V današn iter, \ki Naser še teden M v Moskvi Strup v zaporih ! Likovno slavje v Kostanjevici Goljufija Četverec obfinale Pri kranjskem Triglavu so »pomlajevali« plavalce LJUBLJANA — V jugoslovanskem špor. pravzaprav ne more popraviti tistega, tu smo že več kot enkrat ugotavljali, da so so Kranjčani z zavestno goljufivimi i v posameznih starostnih kategorijah rtasto- stracijami svojih pionirjev napravili, poli tekmovala ki vanje niso sodili. Klubi Vrnm bodQ sicer M osco ali zveste so jih v svojih dokumentih pač ekipna prvenstva, saj mora PZS črtati po potrebi »pomladili, alt »postarali,. Ni ^uote, ki so jih dosegli pionirji, i ie dolgo tega koso sena tak način »izka- svojo ^egonjo niso sodili. Tudi kol eoZi« nogometaši in judoisti te dni pa po- jn diplome bo vsaj za nekaj tekmo dobna afera pretresa slovensko P^nanjO mogoče „2eti • Jedati ti, Za plavanje pri nas je to toliko bolj ki SQ m „ resnici ^stožili. Toda v* boleč udarec, ker je v afero »pomlajena- so pravzaprav formalnosti moralna il njanvpletenabsoiittiio najboljši slovenski ^ je še velikovečja. skoraj nemogoi i tcranlHui Triglav. Znano je, da zdaj ugotoviti, kako daleč nazaj sega je n Triglavu večkrat prihajalo do notra- preprosto rečeno, goljufija. Za kdaj ji njih trenj m prav ob tem je prišlo na sno 3amo t ^ SQ lestvice najboljših dan nekaj sumljivih podatkov, kiso or- venskih pionirjev za lansko leto popi gane plavalne zveze Slovenije prisilili, da ^ neregularne so podrobneje pregledali registracije kranj. skih, plavalcev. Rezultat tega je naravnost Vsekakor je krivce treba poiskati ii katastrofalen. najstrožje kaznovati. Nihče ni za naš V ekipah mlajših in starejših pionirjev volni šport napravil toliko, da bi mu je za kranjski Triglav v lanski sezoni in šen prestopek lahko opravičili. Na m na zimskem prvenstvu 1969 skupaj nasto- način ni mogoče preko tega, da so v pilo kar 13 mlajših in starejših pionirjev nju zavestno škodovali drugim klubov ter pionirk, ki so bili za svoje kategorije so resnični pionirji ostajali v senci ti prestari. Klub •jih je ob prijavi in registra- ki so osvajali kolajne, pa pravzaprav t ciji pomladil za leto dni. Tako je lani os- bojih niti ne bi smeli nastopiti. Se vojil kopico naslovov slovenskih prvakov boleče pa je dejstvo da so kranjski in prvakinj, dobil ekipne preizkušnje'med valrji delavci s svojim ravnanjem za pionirji. tudi svoje pionirje, ki so vedeli, da so Disciplinsko sodišče PZS je zaslišalo ne. stari, pa so na prvenstvih vendarle n kaj kranjskih plavalnih delavcev, vendar -vali. m moglo ugotoviti, kdo je neposredni kri- Kranjski Triglav, oziroma nekateri vec. Zato je kaznovalo bivšega predsedni- • govt člani, so tako slovenskemu in : ka Igorja Slavca in klub z opominom. Ze slovanskemu plavanju napravili v Po izrečeni kazni P° ja prišlo na dan ne- škodo, prav gotovo pa so najbolj šh kaj novih podrobnosti predvsem pa je vali samim sebi. Vse pohvale in prizn presenetila izjava bivšega trenerja in se- ki so bila izrečena ob uspehih in pod danjega vratarja kranjskih vaterpolistov mladih kranjskih plavalcev, so zdaj Franca Rebolja, da je sam »pomladil« tri dela, pravzaprav zanje niti ni bilo t pionirke, ker je pač potreboval močno podlage. S tem pa so seveda prizadeli ekipo. vse tiste aktivne tekmovalce in klu Kaj zdaj? delavce ki so delali pošteno, pa zdi Disciplinsko sodišče je postopek proti zaradi nečastnega početja nekaj nei nekaterim članom Triglava obnovilo in bo. vomih posameznikov — pada senca do zdaj kazni najbrž precej hujše, kot je nanje. bila prva. Dejstvo pa je, da nobena kazen STANE TRE Blejski veslači so upravičili nastop na mednarodni regati v Luzernu UZBRN, 12. jul. (po telefonu). Letošnja mednarodna SZ in ‘Madžarska. Ttidi za- velike premoči NDR. ki renta Je bila v vseh pogledih rekordna, grettki skifist Redar je bil zmagala petkrat, enkrat pi •stopila so zastopstva 21 držav, doslej naj večje je >lo Število p~«dir jn- tudi gledalcev je bilo rekordno d°brl, ?orej “tali dyojc W ,e J ... - nju je bilo pričakovati nje- krmarjem. Po finalu je z levilo — okrog 15 000. Čolni NDR so veliki zmagovalci ^vo uvrstiterv repasažu. A ni kapetan Dalibor Parmč rireditve. Finalisti so bili v vseh kategorijah, petkrat £i-eb mu je »™irinnii ‘močno vedal tole: a so zmagali. Jugoslavija je tokrat ostala brez mesta skupino, v kateri je bil žele Resda nimamo noben finalu (v finalih je bilo zastopanih kar 17 držav), peti, a s boljšim časom kot čolna v finalu, vendar to to je že povest ga je dosegel drugop lazi rani, prava slika. Ce ne bi spre torej finalist, v drugi skupi- nill sistema tekmovanja Zaradi velikega števila pri- že premagali za pičlo sekun-v, je bil tokrat tekmovalni do, in jih tako zrinili iz tistem spremenjen. Po pred- nala. Vse pa pove podatek, kmovanjih so bili repasaži, da je romunska posadka v olflnale in m«ii finale pa finalu zasedla tretje mesto! > črtali. Pri četvercih brez Mandič, Janjuževič, Potočnik rmarja so imeli Blejci ki in Janža imajo tako sares > veslali danes odlično, ve- tehten alibi za svoj poraz, ko smolo. V včerajšnjem Delovali so zelo dobro in Je redtekmovanju so v njihovi luže renska regata je bila pač cupini veslali tudi Nemci, v nekakšna generalka pred sve-Tinie pt -se je uvrstila le tovnim prvenstvom v ,Kana-nagovalna ekipa. Danes v n. di — njihov nastop na naj-esažu je bilo podobno: med večji tekmi sezone vsesa asprotniki našega četverca kor na mestu. Med »žrtvami« j bili tudi Romuni, ki so na- v tej disciplini sta bili tudi S. Kraigher: Trije glavni izvori inflacije Srečanje izseljencev v Čateških toplicah Poraz Franuloviča BAASTAD, 12. julij«. - M« odprtem teniškem prvenstvu švedske Je Avstralec Crealy premagal Jugoslovana Franuloviča s g:3. 6:S, 7:5. S:0 in se uvrstil v finale. 25-letni Crealjr v prejšnjih igrah nf zgubil niti snaga niza. Rosevvall premagal Newcomba NEWPORT, 12. ulija. - V finalu mednarodnega odprtega tar prvenstva Walesa Ja Avstralec Rosevvall premagal svojega rojaka Nowcomb« 6:4. 6:4 in osvojil prvo nagrado tisoč funtov. Rosevvall se |e s tam oddol- žil Nevrcombu sa poraz v finalu Istošnjoga turnirja v WimModonu. 3:0 s Turčijo ATENE — V drugam kolu balkanskega teniškega prvenstva je jugoslovanska moška reprezentanca premagala Turčijo s 3:0, Zenske pa so izgubile proti Grčiji z 1:2. t radrabal izidi — laiki- štolcer : Ursel 7:5, 6:2. 6:4, Breskvar : AJdun 6:3. 6:2, 5:7. 4:6, 6:3, Grmov-šek-štolcer : Ursel-AJdun 6:2, 6:4, 6:2. trnke — Kalogeropulos : Kokam 6:1, 6:1, Aster! : Pipan 2:6, 4*, Kalogeropulos-Aster: : Pipan-Urak 6:1. 6:1. Jauiovčeva piva tudi v Zagrebu ZAGREB. 12. jul. — Mariborska teniška igralka Jauiovčeva nadaljuja a serijo »mag. V finalu trn-dlrionslivaga tekmovanja aa Jagčev memorial je premami« Salovo is Subotice a 8:37 6:3. Med mladinci ja CMJečan Stojovič v finalu dobil proti Simiču s 3:6, 6:3, 3:6. finalna igra dvojic pa se Je končala s zmago Konča in Nlgrino-viča nad Tomčlčem in Simičem s 6:2, 6:2. Prireditev je navdušila — 4; 9. dirk« (dvovprežna vožnja za 3- do 12-letne kasače na 2200 m, temelj 1.46): 1. Perica — Domet (Lešnik, Maribor), 2. Nazir — La-binka (Bolkovič, Ljubljana), 3. Virginia — Apolo (Homik, Zgb), 4. Hoval Hannovre— Lincoln (Lipej, Bizeljsko) itd. NOVO NA TUJEM \ ?, vožnja za 3-do 12-letne kasače na 1600-m, temelj 1.30): 1. Royal Hannover (Lipej, Bizeljsko) 1:32,8, 2. Lasoci (Pogačar Ljubljana) L31,5. 3. Pik (Žnidaršič, Ljubljana) 1:32,2; 3. dirka (enovprežna vožnja za 3—12-letne kasače na 1800 m, temelj 1,40): 1. Domet (Pečnik, Mokrice) 1:30,6, 2. Proza (J. Slavič, Ljutomer) 1:39,7, 3. Lister (Seršen, Ljubljana) 1:47,4; 4. dirka (enovprežna vožnja za SANTA CLARA — Ameriška plavalka Karin Moe Je dosegla nov svetovni rekord na 200 m metuljček. Moeva je stezo preolavala v času 2:20,6 in tako izboljšala prejšnji rekord Nizozemke Ade Kok (2:21,0). Na mitingu je bilo sicer doseženih še nekaj odličnih rezultatov, med katerimi so tile najboljši v letošnji sezoni: moški, 4 x 200 m prosto: Philips 66 — 7:57,5; 200 m prosto: McBreen 2:56,9; 200 m metuljček: Spitz 2:07,8. MALMO — Dvoboj trenutno dveh najboljših metalcev diska svetovnega rekorderja Amerikanca Silvestra in evropskega rekorderja Šveda Brucka se je končal s zmago slednjega. Domačin je dosegel rezultat 66,34 m, njegov tekmec pa 66,28. Ta dva dosežka sta tudi najboljša letošnja rezultata v tej disciplini. Istra je pred Slovenijo Šoštarič povečal vodstvo CATE2, 12. julija — Na znanem dirkališču j« bila VI. vošnja v motokrosu za naslov prvaka Jugoslavija. V vseh treh vožnjah je premočno zmagal Leno Šoštarič is Karlovca, ki je osvojil novih 15 točk in povečal vodstvo. Raaultati: Šoštarič (K) 15. Zu-pln (Trtič) 12. Bele (Zg> 10. Hra-nlč (Zg) S. M. Vesenjak 6. itd. V skupnem seštevku točk vodi šofttarič s 84 točkami pred Zupi-nom 63 in M. Vesenjakom 63 itd. V. PODGORŠEK Četrti veslaški šesteroboj za memorial B* Kocjančiča na Blejskem jezeru BLED. 12. jul. Ob zelo soparnem vremenu m malo _ jiuSra* kr^h!« ‘š:«* valovitem jezeru je bil danes četrti tradicionalni šeste- a ekipo Julijska krajina. i. Istra 4:29,9. 2. Slovenija «:«i iMš mm na tekmovanju, skupaj s predsednikom ZTKS Tonetom ______________ Florjančičem ter visokimi funkcionarji italijanske ,£nidaru potrebo po nadaljnjem veslaške zveze. '. Na tekmovanju je b:la naj-uspeSnejSa ekipa Istre, ki Je a točko prednosti (363) pred Slovenijo (35.5> zmagala- in osvojila pokal letošnjega šesteroboja kol tudi prehodni pokal Taki m m mil so začeti četverci s krmarjem. Mladi veslači Arga is bob m prepričljivo zmazal: -n osvojili edino zmago za našo slovensko reprezentance. V dvojcu brez krmarja je razočarala ekipa Bleda, ki je sicer v sveanam merilu naša najboljša ekipa v tej disciplini: danes je zavedla šele drugo mesto za Koroško. V skifu, kjer nas Je zastopal Branik iz Maribora, kot tudi v dvojcu a krmarjem (Savica Ljub-ljana) nismo imeli kaj dosti pričakovati. Z lahkoto so v tej di- KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V I. NOGOMETNO LIGO Borac (BI) - novi prvoligaš CACAK, 12. julija — V drugi odločilni kvalifikacijski tekmi za vstop v I. zvezno nogometno ligo je banjaluški Borac premagal domačega Borca z 1:0 (1:0). Ker sta se moštvi razšli z enakim rezultatom Thinulo nedeljo, se je v I. ligo uvrstil Borac iz Banjaluke, Id je tako v skupnem seštevku z obeh tekem zmagal s 2:0. Crvenka : Sloga 3:0 (1:0) CRVENKA./— V prvi finalni kvalifikacijski tekmi za vstop v I. zvemo nogometno ligo je moštvo Crvenka premagalo Slogo iz Kraljeva s 3:1 (1:0). Povratna tekma bo prihodnjo nedeljo v Kraljevu. Tokrat le tretji sciplini zmagali gostje le Treta, oz: razna Koroške. V četvercu brca krmarja je uspelo veslačem Bleda aaaasU trat* je mesto, prav tako v double scoulu. pa čeprav so morali ti veslači dvakrat preveslati progo. Naša reprezentanca je bila namreč sestavljena iz istih vaslačev in m-to )e tekmovanje terjalo precejšen napor, vendar so le v obeta disciplinah zasedli tretje mesto. V osmercu so imeli največ možnosti za snago veslači reškege Jadrana. Id so se tudi najbolje izkazal: in prepričljivo miogofl. Pohvaliti je trebe osmerec Arga iz Izole, ki se je športno boril in zasedel drugo meeto. Zel. da ta ekipa ni imela več tnntenotl sa skupen trening, saj bi v tem primeru gotovo pokarala še več. bo- Razveljavljeno tekmovanje MDŠENICKA DRAGA. 12. jul. — Mednarodno tekmovanje v jadranju so razveljavili, ker zaradi bonace niso mogli izvesti dovolj regat. MOŠCENICKA DRAGA. 12. jul. -Dragi evropsko prvenstvo v razredu sloka, na katerem sodelujejo po dve jadrnici iz švedske, Finske, Norveške, Danske, Belgije, Anglije, Francije, Španije, Portugalske, Italije, Turčije in Jugoslavije. Naslov prvaka brani portugalska posadka Santos — Silva, tekmujeta pa tudi bivša evropska prvaka Grego in Nikolič. Slovesni otvoritvi je prisostvovalo več tisoč turistov. Rekord s smučmi 179,W3 km na uro Slovenska atletika 1945-1970 LJUBLJANA. — Ob 25-letnici osvoboditve, se je atletska zvara Slovenije lotila izdaje pomembna publikacije s naslovom »Slovenska atletika 1945 do 1910«. To je nzedvacm številčni pregled doeeSkov slovenskih atletov in atletinj v četrt stoletja, la katerega pa veje tudi vse tiste ljubšem do te tešaške športne 'panoge, brez katera v nje) ni uspehov. V knjigi, ki je tiskane na selo dobram papirju z vrsto posrečenih posnetkov, so »brani vsi najpomembnejši podatki o slovenski povojni etlvti-Id. vsi republiški prvaki, vsi Slovane! — državni prvaki, ra-praaantanti, užaizšsncl najpomembnejših tekmovanj, po vprečki deseteric ra vsa lata. rekordi m absolutne tablice najboljših ter seveda podrobne tablice ra lato 1979. Večino podatkov sta abcala mana slovenska atletska (Mavca Marko Bačič in Marko Befcnan. pri »hiranju in oblikovanju gradiva pa so sodelovati te nekateri drugi privržena! at-letlke. pomena ■ettaiinnsr je tudi 27 portretov nejboijžih, t katerimi Je oživljena vsa tradicija nate povojne atleti-kei — od is Žerjala do Avstrijec Schweiger izboljšal hitrostni rekord s smučmi -Uspeh Elanovih vozačev — Miran Gašperšič 171,428 km na uro CREVINIA — BREUIL. IX Jul. (po telefonu) — Svetovni rekord v hitrostnem smučanju, ki ga J« pred šestimi leti dosegel Italijan Luigi di Marco s hitrostjo 174.757 km na uro. je bil včeraj na Pla-teau Rosa nad Crevino v poldrugi uri kar osem-najstkrat izboljšan. Nov svetovni rekord Je dosegel precej neznan avstrijski —zičar Edi Scbvveiger, Id te je s 179.193 km na uro močno pttbližal meji 180 km. Dobro se je odrezal tudi Miran Gašperšič, Id je postal nov jugoslovanski rekorder s 171JOŠ km na uro in zasedel 18. mesto. VlttK Je bdo včeraj . drugi ZANIMANJE — Konjske dirke v Šentjerneju si je včeraj ogledalo kar 6.000 gledalcev. Foto: SELHAUS uro. tokrat pa Je dosegal M-trost lejtlbz V~ ošjpl.^ki sta poleg dveh Jugoslovanov še Avstrijec Prane Scballar in Italijan Gido Ragnato. je vesli hitreje od rtnuiteilag« rekorda In d i 175367 km na um del' z bivšim svetovnim 'ekovderjem Di Marnom daasto meno. Regruto pa jv dmpi enak rezultat kot 'Klinar. Zalo dobra fMpo «o !■•»« gor (Sl) 57,0. Lapbost (Sr) S8,T, B«lovki« (BIH) 603; 1369 m m-1 lin Pvrfila (Sl) 6:393, JkkM (H) 4393, Trak (Sr) 4:364; I I M9 BK Srbija 433. Hrvataka 43J. Siovaaija 43.7; lllštt« te Ms Srbija 339.4. Hrvataka 3:99,4. Slovani ja 2:013; vištea: Radovanovič (Sr) 1*7. Avdič (BIH) IM. StvUnjok (H) IM). Pr—Ij. (Sl) 166. Izven konkurenco Pater ka 189; daljava: Jahfč (BIH) 706, Panič (H) 671, Vučkovič (Sr) 66«. Lojk (Sl) 646: Iroakok: Vučkovič (Sr) 1437. Jahič (BIH) IMS.- Žl- MIRAN GAŠPERŠIČ — Jugostovanslii rekord v hitrostnem drsenju. Mednarodni plesni turnir za »Pokal Bleda 70« uspel BLED, 12. jul. Seadna madnarodntti phanih prireditev pri nas je sredi razmaha. Potem ko so bili uspeli turnirji z izbranimi plesalci že ▼ Velenju, Badmrcih, Rogaški Slatini in Celju, je plesna zveza Slovenije s svojimi turističnimi partamjl v kalini hotela Park na Bledu sinod tal nocoj priredila 13. mednarodni turnir za »Pokal Bleda«, sredi tedna pa bo V RMtocn&u še mednarodno tekmovanje za »Pokal Tirijnu TTha kvalitetna turnirja z izbranimi tujimi in dznaHiM pari sta tokrat prvič tudi pod skupnim naslovom »Alpe-Adria«. Drevi kranjski vaterpolisti prvič v domačem bazenu 4 4 M St: l'f 4 4 4 4 »1:17 4' 334 1 41;.4 4 Zmagovalca o sebi Avstralski prvak v itandard-, 3 3 4 1 14:14 4 4 2 4 3 31:23 4 3 14 3 11:14 3 4 14 3 2134 2 4 1 43 3431 3 4 14 3 14.-34 3 3443 4644 4 Sankovič 4(Bjp> — vsi aaataiva 750; do 450 iblfe Matijevič (Opat. Sat abarth 450),' Kam (Zg, ste-yer), Pančanin (Bgd, zastava 850 DMB); do 1000 kubikov: Boš-kovič (Bgd). Kadič (Sar), Perovič (Bgd) — vsi NSU TTS; do 1300 kubikov; Ffelikbvič (Zg, gor-dini), Drtanič (Zg, austin Cooper S), Cerimagič (Sar, NSU TTS); do 1400 kubikov: Lang (Bgd, BMW 1600),' Damjanovič (Bgd. fOrd escort TC), Novakovič (Bgd, BMW 1600); nad 1400 kubikov: Strok, Todorovič (oba Bgd, BMW 2002 alpina TI), Sulenberger (Bgd. MBW 2002). Z mopedi - zanimivo in zahtevno MARIBOR — Radgončani so ▼ soboto zvečer zadovoljni zapuščali progo za motokros v Radtalu pod Pohorjem, saj so v svojem prvem nastopu na drugi preizkušnji ▼ tej, pri nas novi konkurenci, premagali domače dirkača AMD Orehova vas. Toda zadovoljni so bili tudi prireditelji, ker jim je uspelo pritegniti Radgončane, tako da je konkurenca postala ostrejša in s tem boji zanimivejši, to pa je za prodor motokrosa z mopedi zelo pomembno. To je bila druga dirka tako imenovane letne lige, ki bo trajala do konca julija. Tekme bodo na sporedu vsako soboto. Medtem ko je na prvi nastopilo le malo tekmovalcev, vsega štirje, se jih je na drugi dirki zbralo že osem, prireditelji pa upajo, da se bo število v prihodnje zviševalo. Vsi udeleženci so tekmovali na običajnih 50-ku-bičnih mopedih, medtem ko sta brata Stanko in Milko Vesenjak preskusila nove Tomosove specialke in bosta o svojih ugotovitvah poročala tovarni. Najboljši je bil Radgončan Kotnik, ki je v prvi vožnji zmagal pred Babičem in Slano, v drugi pa pred Slano in Kranjcem. Vrstni red: Kotnik (G. R.) 15, Slana 12, Babič 10, Kranjc (vsi O. v.) 6, Hashber (GR) 6, Ertl (O. v.) 0. Dirka je pokazala da tekmovanje z mopedi zahteva veliko večjo previdnost in tehniko, pa čeprav je bila proga precej skrajšana in brez nekaterih najbolj strmih vsponov. Bilo je tudi očitno, da je za nekatere večji problem, kako sploh premagati strmino, kot pa, kako voziti čim hitreje. Preveč pogumni pa so tudi lahko ugotovili, da je treba biti previden, saj so popadali z motorjev, če so preveč zapodili v vožnji navzdol čez kako vzboklino na terenu. Dirka je pokazala, da Je to praktično povsem nova panoga, čeprav gre v bistvu za motokros, kajti dosti lažji in po moči slabši motorji zahtevajo povsem drugačno vožnjo. Z. VAHTAR Dih plesih Kay Waterman je s partnerko Kep Waterman je a . pojo -skromnostjo, neposrednostjo in mojstrstvom osvojil hlejskor- občinstvo. »Dvanajst let že pleševa sku-paj. spoznala pa sva se v plesni šoli. Drugi mladeniči in mladenke pri nas, na zeleni celini, se bolj navdušujejo za plavanje. in tenis. Midva pa sva ples, predvsem Standardne plese toliko vzljubila, da sva m zaradi njega celo preselila ie Sidneya v prvo trdnjavo športnega plesa na svetu — ▼ Anglijo. Kajpak sem amater. opravljam svojo redno Službo (sem odvetnik, izterje-j valeč davkov, Kay pa je zaposlena kot sekretarka v odvetniški pisarni), športni ples je samo najin konjiček. Tri ure na dan trenirava, ob sobotah In nedeljah pa celo več kot druge dni. Pa se nama je obrestovalo: sedemkrat sva doslej osvojila avstralsko prvenstvo (med 400 pari), na SP v Standardnih plesih v Londonu 1969 sva bila četrta, na SP v MUnstru 1970 peta, na odprtem svetovnem prvenstvu v Blackpoolu, kjer vsak par sastopa samega sebe in ne države, pa sva bila med 230 pari sedma! Vse pleševa rada, kar -pa v ustreznem trenutku zavi-sl od glasbe in — srca. Pri vas sva našla nove, dobre prijatelje in sposobne organizatorje, o katerih sta nama navdušeno pripovedovala že večkratna blejska zmagovalca, angleška zakonca F. in M. Chatt. Zares sva — skupaj z drugimi pari — srečna, da lahko pleševa v Jugoslaviji.« _____________ H. V. ■ .jr.' -. i J>iV * N* sinočnjem blejskem turnirju ss tradicionalni pokal, ki aa je tokrat darovala Zven at telesno kulturo Slovenije, je nastopilo 11 parov is Avstralije, Avstrije, Nlzoeemske, Poljaka. Madlaraka, ZRN. Švice. NDR, CSSR (po 11 In Jugoslavije (31. Pari so tekmovali v Standardnih plašili — angleškem valčku, tangu, dunajskem valčku, aiowfoxu ln teatrom. Kakor je bilo pričakovati, je zmagal favorizirani par iz Avstralije Richard Foley — Kajr Waterman, ki je bil v vseh pekih plesih naj. boljši; edino v dunajskem valčku Je popolno imagoslavje avstralskega para nekoliko ogrozila avstrijska dvojica Angelo in Helga Vd-pe. Trije sodniki so Avstralcema prisodili najboljše meeto, dva pa Avtrijcetna, v varil drugih plesih pa je avstralski par dobil najboljšo oceno 1. Mnogo hujtt kot aa prvo meeto je bil boj aa drugo. Far Is 2HH Eberhard in Use Wanke je samo za 1 točko premagal avstrijsko dvojico (60:61). Pari so so najprej pomerili na predtekmovanju. Trije najboljši so se uvrstili -v »velik, finale« la 1. do 3. mesto, trije naslednji najboljši pa v »mali finale« aa 4. do 4. mesto. Mlada, perspektivna dvojica nage mlajše generacije is vrat FK »Jote Herman-ko« is Maribora Tesar Rataj — Marjeta Simonič je s šestim mastem še mpešna na vrvel e na tradicijo lepih mednarodnih uspehov domačega piamaga tabora na dosedanjih blejskih turnirjih, ki sta jih v prejšnjih latih dosegla para Mirto Herman — Mira Bencak in Drago SuMt — Verona Trofenik. REZULTATI — Standardni plesi: 1. Richard Foley — Kay Wa-tennan (Avstralija) 27 točk, 2. Sbettaard in Ilae Wanke (ZRN) 60, 3. Angolo in Helga Wolpe (Avstrija) 61, 4. Attila Lasalo — Klara S »neseš (Madalreka) 104. 5 Ml-lan in Helena Stiavnickjr (CŠSR) 127, 6. Laser Rataj — Marjeta Simonič (Jugoslavija) 139 itd. Turnir je vodil predsednik PZS Miha Verbič, igral pa je orkester V Kranju bodo gostovali Ponedeljek. 13. julij Jadran (HN) Torek, 14. Julij Prlmorac Četrtek, 14. julij Jug Torek, 21. julij POSE Četrtek, 23. julij Jadran (S) Nedelja, 24. julij Mladost Četrtek, 30. julij Partizan Nedelja. 