23!. Številka.
V Ljubljani, v sredo 9. oktobra 1918,
LI. leto.
3
.Slovenski Narod*
za Avstro-Ogrsko:
;elo leto skupaj naprej.  .  K 50 —
pol leta     „ >9    ... 25" —
:etrt leta    H ■    • •   ■ 13*—
13. mesec   m >    •  .   . 4-50
velja po potiš:
za Nemčijo: celo leto naprej  .  .  .  ,   K 55 —
za Ameriko i a vse druge dežele: celo leto naprej   ....   K 60*
Vprašanjem glede Insentov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravnlatvo (spodaj, dvorišče levo). Knallova ulica it. 9, telefon it. 85.
Uhaja vsak dan svečar isvaa nii nadalje in praznika.
inserati se računajo po porabljen * a" prostoru In sicer   1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., d/akrafc po 11 vin., tri-erat po. 10 v. Poslano (enak prostor) 30 viri., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin Pri večjih Inserdtei oo dogovoru.
Novi naročniki aaj poiijejo aarjćiu> ieisi     f 19 nakiz^lol. Na samo pismene a&ročae brez poslatve denarja se ne morena nikakor ozirati „Marsđaa lUkaraa" tetafoa it 85.
celo leto naprej 00! leti
,S.uvenski Narod" velja v Ljubljani
dostavljen na dom ali če se hodi ponj:
.  .  .  .   K 48'— I četrt leta . 24*— I na mesec
. 12.-- 4'—
Pjianzzm Slavlju valja 39 /inarjvs
Dopisi naj se frankirajo. KOriopisi se ne vračajo. TJrarta'Stro; .Inafl3T3 nlSca it- 5 (v I. nadstr. levo), telefon it 34
Mirovni pogoji
VVashington, 7. oktobra. (Kor. urad.) Danes zjutraj ie švedski poslanec izročil Burianovo noto državnemu tajniku Lansingu. Švicarski poslanik je izročil Wilsonu osebno za njega določeno nemško noto.
Dunaj, 8. oktobra. »Matin« poroča: Senator Lodge, načelnik komisije za zunanje zadeve, je sporočil poročevalcu »Marina« te-le oficijalne mirovne pogoje Zedinjenih držav:
1. ) Ustvaritev položaja, ki onemogoča Nemcem še kdaj pričeti napadalno vojno.
2. ) Obnovitev Belgije.
3. ) Brezpogojni odstop Alzacije Lo-rene Francoski.
4. ) Izpolnitev italijanskih zahtev v tem zmislu. da pripadajo Italiji vse one pokrajine, ki so po večini prebivalstva italijanske.
5. ) Obnovitev Srbije, Grške, Črne gore in Romunije, katerim je zagotoviti popolno neodvisnost.
6. ) Rešitev Rusije.
7. ) Osvoboditev Ceho - Slovakov, Poljakov in Jugoslovanov, ki morajo ime d pravico ustanoviti tri neodvisne države. ♦
S.) Internacijonaliziranje Carigrada v rokah zaveznikov.
9.) Kompenzacije za vojne odškodnine v prvi vrsti s pridržanjem nemških kolonij, kar pa ne zadostuje, da se popravi vsa škoda, vsled česar je določiti še nadaljne odškodnine.
Ti pogoji tvorijo minimum, preko katerega ni mogoče iti. V naikrajšem času se bo nemški vladi sporočil ta minimum.
Dunaj, 8. oktobra. Ves politični svet pričakuje samo eno, \Vilsonov odgovor na mirovno prošnjo centralnih držav. Kakor izvemo iz podučenih krogov, naša vlada formalnega odgovora ne pričakuje pred ponedeljkom. Iz vsebine ententnih časopisov pa se bo dalo že prej sklepati, kakšen bo odgovor. Zato je bil sklican delegacijski odsek za zunanje zadeve že za sredo in tudi delo obeh parlamentov se bo po tem uredilo.
Wilson zahteva bres-pogojno kapituacijo.
London, 7. oktobra. (Kor. urad.) »Daily Mail« poroča iz Novega Jorka: Visoki vladni krogi še ne povedo svojega mnenja o mirovni noti centralnih držav, ker ne poznajo še besedila govora državnega kanclerja. Obenem se namigava, da se morata Nemčija in Av-stro-Ogrska v bistvu vdati brezpogojno, če hočeta končati vojno, predno napadejo ententne čete njih pokrajine in jih opnstosijo. Wilson torej zahteva,   da   Nemčija, Avstro-
Ogrska in Turčija brezpogojno kapitulirajo. Vplivne osebe v Novem Jorku in v ententnih glavnih mestih so proti vsakemu premirju, tudi če bi pogoje premirja določile ententne države. Ce Nemčija in Avstro - Odrska brezpogojno ne kapitulirata, hočejo ti vdreti v sovražne dežele ter kaznovati Nemce in njih zaveznike za zločine, izvršene v tej vojni.
Dunai, 8. oktobra. Nemški Ii?ti poročalo: V poliiii-nih kroerih so mnenja, da V» ilsonov odeovor ne bo prinesel pričakovane odločitve o volni in miru Vnison bo naibrže iziavil. da niorovih ! tork ni smr.trati za p o d 1 a s: o za pogajanja, marveč za predposroie. ki jih morajo centralne države brez pridržka sprejeti, predno ie soloh mosroče srovoriti o premirju. E 'ancoska in italijanska vlada sta za diktiranje mirovnih porroiev brez Dosrar '. Že danes ie računati z možno.-iio. da bodo no^oii za Ncmčiio tako veliki, da lih Nem/-iia ne bo mosrla spreieti. Ententa namerava na ta način odtrsrati od Nemeiio niene zaveznike. (Mi smo podobno informaciio obiavili že včeraj. Op. uredn.)
London. 7. oktobra, (K. u 1 >Dailv Mail« poroča iz Newvorka: Glede oblike avstro-osrske note ni prišlo do prav nobenesra navdu^onin in splošno se že-lie in nacrti iz Bero-ina in Dunai a nre-soiaio zelo hladno Vlada v V^'nsehinsr-tonu ve prav natančno zpkpi bi =e mosrla danes po<raiati z centrMnimi dr zavadi in niih jrlnvnimi mesti. Ponolno-ma_ na ip^-nem si ie. da se n-'orata Be-rolin in Dimni obnnpo i"-.ir1ir: da dosežeta od Zedinienih držav in entente razerovor o mirovnih Doeoiib, Vlada si ie na in snem tudi o tem. da se boiita nemška in avstro-ocrska vlada pohoda ententnih čet na niih ozemlie in splošno se domneva, da avstro-ocrska note in stališča noveera nernsTcecra drž^vpoca kon^Ieria ni smatrnti # za nič dmirecra. kakor za novo obbko nemškesra miru. Ad asarleštri trlaj^ovi.
AMERIŠKI  SENAT O MIROVNI PROŠNJI.
Washin$rton. 8. oktobra. (Koresp. ur.) V senatu je predlagal Mac Cumber resolucijo, glasom katere bi morala Nemčija, predno se sklene premirie. razpustiti svnio armado, izročiti svoje brodovje. plačati odškodnine ra7deianim mestom, vrniti A]za-cijo - Loreno ter poplačati Francoski leta t*70. plačano vojno odškodnino. Lodge je iziavil. da je edini možni bodoči kurz zagotovitev popolne vojaške zrnate nad nemškimi četami.
NEMČIJA   SPREJEMA BRE7POGOJNO WILSOvOV PROGRAM.
Berolin, 7. oktobra. Oficijozno razglašajo: »Kolnische Zeitung« vidi med programom večinskih strank in programom predsednika \ViIsona gotove razločke. Temu nasproti se mora nagla sati, da je nemška vlada in večina državnega zbora sprejela ves
VVilsonov program brez izjeme in brez pridržka kot podlago za mir.
CHURCHILL O MIROVNI PONUDBI.
London, 8. oktobra. Reuter porc::i: Bivši minister Churchill je govoril v Clasgovu pred 5000 ljudmi ter izjavil: Mogočna nemška armada je poraz ma. Najbolj zanimivo pa je, da išče ponosni nemški cesar, ki beži za navidezno parlamentarno vlado in ki ga ie videti kot obžalovanja vrednega moža, pri onih mir, katerih najdražje zaklade je uničil ali oskrunil. Nespametno bi bilo podcenjevati pomembnost nemških predlogov. Zgodilo se je, da je misel na ko-
vojne in na mir sovražniku bolj privlačna, kakor misel na nadaljevanje vojne. Nobene prilike naj bi ne opustili, da razjasnimo nemškemu narodu, di se ne bojuje za svoj obstoj, marveč za ponos svojega cesarja. Gotove osnovne pravice se bodo Nemčiji zagotovile, kakor velika bo tudi naša zmaga, zadnji nemški predlogi pa so vzbudili dvom in sum. V Nemčiii se je ustanovila nova vlada. Vprašanje ie, ali je to vlada ke-sanja, ali je to vlada potrtosti, ali je to vlada hinavščine? Mi ne moremo sprejeti opolzkih besed kot pokoro za zločine. Nobenega koraka ne moremo storiti brez garancij. \Vilson, Clemenceau in LIoyd George se ne bodo vjeli nikdar v taki pasti. *"
MNENJE   ANGLEŠKIH   KROGOV O ODGOVORU ENTENTE.
London, 8. oktobra. (Kor. ar.) Kakor izye Reuterjev urad, so dobro podučeni krogi no skrbnem pregledanju note in primerjanju z govorom nemškega državnega kanclerja prišli do tega zaključka: Nemčija se je prehitro iz-prevrgla k liberalnim idejam, zato je treba počakati, ali ae bo ta preokret držal. Primerjanje besedila note \Vilsonu in govora princa Alaksa odkriva razlika. Dočim sprejema nemška-nota oosla-nico predsednika \Vilsona kongresu z dne 8. januarja in njegove poznejše izjave kot podlago za mirovna pogaja-ija, pravi državni kancler, da stoji na stališču programa večine. Ce je ta program tak, kakoršnega je prinesel *Ber-liner Tageblatt«, potem so diference takoj popolnoma jasne. Tako je upravičeno vprašanje, katero stališče je pravo stališče Nemčije, stališče mednarodnega dokumenta, poslanega \Vilsonu, ali izjava v državnem zboru, namemena nemškemu narodu? Zelo neverjetno-je, da bi se hotel spuščati \Vilson v razc.o-vor za premirje. Določil je pogoje kapitulacije in neverietno ie, da bi jih iz-rremenil ali preklical. Svet ni prepričan, da sloni pravica Nemcev imeti vlado, ki govori za narod, na dejstvih in svet se ne bo dal o tem prepričati, predno ne bo nemški cesarski sistem za vselej odstranjen
, London, 7. oktobra. (Koresp. ur.) Delavski minister v vojnem kabinetu Barnez je v svojem govoru v Manchestru izvajal med drugim tudi to - le: Izpremembo stališča Nemčije so provzročile armade zaveznikov, vendar pa kaže ta ponudba isti cini-
zem, ki ga je opaziti pri vseh nemških izjavah. Turčija je prepuščena svoji usodi, enako je bila prepuščena tudi Bolgarska. Tudi Avstro - Ogrsko je Nemčija zapustila, ali z njenim privolit '. ali ne. ni znano. Nemčija, ki je provzroči!a vojno, hoče edina izmed centra!Mih držav priti iz te vojne nedotaknjena. Kljub izpremembam v Nemčiji, ni videti, da bi se bil nemški duli izpremenil. niti se ni izpremenil sistem.Tudi se ne govori o odškodninah za opustošenja in za škodo, ki so jo napravili Nemci ne-oboroženemu in nedolžnemu prebivalstvu. Nemčija tudi ne govori o tem, da hoče*zapustiti Zasedene pokrajine. Nemčija želi pogajanja^zaradi svojih kolonij in si hoče ohraniti svojo avtokratijno vlado. Ententne vlade si nemškega cesarja ne žele kot tovariša. Pot za mir se napravi samo, če se Nemčija umakne'iz Belgije in Francoske in če si ustvari resnično odgovorno vlado.
ANGLEŠKI GLASOVI O MIROVNI PROŠNJI. London. 7. oktobra. »Reuter« poroča: V navadno dobro podučenih krogih so mnenja, da je Nemčija pač storila velik korak naprej, da pa ta korak Le vedno ne zadostuje. Oiiciialni londonski krogi so mnenia. d« so predlogi Nemčije odkritosrčni. Tudi drugi ententni krogi so tega mnenja. Vendar je treba velike previdnosti, predno se ne razjasne nekatere točke, ki v oficiialnih poročilih še niso zadosti pojasnjene. Glavno je, da je nemški kancler prvič povedal, da pričenja nemški narod razumevati pravi položaj. V diplomatičnem oziru je storil pravzaprav predsednik \Vilson prvi korak s tem, da je označil svoje stališče in kancler je samo izjavil, da Ntmč'ja soglaša z megovim nazirarnem. Kar je nerrfki državni kancler sedai izjav?!. Je najbolj pomembno, kar so storili nemški diplomati v tej vojni
Rotteriam. 7. oktobra. Londonski poročevrlee >Manche=tor Guardianac izve iz dobro oodinrne strani, da roani-ka v nemških pređi^rriU nekni ivr--negra. namreč cnranona. da se ne bodo na mirovni konferenci enako izpremi-niali kakor orvotne ^ ruske formule v Brest Litovskem. Nič se ni zerodilo. kar bi mosrlo izpremeniti TVil-onovo mnenie o nemški vladi. V ustavi Nemčije se ni ižpremenilo nič.
London, S. oktobra. Večina londonskih časopisov presoja mirovno prošnjo centralnih drŽav z veliko rezervo. *Daily Mail« se vzdržuje vsake sodbe o prošnji in o morebitnem odgovoru. — »Times« pravijo, da je izkliučeno, da bi zavezniki prekinili ali pa ustavili ofenzivo na Francoskem. Zavezniki so odločeni nadab cvati boj proti ogrožanju civilizacije. Fitentni narodi so edini v tem, da hočejo izsliti oopolen poraz sovražnika. Edina pot do miru gre preko zmage. — »Dailv News« zahteva izjavo o skupnih ententnih ciljih. Vedeti je treba, ali govori Wilson v imenu vseh zaveznikov, ali pa samo v svojem imenu. Kar se tiče odgovora predsednika VVilsona, ie list mnenja, da bo predsednik zahteval gotove garancite. Fntenta ni nikdar želela uničiti nemškega naroda. Odstraniti pa hoče za vedno pruski sistem. Če odgovarja kanclerjev govor razpoloženju v Nemčiji, je ta cilj dosežen. — »Evening Telegraph« ie mnenia, da Amerika ne bo več popustila. Medtem ko gredo nemške besede preko oceana, vrši Nemčija najstrašnejša dejanja
proti francoskemu prebivalstvu v pokrajinah, iz katerih preganja ententa nemške čete. Katera je torej prava Nemčija? Predno more priti do mirovne konference, morajo oni, ki govore v imenu Nemčije, naj bo to cesar, kak princ ali kaka večinska stranka, svečano v imenu naroda obljubiti, da bo dala Nemčija zadoščenje za svoje zločine in priznati, da so bili to zločini nad človeštvom.
SODBE   FRANCOSKIH LISTOV.
Bera, 8. oktobra. Francoski listi podrobno razmotrivajo govor nemškega dr-ivnega kanclerja in noto VVilsona. Pro-glašajU da Francoska ne more sprejeti nemških ponu d.b, vsled česar na tej podlagi ne more priti do pogajanj. — Francoski socijalistični kongres je v svoji prvi seji sprejel spomenico, ki se je brzojavila predsedniku VVilsonu. Ta manifest poživlja VVilsona, da naj upošteva mirovno psošnjo centralnih držav, ker pomen? zmago demokracije.
Pariz, 7. oktobra. »Le Journal« p!Se: Nemčiji in Avstro - Ogrski bomo odfOVOriB tako, kakor smo odgovorili Bolgarski: Nobene ustavitve sovražnosti, če brezpogrrno ne snrejmejo naših pogojev in za gotove njih izvršitev. — >Echo de Pariš* izvau: Sovražniki se skušajo umakniti na mir, ki so za vreli od sebe leta 1914. Na ta način upajo vzdržati sveto nemško enotnost in izrahHati svet s pomočjo gospodarske svobode in bratske razdelitve surovin. To je g^li meč. skrit za idealističnimi besedami. — »Hava«« opozarja najprej na umikanje čet na celi črti ter označuje ponudbo pre-miria kot z^ak. da dvomijo Nemci o solid-nosij svojega voine^a stroja. Spomniti se moramo začetka vojne in ne smemo odnehati, nredno se niso Nemci umaknili 10 km /a francosko in franko - beMisko meto. TaVo dnl^č pa še nismo.
FRANCOSKA   ZAHTEVA VOJNO
ODŠKODNINO. Berolin.   S. oktobra. »Lokalanzeiger«
poroča da je francoski zunanji minister T finančnem od«eku francoske zbornice izjavil, da bo zahtevala Francoska pri sklepu miru noni-ino povračilo škode, ki ie nastara na Francoskem in da računa to povračilo na 13—15 rmliiard frankov.
VTISK V ITALIJI. ' Čarih, 8. oktobra. Iz Italije poročajo, da je- novi mirovni korak centralnih držav v Italiii napravil dober vtisk, ker so se tam bali nove zimske vojne z ozirom na gospodarski položaj dežele. Vladni krogi bodo vsekako postopali popolnoma v sporazumu z ententnimi vladami.
Dunsj ponuja Jujoslavijo!
Dunai. 9. oktobra. Po mnenju dunajskih političnih krogov je sedal go-tovc0da se bo razmerje na jugu mo narhije uredilo -»popolnoma po načelih predsednika Z e d i nj e n i h- držav W i 1 s o n a.< Sedaj še le se piše zadnii stavek cesarjevemu manifestu, kateremu je manjkal samo še ta del. Po tem, kar se govori v dunajskih političnih krogih, se bo izvršila-izprememba na jugu monarhije še pred \Vilsonovim odgovorom, oziroma se bo razglasila
LISTEK.
del ii narodnih ni
Odbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« je priredil pod vodstvom svoje vrle predsednice gospe Franje dr. Tavčarjeve v veliki dvorani »Mladike« (Subiceva ulica) razstavo slovenskih ženskih narodnih del in narodnih noš. V priprosto, a z izbornim okusom okrašeni dvorani je razstavljenih na stotine raznih objektov, ki so okrašeni z narodnimi vezeninami iz vse Kranjske.
