Leto IT., štev. !4S V Lfuftifani, torek dne 21. Ma (921 posamezna štev. 30 par • 1*20 k (sinja ob 4 zjutraj. Stane celoletno ,. 240 K mesečno....... 20» aa zassd. ozemlje. 360 a za Inozemstvo .. 600 » Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm). 2 E maU oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 w Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo« Miklošičeva cesta St 19(1 Telefon it 7» Upravništvo« Sodna oNe* fc.1 Telefon §t 9& Račun kr. pošt. ček. urad* štev. 11.842. Ljubljana, 20. junija. Češki narod p-aznuje jutri tristoletnico svojega Kosovega. Obletnica dne 21. junija, justifika-eija voditeljev češkega narodnega upora zoper Habsburžane, je v najožji zvezi z znamenito belogorsko bitko. Je to obletnica žrtev, resničnega narodnega mučeništva, ki ga je moral pretrpeti narod v borbi za svojo svobodo. Kakor je naš narod vsako leto slovesno praznoval spomin na Kosovsko bitko, kakor se je z globokim spoštovanjem spominjal kosovskih junakov in mučenikov, tako se je češki narod vračal k Beli gori in iz spominov ta to narodno katastrofo črpal moči in vzpodbude v nadaljnem boju. V tem znamenju se je gradila narodova bodočnost; kakor je kosovska misel leto za letom uvrščala nove žrtve, položene hote in s ponosom za svobodo domovine, tako je spomin na Belo goro iz omahljivcev delal odločne, iz nevednih junake, je iz zasužnjenega ljudstva zopet prerodi! narod svobode, samozavesti. Zato je razumljivo, da se letos, ko so Čehi prepe Ijali v osvobojeno domačo zemljo kosti onih junaških legijonarjev, ki so padli kot zadnja žrtev habsburškega sistema, zgrajenega na belogorski katastrofi, da se letos posebno slovesno praznuje tristoletnica onih prvih, neposrednih žrtev zatona stare češke svobode, V vsej češki zgodovini ni tako važnega zaokreta, kakor je belogorska bitka in tej sledeča justifikacija. Primerjati se da ta prelom samo s padcem Avstrije leta 1918. in vstajenjem češke svobode. S tem je njen značaj ln pomen najjasnejše podan; kar je leto 1620.—1621. podrlo, uničilo, to je vrnilo, znova ustvarilo leto 1918. V tisti dobi je onih par sto plemiških družin, ki so vodile češke revolucije zoper Avstrijo, predstavljalo češki narod. Drugačne reprezentance oni čas hi poznal. In takrat Češka ni bila avstrijska kronovina, ko v zadnjih desetletjih, marveč to je bilo takoro-koč povsem samostojna država s svojimi notranjimi uredbami, ki jo je le vladarjeva oseba vezala z Dunajem. Svojo nezavisnost pa so Čehi skrbno čuvali v političnem, narodnem in verskem oziru. Pa belogorski nesreči so šele Habsburžani to samostojnost ukinili, degradirali državo v vrsto navadne cesarske province, uničili pravice verske samostainosti, justificirali vo dilne narodne rodbine, njih konfiscira-no imetje pa razdelili med pritepene desperadose iz vseh vetrov. Kdor se ni vklonii, je moral iz dežele; z deset-tisoči izgnancev pa je iz dežele izginila podjetnost, gospodarski procvit in predvsem češka kultura, češka knjiga, češka beseda. Cesarski komisarji so dekretirali državi nemščino, naseljevali Nemce, češka kultura se je morala za dve- tristo let umakniti na mesto pastorke. S siaročeškimi rodbinami, ki so videle umirati svoje vodilne člane na praškem morišču, je zamrla staročeška svobodna preteklost. Leto 1921. nam zopet obrača poglede na ta zlovešči dan. Toda danes praznujejo duhovi praških žrtev v miru svoj dan. Njihov cilj je kljub vsemu vendarle dosežen in mi Jugoslovani imamo dovolj vzroka in dovolj pravice, da s Cehi enako zmagoslavno obhajamo s ponosom, z globokim spoštovanjem ta spomin borbe za narodno svobodo. Izid volitev na Koroškem SLOVENCI DOBIJO DVA DCŽELNOZBORSKA MANDATA. Danaj, 20. junija. (Izv.) Iz Celovca poročajo o izidu volitev v Narodni svet: Velenemci 16M53 glasov, krščanski socijalci 25.767. socijalni demokrati 59.669, koroška volilna zveza (kmetjefn narodni socijalisti) 27 tisoč 677. Slovenci 9134 in komunisti 720 glasov. Po zasebni cenitvi strank bodo dobili socijalni demokrati štiri mandate, krščanski socijalci dva. kmetje dva in Velenemci enega. Značilno je, da so Slovenci pri ljudskem glasovanju dne 10. oktobra m. 1. dobili nad 15.000 glasov, sedaj pa le nekaj nad 9000. Od teh glasov kjer se "~ko glasovanje, odpade nekaj tudi na bivši pas B, ker je glasovanjev pasu A izpadlo za Avstr:;f> l"">dnr> Izid volitev v deželni zbor še •»! preračunan, gotovo pa se ne bo mnogo razlikoval od onega za Narodni svet. Po privatne cenitvi odpade na socijalne demokrate 19 mandatov, na I krščanske socijalce 8. na koroško volilno zvezo 8, na Velenemce 5 in na Slovence dva mandata. V posameznih volilnih okrožjih so izpadle volitve tako-le: v volilnem okrožja Zgornja K^oška: socijalni demokrati 8, krščanski socijalci 3, volilna zveza 3 in Velenemci 2; volilno okrožje Spodnja Koroška: socijalni demokrati 11, krščanski socijalci 5, volilna zveza 5, Velenemci 3 in Slovenci dva mandata. — V političnem okraju Velikovec je bilo oddanih pri volitvah v narodni svet za komuniste 193. za krščanske socijalce 262. za socijalne demokrate 4849. za Slovence 3800. za volilno zvezo 2576 in za Velenemce 921 glasov; pri volitvah za deželni zb~— za komuniste 192, krščanske socijalce 259. socijalne demokrate 4838, Slovence 3600, volilno zvezo 2589 in za Velenemce 904 glasove Obseg oblasti 800.000 prebivalcev ZADNJI DNEVI USTAVNE RAZPRAVE Beograd, 20. junija. (Izv.) Ministrski svet je imel danes sejo, ki je trajala ves dopoldan. Poleg raznih važnih tekočih zadev je ministrski svet rešil vprašanje obsega oblasti. Sklenjeno je bilo, da se naj kot največje dopustno število prebivalstva za eno oblast (v § 95.) določi 800.000 namesto 700.000. Beograd, 20. junija, (izv.) V političnih krogih se računa, dd bo ustava do srede prihodnjega tedna delmitiv-no sprejeta. V četrtek se bo vršilo glasovanje o Vlfl. oddelku upravna razdelitev države), v soboto glasovanje o prehodnih odredbah, zaključno kvaUiicirano Glasovanje o celokupni ustavi pa najbrž že v ponedeljek ali najkasneje v sredo. Ustava bo še isti dan predložena regentu v podpis ter razglašena v «Službenih Novinah». Občni abor društva ..Kasino" Ljubljana, 20. junija. Po prevratu Je vlada ukinila delovanje zloglasnega društva «Kasino» ter poverila s funkcijami odbora posebnega državnega upravitelja. Ljubljanski Nemci so po najrazličnejših potih poskušali ovreči ta vladn! ukrep ter rešiti nekdanjo centralo pangermanske propagande. Trajalo