PoStnina plačana v gotovini. LETO VI. LJUBLJANA, 4. AVGUSTA 1958. STEV. 28. ^AROČNINAZA 1VCOSLA-VnO ČBTRTLETNO DIN 15* CELOLETNO DIN 6o/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI POjTNBNO/ OGLAJI PO CENIKV/ POSAMEZNA Jtevilka po DIN I RAČUN POŠT. HRANILNICE 13.188 OB1UH A /Ax vredniJtvoin-vprAVA V-VČITEL1SKI‘TIJICA»NI/ ROKOPliliENEVRA-TCAlO/ANONIMNI DO-. PltlSENE-PRIOBČV-k lElO/POjTNlNAPLA-tANAV-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 2906 Klic nacionalizma. Pošteni Jugosloveni, ki so se ob 'novem letu razveselili (desetletnice ■naše državne svobode in so zaman čaka Ji, da bi se nanjo spomnili tudi voditelji države, so preživljali zadnje tedne težke čase ponižanja in sramote, ki smo jih doživeli po dogodku tkie 20. junija v 'narodni skuipščini. Prva žrtev bratske moritve je bil naš Vidov dan, ki je izzvenel na prazno in celo v disonanci, kakor da ■so mrtvi junaki (krivi tega, kar počenjajo ničvredni nasledniki starih političnih strank. — Druga žrtev je bil vsesokolski zlet v Skoplju. ki je bil odpovedan, kakor da je Skoplje krivo, če se pobijajo nenacionalno čuteči poslanci v narodni skupščin . Idealisti, ki so sanjali, da se bo ob desetletnici vršilo slovesne kronanje na Kosovem polju so bili razočaran,. Mesto državnih sfavnosti imamo državne pogrebe, namesto kulturnih razstav imamo nekulturne Glavnjače, namesto vzklikov radosti imamo vzdihe bolesti in atentate. Namesto polnih žitnic imamo glad, namesto dobrega gospodarstva prazne blagajne in dio'gove (če nam še kdo kaj posodi!), namesto prometa zarjavelo staro železje po kolodvorih — razbite'vagone in po!oml‘ene lokomotive. Namesto veselega de'a in ustvarjanja — imamo brezposelnost in izseljevanje — namesto za-dovdbega delavstva imamo trpeče in : iradajoče mase. namesto sreče «H veselja — žajost in obup. Vse to so na r. peskrbe!, naši politik' tekom desetih let. Kakor pijavke so se vsesal1 v mlado telo komaj porojene Jugoslavije in je ne izpuste. Kdo je kriv? Krivi so vsi. L'ud- stvu^to- tfosbivj čut*, zato postaja apatično za politične prepire. Lačno in žc;n.o kruha in pravice čaka vse prebivalstvo Jugoslavije na nekaj novega, boljšega, rešilnega. Vse to, 1 kar se godi sedaj, je žalosten dokaz, 1 da po tej poti ne pridemo naprej. Kanonada, ki smo jo zadnje tedne pos.ušali v Sloveniji, je pokazaa, kako so se gospodje poslanci ustrašili ljudstva, da jih ne bi obsodilo. Zato so klerikalci naenkrat naredi'! dr Ko rošca za narodnega mučenika, ceš, da je »Jutro« prineslo o njem Red;;stbjno karikaturo, s čimer ;e 'ml baje žallen ves slovenski narod! Lbogi narod! Res si postal karikatura. Ali nisi nič — užaljen? cnnv?i0 s? 'ne sPomnil pri tem na ' ^ ka^kature Gulbasonove v »Simphcissimu«, k:er je bil naslikan ngd mazeno Bavarsko sam nebeški oče kot domači papa, s pipo v ust,:h v spalnem plašču In z dolbrovolinim nasmehom na obrazu, pa niso bila razžaljena vsa nebesa in strela n! tiescila v ves bavarski narod. In sani sveti oče je bil že mnogokrat karikiran, pa ni izdal zato prekletstva na vse slikare. In kronane glave, ministri, državniki, pesniki, pisatelji, filozofi, tičemaki *— vsi so doživeli kaj takega — pa se kulturni svet ni škandaliziral. Srbski m hrvatski listi prinašajo vsak dan karikature — pa se proti njim še ni avignil ne srbski, ne hrvatski narod. Baja in Stipa in Priibac in Anton in vsi so bili že neštetokrat podani v • zavidljivih podobah — kar ka-toiista časnikarji prav dobro vedo n: pa f°, vendar hinavsko zavijal: )c, kakor da še nikoli ni bil noben politik _ karikiran. Klerikalizem je zalega predvDjue c»obe. k' Je leta 1914. obrodila svoj sad. Bil je gnusen tako, da so se "a sramovali lastni Iju,dje in nihče "ni mislit, da bo še kdaj kak pošten člo-yek stopil na pot — toda zalega se je pregloboko zarila v ubogo slovensko 'zemljo in s krvjo pognojena njiva je bujno pognala nov plevel, ki je zamoril svetlo cvetje našega osvo-»ojenja. Dolgo niso mogli njegovi predstavitelji najti pravih zaveznikov, dokler jih niso našli v cincarjih radikalih, ki so v njih našli svoje rodne brate, različne po veri, a enake po bistvu in naturi. Da smo ostaii Slovenc' takšni, kakršne nas je redilo osvobojene, ko smo se s trpljenjem izvijali iz krempljev dveh hijen — klerikalizma in avstri jakantstva — - bi bili mogli res biti vez med Srbi in Hrvati, ki se še niso mogli ozdraviti zgodovinskih ran preteklosti. Danes — p« žalostnih dokazih zadnjih let — te vloge nismo zmožni — kajti le nacionalna misel bi bila nas posvetila za vodilno vlogo. Zato pa ni čast — je le sramota, če stopa zdaj radikalni klerik a .ni privesek kot vodilna in združevalna sila v ospredje države, in idiotstvo, ki je doseglo zadnje tedne višek v klerikalnih listih, v raznih izjavah, pozivih itd., je samo dokaz iz katerega se vidi vsa pr 1-siljenost klerikalnega ogorčenja, ki je imelo namen zagrniti krvave pege na klopeh narodne skupščine. Zato so špekulirali ti »predstavitelji« slovenskega naroda pred vsem na ženske in na ono nevedno maso, ki pravzaprav niti ne ve, kaj je karikatura. Klerikalci so nas zopet osmešili pred svetom in je le žalostno, da sc se k temu pridružili tudi možje, ki hočejo kaj veljati, ker so s tern le dokazali, da smo res takšni, kakršne nas smatra svet, ki nas gleda v klerikalni luči in stavi nas celo pod Tirolce. Ob času. ko je bi*o treba z združenimi močmi reševati čast države in parlamenta, so šli gospodje reševat svojo lastno čast, dobro se zavedajoč svoje krivde, ker bi sicer lega ne bili potrebovali. V ‘svoji zmedenosti so 'šli v Žalec proslavljat kar tri jubileje obenem, da so s tem dokazali, kako malo razlikujejo 900-letnico nemške škofije od 60-Ietnice narodnega tabora in 10-letnice jugo-slovenske države, iz česar se jasno vidi, da je imel biti jubilej lavantinske škofije ‘glavni boben za ženstvo, žalski tabor privesek in Jugoslavija napis za one, ki vidijo srečo te države v klerikalni vladi. Vse to je bilo torej zelo smešno, ko bi ne bilo obenem tudi Milostno in neumno, da je to mnogo večja sramota za naš narod, kakor » Ju-trove« karikature, ki bi bilo — mimogrede povedano — boljše, ko bi bile vzete iz hrvatskih ali srbskih ; isto v, ker bi bile — duhovitejše in bi bilo »ogorčenje« doma manj umestno oziroma opravičeno. V tej iianonadi pa je tudi nasprotna stranka streljala kar na slepo in ni bila na višku. Tako smo ob desetletnici famozne Resnice' in Novic-doživeli, da se ie »Jutro« zavzemalo za Šušteršiča in Lampeta, kar je dokaz, da je pozabilo na program iz leta 1918. Videlo se je. da je kano-nirjem pošla municija. ker so morali streljati s Šusteršičevo brošuro. To je žalosten dokaz nedoslednosti in mi enkrat za v šele preoovemo, da bi se naša nacionalna ideja branila s spokornimi izpovedmi slovenskih Lfialtov. Vemo, da so slovenski klerikalci isti, kar so bil leta 1914.. 