Gorenjske vezenine so na prevlakah za blazine, na namiznih prtih in malih prtičih ter na rjuhah. Izvršeni so ali z vx)lno ali z bombažem, nekatere tudi s svilo Vezivo je večinoma rdeče, modre in črne barve. Vbod je križni, pa tudi verižni, kvadratni i. dr. Motivi so nageljni in razni drugi cveti, praprotne vejice, stebla in vitice. Prav pogosto se nahaja vezeno srce. Nekaj je tudi živalskih motivov, zlasti ptic Vsi ti niotivi so močno stilizirani in se nahajajo v bordurah, kvadratih, pa rudi v drugih geometrijskih      in negeometnjskih
oblikah. , , i     ■ i
Nekaj posebnega so belokranjske vezenine, ki se nahajajo na otiračih, namiznih prtih in celo na povojih. Motivi belokranjskim vezeninam  so četvero-
koti in zvezda. Vidimo pa tudi lepo stilizirane ptice. Ti motivi so uporabljeni večinoma v bordurah. Vezivo je bombaževa nit rdeče, modre, pa tudi oranžne barve. Vbod je tkalni (tkanični). zato se te vrste vezenin imenujejo tkanice.
Razstavljene so pa tudi sraice, ro-kavcih in vrhnja krila.Vse to je okrašeno z raličanjem insštepanjem. Nit je bombaževa in je črne. modre, rdeče in oranžne barve. Prekrasni so v/orci »kožic«, ki se nahajajo na ramah rokavcev. Raličanje in štepanje je nekaj tako finega, da bi se mogla postavljati vsaka modna dama z belo obleko, ki bi bila okrašena z vezeninami te vrste.
Belokranjske vezenine so na Kranjskem sigurno najstarejše. Ralice in štepke so okraski, kakršne vidimo na izkopinah, na kovinastih in keramičnih izdelkih iz prastare dobe.
Zelo zanimivi so tudi kriŠpani (nagubani) rokavci, Jalbe (pokrivala) ter z ralicami in drugovrstnimi vbodi v pestrih barvah vezeni žabunci (ženski kožuhi), ki so v Beli Krajini še dandanes v navadi.
V obilnem številu j"e razstavljenih belih vezenin iz vse Kranjske. So tu razgrnjeni razni prti in prtiči ter predpasniki. Zanimiv je bel predpasnik, v katerem je za časa ljubljanskega kongresa (18?1.) pred cesarjem Francem plesala Trnovčanka, vulgo Juričevka-
Motivi belim vezeninam so rastlinski: raznovrstni cveti, listi, vejice, vitice i. dr.
Izmed belih vezenin so neoporečno najzanimivejše peče in teh je tudi največ razstavljenih. Pri pečah je najvažnejša »roža«, ki se nahnja sredi enega vogala. Nekatere peče imajo pa tudi obrobne bordure in tem vzporedno všite vstavke od tulja. v katerega so vezeni tazni rastlinski okraski. Roža in obrobne bordure imaio liste in cvete navadno izrezane in aplicirane s tuliem. Tudi v ta tulj so vezle naše vezilje razne rastlinske motive, ali pa vijugaste črte. zvezle so pa tudi niti v razne mrežaste oblike.
Vezenje na pečah ie izvedeno nepopisno krasno, in smelo se trdi, da ga noben stroj ne more precizneje izvršiti, kakor so to storile proste roke naših vezilj izza davno minulih časov. Človek se ne more načuditi eksaktnosti, s katero je to vezenje izvršeno. Občudovanja vreden je pa tudi okus, s katerim so vezilje po samosvoji domišljiji komponirale okraske na pečah in pa spretnost, s katero so vse te prekrasne motive narisale. Najbolj pa je občudovati vztraj-nost,ki so jo imele pri tem minucioznem delu.
Razstavljenih fe nad 80 peč, a niti dve nista enaki, in priznati se mora, da je druga lepša od druge. So res nekaj posebno finega, nekaj umetniškega po kompoziciji in tehniki.
Zanimiva je »desetinska peča«, torej izza časa, ko so še kmetje dajali desetino.
Pod pečami pa vise razni obhaiilni ii  velikonočni prtiči. Tudi na tebi ie
motiv rastlinski. Vezivo je ali bombaževa nit rdeče in modre barve, ali pa volna raznih barv (pisano vezenie). Vbodi so raznovrstni kakor pri belem vezenju.
V sredi teh prtičev je Jezusov mo-nogram sam ali pa združen z Marijinim.
Kakor pri belih vezeninah, je tudi pri teh prtičih občudovanja vredna kompozicija in tehnika. Iz oblik črk in imen ter letnic, ki so na teh prtičih vezeni, je videti, da je imela marsikatera vezilja neokretno roko za pisanje, a risanje okraskov pa ji ie šlo od rok. da je veselje.
Izmed skupin, ki se nahajajo ob stenah dvorane, je omeniti idrijsko klekla-nje na prtih in prtičih in servietah. Posebno lepi so vstavki na razstavljeni blazini, in Čipke na damskem robčku ter klekan ridikil. Najkrasnejša pa je kompletna mašnikova oprava, ki bi se nedvomno odlikovala na vsaki svetovni razstavi. Vse te predmete je poslal gospod Dragotin Lapajne iz Idrije.
Zelo bogata je zbirka gospoda ži-vinozdravnika Sadnikarja iz Kamnika. V tej zbirki je perilo s prekrasnimi vezeninami iz vse Kranjske.
Velezanimiva je zbicka g. Severja iz Semiča; belokranjska ročna dela in kompletne belokranjske obleke, ter brda, s katerimi tkejo Belokranjice platnene trakove. (Brda in njih uporabo je natančno opisal g. profesor dr. Mantuani, ravnatelj deželnega muzeja, v lanski »Camioli«.)
Lepa je nadalje skupina zavijač, avb z zlatimi in črnimi (žalnimi) čelniki. Tu-
di posamičnih zlatih in čniih čelnikov je razstavljenih mnogo.
Prav lepi so spencerji Gopiči, imenovani po lordu Spencerju), životci (modrci) od damasta in brokata, razna bela fn svilena krila, svileni barvasti vratni robci in nogavice. Tudi lepo vezen svi-tek je razstavljen.
Prekrasni so srebrni, pozlačeni in drugi pasovi. Zelo zanimiv le »maček« (posebne vrste denarnica), na katerem so okraski vezeni s pasovi iz gosiih peresnih tuliev.
Prav flerne so neške z malo punčko v krstni opremi.
Krasna je tudi skupina perila in oblek iz tržaške okolice. Pri tej skupini vidimo model tržaške slovenske okoli-Čanke. So pa tudi modeli zilianske, belo-ktanjske in gorenjske neveste, ter prav zanimiva skupina Vipavca in Vipavke, ki prodajata sadje. Poleg navedenih je nekaj manjših modelov in glav s pokrivali.
Za okrasek je razstavljenih nekaj čt-tar, malih buč, ki so služile kot blagajne, lepa medena svetilka, zelo star možnar iz mednine, žlice za mast. razne tablice, na katerih so vezeni rastlinski okraski, dvoje lepo poslikanih lesenih škatelj. cinasta posoda za mleko, nekaj majolik, stenskih tabel, slikanih na steklo, in »kmečki strah«, to je lesen vrč, s katerim so kmetje merili grajščakom desetino, in nekaj drugih predmetov.
Tudi nekaj krasnih* belokranjskih, gorenjskih in notranjskih oirhov je videti, ki so jih pisale kmečke žene.
C82C
istočasno s tem odgovorom. Proglasilo se bo, da imajo narodi na jugu monarhije pravico do samostojnega narodnega razvoja, in na uresničenje narodnih teženj Hrvatov in drugih Jugoslovanov »v okviru možnosti«. Jugoslovanski politični krogi smatrajo, da je vsaka rešitev našega vprašanja nesprejemljiva, ako se ne izvrši po svobodni volji našega naroda.
Nov kabinet na obzorju
Dunaj, 8. oktobra. Množijo se vesti, da bo že prihodnje dni prevzel profesor Lammasch sestavo novega kabineta. — »Frankfurter Ztg.« izve baje iz dobro podučenega vira, da bf3 irnel kabinet Lammasch nalogo likvidirati staro Avstrijo in zlasti rešiti prehodne finančne probleme, posebno vpoštevajoč vojne dolgove.
konference na Dunaju.
Budimpešta, S. oktobra. Na predlog ministrskega predsednika dr. VVckerla bo sprejel cesar nekaj madžarskih politikov. Grof Štefan Tisza in grof Julij Andrassy odpotujeta danes zvečer na Dunaj ter bosta najbrže že jutri sprejeta od cesarja v avdijenci. Grofa Albert Appony in Mihael Karolyi odpotujeta jutri na Dunaj, ker bosta najbrže pojutrišnjem sprejeta od cesarja v avdijenci. Trgovinski minister baron Szterenvi odpotuje danes zvečer v spremstvu svojega tajnika na Dunaj. Potovanje trgovinskega ministra je v zvezi z resurt-nimi zadevami. Cesar bo ministra sprejel jutri v avdijenci. Minister na najvišjem dvoru grof Aladar Zichv se je danes zvečer vrnil z Dunaja.
O^rc-etfrašmh časov na jugu?
Dunaj, 8. oktobra. V današnji seji so stavili poslanec dr. Korošec in tovariši vprašanje do ministrskega predsednika in domobranskega ministra zaradi od armadnega vrhovnega povelj ništva nameravanega jemanja talov v Bosni, Hercegovini, na Hrvatskem in v D a 1 m ac i j i. Osebe se določajo že se- ' daj in je že odrejeno, da se gotnve vplivne in ugledne civilne osebe vzamejo kot tali. Kot tali se določajo pred vsem osebe, ki igrajo v jugoslovanskem gibanju- kako vlogo. Globoko ogorčeni nad tem novim izbruhom duha nasilnosti, ki je v očitnem nasprotju s priznanjem VVilsonovih načel in samoodločbe narodov, vprašajo poslanci ministrskega predsednika in domobranskega ministra, aH odgovarjajo te vesti resnici in ali je vlada pripravljena vse take odredbe nemudoma preklicati.
Sklicani^
Dunaj, 8. oktobra. V gosposki zbornici se je vršila danes popoldne seja načelnikov klubov ob udeležbi članov skupne vlade. Sklenjeno je pilo. da se skliče vojni odsek avstrijske delegacije v ponedeljek 14.. odfekza zunanje zadeve pa v sredo 16, tra.
Pred oMiuije na Hrvatskem.
Koalicija proglaša svojo adreso za ne-veiiivno. — Spor z ogrsko vlado.
Zagreb, 9. oktobra. Predkonferenca hrvatsko - srbske koalicije se je vršila včeraj od 4. do 8. zvečer v prisotnosti bana, velikih ž up a no" in večine članov hrvatsko-srbske koalicije. Razgovor se bo danes popoldne nadaljeval. Predkonferenca sc je bavila z najaktualnej-šimi političnimi ln skupno narodnimi vprašanji ter z bodočim postopanjem hrvatsko - srbske koalicije. Izdano je bilo tudi sporočilo, ki prav!, da so na merodajnih mestih koalicije prišli do prepričanja, da J B a d r c s a. spreieta
leta 1917., sedaj že apsolvirana, ker je Madžari, na katere Je bila v prvi vrsti naslpvljena. že takrat niso razumeli in ker so danes še mnogo bolj tuji sedanji dobi in njenim prilikam.
Zagreb, 9. oktobra. Saborski predsednik dr. M e d a k o v i ć se Je vrnil včeraj iz Budimpešte, kjer je imel konferenco z ministrskim predsednikom VVckerlom. Ministrski predsednik je trdovratno vstrajal na stališču, da mora biti Unkelhausser novi hrvatski ban. Dr. Medaković je v imenu srbsko-hrvatske koalicije izjavil, da ie to n e s p r e J e m-1 j i v o. Obe stranki sta se razšli z »non possumus«.
Flot1! položaj - novi poziv.
Včeraj smo na kratko omenili članek »H. R.«. ki napoveduje novo orijentacijo hrvatsko - srbske koalicije. Članek tvori velepomem-ben uvod k v sredo se vršečim posvetovanjem hrvatske saborske večine. Ta posvetovanja so v Zvezi z mednarodnim položajem in ustanovitvijo centralnega Narodnega sveta za v mona h ji živeči del naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zaradi zgodovinskega njegovega pomena objavljamo po med tem v naše roke dospeli »Hrvatski Riječi« članek v originalu.
Članek se glasi:
Hrvatsko - srpska koalicija motivirala je svoju dosadašnju taktiku tim. Sto je isticala potrebu, da se narodna snaga sačuva i po mogučnosti ojača za onaj momenat, u kom se bude konačno i nesumnjivo oJlučivalo o našoj narodnoj sudbini. Ali je uvijek naglašavala, da se taj sudbonosni momenat ne smije propustiti, nego da u tom času treba narod bez ikakve rezerve da istupi i da se punom snagom založi za oživotvore-ii i e narodnog ideala oslobodje-nia i ujedinjenja, za potpuno riješe n i e svog narodnog oitania.
Naš je narod shva6ao i večim svojim dijelom i odobravao ovo stanovište. Moglo je samo nastati pitanje, kad će nastupiti taj sudbonosni čas, ne če li se on propustiti i hoće li odgovorni političari u pravo vrijeme shvatiti važ:KSt dogadiaja, koji se odigravaju i hoće li znati da pogode čas, u kom treba da se razviie narodna akcija.
Nama se čini. da sad stojimo pred takvim momentom. Au-Stfo - Ugarska monarhija obratila se na predsednika ujedinjenih sjeverno-ame-rikanških država. VVilsona. s predlogom, da s njim i njegovim saveznicima sklopi bezodvlačno primirje, na koje bi se odmah imali nadovezati pregovori 0 konačnom miru. Kao predlogu za pregovore o miru predložila je 14 točaka, koje je \Yilson formulirao u svojoj poruci amerikanskom koneresu od 8. januara ove godine. zatim 4 tačke koje sn sadržane u \Vilsonovoj poruci kongresu od 12. februara o. g. i na koncu 5 tačaka, koje je \Yilson izrazio 27. septembra o. g. Sve te točke, njih 23 na broju prihvaćaju dakle službeni fakteri monarhije i pripravni su na tom temelju sklopiti ugovor o konačnom miru.
U tim Wi]sonovim točkama- kao podloga za uredjenje odnosa medju narodima uzeto je n a Će 10 narodnog s a m o o d r e d j e n j a. Naročito je važna 3. točka poruke amerikanskom kon-gresu od 12. februara o. g. U toj točki izrecno kaže, da se takva teritorijalna pitanja, koja je ovaj rat nabacio, imadu riješiti n interesu dotičnog stanovništva i 2n njihovo dobro, i da se takva pitanja nemogu riješiti nagalianiem ili kompromisom medju strankama, koje ratuju. Medju takva pitanja, koja je ovaj rat nabacio, odnosno koja su bila povod ovom ratu i koja danas stoje u centrizmu svjetskoj interesa, spada bez ikakve s u m n i e i naše narodno pitanje. A u času. kad se- nudi mir na temelju \Vilsonovih načela, i kad nije isključeno, da bi moglo doći i do pregovora o konačnom miru, koji bi odlučio valjda za vijekove o našoj narod-noi sudbini, biće potrebno da se čuje riječ našeg naroda, biće potrebno da se razvije puna snaga narodna, kako se naše narodno pitanie ne bi riješilo bez nas, a možda i protiv nas. U 4. tački Wilsonovc poruke kongresu od 12. februara o. g. kaže se, da svaku
Na mizah in na steni vidiš razložene liste iz zbirke »Narodne vezenine na Kranjskem«, ki jo je sestavil, vesčak v svoji stroki, g. prof. A. Sič. S svojim lepim delom, ki vzbuja splošno zanimanje in pozornost, nam tiudi priliko, da se seznanimo i me z lepimi vezeninami, ki so jih naše babice in prababice same z velikim estetskim okusom, z občudovanja vredno vztrajnostjo izdelale.
. To Sičevo delo pa bode tudi podlaga poznejšemu znanstvenemu raziska-vanju vseh narodnih vzorcev.
Davno že smo pogrešale tako narodno zbirko. Vedno smo rrorale posezati po tujih vzorcih, zlasti sn^i jih iskale po nemških listih, ki si jih našla v vsaki, tudi slovenski hiši. Saj domaČega še nismo imele.
Mnogo ovir je moral profesor Sič premagati. Ni bilo lahko delo in celo v teh težkih časih. A ni se ustrašil ne truda, ne težkoč in ovir. Z veliko vnemo in požrtovalnostjo se je lotil svojega hvalevrednega narodnega dela.
In posrečilo se mu je tako lepo in podal je slovenskemu narodu naikras-nejše darilo, ki bodi ponos vsaki slovenski ženi. vsakemu slovenskemu dekleta. V vsaki slovenski rodbini bodi ta lepa, prva zbirka narodnih vezenin; raj leži na istem mestu, kjer se sedaj šopirilo nemški listi, nemški romani. Delo je vred po. da si ie nabavi vsaka Slovenka.
Zbirka izhaja v štirih delih. Trije "deli so že kompletni in Se dobe v vseh ljubljanskih knjigarnah.    Vsak zvezek stane 2 K. Gospodu profesorju Siču pa
čestitamo in ga zagotavljamo, da smo mu srčno hvaležne. Hvaležne mu bodo tudi naše potomke.
2elimo le, da profesor Sič to delo, ki je tako lepo pričeto, nadaljuje in spo-polni. Kakor čujemo, ima Še lepše načrte.