2. avgust Mornar Vse tekme bodo v letnem bazenu s pričetkom Ob 30-30. eprotnik. ki naj bi nekaj prispeval v konto Triglava, je Jadran !z Hercegnovega.. Vodstvo Triglava ima v načrtu osem točk. ki naj M zadostovale za obstanek v ligi. Po prvih nastopih Kranjčanov v tujih boemih Je tetko reči karkoli, saj so imeli aa nasprotnike v glavnem najmočnejše ekipe. Katastrofa v Beogradu pa Je vsekakor neprijetno presenetila, saj si tolikšne razbite Triglav tudi proti Partizanu najbrž ne bi and pri- V Kopru dobor strokovni* kader PRVA TUDI NA BLEDU — Sedemkratna avstralska prvaka Kay Watermaa in Richard Foiey sta na blejskem turnirju Tenagala v Standardnih plesih. Foto: SELHAUS 300 tekmovalcem nagrade RAVNE — Pred dnevi je strokovni odbor m atmokl šport pri ObZTK Ravne na Koroškem v domu Mesarjev pripravil slovesnost, im kateri je najboljšim smučarjem in smučarkam v vseh treta disciplinah na svojem območju raadalll 200 priznanj (pokalov, kolajn, plakat in diplom) aa njihove uvrstitve v sezoni 1040/70. V lepo pripravljeni dvorani ae je Ob tel prflošnoatl zbralo veliko število tekmovalcev in ljubiteljev tega Vas priznanje aa izvedbo te prl-taditva gre ObZTK Ravne ter predsedniku strokovnega odbora za rimski šport Antonu Potočniku. Razveseljivo, da so ae slovesnosti udeležili nekateri vidnejši pred-stavnih! ravenske občinske skupščine, med njimi tudi predsednik skupščine Ivan Strmčnik. Navzoč je Ml tudi sekretar SZS Miloš Rutar. Po slavnostni podelitvi priznanj je koroški kino-klub predvajal del filma o učenju naših najmlajšlh smučarjev in o pripravah tekmovalcev za nastopa. Morda M bilo koristno, če M bile v prihodnje podobne slovesnosti sovpadale bli- E. WLOOYGA Ljubljana središče LJUBLJANA — Se nikoli doslej m na mladinskem republiškem prvenstvu- nastopilo 34 mladih igralcev, nikdar se te ni zgodilo. da bi iz enega kluba tekmovalo 14 šabistov. te manj pa da bi se na prva tri mesta uvrstili zastopniki istega kluba. Ta veliki »met« pa Je uspel igralcem ekipe ZMAJ. Id so najbolje dokazali, da "”«"***""«» prispeva b kvali-teci. Naslov prvaka si je malce nepričakovano. vendar zasluzeno priboril sedemnajstletni dijak beograjske gimnazije Darko Steiner. Prvič je nastopil na republiškem prvenstvu in edini ni Ml poraien, kar daje njegovemu uspehu te poseben poudarek. Igre na 64 poljih te je resneje oprijel tele v zadnjem letu in je njegov napredek prav skokovit. Njegov Odnos do kraljevske igre je zelo resen, dokaj dobro pozna tudi teorijo. Min« senčna stran v njegovem slogu igre je zn njegova leta prevelika preračunljivost, saj se je dvakrat sprijaznil z remijem, še at it boi raoDlamtoL Drugo mesto Butale je morda te bolj presenetljivo. Resda je k temu velik detet prispevala športna sreča, toda ta je praviloma na strani boljših. Tudi on ima do šaha —rezi odnos in stalno napreduje. KosanovH je razočaral. Ni nobenega dvoma, da je med vsemi najbolj prodrl v skrivnosti šaha. da je Ml med vsemi najbolj akuten. Toda vse to je zadostovalo ie aa tretjo mesto m šele okoliščina, da Je Butala za državno prekaatvo prestar mu je omogočila, da bo ponovno igral a najboljšimi jugoslovanskimi mladinci. Teorijo spremlja zelo slabo, mod partijo je premalo zbran. Kljub vsemu pa je imel možnost, da osvoji prvo mesto. Vendar pa v zadnji partiji z Rutarjem v dvorezni poziciji ni ieiel tvegati nzsfopa na drla vnem prvenstvu. Eden izmed vzrokov nje-imn« nauanflha ie bržkone ta. da je tudi y goju in bridgeu med najboljšimi mladinci v Jugo. alaviji in sedaj koleba kar med tremi miselnimi igrami. Mad tistimi, ki so najbolj napredovali Je tudi Sežančan Ukmar, ki je čeprav daleč od šahovskih središč, prodrl v sam vrb slovenskega mladinskega šaha. Zadušeno je osvojil drugo kategorijo, ki jo je na tem prvenstvu dobil še Rijavec. Rutar in Sorčnlk sta zaostala za pričakovanji- Prvi se je te uspešno kosal na članskem prvenstvu Slovenije, sedaj pa sploh ni potagel ▼ boj za prvi dve mesti. Sorčnika je sicer spremljala smola. toda aa tekmovalca, ki je te igral na drla vnem prvenstvu in v prvi zvarili figi. je pol točke več to petdeset odstotkov seveda neuspeh. B. K. Odprto prvenstvar Celja CELJE, 12. julija — Na strelišču pri Gričku je bilo v okviru številnih Športnih prireditev v počastitev prašnika Celja odprto prvenstvo v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 62 tekmovalcev is 11 strelskih družin. Najboljše rezultate so dosegli Celjani, tako v ekipni kot tudi v posamični konkurenci. Rezultati — ekipe: 1. SD Branko Ivanuš (Ce) 697, 2. Kovinar (Sto) 681, 3. »9. maj« (Sisak) 660, 4. Rudnik (Hrast) 657, 5. Rudar (Vel) 652; posamezniki: 1. Sršen (Ce) 181, 2. Dobovičnik (Ce) 178, 3. Štefka Verbar (Sto) 176, 4. Kolar (Hr) 171, 5. Ferenčak (Sisak) 171, 6. Dečman (Sto) 171, 7. Tržan (Ce) v 170, 8. Kočevar (Sto) 170, 9. Šuštar 169, 10. Jager (Ce) 168. K. JUG Mladinke SRS druge na državnem prvenstvu v rokometu TRAVNIK, IX Jul. Mlade slovenske rokometašice mo ['('/.■■riZenoo Drugj poičza — Je na državnem prvenstvu dosegle izreden uspeh. Drugo m n Tiri" mesto Je povsem nepričakovano in le malo Je manj- nedvomno »e uepab. kalo, da niso celo v findžu presenetile favorita — ekipo ooi» za etovendto mitonoo Hrvatske. Ce upoštevamo, da je v slovenski reprezen- J? lWpo^5MitoEl»4* tanci manjkalo precej igralk, tedaj je uspeh deklet, ki ga. mm najboljšimi ja Mia to-so se v Travniku res izredno borile, še toliko večji. j£*ztaIMTtudi2wRBi^Si! nitim lahko, da so gledalci Alan* Makedonija : Črna gora 9:5 (5:3), ko Milič izbrali za prvo spremije- etvcen Izlito od Mih še in e redi e J pričakujemo. J. KREFT Odlični plavalci v Preboldu PREBOLD — Končani) j* 3. občinsko mlriUngto prvznetvo v plavanju 2al so te tudi tokrat tekmovanja šalzke občine nrtclotln la plavalci is Prebolda in tako te tretjič vepnred osvojili pokal ObZTK. Rezultati — mladinci: 104 m kravl: Golič 1:16.0; 100 m prano: Potočnik 1:35.4, 50 a prano: Brodar 1:01,4; st. pioniTte — So m prano: Fonda 40.0; 50 a hrbtno: Divjak 443; 4 z 50 m ' kravl: Prebold 3:303. A. VIDMAJER Določena olimpijska šesterka LJUBLJANA — Odbor za vrhunski šah Je na svoji zadnji žeji določil šesterico igralcev, ki nav bo iritrnpnlz na pUrapiarti v Sie-ganu. Jugoslovanske barve bodo branili velemojstri Gligorič. Ivtov, Matanovič. Matulovič m Parma ter V odločilni tekmi prve skupine. v kateri Je slovenskim igralkam zadoičal proti Srbiji ie neodločen rezultat, je le malo manjkalo, da Slovenija M ostala prašnih rok. Vse igralko so bile zelo nervozne, kajti Mie so na dote gu uspeha, kakršnega od njih pravzaprav nihče ni pričakoval. Nikakor as niso mogle abrati in Srbija je skoraj ras čas tekma vodila, dale dve minuti pred končam ao izenačile ln se tako uvrstile v finale. Junakinja tekme je bila vratarka Dola nova, ki ima največ aaelug, da Jo ekipa preskočila tudi zadnjo oviro. niJa*™Srhija 7:7' (3-4)?*BiH sovo 20:7 (9:3); n. skupina — LA POL — Na mednarodnem Kravi enlik era tekmovanju v preskakovanju ovir m nagrado »Be-my »»--*<"- j* anagal Schockamo-ebla (ZRN) na konj« Vimptu prod Mladinci četrti SKOPJE. 12. julija — Mad mladinci je naslov državnega prvaka v rokometu osvojila rapranivilan-ca Srbije, slovenska ekipa: pa ae Pregled gimnastičnih vrst po te kmovanjih aprila, maja in junija jrsssi vrš bomo pranstpo v Ljubljani tataorrekoč pred durmi, mento 114,35,3. Lisički 11230,4. Pozimi, v obdobju priprav, ki jih nihče ni hotel mo- 112351, čT Bogus 111,85 itd. biti s tekmovanji, nihče ni vedel, kdo bo bolj in kdo SFRJ: 1. Cerar 114,90, 2. Brod- manj napredoval pri piljenju zelo težavnih obveznih vratič lizlso’,’ s^kussIi 109,05’,' 6. vaj. Zdaj, po številnih srečanjih, turnirjih hi držav- itd- ndh prvenstvih pa se že kažejo obrisi moči nekaterih 108.35, Tuwiri«u reprezentanc. Manjka v glavnem le še srečanje SZ; itd- Japonska, P* bi bilo razmerje sil pred SP v Ljubljani ** ^ fe jasnejše. če že ne bodo mogli izboljšati ravni svoje kvalitete. To bodo ne-Kristov 112,15, 6. Stojev 110,55, dvomno dosegli septembra in ok-itd. tobra, pred SP. Ne glede na ne- dvies : Romunija (v Švici): 1. enake kriterije sojenja. Je naša Rohner 110,50, 2. Miiller 108,45 lestvica telovadcev (brez ameriš-(S) ... 5 Mihaiuc (R) 107,75 itd. kih) v prvem polletju približno Japonska — druga pregledna takale: e tekma: (20. in 21. junija): 1. Ken- 1A _ mocu 113,10, 2. Nakajama 112,975. I PO DOMAČIH KRAJIH oslabljene ekipe stanj nihče ni pričakoval, da M se uvrstila tako visoko, toda vsi Igralci ao m izredno borili m prijetno presenetili. REZULTATI FINALA: Kosovo — Črna gora 25:22. Hrrateka — Vojvodina 12:13, BiH — Slovenija 13:10, Srbija — Makedonija 13:7. Kenčai vrstni red: 1. Srbija, 2. Makedonija, 3. BiH, 4. Slovenija, 5. Hrvatzka, 6. Vojvodina, 7. Kosovo, 8. Črna gora. CM je V vrtini 1.400 N din. Kut drugo najboljše 44D ja prejelo nagrado 800 N din SAD Tehnik na tehnični šoli v Celju, prav toliko pa je dobilo tudi SAD A1KC v Štorah, po 500 N din pa še 44D na ekonomskem šolskem centru in pedagoški gimnaziji. K. JUG Mirenčani najboljši NOVO MESTO — V nedeljo dopoldne je lovska zveza Novo mesto v Škocjanu priredila lovsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in na tarčo srnjaka. Nastopilo je 30 tekmovalcev. Zasititi: posamezniki v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka — 1. Karel Luša? M se uvrstili pri vrhu. V vrstah rokometne sekcije ao nastopili na. darjeni rokometaši, niso pa imeli pravega strokovnega vodstva. Letošnjo sezono je treninge prevzel najuspešnejši igralec republiškega Ugaša Ribnice Sile. Moštvu je znal vcepiti disciplino, ki je Mia prej šibka točka vsega moštva. Sadovi njegovega dela in prizadevanja ao kmalu Mli očitni. V Zasavski ligi Sevničanl niso imeli pravega nasprotnika. Ui M prvo mesto v ligi. IzgUMli so le eno tekmo, in sicer v Črnomlju. Z edinim tekmecem za prvo mesto, ekipo Krškega, pa so osvojili tri točke. Z osvojitvijo prvega mesta, so pridoblU pravico igrati na kvalifikacijah za vstop v Ljubljansko consko Ugo. Kvalifikacije ao bile prejšnjo nedeljo v Ljubljani, na lepo urejenem igrišču Slovana. Sodelovali ao Olimpija is Ljubljane, Sevnica, Kamnik In Usnjar iz Smartna pri Litiji 2e v prvi tekmi so se Sevničanl srečali s favorizirano ekipo Olimpije, ki pa jim ni bila resen nasprotnik in u jo odpravili bron večjih težav. Sevničanl te v tej tekmi prikazali najboljšo igro, odkar igrajo ta Jim je zmaga praktično is zagotovila plazma v višji rang tekmovanja. Za njimi ao igrali te rokometaši Usnjarja, ki pa m obe tekmi, z Olimpijo ln s Kamnikom izgublU in tako izgubfii vse motnosti za uspeh v kvalifikacijah, zato so tudi odsto-piU. Sevnica Je naslednjo tekmo igrala z rokometaši Kamnika in izgubila a štirimi goU razlike. Upam, da bodo tudi v ljubljanski coni igrali tabo uspatapkot do sedaj m da nam bodo pripravili še kakšno prijetno preeeneče-nje. Svoj optimniaem lahko gradimo na tem. ker bosta v naslad-mil sezoni vstopilo v nete ro-tomstne nate dva Igroloa muHti llgelrj Sile iz Ribnice in jurešič iz flrešic ___ J. MAURER ■napni ao MU v klubu NK Hrvatini sete zadovoljni. Člani ta mladinci, M tekmujejo v p«(motata ligi m, kljub zalo dronta pogojem. dosegali dobre rezultate. SklenUl m. da bodo skušali do spomladi s prostovoljnim driceu usposobiti svoje Igrišče, nate taft Koprom le bolj okrepiti. Prvenstvo Ljubljane LJUBLJANA — Mestni šahovski odbor bo priredil prvenstvo ljub- DUBLIN — V finalu mednarodnega teniškega turnirja je Avstralec Roche premagal Laverja s 6:3, 6:1. , Mio vsaj enkrat med zmagovalci. Trdno je bil prepričan, da bo tokrat otok Man zapustil kot snagovalac. Usoda je hotela drugače. Ossa, majhna tovarna motornih koles v Barceloni, je za zmeraj izgubila dirkača, ki je njenemu motorju utrl pot v svet, velika družina dirkačev pa dobrega prijatelja in fair tekmeca. (Se nadaljuje) Z motorji v smrt TA MESEC DOBITE PRI NAS ORIGINALNE PREPROGE IN PREVLEKE JUTO ŠPORT Letos 6 smrtnih žrtev na motorističnih dirkah na otoku ■%*■*-&****■■ * ' OZ#™P"***"*' • ■': TRST, UL. XXX OTTOBRE 17/a OGLEDALA, ŠČITNIKE, VARNOSTNE PASOVE IN PREVLEKE, PREPROGE AMORTIZERJE ZA: FIAT, PEUGEOT, NSU, VOLKSWAGEN, OPEL, FORD SKODA, RENAULT, AUSTIN Salonit najuspešnejši NOTA GORICA - Končane . te ssr, sssršLA v%b in petih panogalf v ženski konkurenci. Najbolj množična ro bila tekmovanja v odbojki .kjer jv aod» tavala vač kot petina vseb udeta-žencev. Na igrah je sodelovalo 513 tekmovalcev ta dvajsetih Mn-ijiVRinih orianlisrtl karta odbojka — Elektto Geriča. kegUanie — salonit. Straltanje — SGP Gorice, firtml vrsta« ved: Salonit 557.40 točke; Soške Elektrarne 4.69.30. Ejektrn norica «37.70. Goetol 794.60. SGP Gorica 204,40, Iskra 201,55 itd. H. E. SJ3 r'I£££2t:tmM *:r j mSTL to MOJSTRI — Junak Moinjih diik na otoku Man Je 1 rota (ta bil Ttotfjo«, ^friterartrd svetovni prvsk Giacomo Ago-ST^^i rttai, ld na dirkah aa SP v taljih razredih ne pozna k^agmv j poraart. Sledita mu rojak Sdnao PasoUni in Anglež k PROLETARCI VSEH ZDRUŽITE SE! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA. PONEDELJEK. 13. JU OJ A 1970 - LETO XII. - ŠTEVILKA 1S7 ■■k 'NMMflBL_ NHK D E LO Uradni podatki o škodi no objwil«:^507^wiKio- UMA. 12. Julija (UPI) — Perujska vlada Je včeraj objavila tudi uradne podatke o Shodi, ki Jo Je 31. maja povzročil katastrofalni potres v dolini Calejon de Huajrlas, tihomorskih mestih in andskih naseljih. Škodo so ocenili na 507 milijonov dolarjev (Mn milijard dinarjev), posledice te naravne nesreče pa bodo odpravljali po besedah predsednika Velasca Alvarada vsaj dve leti. Predstavnik vlade je v Umi tudi povedal, da je potres razdejal 150.000 biS in 1400 itd. Sestanek s prvaki stranke bo danes ali Jutri sestal z voditelji strank RIM. 12. jul. (Reuter) — Mandatar za sestavo nove italijanske vlade Giulio Andreotti se bo začel Jutri posvetovati, kako rešiti politično kri-ao. Od predsednika Saragata Je namreč včeraj »nekoliko zadržano« sprejel Menijo, da želi novi tar Obnoviti četverno koalicijo krščanskih demokratov, in republikancev. Andreotti ae bo sestal s prvaki krščanshodemokratake stranke jutri, z voditelji drugih strank koalicije pase bo posvetoval v torek. Sinoči je izjavil, da je treba nemudoma ukrepati in rešiti delavske. gospodarske ki politične težave v državi, da bi ae v Italiji življenje spet normaliziralo. Poudaril je tudi, da ne bo skušal vsiliti svojega političnega programa in omenil, da sodelovanje ne pomeni združevanja različnih političnih sil. Vse štiri stranke levega centra so pripravljene sodelovati v novi koalicijski vladi, o kateri menijo, da bo edini zanesljivi sistem Naser dlje v Kremlju Predsednik ZAR Garnel Abdel Naser bo ostal po neuradnih vesteh v Moskvi še sedem dni( tako da bo njegovo bivanje v SZ kar za dva tedna daljše OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 13. jul. (po telefonu). Po neuradnih vesteh bo predsednik ZAR Gamal Abdel Naser ostal v Moskvi Se sedem dni, tako da bo njegovo bivanje po vsej priliki sa dva tedna daljše kot so pričakovali. Naser, Id je imel zadnji sestanek s sovjetskimi voditelji vfisraj, naj M as z njimi ponovno sestal jutri. Uradno ▼ Moskvi še vedno niso objavili ničesar, kar M govorilo o politični vsebini tega maratonskega obiska. Medtem ko zahodni opazovalci trdijo, da Sovjetska zveza in ZDA doslej še nikoli niso bile tako blizu glede reševanja krize na Srednjem vzhodu — govorijo o Naserjev govor — 23. julija KAIRO, 12. julija (Tanjug, APP, MENA). — Predsednika ZAR Naserja čaka. preden bo odpotoval iz Moskve, le še en sestanek — četrti po vrsti — s sovjetskimi voditelji. Vojaške in politične komisije obeh držav bodo nadaljevale delo. V ponedeljek aU torek se bo egiptovski zunanji minister Riad sestal z Gromi-kom. V skupnem sporočilu, ki ga bodo objavili ob koncu Naserjevega uradnga obiska v ZSSR, bodo ponovno opozorili na vojaško in politično podporo Sovjetske zveze ZAR. Predsednik Naser bo imel 23. julija pomemben političen govor; kairski »Al Akbar« v tej zvezi piše, da bo s tem govorom Naser otvoril četrto egiptovsko zasedanje nacionalnega kongresa. »elastičnosti«, ki da je skupna ameriškemu kot tudi sovjetskemu predlogu — pa sovjetski tisk še nadalje objavlja komentarje, v katerih Uče pomanjkljivosti v ameriškem predlogu in ga skuša predstaviti kot zahodni manever. V tej zvest sovjetski tisk zadnje dni posebej napada ameriške- dobave orožja Izraelu, pri čemer je »Pravda« danes naredila še korak dalje in bralcem na- mignila, da so v Izraelu in drugje na zahodu sile, ki si prizadevajo spraviti ZDA do tega, da bi se neposredno vmešale v spopad. Po zadnjih pogovorih z Naserjem pa današnji redni Zunanjepolitični pregled »Pravde« ugotavlja, da so predstavniki obeh držav na njih obravnavali tako dvostranske kot tudi mednarodne probleme, zadnje s posebnim ozirom na položaj na 100 000 dolarjev — za bivšega ministra Kolumbijska vlada ja pripravljena izplačati samo polovico odkupnine BOGOTA, 12. juL (Preša Latina). Kolumbijska vlada je pripravljena jRplafiatt ugrabiteljem bivšega zunanjega ministra Londonoja y Londonoja 100.000 dolarjev. Vlada bi tudi prenehala z voj aško-poHdjskimi operacijami in tako omogočila ugrabiteljem osvoboditi poli-ltika, piše dnevnik v Bogoti »El Tiempo«. . Lcndono j y Londonoj je bil ugrabljen pred tremi dnevi Ugrabitelj ubit Argentinske oblasti objavile imeni ugrabiteljev bivšega predsednika m BUENOS AIRES, 12. jul. (APP). Argentinske oblasti so sinoči objavile imeni ugrabiteljev bivšega predsednika Aramburuja, ki so ga, po vsem sodeč, ubili že 2. junija. Ugrabila sta ga 23-letna študenta Emilio u«™ in Femando Abel Medina. Mazzs je pred dnevi padel v spopadu z vojsko, Medina pa je na begu — kot je rečeno ▼ uradnem sporočilu; omenjajo tudi, da sta bila ugrabitelja člana levo usmerjene študentske Sožalje predsednika Tita Danes ae Zagrebčani poslavljajo od pokojnega Vjekoslava Holjevca ZAGREB. 12. jul. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal družini preminulega Vjekoslava Holjevca naslednjo brzojavko: »Globoko nas je pretresla vest o smrti tovariša Vjekoslava Holjevca. starega revolucionarja. uglednega vojaškega voditelja in političnega (Mavca, katerega dela V imenu Jovanke in v mojem imenu sprejmite izraze jem imenu sprejmite izraze globokega sožalja.« Od trenutka, ko se je zvedelo za smrt Vjekoslava Holjevca, sprejemajo soproga In člani njegove družine številne brzojavke a izrazi sožalja. Med drugim so izrazili soprogi preminulega sožalje •udi Mika Tripalo, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Jakov Blaževič, predsednik sabora SR Hrvatske. Srečko Bjelič. predsednik mestne konference ZK Zagreba in Pero Pirker, sekretar izvršnega komiteja CK Hrvatske. Pogrebni odbor je pod predsedstvom Dragutina Ha-remije sklenil, da bodo krsto s truplom pokojnika položili na mrtvaški oder v avli sabora na Trgu St jepana Radiča v Zagrebu v ponedeljek. 