'n še toliko slabši, ker so napravili naši nacionalni državi že neizmerno škode, a zato ni treba klicati smrtnih senc, ker je proti njim dovolj živih dokazov. Zgodovina bo zapisala njim vsem enako obsodbo. Ravno tako neokusno je učiti katoliške teologe njihovih dolžnosti, češ. da bi biii morali devati umira oče poslance v sveto olje, kakor da je to za demokrate najvažnejša zadeva. Tako ie šla vsa velika kanonada enega meseca preko slovenskih glav in src — vprašanje ie samo, ali sta pridobila »Jutro« in Slovenec pri tem kaj več naročnikov — saj se je videlo, da gre le za to — na naša polja pa so padali le prazni izstrelki. Se najboljši dovtip pri tem je bil, da e šef nekega urada prepovedal uradnikom zjutraj pri prihodu pozdravljati z »dobre, jutro«, na kar je eden iz njih pozdravil: »Dober Slo- venec«. Ali se bo to stalno upeljalo.. še ni znano. Nas torej ta »domači špetir«, ki se je izpreminjal že v pravi »babji prepir « z vsemi smešnostmi in neumnostmi malo zanima —• bil je primeren za pasje dni in je odgovarjal neznosni vročini zadnjih tednov — aninia pa nas ozadje in posledice. Naša nacionalna stvar ie utrpela veliko škodo in treba je premišljati, kako bi se dala popraviti. Pred 10. leti bi b.ll narod te vrste politikarje linčal, danes so ga zapeljali tako, da jim sledi na poti. kamor jih vodi njih strankarska strast — ki je oni v svoji zaslepljenosti ne vidijo — ki pa ji moramo pogledati nacionalist! jasno v obraz. Iz vsega se vidi, kako more samo nacionalna ideja premostiti vsa nasprotja in da vse zro izhaja iz starih grehov, ki jim more biti edini lek ugoslovenski nacionalizem. Z neverjetno predrznostjo piše »Slovenec« o »ravni poti«, ki jo je hodila SLS od osvobojenja. Ta pot je znana prav tako kakor Radičeva in kupi sram te leže na nji. A to ne opravičuje »jugoslovenstva na odpoved«, ki ga uganjajo druge stranke in žalostno je, da je KDK pobrala ostanke zapuščenega klerikalnega programa, grabila v obupu po avtonomiji, hlinila vensko gorečnost in zahtevala revizijo ustave. Vsaka ustava, če se prav izvaja, je boljša, nego ustava, ki se ne izvaja, in ,|ugos'a-viia bi bila srečnejša, če bi živeli in delali po ustavi, nego da živimo in delamo brez nje in proti nji Vse te dogodke cb desetletnici bo naš narod drago plačal — in naša dolžnost je, da kličemo na krov vse bojevnike iz leta 1918.: dvignite se in poglejte, kaj se godi v naši državi. Pomislite, kdo ie danes v ospredju našega javnega življenja, kdo je predsednik oblastne skupščine, kdo je šef prosvete, kdo so ti, ki za pžačo narodnih žuljev vodijo državo v propast. Ze smo v drugi polovici jubilejnega leta in njkier ni skupnega narodnega programa — niti ga ne more biti, dokler se ne konča strašna ;gra, ki se imenuje _— jugoslovenski parlamentarizem. Še bodo pokale puške in revolverji, dokler ne pride spoznanje, da je vse to pokora za izdajstvo nad nacionalnimi ideali, nad narodnimi svetinjami, posvečenimi s krvjo junakov in mučenikov, in nad idejo svobode, ki j(o ie narod sprejel v znamenju bratstva in edin-stva. Čas je, da se oglasijo nacionalni borci v imenu milijonov mrtvih in živih in zakličejo partizanom: Dovolj nam je vaše ostudne igre — prenehajte s svojim satanskim daiom — izginite s pozorišča, da bo narod mogel v bratstvu in edinosti slaviti svoj jubilej, da se zamislimo vase in prevdarhno, kje ti bili in kai bi bili, da niste na naš račun in na škodo države uganjali svojega strankarskega slavohPepja in osebne dobička žePno* ti. Vkljub vsem vašim Prepirom ali prav vsled njih ni rešeno niti eno važno vprašanje, ki nas težijo dan na dan od vseh strani, ki nam pretijo z izgubo v nacionalnem in gospodarskem pogledu, ki nam manjšajo ugled v svetu in povzročajo nesrečo, siromaštvo in brezposelnost v najširših plasteh naroda, med kmetskim, delavskim in uradniškim stanom, ki ne more za to, da že deset let rešujete »državo«, nje pa, ki so temelj države, uničujete in tirate v glad in obup. Dajte ljudem kruha in dela, dajte jim pravice in zakone, dajte državi redu in miru. dajte ji prosvete m napredka, da bo vsem skupna mati in domovina. To je ideal nacionalizma. V tem idealu izginjajo vsi vaši malenkostni spori, k: stanejo mnogo časa in denarja in n.e prineso nikomur uspeha (razven vam, seveda!), kot pravda za oslovsko senco, ki se zdi važna prepira-čem, ki pa ne nosi me časti ne dobička celokupnemu narodu — in to ie glavno. Kje ste, Jugosloveni iz leta 1914. in iz leta 1918., da rešimo domovino pred — »reševalci domovine«!? AU ne čutite, da jo razbijajo namesto gradijo, da t'o uničujejo namesto množijo, da jo ponižujejo namesto slavijo?!? Skrajni čas ie. da se iztreznimo in očistimo, da bomo mogli v pravem duhu in resnici slaviti svoj praznik svobode. j. B. 1ANEZ: Kriza države? Usodni dogodki, ki so se pripravljali že davno prej — a izprožili 20. 'junija z gnuisnim činom Puniše Račiča, groze uničiti to, kar je ustvarila kri stotisočev; muke, užaljenost in vladoželjnost poedinih političnih mogotcev, v katere nezreli narod gleda in Veruje kot v malike, pa naj store še tako gorostasne budalosti, pritirale so iz raznih vladnih, gospodarskih in drugih kriz do državne krize. Mi smo že davno, pred leti ugotovili in javno pribili, da je naš parlamentarizem gnil, da je rak rana na telesu mlade države, ker vodijo naše stranke starokopitni separatisti — vzrasli eni v predvojni avstro-madžarski ali klerikalni mentaliteti, ali pa v ozkosrčnem velikosrbskem bizantinskem šovinizmu. Mi ugotavljamo danes ponovno, da smo svarili srlbijanske politike, naj prestanejo s hegemonistlčnimi metodami, ki izzivajo plemenski šovinizem na drugi strani — mi smo obsodili delo zadnjih vlad in stali vedno v prvih vrstah neizprosne borbe proti korupciji, nemoderni okorni in nesposobni upravi, za pravo ravno-pravnost in edinstvo, mi srno kvalificirali zločin v takozvani narodni skupščini za veleizdajo, mi smo zahtevali odstop vlade in razpust parlamenta, ki je postal sebe nevreden in se tu