158. številka. Ljnbljana, v četrtek 15. julija 1897. XXX. leto.
Jabajs vajik dan anrcHtor* ieimft, nedelje in pracnike tur velja po post i prejemac ca avstro-ogersk e -leftele «ca »ne leto lf> gld., ca pol leta 8 gld., ra četrt leta 4 gld., za jeden »m* 1 gld. 40 kr.— La Ljubljano brec poftUjasja na dum za vse leto 13 gld., ca Četrt leta 3 gld. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. ca četrt leta. — Za t njo dežele toliko vod, kolikor poštnina zna&a. Za orni oi la plačuje ac od fltirUtopne petit-vrste po 6 kr., (e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6« ae dvakrat  in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolfi frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredi iStvo in npravniptvo je na Kongresnem trgu St. 12, Uprav.iifttvo nsj ee blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
Blamaže diplomatov v orijeniu.
V francoski zbornici so pred rči r; jnujim razdelili dva debela zvezka takozvane „rumene knjige", ki oblegata le veliko zbirko brzojavk in not raz ličnih diplomatov evropskih velevlastij, katere so se menjavale minole mesece mej mm i^m-^vi in konza lati radi krečanskega, oziroma rsdi grško turškega vprašanje. Ta vel kančka zbirka pa je tudi sa« o neovrgljiv ter jasno in glasno govorec dokaz c brez-pri i irm  I luni ž   diplomatov v orijentski politiki.
V brzojavkah in notah poudarja se vedno složno stremljenje za mirom, in potreba solidarnega postopanj vseh velevlastij. Vse to pa ostane le pri lepih besedah, katerim ne slede" nobena dejanja, sli pa taka dejanja, ki so besedam prav nasprotna. Y\l, kanska, nečuvena, zato tolt usodna počasnost, očitna nerodnost in dosledno polovičarstvo pri ukrepih ter I ri izvajanja sklepov velevlastij tvori ntpretrge.no verigo.
Najprej bo se vmešale vlasti brez poroda v g^ko-tur'iki ko Hkt. S tem bo razburile i ba sovražna tabora še bolj tel smo pospešila očtan boj. Na Kreti je zbrano še sed>j veliko število vojnih čet, ki b« ondi le dolgočasijo, prirejajo sijajne parade ali pa ea izprehajajo po otoku V ,h m se ra nje niti n ■ c enim, lđ sca ter tu pade stre), anarhija in nered pa traja po Kreti daije, ali pa se je le ?e povečal. Velevlasti tros'jo za svoje vojake in za Bvoje ladjevje ogromne svote br z najmanjšega uspeha. Rumena knjiga tndi pnpoveJuj >, da so bi e .vrb vlasti napolnjene s pravim hrepenenjem po nvru", da Be jim je zdela ekspedicija Grške na Kreto „rop", da se jim je zdel* nastala vojna mej Grško in 1 ur Bko ^nespametna", ter da eo dopovedovale Grčiji, da bo prcm*gtna in izročena . milosti Turčije" De Noailles, pl. M •nehali, grr f Montebello. gre f M.i raw ev, II n<tM.\ lord S-l sbory in grof G jlucbtvv ski ... vsi so vedeli kakš« n bo isid, a zabraniti niso mogli vsi sknpaj ničesar. M*)s, zadolžena in nerazvita Grčija se je regala grožnjam cele Evrope ia trhla, pirava, jet čna Turčija se sedaj ne meni za vse svete, prošnje in gožoje veleposlanikov, da
Turistika in Slovenci.
Spisal J. C. Oblak. (Konoc.)
V n HVJnjora I. tu (1895) je postavila ravno kar ustanovljena radovljiška podružnica kočo na Velem Polju, veličastnem gorskem kotlu na jnžoi strani Triglava. Pač malo tako divjeromantičnih krajev je še v avslr. alpab. Mjgočni gorski velikani obdajajo kotel: Vrnar (2242), Tolstec (2220), MiSel Vrh (2340), v kotlu pa se smehljajo bujne zelenice ia ekoro sredi njih se sveti prijazna koča. Imenovalo jo je društvo po prvem slovenskem turisti Vodnika, ia jo otvorilo ravno na dan stoletnice (20 avgasta 1805), kar se je mudil tu pesnik V. Vodnik. Na vrhu Trgava (2863 »») je postavil dovški župnik J. Aljaž v ravnotem leta slavni .Aljažev stolp", čegar dedič je »slov. pl. društvo". Na južni strani Triglava, samo 55 metrov pod stolpom, dalo je »slov. plan. društvo" vsekati v skalo zavetišče, k« tero je imenovalo po tarista in pisatelju Staniča, čegar ime je znano daleč čez meje slovenske zemlje, iS t a n i i e v o zavetišče".
Nastopilo je leto 1806. Društvo je doseglo v tem leta vrhunec svoje neumorne delavnosti. Glavno delo je bilo v okrilja Triglava, — Konec krasnih
niti menda za brzojavke raznih suverenov. Knkrr pri zadetku krečanikega, oziroma grško turškega vprašanja ni n hče izmej d plrm »tov vedal, kaj naj se zgodi, kakor so bili tedaj vsi složni, da je ncir vi Iap< tivbcn prav tako ne vedo sedaj, kako naj se ta zaželjeni mir tudi d^žene. Ako pravi Bftiolin t ko. hočejo v Frarcji drugače, ako predlaga Anglija to, priporoča Raiija ooo. Trt ko vlada v toli barmoni znjočem koncerta vendar prav toliko dnonanc, kakit v modernih italijanskih operah
Ramena knjiga tudi potrjuje žs znano dejstvo, da sta h .teli Bilgarija in Srbija napasti Turke za hrbtom, a da eo to preprečili avstrijski, francoski in ruski diplomat je, oziroma ea-treni. Nu, tudi v tem je precej neresnice, zakaj Srb'ja in Bulganja sta se vatra S U raglib ter velikih uspehov E ihema paše, ns pa vodenih brzojavk.
Tako je torej dokazano, da je žel evropski koncert I) blamaže, ali pa to, da so se posomizre vlasti mejs bojno nadcorovalo, omejevale ter vezale tako, da ni mogla, niti snela nobena kaj uspešnega storiti.
K&ko d Ječ sega impoterca evropskega dic.l> matstea pa di kazuj * sijajno najnovejša zabtrva Turčije, da pošlje ca Krt-to s oje vojake, da zisde m'i otok t< r nartdi ondi lani •"ed, kateri ni mogla narediti s svojimi ladij-m' in s svojimi četami vsa Evropa. Tarčija z> heva torej iz nova svoje pravice do Krete, in s tem se igra zamenja zopet od kr. j. .. .. Kaj porečejo \ Id f>ti, doslej še ni zuaro B žćas odbijejo zahtevo Turčije, pobiti pa ne morejo dej stva, da so ne pokezale povsem nezmežne za pacifikacijo eteka, ca ka'ertm se vr> dan za doevom ropi, umori in nanilstva prav t*ko, ali pa še v v č i meri, k; ker pod turškim vi daritvi m E ropa ni torej prav nič boljši civiisatcr, kakor barbarska Turč ja. Velevlasti ee moiejo pobiti dokazov Bru ni in knj ge", ki go cre o pcplnem fiaokn evropske politike v eritentu, politika, katere konec je še vedno prav tako neznan, kakor je hl pred m h i . Ako ee je kij izprtrcenilo, je to le na korist Turčije, a na zasmili vsej K/ropi!