je dve leti, predno je mogel upravitelj sklicati občni zbor. Da društvo de-finitivno preide v slovenske roke, so priglasili mnogi ljubljanski inteligenti svoj vstop. Nemci so skušali s kompromisom j ? rešiti vsaj del svoje pozicije. Ker se jim to ni posrečilo, so tik pred občnim zborom povzročili prav spretno intrigo. Raz- Zastopniki opozicije so ta predlog prvotno odklonili. Po daljših pogajanjih je gospod Pesek pod pogojem, da zastopniki ofceh skupin pregledajo tudi že sprejete člane, v imenu zastopnikov opozicije:- akceptrial predloženo osnovo. To so cije« akceptiral predloženo osnovo. To so Zastopniki opozicije so se vrnili med i svoje somišljenike, katerim je g. Pesek, sporočil, da so zastopniki članov — odbili predlog naj se izroči vse imetje Ka-sina Jugoslovanski Matic!!! Konstatira-mo, da sc o tem v nogajanjih obeh sku Grki morajo zapustiti Malo Azijo NOTA ZAVEZNIŠKIH DRŽAV. — SMIRNA PRIPADE ZOPET TURKOM. — REVIZIJA TURŠKIH MEJ V EVROPI. Pariz, 20. junija. (lev.) Lord Curzon se je včeraj povrnil v London. Nota grški vladi je biia pred njegovim odhodom odposlana iz Pariza poslanikom zavezniških držav v Atenah. Kakor doznava «Temos». izjavljajo Anglija. Francija in Italija v tej noti pripravljenost, sodelovati pri poravnavi grško-tarškega spora. Ako bi Grčija odklonila privolitev za posredovanje, bo nosil? vso odgovornost. Ako pa sprejme posredovanje, potem se ji bodo sporočili pogoji za začetek pogajanj. «Temps» doznava, da se zavezmU v tem strinjajo, da mora. Grčija izt prazniti Malo Azijo in Smirno. U vprašanju Traciie bi Francija rada vrnila Turčiji kolikor mogoče mnogi ozemlja, dačim se Anglija ogreva ztt to, da se Grška meja le nekoliko pomakne boli proti jugu in da se glede Odrine sprejme poseben režim. Obe vladi, angleška in francoska, pa se menda ne bosta sporazumeti. Briand in Curzon se v svojih konferencah nista dotaknila vprašanja an-gleško-francoske zv^re. Lloyd George o svetovnem položaju OTVORITVENI GOVOR NA DRŽAVNI KONFERENCI. London, 20. junija. (Izv.) Danes so j kooe bomo kmalu premagali. Odškod-se sestali v Londonu zastopniki vlad nina- ni bila. toliko važna zaradi njenih vseh angleških dominijonov k državni j posameznih zahtev, ampak zarad konferenci, ki je proračunana na več j vprašnja razdelitve. Šele po dvelefc tednov in ima rešiti izredno važna vprašanja. Konferenco je otvoril angleški ministrski predsednik Llovd George z daljšim zunanjepolitičnim ekspozejem, v katerem je med drugim izvajal: »Državna konferenca se vrši v dobi velikega nemira po vsem svetu. Imam pa zaupanje, da. se bo svet kmalu otre-sel tega nemira. Predvsem vzbujata dve vprašanji bojazen: razorožitev Nemčije in povračilo vojne škode. Problem razorpžitve smatram za končan. Nemško brodovje je izginilo in nemška vojska ni več velesila kot nekdaj; nekdaj je štela milijone, sedaj pa. le 100.000 mož. Obstaja sicer še nekaj iregularnih vojakov, za to pa ni toliko odgovorna Prusija, ampak Bavarska. Tudi te tež- nem proučavnnju so fiuančni strokovnjaki našli pravo rešitev. Nemčija j« sprejela to res praktično rešitev. Sedaj sva le se dve težkoči: določi tev mej Poljske v Litvinskem in t Gornji Šleziji in vojna s Turčijo. Šel« tedaj, ko bosta tudi ti vprašanji res© ni. moremo reči, da je mir zopet vzpo stavljen. Evropa bo imela zopet mij šele takrat in bo obnovljena šele te daj, ko bo izvršila, vse mirovne ikk godbe. Nekateri mirovni pogoji se bo do morda nekoliko omilili, ampak 1» tedaj, ako vse stranke s tem s ogla/ šajo. LIoyd George je naznanil, da bo na/, prosil lorda Curzons. naj poda pregled svetovnega položaja, ko se povrne ii Pariza. Uredba o in muslimani REFORMA Beograd, 20. junija. Ministrski svet je imel danes dopoldne sejo, na kateri pin šploh ni razprav,Sl^^ši'to!"da |50 Je. razpravljalo o raznih aktualnih ie na pripombo poslanca Deržiča (za-}T«»njm. Zlasti se je razpravljalo o stopnika opozicije*), da nai se Kasino i,lyedbl naredbe o heglukih, k) je bila 'izroči mestni občini, repliciral dr. Kra- j natisnjena predvčerajšnjim v «&luzbc- mer: gotovo nič proti temu ne boste ime- Inih Novinah* in ki je izzvala toliko Ii, če pripade Jugoslovanski Matici*, na! razburjenje v krogih muslimanskih širili «r> -,o i iuNiani da ho^o de" kar J'e Poslanec Deržič izjavil: .Seveda J porlancev, ker se v tej naredbi nahaja sinil so po LjuNjam, da se tio.e.o ae- ^ j nekaj Členov, ki se, kakor trdijo mu- Na podlagi poročila g. Peska so opo- j slimani, ne _ strinjajo z določbami^ spo-zicijonalci odklonili sporazum in pogaja-! razuma, ki sta ga v tem vprašanju nja so se prekinila. J sklenila vlada in muslimanski klub. Več čas se je med tem vršilo v Maii Muslimanska ministra sta predložila .dvorani Narodnega doma nekako politič-fmimsirskeTnu svetu zao^ve svojega ! no zborovanie, na katerem so govorili kluba> nn-> se dot!Cm c!°m tak0J rePre" ! ffc. Pesek. Ogrin. prof. Serk-o. .Iirvan in ! menijo, sicer bo muslimanski klub mokrati polastiti o revidi-j zakonu se nahajajoči odločujoči zneelu cla bi bilo društvo Kasina že danes vjrala potom posebne konference, kateri so povišani za dvajsetkrat. S tem bo do- naj o njih ukrepa že hovo vodstvo dru- j slovenskih rokah. Upati pa jc, da se pri j bodo poleg ministra za agrarno refor-j sežooa znatna razbremenitev zlaeri stva; zato so klerikalci in narodni soci- nadaljevanju občnega zbora doseže aran-; mo prisostvovati tudi minister za šum-1 porotna sodišča, ker pridejo mnoge tat- za jalisti pripeljali v «Narodni dom^ svoje »bojne čete» ter zasedli ž njimi lokal, v katerem se naj bi vršil občni zbor. Ko je državni upravitelj otvoril zborovanje, se je pričela debata, v kateri so imeli izključno besedo nečlani društva. Napadali so državnega upravitelja, da je postopal nepravilno. Navzoči policijski komisar je hotel intervenirati s policijo, kar so preprečili navzoči člani dmštva — demokrati z izjavo, da naj se občni zbor rajše preloži. To je državni upravitelj tudi storil ter naznanil, da prelagi nadaljevanje občnega zbora na drug dan, ki ga bo pravočasno naznanil. Med člani društva in navzočimi ncč!a- žinan, ki bo omogočil, da se postavi stari zloglasni Kasinoverein, ki je bil dolga desetletja Inperator našemu narodu sovražne politike na jugu, v službo naših nacionalnih interesov, katere je tolikrat in tako občutno oškodoval. URADNIŠKA VLADA V AVSTRIJI. m rude dr. Krizman, eden od musli-jvine, goljufije itd. sedaj pred kazenske manskih ministrov in en član agrar-1 senate, nega odseka muslimanskega kluba. \ j OSIGLRANJE DELA. BAROŠKO VPRAŠANJE. I Beograd. 