strinjalli s stališčem KDK — mi smatramo današnjo vlado za absolutno neprimerno v teh težkih časih — toda prav tako obsojamo borbo KDK — ako hoče ista prekoračiti meje borbe za ravnopravnost — in ako misli kreniti v smer k nekaki personalni uniji — kakor se imputira g. Radiču. Mi smo nekoč verovali jugoslovenstvu g. Pribičeviča, verjeli v iskreno izpreobrnjenje g. Radiča — a ako nameravata nekdaj aktivna ministra preiti v odprto borbo proti državni enotnosti — naj vedo, da bodo imeli nas proti sebi. Mi moremo pristati na borbo proti vladi, na najostrejšo opozicijo in iz-venparlamentarno akcijo v narodu proti hegemonizmu za enakopravnost — toda hujskanje proti edinstvu bomo z vsemi silami in povsod najodločneje pobijali — ne le zato morda solidarizu oč z v’ado, ki nam je vse drugo kot prijazna. Mi pa ponovno odločno zahtevamo energičen, res jugoslovenski kurz, ki ga od leta 1919. dalje ni več bilo pri nas, zahtevamo razgon legla najgršlh klevet, natolcevanj, praznega besedičenja in lenarenja nazva-nega parlamenta, želimo revizijo ustave, najširših samouprav in po dališi diktaturi, ki naj izvede v vsem reforme in konsolidacijo, uvedbo stanovskega parlamenta. Še enkrat apeliramo in svarimo i ene i druge — Caveant consules! L.Mikuš Mestni trg štev. 15. TVORNICA DEŽNIKOV. Zaloga sprehajalnih palic. Vsem naročnikom. Današnji številki prilagamo položnice, iz katerih vsak naročnik razvidi, za koliko je še na dolgu na naročnini. Prosimo vse naročnike, naj poravnajo kolikor je še zaostalega radi točnega vodstva naSih računov. Uprava. ARTHUR MAHRAUN, Berlin: l BOH Objavljam članek Velikega mojstra »Jungdeutschen Ordna« gosp. z katerega si javnost iasn.) Arthurja Mahrauna, lahko ustvari naša sodbo, kaj in kako misli o nas reprezentant nemške mladine. Gospod Mahraun govori kot Veliki mojster »Jungdeutschen Ordna« v imenu 100.000 organiziranih članov, ki predstavljajo danes cvet nemške mladine, ki bo brez dvoma tekom par let igrala na nemški politični po-zornici še zelo važno vlogo. Kritično sodbo o teni članku prepuščamo čitateljem, kakor tudi izvajanje konsekvenc iz nje. V istem času. ko je bil publiciran ta članek pa je presenetil jugoslo-vensko javnost brezglavi napad'Ma-rinkovičeve »Pravde« proti dunajskim svečanostim, ki je zapustil v Berlinu najtežje posledice. Naše nesrečne diplomate je iliuibi Bog v resnici udaril s slepoto. Ni doVolj, da štejemo med naše sovražnike Italijane, Madžare, Albance, Makedops-stvujušče, v Beogradu hočejo s silo • pritirati v to pisano družbo še Nemce. Beseda ocenitve tega početja je.. * tako jedka, da je ne maramo napi-sati in da končujemo le z vpraša njem: »Kam jadramo?« Drejče Verbič. Poslednje čase ustvarjajo nem-ško-naoionalni krogi vedno bolj razpoloženje za zavezništvo z Italijo. Z ozirom na te naraščajoče poiz- ‘ kusne priprave za skupno pot med Italijo in Nemčijo se mi zdi po-V trebiro to eventualnost do dobra pr e,-ceniti. Vnaprej že priznavam, da je Benito Mussolini brez dvoma velika S osebnost. Gotovo je dalje, da je f m,nogo v velikih mladih nacionalnih -pokretih pri viseli zapadnlh narodih zelo sorodno z miselnim svetom po Mussoliniju ustvarjenem fašistov-skem gibanju. Tudi ni dalje moči zanikati, da je bil postal Mussolini z mečjo njegove osebnosti rešitelj domovine, ki se je vedno bolj pogrezala v nemogoče zapletljaje. Te njegove zasluge in predvsem njegovo železno odločnost, s katero je pograbil po krmilu zibajoče se italijanske državne ladje, so v prvi vrsti vzrok velikih simpatij, ki jih uživa. Razumljivo je, da so te simpatije posebno tam jake, kjer vidijo rešitev obstoječe državne krize edino le in zgolj v upostavitvi diktature. Toda notranje prilike države so podrejene izprememham. Zhog tega ne smejo postati temelj za zunanjepolitične akcije. Temelj za izbor zaveznikov more biti samo v trezni presoji koristi in škode, ki nastane zavoljo zavezništva za oba kontra-henta. Oglejmo si tedaj z največjo treznostjo opasnosti in slabe strani, ki jih prinaša zavezništvo z Italijo. Osebnosti, ki so se eksponirale za to zavezništvo so doslej vedno opozarjale na eno potrebno žrtev. In ta žrtev je .Južna Tirolska. Marsikateri nacionalni politik je že šel tako daleč, da ie predstavil to kot neob- hodno potrebno žrtev, ki bo onemogočila še večje. Tem nasproti bodi ugotovlijeno, da je pri 200.000 Južnih Tirolcih govora o Nemcih, ki ne žele samo združiti se z nemško severno % M- UR DELA MANJ če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht ŽENSKA HVALA raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo jutro pa se vzerne za izkuhavanje periia SCHICHTOVO TERPENTIN MILO Tirolsko, temveč istočasno v zvestobi verujejo enako kakor vsi Nemci v Avstriji in Tirolski v Nemčijo. Poleg tega pa kar ni mogoče še dovelj podčrtati, da bi nemško-itali-jansko zavezništvo zahtevalo poleg žrtvovanja Južnotirolskih Nemcev še vse večje in težje žrtve. Zveza z Italijo bi razbila nemško-jugoslovensko prijateljstvo, ki se izkazuje vedno bolj brez velikih gest, kot nadvse naravna zveza. Da še več! Prijateljstvo Jugoslavije bi se izipremenilo v sovraštvo proti Nemčiji, ker je Italija najopasnejši sovražnik Jugoslavije. Jugoslavija mora zbog tega oceniti slehernega kot sovražnika, ki se približa Italiji. V Jugoslaviji pa biva več nego dvakrat t°liko Nemcev, kakor v Južni Tirolski. Ti Nemci so dobri jugoslo-venski državljani in to le radi tega, ker dovoljuje jugoslovenski narod tem Nemcem pravo do najširšega nemštva in v tem oziru več dopušča, kakor marsikatera druga država. Nadalje je treba pravilno presoditi narodno moč jugoslovenske države. V Nemčiji jo le vse premalo noznamo, da so bili najboljši in naj-hrabrejši balkanski narod. Saj jtii cesto označujejo kot balkanske Pruse. Radi tega tudi ni bil nikak slučah da so prizadejali Srbi armadam habsburške monarhije težke poraze n da so -mogli biti pregaženi šele z nemško pomočjo. Nemški element igra v vojski jposebno ulogo in bo v slučaju spopada z Italijo brez dvoma postavil celega moža. V slučaju takega spopada in tudi iz čisto vojaškega stališča ni prav nič gotovo na katero stran se bo nagnila zmaga. Eno pa je že sedaj povsem gotovo In to je, da bo propade' italijanski napad na iugoslovensko severo-za-padno mejo po neizmernih izgubah. Brez dvoma i/ma Nemčija gotove interese na čuvanju jugoslovenske države proti italijanskim nasilstvom. Ti interesi so že dovolj utemeljeni