Vrat v višini kakih 1000 m kjer imaš veličasten razgled na Tr g'a? in njegove soRede: Zeleni Plaz, Cmir, Begunjski vth, Stajrer, Suhi pla?, Dovški Križ (••• ni Čez 2300 m visoki), je postavilo društvo a A I j a ž e v o koč o", imenovano po častnem članu društva in prezaslužnem alpinistu, župniku Aljaža. Preugduo le', ča koča je velikega pomena za potovanje na Triglav iz doline Vrata. — Gori na Kredarici (2450 m), pod vrhom Milega Triglava nad triglavskim ledenikom, je zasnovalo društvo v tem letu monumentalno stavbo „Triglav h ko kočo", na katero je labko ponosno ne le „slov. plan društvo" ampak ves slovenski narod. J dno nadstropna koča, cd katere imamo semo še slabo uro do vrha kralja slov. gera, je jedna najvišjih in najimenitoejšib planinskih koč v avstrijskih al pa h. Naš pogled plava daleč čez meje slovenske domovine, čez Koroško, Štajersko, Hrvaško, Go riško, Primorsko tja do rroija, severno Italijo in laško tire Inko gorovje. Jtdco nro ped „Triglavsko kočo" na spodnjem koncu triglavskega ledenika leži ,D e ž m a n o v a koča" „D. u. Oj. Alpenvereina", katera pa v vsak* m oziru nima tif>tega pomena in tiste vrednosti, kakor slovenska „Triglavska koča". Do „Triglav8ke koče" doRpeš skozi d 1 no Kot, dolino Krmo, skozi katero bodo rapravili letos je?m pot, dolino Viats, in tudi iz B »hinjeke d line čez Velo-
V YJiil>Uiftiil> 15. julija.
Dalmatinski drž poslanec dr Peric je pmčftl v Si^ja svojim vjlilcem ter dejal, da je vn h zmešnjav v Avufrji kriva aafava. Ako se bo zamvnjsU ta z drugo ustavo, ki bo odgovarjala zgodovinnkerru Rt stava rnonnrbijo, prenehali bodo neprestani notranji ko fl kti. Sfldsoja slovansVa ve-ini se razločuje od T^afT jeve v ttira, da ve, kf j hoče. Njen program I tremi za tem, da se urede notranje jazrsare državo v smislu pravičnosti in knlturnrga napredka vs-^h narodom, liprensemba, ki ie mera izvršiti, zahteva, da so Hrvatje jedini, sicer se na nje ne bodo ozirali Končno je izrekel dr. Ptr'ć nado, da ostaueta hrvatski stranki v Dalmaciji trsjno sloŽui.
Poljaki in Nemci V lvovskem ,Slc wo Polskie" je :z\e\ i& psrf8 4 odl.čoega člana po!;-skrga kluha clar.ek, ki je vašen zlaati radi tega, k?r baje rznjčuje st liftče P.:'j^!iov za s'uvaj, d« Badeni ods'o;»i, io dA b d )b:l baron Giutich na-hgo, seetaviti prorčo5ko z/ezo. BS'. P." piše : Načrt nemških crnfrLlistov jo jasen. Ako zahtevajo, ća se nsr.dbo pre-kličrio, krr bi si moglo zgoditi reveža po padcu sedanje vlade, storđ Nemci to zatrg'd Ij, ker cptjo, da sb b:doči večini posredi, dobiti centralistično več.no v zbornici in z njeno pomočjo izdati proti Cebon obrnjene jezikovne zakone Ta račua pi je do cela fantastičen in neprdprt Ako mordai Nflmci rnčiaijo s tem, di bodo Pol;* ki pristopili ccntrahstč li vrč ni in da bodo pedpirali vla^o, ki bi pravičae nnredbe uni-č Ia re motijo. Z* tako pol ti ko ne d< be poljskega klnba z i; i k: ko grožnjo. G ispodu Ilun ia Scble-singer naj torij ves'a, da ne prideta na krmi?o, ako uničita epravo, ako uprizarjata obstrukn jo ter sa pcslufuieta drugih takih sr^dhtiv. — L st po-vdtr.a torej absoluno Bolidarnost Poljakov s Cehi in s sedanjo slovansko večiro Če so le res tudi ve i Poljaki istih m shj ?
Srbska skupščina Be je sešla 12 t. m. Kralj je zm-i šearer h predlaganih za predsedstvo potrdil Paš1 ća predana nikom in K b ti da podp:ed-
polje. lu i * bede uspravilo društvo letos na levi >D.tžmauove koče" novo in popolnoma varno pet. Sploh se je, odkar delujeta v triglavskem gorovju „elov. planinsko društvo" in Aljaž, čegar glavna zasluga je tudi ta koža, veliko izpremenilo. Zdaj ni nobena posebna težava v u, priti na vrh Triglava. Pot <'ez M tli Triglav, dosedaj jedaa najtežjih partij, je zelo izboljšana in olajšana, odkar so vsekane v skalo stopnjice in napravljeni -h lezni držaji za oprijemanie. Pet čez eedlo, ki veže Mali Trigkv z Velikim je zdaj popolnoma broz nevarnosti. Dj-čim je prej marsikateri čezenj jahal, greš s'daj lahko pokonc', oprijemajoč se za deb lo žico, ki je pritrjena na železne droge. Ta žica drži naprej po robu Velikega Triglava skoro prav do vrha. Nič nanj npgo 10 plan eskih koč je v okrilju Triglava, od katerih j)h 5 (najholjšn in najlepšo ležečih) pripada ,slov. p'aninskemu društvu", drugih 5 padaloma BD. u. 0<*. A'pecv reinu", deloma avs'rijsk-n-u turističnemu kluba. — Tudi v južni „zeltni" Štajerski je delovalo v tem Wu društvo vslic velikanskemu delu v trig'avskem gorovju. Svinjska podružnica je otvor Ia v vzhodaem d*du Savi' jek h planin ne; vrhom Mud'eakom (15G6) n Bos'iov-ctm (1590) na Goli, ki planini (1300) ,Moz<rsko kočo" Na ta nr-čin je }io*[ e'ilo tuli v tem lepem delu savinjskih planin turrstiko.
sednikom. „D-ahches VolksbUtta" sa brzojavlja sledeče: Danes s-šla se skupščina ne vidi Srbije v ugodnem političnem položaja. V notranjosti nekon-colidcvana, gmotno tekorekoč samo aiz roke v usta" a, stoji naša drŽava meida zopet na praga prevažnih dogodkov ca Balkana. Rizmer;e s Tar-Čijo postaja vedno slabša, kajti Turčija — v zavesti svoje zmagovitosti do Grčije — zatira iz nova Srbe, arnavtski napadi na srbsko zemljo so vedno pogcs'ejši in vedno večji, na meji se zb.rajo vedao Številnejše turške čete, katere cenijo danas ža na 30.000 do 35 O00 mož, in k tema se prid uži š i dejstvo, da postaja razmirje do B jlgarije čim dlje hladnejše V/rok je politična ljubrs aranost. Z lano je, da je sedenj« knezovo potovanje v zvezi z njegovimi dalekos*žaimi načrti, in bati se je, da jih uresniči, ne da bi dobila Srbija kompenzacijo. Ridi resae dobe jo žemtev kralja Abks»ndra zop -t n i-ložena. Veselje zbuja le započeto irjediajenjs Hrvatov in Srbov v A v dro Ogerski, ki se je nedavno zapečatilo s hrvatsko deputacija ob priliki blago-slovljtnja :. stav • tukajšnjega „Sjkola". Nadejajo se, da bode odpor Srbov na O^arskem proti namenom ogernke vlade glede cerkvene samostojnosti po dej vt-čji.
Francoska rumena knjiga obsega aicor zanimive, a voMncma že zaaue podatke. Najzanimivejše za nas so brzojavke in note, ki govcra o pl Iccm postopanja Avstrije in Rasije glede grško tardke voj^e in glede pomirjevauja razburja-ncsti balkanskih narodov. G.of Go!uchc\viki in grcf Mor w <iv 6e izrekata proti temu, di bi G:čija zajedla Kreto.
V Nemčiji bo ja zač:la m«j velikošolstvom velika akcija proti surovi razvadi daelovanja. Pru tepa uje za v iako mulonkDst, terori zesx korporacij ne cvete nikjer tako kakor v Nemčiji. Zato pa ni nikjer toiiko brutalnosti, omejenosti ia b-> Iasteg i gigterlitva, kaktr r,e- nemškimi vehkošolci. il».wada meozur in duel v se je ondi že teli ukcreain 11, da se ne up*io nastopiti proti nji niti pr >f J3 arji, ki so b Ii v prejšnj h stoletjih najhujši sovražaiki tah erednjeveši'.h oataukov, ki so sedanji d ..bi sramotni. Zanimivo je torej, da so nastopili dijaki charlottea-burV«a tehnike suni j.roti duelom ter hočejo ustanoviti dijaški častni sjd. Proti sodu pa sta nastopila rektor b Drolirstega vseučilišča in rektor cbur-lcttenbutške tehnike, Seš, da je tak sod provokacija korporic j m da so v pripravljalnem komiteja — socijalisti. D ^k< so si navzlic temu ustanovili častnic dno ilijp.ško društvo tor je postavili v varat, o — policije. Policija je torej v Bjelinu libe-ralaejša od rekto.ata !
