»tae aanieas.
r1
Občudovanje
vzbuja povsod novi
„Titanio"
parni brzopralni stroj.
povsem iz kovanega železa, z valjci iz trdega lesa.
Cene od K 40— do K 100—.
Petletno jamstvo.
Citania Uerke, Uels št. 130, Gor. Avstrijsko
Specialna tvornica za parne pralne stroje, ovijalnike, brzoparilnike za živinsko krmo, 2513   9 sejalne stroje in separatorje. Na tisoče jih je že v obratu.
V tretjini prejšnjega časa se opere sedaj perilo bleščeče belo ob manjšem trganju. Vsak otrok lahko vrti stroj! Pranje je zabava! Perice sploh ni treba! Prihrani 75 odstotkov časa, mila in kuriva. Vsak stroj damo na poizkušnjo. Cene od K 54 — naprej Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj. Zastopniki se iščejo.
I
i
Dobra kuharica
opisala
m VUI6
. je izšla
je izšla
? založništvu Lav. Sctantnerja t LjnMja
Dobiva se samo vezana; cena 8 K« po pošti 6 K 55 h.
Obseza na 676 straneh več nego 1300 re~ ceptov za pripravljanje najokoanejših jedi do-maČe in toje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokov njaŠkega stališča, literarna kritika za adi lepegi lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
69 42
Dijake
sprejme na hrano in stanovanje in pod strogo nadzorstvo dobra rodbina. 29 1-2
Kje, pove d prav. „Slov. Naroda".
Opllkovan   z veliko  zlato   svetinjo In častno diplomo na spomladn! razstavi na Dunaju leta 1006.
Naravni brinovec borouničar slivovec hrufcvec in toženo vinsko žganje
prodaja
Ustanovljeno 1.1870
SEB. UNTERHUBER
Lastnik Fr. Benque
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73
nasproti top».i6a,xslre vojašnice
1726 16
(telefon štev. 273)
se priooroča v izvršitev vseb kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd. Stopnice po naročila narejene z železno sestavo,
cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metaliqne) rreprogte in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodn*kih, knhiojab, trotoar) »h itd. Prevzet]e betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.  —  Portlandcement in romancement Iz
Weissenbacha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.
Franc Pastotnlk o BloMcl
posta Lukovica, železniška postaja Domžale.     *5o& 17
Odlikovan z zlato svetinjo, zlatim križcem in  častno  diplomo  na razstavi a L ndonu I. I9O0.
2 03 S
Jieekenpfem lilijsKo mlecnato milo
Bergmanna & Kom p.,
Draždane in De čin n. L.
je in ostane, kakor spričujejo vsak dan dohajajoča priznalna pisma, najuspešnejše vseh zdravilnih mil proti pegam in pa v dosego nežne, mehke kože, ter rožnate polti.
Naprodaj po 80 h kos po vseh lekarnah, drogerijah, parfurmertjah, brivnicah in prodajalnicah mila.
Delniška družba združenih piUOUMM Žalec in Laški trg
lalltf tai
izborno pivo. crno pivo Jflluator".
ttsST   Zaloga v Spodnji Siški.  — Telefon Stev. 187.   TK8 1464 87
imW~     PoAUJatve na doni sprejem« restavrater flosp. E. K r £ I 8 n I k „Narodni dom", Ljubllana. (Štev. telefona 82) ~^mt
Poštenemu naćoiu, da svoja.
OBUVALA
prodajamo po strogo stalnih, breskonkurenčno nizkih cenah« ki s«* vtisnjene v vsak par, se Ima zahvaliti
n»ša firma za iteiiosežnl renome I
Elegantna priložnost I
Priporočamo nastopno označene vrste:
Odlična kakovosti
Moški štifljetni, močno delani   .  . .
Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine, jako ceno.......
Moški čevlji na trakove, pripravni za trpež...........
Moški čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine.........
Moški čevlji na trakove, usnje la box-calf, orig. Goodvear šivani . . .
Moški čevlji na trakove, usnje Iabox-calf, American-Style.....
Moški polčevlji na trakove iz dobrega, voljnega usnja.......
Moški drilasti polčevlji, z usnjem ob-šiti, črni, rjavi in sivi ....
Isti za dame.........