samo z usodo skoro 600.000 Nemcev v Jugoslaviji. Kulturna svoboda le teh, ki jo uživajo danes v obstoječi državi, bo v slučaju nastopa italijanskega vpliva takoj odstranjena. Zajedno z jugos!cvenskiin vprašanjem leži vzajemno dejstvo, da ne more biti Italija nikdar zadovoljna s priključitvijo Avstrije k Nemčiji. Kakor hitro bo izvedena združitev, bo neposredno sosedstvo med Jugoslavijo in Nemčijo privedlo neubranljivo k nadaljnjemu pogloblje-nju prijateljstva med obema zemljama. V slučaju zavezništva z Italijo pa bi morala biti doprinešena s strani nemške države prav gotovo tudi žrtev odpovedi združitve z Avstrijo, četudi še dosedaj ni bila objavljena topcgledna želja Italije. Mussolinijevo stremljenje po pridobitvi ozemlja ni usmerjeno samo na afriška ozemlja, nego hoče prenesti fašistavsko moč preko Bre-nerja proti severu. Že se plete italo-madžarsko prijateljstvo. Taisto se poizkuša i s Če-iioslovaško. Kakšen namen naj ima ta po Mussoliniju tako trdovratno zasledovani zavezniški sistem, ako ne obkroženje Jugoslavije in izoliranje Avstrije? Med sosedami Nemčije ;e ni države, ki bi nemštvo tako nasilno zatirala, kakor Italija in Ogrska. Ogri so praktično izvajali že tedaj v mejah njih ozemlja že za časa, ko je bila Nemčija še zaveznica Habsburške dvojne monarhije. To politiko zatiranja vrše po razpadu dvojne monarhije še s pojačeno silo. Zveza z Italijo bi zamogla, če so na razpolago druge okolnosti, sedanji Nemčiji morda koristiti. Žrtev pa, ki bi jo morala Nemčija za to zveza doprinesti, pomenja popolno opustitev vseh nemških pozicij na jugo-iztoku sedanjih državnih meja. Poleg tega bi se še položaj nemštva v Cehoslovaški poslabšal brezdvomno. Po ocenitvi nevarnosti in slabih straneh italo-nemtškega zavezništva hočem preceniti še eventuelne koristi in morebitne prednosti. Gospodarsko ne more Italija nuditi Nemčiji skoro ničesar. Italija je kot kruha siromašna zemlja sama prisiljena svojo industrijo razširjati. S tem pa LISTEK. Zapiski. (Dnevnik jugoslovenskega vojnega ujetnika.) Pisal Janko Kos. (Dalje.) Meni je hudo v duši, videti vse to, videti neuspehe entente radi nesoglasja in needinosti. In največje zapreke delajo ravno Rusi, ta narod, ki bi lahko dosegel krasne uspehe, ako bi bil edin in organiziran! Pojavile so se zopet v časopisih vesti, da pridejo Japonci pomagat v Rusijo in tudi na Francosko. To se bo baje zgodilo spomladi. Samo da bi bila to resnica! O nemški ofenzivi se ne sliši ničesar! Pripravljen na vse, tudi na najhujše, živim te dni v neki neprestani nestrpnosti. A ne gre za mene — jaz bi že kje živel, ako se tudi ne vrnem, gre tu za naš narod — ki bo moral še dalje tlačanih! Neznosno, grozno je vse to! In životariti, ko bi lahko delal, se pripravljal, da bi mogel potem živeti ip delati... Upanje, da odidemo od tu, potem zopet vest, da ne odidemo, in zdaj zopet te slabe vesti iz Rusije, to vse strašno deluje na mene. Ali bomo šli od tu, ali ne bomo šli? To so vprašanja, ki bi jih hotel imeti rešena. In da bi bila enkrat vojna za nas srečno končana ... Castellana, 13. sept. 1917. Kam si se zamislila, duša, kam hrepeniš srce... Ali še ni vsega dovolj. da te prepriča, da je vse za-zaman. Kot da bi se trgal de! za delom od moje duše. kot bi polagoma umiralo vse ... Ah, ideal svobode mojega naroda, boš li res še za stoletja v bodočnosti ali pa še dalje ... In drugi moj ideal, sreča z mojo Anico, kje je ta? Li ni tudi on daleč, daleč? In da se ne morem vrniti v domovino, bo li Anica tako močna, da pride k meni, da raztrga tudi ona vse vezi. ki jo vežejo na domovino. Danes jo tega niti vprašati ne morem. pozneje bo morda prepozno... Sploh življenje je nespametno, ali pa kruto. Imeti nad seboj neko oblast, ki te lahko uniči — ubije ali obesi — tudi ako delaš nekaj poštenega, dobrega! To je unikum vsega nesmisla, ki si ga človek more misliti. Zakaj prezgodaj iskati nekje postaja naravni konkurent nemške industrije. Na polju avtomobilske industrije je to tekmovanje moči občutiti že prav krepko. Italija nima niti premoga, niti železne rude. Njene dolge morske obali jo stavljajo v odvisnost najpratn Sredozemskim velesilam. Se dokaj važnejša pa je poleg te preizkušnje gospodarskih koristi, preizkušnja eventuelnih vojaških prednosti zveze z Italijo. Nemčija je končno največ izgubila v svetovni vojni, ker se je zvezala z bolno državo, katere vojaška moč ni odgovarjala sFam radi tega zavezništva proti Nemčiji ostalih novih nasprotnikov. Ako poda Nemčija za bodočnost kakemu zavezniku roko, potem si mora biti sigurna, da je vzajemno s tem zaveznikom kos odbiti sleherni sovražni napad ali še boljše ga sploh onemogočiti. Ako pa že ni gotovo, da b’i bile italijanske vojaške sile kos novo nastalemu sovražniku — namreč Jugoslaviji, potem je več kakor gotovo, da bi Italiji za zavezništvo z Nemčijo ne preostalo dosti omembe vrednih prednosti. Nem-ško-italijanska zveza bi uživala kako podporo Velike Britanije. Je pa jedva verjetno, da bi ta pomoč presegala mejo vojno-mornariških odredb. Saj je potreba Anglijo spustiti v kopno vojno le tedaj, ako prične resno ogrožati njeno morsko hegemonijo kaka evropska kontinetalna velesila. Brez dvoma je, da bi se postavila proti itaio-nemškemu zavezništvu Francija. Pri taki novi pregrupaciji velesil bi Francija nikdar ne dovolila zopetno upostavitev nemške armade. Prevzela bi raje celo preventirano vojno. Italijanska vojaška moč stoji gotovo daleko pod francosko. Francija bi bila v stanu z delom svoje armade izsiliti odločitev v Italiji že daleko poprej, ko bi se Nemčija zadostno oborožila. Tako zamoremo konistatiraii v eventuelni italo-nem-ški zvez: tudi v vojaškem pogledu samo zgolj škodo. Po prvem porazu bi Italija zavoljo samoohrane zapu- stila orožno bratstvo in prepustita nadaljnje vodenje vojne nesrečni Nemčiji, ki bi ostala potem sama in zapuščena. Jaz sem s premislekom naslovil članek z napisom »Zveza z Mussolinijem' namesto »Zveza z Italijo«, ker streme v resnici' nemški nacionalistični krogi po zvezi z Italijo le radi Mussolinijeve osebnosti. En sam človek pa ne more biti nikdar potrebni garant v enem tako težkih in usodepolnih vprašanj. Mussolini lahko umre in mi ne vemo še nič, k a i zamore postati nato iz Italije. Eno pa vemo že danes gotovo, da ni na razpolago nikakih trajnih in stvarnih temeljev za oba naroda koristno nemško - italijansko zavezništvo. Čuvajmo se torej pred čustvenimi