13. t.m. od 12. do 14. ure. Brandt bo obiskal organizacije. Preobrat v tej aferi, ki je počasi začela taniti v pozabo, se je zgodil, ko je policija aretirala pripadnika skupine Juana Joseja Valleja, ki sta priznala, da sta sodelovala pri pripravah na ugrabitev. Policiji sta povedala, da je bil eden od dveh neposrednih ugrabiteljev poveljnik Emilio Mazza, ki so ga vladne čete ubile prejšnji teden. Mazza je pedel med spopadom vladnih sil in komandosov v kraju Caleri, nedaleč od mesta Cordobe. Tedaj so vladne čete zajele 10 komandosov. Mazzovo truplo so sedaj prepeljali v Buenos Aires in ga pokazali članom Aramburujeve družine, ki so bili navzoči 20. maja ob ugrabitvi. Nekdanji predsednik države Aramburu je bil namreč ugrabljen v svoji hiši; mlada oficirja argentinske vojske sta 29. maja zjutraj prišla v hišo in mu ukazala, naj gre s njima »iz varnostnih nalogov«. Odtlej Aramburuja niso več videli, zato so menili, da sta bila ugrabitelja lažna oficirja. Mazzovo truplo so preoblekli v uniformo argentin- BOHN, 12. julija (UPI) — Tnar de. M Je skega oficirja, da identificirali. M ga laže v departmaju Caldae, ko je bil namenjen v notranjost Kolumbije. Ugrabitelji so pripadniki gverilskega gibanja »armada narodne osvoboditve« in so zahtevali za ministra denarno odškodnino 100.000 dolarjev. Ni znano, ali so zahtevali tudi, da izpuste nekatere pripadnike levičarskega gibanja. Kolumbijski predsednik Lls-ras Restorepo pa Je včeraj izjavil, da lshko uvede brnel, no stanje v Caldasu. Kot zatrjujejo,' ptribUfeio 10.000 vladnih vojakov išče ugrabitelje. S tem vlada najbrž skuša narediti konec vrsti ugrabiteljev v državi — v zadnjih treh dneh so ugrabili v Kolumbiji dva človeka, poleg Lon-donga y Londonga, ki sodi med prvake vladajoče konservativne stranke, tudi veleposestnika. Srednjem vzhodu. To pa je tudi vse, kar je moč slišati v Moskvi, in opaoovalci sodijo, da že zlepa ni bilo tujega obiska, ki bi potekal v takšni tajnosti kot sedanji; hkrati pa tudi poudarjajo, da je diplomatska igra na Srednjem vzhodu v tem trenutku zelo fluidna in da je molčečnost . zelo razumljiva. Po neuradnih obvestilih naj bi se 'jutri v Moskvi sešel plenum centralnega komiteja. Medtem ko je zadnji plenum razpravljal o kmetijstvu, pa naj bi jutrišnji o volitvah organov novega vrhovnega sovjeta, pa tudi o mednarodnem položaju in zunanjepolitičnih akcijah SZ. Se vedno je na dnevnem redu določitev datuma za prihodnji, 24. kongres partije, ki ga morajo po statutu sklicati še letos. • V torek se bo qa prvi sestanek sešel vrhovni sovjet osmega sklica in volil svoje organe, vključno z vlado. Pričakujejo, da v samem vrhu ae bo sprememb in da bosta predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Podgomi te premier Kosigtn vnovič Izvoljena; pač pa ne izključujejo sprememb v posamičnih ministrstvih. Po vsem tem naj bi v Moskvi zavladalo zatišje; po običaju naj bi vodstvo do konca avgusta prebilo na oddihu. MARJAN SEDMAK NAPETO PRIČAKOVANJE V BELFASTU — Britanske sile so včeraj blokirale vse dohode V katoliške četrti v Belfastu zaradi napetega pričakovanja novih prote-stantsko-katoliških spopadov. V protestantski četrti Old Park Road je odjeknila močna eksplozija, medtem Ido so dobili gasilci 30 pozivov zaradi požarov. Telefoto: UPI Strup v zaporih! »Nan Dan« objavil šokantno resnico o srednjeveških metodah mučenja po zloglasnih zaporih »tigrove kletke« HONGKONQ, BANKOK, SAIGON, 13. Jul. {CAP, Reuter, AFP, ‘Tanjug). Glasilo vietnamske delavske stranke »Nan Dan« piše; da ao slo t zapori »tigrove kletke« v Južnem Vietnamu primer srednjeveških metod mučenja jetnikov. Ugotovitve skupine ameriških senatorjev so le del resnice, saj ameriške ln južnovietnamske oblasti ne bodo dovolile razkriti dejstev, ki sp še bolj šokantna. Približno tisoč političnih jetnikov so zastrupili v taborišču Phu Loi; 800 jetnikov v taborišču št. 4 v Kansonu so postrelili z mitraljezi, sto v Saporu Tai Ninh pa so naenkrat pobili Prosta sobota^ violah * s eksplozijo. Strahovito so mučili več kot 1400 200 pa so jilrramli in pobili. v zaporu Tu Duc, več kot V verigi zarot Arafat obsodil poizkus atentata na palestinskega voditelja dr. Hadada AMAN, 12. jul. (AFP, MENA). Predsednik CK palestinskega odporniškega gibanja Arafat je danes obsodil poizkus atentata na dr. Hadada, člana nacionalne fronte za osvoboditev Palestine. Arafat je dejal, da je to zločinsko dejanje člen v verigi zarot, Id jih kuje protirevolucija, da bi uničila palestinsko odporniško gibanje. Sirski predsednik dr. Nu-redin el Atasi je danes sprejel egiptovskega člana v arabskem četvernem odboru za posredovanje v odnosih med palestinskimi komandosi in jordanskim režimom dr. Sa-brija «* Koli ja. Koli se je pred tem pogovarjal a sirskim zunanjim ministrom dr. Sajedom. Namen njegovega obiska je seznaniti sirske državnike z uspehi dela četvernega odbora — omejiti spopade med palestinskimi komandosi in jordanskim režimom. Predstavnik mednarodnega RK v Kairu Marcel Bozar je obiskal ranjenega izraelskega pilota Hurija, ki se zdravi v vojaški bolnišnici v Kairu. Bozar je* izjavil, da ZAR dosledno upošteva določbe ženevske konvencije o ravnanju s vojnimi ujetniki. Plesi in pesmi V sobotp zvečer se Je ne Titovem trgu v Kopru začel enajsti folklorni festival na slovenski obali BODER, 13. juL Enajstič zapovrstjo ao ao oglasile fen-začetek folklornega festivala. Za si-nDdqo prvo prireditev bi lahko rekli, da je bila v znamenju sodelovanje treh sosednjih dežel. Pod pokroviteljstvom (Sana | vpada aiastiHlIraiia linrlnana snefe I T»■etn republiškega Izvršnega inž. Franca Razdevška so letos na festivalu za uvod predstavili tri amaterske folklorne ansamble: Edelweiss iz Celovca, Santa Gorizia iz Gorice in Emona iz Ljubljane. Vsi trije ansambli so občinstvu prikazali plese treh sosednjih dežel: Koroške, Furlanije, Julijske Krajine in Slovenije. V bogatem, 18 točk obsegajočem programu so vsi trije ansambli predstavili plese s folklornimi vložki iz raznih krajev vseh treh dežel. Sinoči so v koprski galeriji odprli tudi razstavo izvirnih narodnih noš z raznih območij Jugoslavije. Tako imajo obiskovalci priložnost videti vse kulturno bogastvo narodnih oblačil. 2e uvodni večer XI. folklornega festivala izpričuje, da so mu dali letos nekoliko drugačen značaj. Namesto poklicnih folklornih ansamblov nastopajo predvsem amaterji: Organizatorji so s tem hoteli dati poseben poudarek prikazovanju čim bolj izvirne folklore. Letos se predstavlja folklorni festival v programsko nekoliko spremenjeni obliki. Tudi organizacijsko je videti, da bo letošnja prireditev vrh vsega, kar so doslej predstavili na festivalih ob slovenski obali. To, da festival so- ▼ Ko- s sejmom »Primorska mm, daje ne le Kopru, temveč obalnim krajem nasploh živahnejši utrip, ki se vključuje v prizadevanja za vsebinsko obogatitev turistične sezone. G. GUZEJ Podpredsednik eaigonekiega režima Ngujen Cao Ky je odpotoval na Tajsko, da bi zaprosil, naj z orožjem posre- in noč sedemkrat bombardirale položaje južnoviet-nameklh osvobodilnih eh. Letala so odvrgla več., kot. tisoč dvesto ton bomb. % I ;? " Edwarda Ken- znaira njegovo Nado kot edino zakonito predstavnico Kambodže. KPI je tudi obljubila, da bo podprla Siha-nukov pravični boj Severni Vietnam je ocenil sojenje Sihanuku v hnom ih kot »ceneno burko«, s režim katero skuša Nolov opravičiti državni udar. Likovno slavje Z otvoritvijo razstave jugoslovanskih naivnih kiparjev ao jo začel kostanjevižki festival KOSTANJEVICA NA KRKI, 12. jul. Včeraj zvečer se je na dvorišču Lamutovega likovnega salona slovesno začel jubilejni XV. dolenjski kulturni festival. Festivalsko plamenico je prižgal predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič, pokrovitelj razstave »naivnih kiparjev Jugoslavije«. Razstavo v Lamutovem salonu so odprli takoj, po slovesnosti na festivalskem dvorišču. PRVO FESTIVALSKO DEJANJE - »Pomen in važnost izvirnega kiparstva pri nas sta bila dolgo prikrivana in zatajevana zaradi mednarodnih uspehov jugoslovanskega naivnega slikarstva,« je začel brati svoj esej o pomenu in vlogi te umetnosti najuglednejši zagrebški umetnostni zgodovinar in kritik prof. Vladimir Matekovič. Odlično postavljena razstava je navdušila številne ljubitelje umetnosti, ki so sinoči privreli v Kostanjevico z vseh vetrov. Edinstveno domače vzdušje vse prireditve je domiselna razporeditev umetnin še poudarila. Prireditelji so pripravili tudi vzoren katalog, za katerega trdijo, da bo kmalu ponatisnjen v nekaj tujih jezikih. Kostanjevica je doživela novo kulturno zmagoslavje. Kot je rekel pokrovitelj: »To «J«r. Božo: M. Moškem | vama. Jugoslovanska razstava v Moskvi MOSKVA, 12. jul. (Tanjug) — V velikem moskovskem parku- Sokolniki nameravajo odpreti jugoslovansko industrij««) razstavo, največjo doslej v tujini. Odprta bo od 20. julija do 9. avgusta, na približno 8000 kvadratnih metrih zaprtega in tisoč metrih .odprtega prostora pa bodo prikazali najnovejše izdelke jugoslovanske strojegradnje, industrije motornih elektroindustrije, črne in barvaste metalurgije, živilske in tekstilne Industrije itd. To bo tretja jugoslovanska razstava v Moskvi — prva je Ms leta 1980 in druga 1987. ki naj bi spodbudila trgovino in živahnejše gospodarske odnose med drta- kar smo danes videli, mora iti v svet in dolžnost naše skupnosti je, da nam pri tem prizadevanju pomaga. PreprL čan sem, da j« današnja razstava novo poglavje v vašem delu in uspehih.« M. 'MOŠKON Peron napovedal vrnitev Bivši argentinski predsednik pripravljen na vrnitev v domovino , BUENOS AIRES, 12. jul. (AP) — Osebni predstavnik bivšega argentinskega predsednika Perona Jorge Pala-dino je napovedal, da se bo Peron morda vrnil v državo. Dejal je, da se je bivši predsednik pripravljen vrniti iz Španije, kjer živi v pregnanstvu, ▼ Argentino in da »so za to možnosti«. Drugih podrobnosti v tej zvezi ni navedel. Brzojavka predsednika Tita Kennedyo „ tigrovih kletkah" nedyja Nixonovi administraciji o Juž. Vietnamu BOSTON, 12. jul. (Reuter) — Senator Edward Kenne-dy je sinoči obtožil saigon-ski režim, da nečloveško ravna s političnimi jetniki v Južnem Vietnamu. Pozval je Nizonovo administracijo, naj s tako sv< prepreči V tater- EDWAKD KENNEDT vjuju za bostonsko radiotelevizijo je omenil tudi poročila o zloglasnih zaporih, imenovanih »tigrove kletke«, v jetnišnici na otoku Kon San ter pri tem zastavil vprašanje: »Kako naj v kongresu in senatu zahtevamo od Severnega Vietnama, da lepo ravna z našimi jetniki, če pa južnovietnamski i žim uporablja za zapornike najbolj nečloveške metode«. Senator Kemnedy je tudi dejal, da si je od leta 1965 dopisoval z umrlim severno-vietnamskim predsednikom Ho Si Minhom in drugimi hanojskimi funkcionarji o ravnanju z ameriškimi ujetniki v DR Vietnamu. Omenil je, da si še »edno dopisuje, ter dejal, da mu je pri tem pomagal znani ameriški politik in bivši šef delegacije na pariških četvernih pogovorih v Vietnamu Averell Har-riman. Posebna oblast v Jeruzalemu LONDON. 12. julija (Reu ter) — Bivši britanski veleposlanik v OZN lord Charadon je mnenja, da je edini možni izhod, kako rešiti krizo na Srednjem vzhodu — miroljuben, združen in svoboden Jeruzalem. Kot je : pisal v »Sun; Timesu«, naj bi bilo sveto mesto popolnoma demilitarizirano, del naj *-* upravo, arabsko, naj bi v nrobodogl- iU : Prebod s iea trdna vne-ga na petdnevai delovni teden je predviden tudi za Sole. Poskusno se je za to spremembo odločilo nekaj Sol Se pred dvema letoma, lani pa že nad osemdeset. S prihodnjim Šolskim letom, letos jeseni, petdnevni den menda osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Prehod je navidez preprost, posebno, če vemo, da se za nekaj di!E podaljša šolsko leto in da se pouk začne 1. septembra in konča 30. junija in da se za nekaj dni skrajšajo zimske počitnice. V resnici pa ta sprememba še malo ni preprosta, ker potegne za seboj celo vrsto posledic. Spremeni se sistem pouka, ki je zdaj tradicionalno prilagojen šestim dnevom v tednu. Spreminja se čas pouka —- po številu šolskih ur na dan ne, pač pa po številu-šol-skih dni. V soboto ni pouka, kar spet sproži celo vrsto vprašanj, r zvezi z zaposlitvijo učencev v tem času. Razen teh se pojavlja še vrsta drugih vprašanj. Zato je tudi razumljivo, da je sedanji poskus zelo vestno spremljal pedagoški inštitut in da so prosvetni organi previdni in temeljiti pri izdajanju dovoljenj šolam za prehajanje na petdnevni delovni teden. Analiza je sicer pokazala, da učni in vzgojni uspeh v šolah, ki so poskusno uvedle prosto soboto, ni manjši kot na preostalih šolah — v nekaterih primerih je celo večji. Tudi obremenitev učencev na dan ni večja, kot je bila doslej. Pač pa se je izkazalo med drugim, da so v nekaterih šolah komaj zmogli vso predvideno učno snov, če se za spremembo niso do vseh potankosti niso pripravili. Tudi sobota je v nekaterih ozirih še ostala problem glede tega, kako jo obravnavati — ali kot prost dan ali kot dan za razne bolj ali manj »svobodne« dejavnosti učencev. Ti in nekateri drugi problemi postajajo toliko pomembnejši jeseni, ko bo imelo rednega pouka prosto soboto več kot polovica učencev osnovnih šol in tudi nekaj srednjih šol. šole bodo vsekakor morale poskrbeti za varstvo otrok zaposlenih staršev. Prav tako pa bodo poskrbele za to, da bodo ob sobotah organizirali razne svobodne aktivnosti od raznih krožkov do najrazličnejših prireditev. Problem, ki se v zvezi s tem pojavlja, je dvojen. Lahko bi se zgodilo, da bi kje ta dan v prikriti obliki izrabljali za obvezni del pouka, če jih bo čas stiskal. Temu problemu pa se pridružuje drugi: nikjer ni rečeno, da bi morala razne aktivnosti ob sobotah organizirati izključno šola sama: morale bi sodelovati pri tem razne kulturne, telesnovzgoj-ne in druge organizacije, ki se ukvarjajo * mladino. Kaže torej, da šole pri uvajanju proste sobote ne bodo mogle biti prepuščene same sebi in da jim bodo morali stati ob strani vsi, ki se za to zanimajo, to je ne samo prosvetna služba, ampak tudi starši in rame organizacije. J. SVETINA NAROČNIKI DEU NEZGODNO ZAVAROVANI PRI ZAVAROVALNICI SAVA * DH0 MHVAMJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO * »• • '• 9 : • . • •• . • * . ■ «£ " m'. Ponedeljek 13aulija -PO «.**€» e»* • -'.i . «*>«! .A -O*'*-*'- * *.■**■-*• -nV-ArAM*.*'« D E LO UREJA (glavni uradniki. Duian Ban* ko (odgovorni urednik). Jak Koprivc (notranja politika in gospodarstvo) . Božidar Balior (zunanja politika). Sorgoj Voinjak (kultura). Miro Za-krajiok. Matija Dor-maatia (dopisništvo, lokalna kronika) Ev-gon Borgant (šport), Duian Trobio. (centralna redakcija). Ta teden v republiški skupscim Zadnji sep republiškega in proovotnokuHumoga LJUBLJANA. 12. jul. — Re-pAiairt ibor bo v torek nadaljeval prejinji teden prekinjeno sejo. Predvsem mora tresti usklajevalni postopek (lede satana o zdravstvenem aenarovanju prvič zaradi tega. tar je ta zakon sprejel social-noadravstveni zbor v drugačnem besedilu, in drugič zaradi aabteve gospoda rskegm zbora. da se en člen spremeni. Odločati bo moral Se o treh zadevata a področja upravljanja z gozdovi (sklep in priporočilo. osnutek dopolnitve republiškega zakona in predlogi aa spremembo zvesne zakonodaje). Rasen tega naj bi zbor zavari te stališča do aktualnih ekonomskih, poslovnih in organizacijskih problemov jugoslovanskega elektro gospodarstva, kar je gospodarski zbor že storil. Odločiti pa ae bo moral te glede satana o minimalnem osebnem dohodku delavcev. Takoj m tem se bo začela naslednja seja zbora, na kateri pa ata najvažnejša predlog zakona o raziskovalni dejavnosti ter osnutek zpfcona o kulturnih skupnostih. Ba-aan tega imajo na dnevnem redu te 1? točk. Ta ten bo aria, tud.no-evetnokultumega zbora,, ki ima mri drugim Muteniem redu tudi predlog zakona o raziskovalni dejavnosti ter osnutek zakona o kulturnih skupnostih. Med sejami drugih skup Minskih teles naj posebej omenimo sejo skupščinske komisije aa vloge in pritožbe. Obravnavali bodo poročilo o posvetovanjih občinskih pritožbenih organov in nekatere vloge v premoženjskopravnih V. J. Delo IS in njegovih organov Razprava o osnovnih ciljih družbenega razvoja LJUBLJANA. 12. jul. — V tam tednu bosta predvidoma dve seji lavrkiega sveta Slovenije. Obravnavali bodo vrsto aktualnih vprašanj, med katere te posebej sodi gradivo o osnovnih ciljih družbenega plana razvoja nate republike od leta 1971 do 1975. Spodbuda za nadaljnji razvoj , Edvard Kardalj govoril o pripravah no drugi kongres. samoupravljavcav in o njagovom valikom pomonu BEOGRAD, 12. jul. Na petkovi seji asmotipravljalrev Jugoslavije je v razpravi govora etra ZKJ Btraitf Kardelj, ki Je mod dragim dejali »Zdi ae ari, te ao priprava na bi. saj ravno mod pripravami na tangras' lahko dotate mo hi moramo doaaM določano naris rtKer mnenj glede nekaterih temeljnih dilem, pred katerimi stoji rigj nate dnriba. Drugače povedano, ario dobro in koristno bi bilo, te hi v pripravah na kongres dosegli čim večje soglasje in čim širši dogovor, tako te ho tangras čim bolj stvaren in enoten pri sprejemanja osnovnih rešitev. V tej emeri lahko poročila is tetam ih organizacij odigrajo zelo veliko vlogo, saj razkrivajo eri opektnim rasnih problemov, pa tudi različnih mnenj in naziranj v naši samoupravni bazi. zato bi bilo treba delovnim te drugim organizacijam, ki ao pripravile svoja poročila, omogočiti, da jih — 6e telijo — v predkongresni razpravi vnovič redigirajo. tako ds .bomo na koncu dobili koristno gradivo za kasnejše delo. To bi bilo koristno te tembolj, ker ae bodo glavni referati na kongresu vendarle preteteo usmerjali v sintezo, v iskanje rešitev, ne bodo pa mogli v zadostni meri prikazati podobe stanja v družbeni bari te družbeni stvarnosti nasploh. Zato morajo referati predstavljati skupaj s poročili delovnih organizacij organsko celoto.« Kardelj je nadalje dejal. te podpira predlog, naj hi kopgras preložili; to je po njegovem mnenju skoraj nujno potrobilo. Vzroki za preložitev ' kongresa so tehtni r »Seveda hi aa lahko odločili tudi, te ne' prestavimo kongresa, kajti nikoH ni mogoče trditi, da je odMUtev skrajnje -nujna. Menim pa, te mora kongres izpričati a-firmacijo moči družbenega vpliva, ki ga imajo tel sraki nared ta samoupravljavci na naž družbam ram oj. v tam je njegov glavni pomwr. na pa v tam, te aa na njem samo govori, te, aa samo prikazuje stanje te napravlja na deklarativen način. Na kongresu mora nastopiti naž delovni človek — vljsrac, naž delavski kot družbeni faktor te- s progresivnim ta ustvarjalnim pritiskom spodbuditi nadaljnji navoj nato družba. Bras pretiravanja tehta namreč rečemo, te smo štej na zelo tehtni prelomnici ne le v nadaljnjem razvoju samoupravljanja. ampak tudi nate družbe nasploh. Zakaj pri nas se te vedno pojavljajo, tu pa tam pa celo krepijo nekatere sile, ki se postavljajo zoper nadaljnji rasvbj te poglabljanje smeri. 'navoja nate družbe kot samoupravne družbe. Konec' koncev so to najbolj jasno pokarale tendence, ki so prišle na dan v njem 15. Vbtag s pripravi ja-tehko, to he- nrije, vidimo.. v kolikšni meri imamo opraviti a dejanskimi odpori aoper razvoj nate družb« na samoupravnih terarijih.. Zato nastana vprašanje, ali mo. dovolj pripravljeni, tabo te a« ognemo nevarnosti, da M bil tangras samoupravljavcev, če bi ga akltoali aa letošnji november, le te ena med dikkusij-aktart tribunami, U jih Je pri nas ario veliko, osteoma ali aao prepričani, da bo paeohen nekaj tan-skleniti, predlagati te zahtevati. na pa te bo samo star greš diskusija«. Menim, te bo kongres imel svoj pomen samo, te bo ustvarjalno ta konkretno pomagal potekati odgovora na pnrameena dileme v sedanjem trenutku našega druž-razvoja te te bo v delavskega razreda oziroma samoupravljavcev podprl čisto določene in kolikor mogoče konkretne odgovore na te dileme te vprašanja. Kongresno gradivo pripravljajmo v okviru javne razprave > Mislim tudi, te bo kongres samoupravljavcev uspešen samo s pogojem, te bo stremel po nadaljnji kon- kretiaacUi smernic IZ. kongresa Zvrne komunistov Jugoslavije- Oe - pa bodo njegove resolucije zgolj posplošene, če se bo izmikal odgovorom na tiste najvažnejša dBema, ki aa tenaa porajajo.-ob samoupravljanju te nadaljnjem ranvoju nate dru-Bte, tedaj bo pomni kongresa veliko manjši. Zdaj sicer sprejemamo mnogo -resolucij v vseh dru-ibenih organizacijah in forumih. Za te resolucije pa je često značilno, te se — ko bi morali z njimi konkretno odgovoriti na posamema bistvena vprašanja, ah katerih vznikajo tehtne dileme — tem dilemam kratko malo oraejo, zato kar poprej niso dosegli uetramUh sporazumov glede nekaterih bistvenih rešitev. In tedaj se seveda nujno zgodi, te te resolucije kritiairajo tisti, ki jhn je zelo veliko do tega, te bi našli konkretne odgovore na te dileme. Zato je čedalje pogosteje slišati očitke, te ao nate diskusije posplošene itd. Menim, te kongres samoupravljavcev ne sme iti po tej poti — te manj kot katerikoli drug1— to pa ravno zato, ker je to kongres samoupravljavcev , ki naj da jasno isoblikovan akcijski program za majanje nekaterih perečih problemov v razvoju- nate dražbe. Pri tem si seve ne utvarjam, da bo kongres, tudi te bi ga odložili ra dlje časa, lahko odgovoril na vsa vprašanja. Prav tako ne mislim, da kongres, tudi te hi ga sklica- I I I I | 1 " * 4 j j m iJ H I 4 « fiHk t ! i i pSSsSHSHSs-S ■ V v * • ... Plameni so naznanili nasilje Danes mineva petdeset lett kar so fašisti požgali slovenski dom v Trstu Bolj pogosti obiskovalci Trsta prav gotovo poznajo hotel »Regino« na začetku Via Filni, nekaj deset korakov od trga, v katerega se izteka »ljubljanska vpadnica« Via Fabio Severo. Malokdo pa najbrž ve. da je tod stalo na začetku stoletja središče slovenskega narodnostnega življenja, slovenski narodni dom, m da mineva 13. julija natanko petdeset let. odkar so ga fašisti požgali in s tem napovedali uničevalni boj proti .Slovencem. Minilo je 34 let, preden so Slovenci v Italiji spet dobili sicer na- periferijo potisnjeno središče slovenskega narodnostnega življenja — slovenski kulturni dom. Se vedno pa niso odpravljene vse posledice v fašističnem obdobju uzakonjenega in uveljavljenega Šovinizma in narodnostnega zatiranja, ki so ga napovedali plameni pred natančno petdesetimi leti. Odbor ra manost, kulturo te prosveto bo na seji razpravo posvetil dvema zakonskima osnutkoma — o kulturnih skupnostih in o stalnih sredstvih SB Slovenije za financiranje kulturnih dejavnosti. Obravnavali bodo tudi predlog ratana o poklicnem taobraSevanju, predlog m iste jo rahnne o gledališki dejavnosti ter amandmaje k predlogu vstane o raziskovalni dej—nostl Odbor ae bo seznanil a programom dela proteine SR Slovenije ter z osnutkom -satana o ustanovitvi višja šola aa organizacijo dela, ki g _ Občina Kranj. Na skupni seji boste odbor odbor za ta notranjo a sejo obrit odborov, ki je Mia preložena. Na aaji komiteja za turi-nem pa bodo napravljali o delu Turistične sram Slovenija v mtautan letu, probleme-tibš mndamteerlje te rekonstrukcije cest L. n. te HI. rada, o evlžanlnodetotkadavč- V poslopju Narodnega doma. Id ga po nazivu hotela v njem poznamo tudi kot »Balkan«, je delovalo Dramatično društvo, predhodnik današnjega Slovenskega gledališča, Slavljanska čitalnica z bogato staro knjižnico. Glasbena matica, prav tako predhodnik današnje Glasbene matice, edine tovrstne slovenske kulturne ustanove v Italiji. Planinsko društvo. Študentsko društvo »Balkan«, ter Delavsko podporno društvo. V njem so bili tudi sedež Tržaške posojilnice ta hranilnice, razne druge pisarne. botri ter restavracija 'to kavarna, zbirališče tržaških Slovencev. Z eno besedb: Narodni dom je bilo z vsestransko dejavnostjo izpolnjeno središče tržaških Slovencev. Zato je bil tudi prva etapa na uničevalnem pohodu črnosrajčnikov, U so pod varstvom osiroma colo s podporo vojske in policije v kratkem času uničili še druge slovenske in hrvaške ustanove na Tržaškem Tržaški skvadristi so vzeli sa neposreden povod - požiga Narodnega doma Incident msd domačim prebivalstvom to 'italijanskimi mornarji v Splitu. Posebna mednarodna komisija je ugotovila, da so MU ra incident krivi častniki Italijanske vojne ladje »PugUa«. Tržaški nantenaMsH ta fašisti to s njimi tržaški tisk. pa ao tevjaU energične represalije ra spUtahe do-Zborovanje pred tr- Dalo. v poriv: »Oto ra zob ra zob«. Poriv so takoj aetem jte “č*H uresničevati. Demonstranti ao »- \» • *- obkolili Narodni dom z vseh strani. N« sosednji hiši je počila petarda (za katero so fašistični Usti kasneje trdili, da je bila iz Narodnega doma vržena bomba), kar je bU znak n napad. Kraljevske straže, razpostavljene o-krog doma. so začele streljati proti poslopju, fašisti ps so Iz bližnje vojašnice na O berdanovem trgu -pripeljali sode bencina, vdrli v dom te ga zažgali..