Iz Brazilije.
Sv. Pavel, začetkom junija. 111.
Ubtaja v državi Bahia. Nad pci Uta že kliče Aatonio Cjnselheiro na boj pitti iul<b:,am in ziobnostana našega razuzdanega tata  Razkrit, z vihra-očimi lasmi in brado, zavit v dr lg;.i «3>ujevo  haljo,  z  razpelom   v roci
Ker fifm imenoval savinjske planine, je moja dolžnost, da se spomnim še moža, najboljšega spo navalca '<ga lepega .slovenskega planinskega sveta, pref dr Frinchaufa, častnega člana „slov. plan. društva', ki z veseljem pozdravlja vsak napredek dreštva, in je bil društvu vedno naklonjen v besedah in delih. Srčuo gi veseli, da so so z »čeli vender jedenkr?t r:.n:mali domačini za krasote svoje domovin«. Z..to mora pretrpeti ta značajni, nepri* strani-kt, veliki alpinist veliko bridkega očitanja od lastnih rojakov.
A ne ramo ca saviejoko planine in triglavsko pogorje se je raztezalo delovanje društva ampak tudi na vso slov^unko zemljo. 1 v Karavankah (Stol, B 'gunj&cj, R žioa, Gobca in dr.) i v drugih manjših g rskih skupinah, kakor v loškem, polho gr?jsktm gorovju, dolenjskih gričih, i na kraškem stetu je zazuarr.o-alo in popravilo neštovilno mnogo potov (bl:zu 300) Te podružnice js društvo ustanovilo ca slovenski zemlji: savinjsko, kamniško, radovljiško, in pred ne dolgim časom soško, katera bo postavila le t s pod vrhom očaka goriških gjr, Kraa, lepo ko:o. Pričakovati je, da se raz vije i vtem delu slovenskega gorskega sveta tako živahno in ene gično dolovaoje diuUva, kaker na Kraujskom v okrilju Triglava in v Štajerski v okrdju savinjskih planin.
T h , b ez. rtk;an9 jo delovalo  ,slov. plan.
stoji na čelu ne male trope fanatičnih privrženca? svojih, grozeč pogin republiki, v kateri baje tiči jedini uirok slabim gospodarskim razmeram bra-ziljskim in vedno razširjajoči se razuzdanosti. — O njega preteklosti ve se jako malo. Go.ori se, da je, porojen v Bahiji bil, s početka poljedelec, a vele i raznih druž nekih nesreč pal je v verski fanatizem. Glavni et*n ima sedaj v mestu C mu los (v drževi Bihi«), ropa in pustoši s svojim krdelom okolico, kolikor je doseže O moči in števila vojske njegove ve se malo zanesljivega. Govori se, d« ie v zvezi z monarhisti, katera stranka je po vsej Braziliji še jako močna, in ima na svoji strani duhovstvo. Istiaa je, da se je kocfiskovalo ž« ob lokrat orožje monarhisti'ne provenije ice, namenjeno mtiš *rn ter da so že več duhovnov postavili na hlad, ker so raz lec preocitoo delali propagando za Antona Cjnselheiro in grmeli proti republiki.
Ker vlada države li hu (izgov. B-.ija) ni bila sama kos Bitnim in nevarnim fanatikom, poklala je federalna vlada v Rio de Janeiro (Ri.i ds Ž.nejru) nekol ko tisoč svojih vojakov pod poveljstvom ge nerala Moreira C sar v pomoč. Dae 3. marca t. 1. prišlo je pred mestom Canudos do bitke, v kateri so bile vladne čete popolnem poražene in general M r> ira Cfsar ubit. Cjnnelheiristi posedli so ua to mesto Caaudos, kjer imajo, kakor že rečeno, sad*j svoj glavni stan. Vest o nesrečni bitki vzbudila je splošno žalost in pa aid nad monarhisti, o katerih zvezi s Coasalheiristi sa z vedno večjo sigaraoitjo govori. Razsrjeno ljudstvo razdejalo je do tal uredništva in tiskarne monarhvstičnih glasil, „Gazeta da Tarde", „Lbeidade" in „Apostola" v R o de Janeiro in „ C r.n m- ruo do Eitado de Sao Paulo" v Sv. Pav!u. Kjmuj je preprečila policija vejje naredi
Sedaj pošiljajo ee nove čete na boj, pripravlja se nova ouločilua bi ki. Govori se ravno sedaj, da bo 12 dan t m. od.oJil. Vlali so razmere jako nasprotne in nengedne. Na samo, da so Cjatiel-heiliati v C.nudes že po naravni legi jako zavaro vaoi in vešči vsem po'o m in zasedam po tamošnjih g zdih io m ' .- i i. so ob jednem tudi jako predrzni in pogumni, kar se o braziljskih vojakih n.kakor ua more trditi. Militi si ne morete vej i s<drge, kakor je tukajšnja soldateska V njej služijo subjekti najrazl čuejših narodov in krajev, beli, trto, mešane, stan, mladi, ravni, pohabljeni, da le zamere po tukajšnjem običaji puško na rami držati. O disciplini in vojaškem redu ai ne daha ne sluha. Ker je plača (3 Milrejse na dac) j -.ko p lIa, pomsgaio si ti Martovi sinovi na razne nepoštene načine do • otrebuih sredstev. D i s takimi ljudmi ni dosti upanja na zmago, je lahko umevno. Poleg vsega so še častniki aejedini in nsprotujojo dreg dražemu. Sedaoii zapovednik vladnih čet jo general Artur Oscar. Bojna osnova njegova je, obkoliti c jnselhftriste v Canudos. J j Ii ss mu posreči, je jako dvomljivo, kajti nad dva meseca h .di že kakor rračka okrog vrele kaše, vojaki desertu jejo k sovražniku m sedaj se celo govori, da se je poveljcištvu cdpovedal.
Odloćilue bitfce vse želi in se je zopet boji, kajti vsem j« še dobro v spomina strašanski padec br&ziliskih pip rev po bitki pri Canudos.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. julija.
— (Zopet potres!) Uboga Ljubljana! Komaj si je nekoliko opomogia, že jo je zadela nova nesreči. Danes zjutraj ob 6. uri 53 minut je bil tu nov,   sila močan potres, ki je naredd jako ve-
društvo, pa krepko in neumorno. Dela govore glas ni j « kakor reklamce notice v časnikih. Prav s tem si je pridobilo drnštvo spoštovanje. Po pravici ga lahko prištevamo prvim slovenskim društvom, kajti tako mnogo dozdaj mej Slovenci v tuko kratkem času ni storilo še nobeno društvo. Rizuu tega izhaja v zalogi društva „Planiski Veatnik" (letos že III letnik), mesdčnik, ki se razpošilja članom brezplačno.
Veliko krika in vika pa je prcuziočilo društvo v časnikih nasprotnikov, zlasti pri obeh sekcijah „ I'. a. Oe. Alpeovereina", pri celjski in kranjski. V raznih časopisih so ti prijatelji prirode (?) nesramno napadali mlado slovensko društvo, imenovali njegove koče „Tratzhiitten" in dr. .Slovensko planiBko dtuštvo" pa je imelo dosti hvaležnejšega dela, kakor pa odgovarjati na take napade; odgovarjalo je pač z neumorno delavnostjo. To je bil najbuljši odgovor, in na tak način bode društvo še v prihednjosti odgovarjalo.