sanjarjenji, da bi bila sedanja poljudna nova oprema Italije gotova zastava v naših, ki bi nas očuvala pred ponovnim vzrokom fantaziranja o do smrti posvečeni Nibelunški zvestobi. Makedonsko vprašanje. Makedonski'komi tet je po padcu Protogerova spet obrnil nase pozornost bolgarske in inostraniske javnosti. Razni poboji in izgredi, ki se pojavljajo po vseh krajih Bolgarije, značijo, da se je pričelo resno obračunavanje med Protogerovimi pristaši in privrženci Mihailova. Ma-kedonstvujušči niso na zunaj: nič več tako edini, kot bi se moglo d umevati z ozirom na njihovo nastopanje na p ram Jugoslaviji. Menda je vendarle enkrat pričelo prevladovati ipravo spoznanje, da se makedonski revolucionarni komitet bojuje za prazno stvar, ki v resnici niti ne obstoja. Makedonci so Jugosloveni, pa naj si že govore ta ali oni dijalekt, ki cika na srbščino ali bolgarščino. Radi tega se Makedonci tudi ne morejo prištevati med narodne manjšine, ki so prišli proti svoji samoodločbi pod jarem drugega naroda. Pleme so jugoslovenskega naroda in nikakor ne narod zase. ker je njih jezik po večini srbski. Pa če-bi se tudi posluževali bolgarskega jezika, bi se vendarle ne mogli prištevati k narodni manjšini, v jugoslovenski državi, kakor tudi Dalmatincem in Bosancem ne pade v glavo, da bi se kar naenkrat proglasili za narodno manjšino. Makedonci in Bolgari pripadajo k Jugoslovenotn, pripadajo k edinstvenemu plemenu in spadajo v skupno državo. Da se niso zedinili z nami in to niti po desetih letih, so krive razne okolnosti v bolgarski državi, kjer še do sedaj ni propadel Ferdinandov razkrajalni duh, ki je leta in leta zlobno in samoljubno zadrževal naravno zbližanje štirih ju-goslovenskih plemen. Izvršujoči organ tega koburške-ga zlega duha so pa ravno make-donstvujušči, ki so ubili Stambohj-skega, velikega jugoslovenskega propagatorja, izvršili državni prevrat prav v smislu Ferdinandovih in Italijanskih idej in tako preprečili zedinjenje celokupnega jugoslovenskega naroda in za delj let onemogočili vsako smotreno ,zbližanje. Zastopnik tega razdiralnega delovanja je bil Protogerov, ki pa je padel pod obstrukcijo, ki jo vodi Mihailov in ki se hoče menda popolnoma eman-cipirati od laškega in koburškega vpliva. Kakšen program! pa si je postavil Mihailov. se ne da še natančno konstatirati; a toliko se pa vendarle že kaže, da so obstrukcionisti v revolucionarnem komitetu še daleč od ideje, ki bi nas dovedla do splošne narodne konsolidacije in bi pokazala, da je makedonski problem popolnoma prazen, ker nima najmanjše naravne podlage, na kateri bo mogel pred svetom zagovarjati svoje separatistično lišče. juigoslovensko sta- Italija in kongres narodnih manjšin Znana rimska nedeljska revi a »Echi e Commenti« je priobčila 5. julija članek F. Paolonija podnaslovom »V Italiji ni manjšin«. Članek je pisan povodom skorajšnje otvoritve mednarodnega kongresa narodnih manjšin v Ženevi in ima namen, da že vnaprej onemogoči narodnim manjšinam nastop pred merodajnim forumom in da se ne bodo mogle zavzeti za pravice poteptanih narodov. Pisec članka zasmehuje prav po fašistovski metodi že samo idejo kongresa, a prav posebno se obreguje na eventualno možnost, da bodo na kongresu sodelovali predstavniki slovenske, in nemške manjšine v Itali.i. Že vnaprej zanikuje vsako legitimnost eventualnih predstavnikov teh manjšin in zahteva, da se kongres na noben način ne sme pečati »z notranjimi vprašanji kraljevine Italije«. In Paoloni pravi, »da je že skrajni čas, da se konstatira, da pomeni sodelovanje omenjenih elementov na kongresu narodnih srečo, ko si je še ne moreš ustvariti, ko so ti vezane roke? ... Ali ni bila ravno preteklost zagrešena? Da, mnogo nepremišljenih korakov, zaradi katerih je treba zdaj trpeti! Kdo naj nasprotuje in kdo se naj brani, kadar govorita duša in srce! Castellana. 14. sept. 1917. Vesti iz Rusije so tako različne, da si nasprotujejo. Ničesar jasnega in gotovega, a izgleda, da Kornilov ne bo dosegel svojega namena. Meni se zdi, da bi bilo dobro za Rusijo, da dobi Kornilov vso moč v roke za čas vojne. Rusiji je treba enega odločnega, pametnega moža, da jo privede iz te zmešnjave na pravo pot. Ali bo Kerenski zmožen tega? Nemška ofenziva je ustavljena, torej ni bilo tako strašno kot se je govorilo in do Petrograda je še vedno daleč. Castellana, 17. sept. 1917. Kornilov ni opravil ničesar, moral se je predati. Proglašena ruska republika — vlada pet mož, njim na čelu Kerenski. Prejel od Ruskoviča pismo; poroča mi, da odide ta teden na Krf in da je mene srbska vlada že zahtevala pri italijanski vladi. Strašno dolgo ne pride rešenje ... Tu je bil general-inspektor. Zahtevali smo razjasnenja radi naše prošnje. Major mora vprašati na višjo komando. Samo da pride enkrat neko rešenje — to vedno, vedno čakanje ;e skoraj neznosno. Tako je treba prositi in se ponujati ... Castellana, 20. sept. 1917. V Rusiji se je nekako vse pomirilo — republika proglašena brez ustavodajne skupščine, vlado ima v rokah petorica, ki ima veliko n težko nalogo, napraviti Rusijo zopet močno in sitno. Bode li uspela? Odgovor Nemčije in Avstrije na papeževo noto je na potu. Italijanski socialisti tudi ne mirujejo. Poziv na vse socialistične občine. da naj delajo proti vojni. Ti brezdomovinci gotovo ne vedo in ne uvidijo, kaj bi bilo, ako bi zmagali Nemci! Ruskoviču odgovoril. Morda ga najde moje pismo še v Sulmoni — in morda on potem kaj doseže! Castellana, 22. sept. 1917. Naša stvar se bo menda enkrat rešila, ker zopet simo pisali v Bari in podali nove »izjave«. Madžari so namreč zahtevali, da se premesti nje ali pa drugo grupo, posebno pa še mene in Franceschija kot iredentista. Zadovoljen bom, ako bo to imelo kakšen uspeh. Postopanje italijanske komande v tej naši zadevi manjšin, ako se razpravlja o pripadnikih kraljevine Italije, naravnost punt; ako pa se govori o pripadnikih drugih držav, ki si sami od sebe laste pravico, da predstavljajo pripadnike Italije, je to samo tujinsko vmešavanje v italijanske zadeve, kar se pa na vsak način ne srne trpeti. Drugorodni državljani, ki žive tostran naših mej, ne predstavljajo nikake narodne manjšine s stališča obstoječega mednarodnega prava. To so samo etniške grupe. Narodne manjšine pa značijo povsem nekaj drugega.« Pisec našteva narodne manjšine v Cehoslovaški, Poljski. Rumuniji itd. »V Jugoslaviji se nahajajo sledeče manjšine: okrog milijon (!) Albancev. dalje Nemci, Turki(!), Madžari, Muslimani (!!). Italijani (!) in makedonski Bolgari (!).