-Dom je. zagorel, gasilcem p« niso dovolili gasiti; lahko so le preprečevali razširitev, požara na sosednja poslopja. Požar ni povzročil velike materialne škode, temveč tudi nikdar ni Jtočno ugotovljeno, število človeških žrtev, ker je bilo v hotelu precej tujih gostov. Ugotovljena je te smrt lekarnarja Huga Robleka. U je skupaj s hčerko skočil a drugega nadstropja goratega h» tela. Policija je aretirala vira’ moške, .ki jim je uspelo pobegniti is goratega hotela, češ. da so streljali in metali bombe na demonstrante, časniki ao naslednji dan med drugim pisali, te ao nažH. v domu cel arzenal orožja, da bi tako »opravičili« požig. Ugledni tržaški zgoc$ovtaar Cario Schiffrer pa omenja v svojem članku Fasriati e miUtari neti" teesndte dri Balkan (revija Triesta 1963) izjavo enega izmed, tržaških skvadristov, u 'ra Je asprt sandi, drugih krivičnih . dejanj hvalil pred pa Id ta trinajst let po požigu, da Je na dan požiga Narodnega doma najel aobo v hotelu ta«te je AJs opravil kovčke s bombeml bi posode z Pobudnik požiga, fašistični zločinec Francesco Ciunta.je leta 1927 v članku »Fašizem v Julijski krajini« sam razkril vso resnico. »Iz slovanskega te rdečega Trsta je morala vzplamteti komunistična vstaja; toda nasprotno, iz Trata, očiščenega s želez-jem te ognjem, je začela nacionalna epopeja fašizma ... Dne 12. julija zvečer smo biti v svojem brlogu, v Vis del Foszo Blanco, v središču starega mesta. Tedaj smo se odločili ra akcijo. Cilj? Instinkt nas je povedel, te smo stekli v smeri »Balkana«. To je bilo ogromno poslopje pred niškimi kasarnami na trgu Oberdan. Poslopje smo obkolili, medtem ko so nekateri od naših poskušali s katapulti razbiti močna vrata ip okna. Po eni uri je požar zajel močno poslopje, ki je postalo goreča grmada, v 'kateri sta bila uničena zaseda te grožnja. Potem pa smo pred* pogoriščem defilirali z olajšano' dušo in z lahkim dihom, kot da smo se rešili težke more.« Dr. Lavo Čermelj omenja v svoji knjigi »Slovenci in Hrvatje pod Italijo« knjigo urednika fašističnega glasila »H popolo dl Trieste« »Fašizem Julijske krajine od njegovih začetkov do pohote na Stel«.(lete 1932), M na naslovni strani prikazuje goreči Narodni dom ta ocenjuje požig kot mojstrsko delo fašistična akrije-- Potem ao aločincl požgali te nadejali slovenske prosvetne domove pri sv. Ivanu, v Barkovljah, e Rojanu ta Vri sv. Jakobu; napadli so tiskarne te uredništva slovenskih listov to 12. decembra 1990 nadejali tiskarno »Edinosti«;- ukinili so vse slovenske te hrvatake časopise te revije; aafieu poitelijančevstl krajema tairaar poitalijančili ao 115.000 rodbinskih imam s dakratem žt. 1795 ao prepovedati uporaoo slovenščino na aodHžžlh. mesec dni kasneje pa ate s novim dekretom izginili slovenščina ta brvažči-un qb sn osnovnih dn vssti slovenskih srednjih In stro- kovnih šolah.. HO slovenskih in hrvatakih _________ učiteljev so odpustiti sli pra- aRHriSKfi/A' -• šh; *»***-'•. "-t-: ' gnali v notranjost Italije; a ukazom ministra za notranje zadeve ao 19. julija 1927 razpustili vsa slovenska prosvetna društva ta mplenili njihovo premoženje, satom tudi gospodarske ustanove te gospodarske organizacije; začelo se je sistematično preganjanje in zapiranje zavednega prebivalstva, ki je doseglo svoj vitek s procesi pred posebnimi sodišči. Uvod v to stopnjevano tragedijo pa j« Ml prav požig Narodnega doma. Prižgala se je bakla kot znak za začetek dvajset let trajajočega nasilja nad slovenskim človekom. Hkrati pe je bila prižgana tudi bakla upora, ki se je naposled razplamtel v enotnem narodnoosvobodilnem boju. Prav letos je minilo 25 let. odkar je bil boj dobojevan. Kljub temu. te je minilo že četrt stoletja, pa Slovencem v Italiji te zdaleč ni bila ponravljena krivica, ki jo je zadri fašizem v dvajsetih letih svoje vladavine. Slovenci imajo sicer svoj veličastni kulturni dom, toda v njem delujoče slovensko gledališče, dedič Dramatičnega društva, je te vedno zapostavljeno ta uživa minimalno državno podporo. Tudi ostale slovenske organizacije, ki jim kulturni dom npdi gostoljubje, žive z minimalnimi podporami države ta lokalnih oblasti sli brez njih. Slovenci Imajo Žo* le v slovenskem Jeziku, vendar že vodno niso enakopravne s šolami s italijanskim učnim jezikom. Za vrnitev slovenskega priimka so potrebno mpletene birokratsko procedure. Nekdaj anatemi-ran slovenski jezik te vedno ni porazni rehabilitiran v Jav-nsm življenju. Zato 89 obletnica požiga loma laaraneva v i ra kljub ugodnemu asračju to povsem spremenjenim razmeram pon počari popravljajo krivice tragičnega obdobja, kt ga Je ria- li ▼ novembru lotos, no M anogei povedati ničesar ▼ tem smislu, kakor sem - govoril. Toda prav zato, ker ao dosedanje priprave potekale i —nsrrsim dobro, nam po mojem občutku- te priprave kažejo, te M Mio dobro ra. končne, če M te naprej tako potekale.« V avesi z pripravljanjem referatov ra kongres je Kardelj menil, te v njih ni mogoče razkladati samo osebnih mnenj referentov te da el je treba prizadevati, da bodo glavni referati proizvod te oint era vseh priprav na kongres. To so pravi, da je treba imeti tudi dovolj časa, da M se lahko neposredno posvetovali s samoupravno bazo. Kardelj je tudi menil, da se Je glede nekaterih problemov treba posvetovati ta se truditi, te M dosegli načelen dogovor, tudi s tsstreonimi faktorji v republikah — ' s - republiškimi sindikati, Zvezo komunistov itd. — kakor tudi s drugimi odgovornimiv družbenimi organi ta telesi. »Pri tem pa ti je aerate treba priasrtevati, da ra vos te priprave ta posvetovanja razvijajo v okviru javne naprave, ne pa da so zaprte. Toda ra vse to ja treba časa. Mi pa bomo, kakor je mano, v. septembru, oktobru in novembru letos sredi glavnih naprav o vrati bistvedih problemov nadaljnjega rasvoja nate dežele. Tako M Ml kongres prav v tei, ko to ne bo mogoče izdelati predlogov za konkretne rešitve. Ce M odložili kongres m nekaj mase-cev, tedaj M po mojem koopes lahko bolj konkretno odgovoril na nekatere pereče probleme naše družbe. To seveda ne velja sa ras vprašanja v enaki meri, marveč ra tiste dilem«, ki se porajajo ob Motrenih vprašanjih nadaljnjega razvoja družbeno-ekonomekih odnosov in ekonomskih odnosov v ožjem smislu kakor tudi nekaterih vidikih našega družbenega stoterna, ki •o s tem povešeni.« Narodni dom. Fažtotl ao ukinjali pravice po hitrem po* stopim, postopek popravite-nja krivice v demokratični državi pa je izredno nočsaan. IGOR GRUDRN - v.\ Resolucija o agrarni politiki Ifepravljali bodo tudi o osnutku poročila za prvo konfaranco ZKJ . ___ * i BEOGRAD, U. julija (Tanjug). — V Beograou bo 14. ju. iija deseta seja predsedstva ZKJ. Predsedstvu bodo predlagati. naj na tej seji naprav, ija o osnutku poročila ra prvo konferenco ZKJ te osnutku resolucije o raavoju socia. 1 jetičnih odnosov v kmetijstvu te na vam tar o nalogah ZKJ. Uvodoma naj M govoril o osnutku poročila o delu predsedstva ZKJ pri uresničevanju sklepov IX. kongresa član iaiiršnega biroja radii Hodža, osnutek resolucije o ranvoju socialističnih odnosov v km«, tijstvu te na vasi ter nalogah ZKJ pa naj bi pojasnil član izvršnega biroja Števen Do-ronjski. Deseta raja predsed stva pravzaprav sodi med na posredne priprave ra prvo konferenco ZKJ v drugi polovici oktobra. Po razpravah na tej seji bodo osnutek poročila o dete predsedstva po. steli udeležencem prva konference ZKJ. Osnutek resolucije, ki obra. vaava vse, kar je naša družba naredila rak področju agrarne politike, ter naloge ZK, je re. zultat Qh«rwn» večmesečnih posvetovanj v komisiji predsedstva ZKJ ra agrarno politiko te v is vršnem biroju. Ta dokument ao pripravljati Ste. Vilni forumi in ocgsntoacije ZKJ, strokovnjaki ta drugi, ki ra ukvarjajo s kmetijstvom te a problemi .na vati. Besedilo osnutka resolucije ao ae. stavili po ekom) dvrietai vos. stranski napravi o terah »Agrarna politika te naloge ZKJ«, kjer so navedena številna mnenja, predlo« te napotki. Tudi ta dokument bodo po. tisti po deseti seji predsedstva skupaj m novimi predlogi, to« tiKžjioti besedilo. UDELEŽENCI RAZISKOVALNEGA TABORA v Cerknici so se seznanili tudi s uporabo mrežice ra plankton. »Sva dobro »jeli?« je radovedna mlada raziskovalka. Foto: A. Lucu Red v naši sončni hiši Najnovejše: začelo še je letošnjo veliko turistično preseljevanje LJUBLJANA, 19. jul. Zdaj je vsak dan počitniški. Pol ljudi je na morju in v hribih, druga polovica jih dela te tako podpira vse štiri ogle naše skupne vroče poletne hite. Ko se prva polovica vrne domov, gre druga oa oddih. Tako je tudi ▼ teh sončnih časih zmeraj red, čeprav se nam zdi kar nekako nelogično, da je pod tem nebom še kdo, ki je ostal doma. Akcija planincev na Pohorju PESEK, 12. jul. — dani planinskega, gasilskaga te tii-rtotičnaga društva te Lovrenca so danes tevedti prostovoljno skrilo ra urejanj« območja Planinke. Začeti ao « očiščevalnimi dati na Obrežju novega planinskega jrae-» sredi Pohorja, ki ga je uredil goadnl Obrat. S prostovoljnim dekan bodo nadaljevali tudi v prtoodnjta prostih dneh, da bi tako prtepe-vall k ureditvi nove naravne rahtadvoati osrednjih pohor-akta vrhov, ... D,V. Toda sanja, til že nimajo dopusta, so »naredili« soboto te nedeljo. Za te Slovence vrija: dva dni dopusta ra pet dni dete. Receptorka v motelu Kompas ▼ Kranjski gori Betka Ravhekar je rekla: »Ce bo šlo tako naprej, kot se je danes začelo, potlej bo zorne dopust tele oktobra. Letos je v turizmu spočetka bolj slabo kazalo. Danes pa je pri nas povodenj- Cesta od Podkorena sem je ena sama nepretrgana vrsta avtomobilov. Sami Nemci ao na cesti, ne vem, ali so se pri njih zdaj začele počitnice, ati kaj?« Na Vršiču je danes in vče-1 raj sonce in te enkrat sonce. To je poglavitna značilnost. Poštarska koča, postavljena na, sam vrh Vršiča 1725 metrov visoko, je polna. Sedemintrideset postelj ima, toda v njej stanuje zdaj 50 gostov. To pove vse. Na tratah ob koči ao čee noč «i ralu čudne hoče (če človek od daleč gleda). Kamor koli pogledaš, povsod m sončijo ljudje. Vršička nedelja je topla. Termometer v senci kato 25 stopinj' Ceteijs, N« pteau pod Prisoj-tekom ao smučarji. Pravzaprav je oskrbnica Poštarske koče Ivanka Pavlič zjutraj videla tam tri smučarje. Drugače pa sneg te bogve kako prida. Nebo preveč greje. , Na drugem koncu hribovite Slovenije je tudi tako, da hodijo ženske, možje in otroci v strmino tekat sveži zrak. Zadnja dva dneva ae je z vzpenjačo odpeljalo na Pohorje približno 1700 ljudi. V dolino pa so šli peš, brez žice. O Bledu pravzaprav sploh te treba togubljati besed. Počitnikarjev je, kolikor jih hočeš. Posebnost je nemara ramo to, da so jezerski kot domala zasedli italijanski gostje. »Kopalci so posuti ob jezeru tako nagosto, da komajda lahko to najdeš prostor za ležanje«, je dejal receptor v hotelu Toplice Mirko Rirnaha-ri. Njegov priimek, kot vidite, te slovenski. Doma je iz krajev ob madžarski meji blizu Lendave. Ampak lahko rečemo, da ja gorenjski človek. Dvanajst tet te dete ▼ Toplicah. Ce se spomnimo, ds sta danes na Bledu veslaško tekmovanje in plesni turnir, potem je vsaj po tej plati jasno, da j« sa goste te poskrbljeno. V Žuetemi pri Kopru je v nedeljo opoldne pihljal lahen vetrič, ravno pravšen, da prijetno hladi človeka, ki oe Receptorka v Žusteminem hotelu Zmaga Kos sodi, da je na tem koncu med gosti največ Angležev. Imeli smo občutek, da je vesela, ker se je začel turistični čas naglo pomikati proti svojemu središču. »Letos ne bo z mojim dopustom nič«, je povedala. »Sezona je. pač sezona. Pozimi bom šta na oddih.« Očitno se je pravi turistični vdor začel šele zdaj, in mogoče celo danes, ako sklepamo po stanju v ankaranskem hotelu Adria. Receptorka . je ob poldrugi popoldanski uri komajda utegnil« reči, da ima polne roke del« in da so pravkar stopile v hotel skupine iz Avstrije, Švice in ZDA. In potem ni mogla nič več govoriti, ker so tujci terjati svoje. Enake reči se prejkone godijo v vseh turističnih središčih na naši obali. Se pred kratkim smo lahko ugotavljali, da hoteti niso polni, ker gostov ni toliko, kot smo pisati v načrtih. To pomeni, da je Ml tudi devizni potoček Zrio' plitek. Mogbče nas %odo čez čas do kraja potolažili podatki, da smo izpolnili letošnji ' turistični -načrt . Ampak adaj se še nič ne ve. Ravnokar ao sporočili, da se js največja letošnja turistična selitev na Jadran že sačela. Na tisoče avtomobilov s turisti iz zahodnoevropskih držav drvi proti Reki, proti Dalmaciji in Črnogorskemu Primorju. Dvainpetdeset vlakov, kolikor jih je včeraj pripeljalo na reško železniško postajo, je bilo dobesedno natlačenih s potniki. Ladje, ki dvigajo sidra na Reki in plovejo proti Cresu, Lošinju in Rabu, ■ so prav tako polne. Trajekti vozijo brez oddiha. Bližnji turistični prihodno. sti dobro kaže, če gledamo nanjo samo skozi podnebje. Vremenska napoved je namreč takale: »V vseh krajih Jugoslavije bo še naprej sončno in toplo vreme. Na severu bo najvišja dnevna tempera, tura od 28 do 30 stopinj, na jugu do 35 stopinj Celzija.« P. ŽAGAR NOVOST! Smako naravna (imonaua dovolj soka In mnogo . -i r * 1 •* **#&>.&* c vitaminov proizvaja: VITAL t kombinat ŽALEC Sledili m jim hrošči, prinzi! Sejemska gneča Avtomobilski sejem v Ljubljani je bil živahen LJUBLJANA, 12. jul. Poljanska cesta v Ljubljani vsako nedeljsko dopoldne zaživi; od vojašnice Maršala Tita pa vse tja do velikega prostora pred klavnico, še posebno, če je nebo jasno in če sonce močno pripeka. Danes je bilo že tako. Sto in še enkrat toliko »jeklenih konjičkov« je čakalo na novega lastnika. Med vso to poplavo rabljene avtomobilske pločevine in motorjev so danes kupci ime-li kaj zbirati. Prav vsak je lahko prišel na svoj račun. Nekakšno sorazmerje je vladalo med avtomobili na današnjem sejemskem dnevu, lahko bi rekli da je bilo pol avtomobilov z višjimi kube-turami in pol z nižjimi. Fičkov je še vedno največ Oči, »lačne« hitrih in boljših avtomobilov, pa so se »pa-■le« predvsem na dveh šport, nih odprtih avtomobilih — MG. Precej je bilo peugeotov 401, tudi nekaj žab ter oplov. vzeto, približno tako, kot če M cvrčečega odojka pridno pohval a pivom, ati kakor ae to že dete. škode ... Kaj pa cena? Kot navadno! Mnogi cene zamolčijo. Verjetno ae je še najbolj ■našel prodajalec trinajst let starega DKW juniorja, ko je na listek napisal poleg 150.000 prevoženih kilometrov še, da je cena njegovemu avtu — ze. lo zanimiva. Mariborski dopisnik pa nam je sporočil, da je bil današnji sejem v obdravskem mestu veliko bolje obiskan kot teden dni poprej. Nato nam še piše da je bila današnja kupčija slaba ter da so imeli kupci na voljo več zelo starih avtomobilov in pripominja, da se bo sejem v taki obliki kot je zdaj, kmalu sprevrgel v — razstavo sta. rih avtomobilov. Razen tega pa se kupci'jezijo na lastnike, ki ne izobesijo listkov s ceno avtomobila. V..GASAR, B. ČERIN y ■ UGODEN NAKUP PO NIZKIH CENAH OD 10. 7. •»1 f ULJ*** UM , - ni NOTRANJA POLITIKA-IN 'GOSPODARSTVO ORLO ★ <*> I • Delovni človek Nojakt Gorn]i Jadran zalama ledi alpaki avat v Slovani]* Ibdotno kot ao m pred tremi leti lotili izdelave tu-riatičnea& projekta Juini P^d knSkim začeli e delom za Gornji Jadrna« Tako bo kmalu vas Jadran, aka obala, s njo pa tudi precej Urok paa zaledja, karta svoj načrt, ki ji bo določal turistični razvoj v prihodnje. Projekt Gornji Jadran bo zajemal tudi dobršen del Slovenije. Razen samega 'obalnega pasu .Ja vanj vključeno širše kratko področje ter na severu alpski svet; vsega skupaj kar 13 občim Koper, Izola, Piran, Sežana, Postojna Ilirska Bistrica, Cerknica, Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin, Radovljica, Ja«shira in Tržič. Za področje vseh teb občin akiopaj a brvatsldmi bodo airtii domači -kr tuji strokovnjaki isdelali . temeljito proučeno žtudijo, ki. bo pokazala, kakžtie so optimalna možnosti za razvoj turizma. Odkrila bo tudi pot, po , kateri naj bi posamezna območja najhitreje in najučinkoviteje dosegla predvidene dlje. Prav zato bo brez dvoma predstavljata pomembno gradivo, od katerega bodo imele bržkone naj večjo korist prav občina. Od sodelovanja strokovnjakov si za zdaj ža posebno veliko obetajo v Strunjanu in Bohinju ki «o ju uvrstili med 12 turističnih centrov Gornjega Jadrana, sa katere bodo .izdelali podrobnejše načrte. Vendar pa a določitvijo teh dveh Se niso zaprli vrata drugim krajam, saj bodo nekatera skulali vključiti v program ža kasna- Staleri vir pritiska na proračuna Tretji tektor tovora fcafla-•dje, e kateri se sicer Mri-njamp, vdrta* pa ee pri oceni malikujemo, Ja tako Mamo** na apložna potrošnja. Dejstvo ja, da aa sedaj an enkrat la na vsak področjih apložna potrožnja financira pvedvaam aa proračunski način, večinoma s pradpiaapknt stalnimi ievori financiranja rt poaa. masna obiibe aptašnepotroš-nje. > ao tudi vsi tt dvori stalnega pritiska na poveča vaaje Obdavčevanja gospodar-aldb organiaaoij. na napenjanja proračunov, od republiškega do občinskih proračunov. Kislim, da Je popolnoma jalovo upanje, da as bomo Mb na področju vložne pobožajo rešili preprosto a njenim omejevanjem. Osnovna, stvar Je, da postavimo delovnega človeka v de vn organizaciji v tako situacijo, da bo on odločal o svojih pravicah v skladu a sredstvi, Id jih ustvarja, da se bo aevedal, koliko sredstev lahko porabi in kateri obliki splošne potrožnja- bo dal v OHDSIm UH •Rvo* da praviloma povečevanju sredstev, kar ai Jo nemogoča miaUti, da bi ae katerakoli od obUk apložna potrožnja ■»nJŽevala, kar jo vendarle vaška prilagojena uapoeablja-nju . menja, delovne spodobnosti in kulture dolovnage človeka. Beto mislim, da bi Mio potrebno pokesati tudi na ko amer ▼ naših aekljačkfc ali i gleda tega, kje je tudi treba savnah Maora inflacije. Vm te elemente ja treba ža padaj i-ei pred ker j|gRm£4& tšhb v sveaS kgt Srečanje dolenjske mladine BOBNA, M. julija. Denes dopoldne se je na zračenju pod mirenskim gradom tbn-la dolenjska mladina. Namen srečanja je skupno pramova. nje 25. obletnice osvoboditve M ' epanoevanje dolenjske mtadine. Srečanje je organist-rala občinska konferenca ZU Trebnje in mladinski aktiv na MirnL Dopoldne ao pripravili dalj Si kulturni program, na katerem ao nastopih folklorni doupini kulturno - prosvetnega društva Oton 2upenčič is Vinice, mla. jmojjt. pm gptoto pd bo treba najti reditve, kako rt-gotoviti proizvodnjo v tistih podjetjih, ki so vena na M objekta rdngU aiadal š. ki na bodo pomenila generalne ga obdavčenja celotnega gospodarstva in aoževanja ma- la in njegovega povezovanja. V tem leži tudi eden od pogojev aa to. da inflaeijake pojave Mnenj Sajetno in zagotavljamo hkrati tudi intenzivnejši in hitrejši gospodarski razvoj ter hitrejšo rast gospodarstva, kot sa ta uze-anlčnfe drugod. Manj pšenica NOVI SAD, 12. jul. —v V Slavoniji in Vojvodini se je pričela žetev pšenice, Id ▼ primerjavi a lanskim letom kasni m 15 dni. Kmetijski strokovnjaki pradvidevajo, da bo letošnji pridelek pšenice M do 15 odstotkov manjši od lanskega.. Na kmetijskih čakujejo, da bodo pridelali na haktar okoli 4» oentov pžartoa. R.O. Domači eulfatni ŠIBAK, 12. julije (Tanjug). Kemične industrija »Rado-njas iz Siska bo v kratkem dala na tršiSče prva količine itomaAinp OOOMO* ta, namenjenega - gradbeništvu. To vrsto cementa proizvajajo skoraj v vaab raori-tih državah po svetu. Tehnološki p*«** rt. proMvmkBjo so delo skupine strokovnjakov te tovarna, kj ap aodešo vali s institutom m gradbeništvo v Zagrebu. Po njihovih ooenab je v bližini Siska dovolj surovin rt proizvodnjo 500.000 ton cementa letno. Nova tovarna, k* Je aačela obratovati pred kratkim, na-, marava ža nadalje raaširiti vrsto svojih proizvodov; hrta. tavali bodo pt advaam raans »Aida« v Celju CELJE, 12. julija — ▼ Okvi-ra prireditev m praznik celjske občine je sinoči gostoval na Športnem prostoru v celjskem mestnem parku ansambel ljubljanske Opere a Verdijevo Aido. Predstava pod vodstvom dirigenta Boga Leskovica z -Vando Gerlovič k Arduinom Zamarorn v glavnih vlogah je odlično uspela. Okoli 2.500 obizkoval-cev je sprejelo člana ljubljanske Opere s velikim navdušenjem. Zkto lahko pričakujemo, da je prav to gostovanje odprlo vrata ponovnim grtjzkim poletnim kulturnim Ozemlje, ki ga pokriva projekt Gornji Jadran, meri 19.500 kvadratnih kilometrov, torej1 le za malenkost manj kot vsa Slovenija. Na njem je sedaj okoli 220.000 turističnih ležiSč, o■ -SHSS^SK^- •;. f t! 7 ■■•'•• - .