VljTMjl lioHnild dnerrfk ▼ Zdnftodh to&Tftfc. ▼el* sa solo Uto......jc.HjM Za pol ........««-m.$3.0I Sa Htw York oelo loto.....|7-0* Za Inozemstvo c«lo leto. ...$7.0§ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki «L*FO»: S87f COKTLAHDT. Entered ae Second Olam Master. Septmber fl. 1MB, a* the Fort Ofiee at N«w York, M. Y, udar the Act of OoBgion of KtfOh 8, 187». TELEFON: 4687 OOBTLANDT* HO. 125. — ŠTEV. 125. NEW YORK, SATURDAY, MAY 28. 1921. — SOBOTA, 28. MAJA, 1921. V BOJU PROTI PROHIBICIJi 200.000 LJUDI BO KORAKATA V PARADI "MOKEAČEV". — DELOVANJE PROTI - SUHASKE LIGE. — PROKLAMACUA V NEW JERSEY. I'roti suhaškc lipe so bile ustanovljene v raznih mestih New Yorka, New Jersey in v drugih deiih vzhoda, d oči ni se je v New Yorku objavilo, da se bo najmanj dvestotisoč ljudi vdeležilo dne 4. julija proti-suha^ke parade. Proklamaeija v ntilu Napoleonovih buletinov je po celi državi New Jersey razširila državna proti-suhaška liga, ki je objavila, da "se je vojna pričela". Nekatera izmed gesel so naslednja: — Stvar je v vaših rokah. — Napravite konec prohibiciji. — Vi imate moč v rokah. — Napravite Ameriko svobodno. Pristaši osebne svobode bodo privreli v to mesto dne 4. julija iz .Springfield, Mas.; Hardford, Conn., in iz drugih krajev, kjer še vrdno tli plameuiea osebne svobode. Tako se glasi v poročilih, ki so dospela v glavni stan proti-prohibieijske parade. Organizacija je napela vse sile, da dobi čim največ vdeltžencev ter napravi parado za tuko ogromno vprizoritev, da bodo tudi politiki postali nanjo pozorni. Frank C". Drake, generalni ravnatelj protestujočih množic, je rrkel, d* prihajajo prošnje za mesta v vrstah tako hitro, da je morali) organizacija povečati svoj glavni stan. Rekel je, da bo jedro armade obstojalo sieer iz pivcev, da pa bodo v sprevodu korakali tudi številni pristaši notranje aplikacije vode, to je abstinenti, ki so — omenja, da je treba pustiti močnejše pijače onim, ki si jih žele. Oblasti v Porth Ambov so vprizorile več nr trajajočo preiska-\o glede tega. kako se je mogel Anton Lessuii, bivši bartender, napiti v Middlesex* okrajni jetnišnici. Zjutraj so ga pregledali v njegovi celici ter videli, da je popolnoma trezen. Popoldne pa so ga našli bzečega ua tleh celice, do nezavesti pijanega. Ječarji izjavljajo, da ii:ora biti to slučaj avtohipuotizma. (Sedaj, ko jc pijača tako dragaT bi se marsikdo rad na tak način napil, kajti to j«. najbolj poceni). — Trdi se, da se Lassun lcliko brez kapljice pijače in le s pomočjo svoje volje lahko tako napije, da ne more več govoriti. Natančnejša preiskava pa jc dovcdla do aretacije Williama R«*ida, šoferja, ter W. Ha m ponija, salunarja, katera se dolži, da sta vtihotapila žlahtno kapljico v jetnišnico. PLEMENSKI SAMOMOR ZAMORCEV AFRIŠKA PLEMENA SO PRIČELA IZVAJATI PLEMENSKI SAMOMOR. — DOMAČINI SO SITI ŽIVLJENJA IN HOČEJO IZ-UMRETI KOT NAROD. London, Anglija, JG. maja. — Frederick W. Migeod, član — J»raljeve zemljepisne družbe ter Kraljevega aniropologičnega zavoda, se je ravnokar vrnil z dv»*h potovanj preko ekvatorske Afrike pd ene obali do druge. V svojem pogovoru s poročevalcem newyorskega Times je Mi-geod navedel posaireinosti značilnega slučaja plemenskega samomo-ta Cela plemena domačinov se selijo od roba veiike Saharske pušea-\e v smeri proti obali v bližini izliva Kongo reke in ker jim je zma-r jkalo volje do življenja, izjavljajo, da hočejo i/umreti kot narod. — Ozemlje Gaboon, — je rekel Migeod, — posteja veliko pokopališke za umirajoča plemena centralne Afrike Že dolgo časa prodi-ru pesek Sahare vedno bolj proti jugu in obenem je bilo tudi opaziti »talno pomikanje domačih plemen, kot potiskanih od peska, južno in za pad no v francosko ozemlje. — Tam ustavljajo bolj močna obrežna plemena novodošle, ki se ustavijo v namenu, d.i tam poginejo. — V resnici je to najbolj presenetljivi slučaj plemenskega samomora v velikem obsegu, kar jih je kdaj videl svet. Jaz sem šel mimo plemen, v katerih ženske nočejo zanositi in v nadaljni generaciji bodo ta plemena enostavno izumrla, če bodo sedanji nazori prevladovali še naprej. — Cul sem o nekem plemenu dalje proti severu, kjer je glavar v istnu namenu prepovedal vsak zakon. — Tako odločno je to pomanjkanje volje do življenja, da so mo-rrle francoske oblasti naravnost prisiliti nekatera plemena, da so pri delala dosti živil za vzdrževanje življenja in popolnoma je izumrla umetnost lončarstvu ter izdelovalijč poljedelskega orodja. •— Po mojem mnenju se je to gibanje, kalerega namen je plemenski samomor, pričelo s prodajo opojnih pijač, posebno žganja — med domačini. Ta prodaja je sedaj ustavljena. Nadaljni faktor so številne bolezni, predvsem spolne, katere so pnnesli v to deželo Ev-lopejci in črnci iz drugih delov Afrike. Vse to pa še ne more popolnoma pojasniti sklepa celih rodov, ki so prebivali ob robu Sahare in m- sedaj napotili v druge kraje, v bližini obali, ltjer hočejo izumreti ter napraviti iz uovega doma veliko narodno pokopališče. M ADAMA CURIE JE POSTALA KAJ JE IZVOJEVALO SVETO V-DOKTORICA PRAVA. NO VOJNO? Pittsburgh, Pa.. 26. maja. — Tukajšnja univerza je podelila danes slavni poljski iznajditeljici, Madam i Curi«, časten naslov doktorice prava. Oua se je v daljšem govoru zahvalila za izkazano čast. POTNI USTI SE DOBIJO Jugoslovanski konzul je zopet pri<"el izdajati potne liste ze Jugoslavijo. Potni Ust preskrbimo vaakemu. kadar pride v naš nrad, kajti, kadar se vloži prošnja, mora hiti vsak osebno navzoč. Kdor ima atari potni list. domovi nitk i ali kmtni list. vojaško ali delavsko knji/teco, naj jo prinese s seboj. Olede odhoda in cene parnikov m obrnite na tvrdko FRANK BAUER STATE BANK Cflrtlwjl New Yort Iznajditelj Tomaž Edison, ki je pred kratkim stavil mladim ljudem veliko na jraznovrstnejših vprašanj, je odgovoril na važno (vprašanje: "Kaj je izvojevalo ,svetovno vojne I* Njegovo definicija se glasi: — Izbojevala jo je industrija, združena z oboroženo silo, (To je marsikdo tudi brez Edisona vedel. Op. ur.) Peter Zgaga. Danes smo odposlali vse naročene knjige "PETER ZGAGA". Kdor jo ieii imeli, naj jo naroči takoj, ker je ▼ zalogi le ie malo izvodov. Cena sa Jugoslavijo in sa Ameriko je samo petdeset centov. Naroča ae pri: glovenic Publishing Co., 93 CorUandt St., Veer York City. ♦ RUSKI DELAVCI ZAHTEVAJO REFORME DELAVCI V PETRO GRADU ZAHTEVAJO REFORME. — ZAHTEVAJO ZASTOPSTVO VSEH POLITIČNIH STRANK. — 20.000 JIH STAVKA, DRUGI SO BREZ DELA. >1-. u.. UMESTNA PROPAGANDA. Pred kratkim se je podal na pot posebni vlak šole za domače gospodarstvo. Na vlaku je precej učiteljev in učiteljic, ki bodo poučevale jludi, kako jt treba umestno gospodariti in skrbeti za zdravje. Vlak se bo vstavljal po raznih manjših mestih in vaseh države New York. Slika nam kaže notranjščino vlaka. Podobne vlake imajo tudi v sovjetni Rusiji. FRANCOZI IZPRAZNILI MESTO ZA POLJAKE Razmere v Gornji Šleziji so še vedno nezadovoljive. — Zaupnica za francoskega min. predsednika. Zastran postavnega prazni-Sjgr* ka, "Dccoration Day", ne T^ izide v ponedeljek "Glas JdeP Naroda". Prihodnja številka CEr' izide v torek dne 31. maja. Uredništvo. ANGLEŽI OJACUJEJO ČETE NA IRSKEM ZENA ZA EN TEDEN "BOS" V SVOJI HIŠI Njenega moža pa je sodnik obsodil, da mora med tem Časom pomivati in brisati kuhinjsko posodo i VELIKO ŽGANJARflKIH RECEPTOV. Chicago, III. 27. maja. — Pro-hibicijski ravnatelj Stone je objavil. da 17 odstotkom prebivalstva v Cliieagu ni ravno treba poginiti od žeje. ker dobivajo postavno doA*oljeno množino žganja. Kot pravi Stone, predpisujejo zdravniki tega lepega mesta žganje za vse mogoče bolezni, od prehlada pa do škrlatiee. Tukajšni prohfbieijski urad izda vsaki mesec 180,000 formularjev za recepte. Žganje, katero prodajo lekarnarji na temelju teh receptov, prinšaa slednjim $650,000 na mesec. Berlin, Nemčija, 27. maja. — Angleške čete. ki se nahajajo na poti v Gornjo Xlezijo. bodo uporabili, kot se domneva tukaj, na rezlienih točkah v industrijalnih okrajih (»zemlja in tudi v mestih in vaseh za opravljanje policijske službe. V nekem posebnem poročilu iz Oppelnu se glasi, da so dobile 1000 rngležkih vojakov. Neprestan."! prihajajo poročila o rt snih spopadih med nemškimi prostovoljci ier Poljaki. Poljski ustaši so baj.? tekom bojev pri Grosstein in okolici izgubili 120 mož, doehn znašajo izgube na nemški rt ran! vsaki dan kakih dvajset ljudi. V nekem poročilu iz Monakova se glasi, da so se vrnili domov Bavarci. ki so se oglasili za službo v Gornji Sleziji. Kraj Misloviee v južno-iztočni šleziji, se nahaja baje v rokah Poljakov, potem ko so se Francozi umaknili, iz njega. Freiburg, Badenska, 27. maja. Državni kaneelar Jožef Wirth je včeraj tukaj izjavil, da so Poljaki vsled zadnie ustaje izgubili "moraličuo pravico" do plebiscitnega ozemtja v Gornji Šleziji. Nasprotoval je trditvi francoskega ministrskega predsednika Brian-da, da so se >*emci pred 600 leti nasilnim potom polastili Slezije. — Poljaki nimajo nobene zgodovinske pravice do Gornje Šlezi-je, — je rekel kancelar. — Tudi se lie more pustiti vnemar nemške plebiscitno večine, ki je znašala 225.000 glasov. V ekonomskem oziru so poljske zahteve slabo utemeljene, ker je gomje-šle-zijski industrijalni okraj rezultat nemške sposobnosti in podjetnosti. Ne-nemški izvedenci so izjavili, da niso Poljaki v stanu uspešno voditi tamosnjih industrijalnih podjetij. Paris, Francija, 27. maja. — Poslanska zbornica je odobrila politiko, katere zasleduje ministrski predsednik Briand glede nemške odškodnine, gornje-šlezijskega vprašanja ter drugih stvari. Zbornica, ki je več dni