Da je sedanja razstava tako obsežna, gre pohvala vsem, ki ?o blagovolili vpo^lati svoje predmete. Prav veliko predmetov pa je izposojenih iz deželnega muzeja kranjskega in posebna zahvala veljaj gospodu prof. dr. Mantu-aniiu. muzejskemu ravnatelju, ki je S sebi lastno uslužnostjo in pravim razumom za našo domačo umetnost izbrol predmete, ki so vso razstavo ne le kompletirali, marveč tudi dvignili. Prav tako gre zahvala tudi muzeiski oficialkl gdčni Kušarievi. ki je rade volje postregla našim damam z vsem potrebnim.
Vsa razstava Je zelo lepo aranžirana in dela čast »Splošnemu slovenskemu ženskemu društvu«. Gotovo bi bila v mirnem času večja, obsežnejša, a za današnje, kritične čase Je dovolj obsežna. Sai je težko dobiti predmetov, ko so transportne razmere tako hudo otežko-čene. /
Ker ima ta razstava namen seznaniti naše ženstvo z raznimi ženskimi ročnimi deli izza davne minule dobe in vzbuditi zmlsel za domača ženska ročna dela in narodno nošo, fe dolžnost vseh zavednih Slovenk, da jO V najmno-gobrojnejšem Številu obiščejo.
Jasno Izraženu narodnu težnja (aspiraciju) treba na takov dalekosežni način zadovoljiti, koliko god ie to samo moguće. Ne bi se smjelo dogoditi, da se za nal narod kaže, da nije Jasno izrazio tvoju težnju, dale bio dezinteresiran n najsudbonosnijem času isto-r i j e, pa se zbog to* nije vodilo računa
0 njemu.
To su misli, koje se same od sebe nameću povodom ponudb mira. Naši prijatelji treba da budu na čisto o tom, da svako vrijeme ima svoju taktiku, da taktiziranje i diplornatiziranje ne bi odgovaralo danas položaju, da je nastupio čas, kad je potreba narodne akcije neodgodiva. Ako do-dje do pregovora o miru na temelju VVilsonovih načela, nastaće bez sumnje
1 vjerovatno, razlike i sporovi o tome, kako se ta načela imadu shvatiti i na odnose medju narodima primijeniti, pa je potrebne, da naš narod ima
0 tom svoje jedinstveno shvaćanje, da ima svoj jasno izraženi Cilj i zahtjev, koji će se neosporno priznati kako cilj i zahtjev cjelokupnog naroda.
Narodna se snaga čuvala i jačala za to, da se u odlučnom momentu istorije može upotreblti i razviti. Kad smo o tom momentu govorili, niie to bila prazna riječ, nego je ona imala svoj dubok! smisao. Inače, kad bismo u ovom momentu bili pasivni, kad ne bi pokazali interes, koji odgovara ozbiljnosti položaja, uzelo bi se stanovište službenih faktora i njihova interpretacija \Vllso-novih načela za naše narodno stanovište i interpretaciju. Madjari su privilegovani n rod, ministar vanjskih poslova je Madjar, ponuda mira tekstirana je i odaslana sporazumno s vodiama n'ihovih političkih stranaka pa ipak oni se ne pouzdava'u u službene faktore, nego danas jednodušno traže svoju delegaciju na eventualnom mirovnom kongresu. Koliko li ie tek nužno, da mi. zapostavljani, poniženi i povriiedieni, složimo naša srca. skupimo našu snagu i uznastojimo, da prilikom rijeŠenja našeg naiodnog problema prodre stanovište, koje izražava nesumnjivu i nepatvorenu vol i u našeg naroda sa tri Imena, a s težnjom za i e d n o m budućnošću.
1 da se narodni problem riješi u svojoj potpunosti i cijelosti, a ne parcijelno prema tudiim interesima.
Državni zbor.
Dunaj, 8. oktobra.
Na začetku današnje seje je-sporo-čil min. predsednik Hussarek, da je monarhija 4. t. m. poslala predsedniku \Vilsonu mirovno noto ter je pristavil:
Analogni korak sta storila tudi Nemčija in Turčija. Ta novi in velepo-membni akt se nam predstavlja kot konsekvenca one poštene in iskrene mirovne pripravljenosti, katere je bila monarhija izhajajoča iz načela, da je vojna za njo obrambna vojna, vedno prožeta in kateri je skupno s svojimi zvestimi zavezniki opetovano dala izraza. V kolikor naš korak ne vsebuje lastnih stvarnih predlogov, temveč akceptira od prominentne nasprotne strani označene podlage za pogajanja, je dokaz, da hočejo zvezane države hoditi po onih potih, ki po manifestacijah tudi od one strani res morejo peljati do cilja. Ne zanikam, da te podlage, katere smo že davno v mnogem ozlru in bistvu sprejeli za svoje, da, jih mogli od vsega začetka kar naitopleje pozdraviti, zahtevajo v mnogih podrobnostih modifikacijo političnih umevanj, katerih se je javna orijentacija pri nas dosedaj držala. Navzlic temu računam s tem, da bo visoka zbornica novemu^ poštenemu mirovnemu koraku pritrdila ter mu v imenu avstrijskih narodov dala oni povdarek. ki ga je treba da zmaga v času, ko si polnoletni narodi sveta sami določajo svojo usodo. Sili teh idej hočemo zaupati tudi našo notranjo mirovno ureditev, nadejajoč se, da bo tudi tu iz svobodne samoodločbe narodov vzrastlo njih sodelovanje za skupne cilje. Odgovor sovražnikov, ki bi našo pripravljenost preziral in razkril brezobzirno voljo nas uničiti, bi moral na strani zveznih držav računati z nezlomljivo odločnostjo braniti Čast in obstoj skupno do skrajnosti.
V tem svetovnozgodovinskem trenutku pa vendar smemo dati izraza upanju, da bo celo človeštvo obvarovano zadnje strahovite odločitve in da bo moglo korakati iz časa nepopisnega trpljenja v boljšo bodočnost skozi vrata snrave. ki smo jih mi na široko odprli. (Pohvala pri Nemcih.)
Predsednik Je na to povdar-jal, da so srotovo vse stranke edine v zadoščenju, da gremo konečno miru nasproti. Ta mir mora biti pravičen in časten. Predsednik predlaga nat zbornica razpravlja o notranjepolitičnem položaju in o predloženih nujnih interpelacijah.
Prečitale so se nato nujne interpelacije posl. K r a u s a in Sehrelterja radi prehrane ntmških krijev na Češkem, dr. Korošca t adi konaigniranja talov v Jugoslovanskih deželah, dr. Korošca radi procesa proti upornim mornarjem v Kotoru, dr. R y b a r a in dr. R a v n i h a r J a radi zasledovanja in denunciranu dr. Korošca, dr Rvbaia radi afere Cora in Lončar, dr. BenkoviČa radi umora, izvršenega na desetnika Tušaku. dr. T r t i I a radi oi> novitve Oallclje, K i o f a č a radi ustanovitve okrožneta sodišča v Trutnovu.
Vsem interpelacijam je bila priznana nujnost
Govor dri« Rvbar«.
Kot prvi tovornik je nato dobil besedo dr. R y b a f, ki Je izvalal najprvo s 1 o-v e a s k o:
Visoka zbornical Na predlog našega predsednika, se sicer ne sme vršiti sedaj razprava o izjavi ministrskega predsednika, vettdar moram pri tej priliki takoj itjaviti, da pozdravlamo mi vsak poskus, da se napravi mir, da se zopet vrnejo normalne razmere. Toda obenem moram tudi Izjaviti, da pričakujemo od bodočega miru izpolnitev naših lelja, da pričakujemo od miru uresničenje vseh naših idealov. Tak mir želimo in le tak mir bo trajen mir. Le tak mir more napraviti konec borbe med narodi To nado izrekam in v tem smislu pozdravljam tudi ponudbo za premirje in mir.
Nadaljuje nemško: Dogodki, ki jih doživljamo v teh dneh, čustva, ki nas prevevajo, se dajo izraziti v nujnem vprašanju. Veliki, svetovni so ti dogodki. V tej debati se moremo omejiti 1» na to, da predložimo svoje pritožbe, da poskusimo povedati, zakaj je tako prišlo, zakaj so u dogodki bili neizogibni. To ni samo igrača diplomatov, to je nekaj več, je usodepolno, je likvidacija stare Avstrije. Da, morda se več. To danes ni več pobožna želja, to je prepri.a-nje povsod, ne samo v Avstriji, ampak tudi na Ogrskem, brez razlike narodnosti In stranke. Vsi tako mislijo. V začetku si je to prepričanje le težko krčilo pot. V zadnjih dneh pa si slede dogodki nepričakovano. Nepoučenega opazovalca lahko to preseneti. Kdor pa razmere v tel stari Avstriji pozna, ne more biti presenečen. Bilo je vse laž in prevara pri nas.
Gospoda, ali se spominjate, kako Se je početkom vojne govorilo in pisalo o po-mlajenju države? Kako sc je pisarilo, da so narodi države pozabili vsa nasprotja, da se vsi družijo navdušeni okrog vlade? Tako smo slišali govoriti, to pa je bila laž ln prevara, s katero se je le hotelo delati razpoloženje. Predvsem Je pa laž trditev, da so Šli vsi narodi z navdušenjem v vojno. Morda so bili kateri, ki so res radi sli na boj. Pri teh pa nI bilo to nič drugega, kakor želja po pretepu, želja, dati si duška. Bilo je to razpoloženje kakor n. pr. v nedeljo v kmečki krčmi. Navdušenja pri večini narodov ni bilo. Bil bi tudi čudež, če bi predvsem slovanski narod!, ln v prvi vrsti še Jugoslovanski narod, Jli v boj z navdušenjem. Prosim samo. da si predočite razmere pri izbruhu vojne. Evropska vojna je sledila balkanski vojni, v kateri je Šlo ra uničenje Turčije. Veselje, da je bilo obračunano s tem starim sovragoni, ni vladalo samo v Srbiji ln Črni gofi. Tudi pri nas, tudi Jugoslovani monarhije so simpatizirali z balkanskimi narodi, ki so se borili za svojo svobodo. Bili so Jugoslovani navdu-§eni za ta uničevalni boj našega rodu proti Turčiji. Tu pa jo prišel, kakor mrzel curek, ukaz. naj se borimo proti Slovanom, naj se borimo proti Srbom in Crnogorcem, proti našim rodnim bratom. In pri tem naj kar odkrito priznam: vrhu tega na strani tistih, katerih uničenje smo preje pozdravljali, katerih pregnanja iz Evrope smo se veselili. Gospoda, ako bi se vam ukazalo, da morate v boj proti Nemcem, morda bi hili ukazom sledili. Ali navdušenje za kaj takega bi zavrnili" kot nekaj nizkotnega. Protestirali b! bili. Toda od nas ste to zahtevali. Kljub temu, da so naši vojaki sledili povelju, so nas v zahvalo zasledovali in preganjali. !;er svoiih Čustev nismo mogli skriti in jih za-treti. Potem pa govore in nišejo Nemci o svnjih žrtvah na krvi in blagu. Tudi to je laž. Ničesar niste storili za obstoj državo, navduševali ste se le za Nemčijo in ne za Avstrijo. Spominjamo se na prva stoletja naše zgodovine. Huni in Avari so vdrli v deželo. Prebivalstvo so odvedli ?eboi, da Se je moralo zanje boriti. Na isti način so gnali naše slovanske narode sedaj v vojno, naj se bore za tujo nadvlado. Ali se potem čudite, če nismo vedeli, za kaj gre? Beth-mann - Hollvvcg pa je jasno priznal: To Je boj germanstva proti slo-vanstvu! Ali se ni Isto reklo morda tudi v Avstriji?
Spomnite se »Soldatenzeitnr.g . U je izhajala na Tirolskem. Ta Časopis je bil namenjen vsemu vojaštvu. V tem nemške.u vojaškem listu 2a avstrijske vojake ie bila tudi pesmica z refrenom: »Nemška Avstrija je panlr!« Za nemško Avstrijo naj bi torej naši vojaki žrtvovali kri in imetje!? In vendar so se upali neprestano pisati n edinosti in solidarnosti v Avstriji! (To je bili zavedna laž!) Naj pridejo k nam. da bodo videli, kako razpoloženje so ustvarili! Ali se ni morda z državliani slovanske narodnosti pri naš ravnalo tako, kakor z vojnimi vjetniki? Ali niso naših sodržavljanov zasledovali in preganjali ter to utemeljevali z vojno potrebo? Res je. da izredni časi zahtevajo tudi izredne odredbe, vendar, kar je storila avstro - ogrska vlada, to presega sto in stokrat vse, kar se je v tem' oziru zgodilo v drugih drŽavah. Zatirali so in plenili Časopisje. Svoj denuncijacllskl sistem so izvajali do skrajnosti. Mirne državljane, na katere ie padla le senca suma, da niso dobri patrioti so Vlačili po Ječah zaradi njih mišlirmia. ne zaradi pozitivnih dejanj. Obsojali so jih na več let ječe in na smrt. še več. brez sodišča in brez sodbe so jih enostavno streljali! To le smel storiti vsak feMvtbel, Se več! Rabilo se Je nasilje, kakršno ie v navadi samo nasproti sovražniku. Pobirali so v lnst-nl državi tale, postavila!! lih na stroje Mikov ln jim zagrozili, da Jih na mestu BStre-le, kaVor hitro prifrči le en kamen v stroj.
Ta sistem, ki Je rodil nalhujSe ogorčenje ln nalvečje razburjenje, naj sedal zopet oživi! Čuje se, da nameravalo Izr jemati tale iz Bosne, Hercegovine In Dalmacije. (Čujte! Čujte!) Ali ni še dosti tega nasilja?
Ako bi bilo re*. da hoČelo novo Avstrijo, čemu ta nasllstvs? Zdi se pa. da !c »nova Avstrija« samo beseda, nrera-unle-na, da naoravi vtisk v Inozemstvu. Da bi mogli nadalie tlačiti avstrijske narode, zato so pričeli zadnji čas tako govoriti. To ni pomlajenle Avstrije, to je vrnitev k stari predmarčnl Avstriji. Vse načrte za mu-čenle, kakor ie bilo nekdaj v navadi v Italiji, so si poiskali Iz starih arhivov v r>a*em vojnem ministrstvu. Pri takem nostooanlu proti nam nai bf potem mi Varali M-bezen do monarnUe? (Posmeh > Bil bi Čudež. Če bi naši narodi ne nastopil! nrotl temu. Toda ta sleparija z našim navdušenjem se ni mogla dolgo držati.
Končno pa so Nemci In % njimi vlada vffeli krinko proč. Nt se več govorilo 6 po--irtieniu In preroleniu Avstrije* nI se več govorilo, da moralo ImcM vsi narodi enake pravice, da moraio orlnaš^tl vsi narodi enake žrtve.   Prostodušno in predf '\
pričelo proglašati, da je treba v Avstriji nemške nadvrade ln označila se le nemška hegotnonlja kot vladni program.
Kaj takega se V Avstriji brel nasilja nad drugimi narodi ne da izvesti. Mi Slovani smo Vendar v absolutni Večini V tej državi. Ob otvoritvi parlamenta je pričelo preganjanje nekoliko pojemati, toda kmalu smo se povrnili na staro pot Ni dosti, da nam črtajo zopet neprijetna mesta V časopisju, pričeli so kratkomalo z ustavljanjem časopisja. Prepovedali so izhajanje »Jugoslovana«, »Domovine«, ustavili so »Narodne liste^, zatrli so vsako politično gibanje in vsako politično zborovat: j o. Sedaj pa pravijo, da Je posebna naklonjenost vlade napram nam. ot nam dovolilo shode, na katerih pa naj govorimo edinole o davčnji predlogah in naj našemu ljudstvu priporočamo nove davke ter agitiramo za vojna posojila. (Veselost, medklici, smeli.)
Na tak način in s takimi sredstvi hočejo pri nas utrditi nadvlado Nemcev. Naravnost neverjetno nasilje naše uprave tiči v tem. Naj omenim le nekatere slučaje: Taka zadeva je vpokojitev, ozir. odstavljen-je obeh šolskih ravnateljev na Kranjskem Cora in dr. Lončar. Cora je Nemec. Tega ni nikdar taill in tudi ni postal renegat. Toda ker ie uvajal na svoj zavod red, ker je skušal odstraniti neznosne razmere, ki so vladale na tem zavodu, ker se glede »nemške« realke v Ljubljani nI pokoril Slepo šolskemu nadzorniku Belarju, ko je ta hotel vplivati na njega v prilog svojemu sinu, ker se je pokazal trdnega in vztrajnega ter se ni udal vplivom nemških krlčačev, so ga nasilno In brez vsake preiskave ter brez disciplinarnega postopanja kratkomalo odstavili. (Čujte! čujte!) Dr. Lončar Je moral deliti usodo z nJim vsled' prlprostega osumlienja in obrekovanja, ki se bo gotovo izkazalo kot povsem neutemeljeno. Tudi on se ie moral umakniti z realke v Idriji kot vodja tega učnega zavoda, tudi on ie moral občutiti, da je proklamirah v Avstriji nov, nemški kurs!
Vlada pa je šla še delj! Niso se zado-voliili s premeščanjem uradnikov naše narodnosti v tuje kraje; kljub obljubam in kljub vsem zagotovilom Hh niso premeščali nazaj v domače kraje. (Oostlnčar: Preganjanje železničarjev!) Posebno, kar se tiče železničarjev kriči do neba. Odstranili so jih iz domovine ter' jim popolnoma onemogočili vrnitev.
Se več! Posluževali so Se naravnost sramotnih sredstev. Vlada je pričela podpirati časopisje, ki deluje v narodu sovražnem smislu. V to svrho so se oproščall vojaške slu/be častniki, o katerih so se Izjav-l)ala oristnina povelinlštva. da so nenadomestljivi. Te častnike so potem postavliall v uredništva takih listov. To se je zgodilo v Bosni in morda so mislili, da si na ta način pridobe ljubezen naroda. Tako se je 7codilo tudi na Kranjskem. Mislili so morda, da bodo zanesli na ta način med narod
navdušenje, katerega nI.