Damski salonski čevlji iz črnega usnja £| divje koze.........J**
Damski polčevlji, chevreau, lahki in solidno delani........n
Damski čevlji na trakove iz stanovitnega Črnega usnja......u
Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika. .
Damski čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine z lakastimi kapicami
Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. prom. čevlji, Goodvear šivani
Damski Čevlji na trakove iz najfinejšega chevreau, Goodvear šivani .
Damski čevlji na gumbe, iz izvrstnega črnega usnja........
Damski čevlji iz la chevreau, Goodvear šivani, prav elegantni   . .
U
II
II
II
II
li
1-50 3*75 3 25 3-40 4*25 5*75 6--3*40
6--
Specialiteta: „Ooodyear svetovni11 čevlji in skornji prav odlične popolnosti. Največja izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deškega,
Otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po izredno zmernih o en ah.
Zastopnica: JOSIPINA HERRISCH v LJUBLJANI, Stritarjeve (Špitalske) ulice št. 9.
13063315
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vršile
sprejemne skušnje za prvi razred dne 16. septembra dopoldne.
Uč>Dci, ki žele biti sprejeti v prvi razred, se morajo oglasiti dno 15. septembra dopoldne pri gimnazijskem ravnateljstva ter s seboj prinesti krstni list in šolsko na&uanilo.
V II —VIH. razred se bodo učenci sprejemali dne 16. septembra Od S. do 12. ure dopoldne.
Šolsko leto 1907—1908 se začne dne 18. septembra s slovesno slnžbo božjo. 2986
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju
dne 4. septembra 1907.
-rStnaprMil^2apolovanJ.nos^
Vožnja traja -
dni  § dni [t. ^ -r— je
z najnovejšimi lata 1905 in 06zgrajenimi veliKansKjmi parniki
krat veeji
8-12p00tonami
Pojasnila daje zastopnic fnQcUI\lG
J^ubljana Jgloa&rafc-uliceatv.28
^ Odhod izljubjjane vsahM ponedelel^toreK»" četrte K tednu.
Ces. kr. avstrijske državno železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta.
Odhod lz LJubljane Ini. teL:
4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec
7*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 05 preapcidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
II-40 predpoidne.   Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. I-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. S.4-5   popoldne.   Osebni   vlak   v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7- IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
735 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v L|nbljano Jut. teL:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8- 4-0 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
ii-eo ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka, Gorice drž. žel., /Trsti drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8- 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja,^Ru-dolfovega.
11-15 predpoidne.   Osebni   vlak iz "Trbiža
Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2-32 popoldne   Osebni vlak  iz Straže-
Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-36  popoldne.   Osebni vlak iz Trbiža
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
6- 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod lz Llnblfane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-OS popoldne. Mešani vlak v Kamnik.
7- IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. I0-50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same
ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v L t ubijano dri. kolodvor:
a-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika 6 io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn,
Občinska hranilnica
v Kostanjevici
edina hranilnica v kostanjevlškem okraju
naznanja, da je pridela
s poslovanjem v začetku meseca avgusta 1.1.
lam naltafa
v občinski hiši zraven županskega urada.
S straokami posluje vsako nedeljo ia torek od 8.—12. are d op.
Ob navedenih dnevih sprejema hranilne vloge, jih obre-atufe pO 4" o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta b kapitalu.
Za varnoat vlog jamči občina kostanjevišks z vsem svojim premoženjem In vso davčno močjo, hranilnica sama je pod nadzorstvom c. kr. deželne vlade, pri kateri je naložena varščina v znesku 20.000 kron.
Posoja 80 na zemljišča pO 5 ,, na menice in vrednostne papirje po 6% na leto.
2997-1
Občinska
iranilnica v Kostanjevici,
meseca avgusta 1907.
Ivan Globočnik 1. r.
predsednik upravnega odbora.
Alojzij Gatsch 1. r.
blagajnik.
Rajmund Doležalek 1. r
predsednik ravnateljstva.
Lavo slav Bučar 1. r.
pisarniški ravnatelj.
ia postelje in puh
priporoča p« najnižjih cenah
P. HITI 36
3Pred škofijo ž?t. 20r
Zunanja naročila se točno izvršujejo. <feaaaaaa*aaaHBaBaaaaaaaa«Baaaaaaaav4
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpežno blago. — Ceno solidne.