20. junija. (Izv.) Na. današnji Beograd, 20. junija. (Izv.) Danes dopoldan preds. g-Pašiča predsednik Groho- j na- se ji je mir.istrfki svet odobril novo junija, ( izv.; Danes j redb0( ki 5ma namen or,emogočiti nasilno sta Posetila ministrskega I ^^^^ deIa po;0m terorističnih in sabotaže. Dunaj, 20. junija. (Izv.) I var in tajnik Steiič reške jugoslovan-! ske stranke. G. Pašič jima je razložil obširno potek vprašanja skupne mu policijskemu predsedniku h?nu! ckr.ploatae:je baroške in reške luke Schoberju je bila danes poverjena«d,strani nase !n italijanske naloga, naj sestavi novo avstrijsko i države. ministrstvo. Ministri bodo večinoma Danes so dospel: vsi potrebni eks- :fr-i(ir.ii-i 't-š+f.-.-ini hnrln tr,t nad™™.: perti, ki so pozvani na konferenco. naj imenujemo, čeravno seveda skupina nečlanov ne more biti »opozicija«) so stavili zahtevo, da se izmed 15 odbornikov društva da opoziciji 8 odbornikov. Zastopniki članov so predložili sledečo kompromisno osnovo: Vsi, ki so se do pričetka občnega zbora prijavili, naj se takoj sprejmejo v društvo. Njihovo mo-ralično in nacijonalno zanesljivost naj VLADNA KRIZA NA ŠTAJERSKEM. Gradec, 19. junija. Deželni tiskovni odsek poroča o krizi v deželni vladi: Radi obvestila deželnega glavarja dr. Rintelena in njegovega namestnika dr. Ahrerja prvemu predsedniku dec-želnega zbora, da stavljata svoja vladna mandata na razpolago glavnemu preizkusijo zastopniki obeh skupin kot j odseku deželnega zbora, sta sklicana sosvet državnega upravitelja. Čim je to zadnji kakor tudi konferenca načel-delo izvršeno, naj se na podlagi propor-! nikov strank za v torek, dne 21. juni-ca sestavi lista novega odbora. ja ob 11. dopoldne. ke. Na konferenci se bodo obravnavali vsi pogoji, ki jili postavi naša vlada za skupno cksploatacijo. ŠUMARSKE DIREKCIJE. Beograd. 20. juniia. (Izv.) Minister Krizman je predložil v podpis uredbo o čolnarskih direkcijah, ki bodo imele za Hrvatsko svoje sedeže v Zagrebu, Vi-rovitici. SuSaku: za Vojvodino v Apati-nu; za Bosno v .Sarajevu, Tu',li in Mosta-ru. Pod mostareko spada tudi Dalmacija. NOV VSEUČILIŠKI ZAKON. Beograd. 20. junija. (T?,v.) Ministrski svet je odobril uredbo o enotnem vpp-učiliškem zakonu za celo državo in sicer na podlagi zaključkov sedanje ankete delegatov jugoslovanskih vseučilišč. PENZIJSKO ZAVAROVANJE PRIVATNIH NASTAVLJENCEV. Beograd, 20. junija. (Izv.) Odobrena je uredba o penzij. kem zavarovanju privatnih r.ameščcncev za Slovenijo in Dalmacijo. POVRATEK NAŠE FINANČNE DELE. GAGI JE IZ PARIZA. Beograd. 20. junija. (Izv.) V sredo se vrnejo v Beograd minister dr. Kumandi, Jankovič in g. Drago t in Protič, ki so biH poslani v Pariz kot delegati za reguliranje vprašanja vojne odškodnine. Zemljoradniki v Zagrebu Zagreb', 19. Junija^ Za danes 'dopoldne ju bila najavljena javna, politična skupščina v Kinu Balkan: govorili bodo zemljoradniki iz Beograda. Pred vhodom v dvorano se je prodajala «S1 obodna Tribuna*, t. j. organ Marjanovičevega »Soeialno-političnega kluba- in organ Trumbiecv. In res, -shod je bil pravzaprav prireditev tega kluba, ki se hoče polagoma razviti v politično stranko, po ideologiji enako Demokratom, a po čem od njih različno, to bi se šele moralo videti. Prišli so: voditelj Zemljorad»likov Avramovič, bivši poslanik na Dunaju in v Londonu Jovan Jovanovič (ki je bil tudi načelnik naše plebiscitno komisije v Celovcu), bivši poslanik v Washingtonu Mihajlovič in Uroš Sto-jič. Govorila sta le prva dva. Avramovič nam je povedal, da je njegove stranko cilj socialen, politika da ji je samo sredstvo: kar so bili ne- od1oči>o~narodov koč Bogomili, to so sedaj zemljoradniki: do njih organizacije je moralo priti, kakor je prihajalo do revolt pri starih Grkih radi helotov in pri Rimljanih radi plebejccv. Kritiziral je našo notranjo, trgovinsko in finančno politiko, ki jc po njegovih mislih zastarela vsaj za 150 let, obračal se proti uredništvu, ministrskim kočijam in avtomobilom, a povedal tudi istino, ki bi "-zapadla* med separatisti: Kulturno in socialno delo v večjem stilu je v malih edinicah nemogoče; zato je njegova stranka proti cepljenju edinstva naroda: ujedinjenjo pa mu jo faktum. Vošnjakove grupe zemljoradnikov iii Avramovič omenil z nobeno besedo. Ves govor je bil dosti negativen. Jovanovič je prikazal naše odnošaje-■napram poedinim državam. Odkar jo. i po izstopu Amerike) liga narodov po stala — pisarna, so se Nemci čutili osvobojene in vsa politika Francije izvira- iz strahu prod Nemčijo. Jovano- vič Franciji ni naklonjen, pač pa je naglašal, koliko zaslug imajo Angleži za "nas (posebno še na Daše uspehe napram Riununiji): to nam je bilo novo, in oni, M so delali v Parizu, bodo o tem z Jovanovičem morda mogli debatirati. Nemčija je napram nam korektna in tudi Avstrija hočo biti. Francoska obnova fn Nemčija Berlin, 17, Junija. Vsa painja nemške javnosti je koncentrirana še vedno na političuo-gospodarske dogovore, ki so se vršili te dni v Wiesbadenu med dr. Rathe-nauom. nemškim ministrom za obnovo, in g. Loucherjom, ministrom za isti Ko je Jovanovič opisal naše razmerje do poedinih držav, je konstatiral, da mi vnanje politi ike sploh nimamo, ter s tem obsodil ne le Pašiča, ampak tudi Trumbiča, kar gotovo ni bilo Prosvcfa NAŠI UMETNIKI V TUJIN* Te pogrnilo od pr^eg* fanSsfl-Ja flot 81. marca t. I. 205 socijalistov, a ranjenih je bilo 114-1 socijalistov, V bojih med socijalisti in fašisti je policija ali vojska ubila 44 socijalistov in ranila 258. Požganih ali uničenih je 120 delavskih domov, a 240 drugih loka-j nedavno lov delavskih organizacij je še razen, operni pevec Josip Rijavec in pij tega uničenih. V bojih je bilo aretira-! c'r'l Ličar. Hrvatski vijolinski vh nih okoli 222-1 ljudi. " ....... Poljska in mala antanta. Varsav ravno prijetno priiateljem Trumbiče- ponovno Franciji take ponudbe, ali vim, ki so zc-mljoradnikom dali prili- Francija jih je dosedaj dosledno od-ko da v Zagrebu govore. Zemljontd- klanjala ces, da ne more Nemčiji resort v francoski vladi. Šlo je pri tem j *ki cKuryer Polski» objavlja uvodnik, za princip, da bi plačala Nemčija velik del svojih obveznosti napram Franciji v naturalnih prispevkih t. j. z blagom in z delom v službi obnove razdejanih severnofrancoskili pokrajin. Kakor znano, jc stavila Nemčija že j v katerem poudarja, da