Naravno je\ da le naletel tak sistem celo v vladnih krogih na gotov odpor in da so celo nekateri nemški krogi, ki so si ohranili naravni čut občutili kot sramoto, da se vlada poslužuje takih sredstev. Tudi Ittkaterl Nemci so se sramovali tega sistema, ki je deloval na tako surov način na uničenje celih narodov. Zato so hitro našli novo parolo Iznašli so »Staatsralson«, državno potrebo. Pričeli so govoriti 0 nemškem hrbtišču države ter so to povedali nemški radikalci in nemški nacijonalci z Izrazom: Avstrija mora hiti nemška, ali pa je sploh ne bo.« In v smislu tega gesla so se potem cele stranke, ki so govorile O Avstriji prej samo z zaničevanjem, kar čez noč naenkrat razkrile kot cvet patrijotj/-ma In kot opora dinastije. Nastopati in go-\ oriti so pričeli samo »v Interesu Avstrlie in v Interesu dinastije« ter so trdili, da so do dna duše vneti za oboje.
Ravno danes sem čital v vsenemSkem dnevniku *AUdcutsches Tagblatn uvodnik, ki označuje Čehe kot veleizdajnike Uvodnik lomi nad Čehi palico in jih na najpod-lejšl način denuncira. To vse delajo vse-nemške stranke, ki so zapisale kot prvo točko na svoj prapor veleizdajstvo, in ki žive ob samem veleizdajstvu. Iz vsega te^a pa se vidi,, da jim tudi govoričenje o državni potrebi ni ničesar drugega, kakor laž in sleparija. Ne gre jim za interes Avstrije, marveč edinole za interes nemštva. Do najviših krogov pa Je prodrla misel, da Smo mi samo vazali Nemčije in Nemcev.
Razume se, da Ogrska ne sme zaostati. Enako je tudi tam. Tudi tam se govori o državnih potrebah, tudi tam imajo na programu preganjanje in zatiranje ne-madžarskih narodov. Ko vse to vidimo z lastnimi očmi in vse to skušamo na lastnem telesu. aH se naj nd nas še zahteva, da se ogrevamo za to državo? Ali je čudno, če gre skozi naš narod kakor en glas, da s tako državo nočemo Imeti ničesar opraviti?
Očita se nam, da pričakujemo rešitve iz inozemstva, očita se nam prijaznost napram ententi. Ako mirno in trezno premislimo, kaj se je nam v tej vojni vse zgodilo, kaj se je uganjalo proti nam v krogih nemških nacijonalcev, kako je vlada z nemškimi nacijonalci vred vedno prilagodila svoj program položaju na bojiščih, potem se ni treba Čuditi, ako se Je isto zgodilo tudi z naše strani.
Začetkom volne je vladalo pri Nemcih prepričanje, da prinese vojna obračun ne samo s Slovani v inozemstvu, marveč tudi s Slovani v Avstriji. Bili so prepričani, da je prišla ura, ko bodo Slovane, če že ne popolnoma uničili, pa vsaj storili neškodljive. To prepričanje Je vladalo tako dolgo, da je izbruhnila ruska revolucija. Toda tudi za časa vlade Clam - Martinitza so hoteli ne-mške »belange« z nasiljem udejstviti na protiustaven način. Tu Imamo dokaz, da so v zaupanju na dogodke na bojiščih upali z njih pomočjo udejstviti brez odpora svoje nemške zahteve. Sele ruska revolucija lih je spravila na druge misli, toda le, ker so se bali, da se utegne pri nas zgoditi kaj podobnega. Ruska revolucija Je spravila gospodo do tega, da Je sklenila, sklicati pri nas parlament. Tu so hoteli potem igrati na druge strune, toda ne zato, kor bi bili ti ljudje prišli do spoznanja, da le njih ravnanje zaničevanja vredno, ampak ker so Jih v to prisilili zunanji dogodki. Kakor hitro pa Je imela ruska revoluciia za posledico OSlablttV ruske armade, kakor hitro ie bila rusVa ofenziva ustavljena, že so takoj govorili zopet drugače, že so zopet začeli strašiti z nemškimi »belangi« in nemško-naclfonalno Avstrijo
Vlada le nasla oporo pri tem svojem ravnaniu v ofenzivi proti Italiii. Da, Seld-ler ie imel tako trdno upanje, da bo mogel ustreči vsem Željam Nemcev, da Je Izključil za več mesecev celo narlnment. Šele do-aodkl na boUščIh, Šele ne ravno ugodni položaj naših In nemških armad Je provzročll
^3i. štev,
SLOVENSKI NAKUD* ane 9. oktoDra ISfto\
stran 9
izpremembo razpoloženja,   šele vse to je
nagnilo vlado, da se je nam začela približevati z gotovimi obljubami z avtonomijo in drugim. In ko se je nazadnje položaj na frontah dan na dan slabšal, ko je bilo jasno, da miru zmage ne bomo dosegli, tedaj so prišli celo s ponudbami samostojne Jugoslavije, • lastne države v okviru monarhije*. Tedaj so celo obljubili, da hočejo združiti vso hrvatsko in srbsko zemljo v okviru monarhije v državno obliko. Toda pri vsem tem pa še vedno na tihem upajo, da naših zahtev ne bo treba popolnoma izpolniti. Kakor namreč slišimo, hočejo nas Slovence in Hrvate v Istri izključti iz jugoslovanske države. Samo na kratko moram omeniti, da je upanje, da se bo jugoslovanski narod zadovoljil s tako ponudbo, enostavno varanje samega sebe. (Odobravanje.) Danes ni zavednega Jugoslovana, pa naj bo Slovenec, Hrvat ali Srb. ki bi bil zadovoljen s tako rešitvijo. (Zelo prav!) Če nameravajo to res izvesti in ako se upajo napraviti vtis k, da smo mi s tem zadovoljni, je to velika prevara- Nasprotno, Slovenci, Hrvati in Srbi v teh deželah se s tem ne bodo zadovoljili! Nas pa bodo razdražili do obupa in upora. S tem ne bo nič doseženo, kakor da bo inozemstvo izvedelo, kako silno nezadovoljni smo v tej državi. (Živahno pritrjevanje.)
Dr. Scnurff (nemški nacijonalec): "Nam Nemcem se plačuje sedaj vse, kar smo državi in narodom dobrega storili, z najgršo nehvaležno^tjo. Zato smo se tudi mi zatekli k samoodločbi ter smo prelomili z vsemi tradicijami.
Dr. Jerzabek (nemški krščanski sod!.): Sedaj se bo pokaza! vVHson, aH Je res pošten človek. Svet se nahaja v vročici pričakovani?, in vse drhti v misK. ali pride mrr. Le Židje špekulirajo hladno naprej. Govornik zahteva, da naj se takoj za-pro borze.
Govorijo še posl. L o n d ?. i n (Poljak. H e i 1 i n g e r (dunajski nemški nacl-jrmalec) m R e n n e r, nakar se sera zaključi _
VliBdss m denwnc?janti zbirko gradivo orofi načelniku J. K.
D u n a i . 8. okt. Poslanci dr. R v-t a f. dr. Pogačnik, dr. Ravni-haf in tovariši so vložili radi znane okrožnice kranjske deželne vlade nujno interpelacijo na notranl ministra. V interpelaciji navajalo naprej okrožnico, ki se glasi:
G. kr. dež. vlada ie razposlala sledečo taina okrožnico: >Zelo važno. C. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko, št. 4965/Praes. Rovanje poslancev in voditeliev strank. Ljubljana, 31. avgusta 1918. >Z e 1 o nujno U >Stro-go zaupno!« Vsem arospodom predstojnikom c. kr. okrajnih glavarstev na Kranjskem. Zvedel sem. da državni poslanec dr. Korošec baje vneto a eri tira zoper vojno posojilo in zoper izvršitev rek vizici j. Vašemu blagorodju se naroča, da strogo zaupno poizvedujete v omenjenih smereh in o uspehu zanesljivo poročate do 15. septembra t. 1. V poročilu naj Vaše blagorodje tudi naznani, ali dr. Korošec raaen propagande za ustanovitev jugoslovanske države, ki jo ie delal na raznih shodih na Kranjskem, tudi sicer kako agitira proti enotnosti države, pri čemer naj se navedejo konkretni podatki. V obeh smereh naj se morda potrebne rnfor-macije ati poizvedbe dobe na najstrožje zaupen način, zlasti naj 'se opusti kakršnokoli dopisovanje z orožniskimi poveljstvi, predstojniki občin itd Za c. kr. predsednika: >L»a-schan L r.<
Interpelacija nadaHuie: Ce 3e dvigajo proti voditelju cerega naroda tako težke obdolžitve in če se uvaja tako dalekosežna preiskava, ki se ne da spraviti v sklad z imuniteto poslancev, se moramo predvsem vprašati, kaj ie dalo povod za ta sovražni korak. Dognalo se je. da je ta korak posledica višje-ganarožila. Na podlagi verodostojnih informacij se ie moglo dognati, da je izšel poziv za uvedbo omenjene preiskale od e. kr. ministrstva x a notranje zadeve in da ie v zadnji vrsti posledica denuncijacije po naročilu c. kr. finančnega ministrstva »a vojno posojilo delujoče^ ga profesorja dr. Pe e r z a.
Da si moremo napraviti predvsem pravo sliko o osebi tega denuncijanta, naj zadostuje, da konstatiramo, da le ta vzgojitelj mladine, ki je svojčas osrečeval kranjsko deželo s svojim delovanjem kot profesor in okrajni šolski nadzornik za nemške šole v Kočevskem okraju, prišel zaradi spolnih izgredov napram njegovemu nadzorstvu podrejenim učiteljicam v disciplinarno preiskavo, katere rezultat se sicer ni izvedel, ki pa je imela za posledico, da je Peerz izeriniJ iz Kranjske.
V vojnem čnsu je c. kr. finančno nrrnistrstvo poverilo dr. Peerzu a g i-taciio za vojno posojilo ter ie omenjeni z 1 o r a b 1 j al svojo službo za to, da je eni strani uganjal n a j -ostudnejšo nemškonacional-nopropagando, na drugi strani pa se odlikoval kot vohun in denuncijant zlasti oroti Jugoslovanom. Kot tak je predložil, kakor smo zanesljivo informirani, situaciisko poročilo o političnem položaju na jugu države, ki obsega brez navedbo kakoršnihkoli dokazov najtežje •pa tudi najbolj nespametne obdolžitve proti Slovencem in nfih voditeljem. Predvsem dolM dr. Korošca, da_ agitira proti vojnemu posoifkt in proti rekvi-zieijam. Niti enega kraja ne navala, kjer bi se bilo fc> zgodilo in nobene osebe ne povedati, ki bi mogla to potrditi .   ^ .
O neki žfeneki (katerih v b|žM Ptuja fv katerem krain?) trm. da ie grozila sosedi (vrne?) , da jo bo ubila, če podpiše vojno posojilo^ Popolnoma splošno, brez navedbe kraja, ali osebe trdi dr. Peerz. da služijo propovednice na Sp. Štajerskem in na Kranjskem samo propagandi proti državi. O nekem duhovniku, cigar imena ne pozna. trdi. da je naklonil delovanje^ v držaji nrijaznem smislu, z moirvacijo da bi ga, v slučaju da se uda. mg*0/ škof preganjaL Jugoslovan \e škofe dolži, da ne nameravajo samo -ustano-sdfane iugosloi^nske države z lastno
dinastijo, marveč, da žele tudi prestop t k pravoslavni cerkvi. Ker bi v tem slučaju odpadel  tudi  celibat, bi ugodili
osebnim žeijam duhovščine
Učeni profesor in doktor torej niti \ tega ne ve, da obstoja tudi vpravoslavni i cerkvi celibat za one duhovnike, ki se < nrso oženili, p redno so prejeli višja po- ' sveeenja! In takemu sumnicenju naših ' cerkvenih knezov, narekovanemu od očitnega nerazuma in podle hudobnosti, verujejo na merodainih mestih!
Brez navedbe konkretnih dejstev, izjav in prič, proglaša dr. Peerz sploh vso propagando dr. Korošca za jugoslovansko idejo kot veleizdajstvo ter označuje že vnaprej vse nasprotne trditve kot potvoro.
Toda dr. Peerz se ne zadovoljuje s tem. da brez dokazov sumniči, mar- I več kot pravi rešitelj države priporoča tudi protikorake. Predvsem zahteva da se pokličejo jugoslovanski Škofje pred cesarja. Nato zahteva državni pritisk na državne uradnike, nadalje zahteva strojro postopanie proti jugoslovanskemu časopisju, o katerem trdi. da stoji skoz in skoz v službi entente. Dr. Peerg predlaga eventualno ustanovitev patrioti čno pisanega lista. Nadalje predlaga dr. Peerz prepoved vseh zborovanj in narodnih društev, gotove vladne korake s trdnim kurzom, ki more biti oči-vidno le zloglasni nemški kurz in končno zahteva velikopotezno propagando v besedi in tisku.
Značilno za vestnost naših oblasti je. da po bili klinb temu, da obrekovanja ne prinašajo nobenega dokaza, kar ie rnzvidno že iz dejstva, da so se odredile preiskavo o resničnosti teh navedb še le sedaj, vendar ukazani vsi od dr. Peerza prediaerani protikoraki že do zadnje pičice in da so se tudi izvedli ter da se vlada celo pripravlja odrediti tajno preiskavo proti dr. Korošcu.
V tem oziru je treba še omeniti, da smo dognali, da je c. kr. notranje ministrstvo zadnji čas naravnost pozvalo oblasti, da naj takoj vloože kazeske ovadbe proti poslancem, če bi se ti drznili javno govoriti na način, ki bi vladi ne bil po volji. Zlasti je direktno na r o č ! - * lo. da naj se vloži kazenska ovadba proti dr. Korošcu zaradi njegovih govorov, ki jih je govoril meseca junija na Vrhniki.
Ta sovražni nastop vlade, zlasti dr. Korošcu nasproti, ne pripušča druge razlage, kakor da skuša vlada uporabljajoč omenjena sumničenja in denuncijacije diskreditirati na zgoraj in na spodaj v popolnoma zakonitih mejah se gibajočo propagando za jugoslovansko državo in nastopiti v boju proti tei ideji.
Kar nas mora pri tem postooanju posebno ogorčiti ie dejstvo, da se ne prikrivajo samo denuncijacije, marveč da se naroča tudi. da nai ostanejo preiskave o resničnosti e>bdolžitev tajne. Vlada si je torej v sve^i zavrženosti svojega nastopa ter je kljub temu ni sram nastopiti proti ljudskim zastopnikom s taino inkvizicijo l
Vprašamo torej, kako more c. kr. vlada opravičiti, da se odejaio na pod-lasri očitnega obrekovanja in edino od be snega narodnega sovraštva nareko- v vanih denuncijacij obsežne in dalekosežne preiskave ter da se prepreči možnost dati pojasnila, kar ni razžaliivo samo za osebo dr. Korošca samega, marveč tudi za dostojanstvo in ugled poslancev ?
AFERI CORA IN DR. LONČAR.
Dunaj, 8. oktobra. Vložena je bila interpelacija poslanca dr. Korošca in tovarišev do ministrsk. predsednika in nančnega ministra zaradi odpoklica, oziroma odpusta ravnatelja na Hnbrjanski realki Gora in vodje realke v Idriji dr. Lončarja.
UPOR MORNARJEV V KOTORU. Dunaj, 8. oktobra. Poslanci dr. Korošec in tovariši so stavili danes do ministrskega predsednika vprašanje zaradi procesa proti pomorščakom v Kotoru, od katerih so bili zaradi upora na vojnih ladjah obsojeni na smrt in cakoj drugi dan usmrćeni pomorščaki O r a -bar, FiŠgorič, Rauch in Pernice v i ć, drugi pa obsojeni na težko ječo. Proti več sto pomorščakom ie bila po dolgi preiskavi in hudem trpljenju dvignjena obtožba ter naj se prične proti njim proces, ki bo trajal več mesecev. Vsa zadeva nima političnega ozadja ter so bih' na uporu udeleženi tudi mornarji nemške In madžarske narodnosti. Bilo je to gibanje provzroceno vsled brezvestnega, razuzdanega in obilnega življenja visokih častnikov, d očim je moštvo stradalo in se je z njim ravnalo nečloveško. Poslanci vprašajo, aH je vlada pripravljena doseči na najvišjem mestu abolicijo tega procesa.
Nejasni vladni odgovori.
Dunaj, 8. oktobra. V današnji seji načelnikov strank je grajal poslanec dr. K o-r o š e c da mniistrski predsednik ne odgovarja točno na vprašanja. Nobena debata nima smisla, če se vlada izogiba odgovorom. Ministrski predsednik baron H u s -s a r e k je odgovoril, da bo tekom debate odgovoril na vsa vprašanja.
Pobiranje visokih davkov na benečanskem okupiranem ozemlju. ' Dunaj, 7. oktobra. Delegat dr. Korošec se je obrnil dne 15. septembra 1918 na zunanjega ministra grofa Buriana s protestom proti temu, da zahtevajo avstro-ogrske oblasti na zasedenem ozemlju Benečije izredno visoke davke. Zunanji minister se je v odgovora izognil meritn vprašanja in izjavil da le ob vesta o vsebini protesta tozadevno kompetentno armadno vrhovno poveljstvo. Delegat dr. Korošec si je pridržal nadaljne korake v tej zadevi. Interesiram so na njej Jugoslovani in sicer iz splošnih vzrokov, kakor tudi, da so se odzvali apelu po konti ibucijah prizadetega slovenskega prebivalstva.
Promet Zldanmost - Zagreb. Dunaj. 8. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice Je odgovoril železniški minister na vprašanje poslanca dr. B e n -kovica glede prometa na progi Zidan-most - Zagreb, da pomanjkanie lokomotiv, » premoga in os ob j a ne pripušča pomnožitve vlakov na tel progi. Potom Južne železnice Je bila na »Feldtransportleitung« t- LJubljani vložena prošnja za izpremembo voznega reda, ki obljublja nov voz« red kateri se bo oziral na okrilni promet. <
V VARSTVO NAŠIH VOJAKOV.