razpravljala o teh vprašanjih, je včeraj zvečer podprla vlado v vseh teh točkah ter ji dala zaupnico s 419 glasovi proti 171 glasovom. Živahni spor med Lloyd Geor-ge-om in BriarHom je imel za posledico, da je bila zaupnica poslanske zbornice bolj trdna kot bi mogoče drugače bila. Nezado- I - V Londonu so sklenili Je bolj odločno nastopiti proti republikancem. — Izid volitev. «- London, Anglija, 27. ma ?a. — ' Times" porot-;., da je vlada sklenila znatno ojačiti svoje čete na Iiskem. V splošnem bo zanaprej bolj ostro nastopala proti irskim republikancem kot je dosedaj. Beslfast, Irska, 27. maja. — Promet s Queenstownom je bil da- r.es čisto prekinjen. Admiraliteta ni mogla niti z otokom IIaulbo-\v-line, na katerem se nahajajo ladjedelnice, stopiti v telefonsko zvezo. Belfast, Irska, 27. maja. — Arthur Griffith, vstanovitelj sinn-feinske organizacije, je bil v torek izvoljen v ulsterski parlament. Griffith se nahaja že izza meseca novembra v dublinski jetnišnici. Sir James Craig. ki naj postane irinistrski predsednik Ulstra, je dobil 30,000 glasov. Takoj za njim pride irski republikanski voditelj. Eamon de Vaiera s 16.000 glasovi. voljstvo radi dozdevne popustljivosti Brianda napram zahtevam angleškega ministrskega predsednika, je oči vidno izginila. Glasilo se je nadalje, da se bo najbrž vršila koncem tedna že dolgo pričakovana konferenca med Lloyd Georgem in Briandom. Mogoee je tudi, da bo sklicana plenarna seja najvišjega zavezniškega sveta, ker je treba razpravljati o odškodninskem Vprašanju, o šlezijski zadevi ter o stališču zaveznikov napram Turčiji. — Moj mož Izostaja vsaki večer 1cr pride domov šele po polnoči, — je izjavila Mrs. Margaretli V," al son sodniku Kocliendorferju \ mestnem sodišču v Long Island City, ki je pozorno poslušal. — Moj mož, — ie nadaljevala pogumna ženica, — mi dela v hiši veliko zgago ter mi ne da nobenega denarja zame in za otroke. Watson, ki je po poklicu železniški detektiv in sedaj brez dela, je izjavil, da :šoe dela in da bo dal svoji ženi denarja, kakorliitro ga bo sam kaj imel. — No, — ,ie rekel sodnik, — meni se zdi, vpra ni treba prav do polnoči letati naokrog za delom. Watson je to priznal in v tem je videl sodnik krasno priliko, da prestavi v prakso svojih slavnih deset zapovedi za poročene mož-ke. Obrnil se je torej proti Wat-sonu ter mu rekel zelo resno: — Obsodim vas na to, da si pri-vežete bel predpasnik in da^sko-zi en teden pomagate svoji ženi doma. Če tega ne boste storili, poj-dete v prisil t. o delavnico. Miss Mickey, probacijska uradnica, sej to prepričala, da v resnici delate. Mrs. Watson je nato izjavila, da je za en teden absolutni bos v svoji Iiiši in da bo po preteku enega tedna podala sodišču poročilo glede obnašanja svojega moža. Kodanj, Danska, 26. maja. — V nekem poročilu iz Helsiugfor-sa se glasi, da zahtevajo delavci v Petrogradu, da se izroči vlado komiteju zastopnikov vseh političnih strank. Dvajset tisoč dclavcev stavka, dočim so ostali bi;ez dela. Kakorhitro pa skuša kdo pobegniti iz dežele, je kaznovan. Naprave mestne elektrarne in vodovoda so zastražene z močnimi oddelki vojaštva s strojnimi puškami v pričakovanju revolucijonarnih izbruhov. V Moskvi ni skoro nič živil in celo sovjetskim uradnikom je težke preskrbeti si potrebno hrano. Finsko časopisje zahteva varnostne odredbe za zavarovanje mej v slučaju, da bi prišlo v Petrogradu do preobrata Novorosisk, 26. maja. — Soglasno s poročili, ki »o dospela se*n iz Kavkaza, pravijo, da je bilo opaziti številne drzertaoije iz sovjetske armade generala Budenija. ki jc bil poslan tjakaj, da zatre uporne čete. Tretja brigada Četrte divizije se je uprla v Stavropolu ter ni hotela napasti Kubancev. — Tako sc glasi v poročilu. — Druga divi-znja, ki je bila poslana, da. obkoli uporne čete, se je pridružila upornim silam, nakar so se uporne čete razbile na manjše dele ter stvori-le tolpe. Princ Kamil, ustaški voditelj, ki operira v porah Dagestaua —• proti boljševikom. je baje izvojeval odlične zmag" pri Kumč in drugih mestih v kaspiškem okraju, pobijal Žide ter pognal boljševike v Petrovsk. Carigrad, Turčija. 26. maja. — Čeprav prevleduje veselo nočno življenje v skoro vseh mestih v kaspiškem okraju ter v kavkaški pokrajini, se vendar glasi, da pleše narod na robu vulkana. Pričakovati je izbruha lakote v juniju ali juliju in pod površjem je opaziti mrtni strah pred vlado terorja. Gledališča, plesišča in druga zabavališča vseh vrst so na široko odprta vsepovsod, a kruh stane po 5000 rubljcv funt in treba je celih dvanajst tisoč rubljev, da se kupi en funt sladkorja. M. Pankrakov. katerega so boljževiki v Baku postavili na mesto komisarja in ki je baje odgovoren za vlado terorja v tem mestu, je bil prestavljen v Batum. Riga, 26. maja. — M. Čičerin. ruski bol j še viški minister za zunanje zadeve, je poslal brezžično brzojavno sporočilo, v katerem je označil kot napačna poročila o revoluciji v Petrogradn. V poročilu se glasi, da vlada v Petrogradu popolen mir. Moskovski ekonomski kongres je bil zaključen dne 24. maja s sprejemom vseh načrtov, katere se je predložilo v zvezi z Leninovim programom. Strokovne unije pa so sprejele resolucijo v prilog še nsdaTjne-inu obstoju sedanjega mešanega sistema izplačevanja delavcev. —. v denarju in živilih. — in za nadaljni obstoj posebnih privilegijev za delavce v velikih nacionaliziranih industrijah. V nekem poročilu, ki je dospelo semkaj iz Moskve, se glasi, da se je od 1. januarja naprej izdalo 1.168.000.0000 papirnatega denar- a proti 225.000.000.000, katerega se je izdalo tekom iste dobe preteklega leta. Sedeminosemdeset odstotkov novega proračuna bo pokritih s to novo izdajo. Poročilo dostavlja, da zagovarjajo sedaj narodni ekonomi skrčenje števila vladnih uslužbencev za 75 odstotkov v namenu, da bo mogoče ostalih 25 odstotkov preživljati. Zdravstveno stanje dr. Estesa, ameriškega fotografa za kino-sli-ke, katerega drže boljševiki kot jetnika, se je zelo izboljšalo, odkar so ga pred kratkim odstranili iz ječe ter prevedli v neko moskovsko bolnico. Odkar je bil ureHran, je bil 23krat- preiskan, soglasno z njegovim lastnim sporočilom, ki je prišlo semkaj. Trikrat so mu povedali, da bo ustreljen ter tudi natančno navedli datum in uro usmr-čenja. Kljub temu pa je še vedno dobre volje ter upa, da se bo vse gladko izteklo. Izvedelo se je. da ga boljševiki dolžo špijoniranja za ameriško, angleško in poljsko vlado. PRAZNE FARME. V podporo narodnih štatistik, da izgublja dežela svoje prebivalstvo na korist .mest, prihaja iz Michigana sedaj poročilo, da se je opustilo dva miljona akrov farm v oni državi v teku zadnjih par let. Povest se glasi, da ima država Michigan 18.282 praznih farm in .'40,300 praznih farmskih poslopij. Delavstvo, zaposleno na farmah, je prišlo v mesta, da si poišče tam svojo srečo ,o kateri se je glasilo, da čaka vsakega, ki hoče le količkaj gibati. Ker ni bilo delavcev na razpolago je bilo treba farme zapustiti in v Številnih slučajih je bil farmer sam vesel, da je mogel s svojo diužino v mesto. Kar je resnično glede Michigana. velja tudi glede vseh dragih držav. To je bil eden izmed faktorjev, ki so pripomogli k stanovanjski bedi v velikih in majhnih mestih. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom naie banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj ao bile naie cene sledeče: JUGOSLAVIJA: Razpošilja s« zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 800 kron----$2.70 1,000 kron .... $ 8.80 400 kron ----- $3.60 6^000 kron ----- $43.60 . 500 kron----$4,50 10,000 krofe .... $86.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na isdnje pošte in izplačuje Jadranska banka'1 v Trstu. 50 lir...... $ 3.20 v 100 lir . . $ 6.00 300 lir......$17.40 500 lir ........ $28.50 1000 lir_____ $57.00 NEMŠKA AVSTRIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Adri&tisehe Bank" na Dunaju. 1*000 nemško-avstrijskih kron $ 2.85 5,000 nemško-avBtrijskih kron $ 13.QC 10,000 nemško-awtrijsk£b kron $ 28.00 50,000 neanško-avrtrij skih kron $120.00 Vrednost denarm sedaj nI »talna, menja te večkrat nepričakovano ; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. IG računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banka" in njenih' podrni-nie imamo zajamčene i^Vanredno ugodne pogoje, ki bodo valike ko* •iati ca one. ki se ie ali ae bodo posluževali naše banks. nam je podati najb4j po Domestic Money Order, ali pa poKivMlttfclMi n.d *« M Fnpk Saksar Stala nMMtsM, *«y«i Tke UrfMt Slovenka Daltj In tke United States. Issnsd svery day exeept Sunday« and legal Holidays. ST 75,000 leaden. VOLUME >flg — LETNIK mi, Značilna izjava uglednega državnika. Dr. .)o»>ip (iuričar je dobil od enejra vodilnih politikov, senatorja Mrdilla MeCormieka značilno izjavo glede Srednje Evrope. — Senator Mediii MeCoriniek iz Illinois je bil pred kratkim izvoljen pledged ni kom senalorijalnega odbora. Ta odbor bo sodeloval z republikanskim narodnim odborom ter republikanskim narodnim — kampanjskim odborom pri volitvah leta 192*_! ter pri vseh drugih volitvah. ki bi .se vršile med sedanjim časom ter mesecem novembrom prihodnjega leta. Senator McCormiek je bil tudi izvoljen članom ameriškega od-lora za zunanje zadeve Dr. Goričar ima od senatorja posebno dovoljenje, da objavi v listih spodnje pismo. Objava tega pisma bo morala zatreti razne napi.ene govorice, ki -.o se pojavile, ko je MeCorni'ck obiskal Evropo. Tedaj se je govorilo, da išče koncesije za Standard Oil Company, da je rekel o Poljski, da ni zmožna upravljati Šlezije in druge take — stvari. Pismu zadaje posebno važnost soeijalno in politično mesto, ki gi zavzema ta mož. Senator je po naravi krasen ynacaj : on je pravi Amerikanec, varčen in delaven. Njemu je Amerika prva, pri tem pa je vedno pripravljen pomagati drugim narodom. On je visoko izobražen ter govori francosko kot Parižan. On je eden izmed najmlajših senatorjev, neustrašen delavce, polen energije. Ko je dr. Goričar privatno občeval ž njim, je lahko opazil, da je jako naklonjen Jugoslovanom, Čehoslovakozn in Poljakom. Medill McCormick, Illinois < 'hairman Elisha llanson, Clerk United States Senate Committee for Consideration of a National Budget Washington, D. C.. April 22. 