jc za Poljsko nujna in življenjska potreba, da sc pridruži mali antant-i. Sedaj jc skrajni čas. da sklene Poljska zvoze in kon-! vencije z državami male antante, ki so vezane med seboj l niki mislijo, da je najboljša ona vnanja politika, ki je iskrena in poštena in zahtevajo 1.) javnost vnanje politike, 2.) mednarodno sodišče (Jovanovič je pa pri tem smešil žalostne uspehe blv- Na svoji svetovni turnej! sta dospel* v London slovenska umetnika. pijanist irtuoz Zlatko Balokovič, ki sc mudi žc od je-i seni v Londonu, je sprejel slovenska umetnika in ju uvedel v londonske umet-j niške kroge in v najboljšo londonsko i družbo. Odlični jugoslovenski prijatelj Seaton Watson jc priredil v svojih salonih dne 8. t. in. koncert, na katerem so sodelovali vsi gori omenjeni naši umet- s trdnimi prijatelj- )U kateremu jc prisostvovala naj- skimi odnošaji. Ako poljska, vlada t«-|b°,JSa dn,'-ba- ,,!jJ "iin,i tudi ga ne stori, ostane Poljska za doglod-! takrat v Londonu navzoči minister zunanjih zadev cc.skoslovaskc renubhkc dr. ' t(> uo dobo osamljena. List ostro obsoja . . . ... , liko zaupati, da bi pristala na tako | zahtev« noliskih šovinistov, ki »išeio. 1 ®CH8S m ccskoslovasKi ter jugoslovan- sko zaupati. da m pristala na tako.^htevo iK>ljskih šovinistov, ki pišejo,!1;. . , negotov način nemškega povračc-,da je rešitev odnošajev m<* Čohoslo-sk! Vuf V -ondonu Na koncertu lo --------J J 'pel Rijavec nekaj hrvatskih, bosanskih in macedonskih narodnih pesmi. Lajovi- vanja. . „.. vaško in Poljsko predpogoj za pogaja-1 ' Razgovori v VViesbadnu so se vršili nja Poljske o vstopu v malo antanto.!" med štirimi očmi, zato so toko podrob- i zahteva je popolnoma iicopr&vicc- J minister ni zavzemal več tako strogo j vprašanja, a šele potem vprašanja o •odklonilnega stališča, ampak da L f: zvezi. Ccški odgovor je jasen: tešinsko principu pristal na nemški predlog, Podrobnosti bo uredila posebna komi sija, ki sc bo v najkrajšem času sc- ncjc j>rIslo do rev stala v Parizu. Oba državnika sta se _ jz kongresa sporazumela, naj se pripravo kar naj- ; i nale. Iz Moskve bolj pospeše, tako da bo mogoče začeti J „Tes jnternacijoiialc jc otvoril Član •r /IAI/vtu Xim I _ I . _ . z delom čim prej. šega razsodišča v Haagu!), 3.) samo-Snosti- kakor tudi končni rezultat ne-!aa jn neumestna. znani. Le toliko se ve, da francoski htcvnti najprej Te zadnje pozitivne točke, ki so pa vse nekako idealnega značaja, ne morejo izbrisati dojma. ki ga je napravil v glavnem Jovanovičev govor: da je namreč bolj negacija, nego stvarna razprava. Nekako germanofilska tendenca je bila v njem; Jovanovič je pri tem prezrl, da je germanofilstvo obenem — prijateljstvo z Italijo. Iskal je Jovanovič sicer imperializem v slovanskem svetu, ni pa črhnil besede o Koroški in Gornji Šleziji, kjer se izvaja pod angleškim pokroviteljstvom imperializem nemštva. Shod je otvoril in zaključil g. Jovan j Banjarain ter pri tem poudaril stališče svojega soc. političnega kluba, češ, široke mase bodo rešile situacijo. To frazo razumemo, če mislimo na janskega kmeta, n epa, če mislimo Hrvatsko. Zakaj gospodje klubcvc-i ne hodijo pridigat «masi» v hrvatski Po dravini. kjer je Radičev duh gospodar? kor kdo bi mogel za-tešinskega čevo serenado in nekaj angleških pesmi, i Ličar jc igral tri Milojcvičcvc skladbe, j in nekaj Smetanovih dc!. Na konccrtu jc j sodeloval tudi profesor na slovaški uni-I verz! v Bratislaiv Alojzij Kolisck, ki jo i odpel nekaj slovaških narodnih pesmi, j Virtuoz Zlatko Balokovič jc odigra! ne- vprašanje je rešeno: ta odgovor bi bil ................_ .......... v vsakem času enak, ako bi tudi poz-j kajltovmišiiih kompozicij Suk^Smcta- zijo tega vprašanja, tretje iuternacijo- poročajo: Tretji kon- 'centralnega komiteta ruske kornuni- Nemška javnost jo s potekom wies- s(.Knc st.ranko Buliarin. Rusko deloga-l badenske konference zadovoljna, in ga' ^ tvori oj članov in 20 strokovnja-pozdravlja kot prvi važen uspeh no-igk5h poročevalcev. Vse avtonomne so- s svo-Med ru- delogati se nahajajo: Ljenin. Kamenjcv, Buharin, {Radek. Bikov, Steklov, Lunačarskij Lozovski in Bozovski. Otvoritev- kon ___• a . . . , 1 IU« v«- V ' v ... v - • . . vega ministra za obnovo, ki je s tem vjetske republike so zastopane f pokazal, da niso bile neupravic. nade.; |hn! p0!,^1>T1;nii delegacijami. Me izražene ob priliki njegovega imeno vanja da bo Nemčija mnogo lažje zmogla na turalne dajatve, kakor bi zmogla do umi Industrijski krogi so uverjoni, \ Trocki. zinovjev, srhi nar"C'- i ^ XJ J*?0, "krepila ge jc slekla do 18. junija, keri^em ; ?V°J? industrijo, »ločim bi jo carinska! so Me Jo takrat pri,peli vsi dr,r a!K vansk < \fa P eksportna vojna, ki bi nedvomnojtoda že poprej je ,lela?0 ppt, komisjj Jn Pijanh eksportna vojn; izvirala iz enormno visokih nemških denarnih dolžnosti, ako že ne uničila, pa vsaj tako oslabila, da bi ne zmogla več konkurence na svetovnem trmi. Kongres SejiaškiH Ve« sa v Velika manifestacija narodnega in državnega jedinstva. (Izv. por. «Jutru».) Sisak, tf. junija. demokratskemu parlamentarnemu klubu. Zanimivo je bilo gledati, s kako vne-Jmo so tako delegati kakor tudi številčni narod vztrajali do konca zborova-i nja in s kakim zanimanjem so sledili j posameznim referatom. Naravnost vi-■ har navdušenja pa je nastal vedno, Znani bivši srbskr^alkovnilTnarod-! ™ 0 narodnem ni poslanik Milan Pribičevič, je takoj im draavnem jedmsfcvu' po prevratu, ko jc ideja narodnega je-'; dinstva troimenega naroda, kateri jej posvetil vse svoje delovanje, postaia; dejstvo, pričel z vso vnemo delovati i na, to- da organizira kmečko ljudstvo! na Hrvatskem, v Slavoniji. Vojvodini j in zapadni Bosni v mogočno organiza- Vprslan!