Dunaj, 7. okt. V seji dne -L oktobra je vložil posl. dr. Dulibić interpelacijo na domobranskejra ministra, v kateri se pritožuje nad nečloveškim ravnanjem bolnih vojakov. Taki bolniki morajo mesece in mesece, da eno leto dolsro od bolnice do bolnice hoditi, Ciu se jih pošlje nazadnje umirajoče domov. Družine takih vojakov se iz-tio pripravljene in so v stanu, jim postreei, toda prošnje ostajajo brezuspešne, ne dajo jih domov, oeravno to ne bi bilo samo v interesu bolnega vojaka ampak tudi vojaške vprave. Vpraša se, ali minister noče tu pomagati.
Dalje je vložil v isti seji posl. dr. Dulibić interpelacijo na domobranskega ministra, v kateri se navaja, kako morajo vojaki, katere se mora odpustiti, in kateri se nahajajo v Dalmaciji ter so tam pristojni, najprej potovati daleč h kadru, da se podvržejo 14dnevni kva-ranteni. Šele potem iih pošljeo zopet, v Dalmacijo, kjer jih odppuste naposled po večmesečnem čakanju in pošiljanju sem in tie. To povzroča liudem veliko stroškov in neprijetnosti ter izgubo čaa; vse to brez pravega pametnega vzroka. Vpraša* ali je minister pripravljen odrediti, da tako preganjanje vojakov, katere je odpustiti v prihodnje odpado
Oprostitve.
Dunaj, 8 oktobra. Domobranski minister je izjavil napram nekaterim poslancem, da bodo 491etni pod vsakim pogojem še letos odpuščeni rz vojaške službe. Kar se tiče preklica oprostitev, bo vsekakor treba v gotovi izmeri vpoklicati oproščene, kar se pa ne bo zgodilo po letnikih, marveč individualno.
Qrof Tissa že razdeljuje Avstriio.
Budimpešta. 6. oktobra. Grof Tisza je izjavil na nekem zborovanju: Izdajstvo Bolgarske in položaj na zapadni fronti se nam dali skupaj z Nemčijo povod storiti mirovni korak. Poslali smo predsedniku \Vilronu noto ter v njej naznanili sprejetje njegovih 14 točk. Skušali bomo na Ogrskem živečim narodnostim po možnosti dati avtonomijo, ozemje Avstrije, kjer žive Italijani, naj pride pod 11 a 1 i -j o, dele Galicije naj dobi nova Po 1 j s k a. Z ozirom na poročila iz Sedmograške je izjavi Tisza. da je na meji vse pripravljeno, tako da tam ni pričakovati nobenih presenetenj. Tisza je postal radodaren, zaenkrat le na ra-5on "Avstrije, ki po njegovem mnenju menda naj plača »integriteto« svetošte-fanske krone...
P^lfski regentski svet zahteva nedelšivo združena Poljsko«
Varšava, 8. oktobra. Poljski regent-ski svet izreka v javnem proglasu, da naj se na podlagi nedeljivosti in neodvisnosti Poljske razpusti državni svet ter razpišejo volitve v parlament. — To je prva proklamacija med vojno, ki zahteva nedeljivost Poljske in njeno neodvisnost. Pod vtiskom sprejetja VVilsonovih točk se zavzemajo Poljaki prvič za nedeljivost svoje zemlje, kateri naj pripadajo tudi "poljske pokrajine na Pruskem in v Avstro-Ogrski.
Varšava, 8. oktobra. V oklicu na poljski narod pravi poljski regentski svet: Poljski narod zahteva na podlagi VvlIsonovih principov neodvisno državo, Ju obsega vse poljske pokrajine, dohod do morja s politično in gospodarski) neodvisnostjo ter teritorijalno integriteto, kar se mora garantirati z mednarodnimi pogodbami.
Varšava. 7. oktobra^ Manifest poljskega regentskega sveta na poljski na-*~od prinaša polesr že omenjenih splošnih zahtev še te le določbe: 1. Državni svet se raznusti. 2. Nemudoma se sklire iz zastopnikov širokih nlasti prebivalstva sestavljena vlada. 3. Tei vladi se naloži naloga, da izdela volilni red za noljski parlament zasnovan na širokih demokratičnih principih in da predloži ta statut najkasneje tekom en^ga meseca roeentskemu svetu. 4. Neposredno na to skliče parlament, ki nai uredi vrhovno državno oblast, kateri naj na to regentski svet izroči svojo polno moč.
OKUPACIJA POLJSKE PRKKLTOANA. Berolin. 8. oktobra. Včeraj popoldne so prinesli varšavski li?ti na Čelu sporočilo nemškega državnega kanclerja princa Maksa Radenskega kneza Padzivillu, v katerom se naznanja preklic okupacije Poljske. Pismo držar-nega kanclerja pravi med drugim, da namerava nemška vlada v interesu tr-necega poliskegp naroda vzeti od njega bremena okupacije. Obenem s tem poročilom državnega kaneleria se bo proglasilo .-klicanje poljskega konstituci-j on a me ga zbora.
2 M\]mM fronte.
NASE URADNO POROČILO.
Dunai 8. oktobra. (Kor. mO Italijansko bojišče. Na tirolski jažm* fronti je bilo včeraj Izredno živahno delovanje sovražnih baterij. Infanterijske sunke smo zadušili že v kali.
Balkansko bojišče. Na sfcaro-srbskem obtrejnem goroviH naprej potisnjene varstvene čete smo pod neprestanimi zavlačevaJnmii bo|i vzeli nazaj na Leskova«. Povratek go. Pflarcer-Baltina se vrši, ne da M sovražnik kakorkoli mot?!. Bo JI, ki Hh rtaPiani stave za zmage, so samo praske daleč zadal paščeoih zadnjih straž. — S. g. št.
No ta »A gena! e Štefani o bojnem delovanja na Jadranskem morju. Iz Lugana 6. oktobra: Nota »Agenzie Štefani dopolnjuje poročilo mornariškega štaba tako-le: Podmorske zasede omejujejo v sedanji pomorski voi-*i delovanje velikih ladij na okolnosti, v katerih važnost cilja opravičuje drzno podjetje. To velja zlasd za Jadransko morje, » kjer ožina pozoriiča nevarne rHxrrooiuje,
Veliki de! avstro-ogrske  bojne mornarice
je ostal navadno skrit v varnih pristaniščih, v katera so ponovno udrli hrabri italijan-sk mornarji in kjer so napravili ogromno škodo. Itaiiianske lahke ladje izvršujejo trdo nalogo: poiskati sovražnika, ki se vedno umakne, kakor hitro opazi na hori-contu kak sumljiv oblak dima. Velike bojne ladje niso smele s pogostim križaren-jem izzivati nevarnost, marveč so čakale nestrpno prilike za delovanje; ali tudi tako so predstavljale trajno ogrožanje za sovražnika,kar ni bilo zadnji vzrok njegovega nedelovanja in je zagotovilo italijansko gospodstvo v Adriji.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 7. oktobra. V Judikariji je vdrl eden naših izvidnih oddelkov, ko je prekoračil Chieso, v Daone, poškodoval sovražni obrambni sistem pod sovražnikovim ognjem v bližini pozicije in pognal »malo patruljo v beg, ko je skušala obkoliti ga. Nato se je vrnil zdrav in nedotaknjen v svoje črte. Severno Cola Rosso je bila ena naših patrulj napadena z bajonetom od močnega sovražnega oddelka. Odbila je naval in prisilila sovražnika, da je zbežal, zapustivši za seboj številne mrtvece na bojišču. V dolini Brenti smo zavrnili sovražne oddelke, ki so se bližali oviram pri La Grotclli. Preteklo noč so bombardirale naše zračne ladje z jako učinkovitim rezultatom letališča v benečanski ravnini in vojaške cilje pri Primolanu. v Suganski dolini, pri Rudni in v dolin Sole. Dve sovražni leta1! sla bili sestreljeni v zračnih bojih.
Umikenje Nemcev na Francoskem.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 8. oktobra. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Armadna skupina gim. Ruorehta. Severno od Scarpe je Anglež po ljutein ognjenem boju napadal pu obeh straneh kraja Oppy. Vstaiil se je v Neuvlreuilu, sicer so ga naše pred. nje straže ustavile. — Vojna skupina g o. v. B o h n a. Severno od St. Quentina so Angleži in Francozi nadaljevali svoje močne napade. Severno od Montbrehaina so hanoverski in brimšviški polki odbili petkraten sovražnikov nnskok. Boli južno se je sovražnikov naval zrušil v našem ognja. Pri Seunehartu in južno od tam so poz-iianjski in hesenski polki po težkem bo* Hi obdržali svoje pozicije. Pri bojih na višini TlIloy so šlezijski bataljoni in pionirji v bfižinskem boju in s protisunki obrezuspešifi sovražne napade. — Vojna skupina nemškega prestolonaslednika. Boji v predpolju na AHeiti in na Ais-nt. Popoldne je nasprotnik z delnimi napadi napravil med Bazancourtom in Sellesom z močnimi silami sunek po obeh straneh SL Clementa na ArnesL Njegovi napadi so se ponesrečili. Krajevni boj! v St. Etienne, ki smo ga zavzeli, pa ga jre s protinapadom zopet dobil v roke sovražnik. Sicer se je pa sovražnikovo delovanje v Chamnagni omejevalo na delne sunke in semtertja oživeli artilerijski boj. Po obeh straneh Aisne sta v poslednjih bojih posebno preizkušena 9. domobranska in 76. rez. divizija odbili ljute sovražnikove napade. — Vojna skupina g. v. Gallwitza. Po najsilneiši ognjeni pripravi ie Amerikance zopet na obeh straneh Aire na-snoval prebitje. Na zapadnem obrežju je wurtembersko domobranstvo razbilo napade, ki so prihajali južno od Chatela: kjer sc je sovražnik mimogrede ustalil, smo ga s protinapadom zopet vrgB ven. Vzhodno od Aire so se sovražni naskoki ponesrečili izvecine že v našem artilerijskem ognju. Proti večeru je sovražnik po obeh straneh ceste, vodeče od Char-pentry na Romagne in od Nantflloisa na Cnnel ter zapadno od M ose. zopet pričel z napadi. Po težkih bojih smo ga s protisunki zopet deloma vrgli nazaj. — v. Ludendorft
NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 8. oktobra. Med C a m -braiem in S t. Ouentinom. v Champagni in ob Mosi so se razvili novi težki boji. Južno od Cambraiain severno od 5 t. Onentina smo zavrnili sovražne napade, V sredini bojišča je pridobil tal. Tu smo stali zvečer v bojn zapadno od Bohaina inob cestahiz Bo-haina v Cambrai in St Quen-tin. V Champagni in ob Mosi so se sovražni napadi ponesrečili.__ x
Vasi Oppy in Neuvireull ležita v medsebojni soseščini na severnem bregu Scarpe, približno 10 km severovzhodno od mesta Ar ras, dobre 4 km severno od ravne železnice Arras - Douai. Torej je nasprotnik, potem ko Je proti vzhodu potisnil nemško bojno črto Armentieres-Lens, svojo napadalno fronto raztegnil na jug z namenom, da vrže Nemce nazaj na mesto Douai in doseže, da se fronta med Cambrai-jem in Lillom zravna — Višina Tilloy se dviga tik južno od včeraj navedenega Remaucourta, 5 km severo - vzhodno od St Onentina. — Ob A i 1 e 111 se vrše boji v okolici mesta Anizy le Chatean, torej južno - zapadno od Laona. — Vas S e 11 e s leži ob reki Snippes severo - vzhodno od Reimsa, vas St Clčment pa ob potoku Ames blizu njegovega izliva v Snippo (pri vasi Bćthemville). — Vas C h a t e 1 leži na zapadnem bregu reke Aire, sreda med mestoma Varennes in Grand Pre\ Lego ostalih, v današnjem poročim imenovanih krajev, smo že označili.
Berolin, 8. oktobra. VVonfov urad poroča: Od Scarpe do severno od St Onentina. v Champagni m vzhodno od M ose, od danes zjutraj kar naj silne j ši artiljerijski ogenj, kateremu so na celi fronti južno od Cambraija sledili nočni napadi.
Dunaj, 8. oktobra. »Neues W!ener Jocrmal« prinaša iz Berlina brzojavko, glasom katere je vest, da bi bil general L»-dendorff zbolel - na živcih, neresnična.
FRANCOSKO URADNO POROČILO. 6. oktobra    zvečer. Severno Saint Onentina je trajala bitka ves dan med Morcourtom in Sequehartom. Naše Čete so zavzele Remaucoort in Farme TUloy, ka-
| kor tudi več utrjenih gozdov.   Na svofiH
j oporiščih se sovražnik upira z besno ener-zijo, ne da bi mogel ustaviti prodiranje na-j šfli čet; vjele so več sto mož. Severno [ Reimsa smo dosegli Suippes na Številnih j tečkah. Nemške zadnje če*e na južnem bregu so se močno upirale m so napravile i razne protinapade. Naše Čete so jih vrgle j nazaj in jim prizadjale krvave izgube. Mi s držimo južni rob Aguilconrta in vas Bertrt-j court severno Suippesa. Dalje na desno smo izbojevali prehod čez reko vzhodno Orainvilla in smo vzeli pokopališče Pont Giward. Nič manj živahni boji so se odigravati v okolišu Bazancourta m Voult-sur - Suippesa, Omogočili so nam, da smo prodrli do robov teh krajev. Sunili smo iz Bethenivilla kljub hudemu ognju strojnic in artiljerije in pridobili tal, istotako severno St Clement - a - V Arnesa. V tej pokrajini so zadržale naše čete med pohodom silen protinapad, ne da bi se umaknile. Naša artiljerija je streljala na vidno daljavo na sovražne bataljone in jim je provzročila težke izgube. Sovražnik je bil prisiljen, da se je umaknil v neredu. Današnji boji so izpopomill opustitev Reimsa. katerega bogastvo in zgodovinska preteklost le mikala nemško pohlepnost. Sovražnik je bil naskočil mesto večkrat od vojnega oričetka dalje in je isto zažgal v svojem onemoglem srda, ali zavojevati mesta ni mogel nikdar.
ANGLEŠKO  URADNO POROČILO.
7. oktobra. Svoje pozicije foftro, vzhodno m severno Auhenchenl - anx-Boisa smo zboljšali v krajevnih podjetjih. Severno Scarpe so zasedle naše čete Presnov in so se vstalfle na vzhodnem robu tega kraja.
AMERIŠKO  URADNO POROČILO.
6. oktobra. Med M osi o m Bois-des - O gn on som smo nekoliko napredovali. Dafle zapadno trdovratni infanterijskl boji in povsodi se stopnjujoče oojestransko artiljerijsko delovanje.
Pred umikom iz Belgije!
Amsterdam, 8. oktobra. Nizozemska brzojavna agentura objavlja tale uradni tekst izjave notranjega ministra in predsednika ministrskega sveta Ruvs van Beerenbroucka v drugi zbornici:
Vojni položaj v delu Belgije, ki meji na zeelandsko Firm drsko, >e storil potrebno, da se ozira vlada na eventualnosti, ki morejo nastati za našo deželo, Ce bi deli čet ene izmed rx)jujočih se držav ali obeh nasprotnikov prekoračili nase meje, nam ukazuje mednarodno pravo, da iih interniramo. Tudi obstoja možnost, da bo iskalo zopet večje število beguncev pri nas gostoljubnosti. V tem slučaju bodo morale oblasti storiti potrebne korake. Zato se je čutila vlada, da razpolaga z zadostnim številom Čet, prisiljeno preklicati splošne m posebne dopuste z manjšim -okom pri če-r tah. ki stoje v ZeelandijL Ce bo potrebno preklicati dopuste tuđi V drugih provincijali, ali pa sploh v obsežneisl meri, se bo izdalo posebno poveMe.
Bolgarska na strani entente.
Sofija, 7. oktobra. (Kor. urad.) Prt sofijskem ameriškem poslaništvu se mudi od petka neki francoski polkovnik Danes še, dospo v Sofijo v hotel de Bulgare več častnikov, med njimi 7 francoskih Častnikov. Iz zanesljivega vira se izve, da so ostali Moej-lov, Madžarov m Danajlov v kabineta. Stambnliski In Genadijev se mudita že pet dni pri ameriškem poslaniku.
Carigrad. 7. oktobra. (Koresp, nrad.) ^>Tanin« izjavlja v precej ostrih besedah, da je storila oromanska vlada za vse mogoče smčaje potrebne korake r»sprot! Bolgarski.
General Francbet o kapitulaciji Bolgarije.
Lagano, 7. oktobra. Zastopnik »Seco-la* Slonik se je razgovarjal z generalom Franchet d* Esperev. Vprašanje, ako se ie z bolgarskimi posredovalci dosegel kak sporazum, general zanikuje. Sporazum je bil nemogoč že zato, ker se je proglasila Bolgarija za premagano in nezmožno, nadaljevati boj. Bolgarski odposlanci niso mogli imeti drugega naroČila, kakor to, poslušati moje pogoje. Da so prišli 14. septembra zvečer, pred pri četkom ofenzive, bi »e bili mogfi Še dogovarjati. Ob sedanjem položaju pa mora Bolgarska samo kloniti z glavo.c General je Še povedal, da bo po rešitvi bolgarske zadeve svojo ofenzivna silo razvijal v severni smeri.
Prodiranje Srbov.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO
12 ALBANIJE.
7. oktobra Na obrežni zoni so naše lahke bojne sile korakale dalje profl spodnjemu S kum bi ju. Spustile so se v boj s sovražnimi patruljami m pripeljale nekaj vjetnlkov. Severno Bera ta so naše sprednje straže premagale odpor sovražnih zadnjih čet, katerim so vzele nekaj mož in strojnfli pušk. Prekoračile so Devoli in korakale dalje proti Flbasanu. V Beratn je pustil sovražnik velika municijska skladišča m 2500 pnšk.
SRBSKO   URADNO POROČILO.
5. oktobra Srbi so odbili nova avstro - ogrska in nemška ojačenja nazaj
. na staro srbsko - turško mejo m so vjeH 100 mož.