1912. Dr. Joseph Goričar West End Ave 430 New York Citv. družba pravico, ako niso zadovoljni s sklepom ''Board-a", da nastopijo pravdno pot na sodni j i. Izmed 39 držav, kjer obstajajo kompenzacijski zakoni, 31 njih dovoljuje zavarovanje po privatnih družbah in šestero določa državno zavarovanje podjetij, ki spadajo pod kompenzacijski zakon. Noben kompenzacijski zakon ne zapopada vseh obrti. Poljedelski delavci, hišni služabniki in slučajni zapo&leuci so uavuduo izvzeti; zakon v nekaterih državah izvzema celo vse nenevarne obrti. Delodajalec pa sme v vsakem slučaju prostovoljno ^prejeti določbe navadnega kompenzacijskega zakona, ki naj se razteza tudi na njegovo obrt. V sledečih 13 državah le nevarne obrti spadajo pod kompenzacijski zakon- Alaska Arizona, Illinois, Kansas, Louisiana, Maryland, Montana, New Hampshire, New Mexico, Oklahoma, Oregon, Washington in Wyoming. V Alaski le rudars delavci so zapopadeni, do-čim spadajo v drugih državah glavne nevarne obrti pod kompenzacijski zakon, vštevši delo v tovarnah, rudnikih, pri prometu in gradnji. — Poljedelski delavci so zavarovani le na Hawaijskih otokih in v državi New Jersey. Vse druge države izključujejo iz kompenzacijskega zakona poljedelske in hišne delavce. V večini držav mora poškodba, da bo odčkodljiva, povzročiti onesposoblejnost čez določeno dobo, do katerega roka se navadno ne izplačuje ni kaka kompenzacija. Ta doba imenuje se 44 čakalna dobe " (Waiting period.) V drž*vi Oregon in na Porto Bico ni nikake Čakihie dobe in se kompenzacija izplača za vse poškodbe, naj bo doba onesposobijenosti še tako kratka, Najbolj običajna določba je, da mora onesposobljenost trajati čez teden dni. Tako določajo zakoni v 22 državah. V 21 državah, zakon odpravlja popolnoma čakalno dobo, ako onesposobljenost traja čez določeno dobo. Federalna vlada in država Utah zahtevata čakalno dobo treh dni, T držav dobo 10 dni in 13 jih zahteva dobo dveh tednov. Dejanski znesek odškodnine. ki ga oškodovani delavec prejema, je jako različen v pojedinih državah. Posmrtnima je večinoma enaka približno 3 do 4 letom pokojnikovega zaslužka. Znaša od jf'3000 do največ $6000. V nekaterih državah izplačuje se posmrtnina takoj v celoti, ali večinoma se odplačuje v tedenskih obrokih. V državah New York, Nevada, North Dakota, Oregon. Washington in West Virginia se odškodninski obroki izplačujejo vdovi doživotno ali do zopet ne poroke. Večina držav, pripoznavajoč da stalno onesposobljeni delavec je velika ekonomska izguba, plačujejo večjo za-\arovaInino v tem slučaju kot v slučaju smrtne nezgode. 18 držav in . I federalna vlada določa, da v slučaju popolne ouesposobljenosti se uiorajo kompenzacijska plačila nadaljevati tekom cele dobe poško-dovančevega življenja. Tri države plačujejo zavarovalnino za 312 tednov ali manj. Sedmero dižav za manj kot 500 tednov. V državi Wisconsin za 9 do 13 let. Alaska in Wyoming določata celokupno izplačilo. 19 držav omejuje maksimum zavarovalnine v vsakem slučaju. Ta maksimum gre cd #3000 v South Dakota do $0000, v Alaski in Michigan. Običajno sta v rabi dve metodi za odškodnine v slučaju delnega onesposobljeuja. Prva. metoda se osnova na odstotku mezdne izgube, povzročene vsled onesposobi jen ja. Druga metoda izračuna plačila na podlagi odstotka mezde, ki jo je oškodovanec zaslužil ob času nezgode. Na sploh navajajo kompenzacijski zakoni seznam določenih odškodnin za izgubo rame, stegna, roke, noge. očesa, prstov na roki iu nogi ali delov istih. V sledečih sedmih državah izplačuje se odškodnina delno onesposobljenim delavcem, dokler ne okrevajo popolnoma: Arizona, Colorado, Massacuhessets, New York. North Dakota. Ohio in Wisconsin. Skoraj vse države preskrbujejo prosto zdravniško oskrbo oškodovancem. Države California, Connecticut, Idaho. North Dakota, Porto Rico in fedtralna vlada določajo prosto zdravniško oskrbo za nedoločen čas. Vsi drugi kompenzacijski zakoni imiijo razne omejitve glede dobe, tekom katere naj iina oškodovanec pravico do brezplačne zdravniške oskrbe. Države Arizona, California. Idaho. Illinois, Maryland, New York, North Dakota, Ohio, Oklahoma, Utah. Washington, Wyoming in Hawaijski otoki imajo državne obrtne komisije (State Industrial Commissions) ki imajo nalogo izvrševati kompenzacijski zakon do-iičue države. Njihova dolžnost je paziti na to, da poškodovani delavec ali družina ponesrečenega delavca dobivajo redno svojo odškodnino in začasno zdravniško oskrbo. V teh državah delavcu skoraj ni treba zatekati se k pravniški pomoči, da si preskrbi izpolnitev onih pravic, do katerih je upravičen po kompenzacijskem zakonu. V drugih državah se zadeva reši potom direktne poravnave med strankami in v slučaju spora se upravičenec zateka li k komisiji za [končno poravnavo. Sedež Industrijalne Komisije se navadno nahaja v glavnem mestu dotične države. Veeja mesta pa imajo nadno podružnice te komisije. Vse informacije pri teli uradih so za interesiranee popolnoma brezplačne. Dragi doktor Goričar: — Prisrčno se vam zahvaljujem, ker ste me opozorili na ugotovilo, tb'-oee *e »mesnih govoric, da se bo po mojem mnenju s posredovanjem Združenih držav odločalo o evropskih mejah. Temu sem jaz nasprotoval izza onega časa. ko je bil dr. Wilson na mirovni konferenci. Tekom kampanje sein vsilil senatorju Ilardingu politiko, katero j" izrazil v več kot enem ugotovilu, namreč, da se Združene države ne smejo vmešavati v določevanje spornih evropskih ozemelj, razen, če sta s tem zadovoljni obe stranki. V reškem sporu smo intervenirali, toda ne v dobro svrlio. Iz Tirolske, od državljanov Celioslovaške. nasprotujočih tešin-ski uravnavi, od evropskih prijateljev, ki so bili jako interesirani pri določitvi šlezijske meje, so dobivali senatorji pozive, zakaj da Združene države ne posredujejo. Kar sem vam že večkrat povedal, dragi prijatelj, še enkrat ponavljam: velikemu načrtu, katerega je predložil dr. Wilson, sem v glavnem zato nasprotoval, ker sem zagotovo vedel, da bi to napravilo razko) med Amerikaci ter povečalo nasprotja med državami, v katerih so se pojavila. Jaz, kot vam je znano, *ern Irec po krvi. Jaz prav dobro vem. da vzhodna madžarska meja, ki deli Madžarsko in Runuinsko, ni pravična v etičnem, gospodarskem In zemljepisnem oziru. Ne glede na to, če je ta meja upravičena ali ne, ni naloga Združenih držav posredovati glede odobritve. Sedaj ni nobenega znamenja, da bi se ponovile sovražnosti v Južni Centralni Ev-lopi. Vsak odgovorni madžarski uradnik, s kateiimkoli sem govoril, nima nobenega dragega načrta kot notranje listaljenje in razvoj trgovinskih zvez s sosednjimi državami. Zadnji teden sem dobil iz Prage zanimivo poročilo o podajanjih, ki so se vSila v Buchsu med dr. Beneeom in madžarskim finančnim ministrom. Moj dopisnik mi zatrjuje, da bodo pogajanja ugodno izpadla. Če bo to resnica, bosta Madžarska in Češkoslovaška kmalu zmanjšali svoje armade. Ne glede na to, kakšne težkoče bo imela prihodnja generacija 7. jezikovnimi težkočami v svoji državi, je jasno, da danes čehoslo-vaaka republika prednjaci Vseni svojim sosedom na poti k gospodarskemu izboljšanju. V Masaryku, Benešu in drugih ima izvanredne zmožnosti. Ti možje rešujejo diference z drugimi državami ter usta-ljajo svoje interese ž njimi. Upam, da Amerikanci, rojeni v južni in ccntralni Evropi, ne bodo skuSali oživiti predsodkov in sovražnosti katere hočejo odstraniti državniki njihovih deieia Vam vdani Medill McConnick. Zakoni o delavskih odškodninah Združenih držav. Do današnjega dne je 39 držav, teritoriji Alaska. Hawaii in I'orto Rileo, kakor tudi federalna vlada, ki so vzakonili postave p odškodninah (Workmen's Compensation Laws). T* zakoni so različni v vsaki državi. Vsekakor pa se v večini držav zahteva, da mora oškodovanec, ki zahteva odškodnino, obračati pismenim potom na dotič-ni državni odškodninski ali obrtni urad (State Compensation oziroma Industrial Board.) Kompenzacij*ki zakoni so obveznega (compulsory) ali poljubnega (elective) značaja. Obvezen zakon je oni. ki zahteva od vsakega delodajalca, da mora sprejeti določbe dotične postave in plačati odškodnino, ki jo zakon določa. Navadno — ne pa vedno — je tudi delavec obvezan sprejeti določbe odškodninskega zakona. Obvezni kompenzacijski zakoni obstojajo \ sledečih dvanajstih' državah: California. Idaho, Illinois, Maryland, New Vork. Ohio, Oklahoma, Utah. Washington. Wyoming. Arizona in na Hawaijskih otokih. V teh državah nima delodajalec« druge izbire kot da se ravna' po kompenzacijskem zakonu in oklepu odškodninskega urada (Compensation Board.) T drugih državah ima delodajalec ali zavarovalna Včasih je vladada pasja enakopravnost. Vsi psi so plačevali enako takso in nosili enako znamko. Danes pa, v dobi demokratizma, se je na Dunaju pasji "egalite" prenehali. Uvedli so se pasji soci-jalni razredi: rod, služba in dohodek so merodajni za pasje obdavčene. Davčno prostost nživa le pasja mladina, kvečjemu 3 mesece stari pas