@ žalskega Po svetu toda že poprej je delalo pet komisij pripravljalo materijal za debate. — Italijanski socijalisti čni kongres se vrši v smislu zaključkov kongresa j društvom' v Livornu letošnjo jesen. Kot se poroča, bodo na ta kongres povabljene j vse socijalistične stranke vseh struj in j frakcij s celega sveta, — Odklonitev ženske volilne pravice no, Dvoržaka in \Vicnisawskega. Koncert jugoslovanskih umetnikov Ji ime! največji usjieh. Angleži so bili vri navdušeni za lepoto slovanske glasbe, a posebno so ugajale jugoslovanske narodne pesmi. Vsi londonski listi so obširno pisali o ti velezanimivi prireditvi in izrazili željo, da bi jugoslovanski umetniki priredili za najširšo javnost koncerte po vseh večjh angleških mestih, da spoznajo Angleži lepoto slovanske umetnosti. Na jugoslovanskem poslaništvu v Londonu se vrši te dni konccrt, na ku-bodo sodelovali sledeči jugoslo-i umetniki: Tenorist Josip Rijavec, piianisi Ciril Ličar, čelist Jovanovič. operetni pevec Muk Jarič in vijolinist Zlatko Balokovič. Tudi ta konccrt se bo vrši! samo pred izbranim londonskim Žrtve fašistovskega terorja v!v Franciji. Francoski senat je z 207 pro- ti SO glasovom odklonil, da bi pred po statistiko socialističnih J čitnicami razmotrival zakonski načrt o s fašisti. Po ti statistiki ženski volilni pravici. Italiji. Italijanska socijalistična stranka objavlja žrtev v boju Nato pa prirode jugoslovanski umctiiK [ ki v Londonu nekoliko javnih koncertov, 1 kakor tudi po ostalih večjih angleških i mestih. Kakor se poroča, odidejo iz Londona vsi imenovani jugoslovanski umetniki na skupno turnejo v Ameriko. oijo, ki bi temeljila mi strogo narodnem iu državnem jedinstvu, so borila za gospodarsko osvoboditev naroda in bila obenem protiutež proti radičev-skeruu protidržavnemu gibanju v omenjenih pokrajinah. Hodil jo v to svrho od šola do sela, kjer je imel predava-uja in organiziral kmet o v «Seljačka večaš. Ustanovil je tekom dveh let okoli 270 Seljačkili več, v katerih je organizirano že nad 30.000 seljakov. Dne li.'. junija sc je vršil v Sisku prvi veliki kongres. Seljačkili več, na katerem je bilo navzočih nad 400 delegatov in vrh tega ogromna masa naroda- Dvorana kinematografa Urania .je bila natlačeno polna. Kongres je otvori! Milan Pribičevič, nakar so bili najprej prečitani številni pozdravi, kakor od ministra Svetozarja Pribičevi-»;a, Adama in Valerijana Pribičeviča, zemljoradniškega poslanca Miloradovi-■•a, narod, poslanca Josipa Drofenika, predsednika parlamentarnega kluba •SKS v Beogradu itd. .Milan Pribičevič-.ie nato poročal o dosedanjem delovanju Seljačkili več, ki so ustanovljena tako na Hrvatskem in v Slavoniji, ka- Francija je ratificirala triauonsko i mirovno pogodbo. Pričakovati je, da store to v kratkem še ostale države, tako da postane mirovna pogodba z Madžarsko v najkrajšem času polno-močna. Po ratifikaciji triauonske pogodbe moramo zapustiti oni del Baranje, ki ga pogodba ne priznava- nam, in tako-zvani Bajski trikot. Zlasti vprašanje Bajskcga trikota je pa za našo državo jako velike važnosti. Ne samo iz narodnostnega in političnega ozira, šc bolj iz gospodarskega. Mi izgubimo po mirovni pogodbi z Madžarsko v Baj-skem trikotu skoro 25.000 bunjevcev, a še večja je gospodarska važnost Bajskcga trikota za Bačko. Kot znano, namakata južno Bačko Petrov kanal, dolg 118 km. in Aleksandrov kanal, dolg 64 km. Iz teh Politične beležke -r Nov načrt uredbe o redu io radu. j tarnih debat. Uradniško vprašanje jih Iz Beograda poročajo: Posebna komi-1 zelo zanima. Zakonski načrt z njego-sija, sestavljena iz delegatov ministr-1 vimi dodatnimi poročili jo prejel in ga stva za notranje stvari, ministrstva študira. Moramo seznaniti Italijane z pravde in ministrstva za socijalno po-j našimi upravičenimi zahtevami in raz-! Prva produkcija šole Glasbene Matice v Ljubljuni ie bila sinoči prav dobro obiskana od šolske mladine in onih prijateljev glasbe in pesmi, ki sc zanimajo za novi araščaj, ki prihaja iz tega zavodu. Posamezni nastopi so pokazali Icpc uspehe in so želi mnogo odobravanja. Posebno zanimiv ic bi! dvoglasni zbor, ki jc dobro zapel nekaj lahnih pesmi. Splošen uspeh je bil prav dober. litiko je izdelala in izročila ministr- bijati dvome, ki bi nastali. Treba pa, Hrvatski skladatelj Božidar Sirota jo bil dne 17. t. m. promoviran na dunaj-j skern vseučilišču za doktorja filozofije in ksemu svetu načrt o «redu i radu >. j je tudi, da izpoznamo dušo laškega Novi načrt je z ozirom na svojo izdo- • naroda, ki bo nam gotovo malo tuja, lavo popolnoma aktualen ter so vanj i Wilian je dejal dalje, da je naredila j muzikologije, in sicer na temelju svoje sprejeta nekatera določila tujih držav, j na ujeega in tovariše zbornica nov i dizertacijc Istrska narodna pcsem». ki se tudi imajo boriti s protidržavno! ut-is. Pohvalno se jo izrazil o govoru j Mladi skladatelj je napisal do sedaj opp-propagando. Končna določila v načrtu zborničnega predsednika in enako tudi jro «Novela od staiicav>, ki sc je nedavno ki ga je sprejel v teh srbskega ka- ;o Giolittiju. so izdelana na podlagi ženskega zakona. Po določilih novega i dneh. — Naši poslanci se torez pridno; načrta se morejo kazni podaljšati dolin dobro uveljavljajo, i igrala v Zagrebu z največjim uspehom. 50 let. globe pa povečati do 100.000! - Italijanski posianci! Preprečite i dinarjev. Po tem zakonu bo kaznjivo i razbojniški umor laškega mesta! Tako vsako najraanje delo, ki bi škodovalo | piše «L' Era Nuova> od 18. junija na ugledu države iii njenih organov. Kar uvodnem mestu in v debelih črkah Na zagrebškem narodnem gledališču 1 gostujeta v torek ravnatelj mariborske-! ga gledailšča Hinko Nučič iii Vika Podgorska v glavnih vlogah Shanove komedije cObrt gospe \Varren> sc tiče propagande potom tiska, se bo tudi ta presojala po kazenskem in nc jpo tiskovnem zakonu. Razen tega so : izvršene nekatere izpremerabe in do- bruha ogenj in žveplo, ker je prisoje-na luka Baroš nam. In v še večjih črkah dostavlja, da je izvedel njen član-kar iz popolnoma /zanesljivega vira mora'če ne bo smel brez opravičeno potro- Dopaidausko zborovanje jo bilo iz- Donavo. Zaradi nizko vode se voda v Baji n posebnum napravami ^ in dovolienja ki ga bo izdajaIo mi m zatvormcanu pumnat, -i- rintrr.riTi. . ...... nai. Ak a... J____.!_.- 1_____1 1 ? , . 