-• ■ /“ V ■:' ••• v=- oklvriJ« Kandidati naj .' planin* Thya-ndotoiaM naetoana praim poAJtJo a*.«i)MM' m »y*»o Kop«, p. p, m ,*■***» bo aafcljuAaa tii]in «m PotujoCi; *»lnjjo*i: r - ’• ■' '? .;. 4,- -J i* ' V«!': W pomagaj ealajo«!: diploamt- drtev tor Popib to,t potMdrijok, 13. Julij* 1*70, ob 17.. Url no pokopoluteTlinmi Dežurne službe objnTljn mw RAZGLAS F«#nto dr—«n pofcodnte bo-r tank, Mijakj« 1970, ob 1«jM kjprc« pOkapeme* ▼ Dmrljoli Oop— letin* * '■ ••. •, • ', ŽnlujoOl: .... . . j 'v;v v~ Rnttm b e I o n i t Ordinat, 7/*h AJfl&ArTii rute!« »MEHANOTEHNIKA« Izola •: • *v >: *■* . V .-"'j c & ••. • * }. »-‘/.-V* A«:? ' *»- Sr-SS; b'***e«»»Tt -4/» 'K-SJ&a >V- :* 1 ' CfBUrtjii In aodbbM v*: .»■<•?£* nv.i^-V .,v •** *d •si**- A»s-j ®.r. ?* x»* ‘.‘M! ID E A L • " razpisuje proato delovno mesto SEKRETARJA ZVEZE ZA TELESNO KULTURO SLOVENIJE * »v v-- «*>* «... POGOJI: . visoka. al\ -višja izobrazba s najmanj 5-letnim celom v organizacijah za telesno kulturo ali srednja izobrazba z najmanj 10-letnim delom v organizacijah za telesno kulturo .. . znanje vsaj enega tujega jezite \ 7afeJefaa Ja usposobljenost za opravljanje upravnih poslov, osebni dohodki po dogovoru. Nastop takoj , v> ali po dogovoru. Prijav« z dokazili o izobrazbi in znanju tujega jezika ter življenjepisom s obširnejšimi podatki o delu v organizacijah za teleeno kulturo, pošljite-do 30. julija 1*10 Zveni za tatasno kulturo Slovenije. ljubljena. Celovite 38. 8867 • Ne kvari tkanine - podnožja ja blaičafca V- • Ragulacija tamparatura za v^a vrsta tkanin • Električna vrvica ja prilagojena za dalo a lavo in dosno roko. j ~ % p ' '• .* -'••v /. w* t * * ^a..v ■ «■ !*.•/ '.Mil t»t#.av. % INVESTICIJSKI BIROJI TRBOVLJE Odbor za kadrovsko politiko, Bobniš* djlovna razmerja in ofRMtiaaeijo dela OB VSAKEM ČASU ZA VSAKO PRILOŽNOST Štipendije JUGOSLOVENSKI AIROTRAN8FORT umiuu, Tlteva »a/1 aprajma takoj: a) usluftenča štipendija n*d&kulteti za naravoslovja In tstasolo-* gijo (matematično fizična smer). 4 štipendije na ekonomeki fakulteti ’t — 1 štipendija za finančno smer ! I štipendija za analitično amer .; 4 3 štipendiji za splošno kotnerCialno sraer _.T '.štipendij na fakulteti za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo j > • • _ ' «■£ r štipendijo aa prometno amer (S. ak 4. ima.) — 3 štipendije za arhitekturo — 3 štipendije za gradbeno smer "*• 2 štipendiji na*elektrotehnični fakultet« (šMi tok) 1 štipendija na 'pravni fakulteti (po mošnnaM tretji letnik) 5 učnih mest za vajence: strokovno* — orodjar 8 učnih mest za vajence; strokovnost — orodni ^kljuCavnjCan ..j 'v 6“učnih mest za vajence; strokovnost — kovinostrugar. Za.razpisane štipendije imajo prednom kandidati is Revirjev. Prošpje sprejemamo do 30. avgusta na naslov: Odbor aa kadrovsko politiko, Izobraževanje, v delovna razmetja in organi seri Jo dela pri INVESTICIJSKIH BIROJIH TRBOVLJE. GInmeMJMrg 1«, Trbovlje. 0M4 U studentskT domovi LJUBLJANA, VEČNA POT 31 ■ . . ....... razpisuje prosto, delovno mesto .1. vodjo analitsko-finančnoga sektorja objavlja prosta delovna mesta sa: 2. dva klinika ». tri KV Mavce (ataat, UJtenite, klepar) Polec splošnih, a aakonom predpisanih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. diplomiran ekonomist ali višja izobrazb« ekonomske smeri (bilanciit), praksa zaželena. Poskusno delo 4 mesece pod 3. KV delavec lesne ali kovinske itioke in praksa pri opravljanju hi iraških dal, kurjač nizkotlačnih kotlov pod 3. KV delavec. Poleg prijave naj kandidati piiloiijo še potrdilo p strokovni izobrazbi, zaposlitvah, potrdilo d nekaznovanju in da mso v kazenskem postopku. Prijave pošljite komisiji za razpis delovnih mest Študentski domovi Ljubljana, Večna pot 31. Rupli velja do 1. septembra 1970, če delovno mesto, ne bo zasedeno pa do aasadbe delovnega msats. podjetja Domžale razpisuje ' ddma mesta za: STROJNIKA gradbenih strojev (KV delavec a šoferskim ispitom P ali C kategorije) ' $emiko Stanovanje sa-gOtbvljeno. ŠOFERJA kamiona '• iliAegih prevoznih sredstev (KV delavec a šofer-' -skica izpitem C ali B kategorije) Pzijave pošljite na naslov Korminalno podjetje Pom-žale. Ljubljanska cesta It. 65. 8607 * jb» _________ ucwj5uJ/£; 1 : Dolenjska cesta 20 razsuje- r.;,- ;; 2 DELOVNI MESTI. UČITELJEV za nedoločen Cas v varstvenih oddelkih PB učencev, nastop 1. sep teaabra'M70 - - --v 3 DELOVNI MES-fl SNAŽILK MEBLO b) kategorija .žbfer D-E kategorija, 5 let prakze na tovornjaku aH avtobusu. Javite se osebno JAT, Titova 30/1 v roku Idi. 667* .i, PWJSmW J»4praV: tilniku šele. Prijave pošljite do 32. ju-Bja 1970 6587 INDUSTRIJA »14. OKTOBAR« -KRUŠEVAC PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA, LINHARTOVA 25 eprejme t redno delovno nuaneeje: ADMINISTRATORKO s končano ekonomsko srednjo ah administrativno šolo in VODJO SKLADIŠČA REZERVNIH DELOV , strojni tehnik ali visoko kvalificirani trgovski delavsc kovinske, stroke. Nastop služba mogoč takoj ali po dogovora. Ponudba pošljite aa gornji naslov v M) dneh pa tej objavi. 6806 V šestdesetem letu starosti naše ljube VODOVOD MENGEŠ KOMUNALNO pbDJETJE nabavni službi ih imate aa to uatraahe podoje. NE ODLAŠAJTE š' RijSR). ANALITIK NABAVNEGA TRGA NAj Br~............. * sistematično proučeval trg nabave preučeval dobavitelje materialov a- vodil ustremo evidenco o dosedanjih- m' novih materialih anaharak obrane- ped sike in dajal predloge aa *oij-šo organizacijo nabava itd. ' ■ ' ■» -• ■ Za zasedbo tega delovnega meets morate imeti;, najmanj višješolsko izobrazbo zaželena praksa v nabavni službi ■Hrtu otanjs irsgs rujspi jemka ---- K zadnjemu počitku jo bomo spremili v torek, 14. julija 1970, ob 14-45 iz Janezove mrilžke vežice ... . . • ‘ " na Žalah Žalujoči: mož Jože,-Merka Darinka, ata Marte, bratje, ta druga sorodstva žalujoči: ače Jaše, aestra Cilka a Venca hvaležno odklanjamo v korist Sklada lačnih otrok .y Ljubljana, 13. Julija 1970 Ljubljana, 12. julija 1970 . -T Stanovanje P°jl°g°^ . Pismene prijave s oearJmim prepieozn-dipl osne pošljite na naslov »MEBLO« Nova Gorica, do 30. julija 1970. „ Za izgradnjo ] ■> \ i-splošne bolnišnice v Mariboru * so darovali: Solo«o» bolnica Gorica. Šempeter pn Gorici din SOO' utoisve ranča aa zrob pokaj- prim. dr. tm.w Slokana, darilna oona » nadnoaU S7 din Erika Pon«!«. admriUtea Radenci namnlo »a« aa grob pnm- to tatsa^dM togo dS^tton^^to' a*vŽS 1(0 din. dr llllan SIJanac. uren-aodna poiamara tvanka apko k Peker 100 din. Janko Vrtejja« S Maribora ta dta. Pavla Osvald S 7l.4t din, Ala prav tako 6 2t,4S din. t Marinom na din. nadalje a ribor MS kg -r r- Ii meet., . sprejeli, če pe bo i s sabtevano iz- IJ7 din dohodki B joti iitatalSblB , -- .. ---.. —.V--- n •acttaBt.bšsab -.-4» .t ra 4 -Ab/a •• t at i -'-Timtn _ ________ M-.CC v ;•< t 'm pkiP H t < S RADE KONČAR-ZAG PROSIM, KJE PA JE TUKAJ VODA? — Sončna pripeka, ki je PX*^* te dni živo srebro do 30 stopinj Celzija, je povzročila pravo gnečo povsod, kjer se je bilo mogoče ohladiti. Tudi na Mariborskem otoku takšne gneče, kot je bila te dni, skorajda ne pomnijo. Foto: B. Čerin POZDRAV NAŠIM IZSELJENCEM — Številni izseljenci, ki so letos obiskali staro domovino, so se včeraj zbrali na srečanju v Catešklh toplicah. Pripravili so jim prijeten kulturni in zabavni program. Med govorniki, ki so jih pozdravili, je bil tudi Pkan Kimovec—2iga; zahvalil se jim je za ljubezen do domovine in zaveat, a katero so v tujku ostali zvesti domači govorici. Foto: Edi delhaus POOSTNE SMUČINE — Naša počitničarji zares lahko izbirajo svoj šport! Z Vršiča so nam sporočili, da so se dopoldne smučarji še spuščali po zadnjih zaplanah snega, z Brestaniškega jezera pa smo dobili fotografijo, bolj ubrano na naše vroče dni. Kopalci, ki so prišli na jezerske bregove iskat hlad in osvežitev, so lahko občudovali spretnosti vodnih smučarjev, katerih je na gladini vedno veliko. Foto: B. Carin Lep potek krajevnega praznika NAPAD KOMANDOSOV — TEL AVIV. Palestinski komandosi so z libanonskega ozemlja z raketami napadli izraelski kraj Kiriat Semona. Kot poročajo iz Tel Aviva, so imeli na njihovi strani enega ranjenega, izraelske sile pa so m napad odgovorile. JORDANSKO—IZRAELSKE SPOPADI — AMAN. Na območju Mendasaha v jordanski dolini se je vnel topniški dvoboj med jordanskimi in izraelskimi enotami. Iz Amana poročajo, da so jordanske enote začele obstreljevati sovražne položaje v bližini Jerihom, Izraelci pa so pred tem napadli jordansko območje Mendasahu. Boji so trajali 40 minut. »RA-2« BO KMALU DOSEGEL CILJ — BRIDGETOWN. V soboto opolnoči so na otoku Barbadosu prestregli radijsko sporočilo z »Ra-2«, s katerim Norvežan Hayer-dahl s svojimi sopotniki že 56 dni pluje prek Atlantika. Čoln je bil opolnoči oddaljen le še 50 km od Bridgetovma, cilja potovanja, katerega namen je dokazati, da so že Egipčani prepluli Atlantik. ARHEOLOŠKA ODKRITJA V ZSSR — MOSKVA. Sovjetski arheologi so odkrili 25 bivališč praljudi na polotoku Kola, ra severu Rusije, v bližini gradbišča nove hidroelektrarne na reki Voronji. Našli so kamnite nože, puščice, ribiški pribor — predmete, stare 12000 let. SVETOVNA BANKA PRIPRAVLJENA FINANCIRATI — NAIROBI. Svetovna banka za obnovo in razvoj je pripravljena financirati prenavljanje pristanišča v Moga-dišu in gradnjo modeme ceste iz Hareisa v Berbero. Somaliji naj bi banka dala 17 milijonov dolarjev kredita. DIESEL LOKOMOTIVE ZA KITAJSKO — KASSEL. Kot. so uradno sporočili, bo firma »HHMn-Stahl Henschel« do teta 1973 dobavila Kitajski 30 diesel lokomotiv v vrednosti M milijonov mark. Deset lokomotiv bo imelo 4600 konjskih moči, 20 lokomotiv pa 5400 konjskih moči. ' . ODKRILI TIHOTAPCE MAMIL — ME-XICO. Mehiška policija je naredila racijo v enem od najbolj luksuznih nočnih lokalov glavnega mesta In aretirala 109 bogatih gostov. Baje ji je uspelo odkriti pomembno narkomansko mrežo, zaplenili ■ pa so tudi precejšnje količine marihuane ter drugih mamil. Partizansko slavje v Davči Telegrami Temelj ozemeljski status quo NASA DELEGACIJA ODPOTOVALA V IRAK — BEOGRAD. Jugoslovanska delegacija se bo v Iraku udeležila slovesnosti ob otatetndci njihove revolucije. V delegaciji so član ZIS Blagoje Popov, član predsedstva ZKJ Emin Dobadžič in član predsedstva zvezne konference SZDLJ Aslan Fazlija. . SESTANEK HEATH—ROGERS — LONDON. V poletni rezidenci britanskega premiera sta se sestala predsednik vlade Heatn in ameriški državni sekretar Rogers; govorila sta o najpomembnejših svetovnih vprašanjih. Predtem se je Rogers pogovarjal z britanskim zunanjim ministrom Douglasom Homeom. TUDI KITAJSKA POSLALA DELEGACIJO V BAGDAD — PEKING. V Irak je odpotovala tudi delegacija kitajske vlade, ki jo vodi minister za lahko industrijo čijen Cih Kuang. EL NIMEIRI BO OBISKAL KITAJSKO —KARTUM. Predsednik sudanskega revolucionarnega sveta £3 Nimeiri bo oktobra uradno obiskal Kitajsko. Vest o tem so objavili kartumski časopisi. KORAK K PONOVNIM STIKOM MED LONDONOM IN SALIStBURYJEM — SA-LISBURY. Rodezijski predsednik Smith se je dva dni mudil v Južnoafriški republiki; s premieram Forsterjem sta baje govorila o stališču nove britanske konservativne vlade, da bi obnovili pogovore z rodezijskimi oblastmi. Njuno srečanje naj bi bil prvi korak k ponovnim stikam med Londonom in «MlU»n»ryJara CILJ OAEL— TESNEJŠE SODELOVANJE MED rttZAvilta - DAJ Kaa Ob 27. obletnici ustanovitve so se zbrali borci Prešernove brigado ŠKOFJA LOKA, 12. julija. V Davči nad Selško dolino so se danes zbrali preživeli borci udarne brigade Franopta Fr*, šema na proslavi oo 27. obletnici ustanovitve svoje partizanske enote. Njim so se pridružili pripadniki JLA iz Kranja škofje Loke in Tolmina ter številni domačini. Slavnostni govor je imel nekdanji komandam Prešer. novcev generalni podpolkovnik Rudolf Hribemik-Svarun. Orisal je junaško pot brigade od njene ustanovitve do osvo. boditve ter pri tem opozoril na veliko pomoč in podporo, Id jo je imela v prebivalcih. V kulturnem delu programa so sodelovali pevci in recitatorji iz Železnikov, godba na pihala JLA in vojaki iz kranjskega garnizona, ib so pripravili zanimiv recital o Prešer nori brigadi Slovesnost se je popoldne nadaljevala a pri. jateljskkn srečanjem in zabavo. L. STRUŽNI V Žužemberku so se vrstile kulturne, športne in druge prireditve ŽUŽEMBERK, 12. jul. — Slovesno praznovanje 13. julija, krajevnega praznika in dneva šoferjev se je začelo že včeraj s športnimi tekmovanji na preurejenem športnem igrišču tar z uprizoritvijo veseloigre Vdova Rošlinka, ki jo je zaigralo novomeško amatersko gledališče. Danes zjutraj je bila žalna slovesnost, program so izvajali taborniki iz Šmihela pri Novem mestu in žužem-berški pionirji. Pri spomeniku padlim v NOB na Cvi-bilu so položili vence. Nato je sledila otvoritev prve filatelistične razstave dolenjskih pionirjev, na kateri so 30 pionirjem — filatelistom iz Kočevja, Novega mesta, Šentjerneja, Vavte vasi ta Žužemberka podelili diplome, vodji filatelističnega krožka Žužemberk Srečku Kodretu pa posebno priznanje. V istem prostoru so hkrati odprli življenjsko razstavo del domačina slikarja — amaterja Franca Mlakarja, ki razstavlja okoli 80 pastelov, olj ta akvarelov. Po mimohodu motornih vozil je sledilo zborovanje na trgu, na katerem je govoril zvezni poslanec Bogdan Osolnik. V kulturnem programu pa so sodelovali novomeški oktet, recitatorji iz Novega mesta ta pionirji harmonikaši iz Žužemberka ter novomeška godba na pihala. Ob koncu zborovanja so domače gasilske enote prevzete nov kombi, novo brizgalno ta gasilsko cisterno. Tudi na letošnjem slavju je prišlo do tradicionalnega sodelovanja z Združenjem šoferjev in avtomehanikov Slovenije, ki 13. julija v Žužemberku že vrsto let slavi svoj praznik. M. S. Šola — darilo izšel lenke SPLIT. 12. jul. (Tanjug) — V vasi Kraševo pri Ob-rovcu v severni Dalmaciji so danes slovesno odprli novo poslopje osnovne šote. ki so ga zgradili predvsem z denarnim prispevkom rojaki- Začetek , Ohridskega poletja 70‘ pred očmi tudi kričeče protislovje med akcijo za sklicanje konference o evropski varnosti ter povečanim oboroževanjem kot sredstvom terorja in zastrašitve. Konkretnih idej o akcijah, s katerimi bi bilo treba tlakovati pot k evropski konferenci, ne manjka ne Belgijcem ne nam. Zato ae bo razprava o njih ta morebitnih novih zamislih nadaljevala na dogovorjenih kontinuiranih stikih in posvetovanjih belgijskih in jugoslovanskih predstavnikov. VIDA HREŠČAK Zadnja vožnja z vprego MARIBOR, 12. jul. — Včeraj se je na cesti prvega reda v Slovenji vasi pripetila huda prometna nesreča. Franc Mohorič iz Slovenje vasi 49 je vodil po desni strani cestišča iz mariborske smeri proti Ptuju kravjo vprego. Iz iste smeri je pripeljal voaiik osebnega avtomobila, turški državljan Čelik Fajk ta s prednjim delom zadel Mohoriča ter ga zbil po cestišču. Voznik vprege je na kraju nesreče poškodbam podlegel, huje je bil poškodovan otrok voznika osebnega avtomobila, voznikova soproga pa lažje. B. C. Z mopedom v mostno ograjo MURSKA SOBOTA, 12. jul. — Sinoči ob 20. uri se je na mostu čez Muro pri Fetanj-cih hudo ponesrečil voznik mopeda, 34-letni Janez Kovač iz Radenec. Kovač je zaradi vinjenosti zavozil v železno ograjo mostu, odkoder ga je odbilo na cestišče, kjer je nezavesten obležal. Hudo ranjenega mopedista so odpeljali v soboško bolnišnico. B. B. Obstrelil se je MURSKA SOBOTA, 12. jul. — • Sinoči Ob 18. uri se je v osebnem avtomobilu, parkiranem v Rakičanu, ukvarjal 18-letni Ludvik Cigut iz Bore j c z doma izdelano m neprijavljeno lovsko puško. Nenadoma se je orožje sprožilo. Sibre so prebile Cigutu zapestje. Zaradi hude poškodbe so odpeljali ponesrečenca v bolnišnico v Maribor. B. B. Niso ga še našli -MARIBOR; 12. jul. — Lokomotiva potniškega vlaka 529 je včeraj ob 18.20 na dravskem železniškem mostu v Maribora zbila 24-letnega Živojtaa Periča iz Zvora pri Prištini. Odbila ga je čez mostno ograjo na mostni betonski podstavek, od koder je padel v Dravo. Ko to poročamo, Periča še niso našli.' t V. G. Smrtonosno trčenje v drevo SEŽANA, 12. Jul. — N» cesti med Senožečami ta Sežano je danes zjutraj ob 0.40 Lucija Kocjan trčila a ošabnim avtomobilom renault 10 v obcestno drevo. Pri trčenju j« iz avta padla 23-letna Slavi ja Sever ta obležala mrtva na cesti. Varnica ter sopotnica Frančiška Orel sta se lato ranili. V. G. Perujski krščanski demokrati zahtevajo -vzpostavitev odnosov RIO DE JANEIRO, 12. julija (Tanjug). — Perujska krščansko - demokratska stran-ka je zahtevala od vlade generala Alvarada. naj »nemudoma ponovno vzpostavi diplomatske odnose a Kubo«. V uradnem sporočilu je perujska krščansko . demokratska stranka, v kateri so večinoma napredni intelektualci, ocenila sistematično blokado ZDA in latinskoameriške oligarhije kot nečloveško. Mnoge znan« osebnosti te stranke •» na visokih civilnih položajih v Alvaradovi vladi. Perujski krščanski demo. krati so tako zahtevali kmalu po izjavi zunanjega ministra generala Marcada Jarrina na zasedanju organizacije ameriških držav, naj bi ta regionalni forum sprožil stvarne pogovore s Kubo; ameriški in brazilski predsednik pa sta ae temu odločno postavila po robu. Diplomati 15 latinskoameriških republik meni. Jo, da je doživela dosedanja blokada Kube — v ciljih, zaradi katerih so se zanjo odto. čfli — polom. V nekaterih obveščenih krogih pa menijo, da namerava vlada predsednika- Freia ▼ Čilu to pred septembrskimi predsedniškimi volitvami eno stransko obnoviti odnose s Havano. Perujska vlada je doslej uradno poudarjala da obstajajo skupne odločitve OAD in da ae ne bodo aaml odtočili aa ponovne odnose s Kubo. SKOPJE, 12. julija (Tan-Jug). S koncertom zbora RTV Beograd — dirigiral bo Bortvoje Simič — se bo ▼ Ohridu začel* mednarodna kulturna prireditev »Ohridsko poletje TO«. Julija ta avgusta bo nastopilo več kot sto znanih glasbenikov ta rtremnkfh umetnikov domačih In is tujine, v cerkvi sv. Sofije, ki ao jo agradili v 11. stoletju in kt je po svoji izredni akustiki, na letnem to festivalskem odru. V letošnji program »Ohrid, skega poletja 70« so uvrstili 25 glasbenih in dramskih Slavje pomurskih gasilcev VERŽEJ. 12. jul. — Nad tisoč pomurskih gasilcev se je zbralo danes dopoldne v Veržeju pri Ljutomeru, kjer so v znamenju 25-letnice o-svoboditve proslavili 115-let-nico požarne obrambe in 90-letnico veržejske gasilske organizacije. Po reki Muri pa je s hitrimi motornimi čolni priplula na slavje pomurskih gasilcev gasilska enota iz avstrijske Radgone pod vodstvom komandanta Karla Rudorferja, gostom pa je izrekel dobrodošlico predsednik ljutomerske občinske gasilske zveze Janez Blago-rič. Po veliki paradi gasilcev je bilo ▼ središču Veržeja veliko zborovanje, na katerem je najprej pozdravil udeležence v* imenu pokrovitelja, zdravilišča Radenske, inž. Lojze Jurei. Zatem je Zbrani množici govoril republiški poslanec Rado Pušenjak. Gasilske enote iz vari) štirih pomurskih občinskih središč so imele na koncu prireditve zanimivo tekmovanje. B. BOROVIC BREZ KONKURENCE — Na jugoslovanski televiziji je mnogo slabih oddaj, toda za najslabšo oddajo ni kriva televizija. Mnogi ob tem pomislijo na emisijo — denarja. Papež pozdravil odločitev Kitajske VATIKAN, 12. julija (Reuter) — Papež Pavel VI. je danes pozdravi) odločitev Kitajske, ki je izpustila iz zapora ameriškega katoliškega škofa Jamesa Edararda Wal-sha Walsba ao aretirali 1958 in ga zaradi vohunstva obsodili na 29 let ječe, pred nekaj dnevi pa so ga izpustili in prepeljali v Hongkong. Potres na otoku Amami Osima TOKIO, 12. julija (Reuter). Davi ob 6. uri po krajevnem času je bil na japonskem oto. ku Amami Ošbna močan potres. Meteorološka agencija v Tokiu je zabeležila potres 4. do 7 stopnje, o žrtvah ne poročajo. as VREMENSKO P0R0C Prognostična karta za 13. julija 1970 ob 0,7. uri LUNA vzide 21,00 zaide 04,47 Tridnevni obisk v Bukarešti BEOGRAD, 12. Julija (Tanjug) — Dopoldne se je v Beograd vrnila jugoslovanska delegacija, Id se je v Romuniji pogovarjala o prihodnjem gospodarskem sodelovanju med državama. Med tridnevnim obiskom v Bukarešti je šefa nato delegacije, generalnega direktorja zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje dr. Rikarda Štajnerja sprejel predsednik romunske vlade Gheorghe Maurer. Živ bo spomin na domovino Vreme in temperatura 12. julija 1970 Napoved za danes: SLOVENIJA Ponoči ta jutri bo pretežno jasno, najnižje nočne okoli 14, v Primorju 22, najvišje dnevne okoli- 30. Tudi v torek bo še sončno in vroče. pol oblačno pol oblačno pol oblačno pol oblačno pol oblačno jasno jasno jasno jasno jasno jasno jasno jasno jasno jasno pol oblačno jasno jasno pol oblačno pol oblačno lasno jasno jasno pol oblačno pol oblačno jasno jasno jasno jasno oblačno pol oblačno Ljubljana Planica Brnik Kredarica Maribor Sl. Gradec Beka Celje Novo mesto Pulj Koper Hvar Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Skoplje Celovec Gradec Dunaj jasno Jasnb' pol oblačno jasno pol oblačno Prometna nesreča madžarskega ministra • BEOGRAD, 12. julija (Tanjug) — V soboto ob 15. uri se je n* cesti X. red* Beograd —Niš pri vasi Brzanu zgodila huda prometna nesreča. Življenje je izgubil (San madžarske vlade ta predsednik državne komisije za tehniko Kisa Arpad, njegova žena p* je lato poškodovana ta so jo prepeljali v bolnišnico v SVe-toaarsvu. Arpad Ja prehiteval, a nasprotne strani pa je pripeljat tovornjak, ki ja vlekel poškodovan avtobus. Madžarski minister Ja trčil V prednji lavi dal avtobusa, sa odbil ta vačkrat prevrnil tar na koncu mrtev pristal ob Ob- Pozorao so spremljali pozdravne beeede podprartnsrtnl ka republiške konference SZDL Franca Kimovca, ki je med dragim dejal: »Srečanje a vami ja antante s domovino v tujini, topo ja, da nato dežele niste pozabili, čeprav je bila takrat, ko ate odhaja*, tako revna, da vam niti kruha ni mogla ponuditi. Ko ata jo »spuščali, nista pričakovali, da vam bo prihodnost s rožicami postlana. Vsak Ja izkoristil talenta. M Jih Ja odnesel is domovine ta Jfli znal tako vnovčiti, da danes, ko prihajate v staro demo- pretežno jasno pretežno jasno Jasno jasno jasno jasno pol oblačno pol oblačno jasno jasno JUGOSLAVIJA jasno pol oblačno MARIBOR: najlepši uspeh doslej ■dHMf roje — Uogi i^žssssA&rnfiS; sirot 63, •:*. 