j* naraeaj. Kar je nad 3 mesece na svetu ter hoče uživati dunajsko pasje življenje, se zapiše popiše in obdavči. Če se raudi pes le nad 8 tednov na Dunaju, mora plačati. Čistoča res ni važna. Glavno vprašanje je: ali si potomec plemenite matere ali plemenitega oče*a? Če si križanec, rje zato! Pasji luksus si in plačaš 3000 K pasjega davka na leto! Seveda če ima tvoj gospodar vsaj 240,000 kron letnih dohod-ikov. Kdor ima na Dunaju manj, živi sam pasje življenje. Začelo se je pasje kastovstvo! Veliki pasji davkoplačevalci se poslej z malimi. ki plačajo le par sto kron na leto, ne bodo hoteli pač nič ve« Lpeeati. Čfovečtto je prišlo na psa!' Kaste med ljudmi so izginile, plemenita« so brez privilegijev, splo- |sni demokratlzem je zenaeil vse j stanove in človeške razrede. A za-! to se je vpeljalo na Dunaju pasje jfrakarstvo iu se razločuje med proletarijatom. Psi se morajo pri-glašati na uradih, morajo izpolnjevati svoje osebne pole ter morajo imeti domovinske liste. Pasja svoboda je padla na človeško J davčno in popisno obveznost. In psi ne morejo storiti proti temu nič drugega, kakor ljudje — renta-jti in plačati! Tolažba jim je le j ta. da grozi ista usoda vsemu, kar jpo Dunaju le:s3 in gre; tudi mae-jke vseh pasem koze vseh vrst, pa-Ipige vseh barv, velikosti in zoprnosti, kanački raznih izvorov in tičkov, grlice, golobi in vse, vse dobi davčni štempelj pod rep. Noben dvo-in stiiinožec se ne bo smel odtegniti davku, tako da bodo končno vrabci in kavke tisti edini Dunajčanje. ki -bodo še smeli pa davkarijo — žvižgati ali kra-katii, r _ Peter Zgaga Neko poročilo pravi, da se bo srbski regent Aleksander poročil z angleško princeso Marijo. Prej so vsi mislili, da se bo poročil z Jolando, hčerko italjanske-ga kralja, kar bi mogoče nekoliko omehčalo napete razmere med Jugoslovani in Jt&ljani. Kot navdušen Jugoslovan pa tc-ga seveda ne more storiti. * » ♦ In da ne zadene naroda nesreča vaeh nesreč, da bi ostal kralj brez potomstva, so. bili odposlani po svetu odposlanci, da najdejo kralju ženo, ki bo pravična vladarica vesoljnemu narodu. In poslanci so iskali in iskali, najprej med lastnim narodom, pa je niso našli, ki bi bila vredna Njegovega Veličanstva. In iskali so med bratskimi na-rodi, pa je niso našli. In iskali so jo križem sveta ter slednjič našli nevesto, hčerko kralja, ki vlada polovici sveta. Privedli jo bodo v kraljevem blesku, in narod bo voljan iztisniti iz sebe zadnjo kapljo krvi, da jo dostojno počasti in pozdravi. V pondeljek bo Decoration Day. Ljudje se bodo spominjali vsega. kar jim je bilo drago, pa jim je iztrgala kruta usoda iz rok. Slovenci se spominjamo Koroške in Primorske. In pri tem napravimo trden sklep, z vsemi svojimi silami braniti ono, kar nam je še ostalo — Slovenijo. Izdati in prodati nam jo hočejo naši lastni brati. Slovenski liberalci so naenkrat postali silno krotki. Kar iz roke jedo. Iz čegave roke? Jeklarski magnat Gary pravi, da je vojna vzrok slabe trgovine. Vojna je bila tudi vzrok dobre trgovine. Vojna je pravzaprav vsega vzrok. * * # Diplomat obrača svoj plašč tudi če ni nobeuega vetra. * ♦ Pa naj bodo Nemci, Avstrijci m Turki krivi vseh mogočih gro-zovitosti iu r.epostavnosti — na eno stvar so pa vseeno lahko ponosni; bojevali so se s svojim denarjem. Vsi zaveniki, od prvega do zadnjega. so se pa borili z ameriškim denarjem. In tudi jaz se večkrat borim žnjim ter imam žnjiin velike težkoče. . * , — Zadnji čas mi je začel spomin jako pešati --je pripovedoval rojak svojemu tovarišu. — Moj Bog, kaj bo. — To je jako hudo, — jako hudo, — je rekel tovariš — toda upam, da ne bo hudega. Veš kaj, posodi mi deset dolarjev. * * • Prijateljici sta šli po cesti ter srečali znanke, katere nista že dalj časa videli. Po kratkem pogovoru se je ta znanka poslovila ter odšla. Nato pa je rekla .prva prijateljica drugi.: —- Ali se ti ne zdi čudno, da ne govori več o svoji bolezni? — Res, kako pa je prišlo do tega ? — Sestala se je z nekim možkim in ta jo je korenito ozdravil. — Ali je bil mogoče zdravnik? — Ne, takoj na prvem sestanku je ona pričela zopet tožiti ter pripovedovati o simptomih svoje bolezni nakar ji je rekel njen znanec: — Čudno, de se vsi ti simptomi pojavljajo, ko pričenja Človek postajati star. — Od onega časa naprej molči o svoji bolezni. * * • — Zakonsko življenje je nekaj krasnega je pisal dragi rojak — če bi tako prokleto dolgo ne trajalo. SmpisliitmuBka Ustanovljena L 1598 Katnt Sfebtutfa Inkomorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Qtam t*nU: Predsednik: RUDOLF PEBDAN, 033 E. 1861 h 8t, Cleveland O. Podpredsednik: UXJ» BALANT, Bo* 100, fcearl Avcnae, Lorain, a Tftjnik: JOSEPH PISHLEit, Eiy, Minn. Blagajnik: GEO. L B&GZICH, Ely, lflnn. Blagajn8k neliplagrnlh amrtmln: JOHN MOVEBN, 124 N. 2nd ▲ re* W. Drluth, ICbh. _ Tihmi akiMfk: D*. JOB. QBAHWr, 848 E. OUo St, H. B« Flttabnrt*, Pa. MAX KERŽIŠNIK, Box S7& Bock bpringa, Wvo. MOHOR MLADIČ, 2003 So. Lawr.dale Are, Chicago, 111. FKAIiK ŠKRABEO, 4822 Washington 8t_, Denver. Colo. Poh^BI ^dbsv • LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. in«-. GREGOR J. PORENTA, Box 170, Blaek Diamond, W FRANK ZORICH, 0217 St. Clair A ve., Cleveland. O. Zdroievafal adber: VALENTIN PIRC, 819 Meadow Ave.. Rocxdale, Jollet, 111. PAULINE ERMENC, 63» — 3rd Street, La Salle. 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Cola ANTON CELARC, 700 Market 6fteet, Waukegan. HL - Jednotino uradno glasno: /GLAS NARODA". *=i Vse etreri, tikajoče se uradnih aader ka£or todl denarne pofllja-tvo naj se poHlJaJo na glavnega tajnika. Tee pri tež be naj so pottljm na predsednika porotnega odbora. Protoje za sprejem novth^ Banov ln holntfk« »pričevala naj se počil> na vrbovne«a sdravnikaJ Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom; aa obilen pristop. Kdor Seli postati član te organizacije, naj se sglast tajniku bljliaega druftva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druitev se pa obrnite na gL tajnika. Novo druStvo se vstanovl ■ 6. Bani ali w«nii-mi NOVI AMERIŠKI POSLANIK V ITALIJI. Washington, l). C., JU. maja. — V včerajšni je senat odobril imenovanje Richard a Childa za poslanika v Italiji. ODOBREN JE TRGOVSKE POGODBE. kflUuRk VNETJU MEHURJA I ^BlMr Yyifssun—mrft Washington, I), i'.. JG. maja. — Senat je odobril pogodbo med Združenimi državami in Kitajsko. Li določa, naj bo ameriško blago, poslano na Kitajsko, podvrženo pe*odstotni uvozni carini. GENERALNI ŠTRAJK NA NORVEŠKEM. London, Anglija, *26. maja. — Neko poročila iz Kristjanije naznanja. da je izbruhnil opolnoči ;T«"-neralni 5tr;«jk po < - e I i deželi. LETSKE UNIJE SE NOČEJO PRIDRUŽITI INTERNACIJO. NALI. Riga, Letskf,, 26. maja. — Let-ske strokovne unije so danes z ve liko večino glasovale proti priklo-pitvi k sovjetni tretji internaeijo-nali. Priklopile se bodo amsterdamski mednarodni organizaciji. BUBONSKA KUGA V TAMPICO Zakonski mož je bolj pošten kot pa pečlar. Vsak je posten, ko ima špange na rokah. E^* ROJAKI. MAROČAJTS «E VA "GLAS NARODA" KAJ- vbčji novimi mtar- KK y SML PBft*¥4JL -m Havana, Cuba, 20. iniij.i. — V Tampieo, Mehika ter okolici je bilo v mesecih april in maj zaznamovati osent iu trideset slučajev bnbonske knee in 25 smrtnih slučajev med trmi. Tozadevno obvestilo so dobile tukajšnje pristaniške oblasti. Češkoslovaška komisija, ki odide te dni v Rusijo na trgovska posvetovanja, sestoji iz 12 članov, med njimi zastopniki Iegio-narjev in češkoslovaške zveze v Rusiji. 107 let star gozdar je te dni umrl v Sokolnieih na — 3Ioravskem. Zadnja leta svojega življenja je bil gluhonem. Znižane cene po železnici za volil-ce v Italiji — za drž. volitev. Italijansko Časopisje naznanja pravila za potovanje volil cev po železnicah in morju. Volileem. ki ne stanujejo v isti občini, v kate^ ro so vpisani, bo dovoljena, ako pojdejo volit v svoj volilni kraj. vožnja tja in nazaj po znižani ceni v vseh treh razredih. POZDRAV IN PRIPOROČILO. Kei se nameravam v kratkem l>o službe s prvim julijem. Ponudbe, opremljene s spričevali, je poslati na: Rev. M. J. Golob. loO Pine St . Bridgeport, (Jomx. (2S-5—4-6) SLUŽBO IŠČE. Slovenec d osel iz domovine, star 43 let, želi službo kot vrtnar, ali pa za vsakovrstna dela na far-mi. — Joseph Šuštaršič, 1052 Addison Road, Cleveland, Oliio. Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni li-atek is ittn domovina u Vaio droiino, sorodnika ali prijatelja. Pilita aa cene in droga potrebna navodila na najstarejše In skoie-no dovensko bančno podjetje: RAHK BAmmt STATE BAHS (pstalikl-44JMM& To je dejstvo! Poslovodja neke department prodajalne v Emaus. Pa.. Izjavlja: Dokazano dejstvo je, da se tujerodni odjemalec bolj razume na godbo kot pa njegov ameriški sosed ter mu ugajajo komadi, ka-leri ne prijajo ušesu tukaj rojenega." Isto je resnično tudi ple-de zdravil. Marsikateri tukaj rojeni Amerikanci ljubijo vse samo v obliki sladke tablete, toda Amerikanci tujega izvora vedo že dolgo. dolgo, da je Trinerjevo Greu-ko Vino najboljše zdravilo zopet želodčne bolezni ter ga njihova grenkost izboljšuje. No, tudi tu-rojeni Amerikanci so se koneno o tem prepričali, toda pri Ameri-kancih tujega pokolenja.je Tri-uerjevo Grenko Vino že več kot trideset let na glasu. Mr. Andro Tjiiksic nam je pisal 5. maja 1921 i* Smoke Run. Pa.: "Prepričal sem se. da je Trinerjevo Grenko Vino boljše kot katerikoli drugo zdravilo zoper neprebavo. Izčisti notranjost ter skrbi, da ereva pravilno delujejo. Deluje brez bolečin ter napravi moža agilnim.