1IUCL1 CHd|ilUUVUUl na prodajale i -i • • i • Tl . i«, umuouvv *j Iti Revanžma tekma clliri-napovedana za nedeljo lašliih žurnalistov in na koncu v dro'>- j popoldne se zaradi skrajno neugodnega nih črkah argumenti Italijanov, kt pa j vremena ni vršila, o tako jalovi, .la bi mogli izostali po- ■ Reprezentanca f rancoske nogometne: < lankar Paolini -e namreč j icdcraeile, dospe v Ljubljano v sredo izjave 1» \nundc-ve vlado.:okrog 14. ure s tržaškim brzovlakotn. bila ta vlada ■ Potuje v cclem 22 oseb, med njimi Jules Rimet, predsednik mednarodne in franco-Toda ka-1 ske nogometne icderacijc. V moštvu jc i sklioujf : Pozablja pa ci-to. ora-(ona narodnost,. še več; prepričan sc-m,! ganiziral in izpopolnil tako. da vsa Seljačka veča ene oblasti združena v Oblastno veče vrhovne instance, t. j. v Glavnem veču. ki bo obstojal iz odbora Saveza. Odbor bo štel 30 odbornikov, od teh 6 strokovnjakov, od ostalih pa mora biti najmanj 20 kmetov. Tudi predsednik in podpredsednik morata biti kmeta. Koncem zborovanja so bili odposla-1 zumno vpražanje Bajskega trikota. Fri | "ju^sla^ii^DOPOlna «vo- ni brzojavni pozdravi kralju Petru, j bi ^ ?oto"vo podpirala jI fe^S bS SdSen fe kra skr-najbolje je, da se vreneto tja, da se tam borite za pravice svojega naroda! — To je najboljši odgovor poštenega in em onim, ki nasilju nad Jugoslaviji. spele tja deputaeije raznih gospodar- Vtisi poslanca VVilfana v laški zbor-skih organizacij iz vse Bačke, ki za- niči. Dopisnik rimskega lista i d stanovanje, obstoječe iz 3 sob s petimi bržkone še ta teden. Po nekod v Srbiji . . . ,ii , ... -___' In inr'1 iftft nno kron. Stanovale i boljše. Ravno tako koruza. O ovsu po- = Nova tvornica za kemijske izdelke. posteljami in dvema b:dkonamr. 110.000 kron; stanovan, z osmimi posteljami njo pride na 180.000 kron. Stanovanjej je treba zaarati s 50.000 kronami. Sezona |!z da ,'e *lah,- traja dva meseca. * Prigode mladega izseljenca. Ivan Je-retič. 13 letni sin delavca, bo je te dni podal 8 svojo materjo na pot v Amcri i. / .njaki. ki bodo vse dele delavnice izročili !e ječmen bogato obrodil, pri nas v Slo-1 ■> — ,„ znamkah bo rdeče Mrve. £ k;,,r se Eabaja tudi že oče. Oba sta Prihod novih ruskih begimcev. V ime,a p0(re1;nn ,istine v uajlepšem sevac, Vranjo m Gjevgjekje je! . _ ' . . , k ] redu. Na Francoskem sta se pred vkrca njem na izseljeniški parnik morala podiš; V Nemčiji Je bilo te dni hladno vreme, k? pa ni ravno škodovalo. Dežja je bilo precej. Žetev kaže v splošnem normalno. V Angliji je stanje posebno povoljno, V Osjeku se j'- osnovala z glavnico 10 milijonov kron drnaba, <-OH\t>, tvornica za izdelovanje kemljsko-tehničkih izdelkov. Glavni udeležtenec je osjeska podružnica zagrebške Ontr.-ilne eskomntne toda dežja je še vedno premalo. V Fran- j banke. tijl, kjer je s pšenico posejana površina j = Beočinska tvornica cementa je skli-za devet odstotkov, a z ržio posejana f oala za 20. t. m. svojo glavno skupščino, površina za pet odstotkov večja, nego j Temeljna glavnica znaša 1,350.000 dinar-lani, jc padio dovolj dežja, ki je stanje j jev, čisti dobiček pa 1.204.400 dinarjev. vreči novi zdravniški preiskavi, pri } vohtvkov zllatn0 zboljSal. V severnoafri- ] izvedla se bo delna nacijonalizadja pod Redna omnibus-vožuja Bistrica-Bo-hinjsko jezero se otvori tlne 26. t. m. Omnibusa vozita po določenem voznem redu vsak dan od jutranjega vlaka k j Sv. Janezu-Sv. Duhu do «Zlatoroga» ter | so vračata od tu zopet k večernemu * lz državne službe. Na sobotni seji vlaku v Bohinjsko Bistrico. Od dežeJue vlade je bilo sklenjeno: llaz-pušča se komisija za upravo kranjske lieželnc imovine. Njeni posli se izročijo poverjeništvu za notranjo zadeve. — Odobri so novi poselski red. ki upošteva težnje poslov, kakor to zahteva socijalna pravičnost. —■ Mesto začasnega upravitelja- studenčnega obrate v Rogaški Slatini se podeli ;faki Šostarju. trgovcu v Celju. — Pro-vizorični koncipisti: Stanko Mašič, Pran Levičnik. dr. Anton Megušar, Iv. «Zlatoro- izselitev v Ameriko. Mati se seveda nato sama ni mogla odpeljati in ji ni preostalo druzega, kakor da ee je vrnila s sinčkom nazaj v domovino. Na povratku je sinček na nekih stopnjicah padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Mati sa» do fcavice je še 4 km hoda pn vi-1 . ,, , ___,„, _______ ,. . t- • - , i sa ie oddala v ljubljansko bolnico, sama sniski razliki 2i7 m. vozmna znaša, do ° J . , .. , * „„• ,,__' ,,„„ Sv. Janeza 4 dinarje, do Sv Duha ;> m do 7 dinarjev. Vozni red na kolodvoru in v Tonrist. Office. * Poljudna zdravstvena, zlasti proti- ! . ., , . „,„„, .. .„,„ . ,, . . . ' varne igralnih kart v pleskarski delavni- alkonoma predavanja namerava zdrav-! . , ." , T . . . „„ , stveni odeok v čim večji meri prirejati v mestih in1 po deželi. Županstva, župni uradi, izobraževalna društva in druge korporacije se vabijo, o poklicanih v upravni celo tako močno, da je ovirala žetev. Ze- ! odbor t u , . zadnjih poročilih je poseiano: s pšenico 1 4,650.000 ha (proti 4.560.000 lanskega le-i Nova carinarnica. \ Koli na madžar. ta), z ržio 120.000 ha (114.000 hal, z ri- i nipj' i« osnovana nova carinarnic.-. :/'cm 130.000 (114.000), z ovsom 480.000 i ki bo poslovala kot oddelek koprivniške (466.000), z ječmenom 220.000), s koru- | carin.? me. zo 1,500.000 (ravno toliko lani). Pove- ! = Pariška zveza tvcrnic cigaretnega j čana površina posevkov, kakor tudi po- ■ papirja in stročnic <^A!tesse» bo razširil voljno vreme, dajeta nade, da bo letoš- i svoje pos-dovanje tudi na Jugoslavijo in nja žetev zelo izdatna. ■ Upajo, da bo i je v to svrho stopila v zvezo s tvornico uspeh letošnje žetve za 12.000 meterskili! iMira» v Osjeku. stotov večji, nego lani. j = Dunajski živinski trg. Na dunaiskem Žetev v Indiji ic zelo slaba, kakor smo, živinRkem trfru h bi!o dne 13. in. 93_> Ze poročali, l udi novejša poročila «»-1 glav goveje živine, in sicer iz naše drŽave , - vore ^to. lz Avstralije in Argentmjicvo- 2arake h notranje Avstrije 90. Cene o v drugih prostonh. rocaio o ugounem vremenu. Iz Kanade l20_m av9tr. kron kg po Uva!itetj. Nesrečno Je vstal. Ko Je delavec Ja- poročajo sedaj o zelo ugodnih izgledih (.,vjnj;v(,nl , 14 f m . bUo 13S0 ,.o ^ žetve. Po privatnem preračunan!« je Ie-; ma/lo {n sicer iz'naše'dSave 85. iz Ro- tos za dva in pol odstotka vec posejane : mnn|j(J 557. h Madžarske 694. Cene: laž- i-idin-cirt/, rtoern lini I icnnli 'rr*t\'n eeni . _ . _ ___ i pa se je odpeljala na svoj dom y Zavr-šnik pri Litiju * Tovarna igralnih kart r Ljubljani, i Našo nedeljsko notico o ustanovitvi to- či bratov Eborl v Ljubljani izpopolnuje mo v toliko, da bo tvrdka bratov EberI obratovala še nadalje na istem dvorišču, samo * P kob Masterl iz Gradca pri Žužemberku danes zjutraj vstal iz postelje, mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da j površine nego lanL Uspeli žetve se ceni: gvinjf> 210—'"30 težie 185.1 »15 -: • 1T» T7S milMnnnif nrrtll O 2 ti tnllilfV. * • ' " kralja Petra, in sicer dr. Demostena1 bot| se vršili sprejemni izpiriv Nikolaje viča z redom belega or- 1 la tretjega razreda; dr. Sv. M o a č a-uina in dr. Cermanoviča pa z redom Sv. Save tretjega razreda.