« Paoloni tolmači razliko med »etniškimi grupami« v Italiji in »narodnimi manjšinami« v Jugoslaviji. Prvo je ustva- j rila samo teritorijalna sistematiza je čudno in strašno malo nam gredo na roko, meni se zdi. da hote ovirajo naše stremljenje. Tudi naša sedmerica mi ne ugaja, zdi se mi, da nekateri čudno postopajo v tej stvari in tudi naprann meni. dovolj je tudi to, da nisem našel v njih ničesar drugega kot tovariše — v prijateljstvu ni niti govora. Meni prav, naučli sem se molčati... Castellana, 28. sept. 1917. Čakam dogodkov, kii nočejo priti. Rusi brodijo naprej v veliki zmešnjavi, o kateri se nihče več ne iz-pozna. Enkrat Kerenski, ki tava, da sam ne ve kam, potem Kornilov in prišel bo tretji in četrti, ki bo napravil še večjo zmešnjavo, le moža ni, ki bi znal z železno roko napraviti red in pokazati Rusom cilj, vojno do zmage — in po vojni se morejo urediti notranje razmere, to v času, ko ne bo na vratih nevarnega sovražnika. Angleži zopet malo delajo in imajo nekaj uspehov, dočim se o Italijanih ničesar ne čuje. Sicer pa oni »osvobodujejo«, da zopet spravijo pod jarem! Ironija! In pri tem v resnici večina misli, da v istini osvobodujejo. Se vedno čakam na osvobojenje iz tega »kloštra«, a je vse zaman — jaz ga bom skušal doseči za to ali Stran 3. p ^ RUDE in KOVINE DRUiBA Z O. Z. * Brzojavni naslov: Rude Telefon interurban: 2727 Poštna hranilnica Ljubljana štev. 14 167 EN GROS: svinec, cink, cin aluminij, baker, cinkova pločevina, svinčena pločevina, pocinkana železna pločevina (izdelek Cinkarne d. d.,Celje) barve, žveplenokisla glina, aluminijev hidrat, bakrena galica, cinkov prah, katran, stare kovine, kovinasti ostanki, rude vseh vrst Stev. 28. cija, ki popolnoma odgovarja zahtevam iz zgodovinskih, geografskih m strategičnih razlogov. Nasprotno pa so manjšine v Jugoslaviji in ostalih krajih pripadle tem državam vsled netočne in samovoljne ureditve mej. Radi tega je popolnoma nedopustno, če se kdo v imenu neke etniške grupe iz Itaii.e pripusti k temu kongresu. Istotako ima Italija pravico, da smatra za neprijateljski akt vsako zavzemanje .za njene ljudi na kongresu manjšin, kjer se udejstvujejo nemški in slovenski agitatorji, ki mislijo in hočejo, da govore v imenu italijanskih podanikov.« Kakor se vidi, postaja v Julijski Krajini politika raznarodovanja našega naroda vsak dan hujša, zagri-zenejša in odločnejša. Vsa zaklinjanja in govoričenja o »prijateljstvu« Italije ne morejo izbrisati tega dejstva. Naše ljudstvo v Italiji je vsak dan hujše in nesramnejše preganjano, vrh tega pa ga hočejo še tako ‘zadušiti, da ne bo mogel govoriti o krivicah, ki jih -mora prenašati, pred Evropo in se na ta način brutalno zakrije resnica o njegovem faktičnem položaju. Do sedaj so se še udejstvovali predstavniki našega naroda v Italiji na kongresih narod- ZOPETNA UVEDBA DVOJEZIČNOSTI V DALMACIJI, Kot uvod k nettunskim konvencijam so dobile te dni oblasti v Dalmaciji odtok notranjega ministra dr. Marinkoviča, v katerem strogo naglaša, da imajo italijanski optanti na temelju veljavnih dogovorov in 'konvencij pravico, da se poslužujejo napram oblastim italijanskega jezika. nettunskim sporazumom se glede člena 9. Rimskega sporazuma bolje precizirajo pravice, ki jih uživajo italijanski optanti na temeiju člena VII. rapallskega 'dogovora in S. Margheritsikih konvencij, ker so biii dotični odloki od naših oblasti različno tolmačemi. V smislu tega odloka so oblasti še pred ratifikacijo »ettunekih konvencij dlolano. da sprejemajo od italijanskih optantov vloge, sestavljene v italijanskem jeziku.« Logična posledica tega ministrskega odloka je bila samo ta, da so dalmatinski renegati. ki so optirali za Italijo, zopet košato povzdignili gave. Odgovor g. Marinkoviča na Prelito kri, ki je tekla po beograjskih in zagrebških ulicah o priliki proti-'talijanskih demonstracij, je bil pra- vi pljusk narodu v obraz, na veselje ne g. Mussolinija, ampak dalmatinskega izmečka. Ta ministrska naredba je predhodnik zakona o državljanstvu, predhodnik je zakona o zaposlovitvi tujih delavcev, ki ga pripravlja ministrstvo »četverne koalicije« in ki je z nacionalnega stališča sam na sebi monstruozen, ker odpira vrara na sležaj invaziji italijanskih delavcev ne samo v Dalmaciji, ampak posebno tudi v Sloveniji. ono ceno! In Italijane bom že za te dolge mesece proklinjal. ker je njihova krivda, da sem jaz še tu. Neprestano od marca naprej si prizadevam, da pridem v dezerterski ujet-niški tabor, pa še do danes je tu samo ena polovična rešitev! Naj jih vzame zlodej! Četudi sem že pripravljen na to, da iz domovine ne bom prejemal sploh nobene pošte, me vendar jezi, da zdaj ne prejmem ničesar. Tudi od Anioe ne, dasi sem od nje pričakoval največ! In danes en sklep — danes pokadim zadnje cigarete in ako danes kaj sv h6-’ še ^utri- P°tem konec, ker oauje mojemu zdravju, to je glaven vzrok — in tudi finance so sla-oe. i ega sklepa se moram držati! Castellana, 3./X. 17. Zanemarjam te svoje zapiske skoraj po cel teden ne zapišem ničesar, ker ie malo stvari, ki bi bile vredne, da jih zapišem. Ker tu je vedino isto monotono življenje, in da Pišem o tem, se tmi ne da! Morda me čakajo lepši dogodki in časi, katere oom mogel zabeležiti. Včeraj je bil tu inspektor-polkov-n;k; dobili smo razjasnenje, zakaj nismo bili premeščeni od tu. V Sul-jfloni ni bilo prostora — in koj, ko oo prostor, bomo šli od tu. Torej vendar lahko upamo, da bomo kmalu rešeni tega življenja tu med azi-^ati in da bomo en korak bliže svo-^niu cilju. nih mr«ijšin, čeravno niso smeli iz strahu pred preganjanjem, navesti niti stotine onega, kar mora njihov nared pretrpeti pod fašistovsko peto! Toda njihova navzočnost je vendarle že sama od sebe govorila, da naša manjšina v Italiji resnično obstoji. Pa še to ni fašistovskemu režimu po volji in ga bode v oči; radi te?a pa hoče, da na vsak način in z vsemi sredstvi prepreči, da bi se slovenski in nemški delegati udeležili kongresa. »Echi e Commenti« so jako avtoritativen list in njegova grožnja je povsem jasna ter znači: le naj se drzne kdo izmed Slovencev v Italiji in se naj udeleži kongresa, in smatrali ga bomo za upornika — kaj se potem z njim zgodi, ve že sam prav dobro... Ako pa gre nekdo, ki ni italijanski podanik, bo Italija smatrala to za drzno in skrajno sovražno dejanje in ji bo to služilo samo za lep in dobrodošel povod, da poveča svoje že itak neznosno preganjanje naših rojakov. Italija je politična in nikdar ni v zadregi :z, izgovori, kadar so drusorodci na programu — v tem slučaju jih obtoži radi veleizdaje in rad:i »zvez z iuo-zenstvom !