** — Joseph Triner Company, Ohi-eago. (Newyorški zastopnik: 340 B. 71 St.) Pri vseb lekarnarjih in prodajalcih zdravil. —Adv. "GLAS NARODA" k * SBLeVKNlAM 0AILY1 Mumaaa rmusmmo ookpaii PWAWH umia. _LOUIS ■ensdik. T> mym *iiai MMitf1 ssMMe vmU im bvmli in pttnlkMa --^ T' ■ ■ - i M Ch»*« HM a Ml Ma njo Sm m« Wu sua la laWM**• u Ml* Ma tTjm Mm If_IWM_m Ml tmtm —_mi SLA« NARODA <¥■1— mi Um Pm>I|> r. _ww_ IBM M Mo»«f"Vdir iwbl proalnio. da M IMI _tXM f »yfaiu MwM^ auMBi. da Mtrt» aaalaralka«_ • LASMARODA m ■wf aail MnH BoraMU 09 MmlutUii. Naw Yarfc. N. V. _TmHinii CartiaMt ««7«_ _ -_ Pasje življenje. GLAS NAEO£>A, 2S. MA.1A 193^ Arabela. ' | ---s-- B—i ml Spiaala Favliaa fajkm, ^ " w p ■ (Nadaljevanje.) Arabela ni ae mogla uto4aiiti, ker jt* tako nagluuia izgubila' blatno ztMio. Nt*; iti e-Ir ko j«' stopila na'p rotit o v svetlo, noč in je užila nekaj požirkov či-| si" iioene sape, *t<*prav ondaj j« ie nekoliko odlegla srčna tevj noba. Tih na malem vilinem ^rtotpiču' bije poldvauajstih. 4 TaLo pozno' je fie?" za»epeče Arabela in se tesneje zavije v pKd. "Kaj ho-| čem tu?" mudi *i potem. **Bla/-i nico Uočeui videti!"' odgovori ji notranji glas. in pt i teui ji srce močno polje. Vrata vrtuarjevega stanovanja Eaikripljejo, kakor da jih kdo od-| k lepa. Arabela *topi bolj v senco,! da bi je kdo hitro ne zapazil, pri-j čakujoč z valujočimi prsim i, ali' l*o iioza prišla iz b:š**. In res ni motila. Vrrtnariea( napol oblečena in bosa. t lučjo ill, majhnim jerba^oui v roki, s*opi iz, hiše ter se napoti proti kleti, ki' jc bila eden streljaj od vile od-j IlhUoiii je Uoza inlkliaulla vrata, ki SO precej zaškripala pod za-rujavelim klji^ctw, iu podala po stopoksli navzdol. Arabela se vstavi pri vratiii in nlwda za Raeo, ki s»e je veiluo bolj izgubljala V temi. "HlaMiico uioraa videti !,T *a- , \ nji prejšnji notranji glas., in brez daljšega |x»iuLsleka «xlide Arabela po tjtutjmieaU V klet. Vpitje in jok blawie iett*ke za-doni ji sedaj na uho. Ko zaeuje Arabela znani glas, zatr«peče od veselja in £alosti qv> vsem životu. Potem se »krije za kletnimi stopil ieanui, z nestrpljenjem pričakujoč, da pride v rt TU riea nazaj. Hotela je nstati pri Mamici in govoriti Kama ž aijo brez prič, kakor je delala to prejšnje čase. Ravno tako tibo, kakor je prišla. je zopet odsrla Rmza čez nekaj eaaa. Ko so se kletna vrata z velikim ropotom zaklenila, vsdihAe prosto Arabela in utopi iz svojega skrivališču. Potem gre varno naprej do tnale lučlee, katero je videla brleti oh koncu kleti, kajti po nji je sodila, da prebiva tam blamica. Na stari slaiimiei, pogrnjeni s čistim perilom, je sedela blazna ženska m jedla nekaj iz lesene sklede. Poleg nje na atolu je stala majhna lešeerba ki bučiea vode. Zrak pa je bil hladen in vlažen. Z oboka in aidovja, o, ki gre proti ti ji. divje zatkriči: 14 Ne umorite me! Saj bom tiha in vodjna; popraševala ne bom več jk> svojem otroku! Prae, »proč, črna pošast ; ne pustim se umoriti !,f In zavzeta se zgrndi na slamnieo in se skrije pod odejo ter zastoka. Arabela je takoj sprevidela, da ji je napravila sama, zavita v te- -— oien plčd, oni strah. Vrže ga od ■saJ>e, dasi ji je tamownja mokrota pretresala vse ude, približa se le-jžišču in nesreenico nežno ogovori, da bi jo ukrotila, rekoč: J "Ali me več ne poznate? Jaz *em, va«a nekdanja prijateljica. jUtolaiite s* vendar; nihče vam nič hudega ne ejtori!" j Blaznica pa se je vedno bolj zavijala v odejo in ni nehala stokati. I "t'ujete, dobra ženska! Jaz sem Arabela, ona devojka, ki vam je nekdaj dan za dnevom delala družbo. Prišla sem, da vam zopet strežemft, hitela je praviti Ara-.bela s povzdiffujenkn gla^som, da (bi jo nesrečnica vsaj po gla*u 40-pet spouaiala Ko izreče Arabela neiiote svoje jme, strese se starka kakor od nečesa zadeta in neha tugovati.. Ko pa deklica umolkne, potegne glavo izpod odeje, obrne proti Ara-sv°j Wedi, koščeni obraz, nategne usta, kakor da hoče nekaj govoriti, upre vanjo svoje preplahe medje oči in jo nekaj časa iz-nenadena pogleduje: potem se radostna glasno zasmeje, da njen glas neprijazno odmeva po temnem prostoru. Arabelo obhaja ' groza. Starka popraia zdaj z na-tegnjenim glasom: Kaj Hi rekla? Ara— Arabe— Arabe— Kako si rekla? To ima nn znano!" vjwje ona in se 1 vedigtie pokonci. ' Kje si čula to ime?" Potem p* brkiko zaplače m toži: "Ah kje je uioje dete? i->ajte mi mojega otroka! Svojega otroka hočem imeti! — Joj, kako 1 me boli gla\a ! Joj — joj — j«j i" vzdihuje nato, potiplje si sence in : onemoicla se zvrne na l-žišče na- : za j ;;: I Arabela se strese pri tem pri- 1 zoru na vsem životu. Naslanjati . se mora na steno, da ne pade. Tema se ji stori pred očmi. ona hoče govoriti, a usta ji odrekajo besedo. Si1 njenem licu pa se zaporedoma menjavajo utisi; zdaj se razprostira na njem skrivna jrro. z«, zdaj neizrekljiva bolest, zdaj ' je videti preplašena, in dvom in brezmejna izue nadeli ost sije iz njenih zavzetih oeL ; Polagoma se pomiri, njeno oči pa počivajo napete na licih ne-srečne ženske, kakor da hoče iz ' teh ert sklepati nekaj, — blazuica je bila, kakor f>e je ]»o njenem jenakoinemem sopenju 'poznalo, zaspala; — potem pa vzdigne oči proti u^bu, skle vedal, da naj uredi vse svoje reei, ker bo najbrž v par dneh ustreljen' Bil je zopet pozvan k podpolkovniku Sarlu, ki 4tu je postavil revol-1 ver prej usta in se drl nad njim na bestijalni način. Potrdil mu je tudi, da ga čaka krogla iz puške. Nato so ga odpeljali z drugimi to-' v a riši vred v zapor v Zader. Tam se je vršilo zopet zaslišanje. Zapor jc bil ozek, poln smradu, gnilobe in uši. Petričič je zbolel, tresla ga: je mrzlica, prosil za zdravnika, pa gs. dolgo ni bilo. Slednjič je ven-, dar prišel zdravnik in dal Petričiča prenesti iz zapora v neko sobo, I kjer ga je pregledal, potem pa kratkomalo izjavil, da za jugoslovan-' ske jetnike ni nobenih zdravil. Ozdravel ga ja s pomočjo neke svoje' aorodnice, ki mu je na skrivaj mogla dostavljati potrebna zdravila, v vedni nevarnosti, da jo primejo in obsodijo v dolgoletno ječo. — Karabinjerji so mu na vsa vprašanja odgovarjati, da naj Jugoslo-! vani le pocrkajo, ako crkne kak Jugoslovan, je vsaj en zločinec manj na svetu. Mrtve se vrže v morje. Po preteku štirih mesecev je bila' določena sodna razprava. Obsojen je bil na dosmrtno ječo, istotako sodnik Mijovič. Drugi tovariši so bili oproščeni. Nato so ga odpeljali v Jakin. Tam je tičal z drugimi v ozki, podzemski, silno vlažni in temni celici. Hrana je bila strašna. Samo enkrat na dan so jim dali jesti, in sicer slabe, smrdljive testenine na vodi iu malo kruha. Čuvaji so postopali z jetniki okrutno in divje. Sodnik Mijovič je vsled tolikega trpljenja onemogel in umrl. Ko ga je italijanski svečenik blagoslovil, je rekel; — No, vendar je tudi ta končal. — Potem so[ pehali Petričiča iz ječe v ječo. V Perugio so ga peljali v posebnem vaj gonu za kaznjence, ki ima tako ozke celice, da en sam človek komaj! stoji v njih. V Perugiji so mu rekli: — Pozabite ^voje ime in priimek) vi se imenujete .odslej številka 2922. — Oblekli ko »ra v jetniško ob-J leko, obiili in ostrigli, mu nataknili 11a prsi številko 2922 v črni bar-, vi, kar pomeni, da je dosmrtni kaznjenec. Petričič je neprestano zahteval, da se mora ž njim postopati kot s političnim kaznjencem. Proglašale so se amnestije in slednjič se je tudi njegovim vlogam ugodilo v toliko, da se je znižala Miirtna kazen na dvajset let. Meseca marca 1921 je bila proglašena nova amnestija. Nenadno je bil pozvan Petričič k predsedniku kaznilnice, ki mu je sporočil brzojavko, došlo iz ministrstva notranjih poslov, da se Petričič takoj spusti na prosto. Prvi trenutek ui mogel tega verjeti. slednjič je bH pnščeu na svobodo in se je mogel po strašnem; trpljenju končno vrniti v svojo ljubljeno Dalmacijo. . . j Tako kakor Petričič je trpel še marsikak Jugoslovan. Skrajuo! barbarsko je bilo italijansko postopanje ž njimi. Sedaj pa hočejo ti: ni učitelji Jugoslovanov, da bomo ž njimi živeli prijateljsko in jim ponudimo Jugoslavijo za njihovo izkoriščanje! jev obraz je bil pri tem pogledu 1 miren, toda bled, kakor da bi bil}] iz mramorja; samo u-tfa so mu nekaj šepetala: Arabeli je v srcu Želel sladke sanje. Zope* bodi gor iu dol. saj je čutil zdaj še manj spanja nego popreje. Xepopisljivo, mamljivo slast 1 ima jasna mesečna noč, opazovana v slovesni t i hot i, kadar čist ki ! krepek zrak, veje skrivnostno po 1 drevesnem vejevju, kadar zre oko ^ sanjarski v neskončno daljavo svota. Za glavo in sito, ki sanja 0 ljubezni, je taka noč ueizrek- ] 1 ji v a. 1 Profesor se ne more od tega ča- j ra ločiti. Nemiren se sprehaja z dvorišča na vrt, z vrta na dvori- ' šče. Pod Arabelinim oknom pa se mu zopet uoga vstavi, in oko gleda tako bistro v okno, kakor da hoče prodreti njegove preproge. Naposled pa se zamakne v luno in začne vzdihovati. Arabelin prestrašeni vzkiic ga stoprav predrami. Nekaj trenotkov neugodnega molčanja je sledilo temu ueu^de-janemu svidenj u. Ti trenotki tso pa dovolj jasno izdali čustva obeh. Obledela in zardela sta zaporedoma, izogibala se drug dru-' gega pogledov ter molčala oba. , Profesor je bil pn i, ki se je zavedel. "Za Ho ga, gospodična, kaj delate tu T Kaj iščete v kleti?** po-prašuje on z razburjenim glasom. 