- * Za odpravo stanovanjske bede v t,|ubljani. Dasiravno se je do sedaj poskušalo na vse načine z raznimi narecl-bami odpraviti stanovanjsko bedo v Ljubljani, vendar se je to posrečilo samo v mali meri in še danes čaka nešteto družin na prepotrebno stanovanje. Končno je moral vsakdo in tudi ,vlada sama priti do spoznanja, da se resnično stanovanjski bedi zamore od- začelo si je zlomil levo nogo. * Grizoč pes. 91etna Pogačnik Ana, delavčeva hči, jo šla po Poljanski cesti. Pred Cuzakovo gostilno se nenadoma za-| kadi vanjo domači pes, ki jo je obgrizel na obeh nogah. V svrho preiskave so avstr. prvi razred dne 30. junija, 1. in i', julija vsakokrat od osmih naprej. ?i " na Iri prerijske province. Vreme jc ra-! =! Monopol žitne trgovine v Poljski, zun v vzhodnih pokralinah, ki pa nc pri- j Po,Jskl list! Poročajo, da se namerava dejo toliko v poštev, povsod ugodno. V i osnovati v Poljski konzorcij, ki bi pre-. uitutta.o w vzhodnih provincah je suša. V Zedinjenih j v*o nakupovanje in prodajo žita. stariši oddali hčerko v bolnico. Lastni- j državah je .večinoma ugodno vreme, j Komoicg razpolagaj glavnico ene mikom grizočih psov svetujemo, naj jih imajo priklenjene. * Aretirana nezakonska mat!. Služkinja Marija Pešeo iz občine Sv. Križ pri j Krškem jo bila v soboto v Zagrebu aro-tovana, ker jo glasom žandarmerijsko va- Uradna cenitev letošnje žetve v začetku I Hjanle poljskih mark. i m. je manjša, nego privatne. Poijedcl- ? Velikanski denarni promet. Promet ski urad ceni letošnjo žetev na 578 mili- j dresdenske banke zna&i v 1.1930. i bilijonov bušlov, kar odgovarja prllično de-!j0n (= 1000 milijard) 89 milijonov mark ianski lanski žetvi. Iz drugih držav nf posebnih poročil. V: proti -100 milijardam v 1.1919. Vsled te. i ga velikega narastka prometa poviša Rumuniji, o kateri smo že zadnjič Poro-|banka ?]avnic0 ^ „a 350 milijonov :tarsev pn gimnazijskem ravnateljsUni i ovadbe dne ^ ma izložila T Krgk5Jva. S Rumuniji, o kateri smo že zadnjič poro-1 banka ,er naj prinesejo s seboj .rojstni) gi gy • žtM -st dni 8tareca nezakonJ čall, da obeta sijajno žetev, se bržkone j mark_ * X „,.*pn^°-T £H skega otroka ter potem potegnila v; Za-. P<>«ožal ni izpremenil. V Madžarski bo * Češka nhoe nr>r-iHy -tr ritem- /tno "1 " ~ r- < .-„ i...T;;.,.- -^^K-^t: — greb. j dobra žetev, in kolikor se da razbrati iz *'V gledališču najdene stvari. V ljub- j "ejasnih poročil, tudi v Bolgariji ne obc-Ijanskem gledališču (opera), so se med i *a slabo. ^ pomoči samo tedaj, če se bo •r. zidanjem hiš. kar pa je seveda mo , . , , , „ -roče samo s privatnim kapitalom, dr- j naproša, da pnohcimo sledečo_njego- ža-va bi pa pri tem sodelovala, da Mjv® .Iet?. 192,3- P° Ar: to zasebno akcijo po svoji moči poči-! ,s.tvn< slovesno izjav- letošnjo sezono našli naslednji predmeti: 12 kukali. 2 denarnici e manjšo vsoto, pirala z raznimi olajšavami Da da izstopam s tem dnom javno spravi to zasebno akcijo v pravi tir> k^oliske cerkve, iz katere sem ze ..... I - - - itak davno izstopil. _ Anton Pod- nePli 5z v;iirOT0v 10 ovo,ev 60 m 1)ele I b e v s e k. pesnik.? 1 ° 1 * Nemške pošiljatve srebra v Ameriltb. Kakor poroča •New-')rork Comrnercial« prihajajo v Newyork sodni tako velike Merodajne za svetovni afni trg osta- Pošiljatve srebra iz Nemčije, kot jih ni 0 utPTt P°feVŠei ^ ,Z,bat°- i ženski mnf,J?rioški šaCl zapestja! -! cerlcve. Gospo_d Podbevseki nas 1 dežnik Wr 'veg rokavIo ;'n Tobo^ Naj. deni predmeti ee dobe vsak večer prilzunan!"' trc,u-nočnem čuvaju od 6uri naprej. Tatvine. Dne IR. t, m. je bilo med nejo samo Zedinjene države tako dolgo, dokler si nc odpomore Rusija, ki pa letos menda šc ne bo prišla v poštev na.' bilo že od premirja. Borza 20. Junija j Zagreb, d e v I z e: Stanje «Narodnde banke SHS» 8. r.; Bukarešt 230, Milan kovinska Berlin 23.0.O0—21t, se je ustanovil pod predsedstvom g, veletržea Verovška poseben priprav 30, Newyork vožiijo Zidani most-Zagreb izvršen v ne- m. je bilo sdedečo: kovinska podlaga I kabel 142.25—143.50, ček 138—141, Pariz ki vagon vlaka 561 vlom. Tatovi so od- i 427,582.S20.46 din. (-f. 5,403.557.28), po- j 1182—1187, Praga 200.25— 202.50, Švica sojila Kolonizacija južne Srbije. V mini strstvn za agrarno reformo so bile te lialni odbor, od katerega so se gospod-» r T , - ' ..... , , je A, Pesek. A. Krcgar. Ivan Frelih * ^ vrs! •1um' v toiek ter dr. Kobal danes pred-deželnemu predsednik« dr, gosp. poverjeniku za socij; A. Ribnikarju ter ju pros nilo. kako stališče bo zav: vlada napram nameravani akciji in koliko bi bila pripravljena stanovanjsko vprašanje z zidanjem novih hiš po privatni družbi podpirati. Namerava se ustanoviti akcijska družba, ld bi začela z zidanjem hiš za srednje stanove v najkrajšem času in jiii skušala vsaj nekaj še v letošnjem letu spraviti pod streho. Imenovana gg.. vladna zastopnika sta izvajanjem deputacije sledila z največjim zanimanjem iu po- .. .,.- ,. « .... . . kotenine y skupni vrednosti 30.000 K. j drž. dolg Ljubljanski sahisfi se opozarjajo j storilci so neznani. — '..... Na električni pro- novčanice v 198,908.185.97 (— 6,010.291.25), J 2440-2450. Dnnaj 21.10—21.25. Bndimpe-g 3,.906.139.027.69(-f 60,859.680.07;, | a» 57.75—58. Valute: dolar 137.50- AFERA SZANTNER. : slej največji denarni promet-, t j. preko j Slavonla...... Nepoboljšljiv navijalec cen je trgovec j 2190 milijonov kron z 202.837 vplačili in Trgovsko-obrtna banka in hercegovinskih rodbin in del ruskih beguncev južni Srbiji. * Nemčija ponuja lesene zložljive hiše. Iz Beograda nam poročajo: Potom odelenja za izvršitev mednarodnih pogodb je neka berlinska tvrdka pred- prometu 3„743,880.395 13«. avstrijsko krone 22.50—23, rublji 33— gi med Savo in Javornikom je bilo v'(-t- 29^84.940) dinarjev. Številko v okle-1 33. češke krone 198—202. 20 K v zlatn :e 215—317. denar blagA 622 6S3 835 dni domene priprave za jesensko ko- j s čevlji Franz Szantner. Do sedaj ni bil < izplačili; torej za 326 milijonov kron Jadranska banka : Namerava lonizacijo. Sklenilo se je, tla se v prvi j kaznovan zaradi navijanja cen nič manj j večji nego v marcu. ' vrsti naseli večje število črnogorskih i kot trikrat. Dvakrat je dobil od sodišča { Praštediona Hrvatski žitni trg. Prejšnji teden i Brod Ea Savi občutno globo, zadnjič pa od verižniške- j <0 se nezdrave razmere na žitnih tržiščih 1 crnct. . 