S povzdigoaa »slov. planinskega društva se je pomnožilo tudi število domačih turistov. Z veseljem opaža vsak rodoljub, da se pomnožuje vsako leto tud: število slovenskih turistov i število članov „elov. plan. društvatf. Ia po pravici I Saj ljubezen do krasne rodna zemlje jo, ki navdušuje sinove matere Slovenije za taristiko.
liko škodo. Ta sunek je bil skoro tako močan, kakor oni prvi, v noči velike katastrofa prad dvama letoma; na srečo ni trajal tako dolgi, sicer bi bilo naše mesto zopet v razvalinah. Škoda, katero j« danes prouzroSil potres, se ee ne da ceniti, vender je gotovo, da so hišni posestniki jako hudo zadeti. Potres je trajal kacih šest sekand in je poškodoval skoro dve tretjini ljubljanskih hiš. Zlasti starejše hiše so močno poškodovane. Pri nekaterih jo zi-dovje tako popokalo, da jih bo morda celo podreti. Pri hiši št. 8. v Kolodvorskih nlicah se je podrl stranski zid, tako, da se vidi v stanovanja. Z mnogih bil so popadali dimniki in poškodovali strehe, tako z Lasnikove hiše, ki je precej razpokana, z re lu t nega poslopja, s Kašarjeve hišo, z Aaerjeve hiše in še z muozih drazih. Vseh skupaj se j« podrlo 105 dimnikov. Tudi na cerkvah je potres naredil precej škode. U:šalinska cerkev je nekoliko razpokana, križ na stolpa pa je popolnoma zvit. Na frančiškanski cerkvi eta angelja na stolpih zvita , jeden pa je izgubil železni venec krog glave. Istotako zviti so strelovodi. S trnovske cerkse je padel križ, šentjakobska pa je močno poškodovana. Najhujša so trpele hiše v notranjih prostorih. Z-.dovje je pokalo in ometa se je po vseh hišah toliko in v tako velikih kosih odkrašdo, da je sto in sto sob, katere bo treba na novo ometati in na novo slikati. /-< samo to bo veljalo atotiso«!e, kaj ša druge poprave 1 Z jlo hudo je poškodovano novo poštno poslopje, pri katerem je potres podrl stebričke na belostradi in „Merkurja" prem < k il, dalje dež. muzej, kazina, Scbleimerjeva hiša, nova Godčeva kiša v Ž dovski stezi, B^nediktova vila na Tržaški cesti, hiša štev. 57 na Sv. Petra cesti, Dob3rletova hiša v Trnovem, Maarerjeva hiša v Gospodskih alicah, Palazova h'ša na Sv. Jakoba trga in še mnogo dragih. Tudi naš lopi „Narodni dom" je močno poškodovan. V raznih sobah je omet razpoka!, v veliki dvorani pa je gornji del proti vrtu obrnjenega zida strahovito razbit. Vseh hiš ni bilo možno ogledati, zategadelj tudi nismo v stana pri -bližjo preceniti škod ; zli toliko je gotovo, da hišnim posestnikom velad te nove nesreče absolutno ne bo mogoče, ob določenem terminu vrniti dobljenih posojil. Žalostna istina je, da so ljubljanski hišni posestniki vsled velike kutastrofo vsi z malimi izjemami tako zadolženi, da jedva dihajo; današnja nesreča pa jih prisili, da se novic znatno zadolži'-. Opozarjamo pristojne faktorje ža danes na to, pričakuj, da pojdejo L ubijani na roke, da prebije tudi to novo veliko nezgodo. Pre bivaUtvo je bilo zjutraj zelo preplašeno, a se je zopet pomirilo; vender je več Ijadij nomadoma odpotovalo, zlasti mnogo tujcev.
— (Logaški vodovod in „Edinost".) Do* pisnik s  Krasa je  v „Hitnosti" ravnokar priobčil dopis,  ki obsega estre napada na deželni odbor kranjski,  in prav za prav na večino v tem odbora. Obžalovati je, da se objavljajo taki neosnovani ne-radi, ne da bi se stvar  natanko razložila,  ali pa vsaj zahtevala vestna informacija.   Potem se vidi vse v drogi loči, petsm se pokaže, da so deželni cdbor  vodili  pri ukrepa  z  dne  22.  junija t. I. Štev. 7147 najboljši nameni,  in da je bilo do cela nepotrebno, če dopisnik s Krasa radi tega capada deželni odbor, in če porabi priliko, da hujska proti mestom, češ, za te deželni odbor vse stori, za deželo pa nič. Omenjamo takoj, da je zadnje hujskanje argument, s kojim se pri sedanjem dežolnem odboru ne da ničesar doseči 1   Pustite  nam v miru naša ;m ■ ta, v drugsm pa vol.I t kmeta, ali duhovnika, čisto, kakor vam drago! — Zadeva pa je sledeča: V seji dne 13. svečana 1895 je deželni zbor k tanj-ski privolil  za vodovod v Zgornjem in Spodnjem Logttci, kojega stroški so bili takrat proračanjoni za 3 5. 0 0 0 gld, 30% prispevek, toda le pod pogojem, da privoli država 5 0% prispe* vek. Ta sklep je jasen in deželnemu  odbora so odkazane meje, kojih  pri najboljši volji prekoračiti ne snat. — Dae 10. junija 1897 pa sta občini na* znanili, da so bode gradil vodovod po razširjenem načrtu, kojega stroški bodo znašali 7 7.00 0 gld. Ob jeđnem sta občini  naznanili, da se je delo celega, razširjenega vodovoda že razpisalo, ter prosili tudi, da naj deželni odbor že sedaj nakaže 5 O 0 0 g 1 d.  V očigled tema, da je za deželni odbor  merođajen jedino le  sklep deželnega zbora, s katerim je bilo cbčinama Dolenji in Gorenji Lrgattc za zgradbo vodovoda s proračunjenimi etroški 35 000 gld., dovoljen 30% prispevek, iz deželnega zaklada, in še ta le pod pogojem,  ako država a
ineljoracrskfga zaklada dovoli 50°/, prispevek, — je gotovo, d* ima deželni cdbor dandanes veztine roke, in da brez novega dovoljenja deželnega zbora niti vinarja deželne podpore za v g vora stoječi vodovod prej ne more nakazati, dokler o b * i .i v Spodnjem in Gorenjem Logatci ne dc kažeta, daje privolil« država svoj 5 0°,# prispevek Kakor r -'« n<\ v teaa ozira je sklep deželnega zbora jasen, in deželni odbor nima moči, ga predrugačiti, /je bi tadi kotel! K«.»no tako je gotovo, da morajo brez vednosti deželnega odbora razširjeni načrti priti pred deželni zbor, ki je jedino opravičen sklepati, *li se tadi k pcmnožsai potrebščini nad 35 000 gld doveli deželui prispevek ali ne. — Na dnuo fctran pa je d: kazni o. da pokritje potreb š ine 77 000 gld. nikakor ni zagotovljeno in sicer tem manj,  ker  država  niti za prvotno potrebščino 3 5. 0 0 0 gld  ni še dovolila 5 0% prispevka, tako da ni dan pogoj, pod kojim bi smel deželni cdbor naktizati izplačilo 30°/0 deželne  podpore.   O »omi sta v svoji uit gi z dne 10. jun ja t. I. h-u-.«r trdili,  da bočeta delo v letu 1897 izvrš ti v tistem obs-gu, v kolikor bi bila na razpolano denarna Bredstva; toda ta okoiščioa stvari ne more pttdcugačiti, ker se tudi prvotna dela za vodovod ne motejo pričeti,  dokler ni definitivno odločeno, ali se ima vodovod graditi po prvem, ali pa po razširja-nem projektu. To je vender logično. Sedaj pa hočeta občini d*do v proradu ujenem zneska 7 7 000 g 1 d. oddati, dasi se država  niti z bejtd.co ni izrekla,  bode Ii  kaj   prispevala  bodi si h stroškom 3 5. 0 0 0 gld., bodi si h stroškom 7 7 0 0 0 gld. S to oddajo bi bili občini vezani, in vtegnili bi  priti v  grozno zadrego, mko bi država in dežela ne hoteli dovoliti prispevka tudigledsizvišane potrebščine.  ZntegadtJj, d« se preprečijo ne mesne kakmttete, odločil j-) deželni odb r,  da ob čini dola definitivno šu ne smeta oddati in sicer toliko časa ne, dokler se država glede svoje podpore ni izreUa. Da je bilo to pametno, o tem ni dvojbe! Crj se ima dopiBnik s Kr*Ha proti  komu pritožiti, pritožajo naj se pr^ti državnemu poslancu Ž.tn.ku, kojega ho [ o*ebao Zgcra.i Logičan j i z navdušenjem volili. Ttga posUnja naloga je bde, na Dunaji, kj -r je imel obilo časa, izpcslovati državno podporo. Oe ti nalogi m kos, — tega gotovo ni zakrivil kranjski dežolni od. ur. Sicer pa  so člani narodne stranke, kolikor jih sedi v deželnem odbora kranjskem, še vedno prepri čani,  da morata Spodnji in Zgornji Logatec dobiti prepotrebni vodovod, in v t*m prepričanji bodo omenjeni občini podpirali, Če tudi pri tem ne morejo in ne smejo prekoračiti mej že obstoječih s k 1 e pov deželnega zbora.  Končno pa se ne da prikriti, da tak dopis, kakor ga je ravnokar proti deželnemu odboru sprožil „Kradovec", prizadetima občinama, ki hočeta brez vinarja v roki pričeti delo za  7 7. O 0 0 g 1 d., več Škoduje, nego pa koristi. Posebno, če se pri tem brez vaace^a povoda buj*ka proti mestom!