41 Tiho, ne kričite, da naju ne čuje kdo ', šepeta skrbljivo Arabela vsa zmedena. "Pomagajte mi rajši iz tega neugodnega položaja!" Profesor prime preplašen njeni roki in ji nežno pomaga iz okna. Ko je Arabela zopet 11a nogah, drži še eden trenutek njeni roki med svojima, potem pa jih nenadoma odurno izpusti in s tako burnostjo, da se je zdelo, kakor da jih hoče odpaliniti. "Kaj ste iskali v kleti ob tej uri in po takšnem potu T" popraša še enkrat zamolklo. "Nič, nič! Ne prašajte me. ne zahtevajte razjasnila", odvrne Arabela vsa razdražena in teka ► na levo, na desno, kakor da ne ve, |K> kateri strani bi najhitreje prišla v hišo. Nenadoma pa začuje v tihi noči razjarjen glas, spremljan od hude I kletvice. Strel poči ravno mimo 1 bežeče defcliee. Arabela cakriei . bolestno in zbeži nagloma v hišo. •i (Dalje prihodnjič). Zločinci - uslužbenci vb- ! likih podjetij. Pred par meseci je neki odlični 1 trgovski zavod v Nerv Yorku ob- \ ve stil družbo, ki jc stavila jam- ] sčino za uslužbence te^ra zavoda.^ da je sprejel v službo nekega novega uradnika, ki bo delal v ne- 1 krm važnem depart meutu. Načel- I nik družbe za stavljenje bonda je < postal pozoren, kajti opiK novega 1 nsluibenea je popolnoma odgovar 1 jal onemu nek<»ga tatu, ki je bil i leta 1915 obsojen v Jolietu. ) Družba je vsled tega odposlala nekega detektiva, da si ogleda te- s ga novega uslužbenca. Spoznal je < v njem človeka, ki je dobil v neki j čikaški banki mesto ter nato iz- 1 ginil s 4000 dolarji v gotovini. — 1 Presenečeno vsled tejra razkrit- 1 ja. je vodstvo dotičnega trgovs- : kega podjetja preiskalo reference ; 'dotienega noža ter našlo, da so ] ponarejene. Če bi se dotičnemu človeku dovolilo ostati v novi slu- 1 žbi, bi dotično podjetje preje ali: sleje doživelo občutno finančno ia-gubo. ' V prepričanju, da mora biti nekaj napačnega, če more profesionalen kriminalec dobiti mesto v trgovskih podjetjih, je pričela za. varovalna družba s preiskavo in »pravila na dan nekaj presenetljivih dejstev. Spravila je na dan, da se je potom počasneira in filtriranja prese netljivemu številu zločincev posrečilo najti dela pri nekaterih najbolj ugledi-ih trgovskih hišah v tej deželi. Pojasnilo se je s tem epidemijo poneverjenj in ropov ter zelo izpremenilo teorijo, da je , takozvani zločinski val posledica svetovne vojne. Sedaj pa n««stane vprašanje, — kako se tem tatovom brez prija-l tel je v, med katerimi jih je dosti, ki so ravno prišli iz ječe. posreči j dobiti tako zaželjive zveze, po ka-t terih streme tako številni pošteni ii: pridni mladi ljudje? V tem ti-, Či tudi slaba točka drugače čudo-. vito močnega oklepa ameriške tr-t gorine in indn«trije. AJr. Rathbone je prepričan, da ' je zadnje preplavi jen je trgovskih hiš od strani kriminalcev posledi-. ea izpremembe v naziranjih zlo-, [ gincev. Po njegovem mnenju soj " prišli ljudje, ti so napravili iz zlo- ( I eina svoj posel, do prepričanja, 1 dn je veliko lažje in z manjšim' * rizikom mogoče priti do vsebine blagajne s pomočjo ponarejenega •priporočilnega pisma kot pa s pomočjo kosa diuamita ali steklenice nitroglicerlna. Vsled tega se je število takozva nih "inside" zločincev neizmerno povečalo v primeri s številom /'outside" zločincev, ki se poslužujejo bolj surovih in nasilnih sredstev. 1 Pred eno generacijo so ameriški trgovci iu podjetniki sprejemali v službo le ljudi, kojih družine so osebno poznali Prilik za ta-I ke službe, eeio najbolj ponižne, je bilo le malo, j Danes pa so razmere v tem o-ziru povsem drugačne, kajti ov-praševanje po gotovih vrstah pi-Js.irniških uslužbencev se je pode-seterilo. I Te pozicije v uradih se sedaj izpolni s prosilci, ki so delodajalcu popolnoma neznani. Ti prosilci imajo na razpolago le 'reference*, j V gotovih slučajih je "referenca" korpo racija, katero delodajalec pozna. V drugih slučajih pa je to [korporaeija, o kateri ni še nikdar slišal. V vsakem slučaju pa nima delodajalec sam niti časa. niti prilike, da bi uvedel osebno preiska-|VO, to je ebiskal prejšnjega delodajalca prosilca za službo, ali njegovo družino, dom itd. Enostavno le piše ali telefonira tozadevni "referenci1"'. Nikde.r ne pomisli, da je mladi čiovek pred njim mor da kriminalec, da je ime tvrdke j ponarejeno in da sta naslov in telefonska števiika prosilca njegova Rastna ali ona njegovih tovarišev, j Nadaljna irožnost, katere pov-iprečni delodajalec, nikdar ne upo-jšteva, je ta, da je ime, katero je1 navedel prosilec za službo. mogo-| j če ime nekega drugega človeka.! ki je pred kratkim zapustil dobro1 znano in ugiedno korporacijo z dobrim rekordom glede uspešno- : sti ali poštenesti. j, — Da dobi vedno naraščajoče i število kriminalcev službe v naj-boljših podjetjih in finančnih za-' vodih, je jasno razvidno iz naših' zapiskov in rekordov, — je rekel • ;Mr. Rathbone. 1. j — Stvar, ki me najbolj preseneča, ni toliko obseg tatvin, če-' :prav so v gotovih slučajih velike* in tudi ne senzacijonalnost. ki je zvezana z razkritjem. — temveč I sloves 111 ugled velikih trgovskih' 111 finančnih podjetij, v katere se' jf takim zločincem posrečilo pri-' boriti si pot. j — Neko trgovsko podjetje nas' je pred kratkim naprosilo, naj preiščemo nekega novega uslitž-benea. Izvedeli smo. da je bil pro-fcsijoualeu tat in da je, neraz-krinkan, jemal domov vsako noč (cel tovor blaga dotiene tvrdke. Uslužbenec neke dobro znane velemesarske tvrdke je pred kratkim izginil 7 1400 dolarji. Če bi dot K-na tvrdka preiskala rekord tega moža. predno «ra je zaposlila bi izvedela, da je pri svojem prejšnjem gospodarju ukradel 95 dolarjev v gotovini ter avtomobil. — Ni še desii tednov tega, ko smo preiskali razmere nekega nedavno sprejetega nradnika nekega dobro znanega finančnega zavoda. Pronašli smo, da je na svobodi pod suspendirano obsodbo radi tatvine avtomobila. F*inaneni zavod nam je povedal, da je urad za sprejemanje novih uslužbencev preiskal reference tega novega uslužbenca ter jih pronašet navidez popolnoma v redu. Lastna pre jisjkava zavoda ni v tem slučaju razkrila suspendirane obsodb«^ — Predno *mo položili jamšei-no za nekega novega uradnika neke finančne hiše. smo zasledovali njegov rekord. Pronašli smo, da se je enkrat priznal krivim po- akušenega uloma. — Številnih teh uslužbencev -kriminalcev se poslužuje poštene službe kot varstvenega plašča zločinske delavnosti izven službe. — Nadaljui pa ali okradejo novega i delodajalca sli pa sporoče svojim zaveznikom vse posameznosti, ka-i t ere je treba vedeti, predno se vprizori uspešen vlom ali uspešno 1 tatvino. — Ameriški delodajalci žive v trdni veri, da lahko sami na prvi pogled presodijo prosilca ter njegove lastnosti Ta domišljavost je , precej drag šport. Uspešen moder i ni kriminalec* ni surov ali neolikan • temveč zelo prebrisan in priliz-i njen ter ugodne zunanjosti. — Neki uslužbenec v hotelu, za - katerega bi morali pred kratkim - položiti bond, nam je povedal, da je bil tekonn vojne dvakrat v vo- I jaški službi. Preiskava pa je do- II kazala, £a jc izvrševal to " službo" v Atlanti in v Fortu Leven- - .worth radi poneverjenja. )| — Ameriški delodajalci so ve--iiko bolj popustljivi glede pretek* .[lih rekordov svojih uslužbencev 1 kot pa jk> naprimer angleški. — ^'Angleški defodajajci zahtevajo, da izvedo ?*« glede kakega človeka, Ozdravite svoje živce. Ka4ar počutit«, da rta utrujeni, zlo-▼oljni, nervozni, ako m lahko razjezite, tJco vas vznemirja Jum in ropot. nemoreU storiti bolj«?*, kakor n vzamete SEVERA'S NERV0T0N i (Severov Nervoton) pravilno zdravilo m tonika. Namenjen je za t&kc slučaje. Umiri ter ublaži živce, pov-u oči «oanje, ki osvežuje in pojade. vaš živčni sistem. Cena $1.25. Dobite ga pri vašem lekaru. Vprašajte za §everovf|g^. Ne jemljite drugega. ___- predno ga srejmejo v službo. — — Moja misel je. da so takozvani "inside-" zločinci veliko — bolj dragi kot a "outside" zločini. Kriminalec, ki je zaposlen pri kakem podjetju, nrna vedno priliko odnesti večjo svoto kot pa zločinec, 5ti dela od zunaj. O11 ve, kje se brani najbolj dragocene (varnostne listine ter si vzame lah-(ko dosti časa. če jih Loče odnesti. Znani so slučaji, ko so taki kriminalci poneverjali denar dolgo dobo, včasih po deset let, predno si končno izginili. V enem slučaju je znašala poneverjena svota celih tristo tisoč dolarjev. J — V primeri 7. zločincem od j znotraj je videti zločinec od zunaj v resnici neotesan ter skrajno zastarel*. To, kar lahko njeprov ^oljše oblečeni, boljše preliranje-'ni in boljše sit ni rani tovariš od znotraj l%liko odnese v teku tednov ali celo mesecev, mora njejrov j tovariš od zunaj izvršiti v teku (nevarne pol me. Izpostavljen je j tudi resnemu riziku, da jra nstrele pri vlomu. do"-im ni njegov tova-tri? od znotraj nikdar izpostavljeni .tej nevarnosti. — Vsled te.ca ni tudi prav nič čudno, če kriminalci današnjih dni rajše operirajo od znotraj kot zunaj. Prav nič se tudi 111 tre-jbj. čuditi, da so po^luži profesijo- .nalni kriminalec pri poslcnsu. da (dobi službo pri ugledni tvrdki. finančnem zavodu ali drugod, vse bistroumnosti. prebrisanosti iu hladnokrvnosti, katero potrebuje v veliki meri, kadar razstreljnje Mi imamo najnovejši vez i In i strojček. ;ki lahko nadomesti draci In nerodni ve- ixilni stroj. .Vaš veiilni strojrek je jako .pripraven ter ku je lahko prenašati. NiC- 1'ee ne more popridili tn žnjim ^e Iahk'» dela. Z našim vezilnim strojčkoin delate lahko tudi preprose. Z vsakim naroČilom pošljemo brezplačno vzorte. na jpravljene s tem stroKkom ter vsa potrebna navodila. Vsaka ženska naj hI imela ta Čudoviti stroii-ek v svojem domu ter prihranila žnjim C-as in denar. Vsak. kdor kupi ta strojCek. nam je hvaležen ter naroči Se drueepa za svn-prijateljico. Xa sliki St. 1 vidite naS j »trojček t»r cvetlico, uvezeno znjim. ! Slika St. 2 vam kaže prepropro. naprav-iljeno z istim strojekom. Z vsakim naročilom pošljem raznovrstne isrle. |iele se ne zlomijo. Nekateri naSt odje-■ mat-l nas vprašujejo, kako zamoremo prodajati tako praktičen strojček za St.? OdRovor je jako priprost: ml prodajamo tako poceni, ker hočemo dobiti veliko odjemalcev za pavolo. Z vsakim naročilom poSljemo tudi vzorec pavole. Vi lahko ktipuiete pavolo. kjerkoli želite, toda mi smo prepričani, da boste po prvi preizkušnji naS stalni odiemaler. «*e hnvctp nreiskušuti praktični veziini strojček. Izreiite ta oplas ter ca nam i-ošljite s 35 centi v »rebru ali j postnih znamkah. S4. hoste plačali, ko Poste dobiti na? veziini strojček zaeno t. J < norci. Xe p<^>zabite napisati točno s vol i naslov. WESTERN SALES COMPANY 1330 N. Western Ave. Chicago, HI. blagajne, režs Sipe v oknih ali pa snema ključavnice. — Edinole škoda bo izučila a-meriške delodajalce, da si bodo bolj natančno in temeljito ogledali ljudi, katere hočejo sprejeti v službo ter njih prejšnje rekorde. NAZNANILO IN VABILO, f _ -— Girard, Ohio. Tem potom naznanjam vsem delničarjem Slovenskega Doma, da se v pobiem številu vdeležijo iavanredne seje v nedeljo 5. jnnija ob 2. uri popoldne. Xa dnex'neni redu so zelo važne to?ke, med temi je tudi vprašanje sal una. Pridite vsi! Pr. Kramar. Jako važno za ženske. zopet KOSE^1111" ........ Kot že večletni trgovec s evropskimi kesaml li£n(m «tarokra]*klm imam v zalogi kose po 28 palcev dolge, ki so najbolj prlaravne In Izdelane Iz rtalbollieaa i«k2.00. ^ohn Grlčar R-F>D S. Che»anlnq. Mlch. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. J«go>lavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Ko tor, Kranj, Ljubljana; Maribor, Metkoviš, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Italija : Trst, Opatija, Zadar. \f "f Netuka Avstrija: ' l" Zhmaj. Ixvršuj3 hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji- Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh nje-nib podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vožne listke na vse kraje in sa vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlata pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovwusi. prijatelji ia pozoavald nafe bsnkft so vljudno napniod, da opoaorijo na ta ham ogbm ito)i znanca is Hrvattke, Dalmacije, Istra, Goriška in Ornogm, sa FRANK SAKSE3 STATE BANK ykANi^ SAKSF.R, predsednik. BLAS KABODA, 28. MAJA 1921 Skrivnost vodnjaka. Spisal Hal Keed. * (Konec). — Ni«"* drusrega ni, — sera priznal jaz, — vsaj nič vidnega. Za mene pa je to ae vedno skrivnost. Poglejte na kamen v bližini vaših nog, g o* pod. Poln blata je. Ta kamen je Luis privezal na vrv potem, ko je bil njegov kapetan ubit. <'e ho skale napolnile blato ob času. ko .ie završila žaloijrra, kot pravite vi. kako more priti po tem blato na ta kamen? — To blato na kainnu? — je r« kel Everard. — Res, to popolnoma razveljavlja mojo teorijo. — Jasno jeT da je morala stran popustili šele pred kratkim časom — brez dvoma tekom pretekle noči in to vklfd obilja. . . Tako sva sedaj t tikaj z rerešenim problemom ter prav tako modra kot sva bila v pričetku. —- Ali bomo vsaj našli denar? — sem vprašal. — Takoj bomo rešili to zadevo, je rekel monajrer ter skočil na noge, — Tukaj je Charlie z lopato. Jaz pojdem takoj dol v to luknjo, da najdem »Ive stvari, — mori lea in denar Držite mojo suknjo. Charlie je ptin?i»e] s seboj tudi mkaj okrepčii ter sporočilo od *rc,*pe Everard. Neka mlada ženska je ravnokar dospela z veliko naglico ter prosila da sme govoriti z inana£»rjem. - Naj prosi še uekaj ča.sa in naj je, kdor hoče. — je rekel Eve rad. Nato pa je prijel za lopato, dal par navodil Ur izginil v vodnjaku. .laz in Charlie sva pritrdila vrv in sledil je mučen trenutek. Nato • r • I pa se je pričela vrv zopet gibati. Pogledala sva preko roba vodnja-j ku in v naslednjem trenutku sva potegnila ven Everard a. ki je zo-< pet splezal navzgor. Izročil mi je' svetilko, ki jp ugasnila. - Našel sem jo preobrnjeno ter, nisem imel nobene vžigalice pri sebi. — je rekel. — Privezal pa «en vrv okrog skale ter mislim, da bo držala. Ali ste vi prevrnili svetilko? — ine je vprašal ter se čudno ozrl vame. Se pred no sem mogel odgovoriti, si je obrisal manager blato s svojih rok ter naju pozval, naj pomagava potegniti skalo kvišku. Prihajala je počasi navzgor, — polna blata in vode. Ko je bila ta ovira odstranjena, je bilo dno Vt»d njaka pripravljeno za natančno preiskavo. Najprvo vrgli doli desko obžj?ano tekom prejšnjega večera in za njo staro vrečo. Everard je rikel, da bomo vrgli vanjo trgovčev denar. Prižgali smo tudi svetilko in upravitelj je prvi splezal navzdol. Jaz sem mu sledil, potem ko sem za bi čil Charlieju. — ki je prosil, da sme ostati zgoraj - - na j pazi, krr ima Življenje dveh dobrih ljudi v svojih rokah. Ko sem prihajal navzdol, sem slišal glas Everarda. ki je votlo odmeval od sten vodnjaka • —- Tukaj je! Tukaj leži morilce. Prišel sem hitro navzdol ter stopil na desko, ki je bila položena preko okrogle dolbine dna vod njaka. S te deske, na kateri je «tal tudi Everard, sem se ozrl o-koli sebe. Ob najinih nogah, v dolbini. v kateri je preje ležala skala, je blesti la sedaj oljnato errs masa, ki se je vrnila v dolbino potem, ko je bil kamen odstranjen. —Bodite pripravljeni na presenečenje, — me je svaril Everard 1 — To je grob pošasti z zelenimi ■ očmi. Našel sem jo, ko sem prvič 1 sunil z lopato. 1 — Mrtva? — sem vprašal. — Mislim pač, kajti drugače bi ' midva ne stala tukaj. Tako mrtva. *,kot jo more napraviti mrtvo par 'jsto funtov težka skala. Poglej-1 Va Everard mi je izročil svetilko. I Jaz sem se »t »siril k zidu, dočim se; 'jje on postavil tako, da je mogel | poseči z lopato v gosto blato. V i "jnaslednjem trenutku je dvignil) ' pred mojimi očmi velik blesteč i 1 zvitek kače, Iti navidezno ni imela nobenega konca. Ko sem prepla-' sen zakričal, se je zvitek odvil kot 1 da je kača živa. ter padel z lopate nazaj v črno blato. — Na jarde in jarde je te kače.-1 — je rekel Everard. — Držite vre- ■ čo odprto, gospod Reed, če more-1 te, in jaz bora spravil to staro gospo noter. Malo nižje, prosim, -r-tukaj prihaja ven. Kako pa vam je ime? Ne mislim, da ste doma iz teb krajev. Bele pike ob straneh, slične očem in belkasti trebuh! 1 Le noter, le noter! Kaj ni konec ' te klobase? Mislim, da niste zrasla itu naokrog. Gotovo ste zlezla na ' kak tovorni vlak, kje na jugu. — sredi močvirja. Morda ste prifli j sem med lesom, katerega so pripeljali iz gorkega juga. Ne verujem dosti v povest majorja glede cirkusa. No, sedaj je konec. Hu. težka stvar! Sedaj je bilo treba najti le še denar. — To je lahka stvar. — je re-1 kel Everard, — sedaj, ko je kača s poti. | Vsled tega sem splezal nazaj na površje ter po-ial navzdol posodo jkntero je major preluknjal s — streli. To poseda sva jaz in Charlie potegnila navzgor, obloženo z ,vrečo, v kateri se je nahajala kača. Nato pa ie šla vrv zadnjikrat navzdol po Everarda. — Ta prokleti lopov! — je vzkliknil Everard, ko sem mu pomagal zlesti preko roba vodnjaka. — Prišel sem skoro do pre-Ipričanja, da ni nikdar vrgel de- ■ narja v vodnjak. — Ne? — sem vzkliknil. — Niti malo ne. Izkopal sem dno vodnjaka prav do suhega. — ničesar. Nobenega sledu' o zajčji koži. — Prav ničesar. Postavil je svetilko na tla ter odšel. Jaz in Charge sva prijela posodo vsak na eni strani ter jo odnesla po griču navzgor in jo postavila na stopnice, vodeče v pisarno. — Ne brigaj se za to. kar je v vreei, — sem rekel Charlieju. — Jliii in pripravi zajutrek. Jaz sem bil prav tako poparjen kot moj gospodar raditega, ker! nismo našli denarja. Pričel sem natančno opazovati zdrobljeno glavo kače, ko sem zapazil neko žensko, ki je prihajala proti meni iz hiše upravitelja z veliko naglico. — To je Mrs. Everard, — sem si mislil. — Omedlela bo, če bo videla to. Ovil sem vrečo okoli sredine ka-I Tf ter pričel vleči truplo v pisarno. Nato pa sem se obrnil, da zaprem vrata. Prepozno! Na pragu je stala najbolj ljubka deklica. — kar sem jih kdaj videl. S S 'Skrivnost Orcivala* ■ l Senzacijonalni roman, ki začne izhajati 2. junija, to je v četrtek na zadnji stran našega lista. l" ČiUtelji se bodo sope! sestali s sto jim starim znanji ■ cem gospodom Lekokom kateri jih je pred leti M| presenečal s svojo duhovitostjo ▼ romanu 'Tatvina*. i? Pisec romana j« Gaboriau. Pri njem sta se učila I ■ slavni ameriški pisatelj Edgar Poe in Conan i" Doyle, kateri je po Lekokovem vzoren ustvaril J ■ svojefa Sherlock Holmesa. ■ jI Toda kakšna razlika je med detektivom Holmesom ■ J in Lekokom! Kot noč in dan. 1M Roman je logično izveden, polen skrivnostnih sa* *M pijetjajev, katere končno resi i izvanredno bistro- ' ■ vidnostjo detektiv Lekok. na -Kdor bo začel citati, se ne bo kazal.- — Ab, gospod, — je prosila. —j Ali mi hočete pomagati? Povejte mi, — kje je denar mojega očeta. V vodnjaku. ... j Prenehala je ob pogledu na ka-' I Potisnila me je na stran v svojem' obupnem sklepu. j — Ah. gospod, mrtva je. Povej] te mi, ali ste našli to v vodnjaku? Denar mojega ubogega očeta ? — Celo njegovo premoženje! Ali boste tudi to našli? — Iskali smo, gospodična, sem ji pojasnil. 