7:9. Vodeb zmagovalec odprtega prvenstva CELJE, 12. Julijo — Včeraj la da Je bilo n* hflUtam Igrišču v malt nem polko piro odprto prvenstvo Celja v tenisu.' Prireditev je bila v okviru prašnika mesta Gelja. Z izjemo Grmovška in Breskvarja Je bila Obrana vsa slovenska teniška elita. Po pričakovanju so imeli največ uspeha igralci ta Maribora, ki so pobrali kar trt prva mesta. Zmagovalec Vodeb je osvojil naslov prvaka po ogorčenem boju s klubskim tovsriiem SvsnMcom, ki-Je v drugem nizu vodil te s 5:1, vendar je 1« zmagal Vodeb s 7:5. Rezultati — četrtfinale: Vodeb (Br) : Šušteršič (Oi) «:1, 6:1, Mulej (Br) : Rojina (Od) 6:0. 6:3, Strašek (Br) : Anaaljo (Tr) 6:1. 6:3, 2oddar (Tir) : Ferenčak (Br) 6:4, 6:1; polfinale: Vodeb : Mulej 6:3, 6:3. Svenšek : 2nidar 6:3, 7:5; finale Vodeb : Svenlek 6:3. 7:5, za 3. in 4. mesto — Mulej tr'šiu£X2e..?i.WLiS (.33. 13. Krajnc Ul. 14. Staka 6 32. 15. Pučsk 6.16, 16. Sobar 6.00. 17. Radič ssa. 1». Marsa 5.ta. 19 BcaignoU 5.83 in 30. Spasojevič 8.77. Kranjc - »kralj« strelcev Na lestvici streicav taa vidna Krajnc in Jankovič, kt ata dosegla več kot polovico aadarlmv. Ob tam podatku pa aa volja aamialitl. posebej te sedaj, ho se jo v Beograd vrnil Jankovič. Na dlani Je. da t—**1... motavu maetjka dragi srednji napadalar. kajti Mri Ttliiin niti Maraš, Radič ali Ko- ^Srnk-n* tSSTT prestopnem raku ni Mio na voljo tamsitib napadalcev, si pel marlbcrataen prvollo*u^ mnogo ^obetajo od mla. 2:20,87. Drava ostane v SNL DRAVA : NOVA GORICA 2:0 (M) PTUJ. 12. julija — V drugi Odločilni kvmliflk ki Mani aa obstanek v SNL Ja Otava premagala Noro Gorico s 2:0 (0:0). Kar Ja minulo nedeljo v prvi tekmi Neva Gorica »nagaja la s 1:0, as ja v SNL obdržala Drava. Nova Gorica pa bo tekmovala v ZCNL. PTUJ — Igrllče Drava; vreme sončno in soparno, sodnik KMčan ta Morske Sobota, gledalcev 700. STRELEC: 1:0 — V. Flanjlek v 63. in 68. minuti. DRAVA: Gorata. I. Pianjtak, Korošec (Caa). Kranjc. Markovič, Vrbanec, Korenjak. Duh (Kostanjevec). Prek, Sobar. V. Flanjlek NOVA GORICA: Uranič. Bučan. Faganel. Hvala. (Kogej), Ptanla. Furlan, Cigoj, Leban (Korpar). Pini. Linaendar. Klanjšček. V aačRku ata bila tekmeca izenačen. Pri obab ekipah Jo bilo čutiti aačetno nervozo. V 7. minuti Je is prostega strela Itelm prvič nevarno ogradi vratarja domačinov. Gostje so imeli v nadaljevanju igre rahlo terensko premoč, toda obramba Drave ja bila na mestu. V drugem delu so domačini aačeU atao poletno. Vrstili so sa "T** aa napadom, ki so bili le v 83. minuti kronani s mdtakoen V. Ptanjtka. Dva minuti m tem Jo isti Igralec povečal vodstvo domačinov. Gostjo ao aa tam pooov-no očtarli Igro, toda braa uspeha. Pritisk Dravo Ja bil tako močan, da ao aa morali Novogoričani braniti kar s desetimi igralci. V mitnjih 15. minutah so seleU. re- Tretja dirka za prvenstvo SFRJ v karti ngu VRHNIKA. 13. julija. — Po prage braa napaka in aatautaeet iz JLA. Lestvica igralcev potte-nlu odigranih tekem Je nsalednja: Bogičevič. Jankovič in Kjsočnfli po 34. Siagoreo 33. Kranjc in Ko-beičak po 30. Radič 3g. Horvatič. Miličevič in Rakovič po 31. Pu-ček in Simeunovič po 18. Marna 17. Spasojevič 16. Vab* 14. prosen 13. Filipovič 10. A taka O. Ro-signori S in Sobar 1. Vabič presenetljivo najboljži Ker posamezniki niso odigrali :«tega Metala tekem, jo tetko oceniti najboljšega igralca. Kljub temu pa je zanimiva lestvica, ki smo jo dobili potem, ko sno izbrali za vse nogometaše povprečne ocene v listih, ki v ponedelj-skth Številkah ocenjujejo igralce od ! do 10. Po teh ocenah je presenetljivo na prvem mestu vratar Vabič. ki si je v 14 tekmah pri-služil, povprečno oceno 7.00. Fo-j-n-iiza pokaže, da s: je mariborski vratar priigral visok OLIMPIJA: sijajen spomladanski izkupiček LJUBLJANA — Ljubljanski prvo-liga! Je kljub zadnjemu mestu med »preživelimi« zadovoljen. Iz Obupnega poloiaja ob koncu J«si natega dela ae je z izvrstno igro v nadaljevanju prvenstva dokopal do zelene veje m zasluženo obdržal mesto med najboUMml. Zeleno-beil ao s četrtim mestom v spomladanskem delu in s uvrstitvijo v finale jugoslovanskega pokala do-kaaall, ds so pod dobrim vodstvom spoaobni ra veliko več. kot ra boj ra obstanek, in ssto a optimizmom pričakujejo novo prvenstvo. LONDON — Dvodnevno srečanje motkih in ženskih atletskih reprezentanc Velike Britanije in NDR se je končalo z dvojno zmago gostov. V moški konkurenci so zmagali s 114:97, med ženskami pa z 80:55. Največje presenečenje je pripravil svetovni rekorder v skoku a palico Nordvrig (NDR), ki je začel skakati žele pri petih metrih, a je lestvico trikrat zapored zrušil. Na 17 tekmah letošnjega prvenstva se je zbralo v ljudskim vrtu 64.500 gledalcev (prlbHfcin 5.000 na eni tekmi). To Je Izredno zanimiv podatek. M kaka. da M NK Maribor lahko posloval rentabilno. ko ne M bilo starih grehov. Največ zanimanja ata vzbudili spomladanski gostovanji Crve-ne zvezde in Vdata; obakrat aa je zbralo na štadionu 8.000 gle- v tej kategoriji nastopala tudi domačin Oblak in Prek. V Spalni voki Ji te kategorije so se^ra prvo maatn potegovali kubelj, Ra-dakovič in domačin Oblak. Su-belj ta je že do tretjega kroga priboril prednost stotih metrov, vendar ata ga Radakovič in Oblak kmalu dohitela in celo prehitela. v nadaljevanju je kubelj pokazal vse, kar zna in zmore njegov stroj, prev ovil je ostanek Ugasi pod dmbnogledonr let. Kar 9 igralcev v ligaškem moštvu je .nastopalo la vrat mladine, ki še niso tapokiUi 18 leti Zato smatram, da je z novim moštvom s. mesto v SNL več kot uspeh. V jeseni bo ekipa nastopila okrepi jena. Na igriščih bomo ponovno srečali Hribernika, Perca in Zavskega. Računamo še na druge okrepitve. Računamo na ponoven vnpon moštva in m bomo bo- *“ jP*12** s"*-«. , CNL. Zato se je ves kolektiv za letošnjo sezono pripravljal bolj marljivo in uspehi v tekmovanju so se pokazali kmalu. Šmarčani so ob koncu zasedli 6. mesto, kar je zanje zelo lep uspeh. Upoštevati pa je treba, da je Šmartno podeželski klub, ki se nenehno bori s finančnimi in drugimi težavami. Ves kolektiv pa spet preveva optimizem za prihodnjo nnaosta, saj vso enajsterico sestavljajo izključno domačini. KOVINAR: sredstev premalo MARIBOR Nogometaši mariborskega Kovinarja so v preteklem prvenstvu SNL igrali v dokaj spremenljivi formi. Medtem, ko ao ee It po končanem jerenakm delu SrS^žSgSLTpffl.- ata aa enajsterica IJc Hbkaga finančnega stanja tako In teto ni lil um-—”- morebitnih kvalifikacij ra vstop v drugo mamo Na armadnem prvenstvu Kranjčani najboljši AJDOVŠČINA. 12. julija — Primarije ra najboljšo rokometno SrJSifši Na stadionu ob Titovi cesti Je bilo na prvoligaških tekmah 88.517 gledalcev. Spomladi Ja Ml oMak precej večji kot jeseni (53.636: 33:801). Na vaab Olimpijinih tekmah pa Jo bilo 173-430 gledalcev, kar pomeni, da ra gostovanja LJu. trudllt • in a Mm doaafclt aaahi-ženi in ttšaijmi cilj. FuhvaMR gre celotno ekipo. Nova Goriea ja po tekmi najavila protest, kar bo utamtajlla naknadno. Za tekmo Ja bU sicer določen sodnik Novakovič is Novega mesta, sodil pa Je KUčan is Murske SObote. I. ZUPANC B. Krajina v ZCNL ČRNOMELJ — petam, ko Ja NK Bala rKajtna osvojila prvo mesto v NFL in ta s tem priborila pravico nastopanja v ZCNL, m zastavlja vprašanja, če bo ekipa lahko nastopala v tej ligi, kajti klub ni imel pionirskega in mls-(linskaga moštva. Zato m Je sestal upravni odbor in sklenili ao. da bodo sestavili mladinsko in pionirsko moštvo tar tako zadostili zahtevam. ki jih predpisuje pravilnik tekmovanja v ZCNL. Nogometno Igrišče ▼ Loki je ograjeno la registrirano m to tekmovanje, tako da ni nobanib zadržkov več, da klub ne M teh-mo val v ZCNL. A. LATERNEB Vojvodina : Slovenija 4:2 (4:1) ZAGREB, 12. julija. Na XII. mladinskem republiškem in pokrajinskem prvenstvu Jugoslavije v nogometu je reprezentanca Srbije premagala v boju ra peto mesto Kosovo s 3:0 (0:0), reprezentanca Vojvodine pe Slovenijo v boju za sedmo mesto a rezultatom 4:2 (4:1). stvovalo 30DIS gledalcev. Pred popolnoma praznim štadionom pa ao Ljubljančani igrali v Sarajevu s Sarajevom, ko se je na Košem zaradi televizijske«« prenosa Zbralo le 008 ljubiteljev nogometa. V Ljubljani Je bila najbolj obiskana taktna s Dinamom, na kateri Je bilo 12.501 gledalcev. Najmanj pozornosti pa je vzbudilo srečanje e Slobodo. Id je orivabilo le IM gledalcev. Po obisku na obeh tekmah je slovenski derbi Me na netem mestu. Spopadi s veliko četverico c. zvezdo. Dinamom. Partizanom in Hajdukom ao bili m gledalce vablilvelšl. Po -kupnem obisku je lestvica gledalcev na-slednia: C zvezda 30.450. Dinamo 19.394. Partizan 13.157, Hajduk 13.923. Maribor 11.736. Radnlčkl (K) 10.550. Vardar 9901. Radničld (N) 8.735, Beograd 6920. Bor 6104. Sarajevo SOM. Čelik 5753. Vojvodina 5307. Zagreb 30«, Sloboda 3014. Ljubljančani najuspešnejši SLOVENSKA BISTRICA, 13. julija — Na Polskavi pri Slovenski Bistrici je bilo republiško prvenstvo v streljanju na glinaste golobe ter v streljanju na tarčo srnjadi. Med 83 tekmovalci iz 13 lovskih zvez so bili tudi letos najuspešnejši Ljubljančani, ki so pobrali večino prvih mest. Tekmovanje, ki ga je organizirala lovska družina »Polskava«, je bilo odlično pripravljeno in zaslužijo domačini vse priznanje. Pokale in diplome Strelske in Lovske zveze Slovenile je Izročil predsednik LZS Rado Fehaček. Na državno prvenstvo v strelja-niu na glinaste golobe v Slavonskem Brodu bo odpotovalo večje število slovenskih lovcev, ki so na današnji prireditvi izpolnili predpisane norme. REZULTATI — strel lan je na glinaste golobe: 1. Rakuša (Ptu.i) 49 točk 2. Zadnikar (Lj) 48. 3. Grgar (Mur. S.) 48: ekipe: 1. Lju-bliana 185 točk. 2. Ptuj 182. 3. Prekmurte 172- streljanie na tarčo: 1. .Tež 91 krogov, 2. Cemic 89. 3. Zadnikar (vsi L1) 8: ekip: 1. Liub-liana 353 krogov, 2. Celje 299, PECA: bolje zunaj kot doma ČRNA — NK Peca ta Croe na Koroškem se je Ob koncu nogometne sezone v VCNL uvrstil na sedmo mesto, kar jo zadostovalo ■a pirliTTlr ▼ ligi. Uspeh moštva M Ml lahko ie večji, če bi pokazali tudi na domačem igrišču , takšno kvaliteto in uepeh kot na tujih igriščih. Velikih sprememb m novo sezono pri igralcih ne bo. V JLA sta odšla Gerdej in Gennadnik, vrnila pa se bosta Burjak m Vrabič. Vključilo pa se bo v prvo moštvo tudi nekaj mlajših igralcev. Cilj kluba Je, če bodo Igralci disot-pHnirani kot v prešnji aenonl, da dosežejo že solidnejše mesto In nadaljnje sodelovanje v Bgi. Trener Helmut Jonke bo pričel že s 1. avgustom. Vse kaže, da priprave za jesenski det prvenstv. bo na priprave prišel v Črno n-Koroško NK Maribor, kar bi v okviru priprav izkoristilo tudi domače moštvo. MILAN PEČOVNIK maatn nagoM o več ho 12 goli razlike, vendar jim tu ni uspelo. V zmagovitem motavu ao igrali: vojaki Gartner, Koh, Jaki*. Kmetič. Merhar, Račič. Perhat, Novak, Jtaančič, Vovk, vodnik Milau-stič in major Sledoje. Vodja ekipe je bil kapetan Mandič. Najboljši strelec in tudi igraloe turnirja jo Ml Ptujčan Sevo s 50 goU. Perhat (Kr) Je dosegel 30. Filipovič (Lj> po 33 zadetkov. Nad salo dobro organizacijo ao bedeli podpolkovnik Anton Makuc, major Petar Djordjevič in kapetan 21 ga Zemljmk. Zmagovalci so dosegli tele rezul, tata Ptuj 18:11, Maribor 31:15, LlubUana 10:20, Postojna 10:8, AjdovOčina 31:0, Pivka 15:6. 1. Kranj 7 8 0 1 110: 60 12 3. Ljubljana 7 8 0 1 111: 63 13 3. Ptuj 7 6 0 1 89: 70 12 4. Pivka 7 4 0 3 81: 77 8 6. Maribor 7 2 1 4 91: «4 S 6. Ajdovžčina 7 2 1 4 78:108 5 7. Postotna 7 1 0 6 64:119 2 8. Vrhnika 7« 0 7 0: 35 0 bolje ▼ gosteh, kot doma. Zares ao Teaenčani v letošnjem prvenstvu iztržili 13 točk na gostovanjih ta nse 10 točk na svojem igrišču. Zato imajo prav tiari, H vidijo v takojšnji obnovitvi traraalraga Igrišča enega baned glavnih pogojev n mračen šport v novam prvenstvu. P. KANCLER IZOLA: -uresničili načrt IZOLA — Malokdo je pričakoval, da bodo lanskoletni novinci v SNL tako uspešno štartali. Ree. da so se vsi dobro pripravili, vendar so Izolčanom napovedovali samo enoletni »prehod skata ligo. Toda motili so se. Fantje so se vestno oprijeli dela. Ko so igralci -oosnall, da ao po prvi polovici prvenstva te dosegli zaželeni načrt, so v drugem delu popustih in tako prttaalt na žesttm mostu prvenstvene Matrice Res pa je tudi, da so takemu spodrsljaju ■ ■--- - e— — - -- ■■ —- - — -■ DOcrovtN »tov lum poMUjaov boljših igralcev, en igralec je odšel k rojakom, marttan ko je tata včasih tudi sojenje narasum- plačall 1.703.636 dinarjev, od tags ra tekme v Ljubljani 915J07 din. Najbolj zadovoljen Ja Ml blagajnik C. meda. Id Ja naštel 172.430 din, v Sarajevu pa prodajale! kart ako-rajda niso imeli dela. aaj js Ml izkupiček le 6.408 din. Po tekmi s Dinamom so v Ljubljani našteli 151.483 din. blagajna pa je Mia najlažja po srečanju s Slobodo. Gledalci ao takrat odšteli la 38.506 din. B. KUTIN ZADNJI, A ODLOČILNI TOČKI — To, kar je verjel malokdo, je uspelo enajsterici Olimpije. Beograjčani so v najbolj jeritičnib trenutkih uspešno preskakovali oviro za oviro in srečno pristali na varnem mestu. Zadnja, odločilna pTe-skušnja, je bila enajsterica Radničkega iz Kragujevca, proti kateri je Olimpija osvojila šesti zaporedni par točk. Foto: SELHAUS ie nvam dumo, Munv mu pupu* da. Toda še v prvih tekmah doma in na tujem se je pokazalo, da kvaliteta igre le zdaleč ni enaka tiari pred vstopom v consko ligo. Glavni vzroki slabih iger so Ml slaba udeležba na treningih, slabi odnosi med trenerjem in igralci ter izredno slab igralski kader. Omeniti velja, da Je v kratkem času prenehalo a aktivnim igranjem kar deset igralcev. Mladi igralci — njihovi nasledniki pa ao bili' ie premalo izkušani. Na izredni seji UO Je bila glavna tema naprave, ali ie nastopati v celjski podsvata ali ukiniti člansko vrsto. Člani UO ao sklenili. da ae bo UO odločil v avgustu. ko bo is bolj mano. s an1r«nii^i Igralskim kadrom Ishtrn računa. Z vrnitvijo nekaterih Starejših, ter Ustih, ki služijo IN A, lahko Radačani upajo na najboljše. PMeg tega pa boste odslej nastopali ta dve ekipi pionirjev, sa mladinsko ekipo pa je mako vprašanje kot ra Sansko. Večina pogovorov v Mesiču se je tiste dni sukala okoli nogometnega prvenstva. Ce je človek vstopil v enega iz-med 30.000 taksijev, kolikor jih neprestano kroži po avenijah in ulicah Merica, je pogovor kaj hitro nanese) na nogomet, na tekme, na igral- razni pogovori komentarji in podobno. Poleg strokovnjakov so nastopali v M) oddajah tudi člani vodstev reprezentanc, trenerji in igralci. Računajo, da je gledalo prenose is Mehike, ki so šli Brodarski modelarji za naslove PORTOROŽ — Te dni Je bilo med Piranom in Portorožem slovensko prvenstvo z modeli jadrnic. V prvem delu prvenstva so nastopili radilsko vodeni modeli tadrnic. Zaradi močne burje sta samo dva modela prevozila pred-oistno prozo. Najusoešnejii je bil Miklavec (Piran), takoj za njim pa Stefanlč (Koper). Drugi razredi jadrnic so štartali šele naslednji dan. ko je pihal ugoden severozahodni veter. Nalhujši je bil boj v Številčno močno zastopanem razredu »DM«. kjer Je zmagal Černe (MK Piran), ra njim se je uvrstil Sakaliek iz istega klube, na trette mesto pa Dar (JK Zvezda, LJ.) Tokrat so tudi prvič štartali modeli razreda »Kr, ki aa predpisuje novi pravilnik NA-VIGA (mednarodna organizacija n tekmovanja a brodarskim!mo-deli.) Tu Je bil prvi Kerbin (MK Pl.), drugi Grabnar (iola Polje, Lj.) in tretji Kaleblč (MK Pl.) Kot aadnil so štartali modeli razreda »750 Pa, kjer so izidi naslednji: 1. Gorata (JK Zveada, Lj.) 2. Pičur (MK Pi.) S. Besedic (kola Pohe. Lj.) Vsooredno s tem Je bilo na Ohridu. državno prvenstvo z modeli motornih čolnov. Slovenijo je izstopala desetčlanska ekipe modelarjev iz Ljubljane, Velenja, pitana in Roma. Na prvenstvu ao Mio. rasen BiH ta Orno gore, ra- Mundial" še ni pozabljen po vsem svetu, blizu 800 milijonov ljudi. Barvno sliko sta v Južno Ameriko in Evropo posredovala satelita tipa In-telaat m. Preeaoee prek Ev-rovitaje Je sprejemalo 38 postaj, v Južni Ameriki pa 8. VBa prenose Je pripravila me-hUka televizija, U Je. imela na petih štadionih 347 tehnikov. Na štadionih v Tolud, Pueblu, Leom in Guadalaja- Urednik TV Ljubljana Tugo Klasinc piše o svetovnem nogometnem prvenstvu Od nedelje do srede., se pravi do polfinala, nogometna mrzlica, ki je zajela Mehiko. sicer m popustila, a je le bilo toliko predaha, da so si tisoči turistov vsaj nekoliko lahko ogledali Ciudad de Mežico, eno izmed štirih največjih mest na zahodni polobli in eno največjih malt na svetil sploh. Tudi poročevalci smo si tabim odtrgali toliko časa, da smo si lahko ogledali vsaj največje znamenitosti tega milijonskega mravljišča. Poleg vsega drugega si je bilo treba ogledati seveda nekatera prizorišča roehiMrih olimpijskih iger kot naprimer Xochimilco, kjer so bile veslaške tekme, in vsekakor tudi olimpijsko vas. Mežico je nekaj posebnega. Navsezadnje ni niti lepo. Da, mesto ima tudi čudovite predele. denimo milijonarski lx>- mas. toda nasploh ee skoraj na vsakem koraku srečujejo nasprotja: med nizke, edo M keirma pa tudi is Mata grajeno hišice ae mešajo veMke, stare in modeme števne ter nebotičniki- Vsa ta msšanlra sa velike mednarodne prireditve v Ljubljani Ni bilo trgovine, kjer turist ne M mogel kupiti spominka na svetovno prvenstvo. Drobnih spominkov, posebej m svetovno prvenstvo je bilo na tisoče — od majhnih žogic, sombrerov,' zastavic vseh u- čanj; mod njimi največ s pted-taavnžd sraatah lig. TažigUček pa Je Ml naslednji.- 10 rarag. aa neodločen rraultat la 8 porazov. J. IVANOVIČ CELJE - KLADIVAR: ra poti napredka CELJE — Peščena nogometnih raneamjakar prt ZNK~Orije-Kla- ljata so prvtaataro v SNL po uradni IratoM NZ8 ab|aWl na črat-nam S. mestu. Vse leto ao bik v nevarnih vodah, marsikateri ao Jih že odpisali iz članstva SNL, vva-dar Je bil flota ataadfli *-»h*i»* NK. CELULOZAH: mladi še nedorasli Letošnji, drugi, naetop Celulo-zarja v VCNL je neuspešen, saj ao bili Krčani lani drogi v tej konkurenci, letoa pa ao osvojili 10. mesto. Najbolj objektivno opravičilo ra to je nedvomno odsotnost nekaterih standardnih, ia-knlanlh Igralčev, Id ao odšli služboval drogam, ali pa medtem aa- t NOVO NA TUJEM NK ŠMARTNO: bol) marljivi kot prej Alr&atThssssz Ml uspelo, da ra je obdržal , ij ilU *' - o trsa Mednarodni plesni turnir za »Pokal Bleda« je spet pritegnil pozornost. Na sliki čisto zgoraj levo pari pred začetkom turnirja, čisto zgoraj desno je vodja turnirja Miha Verbič, zgoraj leiro naš par Rataj-Simonič, zgoraj desno av> sirijski par Angelo in Helga Volpe, levo pa pari med tekmovanjem. Foto: ŠELHAUS n \ VESLANJE Veslaški šesteroboj na Bledu je bil vsekakor zanimiv. Nagrada na cilju (levo). Tekmovanje četvercev s krmarjem (spodaj). Osmerec Arga (desno). Znani športni delavci — a leve: Bačo Benedik, zastopnik Trsta Armando Maesihi, predsednik veslaške zveze Slovenije Franček Mirtič in predsednik zveze za telesno kulturo Slovenije Tone Florjančič (skrajno desno). Foto: SELHAUS . —~ JS bos t e Kupih I E L E J \ : SPREJET/. NIK ElL k ■ INDUSTRIJE a G JC. septJirbrn sestavljena iz istih veslačev in m-nsvojili edino zmago za našo slo- to je tekmovanje terjalo precejšen vensko reprezentanco napor, vendar so le v obeh di- V dvojcu brez krmarja Je razo sc: p lina h zasedli tretje mesto, čarala ekipa Bieda. ki je sicer v V osmercu so imeli največ moč zveznem merilu naša najboljša nosit za zmago veslači raškega ekipa v tej disciplini: danes je Jadrana, ki so se tudi najbolje zasedla šele drugo mesto za Ko ; izkazal! in prepričljivo anagali. roško. ’ Pohvaliti je treba osmerec Arga V skifu, kjer nas Je zastopal ; iz Izole, ki »e je športno boril in Branik iz Maribora, ko’ tudi v I zasede! drugo mesto. Zal. da ta dvojcu s krmarjem (Savica Ljub- I ekipa ni imela več modnosti ra ljanal nismo imeli kaj dosti pri- skupen trening, raj M e tem pričakovati. Z lahkoto so v tej di- I meni gotovo pokazala le več. Do- bra je bila tudi ekipa Koroške, ki je sicer pristala na 4. mestu — za ekipo Julijske krajine. Ce ocenjujemo tekmovanje v celoti, lahko ugotovimo, da so bile ekipe Istra, Slovenije bi Ko roške zelo izenačene. Boji ao bili lepi. Bled je rabelešU tako še eno privlačno in kvalitetno prireditev. Predsednik veslaške zveee Sloveni je Franček Mirtič Je ob zaključku poudaril potrebo po nadaljnjem tesnem sodelovanju teh dešel v ve-slaškem športu pa tudi na ostalih področjih športa. REZULTATI: četverec s krmarjem: 1. Slovenije 5:11.7. 