— (Sklep šolskega leta na tukajšnji o. kr. nižji  gimnaziji.)   Nižja, gimuazija  je danes sklenila šolsko leto.   Slovensko izvestje obseca od lomek  lati- nk'i slovenskega slovarja na poka. (e stavil Fr. \VieBthaler in šolska poročila, šlo je obiskovalo '220 učeneov.   Po narodnosti so bih razven  jednega  Madj*ra  v*i Slovenci. Spričevalo I. reda z odliko je dobilo 25, I. reda 144, H. reda 24 in III. reda 8 učencev. Ponavljalna izkušnja se je dovolila 25 učencem.   tJjleko leto 1897 /98. se prične 18. septembra. Na novo vetopajoči učenci vseh razredov se morajo »glasiti, spremljani od starcev ali mili n<.rn*stni«ov, dne 15. eeptembra pri gimn invnateljstvu v WaIdherrovi hiši  z rojstnim listom in šolskim epričevaiom zadnjega leta.  Kakor je izvestje elovensko, tako bi morala biti tuli spri če vala slovenska in obžalovati je, da se še vedno v zveličavni nemščini spisa jejo, daBi so namenjena slovenskim učencem.
— (Zgradba novih hiš) Pri nekaterih novih zgradbah se je opazilo, da 8'aibmska črta in nivel nista povsem pravilna. Da se takim nedostatkom v okom pridu, določil je mastni magistrat ljubljanski, da morajo graditelji, kadar nova stavba despe do viš.ne cestnega nivela, v zmislu § 36. etavbinskega reda nemudoma to nnznaniti mastnemu stavbinekemu uradu, da zamore Ii-ta znova presoditi, je-li stoji stavba v atavbinski in nitelski črti ali ne,
— (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Koncem meseca jumja so oglas h, oziroma faktično opustili
\ obrt, in  sicer : Jos  R^do.'f Mdic,  tiskarski obrt; [ Mlakar Terezija,   izdelovanje perila,   Cark Marija, prodajo sadja; Zakrajšek Andrej, kovaški obrt; Klun
Marija, trgovino z maslom; Knerler Franc, vrvarski tbrt; Kramar Jakob, krojaški obrt; Premru Marija, nrodajo sadja; M -ichmauu Mana, krojaški obrt; Bosinaro Ljudevit, brivski obrt; Tavčar Katarina, bracjarijo; Kaiaer Franc, trgovino z lovskimi po trebščirami; Škoda Neža; braujariio ; C zerle Josip, sejmarstvo z molitveniki; U.':ak Frančiška, braoja-rijo; Ll.m-k Josip, trgovino z gajželjniki, vrvarskim in jermenarskim blagom; Narnar Marija, prodajo ž«vil in trgovino z vinom in pivom v steklenicah; Tt,maa Maeija, trgovino s špecerijskim blagom; Ho n gicbrridt Viktor, trpovsko aaenturo; Kipu i Andrej, pekrriki obrt; Rb č Neža, rrodajo sadja; Rozman Ivan, branjartjo; Rjdholzer Nikola, uraraki in opt karski obrt; Triak Aaton, kramarijo z mešanim blagom; Sto.klinger Konrad, prevažanje blaga.
— (Slovenski mariborski gimnazijski abi-turijentje) prirede s prijaznim sodelovanjem gg pevcev m tamburaša v mariborske čitalnice v so boto, doe 17. julija t. 1. pri BGambriau" abitn-rijnntsko slavnost. Vipored: A Koncert. 1. A. Nedvd: „D iaškaB, mo^ki zbor (tenor solo). 2. Vel. Bviglio: .Bugarski napjevi", tamburaški zbor. 3. Gj Ivsenhut: „San", moški osmeroapev (bari ton-solo poje dr. B -ia Stuher). 4. S Katkič: .S bfgom mor**, tamburiški zbor (brač snln). 5 J pl. Zaje: BCunčioa', moški zbor. 6. Zaje Farkaš: Pot-poorri iz opere „Nikola Šubić Zrinjaki", tamburaški zbor. 7. A. Hajdrib: „V tihi neč-, moški čvetero spev. 8 J. pl. Z»jc: „ Hrvaticam", tamburaški zbor (brač solo). 9. A. Foerster: ^Pobratna'ja1*, moški zbor (bauton solo poje dr. B»la Sfnhec). B Prosta zabava z razni ličnim vzporedom. Začetek točno ob 8. ori zvečer. Vstopnina 30 kr. Op Ker je cisti dobiČtk namenjen novoustanovljeni „Podpcrai zalogi za slovenske visokošolc-* v Gradcu", se pre-plačila hvaležno HnrHi^rn^jn.
— (Sevniško brežiško učiteljsko društvo) priredi v naJelio dne 18. t. na Vidmu v nporain svojega 251etn»ga delovanja slavnostno zborovanje po Bledtčem vsporedu: 1. Ob 9. uri maša v žup-niški cerkvi. 2 od 91 a do 11 ura pevske in god-b ne vaje ; tovariši nepevci in gostje ogledajo si v tem stalno razstavo nčil v meščanski šoli v Krškem; 3 ob 11. uri zasebno društveno posvetovanje; 4. eb 11 */■ ur» Simonino zborovanje (slavnostni govor k. nadočiteij M*šiček) ; 5. ob 1. uri bpoket v gostilni g. Zaebmauca (».uvert za csfbu 00 kr.); C. 'd1;? uri koncert; godbo preskrbujeta rajhr-nburški godbeni in videmski tamburaški klnb z učitelj-k>m pivskim zborom. Pri konc-rtu ni vstopaine. Ker ne razpošilja dru-t o posameznih vabil, vljudne prosi odnor, da se smatra s tem ob-v»-st«lom povabljenim vsak, posebno pa vsi bližnji rodoljubi.
— (Pogreb nadškofa Zorna ) Ob mnogošte vilui udeležbi tfici alnih krogov,  duhovščine in ob činstva je bil včeraj  dopoludne v Gorici pokopan kneRone.d.^k' f dr. Zorn.
— (Tiskovna pravda) Slovenski duhovnik B.idin t^žil je razupiti laški list „Corriere di Go rizia" radi žaljenja na česti. Za razpravo je bilo delegirano porotno sodišče v Z*dru. SC »rriere di Gorizia11 se je proti tem f rdo . 1 ua najvišje sodišče, katero je odloČilo, naj se vrti obravnava pred porotnim sodiščem na Donsji.