1 — Vi mori?te najti denar? — je hitela ona. — Ravnokar sjra go !vorila s senjor Everardom. Rekel ] mi je, da dem-rja ni v vodnjaku. Kaj ne, gospod, vi pa boste še |enkrat iskali? Kaj ne. da boste storili to, — za mene? | Solze so napolnile njene očarlji j ve oči. Jaz nisem mogel drugega (kot le zajecati; — Gospodična, brez koristi je. Vse, kar je b?lo v vodnjaku, smo spravil gor v tej le vreči. — Boa eonstrietor, to velikansko kačo? — je rekla ter se me oprijela. — Ničesar drugega. — sem odvrnil. — Denci vašega očeta je bi} skrit v zajeji koži. Jaz sera ga vtaknil vanjo. Zajčje kože pa ni t vodnjaku, to vam prisegam. — Potem, gospod, — je zakričala ona ter stopila proti kači, — če ni denarja očeta v vodnjaku, ga moramo najti v — notranjosti te živali. Pri teh njenih besedah sem postal zelo razburjen. Spominjam se kako sem padel na kolena ter otipal kačo po celi njeni dolžini, dočim mi je hčerka trgovca, ojuna-čena od zadnjega upanja, katerega je imela, c!u dobi denar očeta, izročila nož za rezanje papirja, ki je ležal na pisalni mizi. Ni pa Lilo niti treba načeti kože. Kakšni bedaki smo bili! Kjer je bilo truplo najbolj raztrgano in zmečkano, sem seg^l s prsti noter ter potegnil na dnevno luč vse. — kar smo iskali. Par minut pozneje se je lepa dekliea poslavljala od mene. — Njene zgovorne oči so bile uprte v moje. dočim so se njene roke tesno oklepale njenega denarja ter njene dote. Ce imate kilo poskušajte to brezplačno. Prilagodi se vsaki kili, stari ali novi, veliki ali mali, in vi ste na poti, katera je tisočere prepričala. V dokaz se pošilja zastonj. Vsak. kdor ima. kilo. moški, ženska ali otrok, naj piSe takoj W. S. Rice. 2131 Main Street. Adams, X. V., za prosto poskušnjo Lega čudovitega pomirjujočega sredstva. Samo denite na kilo, ph se bodo mišice začele krčiti. Skrčijo s* tako da se odprtina naravnim potom taore. Ni vam treba nobenega nosilca več. nobenega pasu ali "priprave. Ne zamudite Dišati po to prosto poskušnjo. Tudi Če vam kila ne nagaja, zakaj bi Imeli vse svoje življenje nosilca? Zakaj bi trpeli to nadlogo? Majhna in nedolžna kila lahko privede «rnitja- Zakaj bi se lspoetavtjall tej nevarnosti ter priill na operacijsko mizo? Velika m not i ca. mož« kih in iensk se dnevno bliža temu riziku ravno vsledtem. ker jih ne ovirajo pri delu in hoji. P i Si te takoj po to prosto poskuSnjo. ker je v resnici čudovita stvar, ter je pomagala ozdraviti kile. k! so bile tako velike kot dve molki pesti. PoskuSajte in pičite takoj, služeč se ■oodnjega kupona. Zastonj za kilo. W. S. Kice. Inc. 2531 Main St.. Adams. N. T- T'nfcljite ml popolnoma brezplačno za poskusno zdravljenje vxorte va- ftega pomirjujočega sredstva sa kilo. one.................................. Naslov ............................. Dr. Koler €38 Pean Ave. Kttsfcvfk, Pa. aatmpM—ie fer* nm^alMhl jI kmm* šr m*L taSLnt^Sa^'lSae^Mtfr T°ilTi a TIB |NMhs|l St tsfelj. to. tmmvt prtstf ta Jmm rmm mm, b^ Hyrowte au^vwteo^fctlo utaiits Boiestd mehurja, ki ponrotijt Se-bHw^Mhi taMkhj* tmm 'fawaflM^ trattk lilsHai e- lae boteanL ki aaataaejo *aM te nt potrebno Mat Nekateri Sragi adt:talU raMJa ta-asafia. 4» vas ramssejo. Jas mm fctejitaraga faata.^ wmU im UrMjjiwr * ItawlWh a* S. «e h | POZDRAVI IZ NEW TORKA. I Pred odhodom v staro domovino pozdravljam svojega brata Jo- Ižefa Mavrica v Vancouver, B. C.. Canada, bratrance v državi lili-' Inois. družino Sesruliii v Davis, Va.. in vse prijatelje v Amerik L Zdravi ostanite m na svidenje! — Anton Mavčič, Podbeže. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam svoje tri brate, svaka in njegovo družino ter vse prijatelje v Llovdell in Onaialinda. Pa , ter obenem se zahvaljujem vsem onim. ki so me spremili na kolodvor. Zdravi cstaaiite! — Janez Drenik iz Cerknice. Preduo se podam v stari kraj, srčno pozdravim ženo. hčere in sinove ter znance, kateri me poznajo v New Yorku in okolici. Zdravi ostanite! — Anton Grašek. Pred odhodom iz New Yorka še enkrat pozdravljam vse tiste, ki smo skupaj delali v Betula, Pa. Posebno pa pozdravim Tonv Mo-dica, ki me je spremil do Olean, K. V. Srčno hvalo izrekam Dan Tu t ih ar ju v Onnoville. N. Y., ki me je odpeljal na kolodvor v Jamestown, N. Y., da sem se ob pravem času prišel v New York. Jos. Modie. Predno se podamo iz Združenih držav s pa mikom "Presidente Wilson** due 23. maja. pozdravljamo vse znance in prijatelje žirom Amerike. posebno Antona Smerdel, ki nas je jiprem.il v Cumberland ter vse druge, ki so nas spremili 11a Harrison in nam ku-| fre spravili. Iskrena hvala John J Milaveu in njegovi soprogi, ki sta nam veliko dobrega storila. Naj 'svidenje v Trnju! — Jožef Žele, z družino iz Trnja, Tone Rub eni č z Reke. Jurij Rihtarsič iz Hota-velj / I _ Pred odhodom v staro domovino s parnikom "Presidente WU-| son" pozdravim i^se Slorvence in Slovenke sirom Amerike, posebaio' pa mojega svaka A. Knausa m njegovo ženo ter Julko in Tončka, j svaka L. Knausa in njegovo družino. Matijo Rački, in njegovo ženo Marijo, nadalje Rudolfa. To ! net a in Ignacija Knaus v Kirbv. vil le, Texas, ter Ivana Jacneš v Havana, Ark. Posebno se pa zahvaljujem tel>i Francka Knaus za j vso postrežbo in spremstvo Ha po-1 stajo Na svidenje v J u gosi avti j i . alt pa nad. zvezdicami! — Blaž Ja-lueš, Stari kot, občina Trava. Drairi prijatelji in prijateljice v La Salle, IU., in okolica! Pred mojim odhodom v staro domovino se od vas še enkrat poslovim, posebno od tistiTi, ki ste me spremili na kolodvor. Zahvaljujem se posebno tistim, ki ste mi dali darove za popotnico. Matija Komp mi je dal precej težko in okusno šunko, ! Anton Jenko in 'bratje so mi dali »boxo c i^ar. Marija Pernat ravno-tako. Vsem na j'skrenejsa zahva- !!a! Na Franka Gregorčiča pa tudi pozabiti ne smem. On me je spremil na kolodvor in vse potrebno uredil, da nisem imel nikakih sitnosti. Mariji Pernat se moram posebno zahvaliti, ker me je sprem- KRETANJE PARNIKOV SEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU J2J0 JZ HEW YOKEA. ADRIATIC i luni. — Cherbourg p. matoika 2. junija — Genoa SAXONIA 2 funl. — Chcrboura olympic 4 luni. — Cherbourg finland 4 luni. — Cherbourg PESARO 4 luni. — Genoa PANNONIA 4. lun tla — Trat lafayette 4 luni. — »Htvr* ROUaiLLON r luni. — Havre ! la touraine T luni I« — Havre I MAURETANIA • luni. — Cherbou.j SAXONIA .9 luni. — Cherbourq i FRANCE 9 luni. — Havre lapland 11 luni. — Cherbourg BELVEDERE 11 luni. — Trat ; aquitania 14 fun. — Cherbourg canopic 17 lunlla — Geaoa 1 kroonlano ie luni. — Havre LA 8AV0IE 18 luni. — Havre KDCHAMSE.au IB luni. — Havre I AMERICA 22 luni. — Cherboura paris 23 iuni. — Have FINLAND M luni. — Cherbourg olympic S5 lunl. — Cherboura .columbia 2B lun. — Tret tBERENQARIA SO lun. — Cherbouro i pocahontas so lunl. _ Genoa LAFAYETTE 2 lull. — Havre ZEELAND 2 |UI. _ Cherboura AQUITANIA S Jul. — Cherboura LA LORRAINE C lull. — Havre ADRIATIC 6 lull. — Cherboura FRANCE 7 lull. — Havre PRES. WILSON 9 lutlla — Trat FINLAND 9 juli. — Cherboura CRETIC 12 lull. — Genoa SAXONIA 14 lull. — Cherboura MAURETANIA 14 lul. — Cherboura LA SAVOIE 14 lull. — Havre P. MATOIKA 14 lull. — Genoa LAPLAND 19 lull. — Che-bouro OLYMPIC 1« lull. — Cherbourg ARGENTINA 21 |uL|a — Trat AMERICA 23 lull. — Che. bo uro KROONLANO =3 lull. — Cherboura ROCHAMBEAU 23 lull. — H^.-re AQUITANIA 26 lull. _ Cherboura PARIS 27 lull. — Havre FINLAND 30 lull. — vherbouro WASHINGTON 30 lull. — OnerCjura ADRIATIC 3 avc. — CNerbourc BELVEDERE aua. — Tnt MAURETANIA 11 mo. — Cherboura ' OLYMPIC 13 ava. — Cherboura j Gl^de c«»n *a vozne listke In vse drage pojasnila, obrn."e se na tvrJko t FRAXK S4KSER STATE BAKE__83 Cortlandt St„ New York. NAREDBA GENERAL. J, JUGOSL. KONZULATA dj __ "IVttk bo lahko doba potni Ust, ' Ikdor ima dokaze, da je v rcenici Ll jugoslovanski podanik. >- _____ c [c Soglasno z zadnjim odlokom mi-) nistrstva zh zunanje zadeve bo jj konzulat izdajal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo Li svojim prošnjam za potni liat pri- I cžili tudi zauostne dokaze o ju o goslovanskem državljanstvu. t- Ko se bo konzulat prepričal, da )- »o predloženi dokumenti pristni i- oj Radostni, bo dobil prosilec potni !ist. V slučaju, da bi pa nastali kaki pomisleki, bo izden potni list Šele z dovoljenjem ministrstva. Ker je število prosilcev ogromne in z vsakin» dnem narašča, ni konzulatu mc-jroče takoj opraviti vse^a dela, toda polagoma bodo prišli vsi na vrsto. Nihče naj ne _ j kupi šif karte prej, predno se oseb-| no ne zglasi na konziUatn ter do-jbi potni liat. j V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku; ,in če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-.nlco, vojaško knjižico, delavsko ;knjižico, krstni list ali potrdilo 'okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list šele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva. ijala v Collinwood, Ohio. Za obilno postrežbo se pa tudi zahvaljujem mojemu zetu in njegovi soprogi v Collinwoodu. Zahvaljujem te tudi Andreju Skufea iu soprogi za tfpremitev na kolodvor ter vsem prijateljem v Clervclandu. II koncu teh vrstic »e se rarkrart - ] »oslovim od vas vseh ter vas lepo j >ozdravi m, kakor tudi vse rojaikc iu rojakinje žirom Amerike. Na 1 rank Sakserja pa tudi ne smem pozabiti za dobro in točno postrežbo ter ga priporočam vsem, ki 30 rani en j eni potovati v st aro domovino. — John Šiška. » • * Predno se podamo v milo iiara domovino, še enkrat pozdravljamo vse sorodnike, prijatelje in * nance. Pose -I '- " PREDNO SE ODLOČITE za svojo d nižino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da se ga potnik sani kupi, pišite uaj-prwo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York NAZNANILO. Rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak ANTON GLAŽAR, ki je bil 3 leta nepretrgano v svetovni vojni. On je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Pittsburgh in okolici. Upravni št v o Glasa Naroda. Iščem sestro J OH ANO MALNAR. doma iz vasi Maje rje. pošta Ca-bar. V Ameriki se nahaja 9 let Stanovala je v Xew Yorku. potem se je omožila z Jurijem Turk in sta stanovala na 608 Dugaro St.. Kansas City, Kans. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da mi poroča, i ali pa naj se sama javi svoji sestri: Miss Mar v Poje, 216 West 102. St., New York, N. Y.