Točna postrežba.
Cementna zarezna
strešna opeka
Iz portland oomenta In paska.
Streha prihođnjosti.
Patentirana v 30 državah.
Trpežnejša In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste stresnih •pek Iz llovloe.
Odlikovan b diplomo, zlato  medaljo in častnim križcem v Parizu 1904.
Bdini izdelovatelj sa Kranjsko
JANKO TRAUN
Izdelovatelj oementnln I*
Glince pri IJ ubijani.
9 S
C
'S
b
J.
Naj bolj ii koimetifiki predmeti so:
-fl m milo 70 h, UCr cream po mmamm 1 K.
Ea uiep&anje polti in telesa
JL\~^ ustna voda UcS zobni pra-■jjjijbh šek ju i K,
sa gojitev zob in ust
_a _ lasna voda D9 lasna po-9mmwmm mada
I  k,   sa onranitev _I        in rast las.
Ti izdelki „Ada', ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mi. Pb. Mardetsclilagor, kemik
J. Svobode naslednik
v LJubljani*
Nadomestki sa „AIdo" zavračajte.
Avg. Agnola
v Ljubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah.
*********
ci:«lwijs
FRAN CHRiSTOPHov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
"V X-jjuL"blja,rxi:
Anton Sta cul In Anton Kao o.
Blsd: Wdlfling. Kočevje: B a rte Ime. Kanj: Fr. Dolenz. Krško: Aumann in sin. Postojna: A. Ditrich. Radeoe: Gschella. škofja Loka: M. Žigon.  Trnovo: Brinšek.  Trž<č: Raitharek.  V pava:
BratOVC. Vrhnika: JelOVŠek. 8'.W s
Velika eksportna tvrdka
Franc Keber Uiibljana Dunajska cesta 12
Nikel. oiL rem. ara 2 65 gl. Srebrna cil. rem. ura 3a85 gl.
14 kar. alata ura 22 gl. Srebrna damska ara 4-50 gL 14 kar. zlata ara 12 gl.
Zahtevajte j ■ i ki n i nt. • o :nk «enih.
2S2 - 34
Oznanilo.
Na c. kr, umetno - obrtni strokovni Soli v Ljubljani se prične šolsko leto za oddelke: šola za obdelovanje lesa, šola za umetno vezenje in ćipkarstvo, javna risarska šola za mojstre in pomoćnike, javna risarska šola za dame
dne 19. septembra 1907.
Na novo vstopajoči učenci in učenke se rooraio v spremstvu staršev ali njih namestnikov zglasiti v ravnateljevi pisarni (Stari trg 34, Zatiški dvorec.
dne 16. ali 17. septembra
dopoldne od 9. do 12. nre ali popoldne od 3. d<» 5. ure.
Šola za obdelovanje lesa ima dveletni pripravljalni tečaj za dečke, stoječe še v ljudsku šolski obveznosti. Tečaj pripravlja za vstop v strokovne oddelke (mizarstvo, strugarstvo rezbarstvo in kiparstvo) ali pa za vstop v katerikoli obrt-7 v tem slučaju nadomešča spodnje razrede nitje realke.
Zimski knrzi za stavbne obrtnike (zidane, tesarje in kamnoseke) se otvorijo dne 3. novembra. Vpisovanje se vrsi zadnje 14 dni pred pričetkom kurza. Vsak kurz traja 3 zimske semestre. Namen tem oddelkom je pripravljati obiskovalce za zakonito predpisani mojstrski izpit v navedenih stavbnih strokah.
Sprejemni pogoji: I. na šoli za obdelovanje lesa:
A) V pripravljalni tečai: 1. letnik: DovrSena ljudska dola in starost 12 let (do 31. decembra 1907). — II. letnik: Znanje učne tvarine 1. letnika in starost 13 let (do 31. decembra 1907).
B) V strokovne oddelke: Dovrieni pripravljalni tečaj ali meščanska šola ali pa 3 razredi srednje šole (neugodni redi iz latinščine in grščine se ne vpoštevajo); starost 14 let (do 31. decembra 1907).