3. Istra 5:143, 3. Benetke 5.-163, 4. Ko roška 5:193. 5. Dunaj 5:30.0. f. Julijska krajina 5:36.9; dvojec brez krmarja: 1.' Koroška 5:403, 3. Slovenija 5:43.3, 3. Julijska krajina 5:50.40, 4. Dunaj 5:353. >. Istra 6:013; skif: 1. Julijska krajina 5:40.6. 3. Koroška 5:453. 3. Dunaj 5:57,4. 4. Slovenija 6:06.5, 5. Benetke 6:063. 6. Istra 6:34.5; dvoje« s krmarjem: 1. Koroška 5:433. 3. Julijska krajina 5:56.5. 3. Benetke 5:59.0, 4. Istra 6.00.0. 5. Slovenija 0:003; četverec brez krmarja: 1. Istra 4:58,0. 3. Julijska krajina 5:03,1, 3. Slovenija 5:11.4, 4. Dunaj 5:14.4. 5. Koroška 5:183: de«Me »reali: 1. Dunaj 5:53,4, 3. Koroška 5:10,5, 3. Rekord s smučini 179,193 km na uro Avstrijec Schweiger izboljšal hitrostni rekord s smučmi -Uspeh Elanovih vozačev - Miran Gašperšič 171,428 km na uro CBEVINIA — BREUIL. 12. jul. (po telefonu) — Svetovni rekord v hitrost-nem smučanju, ki ga je pred šestimi len dosegel Italijan Luigi di Marco s hitrostjo 174,757 km na uro. je bil včeraj na Pla-teau Rosa nad Cervmio v poldrugi un kar osemnajstina: izboljšan. Nov svetovni rekord je dosegel precej neznan avstrijski smučar Edi Schweiger, Id ae je s 179.193 km na uro močno približal meji 180 km. Dobro se je odracal tudi Miran Gašperšič. U je postal nov jugoslovanski rekorder s 171.428 km na uro m zasedel IS. mesto. Vrane Je Mio včeraj, drug: dan tekmovanj« na kilometru kot naročeno za rekordne hitrosti Nebo te bilo brca oblačka, »račje mirno. zrnat . nag pa jo dovoljeval velike hitrosti Res je v Cetr -- tak aročor Platan Bom prekril nov mag. ki p« ae »a hi- tro spremenil v sna. Tudi m naprej kaže na dobro vreme, vendar kljub temu strokovnja-menijo, da nov rekord ne bo bistveno presečen, saj ae Je pokazalo, da v sedanjih razmerah kaj več kot 180 km na uro le ni mogoče c Danes ao imeli prost dan. v ponedeljek, torek in sredo pa bo 25 najboljših nastopilo v finalnem tokmova-nju. V finale ae je uvrstil tudi drugi Jugoslovan, Andrej Klinar. ki Je imel doslej Jugoslovanski' rekord a ISO km na uro. tokrat po Je doergel hitrost 168381 km. V ekipi, ki tekmuje z Elanovimi smučmi, sta poleg dveh Jugoslovanov še Avstrijec Prane Schiller in Italijan Gido Regruto. Schiller (e varil hitreje od dosedanjega rekorda In si a 175367 km na aro deli g bivšim aveinvnkn (Jap) 178317, 4. Timicu (Jap) 177,777. 5. Alberti (It) 176.991. ?. Taharašl (Jap) 176.730. 7 Vachet (It) 176384. 8. Mičt Japi 176.211, 9 Roude (It) 175.600. 10. Di Marco (lt> b) šchaller (A) 175.267 . . 18 Gašperšič (Jug) 171.430. 34. Klinar (Jug) 1M.3Š1. In*. A BOBIČ -ekordarjam Dl Marnom d mesto. Regruto pa je dc enak rmultat kot Kunar. Zelo dobro ekipo ao pripeljali v Cerrinlo Japonci, ki Imajo kar štiri ovoje tekmovalce med prvo deseterico. Dosedanja tekmovanja v hitrostnem smučanju so bila kaj »tabo pripravljena, toda tokrat teče prireditev brae nauke._____ * REZULTATI: I. Schsreiger (A) 179.1(3.. 2. HaUdnan (Do) 176366. 3. Mo riši ta MIRAN GAŠPERŠIČ — Jugoslovanski rekord v hitrostnem smučanju Slovenija 5:20.4. 4. Istra 5:37.0, 5. Julijska' krajina 5:47,8; osmerec: 1. Istra 4:39,9. 3. Slovenija 4:41,6, 3. Julijska krajina 4:47,8. 4. Dunaj 4:52.9. 5. Benetke 4:533; ekipna: 1. Istra 36,5 točite. 2. Slovenija 35.5. 3. Julijska krajina 32.0. 4. Koroška 30,0. 5. Dunaj 26.0. 6. Benetke 15,0 točke. B. BENEDIK Poraz Franuloviča BAASTAD, 12. julija. — Na odprtem teniškem prvenstvu Švedske Je Avstralec Crealy premagal Jugoslovana Franuloviča s 6:3, 6:8, 7:5, 6:6 in m uvrstil v finale. 35-letni Crealy v prejšnjih igrah ni zgubil niti enega niza. Croaly je zlahka zmagal tudi v finalu, in sicer nad Francoeem Govenom s 6:3, 6:1, 6:1, ter si tako priigral nagrado 5000 dolarjev. Rosevvall premagal Nevvcomba NEWPORT. 12. .ulija. — V finalu mednarodnega odprtega teniškega prvenstva Walesa je Avstralec Rosewall premagal svojega rojaka Newcomba 6:4, 6:4 in osvojil prvo nagrado tisoč funtov. Boacsvall se je s tem oddolžil Nevrcotnbu za poraz v finalu letošnjega turnirja v Wimbledonu. 3:0 s Turčijo ATENE — V drugem kolu balkanskega teniškega prvenstva je jugoslovanska moška reprezentanca premagala Turčijo s 3:0, ženske pa so izgubile proti Grčiji z 1:2. PahthM izidi — moški: Stolcer : Ursel 7:5. 6:2, 6:4, Breskvar : Ajdun 6:3, 6:2, 5:7, 4:6, 6:3, Grmov-šek-Btolcer : Ursel-Ajdun 6:2, 6:4, 6:2. ženske — Kalogeropulos : Ko-keca 6:1, 6:1, Asteri : Pipan 2:6, 4:6. Kalogeropulos-Asteri : Pipan-Urek 6:1, 6:1. f — Jaušovčeva prva tudi v Zagrebu ZAGREB. 12. jul. — Mariborska teniška igralka Jaušovčeva nadaljuje s serijo zmag. V finalu tradicionalnega tekmovanja za Jagčev memorial je premagala Selovo iz Subotice s 6:2, 6:2. Med mladinci je Osiječan Stojovič v finalu dobil proti Simiču z 8:6, 6:3, 8:6, finalna igra dvojic pa se je končala z zmago Korača in Nigrino-vica. nad Tomčičem in Simičem s 6:2, 6:2. | atletika" velike premoči NDR, ki je zmagala petkrat, enkrat im je bila druga. Breč kolajne so torej ostali edino v dvojcu s krmarjem. Po finalu je »rasni kapetan Dalibor Farač povedal tole: Resda nimamo nobenega čolna v finalu, vendar to ni prava slika. Ce ne bi spremenili sistema tekmovanja bi bil finalist blejski četverec in verjetno tudi Reder. Se posebej moram pohvaliti blejske veslače, ki so veslali odlično. To je naša najboljša posadka, ki mora odpotovati v Kanado ha svetovno prvenstvo. ’ Rezultati: četverec s kr- marjem — 1. NDR 6:27,23, 2. Francija 6:30,00, 3. Nereus Amsterdam 6:303; dvojec brez krmarja — 1. NDR 6:45,57, 2. Sovjetska zveza 6:47.39, 3. Veslaški klub Luzern 6:4730; skif — 1. Drae-ger Goetz (NDR) 7:00,72 2. jHelbrand Jaroslav (CSSR) 7:12,38, 3. Wehrheim Bernard (ZRN) 7:13,86: dvojec o krmarjem — j. Romunija 7:07.84, 2. SZ 7:06,23. 3. Češkoslovaška 7:11,79; četverec brez krmarja — 1. NDR 6:07,47, 2. kombinirano moštvo ZRN 6:1232, 3. Romunija 6:12,54; double scoull: — 1. Danska • 6:23,33, 2. NDR 6:26,64, 3. ZRN 6:30,75; osmerec — 1. NDR 5:44,01, 2. SZ 5:45,78, 3. kombinirano moštvo ZRN 5:48,03. F. TREFALT Goljufija Pri kranjskem Triglavu so »pomlajevali« plavalce LJUBLJANA — V jugoslovanskem Spor. tu smo če več kot enkrat ugotavljali, da 30 v posameznih starostnih kategorijah nastopali tekmovalci, ki vanje niso sodili. Klubi ali zveze so jih v svojih dokumentih pač po potrebi »pomladili« ali »postarali*. Ni Se dolgo tega, ko so se na tak način »izkazali* nogometaši in judoisti te dni pa podobna afera pretresa slovensko plavanje. Za plavanje pri nas je to toliko bolj boleč udarec, ker je v afero »pomlajevanja* vpleten absolutno najboljši slovenski kolektiv ■— kranjski Triglav. Znano je, da je v Triglavu večkrat prihajalo do notranjih trenj, in prav ob tem je prišlo na dan nekaj sumljivih podatkov, ki so organe plavalne zveze Slovenije prisilili, da so podrobneje pregledali registracije kranj. skih plavalcev. Rezultat tega je naravnost katastrofalen. V ekipah' mlajših in starejših pionirjev je za kranjski Triglav v lanski sezoni in na zimskem prvenstvu 1969 skupaj nastopilo kar 13 mlajših in starejših pionirjev ter pionirk, ki so bili za svoje kategorije prestari. Klub jih je ob prijavi in registra-ciji pomladil za leto dni. Tako je lani osvojil kopico naslovov slovenskih prvakov in prvakinj, dobil ekipne preizkušnje med pionirji. Disciplinsko sodišče PZS je zaslišalo ne. kaj kranjskih plavalnih delavcev, vendar ni moglo ugotoviti, kdo je neposredni krivec. Zato je kaznovalo bivšega predsednika Igorja Slavca in klub z opominom. Ze Po izrečeni kazni Pa je prišlo na dan nekaj novih podrobnosti predvsem pa je presenetila izjava bivšega trenerja in sedanjega vratarja kranjskih vaterpolistov Franca Rebolja, da je sam »pomladil* tri pionirke, ker je pač potreboval močno ekipo. Kaj zdaj? Disciplinsko sodišče je postopek proti nekaterim članom Triglava obnovilo in bo. do zdaj kazni najbrž precej hujše, kot je bila prva. Dejstvo pa je, da nobena kazen pravzaprav ne more popraviti tistega, kar so Kranjčani z zavestno goljufivimi registracijami svojih pionirjev napravili. Vrnili bodo sicer pokale za osvojena ekipna prvenstva, saj mora PZS črtati rezultate, ki so jih dosegli pionirji, ki v svojo kategorijo niso sodili. Tudi kolajne in diplome bo vsaj za nekaj tekmovanj mogoče vzeti nazaj in jih predati tistim, ki so jih v resnici zaslužili. Toda vse to so pravzaprav formalnosti moralna škoda pa je še veliko večja. Skoraj nemogoče je zdaj ugotoviti, kako daleč nazaj sega ta, preprosto rečeno, goljufija. Za zdaj je jasno samo to, da so lestvice najboljših slovenskih pionirjev za lansko leto popolnoma neregularne. Vsekakor je krivce treba poiskati in jih. najstrožje kaznovati. Nihče ni za naš plavalni šport napravil tolikof da bi mu takšen prestopek lahko opravičili. Na noben način vi mogoče preko tega, da so v Kranju zavestno škodovali drugim klubom, da so resnični pionirji ostajali v senci tistih, ki so osvajali kolajne, pa pravzaprav v teh bojih niti ne bi smeli nastopiti. Se bol) boleče pa je dejstvo da so kranjski plavalni delavci s svojim ravnanjem zavedli tudi svoje pionirje, ki so vedeli, da so prestari, pa so na prvenstvih vendarle nastopali. Kranjski Triglav, oziroma nekateri nie-govt člani, so tako slovenskemu in jugoslovanskemu plavanju napravili veliko škodo, prav gotovo pa so najbolj škodovali samim sebi. Vse pohvale in priznanja, ki so bila izrečena ob uspehih in podvigih mladih kranjskih plavalcev, so zdaj zbledela, pravzaprav zanje niti ni bilo prave podlage. S tem pa so seveda prizadeli tudi vse tiste aktivne tekmovalce in klubove delavce ki so delali pošteno, pa zdaj — zaradi nečastnega početja nekaj neodgovornih posameznikov — pada senca tudi nanje. STANE TRBOVC Prireditev je navdušila Velike konjske dirke v Šentjerneju ob 85-letnici konjeniškega kluba Li či Čeng - 22,4 MUNCHEN — Na velikem mednarodnem atletskem tekmovanju je atletinja s Formoze, ki študira v ZDA, Li Ci Ceng pretekla 200 m v času 22.4 in tako za desetinko sekunde izboljšala svetovni rekord Poljakinje Kirszenstein-Szewinske. ŠENTJERNEJ, 12. jul. Ta kraj — in z njim vsa ožja Dolenjska — je dane« popoldne doživel lep športni praznik z jubilejnimi konjskimi dirkami, ki so jih pripravili marljivi športni delavci v počastitev 85-letnioe ustanovitve-, kluba za koajžki šport v Šentjerneju. Na prireditvi, ki je bila povsem rekordna, je sodelovalo več kot 50 konj, prireditev pa sl je ogledalo več ko 6000 zadovoljnih gledalcev. Na dirkah so sodelovali roje! s konji iz Ljubljane, Ljutomera, Veržeja. Zagreba, Komende, Celja, Bizeljskega, Mokric. Otočca in Šentjerneja. Posebno so navdušile enovprežna vožnja za kasače »Otočec«. drugi tek krožne dirke Slovenije. v katerem je zmagala La >inka na vajetih Konrada Hcjsa iz Ljubljane, galopska dirka te* ekma v preskakovanju zaprek, na kateri sta se izkazala Zag.eo ° Zlatko Kavur in Celjanka Eva Završnik. Prirediteljem, gledalcem in nastopajočim je bilo naklonjeno tudi lepo vreme. Rezultati, 1. dirka (enovpredni vožnja za dvoletne krneče s področja Šentjernej na 1400 m): 1. Brina (Grgovič, G. St. vas) 2:35,4, 2. Atenka (Košak, Hrv. Brod) 2:27.4, 3. Cveta (Kocjan. Mihovi-ca) 2:45,1; 2. dirka (enovprežna Tokrat le tretji Mladi atleti tekmovali na Reki za pokal republik 1970 REKA, 12. jul. Letošhje tekmovanje republiških atletskih reprezentanc za pokal republik, zastopstvu Slovenije ni prineslo takega uspeha kot predlani in lani v Banjaluki in Skopju. Slovenija tokrat v skupnem seštevku ni bila prva, marveč tretja, fantje niso bili prvi, ampak drugi, dekleta pa so zasedla nepričakovano tretje mesto. Vzrok za tak izid je deloma v oslab-Ijenosti ekipe SRS, predvsem pa v odlični pripravljenosti zastopstva Srbije. Omenimo naj še, da je bil letos tekmovalni sistem spremenjen — naifnesto po dveh tekmovalcev in tekmovalk na disciplino, je tokrat za vsako ekipo tekmoval le po en. Velika vročina ja motno ovira-la mlade atlete ln atletinje, toda navzlic temu ao dosegli nekaj prav dobrih reaultatov. Moško matopatvo Slovenije Je oavojilo 4 prvih ln 3 druga mesta. kar im ni bilo dovolj, ker je mio dobro pripravljena ekipa Srbije zmagala kar v enajstih di-sciplinah. Od naših predstavnikov velja pohvaliti Kavčiča. Lisca. Hladen«. Strugarja ln Ferfilo, ki Je na 1500 m s zaprekami zmagal z ve- vtčnjak (H) 14.08, Hladen (Sl) 13,66, izven konkurence Lenard (Sl) 13,73; palica: Bizjak (Sl) liko prednostjo Med dekleti še te najbolj taka zala Lovše lova, ki je v skoku v višino izboljšala osebni rekord na 166 cm, solidne pa so bile tudi Hočevarjeva in Ronuttijeva ter Pergarjeva m Paplerjeva. ki pa ata nastopili laven konkurence. ■eenltatt __ mladinci, 160 m: Lengyel (Sr) 10 A, Vincijanovič (H) 10.1. ... 5. Dvoršak (Sl) 11,4, laven konkurence Skobrne HA. Košenina 11.7; 360 ra: Ubory (Sr) 32.3, Penič (H) 13.2. Dvoršak (Sl) 33.4; 4(0 m: Ubory (Sr) 48.2. Kavčič (Sl) 50,4, Habria (H) 50.6; MO m: Kavčič 1:57,0. Zrnič (BiH) 1:57.5, Ugnnovič (Sr) 1:56,1; 15M m: Motovič (Sr) 3:58.6. Zrnič (BIH) 4:68,4, . «. 2ušek (Sl) 4:12,6; 36M m: Molovlč (Sr) 6:44,6. Lisec (81) 6:40,2. Vltasovlč (H) 9:174; U* m evire: Hladan (S) 15.4. Miličevič (BiH) ISA. Maca- kanja (H) ISA: 4M m avize: Strugar (Sl) 57A. Lephoat (Sr) M.7. Bačerina (BiH) 00A; UM m anorake: ParfUa (Sl) 4:20A. Jukič (H) 4: MA. Trrač (Sr) «:M,4; 4 X IM m: Srbija 43A. Hrvatska 43,1. Slovenija 43,7; leržrta štafeta: Srbija 2:00,4. Hrvatska 2:00.6. Slovenija 2:014; višina: Radovanovič (Sr) 107, Avdič (BIH) IM. Zivičnjak (H) IM). Premij (Sl) 185. laven konkurence Peterka IM; daljava: Jakič (BiH) 704. Penič (H) 671. Vučkovič (Sr) 666, Loj k (Sl) M6; tmekak: Vučkovič (Sr) 14A7, Jakič (BiH) 14.46, BI- Slovenska atletika 1945-1970 LJUBLJANA, ci osvoboditve Ob 25-leuu-iwuu,t„, ■ -. je atletska Slovenije lotila iadaje pomembne publikacije z na s.ovom »Slovenska atletika 1945 do 1970«. To Je predvsem številčni pregled doseškov slovenskih atletov ln atletinj v četrt stoletja, iz katerega pa veje tudi vsa tista ljubezen do te tešaške športne panoge, bree katere v njej ni uspehov. V knjigi, ki Je tiskana na selo dobrem , papirju s vrsto posrečenih posnetkov, so »brani vsi najpomembnejši podat ki o slovenski povojni atletiki, vsi republiški prvaki, vsi Slovenci — državni prvaki, ra-preaentanM, udelešenci najpomembnejših tekmovanj, po-vp rački deseteric m vsa leta, rekordi ln absolutne tablice najboljših ter seveda podrobne tablice m leto 1979. Večino podatkov sta zbrala anana slovenska atletska delavca Marko Račič in Marko Rorinan, pri ablranju in oblikovanju gradiva pa ao sodelovali še nekateri drugi prlvrSend atletike. Posebna aanknivoat Je tudi 27 portretov najboljših, a katerimi Je očtvljena tradicija naše povojne ke — od Danila Žerjala do Brade Baboček. Številčni po datki o slovenskih atletskih organizacijah in njenih najsa--lužne(Mb članih Izpopolnjuje Jo isdajo. Knjigo Je mogoče naročiti pri atletski sveei Slovenije, Ljubljana. Celovška 26, njena cena pa je 20 din. 300, Pongrac (H igJOO. Cesavič (Cg) 260; krogla: Stimec (Sl) 13,84, Kmeta (Sr) 13.76, Perič (BiH) 13.11; disk: Bilič (Sr) 43,66. Perič (BiH) 39,76, Stimec (Sl) 35,72; kopje: Kovačevič >Sr) 00.56, Skok (Sl) 56,82, Perič (BiH) 5646; kladivo: Punč (Sr) 45,42, Bajrič (BiH) 45,30, Planinšek (Sl) 40,30; ekipni vratni red: Srbija M, Slovenija 71, Hrvatska 66, BiH 56. črna gora 26. mladinke - 100 m: Pavličič (H) 124. Hočevar (SI) 12,4, Svilokos (Sr) 12.6, izven konkurence Pavšal- (SI) 12,7, Gazvoda (Sl) 12,8; 200 m: Pavličič (H) 25.7, Bašič (BiH) 26.5. Pavšar (Sl) 26.5; 400 m: Bašič (BiH) 56.1, Glavina (H) 56,8, žigmond (Sr) 60A. Kolenc bo potoval še kapetan Bora Milič, sekundanta Maric in Osio jič ter vodja, ki pa te ni do-ločen. B. K. 1. Mladost 4 401 31: S • 3. Jadran (S) 4 4 0 0 31:17 g 3. Partizan 3 2 0 1 41: 0 4 4. Mornar 3 2 0 1 18:14 4 S. POSK 4 2 0 2 21:23 4 g. Jug 3 10 2 11:14 3 T. Primorec 4 10 3 21:20 3 ». Medvešček 4 10 3 20:31 3 9. Jadran (HN) 4 10 3 14:28 3 10. Triglav 3 0 03 5:40 0 Strelci 11 gelev Jankovič (Part) • gelev Betamarlč. Sandič (Part). Radjenovič (Ml), Rudič IJS). BradarK (POSK) 7 gajev Davidovič (Prim) • golov Lopotnjr (Ml). Markovič (Mm) S golov Dvoršak (Mad), Trota. Dšoni (JS>, Stantšič (JHN), Kosič (Mor) 4 gaU Naidsii, Loaovlna (JS), Poljak, Sirarno (Ml), Antunovič (Part). Pran (POSK). Uljarovlč (Prim) Sinici aa Triglav: Mohorič 3 tor Šorli, Baldenaas in Chvratal po 1. Brodarski modelarji za naslova POBTOROZ — Te dni Je Mio med Piranom in Portorožem slo-vensko prvenstvo s modeli jadrnic. V prva delu prvenstva so aa nrodnisuie VTGA Cmvdni nastopili radijsko vodeni modeli jadrnic. Zaradi močne burje sta samo dva modela prevozila pred-pismo progo. Najuspešnejši je bil Miklavec (Piran), takoj za njim pa Stefanič (Koper). Drugi razredi Jadrnic so ttartaii šale dan, ko je pihal ugoden zahodni veter. Najhujši je bil boj. v številčno močno zastopanem razredu »DM«, kjer Je zmagal Černe (MK Piran), ra njim as jo uvrstil Sekalšek la istega kluba, na tretje mesto pa Ilar (JK Zvezda. lj.) Tokrat so tudi prvič štartaH modeli razreda »Ke. U novi pravilnik NA-organizacija za tekmovanja z brodarskimi modri!.) TU Je Ml prvi Kerbin (MK Pi.), drugi Grabnar (šola Polje. IjJ.) m tretji Kalebič (MK Pi.) Kot zadnji so ttartaii modeli razreda »750 P*, kjer so izidi naslednji: 1. Gogala (JK Zvezda, Ij.) 2. Fičur (MK Pi.) 3. Besedi« (šola Polje. Ij.) s tem je bilo na prvenstvo s modeli motornih čolnov. Slovenijo je zastopala desetčlanska ekipa modelarjev iz Ljubljane. Velenja. Pirana m Kopra. Na prvenstvu so bile. razen BiH m Črne gore, zastopane vse republike. V razredu »Mc-1« sta se uvrstila Klanšček m Gartner na prvo in drugo mesto (oba BMK — Lj.). med člani pa Je Ml v isti disciplini Es is Velenja tretji. S temi tekmovanji modelarji te niso zaključili letošnje sezone. K. GOGALA LA POL — Na mednarodnem konjeniškem tekmovanju v preskakovanju ovir za nagrado »Re-my Martin« je snaga! Schockemo-ehle (ZRN) na konju Vbnplu pred Brazilcem Peaoajem, ki Je Jahal Nagira. ■ ■- ! I: PRVA TUDI NA BLEDU — Sedemkratna avstralska prvaka Kay Waterman in Richard Foley sta na blejskem turnirju zmagala v Standardnih plesih. Foto: SELHAUS Pokal Avstralcema Mednarodni plesni turnir za »Pokal Bleda 70« uspel BLED, 12. jul." Sezona mednarodnih plesnih prireditev pri nas je sredi razmaha. Potem ko so bili uspeli turnirji z izbranimi plesalci že v Velenju, Radencih, Rogaški Slatini in Celju, je plesna zveoa Slovenije s svojimi turističnimi partnerji v kazini botete Park na Bledu sinoči in nocoj priredila 13. mednarodni turnir za »Pokal Bleda«, sredi tedna pa bo ▼ Portorožu te mednarodno tekmovanje za »Pokal Lučaje«. (3ba kvali- tetna turnirja z izbranimi tujimi m domačimi pari sta tokrat prvič tudi pod skupnim naslovom »Alpe-Adria«. \ Na sinočnjem blejskem turnirju za tradicionalni pokal, ki ga je tokrat darovala Zveza za telesno kulturo Slovenije, je nastopilo 11 parov iz Avstralije, Avstrije, Nizozemske. Poljske. Madžarske. ZRN, Švice. NDR. CSSR (po 1) m Jugoslavije (2). Pari so tekmovali v Standardnih plesih — angleškem valčku, tangu, dunajskem valčku, slovrfazu in foztrotu. Kakor je bilo pričakovati, je zmagal favorizirani par iz Avstralije Richard Poley — Kay Waterman, ki je bil v vseh petih plesih najboljši; edino v dunajskem valčku je popolno zmagoslavje avstralskega para nekoliko ogrozila avstrijska dvojica Angelo in Helga Vol-pe. Trije sodniki so Avstralcema prisodili najboljše mesto, dva pa Avtrijcema, v vseh drugih plesih pa je avstralski par dobil najboljšo oceno 1. Mnogo hujši kot sa prvo mesto je bil boj za drugo. Par iz ZRN Eberhard ln lise Wanke je samo za 1 točko premagal avstrijsko dvojico (60:61). Pari so se najprej pomerili na predtekmovanju. Trije najboljši so se uvrstili v »veliki finale« za 1. do 3. mesto, trije naslednji Nepričakovano srebro Mladinke SRS druge na državnem prvenstvu v rokometu TRAVNIK, 12. jul. Mlade slovenske rokometašice so na državnem prvenstvu dosegle izreden uspeh. Drugo mesto je povsem nepričakovano in le malo je manjkalo, da niso celo v finišu presenetile favorita — ekipo Hrvatske. Ce upoštevamo, da je v slovenski reprezentanci manjkalo precej igralk, tedaj je uspeh deklet, ki so se v Travniku res izredno borile. Se toliko večji. V odločilni tekmi prve skupine, v kateri Je slovenskim igralkam zadoščal proti Srbiji te neodločen rezultat, je le malo manjkalo. da Slovenija ni ostala praznih rok. Vse igralke so bile zelo nervozne, kajti bile so na dosegu uspeha, kakršnega od njih pravzaprav nihče ni pričakoval. Nikakor se niso mogle zbrati in Srbija Je skoraj ves čas tekme vodila. Sele dve minuti pred koncem zo izenačile in se tako uvrstile v finale. Junakinja tekme je bila vratarica Dolenova. ki ima največ zaslug, da je 'ekipa preskočila tudi zadnjo oviro. Rezultati — I. skupina: Slovenija : Srbija 7:7 (3:4). BiH : Kosovo 20:7 (9:3); II. skupina — TENISKA SOLA OLIMPIJE. 