— (Razpisane službe) Pri okrožnem sodišču v Novem mestu v oktobru t I. naesto kance-liiftktga ravnatelja v IX  čin razredu in mesto kan-eel»jsaega predutoj^ika v X   čin. raze. z zintemizo vnnimi  dohodki.   Prcšuj^ do dno 1   avgusta prid-sedstiu okrožnega sodišča v Novem mesrn. — Na jedaora^.rfdnici v Prežganji  učno mesto z dohodki IV. plač. razreda, funkc. pnklado 30 gld. in prostim stanovanjem;  na jednorazrednicah na Sv. gori (želvau. postaja Sava) »n v D o I i b učni mesti z dohodki IV. plač. razr, 30 gld.   funkc. priklade in proutim stanovanjem.   Presoje ra vse tri služb do kote* meseca julija okr. šol. svetu v Litiji. — V oktobru t. I. pri okrožnem     d šču v C e t j i mesti kancelijnkegi ravnatelja v IX in kanceiijskega pred stojoika v X  čin. raaredu. Potrebno je znanje cbeh deželnih jezikov.   Prošnje do dne 1. avgusta prud siditvu okrožnega sodišča v 0*1 j i.
* (Stradaleo Succi) so produ ;ira zdaj v Vo roni. Ker mu Vemn^zi aiso prav zauoali, mor«l se je dati zazidati. Stradal je zazidan 10 dmj. Ko je začel stradati, je t*ht»l 72 klg, zdaj, po preteku 10 dni), tehta samo še 6G1/* klg Ko so ga izpustili iz hišice, v kateri je stradal, je bi! Succi še tako čvrst, da je telovadil in naposled šo jahal. Zdaj bo Sacci še 14 dii-i ntradal
" (Predrzen tat)   Z brzovlakom na preg Harkov Azcw vozilo se je to dni več dam, mej ka terimi je bila jedna posebao bogato oblečena. Po noči, ko so dame spale, se je jedna  izmej njih hkrati   zbudila  in   videle,   da   je  bogata sopot niča   neki   drogi   dami   vcela   denarnico. Na prihodnji postaji eo obveščeni orožniki prijeli tatico in jo peljali v neko sobo, kjer so jo ženske pre iskovale, dočim soorežniki stali pred vratm*. Hkrati ee     začni vik iz sobe. PreinkajoČe Ženske so bile našle, da je tatica — moškega spola.    Z .goale so krik, katero priliko je porabil tat, da je na pol gol zbežal, tuli orožniki so mu bili za petami in so ga ujol'.
Knjilovnost,
— .Popotnik". Št. 13. Vaabina : Ia .Zaveze slovenskih učiteljskih dnštev*. — O metodi pouka v spi8ju. (L. Carnej.) (I) — Ciril in Metod. (D. L^fljak i 1 — Ljadsko šolstvo na Ruskem ia ,V*e-rosssijtikaja vvstavka" v Nižjem Novgorodu. (Lj. St>asny) — Slovstvo. — Društveni vestnik. — Dopisi in 'asne vesti, — Natečaji.
— Unsere Monarchie D e oit^rreichischen Kron ii*der znr Z-sit de« 50 .ii'irig^n ftV*giraaszs-Jnboilim Se Majerstilt de^ Kaisers Franz Joaef I. H efatttgpgebefl voa Jaiias Lanrenčfč. V^1"' *g : Georg Sxuhoski k. k. Uuiversita »bucbii idler. Wmi. In 24 H-ften a 1 krone. — III zvezek krasnega jub lejskega dela prinaša v sliki ia v h >->e ii staro-slavno kraljevo meato, zlato Prago s Bvojimi 100 stolpi. Najlepše izmej monumentalnih s'avb stare in nove dobe vidiš na 12 krasno izvršenih sdkah, katera vsaka tekmuje glede u<netniške popolnosti, glede čistote in zanimivosti z drugo. Slovanska Praga je naša Meka, in vsakdor fie zateka vanjo z ljubeznijo. Kdor je še ni videl, izpezna jo iz tega zveska, Vdor pa je bil že v nji, obnovi nvoje spomine. T kst je oskrbel prof. dr. Jf. Gutb — DjIo se innffl naročiti v vseh v-čj h knjigarnah.
— „Narodna misao". Z\ ujedinienn hrvat-uko i srpsku ^kale-janku omladinu izdali J ivan P. Banja ni a, Milan K os t i d, Ivan Lorkovič, Du-šau Man g jer. Lav Mazznra in S^ntozar P r i-bifievi<5. — U Zagrebu. Tisak Duim^ke t>skare. 1897. — Vsebina: Zagreb, na Uskrs 1397. — Gjui-o D-anič o —M sao vodilja Srba in Hrvati. — R-.čki. — HiatnriJBko državno jiravo. — Sjeni. — Naša psiiv. Ta 350 stranij obsezajoči in na naj-ii iejšem papirju tiskani almanah posvećuie mladioa: Narodu Hvone hrvatskog i srpskog imena. Stane 2 kroni. Tj vniesnamenito delo toplo priporočamo vsem jugoslovanskim rodoljubom iu rodoljub-kinjam, alaati pa slovenski akademski mladini v rcnno proučevanje !
Brzoj a^TT-lsie-
Bled 15. julija. Davi malo pred 7. uro je bil tu močan potres. Smer: cd juga proti severu.
Kozje 15. julija. Danes zjutraj je bil tu potres.
Kranj 15. julija. Ob !(l7. uro zjutraj se je primeril srednjemoČan potres.
■'rSko 1"> julija. Ob 7. uri smo čutili G sekund trajajoč potres s podzemskim hučanjem.
Maribor 15. julija. Zjutraj je bil tu rahel potres.
Postojina lr>. julija. Danes zjutraj ob 6. uri 55 min. je bil precej močan, primeroma 7 sekund trajajoč potres. Škode ni nobene.
Sk;of|a Loka 15. julija. Pred 7. uro bil je tu močau potrt8. Z mnogih hiš je letela opeka, na raznih hišah je popokalo zidov je. Ljudje so prestrašeni bežali iz hiš.
Trst 15. julija. Danes zjutraj je bil tu precej močan potres. Trajal je 3 sekunde.
Z Igorje ob Savi 1">. julija. Danes smo čutili dvakrat potres. Prvi ob 4. uri zjutraj je trajal komaj jedno sekundo in je bil rahel, dragi, ob 7. uri, je trajal 3 sekunde in bil skoro tako močan, kakor pred 2 letoma. Ljudje so preplašani hiteli iz hiš   Škode ni.
Dunaj 15. julija. V današnjem večernem listu „Neues Wr. T*gblattM pravi odličen strokovnjak, najbrž prof. Suess, da današujega potresa smer iu narav kaze, da je pričakovati izbruha Vezuva. Po geoloških izkušnjah sodeč, se utegne eiupcija Vezuva že jutri primeriti.
Dunaj 15. julija. D mes se je začel štrajk nemških občin na Češkem glede izvrševanja opravil v prenesenem delokrogu.
London 15. julija. Velevlasti so pozvale sultana, naj se izjavi, vzprejme li mirovne pogoje, kakor so jih določili poslaniki, ali ne. Sultan zahteva zdaj le 6 milijonov funtov odškodnine.
Narodnogospodarsko stvari.
— Posojilnica v Kranjski Gori. Pristooilo je 34 '/ 1 u.'-, ik'.v, izstopili so 3 zadružaiki. Število zadružnikov kcne*m 1896. lata 110. Prometa: eprejemkov 28 368 gld. 97 kr.. izdatko/ 27 90S gld. 20 kr., skupaj 56 277 gld, 17 kr H.ran.lnih vlog se je vložilo 143*rat 2;J 270 gld. 30 kr., vzdignilo 88 ju Bkupaj 58trat 13 270 gld 57 kr. Strvnje a prejšnjimi vlogami 24.371 gld. 19 kr Oor-'Mc.j je naraslo 726 gld. 58 kr., ki eo se pripis* e h glavnici in j ■ torej koncem leta hraniluih vlog 25 097 glj. 77 kr. Posojil se je dalo 54krat, skuhaj H,4l6gid.t vrnilo be je 14krat 2587 gld. 59 kr. St» «j«s a prejšnjimi 22 729 gld. 2 kr. Čistega dobička je 250 gld., ki se dene v rezervni zaklad. Ksćarvni zaklad znaša 335 gld.