« ... Ni čudno, da je ta 'ministrska, skrajno nesocialna in antidržavna naredba zbudila silno ogorčenje po vsej Dalmaciji. Vse se je strnile, v en tabor in zahteva, da na,-od ne sme držati križem rok pri talci politiki, ki jo vodi Beograd kijuib narodnim interesom in željam in prot; Dalmaciji. Doižnost vseh sti ankarskih in nacionalnih organizacij je zdaj, da z vso silo reagirajo. Ne smejo čakati dneva, da pridejo net-tunske konvencije pred skupščino: dalmatinske organizacije hočejo pričeti v velikem stilu novo narodnoobrambno akcijo, ker jim je jasno, da se hoče era popuščanja in invazije pričeti še pred ratifikacijo onih usodnih konvencij. A mi? Iz Dalmacije pride naredba g. Marinkoviča gotovo tudi k nam. Če ne prej, po sprejetju net-tunskih konvencij gotovo. Po posredovanju našega italijanskega konzula prejmemo dekret, da se moramo napram italijanskim privandran-cem, ki bodo pciplavili naše ozemlje, posluževati izključno ie italijanščine, da ne bo njihovih ušes žalila naša barbarščina. Italijanski jezik postane v naših šolah obligaten, ker se moramo izkazati, da smo toliko kulturni in toliko vredni, da se vsaj •milostno z nami pogovarjajo velik: sinovi dvatisočletne kulture. Pripravljajmo se resno in z vso hvaležnostjo na ta blaženi trenutek, kakor se resno in z ginljivo hvaležnostjo napram svojim rimskim prijateljem pripravlja sam g. Marinkovič jn piše imperativno pismo v belo L-ub-ljano. Ako pride do amputacije, mislijo nekateri, da bi bilo najboljše, ako bi Slovenija postala papeževa dežela. S tem bi bilo ustreženo na več strani; papežu, ki bi ne imel težav z Mussolinijem in !bi imel res svojo lastno državo s sedežem v Ljubljani; našemu mednarodnemu položaju, ker smo po mnenju avtonomistov razdelani med štiri države; naši zemljepisni legi, ki tvori stalno nevarnost, da nas vzamejo Nemci ali Italijani; našim vrlim narodnim predstavnikom, ki jim je Rim: še ved'no bliže nego Beograd (vkljub vsemu!), našemu vernemu ljudstvu, ki bi smatralo to za svojo največjo .srečo — da ne omenjamo tujskega prometa, narodnega gospodarstva, političnih razmer in obilega števila novih samostanov, ki so nastali zadnja leta v prelepi zemlii slovenski. Ker želijo Hrvatje biti zase, bomo odrezani od Beograda in v resnici ne kaže drugega. Varstvo sv. očeta nas bo varovalo pred zunanjimi napadi in zagotavljalo nedotakljivost. Večini Slovencev, ki itak volijo klerkalno. se bodo izpolnile goreče želje in slavno ženstvo, ki je glavna opora SLS, bo poskrbelo, da izginejo \?. aežele nacionalistični listi. »Najsvetejši narod« bi končno našel svoje pravo mesto pod solincem. Še vedmo važno. Listi so te dni poročali: »Po nalogu državnega pravdništva v Sremski Mitroviči sta bila te dni aretirana premožna in ugledna Nemca iz Srema, Matija Rosmann in Ivan Blažamin, za Vinkom Drumom pa je bila izdana tiralica. Vsi trije so obtoženi, da so leta »O R J U N A« 1914. denuncirali devet Srbov iz Gabrovcev, ki so bili vsi ustreljeni. Vsi trije so bili že početkom leta 1918. aretirani in toženi omenjenega zločina, a do sodne obravnave ni prišlo. Ko so bili izpuščeni iz zapora, je Drum odšel na Madžarsko, kjer baje še danes živi, ostala dva pa sta ostala v naši državi. Pred kratkim je okrožno sodišče v Mitroviči pregledovalo akte iz leta 1918. im .pri tej priliki se je našel tudi akt, ki se nanaša na omenjeno trojico. Na podlagi tega akta je državno pravdništvo odredilo aretacijo.« — To je dokaz, da medvojni grehi še niso zastareli in bi bilo prav. ko bi tudi pri nas državno pravdništvo dalo pregledati akte in postavilo pred sodišče de-nuncijante iz leta 1914. Bi vsaj tako ne silili v ospredje in bi ne hodili kot pošteni ljudje med nami. Nič ne de, ako niso vseh postreljaM in pobesili, kolikor je bilo denuneiramih od pristašev SLS — glavna stvar je, da so hoteli klerikalci spraviti vse ju-goslovensko čuteče ljudi vsaj v ječo, če ne na vislice. Dozdaj še nismo čuli. da bi bilo državno pravdništvo pregledalo vse akte. Obdolženci in obsojenci molče in čakajo, zato pa oni visoko nosijo glave. Mislimo, da bi bila dolžnost Pravice, da obelodani vse slučaje vsaj zidal v 10. letu, če doslej ni bilo časa za to. Je še mnogo zanimivega v aktih in arhivih — in če je vsled »politične konstelacije« nemogoče, da bi se kakemu pristašu SLS skrivil las na glavi, bi bilo prav. da se to ne pozabi. Naročajte „Pobedo“! NOVI STATUT OR.IUNE. Te dni je izšel v posebni knjižici novi Statut Orjune. Radi nadaljnjega delovanja in voditVe poslov je potrebno, da ga naroče vsi Mestni odbori. Knjižica stane 5 Din. Tuinl glasi. ŠKOCI.IANSKI PROCES. Danes se je zaključil po tridnevnem zasedanju proces proti štirim visokošolcem, enemu učitelju in šti- rim drugim osebam radi dogodkov v Škocijanu pri Divači. Razsodba je naravnost nečloveška in je vzbudila splošno razburjenje in ogorčenje, celo sam zagovornik, Italijan Zannareo, je odrekel preden je zapustil dvorano pozdrav sodnemu dve-ru radi gorostasne razsodlbe. Slušatelji trgovske visoke šole v Trstu Gvidon iz Sežane, Ljubomir Čargo in Kanala in Milan čok iz Lo-njerja so bili obsojeni vsak na eno leto in 5 mesecev ječe in 1300 lir globe. Učitelj Silvester Grgič, k: je bil že pred letom dni odpuščen iz učiteljske službe, poročen in oče dveh otrok, je bil obsojen na eno leto in 11 mesecev ječe in globo 1400 lir. Zasebni uradnik Anton Čača iz Lo-njerja na eno leto in dva meseca ječe in 2000 lir globe. Kmetski fantje Cvetko Čergonja iz Herpelj in brat3 Alojizij in Fran Cerkvenik iz Brežca pri Divači na eno leto in 2 meseca ječe in 1500 lir glabe. Edini visoko-šolec Kenda, sin znanega fašistov-skega šolskega ravnatelja na Krasu, je bil oproščen, češ, da ni bil tedaj več v družbi obtožencev. Razsodba je tembolj krivična, ■ ker je bila izrečena na podlagi pričevanja Milka Gomibača, pravega tipa zaupnikov iz vrst moralnih in tudi telesnih propalic, kakršnih se poslužujeta fašizem in varnostna oblast, da z njimi terorizira vso deželo. Sicer pa je delal »štimungo« za razsodbo fašistovski list, ki je posvetil procesu v svoji včerajšnji številki poseben članek, ki se glasi v prevodu: »Glasiio