0n7.0 ga urada na Vmn »ini«. in ,1«! t _____i:« „„ , ^rpssa oani.a zapora. Po rižnikoni stanovanje in lokal. Stanovanjski urad je;trg. Predvsem zadržujejo pgenico, ki se Slovenska eskomptna banka zato Szantneriu že v aprilu leta 1920. od- i plačevala v ^"ojvodin^ po 1050 K stot in Banka za Primorje preko. Špekulacija producentov po- \ Narodna banka zornostjo ter oba obljubila, vsestran- j ložila ponudbo, da bi na račun repa- i Povedal stanovanje In poslovne prostore. -ko akcijo pospeševati in storiti vse; racije prevzela dobavo lesenih hiš ra z- jlcot dvakrat obsojenemu navijale« cen. menja, da produoenti ne pričakujejo do-vuogoec. v kolikor je to v, rokali de- lične velikosti, ki se lahko zložijo za;Na. intervencijo njegovih prijateljev in j bro domače in tudi ne svetovne žetvo. j mkov zaprta. 750 240 4850 428 105d 7(0 470 400 575 650 560 mogoče. želne vlade, da se dobro zamišljena stvar resnično tudi izepelje. V ta namen bo deželna vlada sklicala v; naj- stanovanja. šole. bolnice, vojašnice.1 Prijateljic, ki so se po večini rekrutirali J vendar so bodo tu zmotili, ker atelijeje, tovarne, garaže, skladišča iiz kr°s°v njegovih odjemalcev, se je; ^nili iz raznih dr/av so izgledi________ itd. Te lesene konstrukcije (iz lesa se- i Szantnerjn vendarle posrečilo, izviti sc iz|nov?od. razen v indiji, več ali manj po-' Prnga 8.15. Budimpešta 2.375. Zagreb ). krajšem čas« anketo prizadetih -fak- vernega bora) bi se mogle dobaviti 5nlro]\® praviCe-, . toriev na kateri sc bo določil nadalj- montirati po veličini v roku šestih do! . Njegova oKohca se je potem hvalila, ni delavni progrtun. Razen navedenih sedmih tednov po naročilu. Cena take!da For<- ysc 111 da «etv Ljubljani z ma-gospodov s? v pripravljalnem odbora j hiše M znašala 30 do 70 tisoč papir-1 JS : dobrodušnost Slovencev lepo dalje greši! i V naše sobotno tele- in kar naprej navijal cene. Ko jc bil v se gg'.: dr. Puntar dr. Kasal. A. Pre-!natih mark. 1,,J*UhIZidlž!.pansSPvolitev v Krškem, j ionskoTorotilo o konTeroncTItrokoC--1 ohs°l™> ^ je stanovanjski urad Vri pni sejT novoizvoljenega občin- njakov {> baroški I«ki se je vrinila ne-j^Sorfsegel star,0vanie ,n pos?ovne skega odbora v Krškem dne 1«. junija j ljuba pomota, glasiti se mora pravil- ! voljni, ponekod celo izredno dobri, tako n. pr. pri naših sosedih Romunih. Naša država bi morala izdajati od časa do ča-^a poročila o izgledih svetovne žetve, kar bi podučilo naš« producente o pravem položaju, kar bi mnogo zmanjšalo špekulacijo. — Ako se je plačeval oves zelo visoko, je razumljivo, ker je malo i -tare zaloge in žetev tudi ne obeta do-' Beograd. Borza je radi Duht.vskih praz-kov zaprta. »r po poro- i Curih, d e v ! z e: Berlin 8.525. Newyork cli na žetve j 586, London 22.28. Pariz 48.25. Milan 30. Praga 8.15. Budimpešta 2.3' Bukarešta 9.15, Dunaj 1.20. Vremensko poročilo Ljubljana 3(16 m nad morjem D a n ■ a o fi Veirori Nebo E g II 7. nrii 731-5 I Mili u. uril 73S-3 i 10-6 5-0 si. icrih. | oblačno in jemlje nepoboljšljivega navijalca con rikalca. Francija. Neki beograjski hotel je na-jy zaš0jto * Oporoka rodoljubnega župnika. V ročU neki italijanski list, ki prihaja ' Nato ie M SzaIlfner deložiran, njegovo Petrovčah pri Celju je 18. junija umrl J redno pod naslovom: Beograd — Bol-. stanovan;e nakazano češkoslovaškemu 21. nrii 73f8 j 12.2; slab s«ver ssč oM. » Sredn'3 včerajšnja temperatura 12.6, normalna ira I vodinskih mlinih se je proda jala po' do i Vremenska napoved: !epo, ser. nem« Dijaškemu domu. * Smrtna kosa. Danes dopoldne je nenadoma na zastrupljanju krvi umrl znani ljubljanski gostilničar g. Valentin Mrak. Pokojnik je bil izredno marljiv in soliden obrtnik tei neustrašen pristaš demokrat I univerzi, 15.20 kg. Mariborski trg. Na svinjski sejem, Ri j" vršil 17. t. m. je bilo pripeljanih j 1 koze. Oene so bile sle- ? svinje lig živo teže 24— { 26, polpitane svinje 26. mladi 6—10 ted- j ske stranke, kateri je dal pri vsaki volit- i ter je pomet zopet vpostavljen. vj z veseljem svoje lokale na razpolago * Nevihta v Liki. Kaker se iz Gospiča za agitacijo. Pogreb bo v torek, ob pol I poroča, ja bila dne 15. t. m. v celi Liki 6. uri pop. iz hiše žalosti, RimEka cesta huda nevihta. Dež je lil kakor iz škafa _V soboto zvečer je umrl r de- i ter napravil na pol;n veliko škodo. Na navija ta igra, a v Rimu še niso zasledili. kje se nahaja Beograd. * Povodenj v Basni. Iz Sarajeva jav- j vsrnarodnoTn šrcijalno' čntečTja^it j 5^- 380-700 K komad. Mesarji so po-ljajo dne 18. t. m.: Voda v poplavljenih tembolj, ker je Szantner pri obravnavi; polpitane svinje za klanje 20- krajih rapidno pada, poškodovane želez- • • • - . . . =>J k >/.i t-o. Kun,-,,-. ,a h,i«, ».ril™, niške proge so večinoma- že popravljeno Szantnerjevo deložacijo Je pozdravila ! "ov.^"Ji ^-^ a-O mesecev ;a narodno in socijalno čuteča Javnost i ^n 380—00 k komad. Mesarji so po-tembolj, ker je Szantner pri obravnavi '"'J^1 polpitajae svmje ^ klanje 20-zadnjega porotnega zasedanta pokazal,!24 K >/a ?e,blla zlv_ahDa m kako brezvesten izkoriščevalec naših bed-! za mlade prašiče. . . - - i _ V i.t«__!XI •________TT l_^ želni bolnici oče ge. dr. Jelke Vire t love,, Velebitu je padel sneg. Zavladal je po A„ton Ulrih. i celi Liki občuten mraz. " -j Nove linancijfcko-ekonouiske odred- 4 Predhistorične najdbe na Štajerskem, be. P^gncijsko-ekonfliasld kojnite njim-1 lz Gradca -eprocojo: > takolmenorcni, ;',eni kazni. nih ljudi Je bil. in kako še danes zaničuje Slovence. Dasi zna slovensko, in i Naš železniški program. Udrnžeuje j j jugoslovanskih inženirjev in arhitektov v LJubljani že desetletja, je vendarle pri j "delalo program za splošno državno zaslišanju zahteval, da sme nemško iz- • železniško mrežo. Po tem programu bi sc povedati. Szantner, ki {morale železniške zveze, ki po pe že za-ni naš državljan, pa sedaj zopet priča- praditi. dovršiti najpozneje v 3—4 lil 1ICO Mlf.Utl.IHII) pU OVUUJ piivu- i c- «-i-----* ~ kuje lz Beograda milosti. Izključeno je, Metih: nadalje sy predlagajo proge, ki bi da bi se Szantner tokrat odtegnil zasjfi-: mo>-al« izspadi« v roku desetih let, in Solnce vzhaja ob 4-05 zata;a ob 19-57 iLastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. jelene. Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih »JUTRO" SLOŽNO DELO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU •koučeo one, kat«rih' "rakfnfr > '^ilZA' JUOOSLCtVENSKO MATK3CH št. 11 je izšla v soboto in ima zopet Priporočamo je vsakemu slovenskemu inteligentu. St 11 stane 12 K. Celoletna naročnina na „Njivo" znaša 120 K, za naročnike, Jutra" le 60 K. frank Heller: 17 Blagajna neukega vojvode Roman. Poslovenil F. tf-o,