6. oktobra Po zavzetju Vranja so Srbi zasledovali nadalje sovražnika, vjeh* 1500 mož in vol enih" 12 topov In 30 strojnih pušk. '
6. oktobra. Naše sprednje čete go vkorakale včeraj po hudih bojih v Vra-nr©. Vplenjenih je mnogo topov m strojnih pušk in vjerJh nekaj Nemcev fn Avstrijcev. Sovražnik se umika v neredu proti severo.
FRANCOSKO  URADNO POROČILO IZ ALBANIJE.
5. oktobra. Zavezniki so prrsnTrt Avstrijce, da so se nrnaknili na cest! v El-basan preko sovodnja Skumbija in Lan-gajce. Sovražnike smo pregnaM tudi preko Dibre
Le s kovač leži v Stari Srbiji v dolini reke Mora ve 50 km zračne črte severno od Vranjega in približno prav toliko kilometrov južno od Niša. Kaže torej, da se naše čete umikajo na Niš, najbrž z namenom, da nekoliko severno od njega poteg-I ne J o od vzhoda na zapad obrambno črta, ki bi potekala od Donave, kjer se vanjo suva Timok (ob katerem nekaj časa no-
teka bolgarsko - srbska meja), pa do točke, kjer se severna meja črnogorska stika z našo mejo.
RAZDELJEVANJE ALBANIJE. Dunaj, 7. oktobra. ly Albanije poročajo, da SO Francozi razpustili vlado republike Korice in ozemlje odstopili (irkom. Tudi ozemlje Premeti, Tepeieni in obal pri Chi-mari pripade Grški.
Poraz Turkov v Siriji.
»Frankfurter Zeitung« piše: Poraz turške armade v Palestini je silno resen. Možnosti političnih učinkov tega poraza ne smemo podcenjevan. V malo več kakor v dveh tednih so Angleži zavzeli vso Palestino in zasedli Damask, sijajno glavno mesto Sirije. Ta pohod je bil že mesece skrbno pripravljen in mojstrsko izveden, kakor znajo to samo Angleži v kolonijalnih vojnah. Operacije so se pričele 18. septembra z generalnim naskokom. V centrumu in na levem krilu je bila turška fronta prebita Hitro so prodirale čete na to proti severovzhodu, dočim je desno krilo najprej zaostalo. Turki so bili potisnjeni v dolino Jordana, močna angleška konjenica pa je Dro-dirala preko desnega turškega krila v velikem loku ter se je obrnila op. železnici Haifa Derat proti vzhodu. Arabske čete so med tem preprečile odpor proti obje Ju. Zveze v zaledje so bile ogrožene in tudi levo turško krilo je imelo opraviti z Beduinu Vstaja v Havranu je ogrožala edino črto, kjer bi se bila mogla turška vojska umakniti. 28. septembra so se zbrale angleške čete v Beratu ter so se združile z Arabci. Južno od tam stoječe turške čete so bile odrezane, ter so se morrde udati. Kako daleč je uspelo turško umikanje se iz turških poročil ne da sklepati. Računati je s tem, da so se mogli rešiti le deli nekdanje palestinske turške armade. Tako. so angleške čete prodirale proti Damasku ter so mesto zasedle. Tudi ^b obali so prodirali Angleži do Sura rn naprej proti sc\ eru. Danes izvemo, da stoje pri Bejrutu. Računati je s tem, da se Angleži ne bodo ustalil; marveč da bodo skušali zasesti vso Sirijo. Že danes je večji del Arabcev izločen izpod turškega vpliva. \Tadalini angleško-francoski uspehi bi spravili Arabce popolnoma na stran entente. Resnosti položaja gotovo tudi v Carigradu ne podcenjujejo.
Zapuščena Tnrčija. London, 7. oktobra. »Dailv Exnre^s« poroča, da je dosedanji poveljnik turških armad v Palestini, nemški general Limar. Sanders dospel s svojim štabom v Carigrad, da se bo odpeljal od tam v Berlin.
KAJ  BO  ENTENTA  ZAHTVEVALA OD TURČIJE.
BeroIIn, 7. oktobra. »Tageblatt« poroča iz Haaga: Oficijalna Reuteneva nota nravi, da ni upravičeno domnevati, da bo Turčija prosila za mir. Turčija je mnenja, da sme še nekaj časa počakati. Angleška vlada izjavlja z vso odločnostjo, da se bo spuščala v razgovor samo z oficiiarrumi zastopniki Turčije, ne pa z neodgovornimi agenti. »Manchester Guardian« izjavlja, da se mora otomanska vlada odoovedati vsaki suverenosti nad Palestino, Sirijo, Mezopotamijo in Armenijo. Končno bo odločal o teh pokrajinah mirovni kongres. Pokrajine oridejo v poštev kot narodna bivališča Zidov. Armencev itd.
Razmero no RosKem.
JAPONCI   V SAMARI.
Moskva, 7. oktobra. Japonski oddelki stoje že v Samari.
LJENIN SE BOJI KONCA. Petrograd. 6. oktobra »Sjevernaja Komuna«, oiicijalno glasilo sovjetske vlade, poroča: V seji centralnega eksekutivnega komiteja je bilo prebrano pismo Ljenina, ki izvaja med drugim: Mogoče je, da bo prišlo v bodočnosti v mednarodnem položaju do nepričakovanih izprememb in do skupne akcije proti sovjetom s strani sporazum-ljenj nemških in angleško - francoskih kapitalistov. Zato je treba napeti vse sile, da stopimo pripravljeni v odločilni boj. Ne zadostuje, da ustvarimo armado enega milijona mož, marveč moramo imeti tri milijonsko armado. Tovarne in vse tudi najmanjše delavnice se morajo urediti ta^o, da bo skupno delo proletarijata stopnjevalo njih produkcijo. Že sedaj je treba pripraviti kruh, ki ga bomo dali nemškemu proletarijatu, ko ga fro oblegal anglo - francoski im-perijalizem.
Ruski teror.
Moskva, 7. oktobra. (Koresp. nrad.) Glasom oncijalnih poročil je btlo pretekli teden v celi Rusiji usmrčenih 487 oseb, med njimi štiri ženske. V moskovski centralni ječi je bilo 1200 političnih vjetnikov.
Polifiine vesti.
= Kfe je Šnsteršič? Pišejo ni?m: Kje je ostal dr. Snsteršič? AB namerava kar v Švici*počakati, da se konča vojna in ali ga nič ne skrbi, kaj bo s prijatelji v ljubljeni domovini? L^rrrpe in Resni-čarfi delajo žalostne obraze, da jih v tako usodepolnih časih pušča na cedilu. Vedno smo trdili, da je Šusteršič prefrigana duša. Nadrobil je svoji slavni kompaniji polno želodcu hudo škodljivih stvari v juho — sedaj pa noče biti zraven, ko bo treba juho pojesti. Hrvatski frankovci so mnogo nepre vidnejši. Ostali so doma in morajo že danes po svoji »Hrvatski« prositi za milost.
— Deklaracija sosveta tržaške trgovske in obrtniške zbornice — izmišljotina. KorespondenčrJ urad je prinesel iz Trsta 5. t. m. sporočilo tamkajšnjega sosveta trgovske in obrtniške zbornice, ki pravi, da so z ozirom na tako težke čase člani sosveta zavzeli svoje s t a 1 iš č e z deklaracijo, ki zahteva Trst in okolico za samostojno avtonomno ozemlje v trajno neposredni državni zvezi in priklopitev vsega sosednega ozemlja ob obali vsega tržaškega zaliva. Deklaracija le vzbudila pozornost povsodi, v Trstu med člani sosveta tržaške in trgovske in obrtne zbornice pa skrajno začudenje, »Lavonrto-re« nr i občuje pogovor z bivšim predsednikom zbornice gosp. Scararnanga, ki je tudi član sosveta, ki pa ne ve čisto nič o taki deklaraciji, katero bi bil sprejel sosvet; izvedel jo je šele rz poročila korespondenčnega urada. Sqajg*
manga je bil navzoč pri vseh sejah od
meseca avgusta dalje pa se ni v nobeni seji govorilo o kaki taki izjavi, tudi ne v zaupnih govorih, sploh nikdo izmsd članov sosvetov ni črhnil nikdar nobene
besede o takem stališča, kakoršno objavlja korespondenčni urad. Po drugih informacijah poroča »Lavoratore«, d a tudi drugi člani sosveta ničesar ne vedo o deklaraciji, izvedeli so jo tudi ti šele iz objave ko-respondenčnega urada. — »Deklaracija« je torej le nespretno nemško manevriranje v tržaškem vprašanju.
= »Narodni Listv« prično zopet Izhajati »Narodni Listiy« prično v četrtek 10. t. m. zopet izhajati.
= Za pesem »Kde domov moj« pol leta ječe. »Narodnie Noviny« poročajo: Ko so v marcu v Pritkepu pri Turčin-skem Sv. Martinu igrali neko gledališko i£ro. so svirali godci med predstavo »Hej Slovane« in »Kde domov muj-<. Ogrske oblasti so radi tega uvedle preiskavo, kateri je sledila kazenska razprava proti Pavlu Bucioku iz Tur. Sv. Martina, kajti ta je bil oni predrznež, k: je ukazal godcem, da so svirali »Hej Slovane« in »Kde domov muj«. Buciok je bil obsojen na šest mesecev ječe in < tgrska |e rešena češko-slovaške nevarnosti.
= Dr. Trumbič zadovoljen s konferencami v Rimu. »Journal de Geneve« poroča: Dr. Trumbič, predsednik Jugoslovanskega odbora, se je na poti v Pariz, prihajajoč iz Rima, mudil v Ženevi in izjavil v pogovoru z našim sotrudni-kom, da je jako zadovoljen s političnimi konferencami v Rimu. Pri Sonninu ni bil, ali dolgo se je razgovarjal z Orlan-v oni in Bissolatijem ter drugimi politiki. Službena Italija kaže simpatični interes na formaciji Jugoslavije in razumeva njeno storitev, da se Nemci izključijo od jadranske obali. Kar se tiče teritorijalnih vprašanj, bodo resna na mirovnem kongresu na temelju narodnega i -'a in z ozirom na živlienske interese obeh dežel. Izjava italijanske vlade je uvod za priznanje Jugoslovanov s strani entente. (»P. L.«)
= Dr. Trumbič v Londonu, D u -n a j, 7. oktobra. »Zeit« poroča iz Londona: Načelnik Jugoslovanskega odbora dr. Trumbič je prispel v London.
s=s Poljska Izjava v nemškem državnem zboru za ujedinjeno Poljsko. V nemški državni zbornici je k znanemu mirovnemu predlogu govoril med drugimi tudi Poljak poslanec Seyda. Izjavil je: Tndi mi Poljaki želimo takojšnjega razgovora o izjavah državnega kanclerja. Te izjave, zlasti vladna mirovna poja, s katero je za podlago mirovnim razpravam vzela mirovni program predsednika VVilsona, so po našem na-ziranju dejstva take svetovnozge do vinske razsežnosti, da državna zbornica kor ne more mimo njih brez takojšnjega podrobnega razpravljanja. (Pritrjevanje pri socijalnih demokratih.) Poudarjam samo, da se med VVilsonovimi mirovnimi pogoji nahaja zlasti oni, da naj se ustanovi neodvisna poljska država, ki naj obsega vse poljske dežele z lastnim morskim obrežjem. Nemška vlada, ko spre-jemlje tudi to točko za podlago mirovnih pogajanj, pripoznava prvikrat, da so upravičena stremljenja poljskega naroda na združitev vseh poljskih dežel v eno neodvisno d r ža v o. (Prav res! pri Poljakih. — Ptedsediiik ga opominja, naj govori k stvari!)
=  Odstop Hindenburga m Luden-
doria? Dunaj, 8. oktobra. Berolinske vesti pravijo, da bo v zvezi s spremembami v političnem vodstvu države se izvršila tudi sprememba v vojnem vrhov-nem zapovedništvu. Feldmaršal Iiinden-burg da namerava iti v pokoj in sledil mu bo tndi general Ludendorff, ki je igtal odločilno vlogo ne le v vodstvu armade, temveč tudi v nemški zunanji politiki.
=  Tramvajska stavka na Dunaju.
Včeraj ves dan je trajala tramvajska stavka na Dunaju. Uslužbenci zahtevajo v poglavitnem živila in obuvala. Jutri se promet zopet prične. V Hernalsu, Pa-voritnu, Brigitenavi in pred rotovžem je prišlo do demonstracij, več vozov cestne železnice je bilo ustavljenih in je prišlo tudi do sabotaže. Motorni deli so hili poškodovani in tračnice pretrgane. Več demonstrantov je bilo aretiranih.
"tvne vesti.
— Odlikovanje. Nadporoenik Franc Geč 7. pešpolka je odlikovan z redom železne krone z vojno dekoracijo in meči. — Fr. Kenda ie bil odlikovan s srebrno svetinio I. razreda, pri gor. strel, polku št. 2.. doma iz Starega sela pri Kobaridu.
— Kot ulemič bo zapustil Jugoslavijo predsednik ljubljanskega deželnega sodišča gospod Elsner. Bil ie namreč povišan te dni v plemiški stan in se v bodoče piše Herr von Elsner.
— Radovljiški okrajni glavar Mar thias ie kakor smo vcerai poročali (bilo ie konfiscirano!') res trosil po celem Gorenjskem vest da ie preiei službeno vest o kapitulaciji monarhije, da bodo enientne čete okupirale naše ozemlje in da nai bo torei (on, Mathias*) prt-pravljen, da pravočasno odide. To naše poročilo sam potrjirie \ več verodostojnih prič. Kam smo prišli! C. okrajni glavarji kot raznasalci kazni i vili po ne vemo koHkfh grafih.
dne 4. okl 1918. Fr^u~BDin& se^dovedi prenos njene gostilniške koncesije, ki "k) ima v zakupu T£rwn*m Anton, a Poljanske ceste St 19 na st. 71 na Isti cesti. Enako se dovoli tudi Antona J»-lenu prenos gostilniške koncesije s Poljanske ceste št. 11 v Sp. SiSko. Planinska cesta 197. — Stavbna dovoKsnia se podelilo nod pogoH dotičnih komterjo-nelnih zapisnikov: Francu Trobev8ka lesnemu trgovcu in posestniku t Rožni ulici 13, za obnovitev fasada napravo noviji okesa io
lizaciie; Ani Merala, posestnici in bar-varici, sv. Petra nasip 29, za novo fasado in viidavo večiih oken; Francu Derendi, posestniku in trgovcu, Emon-ska cesta 8, za novo gospodarsko poslopje na njegovem vrtu ob posestvih Vicencijeve družbe in Ivane Sternove. — Uoprabno dovoljenje za hlev, ki ie bil prenareien iz kovačnice, se podeli Josipini Češnovar, posestnici in gosti 1-niČarki, Dolenjska cesta L — Prošnja Matije Pleskota. posestnika v Hrenovi ul. 12, za stavbno dovoljenje za zgradbo lesene provizorične šupe na mestnem svetu za zidom Marijinih toplic na Prulah se odkloni. — V zasilni stanovanji se bodeta preuredili dve podstrešni sobi, ki iih ie dala na razpolago Vin-oencijeva družba v svojih hišah št. 4 in 6 na Emonski cesti. — Devetim strankam, ki imajo v najemu mestni svet poleg Koleziie, se podaljša zakup pod dosedanjimi pogoji za eno leto.
— Za nase junake. Za naše hrebre rojake gorskega strelskega polka št. 2, se ie v Ensu ustanovil Vojaški dom. Ta dom bodi njihova zveza z domovino. Podpisani odbor sestavila za ta dom lepo, obširno knjižnico, ki io v kratkem odpošlje, potrebuje pa še nekaj slik, (pokrajine iz Kranjske), n e k a i družabnih ierer (igraln. kart ne), nekaj glasbil, kakor kitar in harmonik. Kdor ima kako tako pripravno, dobro ohranjeno stvar, naj jo blagohotno odda pri vratarju v deželnem dvorcu ali pri prezidiialnem slugi na mestnem magistratu. Tudi denarni darovi za ta dom naj se istofam odaja-k>. Pokažimo našim vrlim strelcem, da iih domovina epremlia z liuhezniio in hvaležnostjo. — Odbor za vojaške domove v Ljubljani.
— Španska bolezen. Uradno poro-, čajo, da se množijo opasni slučaji španske bolezni, ki nastopa komplicirana z vnetiem pljuč. Vest, da gre za nekako pjučno kuno, pa ni utemeliena. >španska* ie nalezljiva bolezen in prav težko se ie obraniti, ker Se io naleze dostikrat od ljudi, ki še sami ne vedo, da so že bolni. Važno je predvsem, da ostanejo vsi, ki se ne počuti i o dobro, takoj doma in v postelji, zlasti če iih prične mra-ziti ali se jih loteva vročica. S tem se najbolje prepreči, da bolezen ne postane zavratna. Tudi rekonvalescenti nai zelo pazijo na sebe. flim se pojavi bolezen ie najbolje takoi poskrbeti zdravnika. Vlada bo po potrebi uredila v bolnicah posebne sobe za bolnike, ki trpijo na španski bolezni ter se bodo v večjih mestih postavile tudi posebne barake. Ovadbi ta bolezen ne pod-lesra, ter je izoliranje bolnikov izključeno in se tudi ne da proti bolezni profilaktičnim potom skoraj ničesar storiti.
— Borojevićev sin utonil? Iz Maribora poročajo, da je 28. septembra po noči šel gojenec vojaške realke v Mariboru Friderik Borojević pl. Bojna v družbi s tremi tovariši čez stari dravski most in je na poškodovanem mestu mosta padel v valove narasle Drave ter utonil. Trupla doslej še m"so na.šli. Naprošeno je prebivalstvo ob Dravi za morebitne podatke na ravnateljstvo realke. Ali je utopljenec sin feldmarsala Borojevića nam ne poročajo. Znano pa je, da ima general svojega sina v nekem vojaškem zavodu.
— Umrli so g. Adolf Franzot ognji-čar na Dunaju: g. Ivan Krušič, posestnik v Mostah: g. Jakob Vidmar, posestnik in gostilničar na Karolinški zemlji in g. Fran Rozman, posestnik in mlinar v Radečah pri Zidanem mostu.