mons. Korošca, ljubljan- Poravnajte naročnino \ • u y.. ZA POLETJE naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, piisirati in likati v tovarni JOS. REICH, LJUBLJANA POLJANSKI NASIP 4—6. Sprejemališče: ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne. & m * Zapustil nas je naš zvesti drug, član Orjune Rakek, brat JOSIP KOLAR in se pridružil ostalini četnikom Orjune, ki jim je v veselju in trpljenju verno stal ob strani. Večnaja pamjat! ORJUNA V. C. Kronika. je najmodernejše nrejena ter izvršuje vsa tiskarnlška dela »d nsjprlpro-itejšega de najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, Irpos.ovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brešnre v malih in tudi največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste. ima opna Mr. katalogn. cenikBT !i reklam, listov. Lastna tmnita šolskih zvezkov. Solslii zvezki za osnovne ia srednje Sole Risanke, dnevniki in beležnice. ski »Slovenec« posveča italijanskim univerzam, ki jih posečajo juROslo-venski dijaki, članek, ki je zares mojstrsko delo nezavednosti in nesramnosti in ki je predvsem poizkus pobune. Ta članek kriči o italijanskem tiranstvu, ker so v Italiji šole ognjišča italijanstva in proglaša, da so dijaki, ki hrepene po učenju in prostosti, zadušeni po omejenosti fa-šistovske atmosfere. O kateri prostosti se govori? Italijani novih pokrajin imajo preveč spominov v zadevah vseučilišč, da bi se ne sme.al: govoricam take vrste s strani raznih Korošcev starega cesarstva in nove haitske države, toda morda n* .nezmerno, da jim jasno, kratko m :očno odgovorimo, da ne bo nikdar ne zanje, ne za koga drugega prostosti, da bi motili ne morda veličastne, mogočne narodne stavbe. k\ gotovo ni dostopna ubogim umazancem, temVeč niti ne skromne 'n odkrite skupine drugorodcev, ki je ostala tostran naravne meje. Kar se pa tiče prostosti učiti se, uživati zrak civilizacije, biti deležen vseli virov, ki jih nudi dežela, ie neumno pripovedovati, da obstojijo omej!cve, nevarnosti in mortifkacije. Tujci, ki so pribežali k nam p*--nemirih, ki niso še polegli, so mogli videti pri nas, ka‘kšen popolen mir, kakšna absAuna disciplina, kak:-no viteško razumevanje dela prijetne bivanje vsakemu poštenjaku za vsako obliko poštenega dela. Ne zamešajmo torej! »Slovenec« govori o nedolžnih slovenskih pesmih, ki so bile v Padovi bolj ali manj kaznovane z mučeništvom. toda bajke so bajke, in nekai realnosti vidimo lahko bolj od blizu tu na meji, kjer se pod pretvezo študija elementi, ki širijo sovraštvo in sanjajo o novih maščevanjih, odtegujejo najbolj elementarnim dolžnostim, dostojnosti in kjer smejo zahtevati, da so nekaznjivi, ker nosijo dijaško čepico. Te dni se vrši majhen proces radi dogodkov v Lokvi (??). kjer so nekateri zlikovci dali z besedami :n dejanji dokaz vsej Popo-lo« tore naravnost zahteva, da ne bi noben zagovornik smel prevzeti obrambo obtožencev, pa govori v isti sapi o prostosti... Velik ie sum. da are za nkkotno maščevani e odvetnika ki n', bil izbran za branitelja...). Kdor razžali domovino v faktorjih njene nove usode, lahko dobi v lastnem taboru zagovornikov na ducate in a'ko ne bi naše', nobenega, nesumljivo italijansko sodstvo (?) b> tozadevno uradno preskrbelo. Toda »Slovenec« nam gotovo ne bo hote1 ostati barbarstva, to vsaj upamo, ako rečemo, da se niti besede ne — more izreči v obrambo teh nizkotnih za-sramovalcev. ki ne M bila obenem razžalitev najbolj svetih bistev naše domovine in fašistovskega ponosa.« EKSPORTNA HIŠA ..LUNA" Maribor, Aleksandrova cesta 19 trgovina z galanterijo, drobnarijo, nogavicami vseh vrst, pleteninami, vezeninami ter raznimi potrebščinami. Posebni oddelek za igrale. Na drobno I Na debelo! Damska konfekcija in modni atelje Sr «5 naznanja cenj damam sledeče cene za izdelavo navedenih oblačil: Za delo od kostuma od 250 do 300 Din Za delo od plašča od 200 do 250 Din Za delo od jope od 170 do 200 Din Za delo od krila od 70 do 100 Din Za delo od toalete od 150 do 2 i0 Din Za delo od bluze od 80 do 150 Din Na razpolago je tehka izbira izgotovljenih plaiin, Kostumov iti. Vslei !ist t;i izdelka sc tene. ksr odpade tarina, zaslužek tovarnam, sigurno la 50% nižje, Kar je v prid odjemalcem Drla. m nameščenci dobijo proti izkazu na obroke, oroti takojšnjemu plačilu po 10°/o popusta. Vse de»o s« izvršuje pod lastnim nadzorstvo® In po najmodernejših modelih. A.&E.SKABERNE, LJUBLJANA Velika zaloga češkega in angleškega sukna anoponoraonn n d a n o ommoBaoBnan I UDOBNOST VSEM 13 Vrsta: 1137-10902. Moški čevlji iz najboljšega angl. |jjn jlfl platna, sivi ali beli . • • "**» O o Vrsta: 4155-10225. Ženski čevlji iz najboljšega lanen, platna, sivi, beli in drap a e a Vrsta 6145-10635 Ženski j čevlji iz lanenega platna z | nižjo peto, sivi, beli ali beš 1 D Vrsta: 3135-60702. Ženski čevlji z nizko peto za sta-rej|e dame, črni ali sivi D Cin 65 Za dobo poletne vročine ie najprikladnejša obutev iz lanenega platna. Ona je lahka in prozorna, cena pa tako nizka, da ie nakup vsakemu omogočen. Prinašamo naše poletne modele in menimo, da smo s temi cenami omogočili udobnost vsem. Vrsta: 4155-12202. Čevlji iz lanenega platna brez okraska v sivi barvi Din . 85 m is Vrsta 5155-10435. Elegantni čevlji iz lanen, platna v sivi, beti, drap in beš barvi Din ■ - ■ 85 m Vrsta: 6145-60702. Praktič. čevlji iz lan platna z nižjo peto brez okraska, črni ia sivi Din05 "'---v:. ’ C . — El n Vrsta: 4138-10076. Tenis čevlji z vulkaniziraninii podplati iz sive gume za gospode Din 99 ■ za dame . Din 89*. Vrsta 4138-20079 Čevlji za vsakogar, udobni za šport, izlete in dnevno uporabo. Vse velik , beli, sivi in črni. Moški, ženski . Din 63 » otroški . . . Din 49'« n m m Vrsta : 9143-10708. Elegantni platneni čevlji za dečke in deklice številka 26—30 ............................Ki 3 tl 59' številka 30—35.......................... . CJ5n 6S številka 36—39 ................................DšffS 79" □ »• „SAVA opče osiguravajuče dioni-Čarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Podunavska banka d. d., in Zemljrska banka d. d. v Beogradu, ter Zcmljaska banka za obče zavarovalnice 99 CABA f f ■ Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah. o ime ocHrypaBajyhe ahohh-napcKO ;ipyuJTB0 y 3arpe6y Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc. Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odjrervarja France Štrukelj. Ureja in odgovarja Miroslav Matelič.