29271 gld.    r>v» kr. 1   . —
21 . —
12
Darila za „N&rodni Dem".
1^~x X XII. laka« ..lira j«*i»t"*«il*«» «lt-ii->.»> «*«•».
Promsek
Donesek gospi D. za mesor april   . .
Doneski za UMN  m »j; pl.u\ili bo ?t  p  n  d»me in pospodje: Fr. Ctonriiik, Ferali Bouvan H dr. Ivan
Tavfar. ;i H       . skupaj.....
Dr A FarjanftM, I. Gogota, Fr. Kollmann,
J  Lozar, I. Murnik. M. ri.-teršmk in
TJ. pl. Trnkoczy, ii 8 rW., skupaj . Dr. vitez K BMwm, I. G«»rup, Fr Mally,
dr. Fr. Munda V. Rohrmaun in S Ru-
tar, ;i 2 gM., skupaj......
A. Hayr. J S. Henedikt, O  Dot.la, P.
Prahsler, J. IhiHV-, A. Oogola, I Ori-
car, M   Kloin, dr. J. Knsar, E. Lah,
J Martina*, I. tffjaft, H. Milic, O.
1'irc.  K. Ph*G,  L. 1'irc, K. PIeiweins,
K. Pleftko, T. Povfie, A  Prosenec, J.
BodaV, A Skalierrn'', A Stor. dr. Fr. Te-
kavic. S Treo, J Velkovrh, J. Viftnar,
K. \Yeh.-r, A. Zajec   dr. Fr Zupane,
M. Zupane in K. Žagar, I  1 gld,
Rkupaj...........
Fr. Ban, A Bartel, I Bonafl, I. Friaeh,
J.  Jenko,   J   Maček,   Fr. Stare, I.
Šubie, A. Tnvrar  in A. Trstenjak h
60 kr., skiipnj........
Iloncski za mesec junij; plaeali fo /'e. p. n. d«me in gospodje: Fr, Goriftnik, Kerd. Sonvan iu dr. Ivan
Tavrar, a ~> gld. skupaj.....
Dr A Ferjanf ič I Glogom, Fr Knllmann,
J. Loaar, I. Murni k, M. PleterSnik in
U. pl. Trnknczy. a .'t *?ld , hkupaj . Dr. vitez K. Hleiweiss. I. Gorup Fr. Mally,
dr.  Fr,   Munda, V. Kohrniann in S.
Kutar ;i 2 gld . skupaj.....
A Bavr, J. B Banad kt, O. Hotela. P,
DralisU-r, J. 1 >ulTe  A  Oogola. I. (iri-
čar. M. Klein, dr. J. Rnlar, B. Lah, J. Martinak, 1. Uejafi. H Mihe. 0, Pire,
K. Pire, L. Pire, K Pleivveiss, K Plt-£k<», T. PuvSe, A. Prosenec, J. Kode, A. Skaherni-, A Btor, dr. Fr. Tekavćir, S Trto, J. Velkovrh. J. ViSnar, K. \Veher, A. Zajee, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K Žagar, a 1 gld., skupaj Fr. Pan, A. Purtel. I Bonač. I Friseh, J. Jenko. J. M.ieek. Fr Stare, I. fin-
l.ie, A Tavčar In A. Tratanjak, k .r)<) kr.,
skupaj.......... b    » —
Skupaj   .    .   .   'J'.il 1 ■ gld. iiy kr. Opomba: Vsem tč. p. n. darovalkam in darovalcem, ki v idanjih, za drnltvo toli  težavnih časih vendar-le Se Vltrajajo, na njih požrtvovalnosti najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 13. julija 1H97.
Odbor „Krajcarske družbe". Meteorologično poročilo.
Viftina nad morjem 30i>,v> m.
32   „ —
5   . —
15  „ -
21   , -
12   . -
32   . -
		Stanje
	Čas opa-	baro-
"s —>	7ovanja	metra
		v mm.
1 5	D, zvečer	7H-_'-7
15.	7. BjntraJ	
n	"2. popol.	731 7
ratura v C
Vetrovi
Nebo
dež
VJ<;krina v mm. v
24 urah
4 (j
Srednja vćerajfinja  temperatura  1540,   za 4 3'' pod nornialom.
borza
dnu 15  julija 1897.
HV'^pni drt.avni dolp, v cotah .	. 102	*!d	10 st
bkrpni dr*»vui dolj: w »rebrn	. 102	9	25
avstrijska zliua ruuta ....	. 123	?	25
aciitrijuka kronska run »a 4'/» •   .   . .	. 101	*	20
	, V/2		«0 .
Oreraka kronska routa 1",,    .       , ,	Mu		20 ,
avsero-ogertko bnnčue dulaice	. y53		
Kreditne delrice .......	. 3ti8		75
			60
Remftki drž. bankovci «a 10o cmr*	. o«	|	»iT- , '3
20 mark   ,......,   .   . .	11	•J	
tO frankov........	, 5		• V ,
		m	55 ,
	f»		fi5
Dn«5 14. julija 1807.
!•,', državne sro?ke \*. I  ISM no ^50 frlr?. 157 gld.
:>r«avne »rt*ke i» I. 1h«; po 100 «ld..   . 189 „
Hr.nava r«j». srečke 5' „ po 100 fld.   .   . IM g
Keal). ohC. avstr. #V»*/i                hat«    . M* ,
Kreditne »re^ke po 100 C[id...... 20O B
Ljubljanske srečko......... 22 ,
Hudolfove snčke po 10 |M...... 25
skrite anale a vita. kvmJu m i««) n»id..  . l.r8 F
r-iut)*( a v-dr» i it. velj. 170 »Iti a. v.   .   ,   . 477 w
r.O Irr.
25 ) 80 . *
m .
25 , M .
26V.
Važno zx ljubljanske obitelji!
V najem se odda dvoje lepili meblovaiiih
poleteli stanovanj
v gradu , Brinje", na 50 minut od Ljub'jane oddaljeni Groaupoljakl postaji. Na razpolago je lep velik vrt m kopališče.   Nujemftčina primerna.
Ziradi ujroilne železniške zveze z Ljubljano zh ljubljanske obitelji zelo ugodno.
Vrč pove lastu k Ign. Valontlnčld V LJubtlanl Sv. Petra oesta it. 73. (1020—1)
Vzprejme se mlad, izurjen in zanesljiv
■vrtnar.
Kje? pove npravnifttvo „Slov. Nar.u. (]r,i«_2)
Stanovanje
v III. iiH4l*tro|»Jf   na VrtaČl   ».«•  o<I«lta H I. a akiinIoiii  t. I. (9M1—F.)
Več se izve pri F. Supančiču, Rimska cesta 16.
S A. NT AL od MIDY. Zatre Copata, kubebe, vzbrlzganja.
^ t/i V f\ O/.tliavi iztok v 4^ urah — Ponebno f*^ u<'i u kujoč  pri mehnrskih boleznih «"-itTw-«■ ■'V *''"'".-■ ] 111 povzroči sčisčenje najbolj f •> j kl,lne vode   Kt,t Jamatvo i^.Jf ^.r/VtJ^ifv^ J ima vsak toboldeo ime V__>
Zaloga, 8 rue Vivienne. Pariš
in v javnih lekarnah Avstro Ogrske.
Ces. Pt. avstrijske dfeg držarne železnic;
Nedoseženi
so in oKijtii.jo vedno
Premier-*bicikli
ker so le ti jedino Iz
^ HelicaS-blaga
izgrajeni in združujejo
z največjo trpežnostjo popolno precizijo (666-12)
najboljšo konstrukcijo in najlažji tek.
ThePfeniierCycleColtd/Hlllrc:;er)rtert
Tovarne:
■ frli (Eger)     4 ovrnhi lloo«a
(ČVfiko). (Angleško),   (pri Nonmnergu).
Letna prudukeiia r. muhi knuiailov. — Katalogi hroz-|dmiio in post ii i ti e> prosto.