II. na šoli za umetno vezenje in ćipkarstvo: Dovršena ljudska šola in starost 14 let, izjemoma že 12 i<t (do 31. decembra 1907)
III. na obeh javnih risarskih šolah se sprejemajo učenci in učenke celo šolsko leto. kolikor to dopuščajo prostori
IV. V zimske kurze za stavbne obrtnike se sprejemajo obiskovalci, ki imajo ucui list dotične stavbne oorti io so stari najmanj 18 let.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1907. SCOO—1
C. kr. ravnateljstvo.
r.
e>
G
Poslano!
Slav. občinstvu, staršem, Šolski mladini ter uradom dajem na znanje, da sem primoran zaradi pomanjkanja prostora in svetlobe svojo trgovino na Mestnem trgu št. II moderno prezidati in ker moram svoje sedanje prostore v najkrajšem Času izprazniti, dovoljujem od danes naprej vsakemu kupcu, ki si boČe prav ceno blago nabaviti in sicer na vse papirnate izdelke, pisalne in risalne potrebščine ter vsake vrate galanterijsko in norim-berško blago sploh vse, kar je sedaj v zalogi,
IO do 15°|o
popusta od računa.
P. n. trgovce na deželi opozarjam na ugodno priliko.
Upam, ker je to redka prilika, da me bode si. občinstvo mnogo posečalo v svojo lastno korist in se priporočam z najodličnejšim spoštovanjem
2i 89 -i
FR. IGLIC
trgovina s papirjem in galanterijo.
Ma  drobno lam ama
S
s
T
Zrn T
B%A
m
m m
m m
Jurčičevem trg
„Narodna knjigarna*4 se bo bavila z razprodajo knjig vseh Strok
in vseh jezikov, z naročevanjem na vsakovrstne nepolitične časopise
in se zlasti priporoča za nakup vsakovrstnih
šolskih knjig
za I, in II. drž. gimnazijo, za realko, za učiteljišče, za mostno višjo dekliško šolo, za obrtno šolo in za vse ljudske šole.
Z „Narodno knjigarno" je združena
trgovina s papirjem, pisalnimi in
risalnimi potrebščinami
ki je preskrbljena z najizbornejšim blagom in priporoča vsakovrstni papir: kancelijski, konceptni, pismeni, ministrski, dokumentni, ovitni, barvani in za pisanje na stroj; dalje priporoča svojo bogato zalogo
■m       krasnih kaset pisemskega papirja, ■■
veliko izbiro vsakovrstnih svinčnikov, peres, peresnikov, radirk, čopičev, črnil, barv, kred itd. ter vse risarske in slikarske potrebščine zlasti za realce in gojence obrtne šole.
Nadalje je v zalogi bogata izbira
vseh vrst v različni vezbi istotako notezov, beležnic, odjemalnih knjižic in sploh vseh potrebščin te stroke.
Lastništvo je poskrbelo za priznano dobro blago, določilo kar mogoče nizke cene in poskrbelo za hitro in točno postrežbo in
se priporoča v tej zavesti blagohotni naklonjenosti in podpori slav. občinstva.
ta ta ta ta ta
ta ta ta
mm
SVETOVMOSLAVNI
29* 64
RNET-BRaNCa
t*rdko FRATELLI BRANGA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA  ŽELODČNA  GRENČICA NA SVETU!
Neinrplj va v vsaki družini I Dob vđ se v vsaki boljši delikatesni
trgovini in v vsaki kavarni.
Prvo domača s
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu obcinstn in Bpottovaauu gostilničarjem svoje MF" >tbOrnO
MtU piVOVOma G. AUER-Jevlh dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
4012 124
Številka telefona 210.
TI
n steklenicah.
9*		
		
O milijonov
z astanko v
je lansko leto izterjala zveza ltKredltre!onn".
Zahtevajte zaradi izterjanja zastankov brezplačno prospekt št 19 od društva lfSredit-818  reform" v Gradcu, Haydngaste 10. 5
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18-—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel,  Lobes 35.
pri Plznu na Češkem. 2475 5
Mislite na
mnihovograške čevlje
moški na trakove najfin. izdelani od gld. 6'SO damski na trakove r.ajf. izdelani od gld. 5 75 damski nizki pariški najf. izdelani od gld. 3'90
Tvornica jamči za vsak par. - Popravljanja točno in ceno.
henrik kenda
zaloga c. kr. pri v. čevljarske tvornice
mnihovgraške.
y/cr/&ri ieJi/c* *)c>bro. pa coni m Trctncsl/ioo potovati na/\so obrne/o
v Jčjub/jani JćclccSuorskc' uJicvJ?6
Naznanilo!