— Žensko telovadno društvo v LjubljanL ki ie moralo svoiečasno vsied pomanjkanja telovadnice prekiniti poučevanje, prične prihodnji teden zopet z redno telovadbo. Upamo da pozdravijo stariši ta-korak z radostjo in se odzovejo vsestransko. Vpisovalo se bode med poukom ob predah in sobotah od 5.—7. ure zvečer v telovadnici >Mladike«. Sprejemajo se tudi dečki do desetega leta.
— Umetnostna razstava v Paviljonu R. Jakopiča se otvori v soboto 12. t. m. ob 11. dopoldne.
— Povabilo k zborovanju vpoko-jenega nčitelistva. >Društvo vpokoje-nega ucitel1stva< bo imelo svoj izven-redni občni zbor v Ljubljani v torek dne 15. t. m. ob 2. uri popoldne v telovadnici II. mestne šole na Cojzovi c K obilni udeležbi vabi brez drugih obvestil — starosta.
— Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani priredi za svoje člane poučne tečaje za srbohrvaščino, italijanščino, knjigovodstvo, hranilnic-no knjigovodstvo in zemljiško knjigo. Člani društva, ki nameravajo obiskovati eden ali drugi predmet, naj se Čimpreje prigiaiio v društveni pisarni od 6.—8. ure zvečer, najkesneje do 20. oktobra.
— V balkanske dežele nikakfh dopustov več. Streffleur poroča, da se ne dajajo več dopusti v Bolgarijo, Srbijo in Crnogoro.
— Spričevalo o cepljenju koz za potovanje na Primorsko. Po naredbi vrhovnega armadnega poveljstva ie potrebno za vojaško dovoljenje za potovanje v dele Istre, nahajajoče se na ožjem vojnem ozemlju. Trst in na Goriško poleg potne izkaznice tudi spričevalo o cepljenju koz, ki ne sme biti staro nad pet let.
— Dražba lova, V torek dne 15. oktobra t. L ob 10. uri dopoldne se odda pri okrajnem glavarstvu v Kamniku na javni dražbi v zakup lov občine Loke v Tuhinjski dolini za nadaljno zakupno dobo do 30. Junija 1923. Draž-beni pogoji so pri podpisanem c. kr. okr. glavarstvu na vpogled.
Iz Dolenjskih Toplic: Kopališka sezona se Je s 1. oktobrom zaključila, ostali so le Se posamezni gosti. Kopališče ostane seveda kljub temu se nadalje odprto, za vojake čez celo zimo. Zadnje dni Jako neugodno VTfrae.Ps*evJej>o bližnjih hribih ce-
Danes zvečer ob & ari predavanje Akademije v Mestnem domu.
MT Predan dr. L Lenart!
Zakaj so razpadle staroslovanske države.
k> sneg, občuten mraz. Naš slavni vodovod zopet revoltira. Napravljen je zato in tako, da ravno v največji suši, ko drugi studenci opešajo ali kar izginejo, in pa ob največjem deževju, ko so vsi bližnji in dalrrji studenci poplavljeni, sploh ne funkcijonira. To traja leto za letom, od prvega časa njegovega ponesrečenega rojstva 2e ves ta teden pijemo travnike preplavljajočo umazano Sušico. Dokler je bilo vina dosti in po krščanski ce>ni, se za to mizerijo kopališča nismo dosti brisali, zvabili so nas v gostilno in »nasekali« smo se cvička. Danes je to vse drugače. £e ne misliš napraviti cehe za par stokron, danes gostilničarji raje vV dijo, da ostaneš zunaj. Na celi progi od Novega mesta pa do Semiča ne dobiš niti ene gostilne odprte, čeprav imaio nekatere starejše še starega vina dovolj. Vse čaka še na »boljše« čase. Nam tu doli v vinskih krajih se kar čudno zdi, ko prihajajo iz Ljubljane in pripovedujejo, da tam ljndje pijejo dobro vino še po 10 K; pri nas ga skoraj ne najdeš izpod 14 K, pa tudi že po 16 K. In še to kar se ga zdaj dobi, je pol »krščenega«. Naglas tega povedati seveda ne smeš, sicer frčiš skozi okno, če vrata niso bliže. Kopališka restavracija, kjer se dobi Še pristna kapljica po »primerni« ceni, je še odprta. Vojaki - bolniki imajo tu svoj »Soldatenheim«, žal notri le malo časopisov.
IT^radeno perilo. Na Vrtači so neznani tatovi ukradli pericam precejšnjo množino perilo. Dr. Valenti je ukradenega oerila za 1000 K.
\ eeraj popoldne ie bila pozabljena v električnem vozu črna pompadura v kateri čo bile dve otročje steklenice in sesalka frucel). Pošten I najditelj naj izroči vse v upravništvu Slovenskega Naroda
Zgubljeno ie bilo: 1 poročni prstan, trije navadni. 1 srebni. 1 obesek z dvema slikama od vile Vreinlich do Nunske cerkve. Najditelj nai odda proti nagradi v upravništvu.
Narodno gledališče.
Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob pol 8. se predvaja >Morala gospe Dulskec za Abonement. — V četrtek 10. t. m. se ponovi prvikrat Jira**e-kova >Laierna< za B abonement. — V četrtek. 10. t. m. prično v Narodnem domu ob 7. zvečer baletne skušnje. Opozarjajo se vsi, da se skušnje zanesljivo udeleže. Obenem se naznanja, da se sprejemajo še novi priglasi 14—18 letnih gospodičen. — Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bode odslej dalje pred-prodaja vstopnic za vse predstave izven abonementa že ob 9. uri ziutrai do 1. Dopoldne, sicer ostane kakor pri drugih predstavah od 11, do 1. določen čas za prodajo dijaških vstopnic.
Akademija. Včeraj sta se občinstvu predstavili gospodični Thalerjeva in Donbravska. Gospodična Thalerjeva se je iz nekdanje subrete slovenskega gledališča razvila v pevko, ki ima vse potrebne vrline za operno stroko. Njena izpopolnjena tehnika jo usposablja za veledramatične partije, njen glas je postal obsežnejši, krepkejši in izrazitejši, njeno predavanje priča o poglobi j ene m okusu. Arijo iz opere »Ma-non« je pela z lepim občutkom ter je tudi z Devovo »Kanglico« izzvala glasno priznanje. — Gospodična Doubrav-s k a je izvajala na harfi kot samostojno točko Tonečkove ljubke varijacije na »Veseli tema« in je mirnotega sodelovala pri Gounodovi »Ave Mariji«. Z uglajeno tehniko je družila glasbeno inteligenco in toplo čustvovanje. Gotmodova skladba ie bila na visoki umetniški stopnji; pevski del je gospodična P i r k o v a-I g o r o v a izvedla s priznanja vrednim zanosom, gospod Franzot pa se je izkazal za veščega violinista. — Sicer je spored obsegal pevske točke gospodičen Pirkove-Igorove in Medvedove, dalje gospodov L e v a r j a in Z a t h e y j a. Bile so to skrbno izbrane, dragocene skladbe, večinoma zajete iz svetovne glasbene literature; izmed domačih sta upravičeno vzbujali pozornost Škrjančeva »Pesem« m Vm-cijeva »Skoz okno svote«, ki se obe odlikujeta s pristno ubranostjo. — Gospod operni pevec Drvo t a zaradi obolelosti žal ni mogel nastopitk
Aprovhracila.
4- Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Cio-sposki ulici v četrtek dne 10. t m. dopoldne strankam z zeleno izkaznico B od št. 150 do 300. Vsaka oseba dobi V* kilograma; kilogram stane S K.
-h Mast Stranke in. in IV. okraja, ki imajo maščobno izkaznico s kuponom za mesec september, dobe v vojni prodajalni v Gosposki ulici mast po sledečem redu: III. okraj v četrtek dne 10. t. m. popoldne št 1. do 800, v petek dopoldne št 800 do konca. IV. okraj v petek popoldne št. 1 do 800, v soboto do- *, poldne št 800 do konca. Stranka dobi za vsako osebo V4 kg masti, kilogram stane 64 kron. Nakaznico za mast ki ostane brez kupona, naj se hrani. Posodo je prinesti seboj.
-f- Zeljnate glave za VIL okraj. Stranke VII. okraja prejmejo zeljnate glave na zelena nakazila za krompir v četrtek dne 10. t m. v deški šoli na Ledini. Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne št 1 do 130, od 9. do 10. St. 131 do 260, od 10. do 11. št 261 do 390, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 391 do 520. Odpoiadopol4.št521do 650, od pol 4. do pol 5. št. 651 do 780, od pol 5. do pol 6. St. 781 do konca. Stranke dobe lahko do 500 kg zeljnatih glav. Kilogram stane 56 vinarjev. Kdor želi Več kot 500 kg zelja, naj se zglasi v uradu mestne aprovizacije na Poljanski cesti St. 13/L, da se mu dostavi zelje na dom.
-f Zeljnate glave za VHI. okraj. Stranke VIII. okraja prejmejo zefiuate glave na zelena nakazila za kromph* v petek dne 11. t m. popoldne v deški šoli na Ledini. Določen je tale red: od pol 2. do pol 3. št. 1 do 130, od pot 3. do pol 4.» št 131 do 260. od pol 4. do pol 5. št
261 do ,390, od pol 5. dq pol 6. št: .391 dO konca. Stranke dobe lahko do 500 k£ zeljnaiih glav, kilogram stane 56 vin.
-j- Zeljnate glave za IX- okraj. Stranke IX. okraja prejmejo zeljnate glave na zelena nakazila za kromoir v petek dne 11. t. m. dopoHne v deški šoli na Ledini. Določen ie tale red: od 8. do 9. št. 1 do 120, 9. do 10. št. 12t do 2-!fl, od 10. do SI. š-t 241 do konca. Stranke dobe lahko do 500 kg zeljnatih glav, kilogram stane 56 vinarjev.
tootetvu
— Na  dunajski  borzi   ■ revladuje
še vedno nezadovoljstvo. Borzi janci premoirivajo položai iako resnim v obeh slučajih, ako eMtenta spreime nemško mirovno ponudbo in tudi ako io zavrne. Avstrijsko «r<>spodarstvo bo v obeh slučaiih hudo trpelo. Zato gre-jo kurzi na v.-ei Trti navzdoL Vodilni kulisni papirji so padli poprečno za 10 do 12 poenov. petrolejske delnice za 50 in paroplovne akcije za kakih 70—SO K. Glede paroplovnih delnic ae navaja, da bodo v slučaju skoraišnega miru transportni pomorski tarifi zna*-no padli, ker gradi sedaj samo Amerika več tonaže kakor prei cel svet. Navafa so tudt da trgovska mornarica ni tako trpela vsled boja s podmorKki-mi čolni, kakor se je do setlai mislilo. Torei bo tonaže dovoli, vsled česar bodo tarifi za prekmorski transport padli na predvojskin nivo. — Notiralo se ie Anglobank 530, Dankverein 593. Avstrijski kreditni zavod 790. Avstrijski Llovd 1850, državne železnice 040, Al-plake 050, Graška železniška industrija 3200 in Ekodovke 890 K.
— Devize v Curihu so postale # zadnjem času nekoliko dražje. Zaruirri-vo je, da se ceni tudi vrednost avstrijskega denarja nekoliko višje, kakor preteceni teden. Notiralo se je: Pariz 85*50 frankov, London 22*30, Berlin 68'50, Dunaj 39 frankov med tem ko ae je plačala pred tednom samo 37 frankov za 100 K, Rim 74*50, Haag 212. New Yorfc 465, Stoekholm 145*50 in Madrid 102*50.
— Londonska borza je vsled poročil iz Balkana občevala ob živahni kupčiji v trdnem razpoloženju. Prednost so imele balkanske, (bulgarski državni papirji so skočili na 65), in južno -afrikanske vrednosti. Mirnejše so bile amerikanske in vrednosti sa gurni, ter argentinske železniške. Tudi turški papirji so šli navzgor. To je znamenje, da hoče Anglija oziroma en ten ta financirati balkanska podjetja. Denarni trg je bil trden.dnevni in tedenski denar sta notirala 3 K %. Menice so se diskonti-dale po 39/i»%
Klanje fn prodaja žrvine. »Knuiisko deželno mesto za vnovčevanje žrvine« je dalo nalog svojim zaupnikom po deželi, d? vzamejo breazbzirno m ne glede na škodo živino tistim, ki jo tihotapijo rz dežele ali pa jo koljejo doma brez dovoljenja ali pa jo prodajajo brez vednosti zaupnikov »Deželnega mesta«. Isto velja tudi za teleta. Za vsako Iz dežele iztihotapljeno žival bosta prodajalcu odvzeti dve drugi govedi, čeprav plemenski, za vsako, doma brez dovoljenja zaklano ali pod roko prodano govedo. Seveda se bodo odvzela potom rekvizicije ter se bodo poslala v Ljubljano. Za zakol sposobne živali se bodo oddale vojaštvu, plemenske živali pa sc bodo zamenjale za klavno žrvino. Ta korak je »Deželno mesto za vnovčevanje živine« storilo vsled tega. ker sc je prepričalo, kako velike množine živine se izrihotaplja na Hrvatsko, štajersko in Primorsko. Pošteni posestniki in pu posestniki iz sredine dežele morajo potem oddajati mesto drugih Živino. Rav»-notako se pobija na skrivnem goveda fn teleta v velikanski množini oziroma se prodajajo pod roko v veliki mrK)žiiri brez vednosti zaupnikov, ki irrrajo nalog nadzorovati promet z živino, da se ne gode sleparije ter imajo skrbeti, da se živinoreja po nepotrebnem ne tmičuje. V sili zaklano živino ima vsakdo naznaniti pristoinemu zaupniku, ki določi, ali se sme zakol v sili doma razprodati aR se odda na kontingent kake občine. Kdor bi z v sili zaklano živino brez vednosti zaupnika razpolagal, se mu bo odvzela ravno tako druga zdrava žival, kot če bi jo naravnost zaklal doma. Posestniki se torei nujno pozarjajo. da se ravnajo točno po obstoječih predpisih glede prometa z živino, ker se izgovori o nevednosti ne bodo vpoštevali in bo »Deremo mesto za vnovčevanje živine« strogo jrvrševaro zgoraišnia določila. (5486)
...... -     .   . lj
Izdaja cel) in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina lu Hsk »Narodne tiskarne**
231. štev.
„SLOVENSKI NAROD" dne 9. obktobra 1918.
Stra t 5.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nal iskreno-
ljubljeni dobri ata, brat, tast, stric in stari ata, gospod
posestnik in mlinar
po kratki in mučni bolezni danes ob pol 12. uri dopoldne v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega se vrši v sredo dne 9. t. m. ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Radeče pri Zidanem mostu, 7. oktobra 1918.
Žalujoče rodbine: Rozman- SchoUmaver.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorod nikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, ozir. oče, brat in stric,
gospod
JAKOB VI
posestnik in gostilničar
v torek, dne 8. oktobra 1918, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek dne 10. oktobra 1918 ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti Karolinška zemlja št. 42, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJubljani, dne 8. oktobra 191 S.
Marjeta Vidmar,
soproga.
Franc, Jakob in Anton
Angela In Jožela :
sinovi.
hčeri.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskre-noljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod
Ivan
posestnik
'M
dne 8. oktobra t. 1. ob pol 2. popol. po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu
zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 10. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Moste št. 61, na farno pokopališče k Dev. Mar. v Polju.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farnih cerkvah Sv. Petra v Ljubljani in Dev. Mar. v Polju.
V LJubljani, dne 8, oktobra 1918. 5503
Marjeta Krušić, soproga. — Ivana Kru&lč, hči. — Matevži Janez, Jože, sinovi.
Kupim električno žico
dvojno 50 mt. proti dobri plači. Ceni. ponudbe naj a« pošljejo Kolodvorska mL 26, LJubljana, ▼ trgovini. 54ro
Prodasta se
moško in žensko bolo,
gumi iz mirovne dobe in 2 zračni cevi. Marite Terezijo o. II, prit 16. 5487
:: PUJSKI::
10 tednov stari, nanroda! — Cesta v Mesta! log it 31.    55 4
Sprelme se
posfrežnica
za par ur na dan Holodvcrska ulioa 35 I dtsno. M-M
ffaprod-i |e 2300 parov kopit različnih vrst (fazon). Vzorci in naročila se spreiem.ro na Sv. Jakobu nabr. 27.
Išče se la veterne ure ~9t§
uiifelj
za poučevanje slovenščine. Ponudbe pod MučUel| 5450" na uoravnižtvo •S'ovenske^a Naroda«.
■9JT Kupi se 'Wš
Šoferski mMM
za denar Sil za živila Kdo, pove upr. »Slovenskega Naroda«. 548*
8ž*e se za v vile
ariletna samostojna kuharica,
vdove brez otiok imao prednost. — Vajena mora biti vsega gospodinjskega dola in gasil mora tudi Šivati. — vpraša aa v trgovini olcdvorsfca ulica 36, Ljubljana. UQ6
lodro galico
kupujem Ponudbe z naznačbo količine in cene poslati na tvrdko Antan lalitt, Zagreb. Prilaz 12. — Ć473
s se
a ve
v večjem industrijskem kraju, najraje v Trbovljah. — Posredovalec dobi nagrado v Živilih ali v denarju. V ponudbi naj se navede cena. Ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod: „hisioa 5507".
Sprejme se takoj
lnf i Milj,
▼ Naroda! Tiskarni v Ljubljani. -
Predstaviti se je v upravniStvu
25 let star, vojaščine rrost, želi takoj nastopiti službo v mešani ozir. špecerijski in žeiezninski trgovini. Cenjene ponudbe Dod šifro: „Marljiv* postno-lezeče Sv. Dufc, Loče (Stajer.) 5497
ieiiilioi
sprejema v popravilo in tudi nove pre-nareja na nove oblike Tran C s r a r, tovarna slamnikov v Stobu, posta Domžale pri Mublienl. — Cene primerno nizke, postrežba točna. — 549S
ali Mis silil se it.
■
Eventualno se kuri tudi hiša. — Ponudbe pod ,Lokal sa trgovino 3-83
na upravn. »Sloven. Naroda«
BKam^1* gisaaL^gaL- tui&smnam
i imm iS
Na željo plača z živili. — Ponudbe do 20. t. m. na upravništvo „Slov. Nar.« _ pod  „Ples 5484«.