Bansoprodu jo ar.tt Krim jmUo ima
Fran 0"Lxd.erx
v Ljubljani, na Mestnem trgu hiš štev. 25
Izvod iz
oznega reda
Odlio«! Is I.|nb?|nne (inž. kol.).
Protra cei Trbli. W-l
Ob \2. uri A mlu. po u<»i ucobnl vlmk r Trhl*, n*lj>»)5, Oal> tbo .
i j -i-* •• /aH oh Jazom, tiiomoit, 1 u-.--v Curili, GonoTn, I'.r v. e** Hlain-Kotrliuff ▼ Htmyr, Lii.c, n« Dtiit*) vit Amataltin. — «>b 7. ari b min. »jiitrnj uuoliul vlak » Trbl«, Poatkhel, H<>Mik, Ciln.no, Knu anti*. f»»t«, l<jnbno, O'inuj ; ć*>m Scl*th>»l v 8»lnoi(r»>d, Ml Klnin-Rnifllnif v Btever, I.im-, Huilnjovlo«, Plaenj, Marijino vari, K*b, Kr^ncovo vari, Karlova vari, Prav«, I.ipako. — Ob 11. urt M min dopoludua oiohtil vlaki t Trhii, PoDtabal, Raijali, Ceovao, I.Jahno, .Sclathtl, Dnnal —Oh 4.nrl V min. popolndne aiohni vlak v TrlU, Haljik, Caloveo, Frameaifnata , l.>-ii"ii> dea M. 'b '-»i v s- .lm tfrail. I.nnd-Gaataln, /ali ob iaanru, lnomut liraKmia, Turih, O"nevo, Parla i ćea KlniiiRaiHlnir v *'oyr, Glno, Radeja-vloe, PlanuJ, Marijin« vira, Hab, Kranonv« vara, Karinva vara, Prairo, Llnaho, l'-uia] vla Ajnutnttnn. — Ob f>. uri 3!) min. popoldno oaohni vlnh v Leico-Ttloil, (Ia nh naileljah In praaniklh.) — Oh 7. uri «6 min. »v,-,,, Oiobui vi >h i   l..- —, ■> 111 ■>• i
Proga v Novo meato in v KoAevJe.
Ob 6. uri Ift min. ajntraj maiaiit vlak. — Ob lt. url Alt min po. poittdn« qi.mh.iii vlak. — Ob 8. nii 80 mm  avaAar m««anl vlak.
1'irltMnl   V   I.jubll rtri«» ijni. kol.).
Proa-a li Trbli*
Ob 6 ori KS min. ajutra] otohul vlak ■ Dunaja vla Amitolton, BolnoRrada, l.tn.Mi, rStnvra, (^mundana, Itohla, Anitoea, 1'arUa, Oanavo Cnrilia,   Hragonoa,    Inomoata,   /.ella   ob   J«b«rn ,    I.Jnbna     Calovua,
l'.-ljaka, Krai,r..!i.'.,(>t« — Ob 7. uri AA mlu. cjutruj oaolini vlak i% i......
Hlada. — Ob 11. url 30 min. dopolutli e oaobni vlak« Dunaja vla a......,it.,,,
Karlovih varov, Heha, Marijinih vari v, Planja, HndaJn-Ho, Hulnograda I.inoa, 8teyra, Pariia, Ganeva, Otiriha, P. a janoa, Inomoila, Zella ob Joaaru, Laud-Oaaiaina, IJubna, Calovoa, Idi oa, Pontabla — Ob t. url A7 min. popolndne oaobui vlak a Dunaja, l.iir. a, Selathala, Baljaka, Uolovoa, Franaanifaite, Pontabla. —Ob P. uri (i Mi? . avan«! oaohni vlak a Danila vla \i •«!,-•.:„:■ in l.i-ii.i..,. I« i.f B:«..tf», Pr&cre, Krancnvih varov Karlovll. varov, Ileha, Marijinih varov, PNnja, Hnda|avio, Linoa, Hlayra, Hidnoicraila , Hotjaka OaUvca, PnnKhl* —Ob 10. url 2A> minut avauor oaobnl vlak 1» Leaco-Dled« (Ia oh n  .I.• 1 j     in praznikih )
Proa;a ts Noveg-a meata In Is Kodevja.
Ob 8. urt 19 mm. ijutraj motani vlak. — Ob t. url 83 min. popolndne maAaiii vhk. — Ob 8. url BA ralu. av«6ar metani vlak
JilllO«!   Ia   V)-ii;}!iMi,< (drž. kol.) ♦ HtallltlllK.
Ob 7. url t8 min. >jntraj, oh a. url A min. popolndne, ob e ar't «0 min. tvočtr, ob 10. uri 96, min. iveaer, (Putledujl vlak le ob nedeljaL> In praaniklh.)
Prltiud v L|nMgtauo (drž. kol.) U Htaiuitlkn.
Ob fl. url Afl min. ijutra.1, ob U. uri B min. dupuludne, ob 6 nrl 10 min. avavar, ob 0. urt fift min. tvaiier. (Potlednjl vlak laob nadaljab in praaniklh.)
Privaten uradnik
isvefban v navadnem manipnlač.nem in knjiijovodskem poslovanju ter vešč. slovenske, hrvatske in mmiftko korespondencije, iide ia popolndne, t. J. od 3. ure dalje primernega dela.
Ponudbe pod naslovom ,,Privaten uradnik" sprejema il prijaznosti npriivnistvo „Slov. Naroda".    11017—2)
Poštni praktikant
w.jiim\{»ar   ««'  pri  e.  Ur, powtiieiii iinii.n v <«i'0«ii|»ljcill. (1006—8)
Trpvski pomočnik
izurjen v manufakturi. 19 I^t stur   iS«*« »111*1»©. Ponudba pod ^Trgovski pomočnik št. 1015"
na upravniStvo „Slov. Naroda". (1015-3)
■ ■ ■ mm [ 1005—3)
Usnjarijo
z vso potrebno opravo, ntanovanjem in vrtom v prijaznem mestu na Kranjskem, blizu železniške postaj«, se radi bolezni takoj v najem odda. —
Kje? pove iz prijaznosti npravnidtve „Šlov Naroda".
T gostilni „Pri zlati iT
doh6 se vKiilc <lnii
raki.
(929—7)
S spoštovanjem
Franjo Rozman, gostilničar.
** firmo
priporoma po nizki ceni
.Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Kupčijsko naznanilo.
Todpisani usojajo      slavnemu oln'instvu j:iviti, da sa bodo
velika mesarska obrt
dne" 11. t. m. zamrlega gospoda Ivana Ta.grra v jednnki meri in z m spremenjenimi sredstvi
nadaljevala
in  slav. ob'-inst u tudi v prihodnje dobro  in solidno postreglo.
Z odličnim spoštovanjem
Ivana Jagra dediči.
V Ljubljani, dne 14. juliia 1807. (1085-«])
Najtečnejša umetna hrana otrokom
je, kakor splofino priznavajo zdravniki, popolnoma Nkrobn proMtn
Frana Giacomelli-ja
I. dunajska otroška redilna moka
dobavitelja društva c kr. državnih uradnikov avHtriJBkih
XDui.ria.j, 221^7" X, lEoloert Ilamerliarjgasss 1. Ogromna mnoilna spričeval m prlBualnln plaena«
fmjr Velika fikatlja H0 kr., majhna 4,r> kr. -«»0 (880—10^
EalOga pri p. lekarnarju H. Hff«rdet«ebIlieKer-Ja .pri zlitem orlu" v l.jni.l |anl.
Preilraiov lr«       tč.   Dalje v vseh lekarnah in drogerijah._
K-       3rrn.elk:3.1 *
Coch, Moravska >f
M c. k. priv. tovarna brizgalnic, cevij in kmetijskih strojev J+
M priporoča (914-5) IV
V, V.
-K
^ vsake vrste brizgalnic, cevij za ognje- $ +<   gasna društva ter kmetijske stroje jj
M po najnižji ceni tudi na obroke. ^
I« Podružnica: R. A. Smekal v Zagrebu.
izdajatelj in odgovorni nrednik: Josip JNolli.
Lastnina in tisk „Nilrodue Tiskarne".
05