Naznanjam, da sem g. Fran Perdana, bivšega pooblaščenega poslovodja v mojem zavodu za prilepljen je različnih tiskovin, dne L L m. kot takega odslovil.
29 0-2 h. 3(8liS.
Učenca
i'. pi,a<fue h'Se. ki ima ^e«ielje dn tr£>-vi ne, se sprejme v trgovino z me S. blagom na deželi. Žen ne priporočilo
Naslov pove up'avttištro „Slovea-sfeega Naroda*9'G a
književna novost!
Otvoritev trgovine
Vljudno naznanjam p. t. občinstvu, da otvorim
«četrtek, ttne 5. septembra i. I.
v Ljubljani, Židovske ulice 1
trpi i mednim In
za dame in gospode ter vsemi potrebščinami = ju Jlvllje in krojače. =
Vsled svoje večletne p ak^e v tej stroki lahko zagotavljam, da bom zadovoljila cenjene odjemalce z najboljšim blagom po nizkih cenah ter vljudno prosim prav obllega obiska 2958-2
Josipina Podkrajšek
preje posiovoditeljica pri tvrdki A. Šinkovec dediči na Mestnem trgu.
Rado
: Znanci.
Ta nova knjiga našega priljubljenega humorista obsega 16 povesti in orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane broS. K 2*—, eleg. v platno vezana K 3*—, po poŠti 20 vin. več.
Založništvo L. SCHVVENTNER v Ljubljani
Prešernove ulico Ste v. 3. 68-45
»e morajo nkrbno Tare« vati pred ?sako nenoafo
ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana r ■ 'vije ▼ selo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je iskazalo meeilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domare iimailo kot zanesljivo sredstTo ca obrezo. To obvaruje rine, olajšuje vnetje m bolečine, hladi in pospešuje Eaceljenje.
{fcjf~ Raspofelljst       vi< dan. ~**tJU
1 cela pušica 70 v, 1 /4 pusice 50 v. Proti predplačilu 3 K 16 v po posti se poSiljajo 4 pušice, proti
predplačilu 7 R 10 puSic
poštnine prosto na vsako postajo avstrn-otfrake monarhije.
I I
Vnt nell emt»»lame Imaio aattoTilto <!«>■ ,)(miot»do   rarstveno »namko
(slavim zalo**«
8 FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
i*-1am*-■»•* „■»■»! rrnem orlu" t K»Ma9fiMa        1477 S
Mala strana, ogel Nerudove ulic« 203 Zaloge v lekarnah Avstro Ogrska.
Ač/m km diklik to. 3n Hcl /si/m JU zedb dLoinZ,
hm
V Ljubljani se dobiva pri go-Bpjdih iekariih: O. Plecoll, 11
pl. Trnk6c2y, M.
gor, J. M«yr.
Mardetschia*
Pozor t
Pristna samo v Izvirnih zavojih x Imenom
Katlueirier.
V prid zdravju naj bi nihče nt pil močno razburjajoče zrnate kave nemeSane
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
m jo le Izza mnogo let obnesla aa najokusnejlo primes, ki >• takta prebavna, redi Ina In krvotvorna, spcSl zdravje Nobenem deli tairtno pijačo \ aaOo ta prijetao. V V
Otroke
bi bito samo Se navajati Kaihrelnafjal
Szanftieriev črevlji
Največji zalog
za goBpode, gospe, dečke in deklice.
Tennis črevljev
Amerikanskih črevljev rna^:d:
Otročjih črevljev v naibo,iSih obiik"h-
Pomladaaslio novosti.
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
Prun in nnjuefia zalosa creuljeu na Kranjskem
F. SZAKT^ER
Ljubljana, ^ Šelenburgove ulice 4. ^ Ljubljana, i
OtBlIal amatOBj In poiamlne prosto.     Zaman} a naročila točno proti povzet.«. S
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ruto Pnitoa lemiok.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne
11
24
16