BiH •!
s 4 stanovanji m vrtom naprođaf. — Naslov v upiav. »Slov. Nar.« — 5485
Išče se oženjen par.
Žena mora biti -dobra gosnodinia in kuharica, mož pa bi onravl<al hišne posle, najbolje ako je obrtnik, mizar aH tesar. — Ponudbe na Josip Hslu-ian. '»-liževe! (ar^atsko).  - 5506
Proda se dobro ohranlen
? :::>i'::>"' ~*£ %.a»e
Kje, pove uprav »Slov. Nar« — 5479
■ 5}
ki bi znal sestaviti nekatere sestavine registrirne blapajnice »National« se lite. — Ljub' ann, Kollse], prit. 16.
Zahvalo.
Za mnogobrojno in častno spremstvo na zadnji poti k večnemu počitku našega preljubega soproga, očeta, itd.
manuela Fuxa,
trgovca in posestnika
izrekamo vsem najpresrčnejšo zahvalo. Posebno se Se zahvaljujemo prec. duhovščini, cenj. gg. pevcem, cenj. uradništvu, cenj. ognjegascem in^ vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so izkazali našemu blagemu pokonjemu slednjo čast. 5505
MeOlhOf dne 9. vinotoka 1918.
žaimcia nMMnn FnsovL
9
lil
oboje v dobiem stanju. Lahko se zamenja za slanino (špeh). — Cesta na Kodelovo 8, pri Haćarju.  — -18,
Preda se
z medenastim trobilom in 50 plošč.— Cena 600 K. — Naslov pove uprav »Slovenskega Naroda«. 5500
,1
ossshhk. s
09 09
najemni!« mm
se vljudno vabiio. d-* priglase svoj naslov društvu ,VflTNAR?KA 30^A» v Hrspju. ""^EO, 5493
Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskre-noljubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod
ADOLF FRANZOT,
ogatičar, imetnik velike srebrne hrabrostne svetinje L
razr., bronaste hrabrostne svetinje ter Karlovega krilca
dne 5. oktobra ob 5/4 «j ure popoldan, po kratki za-vratni španski bolezni ter pljučnici, previden s sv. zakramenti, na Dunaju v rez. bolnici št. 5, boguvdano preminul.
Pogreb predragega pokojnika se je vršil dne 8. oktobra iz garnizijske bolnice na centralno pokopališče na Dunaju, kjer je bil začasno pokopan.
Sv. maša zadušnica se bode darovala dne 10. oktobra ob 8. uri dopoldan na Zg. Rožniku pri Ljubljani.
LJubljana, dne 9. oktobra 1918. 5508
eioboko ialnfoftf ostali.
Kupujem zmedene
Štefan Strmo!!,
jCjubljafta, pod Crančo št. 3.
POZOR! Zaradi vpoklicala v rofasko službovanje le lokal odprt samo ta prodalo blaga in sicer Ob delavnikih samo od 9. do pol 1.
ZAHVALA.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše nepozabne mamice, gospe
JOSIPIN
ti ^'fcir-fc* *il%j
pribrofevalke čevljev
izrekamo najtoDlejšo zahvalo vsem, ki so spremili   drago rajnko k večnemu počitku. 5490 V LJubljani, dne 8. oktobra 1918.
Žalujoče sirote: Ivan, Ladko< Albinca in Hllda.
Za obilo odkritosrčno sočutje, ki nam je doSlo povodom smrti naše iskrenoljubljene hčerke, sestrice, nečakinje m zaročenke, gospodične
Olge Baucer
se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so spremili našo ljubljenko na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolini čč. duhovitim, gg. uradnikom in gospodičnam koleginjam in darovalctm krasnega cvetja. 5491 ¥ Ljubljani, dne 8. oktobra 1918
joči ostali.
ialuji
hvaležnih odjemalcev riotrjujefo, da anioevales korenin R!^-BALSA?jS v 3 dnevih bres bolečin odstrani bnr;a oćosb, bradavice, roteno koio.
Uspeh jamCcn. Cena 3K3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. ZOBGBOL odstrani m'M***". P1^ najbolj trdo-
.1
_ vratnem zobobolu, ko ao odpovedala Vsa sredstva in pri otlih zobeh. Ob neospeha denar nazaj. Cena 3 K, 3 pušlce 7 K, 6 pušic 11 K. Nli več zobnega kamena aH alabega doba.Iz ost. ?ne2nobele zobe Vam napravi zobni fluid JBBUB*. Takojšen učinek  — Cena 3 K, 8 steklenice 7 K.
Podgane« miši TpSfftSS1^
ni uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 Skattjlce 9 K. — Stenice, nši. ho)h». Ščurke uniči radikalno z zalego vred „THZ&1IA". prašek proti mrčesu zraven i K. — 3069
i     L d K, a Kartoni 7 K,
K£3*fENY9 Kožice (Kassa) Postrach 12 C 31 (Ogrsko).
e^ini sloveaslii
m a
sanrvi lis
prinaša izvrstne slike in
mnogo Itborncfi čtiva. — Vsnka slovenska dru?ina gostilna, brivnica itd bi ga naj imela naročenega. Stane 19 K do konca tega leta. Naročite si ga takoj!
UpravniStvo n3nrenla" j
le v liul-'N. Stari trg 19.j
osi obraz
Popolnoma novi, čudoviti iznajdbi se je slednjič posrečilo v -nalo dneh brez sledu odstraniti vse pege, ogrce, mozolje, r-nfco, aesao in obrazno rdečico. — Popolno jamstvo. — Oblastveno varovano. — Presenetljivo v največji meril — Ko2a poftane takoj voljan in mladostno sveta, gube se iz« gladijo, Vi pa postanete bleščeče lepi in mladi, s tem pa srečni. K'a tisoče prostovoljnih zahvalnih pisem Iz vseh dežela. Naj-•loviteiSi strokovni zdravniki sijajno preizkusili. PiSite takoj na L. Decker. Dnnaf 56, Fach 19, Abt 36 nakar dobite ta čudesni recept z navodilom popolnoma zastonj. — Prosi se
znamka za odgovor. •U36
BSBl
Delniška glavnica in rezervni fondi
PT  K 103,000
Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. okt. 1917:
»      K 214,881.390-—. ::
O, kr. f3r»I >¥%
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. VHgBi Injill ftl-Sf. PM CSSfa (H diši „fiSSiCUrOZl3Si Mmtif).
Ustanovljena 1864. — 33 podružnic.
Preskrbovanie vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih y!og na rranllne I kniiJice brez rentneca davka, kontovne knjige ter na konto-korent j vsakodnevnim vedno ugodnim obte- ! stovantm        llenar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vredaestBln j tfS^'w^^Mmm^P^ P°roe"- " Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. ■
Ufitmcna in pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko   spaiiajočih transakcijah vseksfar brezplačno.
mmmataasmmSš
Najkulantnejle izvrševanje borznih nsročll na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — Izplačevanje ku* ponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — riajemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, i;stin dragotin itd. pod lastni zaKiepom stranke. — Opravilisčo 0. kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. —'Promese za vsa žreadiija. Izplačila in nakazila v Ameriko in iz Amerike
E29r?rzoiavke: Prometna banka I/ubliana. - Telefon štev. 41
35
5
8024
JERMENI
ni papir
Otto Haase & Sohn
Gradec.
la
■
se proda. Pismene ponudbe na upr. »Sloven. Naroda« pod „v"l:a 5443».
Oseba, katera je v torek vzela torbico z lonci vred v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici, se pozivlje, da ju vrne istotam, sicer bo imela sitnosti, ker je znana. 5396
Lovski psi!
Že:im kupiti 2 ali tri dobre lovske pse brakirje istrijanske pasme ali enega psa in eno psico. — Psi morajo biti dobri za gonjo lisic in zajcev. — Ponudbe s ceno na naslov Janez So no i, Samobor, Hrvatsko. 5439
in več zlatih čamaMh nr se produ ▼ trgovini slaščic na ^sna sil cesti štev. G. 5468
Kupim dobro ohranjeno
IpscerlfsKo stoložo
s predali in en ptut. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod Jfsn3C5?riia 5331".
II če se prodajalka
z dobrimi spričevali, vešča sloven. in nemškega jezika na večji kolodvor. — Izvežbane v trafiki, prodaji knjig in časopisov, imajo prednost. Ž vso oskrbo v hiši, plača po dogovoru. Pismene ponudbe s spričevali in fotografijo na naslov: Jnllfa ScSrarorz. kolGdvcr-ska trc^ia, Jesenice, Gere^fsko-
g£3P" Svetovacznano
11 še se za ta ko t veliko elegantno
runovanje
če mogoče s kopalnico in električno razsvetljavo.  Ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod „B it. 90 5414".
Išče se
otera šivilja
na dom. Pozna ulica 15, Ljubljana.
Tam se zamenja tudi gnoj za slamo.
OostilDifka oprava
(stoli, mize, steklenice itd.) se ©roda. Pojasnila daie odv. pisarna dr. Frana Počeka, LJubljana, Sv. Petra c. 11.
in delavke
se knpl za živila. — Ponudbe pod: „klavir 94Si" na upr. »Slov. Nar.«
[
10
se proda. Več se poizve: Sv. Flori-jana nI. št 24. 5466
SOBNA OPRAVA
za 3 sobe in kuhinjo se ugodno preda. Proda se tudi skoro nova moška salonska obleka. Ogledati v sredo in soboto od 2.—6. ponoldne Rudo1! Kater, tabrikant, Liueljana, Erav-ćeva cesta 4, mecanin levo. 5467
Vinski
Pozor!
Večja množina jabolčnega mosta se proda. Poizve se: LJubljana, Hotna ulica 15,   Jesti Potenel.   —   M '
IsT Kdo bi hotel dati ~W
kolo (blclkelj)
s prostim tekom za nšenico? Ponudoe pod „pšenica 5462" na upr. »S. N.«
z t lektrično razsvetljavo se odda takoj. Na Željo tudi opoldne kosilo ter zajterk.   — Naslov pove uoravništvo »Slovenskega Naroda«.
sprejme takoj v službo strojilna tovarna hrastovi, 2 do 8 hI, skupno 301 hI, s« S?m3a & Co v Lfublfani, Metel j prodajo za ceno K 110— za hJ. — kova ulica 4. Zglasevanje od 4—S Poizvedbe. Levsikova ulica 21. IH.
popoldne 220 »| nadstr. desno. 5457
rT
@ le doveli zaloga
seveda
3932
mmm\
Q
|J ^ jljj J$ "S^JjHS    dcb& v i. I a o o k l a i a :\ e p 9 rk c i c, v.
Ljubljana, Oradazka ulica št. 22.
1PBT Išče se *"»sj
služkinja
proti dobri plači m d< bn hrani. Poizve se v upr. »Slov. Naroda«. — 5417
SO kron Sšnrte
dobi, kdor preskrbi stalni mirni stranki 2 oseb majbno stanovanje 1 sobo in kuhmjo za kadar je mogoče. Ponudbe na upravo .,S'ov Naroda" pod ..Sreča 5395".
Prodam hišo z vrtom
v Novem mestu it 129 najvišjemu ponudniku. Ponudbe do 15. oktobra na Sarol Fnterle, Oornte Sušice 32, poŠta Toplice, Dolenjsko.   - 5413
33t Sprejme se
krofaškl pomočnik
za malo ali veliko delo s prosto hrano pri Ivanu Sreću, Dunajska c. 5420
Notarskega
kandidata
(tudi novinca) sprejme notar 5291 Hudovernik, v LJubljani.
500 kron nagrade
dobi, kdor mi preskrbi stanovanje 1—2 sob s priradki takoj za november aH februar. — Ponudbe pod „500 kron 5372" na upr. »Slov. Naroda«.
Sprejmeta se M
Mili!
<ia delo v kartonažni tovarni J. Bonač sin LJubljana. 5404
trgovina i cigareto pfipfrjM^fufba z en$afl zaveo j3ybusch.Galicfjć
fcVeled pravočasne oskrbe surovin zameremo
točno.ceni in redne dobavljati..
^lllll!inill|lllllll!lllll!nilllinillll!!ini:illlll!lllllllll1HII!IIIMIII!!l!'ll!ll!l!1IM!!lll!lll!'^
I ■ Priporoča se tvrdka B i
J ©S, PET
m
oddaja posamezne zaboje in tudi večje množine v poljubnih steklenicah: 47£3
Franc Sitar, za?oga piva Gčss, Ljubljana 7. — V mestu se dostavila brezplačno na dom, prazne steklenice n zaboji se no dnevni ceni iemljo nazaj;
Si
rs
!o čeraae izdelek! to }9
zon
Hulili lil vi CMS
in plačujem za nove zamaške od steklenic S110.— za kg, za stare, prevrtane pa ne zlomljene zamaške K 65.— za kg, dolge šampanjske zamaške, ne umetne, za komad K 1.— in vreče do S14.— komad. Prevzamem vsako množino brez prejšnjega vzorca in obvestila po povzetju.
E. LatscJs^rOiier,
nakupovalni ca vreč in zamahov v Gradca-1 endkai š!« 13"
Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi
prus ausfr. patentirane oSročs m Mm.
Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa. Dobijo se obroči na Mari|o Terezije cesfi štev. G. — Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo
za Kranjsko: 5296
Errsest Aljsnšič, LJu&lfa&ia.
1 tovar, zaloga šivalnih strojev za obrt in =
= domačo rabo, !er njih delov, Ig*?! in olja. |
E Istotam prodaja galanterijskega biaqa, ter do- E
E tnebSčfn za *k«:!!e, brojače in £>v'jarje.   SJSS13 =
E Postrt»±*xa~">tQčna in so! dna — cene zmerne. =
I Blizu fran£ilkensk«.ga mostu 7evo, ob vedi |
I              fSST sv. Petra nasip 7. |
^l!IIIMin!!l!ll!l'lliillll!l!lllllll!llli:';Minil!!'lllll!lllll!lllll!lllM!!IMIUIIIMIIIII!!!IIIIIIIW
e^H¥E ZA BLAGO
„CcbeSnl panj". — Preizkušeno edina najboljša znamka. Dobivaio se do vseh fineiš'h proda-alnicah v vseh barvah. — ■^r^r Svarim prad nakupom popolnoma ničvrednih znamk. — Ker je Čebelim panj* spričo nedosežne dobrote ter pozne sezone vselej hitro razprodan, priporočam, da že danes krijepe pri meni svoio potrebščino, ko sem še v stanu da točno izvršim tud: največia naročila. — Pri večjih naroČilih precejšen popust.- 4980
■■T fe' mc^filo za periSa „Cebeicii ^art?"
bol^e nego vsako tekoče ali v kroglicah — V kartonih "O 100 zavitkov. — Naročila na debelo na Ivornisko zastopstvo K. Wus&, Grada:, Postfach 46. — (Cenovnisi redi o dragih predmetih).
X K
K X X 5? X
X
«XXXXXX X^XXX X5eXXXXX^&§X
Prazne vreče
vsake vrste in suho gobo kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
J. Kušlan, Kranj, Gorenj.
?5ST 1000 litrov
proda Marin Belle na Uncu pri Rakeku.
Par lepih, težkih, vpreinih
emnorjavih, 168 cm visokih se proda kmetovalcu alt Drevozriiku. Tscher-nitsebek, Maribor, Lnirova nI. 5.
če mogoče pod vodstvom akordanca, se lsćsjo za nas obrat v Hoć;u pri Mariboru. Zaslužek ob kol:čk.ij dobrem delu do K 21— na dan roleg prehrane in stanovanja. Pojasni'a pri obratnem vodstvu zaveda za impregniranje lesa v Hočju pri Mariboru. 5453
1HEG0K
nemešane. jedilne, same jurčke. Iztočen med, voseL, brinjevo oi e, razna domača zganja, kuaino Itd.
kupi vsako množino po najvi. jih cenah
■■r M. Rantf Krawj.
Prodata? vino, iganfe L t. d. ""^jj
Tvrdka Karel Bincier,
stavbno  mizarstvo v Ljubljani, i&će
strojnika
obenem kurjača. "*S£$
Slomškova nlfca 16. — Iitotam re
išče kuharica k 3 osebam. —
v LJUBLJANI, Židovska ulica štev. 3 in Dvorski trg 1
rt i poroča prve vrsfe
naifinejše blasro   eadnie DOVOSU  tvomic v Novem Jičinu, ter
svilene in žametaste klebu^e in lepite.
LPo raviia se spre?ema;o 111 Žalni klobuki
ivi ves ino izvršujejo.     ||j|      vedno v zalogi.
Mirodi!nica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin.
LiBim. Mwm ni i
3ar\-!l2 za obleke .JEKLA". Pralni praški. Čistila za slamnike „STRO-BIK". Nadcraestilo tobaka. Nadame-stilo toaletnega mila. „R0ŽNI F RA-ŠEK4< najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Panimi in dišave. Sredstva za konzerviranje jajc. — — Koncesij'onirana zaloga strupov.
a kreditna
w L|ubl|anl
--1 &i
šil
WST Stritarjeva Milsa štev. 2.
Poslovalnica c. kr. avstrijske driavne razredne 9oterije.
Rezervni fondi nad 2,600.000.* kron.
iee v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu,
Sprejema ~W8
jižice in tekoči račun
prc-S; ugodnemu obrestovaniu.
Kupuje in protlaia vse vrste vrednostnih papirjev, financira eraricne dobave Pn dovsrjule
u
HSt JADRANSKA
poaruznica
t^BSSSSSA i Vloge      UnUzloe in jih obrestuje po čistih 4 70-
flego sa fs^oč? ia žiro račan proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
BBrDJE Ui PHODAJAs Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije.__;
Podružnica Ljubljana.
Rezerve: okrog K 3%9Q0QfQ®&.—.
Centrala:
Trst. Podružnice :
Dubrovnik Dunaj Kotor Metković
Opatijo Spi jot Šibenik Zader
SSHONTIEA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: teke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. P&ZVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslova JADRANSKA.
TeJefon št. 257.
0851