2c neka] dni traja v Tivoliju prvi tečaj letošnje teniške šole Olimpije, ki ga vodi prof. Metod Klemenc. S svojimi več ko 30 tečajniki je znani strokovnjak kar zadovoljen, odziv mladih pa izpričuje čedalje večje zanimanje za tenis pri nas. ^ Foto; BUSIČ Makedonija : Črna gora 9:5 (5:3). Hrvatska : Vojvodina 13:5 (7:1 >» Vojvodina : Makedonija 9:9 (6:7)» Hrvatska : Črna gora 19:2 (12:2). V I. skupini je tako zmagala Slovenija pred Srbijo, BiH in Kosovem, v II. skupini pa Hrvatska pred Vojvodino. Makedonijo in Cmo goro. V finalu res najboljše V finalu državnega prvenstva sta se po ocenah vseh strokovnjakov in gledalaev res srečali najboljši ekipi letošnjega prvenstva. Uvrstitev slovenske reprezentance je bilo sicer precešnje presenečenje, vendar so dekleta tako visoko mesto po prikazani igri nedvomno zaslužila. Za slovensko reprezentanco so bile usodne prve minute, ko -so predvsem zaradi neizkušenosti dobile tri gole, od teh dva iz sedemmetrovk. Pozneje so.bile favorizirani ekipi Hrvatske povsem enakovredne. Treba je povedati, da je v hrvatski ekipi nastopilo kar pet igralk, ki so te igrale za člansko ali mlado državno repre-vse pa igrajo v ekipah lige. Slovenke so imele tudi precej smole saj si je najbolj nevarna strelka Bratuševa v zadnji minuti prvega polčasa prt svojem drugem zadetku zlomila prst in je morala v bolnišnico. Kljub temu pa jo je zvezni kapetan že uvrstil med kandidatke za mlado reprezentanco .Drugi polčas se Je končal celo neodločeno m poraz z dvema goloma Je m Slovenijo nedvomno lep uspeh. Gole za slovensko reprezentanco so dosegle Bratuša, Stegenšek in V. Mišič po 2 ter Maroltova enega. Med najboljšimi je bila tokrat vratarica Puflerjeva. izkazali pa ata se tudi sestrj Mišič. Omenimo lahko, da so gledalci Alenko Mišič izbrali za prvo spremljevalko Stefice Radič, ki je bila izbrana za miss prvenstva. Po oceni vseh pa je bila slovenska re: prezentanca najbolj ter in športna ekipa prvenstva Finalni rezultati — Hrvatska : Slovenija 9:7 (5:3), Vojvodina : Srbija 11:9 (3:3), Makedonija : BiH 10:9 (8:5), Kosovo : Črna gora 8:7 (6:4). Končni vrstni red: 1. Hrvat- ska, 2. Slovenija, 3. Vojvodina, 4. Srbija, 5. Makedonija, 6. BiH, 7. Kosovo, 8. Črna gora. M. VIDIC Mladinci četrti SKOP.JE, 12. julija — Med mladinci . je naslov državnega prvaka v rokometu osvojila reprezentanca Srbije, slovenska ekipa pa se je precej, bolje odrezala kot na nekaj zadnjih prvenstvih in je osvojila četrto mesto. Od malo oslabljene ekipe skoraj nihče ni pričakoval, da bi se uvrstila tako visoko, toda vsi igralci so se izredno borili in prijetno presenetili. REZULTATI FINALA: Kosovo — Črna gora 25:22. Hrvatska — Vojvodina 18:13, BiH — Slovenija 13:10. Srbija — Makedonija 12:7. Končni vrstni red: 1. Srbija, 2. Makedonija. 3. BiH. 4. Slovenija, 5. Hrvatska, 6. Vojvodina, 7. Kosovo. 8. Cma gora. Zelo plodna sezona Sevniški rokometaši upajo na višjo uvrstitev SEVNICA — Letos Je bilo za sevniSki rokomet najuspešnejše le to, odkar Je bila pri TVD Partizan Sevnica ustanovljena rokometna sekcija Več let so sevniski rokometaši igrali v Zasavski roko metni ligi. Njihovi uspehi so bili skromni. Nikoli Jim ni uspelo bi se uvrstili pri vrhu. V vrstah DUBLIN — V finalu medna rod nega teniškega turnirja je Avstralec Roche premagal Laverja s 6:3, 6:1. Z motorji v smrt (5) Isle of Man — grobnica Letos 6 smrtnih žrtev na motorističnih dirkah na otoku Večkratni svetovni prvak med prikoličarji. Nemec Max Deubei je pred leti na dirkah v Škofji Loki dejal: aZmaga na motociklističnih dirkah na otoku Man je vrhunec, ki ga lahko doseže tekmovalec v svoji karieri. To jo najtežja dirka na svetu! Se bolj pa bi so veselil uspeha na tej dirki, ki vsakokrat volja tudi mm svetovno prvenstvo, če bi sa uspeh dobili dvojne točke. To bi ta naitrša presituSnja dirkača in motorja vsekakor tudi zaslužila tako vsaj mislimo dirkači « Motociklistično tekmovanje na Isle of Man v Irskem morju je v svetu znano pod imenom angleški »Tourist Trophy« ali krat ko TT. Proga za to najnapornejšo preskušnjo je dolga več ko 60 km. prežijo na dirkajočega; na progi je nešteto ovinkov, speljana je ob morju pa škod naselja v gore. nagli vremenski preobrati pa še otežujejo nalogo dirkača in mehanikov. Uspešen nastop na tej veliki angleški prireditvi, na kateri se je ponesrečilo ie na desetine dirkačev, je torej mm tabor tekmujočih in njihovih spremije- Dlrka je to. Id vsako :eto —-hteva svoje žrtve. Samo na letošnji junijski reprizi odroma treningu je na tej progi mm zmeraj ugasnilo šest življenj, med njimi tudi tako slovitega dirkača, kot je bil Spanec Santiago Herrero. Letošnji Tourist Trophjr s svojo tragično bilanco je sproiil nešteto kritičnih razprav, ki niso sadevale samo ob organizacijo in zavarovanj« proge, ob kateri ae kritiki zaletavajo predvsem na drugih prireditvah (mimogrede: po tej plati Je v dirigiram »Športu« dobila negativno oceno tudi največ-ja motociklistična dirka n« jugoslovanskih tleh — »Velika nagrada Jadrana« v Opatiji). Na an-TT pa veljajo še drugi » ranere na taj naj-teftji dirki na svetu tudi precej SANTIAGO HERRERO ipeltep j« tako. od dirkate in materiala kar naj teč. 2e sama dolžina govori za meno, težavnostno stopnjo La radkokatorl dirkač si jo lahko zapomni, zapomni vse pesti, ki Vzrok m potneine nesreče je iskati v tam. de so prireditelji spričo Uradne doHtoe (čae M km) * enem krapi primorani pckiiiell za veliko izssrfhn to leto mre)-mejo zeliko dirkačev. V poaam nib kataaorumm neredih št« tudi rač ko IM tafesnovalceri n čine so to dirkači, kt aa m naporno p, »izkušnjo nimajo i volj meniških izkušanj m k ne talienlh mod. Prosa jih potem uniči, ko skušajo praksa"' same sebe. Dobra uvrsti ter aa otoku Man velja za dirkače še od nekdaj kot pnrahna čast. la zlasti m Irce, ki jih je mad zmeraj največ. Mladi, dirkači voeijo, ne da M »nisilil, kaj jih čaka. ■evada čas svoje motnosti, kar je potem usodno zanje- Zanimivo pa je tudi. da Je med ponesrečenimi zmeraj tudi precej starejših letni- kov. Tl so na TT nastopili morda te dvajsetkrat m progo te dobro poznajo, manjka pa jim tekmovalnih skušenj, ti so potem najpogostejte žrtve izjemnih naporov. Celo taki vozniki so, Id vsako leto tekmujejo samo na TT ... A nalete I prijavljene! zahteva še neraiani im so ostali na progi zmeraj tudi te dirkači. Id so sloveli po vsem svetu, med njimi Graham. Tom Phillls. Šantla go Herrero m drugi. 77 mojstri so bili žrtve modnega zaporedja slučajnosti. Id bi jim lahko pretrgale nit življenja tudi na vsaki drugi progi. klad šestimi dirkači. Id jih je letos prve dni junija za »mera) vzel TT, je najbolj slovel, tudi pri "zgo Herrero. Spanec je najraanejšiml kandidati svetovnega prvaka v otorjev do 125 kuhi kov. Utori ja 10. junija v bolnišnici v Douglasu, aa posledicami hudih poškodb, ki Jih je dobil pri padca na dirki. f—— Sami —- tako so mu pravili prijatelji — Ja bil eden Simi najbolj nadarjenih m naj boljših dirkačev, kar jih ja sadna lata od nedelje do nedelje na »topak> ne evropskih dirkališčih Čeprav jebM po^, reem^južnjak. ■p^IpS m Italijani, saka teza Ja mačlina precej dbk vožnja. liali ja Ml eden taned detih dirkačev. Id ga je odlikoval mojstra« slog; zgledna ja Mia zlasti njegova tehnika aa ovinkih. Da jeni hkrati tudi bit ar, dokaao- na »vztovnten aru—tvu Je dolgo vodil te tenzzljtvn bi bil osvojil naslov svetovnega prvaka, če m ne bi poškodoval no »Vollkl na-gradi Irska«: na mdnjih dveh dirkah za asetovno prvenstvo je nastopil s mavcem na levi -okl (ta handirap ga ja valjal naslov prvaka). To dokaauje tudi, da Je bil Šantl uraden borec, kajti prav gotovo ga je veljalo veliko energije, da ja tako težka dirka speljal do konca, praktično s eno roko tpre-stavo so zanj montirali na desno stran motorja). Letos je bi) Santi spet v formi, čisto spredaj. Na prvih treh vožnjah za svetovno prvenstvo je moral enkrat odstopiti zaradi okvare motorja, enkrat Je zmagal, enkrat pa je bil drugi. Na TT, ki je tal bila njegova zadnja dirka, ae je še posebno pripravljal, kajti želel si je, da bi tudi njegovo ime bilo vsaj enkrat med zmagovalci. Trdno je bil prepričan, da bo tokrat otok Man zapustil kot zmagovalec. Usoda je hotela drugače. Ossa. majhna tovarna motornih koles v Barceloni, je za zmeraj izgubila dirkača, ki je njepemu motorju utrl pot v svet, velika družina dirkačev pa dobrega prijatelja in fair tekmeca. (Se nadaljuie) mmsssmmm: MOJSTRI — Junak letošnjih dirk na otoku Man je bil Italijan, večkratni svetovni prvak Giacomo Ago-stini, Ki na dirkah za SP v težjih razredih ne pozna poraza. Sledita mu rojak Renzo Pasolini in Anglež Phil Read. rokometne sekcije so nastopili na. dar jeni rokometaši, niso pa imeli pravega strokovnega vodstva. Letošnjo sezono je treninge prevzel najuspešnejši igralec republiškega ligaša Ribnice Sile. Moštvu je znal vcepiti disciplino, ki je bila prej šibka točka vsega moštva. Sadovi njegovega dela in prizadevanja so kmalu bili očitni. V Zasavski ligi Sevničani niso imeli pravega nasprotnika. Zasedli so prvo mesto v ligi. Izgubili so le eno tekmo, in sicer v Črnomlju. Z edinim tekmecem za prvo mesto. ekipo Krškega, pa so osvojili tri točke. Z osvojitvijo prvega mesta, so pridobili pravico igrati na kvalifikacijah za vstop v Ljubljansko consko ligo. Kvalifikacije so bile prejšnjo nedeljo v Ljubljani, na lepo urejenem igrišču Slovana. Sodelovali so Olimpija iz Ljubljane, Sevnica, Kamnik ln Usnjar iz Snmrtna pri Litiji 2e v prvi tekmi so se Sevničani srečali s favorizirano ekipo Olimpije, ki pa jim ni bila resen nasprotnik in so jo odpravili brez večjih težav. Sevničani so v tej tekmi prikazali najboljšo igro. odkar igrajo in jim je zmaga praktično že zagotovila plasma v višji rang tekmovanja. Za njimi so igrali še rokometaši Usnjarja, ki pa so obe tekmi, z Olimpijo in s Kamnikom izgubili in tako izgubili vs« možnosti za uspeh v kvalifikacijah zato so tudi odstopili Sevnica le naslednjo tekmo igrala z rokometaši Kamnika in izgubila s štirimi goli razlike. Upam, da bodo tudi v Ljubljanski coni igrali tako uspešno kot do sedaj m da nam bodo pripravili še kakšno prijetno presenečenje. Svoj optimnizem lahko gradimo na tem ker bosta v naslad-nii sezoni vstopilo v naše rokometne vrste dva igralca republiških ligašev Sile iz Ribnice ln JureŠič iz Brežic J. MAURER | BOKS Miličniki primorani zaščititi sodnike BEOGRAD — V 10 kolu prve zvezne boksarske lige je beograjska C. zvezda v Svetozarevu premagala ekipo Kablov! z 12:8. To le prvi poraz Svetoearevčanov na domačem ringu. Občinstvo ie bilo nezadovoljno; sodniki so lahko za-oustili štadion šele. ko Jih je zaščitila milica. Drugi izidi: Budučnost : Dinamo 10:10, Spartak : Banat 12:8, Radniškl (Bgd) : 14. oktob&r 14:4, Radnftčki (N) : Radnički (K) 12:8. RIBNICA — V nadaljevani« športnih tekmovanj ljubljanske armadne oblasti, so se ekipe iz osmih garnizij pomerile v odbojki. Najuspešnejša je bila ekipa kranjskega vojaškega okrožja, ki Je s tem slavila že drugo zmago. Končni vrstni ired: 1. Kranj, 2. Ljubljana, 3. Postojna, 4. Maribor, 5. Pivka, 6. Ptuj. 7. Ajdovščina, 8. Vrhnika. N. S. najboljši pa v »mali finale« 4. do 6. mesto. Mlada, perspektivna dvojica naše mlajše generacije iz vrst PK »Jože Herman-ko« iz Maribora Lazar Rataj — Marjeta Simonič je s šestim mestom še uspešno navezala na tradicijo lepih mednarodnih uspehov domačega plesnega tabora na dosedanjih blejskih turnirjih, ki stk jih t prejšnjih letih dosegla para Mirko Herman — Mira Bencak in Drago Sulek — Verena Trofenik. REZULTATI — Standardni plesi: 1. Richard Foley — Kay Wa-terman (Avstralija) 27 točk, 2. Eberhard in lise Wanke (ZRN) 60, 3. Angelo in Helga Wolpe (Avstrija) 61, 4. Attila Laszlo — Klara Szatucsek (Madažrska) 109, 5. Milan in Helena Stiavnicky (CSSR) 127, 6. Lazar Rataj — Marjeta j KOLESARSTVO j Kunaver tretji SKOPJE, 12. julija — Romun Vasile Secejan je dosegel rodek podvig, ko je osvojil štiri etapne zmage na mednarodni kolesarski dirki »Okrog Makedonije«, ki se je danes končala v Skopju. Kljub temu je bilo to premalo, da bi bil končni zmagovalec dirke, saj je v drugi etapi od Probištipa do Djevdjelije zaostal za zmagovalcem kar sedem minut. Secejan. je zadnjo etapo od Mavrovega do Skopja, dolgo 100 km, prevozil v času 2:24,40 in zmagal pred Poljakom Gavličkom — 2:24,55, tretje in četrto mesto pa sta zavzela Alžirca Mohabdin — 2:25,06 in Dobrane — 2:25,17. Najbolje uvrščeni Jugoslovan je bil Ljubljančan Bricelj, ki je zasedel 6. meto s čaom 2:25,25. Kunaver je bil deseti — 2:25,43. V skupni uvrstitvi je zmagal Romun Alexandru s skupnim časom 18:01,30, drugi je turški kolesar Calaskam — 18:03,39, tretji pa Kunaver s časom 18:04,37, itd. Medtem kot to poročamo, sodniška komisija še vedno preverja rezultate, zato še niso znane točne uvrstitve drugih slovenskih kolesarjev. V ekipni uvrstitvi je zmagala Romunija pred Makedonijo, Poljsko itd. Dopoldne so vozili šesto etapo od Ohrida do Debra (70 km). Zmagal je Turek Calaskan s časom 1:41.20 pred Poljakom Stehanicom — 1:41,21, Milosavljevičem (Radnički) 1:41,30; Kunaver je s časom 1:41,30 osmi, itd. M. MICKOVIC Simonič (Jugoslavija) 139 itd. Turnir je vodil predsednik PZS Miha Verbič, igral pa je orkester Francija Puharja. _______ , Zmagovalca o sebi Avstralski prvak v Standardnih plesih Kay Waterman je s partnerko Key Waterman je s svojo skromnostjo, neposrednostjo in mojstrstvom osvojil blejsko občinstvo. »Dvanajst let že pleševa skupaj, spoznala pa sva se v plesni šoli. Drugi- mladeniči in mladenke pri nas, na zeleni celini, se bolj navdušujejo za plavanje m tenis. Midva pa sva ples, predvsem Standardne plese toliko vzljubila, da sva se zaradi njega celo preselila iz Sidneya v prvo trdnjavo športnega plesa na svetu — v Anglijo. Kajpak sem amater, opravljam svojo redno službo (sem odvetnik, izterje-. valeč davkov, |Cay pa je zaposlena kot sekretarka v odvetniški pisarni), športni ples je samo najin konjiček. Tri ure na dan trenirava, ob sobotah in nedeljah pa celo več kot druge dni. Pa se nama je obrestovalo: sedemkrat sva doslej osvojila avstralsko prvenstvo (med 400 pari), na SP v Standardnih plesih v Londonu 1969 sva bila Četrta, na SP v Miinstru 1970 peta, na odprtem svetovnem prvenstvu v Blackpoolu, kjer vsak par zastopa samega sebe in ne države, pa sva bila med 230 pari sedma! Vse pleševa rada, kar pa v ustreznem trenutku zavist od glasbe in — srca. Pri vas sva našla nove, dobre prijatelje in sposobne organizatorje, o katerih sta nama navdušeno pripovedovala že večkratna blejska zmagovalca, angleška zaKonca F. in M. Chatt. Zares sva — skupaj z drugimi pari — srečna, da lahko pleševa v Jugoslaviji.« H. V. STRELJANJE Zlet gorenjskih društev JESENICE, 12. jul. — Danes je avto-moto društvo Žirovnica v okviru krajevnega praznika organiziralo v dolini Završnice tradicionalni zlet gorenjskih avto-moto društev. Pomerili so se tudi v spretnostni vožnji in v streljanju z zračno puško za prehodni pokal. Letos prvič so pripravili tudi ustrezen pravilnik, tako da bodo za pokal tekmovali vsako leto. Pokal v streljanju je osvojila ekipa AMD Žirovnica, v postavi: inž. Vovčak, Mežnarc, Dremelj in Oman, s 513 krogi; druga je bila AMD Škofja Loka 467, tretji je bil AMD Bohinj 453 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Markovski (Sk. L.) s 144 krogi. V spretnostni vožnji je bila najboljša ekipa AMD Podnart, 2. Bohinj, 3. Cerklje. T. LIPICER Ljubljančani najuspešnejši SLOVENSKA BISTRICA, 12. Julija — Na Polskavi pri Slovenski Bistrici je bilo republiško prvenstvo v streljanju na glinaste golobe ter v streljanju na tarčo srnjadi. Med 83 tekmovalci iz 13 lovskih zvez so bili tudi letos najuspešnejši Ljubljančani, ki so pobrali večino prvih mest. Tekmovanje, ki ga je organizirala lovska družina »Polskava«, je bilo odlično pripravljeno in zaslužijo domačini vse priznanje. Pokale in diplome Strelske in Lovske zveze Slovenije je izročil predsednik LZS Rado Fehaček. Na državno prvenstvo v strel j ar nju na glinaste golobe v Slavonskem Brodu bo odpotovalo večje število slovenskih lovcev, ki so na današnji prireditvi izpolnili pred-pisane norme. REZULTATI — streljanje na glinaste golobe: 1. Rakuša (Ptuj) 49 točk, 2. Zadnikar (Lj) 48, 3. Grgar (Mur. S.) 48; ekipe: 1. Ljubljana 186 točk, 2. Ptuj 182, 3. Prekmurje 172; streljanje na tarčo: 1. Jež 91 krogov, 2. Cemic 89, 3. Zadnikar (vsi Lj) 8; ekip: 1. Ljubljana 353 krogov, 2. Celje 290, 3. Postojna 281; kombinacija: 1. Zadnikar 184 točk, 2. Jež 181, 3. Dimic (vsi Lj> 179; ekipe: 1. Ljubljana 723 točk, 2*7. Ptuj 645 , 3. Celje 602. D. UTENKAR Odprto prvenstvo ' Celja CELJE, 12. julija — Na strelišču pri Gričku je bilo v okviru številnih športnih prireditev v počastitev praznika Celja odprto prvenstvo v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 62 tekmovalcev iz 11 strelskih družin. Najboljše rezultate so dosegli Celjani, tako v ekipni kot tudi v posamični konkurenci. Rezultati — ekipe: 1. SD Branko Ivanuš (Ce) 697 , 2. Kovinar (Sto) 681, 3. »9. maj« (Sisak) 660, 4. Rudnik (Hrast) 657, 5. Rudar (Vel) 652; posamezniki: 1. Sršen (Ce) 181, 2. Dobovičnik (Ce) 178, 3. Štefka Verbar (Sto) 176, 4. Kolar (Hr) 171, 5. Ferenčak (Sisak) 171. 6. Dečman (Sto) 171, 7. Tržan (Ce) 170, 8. Kočevar (Sto) 170, 9. Šuštar 169, 10. Jager J.Ce) 168. K. JUG ŠAH Kavalek pred Štejnom CARACAS, 12. jul. — Zmagovalec mednarodnega šahovskega turnirja je postal češkoslovaški velemojster Kavalek, ki je v zadnjem kolu remiziral z Bisguierjem. Jugoslovanski velemojster Ivkov je zasedel 4.—6. mesto, Parma pa je 7.—8. Rezultati zadnjega kola: Kavalek : Bisguier remi, Ivkov : Parma remi, Stejn : Villaroel 1:0, Benko : Cuellar 1:0, Sigurjonson : Caro 1:0, Yepez : Ciocaltea 0:1, O Kel-ly : Slujssar 1:0, Panno : Barcza remi. Končni vrstni red: Kavalek 13, Stejn, Panno 12, Ivkov, Benko, Karpov 11,5, Parma, Sigurjonson 10 itd. Razmerja moči jasnejša Pregled gimnastičnih vrel; po.tekmovanjih aprila, maja in junije LJUBLJANA,— Letošnja pomlad je bila za telovadce in telovadke zelo tekmovalo razgibana, ^saj je sve- tovno prvenstvo v Ljubljani takorekoč pred durmi. Pozimi, v obdobju priprav, ki jih nihče ni hotel motiti s tekmovanji, nihče ni vedel, kdo bo bolj in kdo manj napredoval pri piljenju zelo težavnih obveznih vaj. Zdaj, po številnih srečanjih, turnirjih in državnih . prvenstvih pa se že kažejo obrisi moči nekaterih reprezentanc. Manjka v glavnem le še srečanje SZ: Japonska, pa bi bilo razmerje sil pred SP v Ljubljani že jasnejše. Seveda pa ,e treba upoštevati, da sojenje na številnih dvobojih m trobojih tei državnih prvenstvih v aprilu in juniju še daleč ni bilo po enakem kriteriju kot bo — vsaj moralo biti — na SP. Nasprotno, domala na vseh srečanjih so sodili drugače — ponekod zelo strogo» drugod zelo blago. Tako ja iET piimer n$ nedavni pregledni tekmi japonskih telovadcev zmagovalec Kenmocu zbral v dva-najsteroboju 113,10 točke, drugouvrščeni Nakajama samo 112,975 točke itd Oba favorita za eno izmed treh Kolajn na SP v Ljubljani sta s tem zborom točk šele na devetem oziroma enajstem mestu lestvice, ki smo jo sestavili na osnovi pomembnejših mnogobojev v Evropi in na Japonskem v letošnjih šestih mesecih. Na dlani je, da je do velikih razlik v sojenju na raznih tekmovanjih prišlo bolj zaradi taktiziranja in prikrivanja prave vrednosti in ravni, kot. pa zaradi neke resnične raznolikosti « kriterijih sodnikov. N ajpomemebnejša srečanja in nastopi telovadcev v prvem polletju 1979: NDR : SZ (2. in 3. mata) 556,25:560,25; Posamezno: 1. Lisički (SZ) 113.20. 1. Klimenko (SZ). 112,60. 3. Phttnne (NDR) 111.90 točke, itd. Poljska ; Švica 552,25:548,50 (23. in 24. V.), 1. M. Kubica 112,85, 2. W. Kubica 111,60, 3. S. Kubica (P) 111,20 4. Rohner (S) 110,30, itd. Poljska — ZRN — Madžarska (9 10. V v Bremenu) 1. Poljska 542,20, 2. ZRN 539,10, 3. Madžarska 526,7C Posamezno: 1. M. Ku biča 111,50. 2. W. Kubica 109,70, 3 Tepasse (ZRN) 108.65 itd. NDR — Poljska — Bolgariki (14 VI v Sofiji): 1. NDR 560.45, 2. Poljska 553,25, 3. Bolgarija 548.95 Posamezno: 1. Kttste 113,55. 2. Brehme 113,05. 3. M. Kubica 112,90, 4 W Kubica 112,60, 5. Kristov 112,15, 6. Stojev 110,55. itd. Švica : Romunija (v Švici): 1. Rohner 110,50, 2. Miiller 108,45 (S) . . . 5 Mihaiuc (R) 107,75 itd. Japonska — druga pregledna tekma: («*0. m 21. junija): 1. Kenmocu 113.10, 2. Nakajama 112.975. 3. T. Kato 11,125 itd. Francija : Madžarska (27. in 28. VI): 1. Kispeleky (M) 108,95 točke. DR2AVNA PRVENSTVA Poljska: i. W. Kubica 114,10, 2. M. Kubica 113,75, 3. S. Kubica 110,65. NDR: 1. Koste 113.550, 2. Brehme 112,175, 3. Thunne 111,375 itd. SZ: 1. Voronin 115,40, 2. fcll-menko 114,35, 3. Lisički 112,90, 4. Diomidov 112,75, 5. Bogdanov 112,25, 6. Bogus 111,85 itd. SFRJ: l. Cerar 114,90, 2. Brodnik 114,20, Kersnič 112,85, 4. Vratič 112,30, 5. Kiissel 109,05, 6. Shštarič 107,60 itd. ZRN: 1 Reinemer 108,80, 2. Hess 108,35, 3. Mossinger 108.10 itd. Nedvomno bodo vsi telovadci skušali čez poletje vsaj ustaliti, če že ne bodo mogli izboljšati ravni svoje kvalitete. To bodo nedvomno dosegli septembra in oktobra, pred SP. Ne glede na neenake kriterije sojenja, Je naša lestvica telovadcev (brez ameriških) v prvem polletju približno takale* e Voronin 115,40, Cerar 114,95, Lisičk 114,80, Damidov 114,40, Klimenko 114,35, Brodnik 114,20, W. Kubica 114,10, M Kubica 113,75, Bogdanov 113,45, Koster 113,55, Kenmocu 113,10, Brehme 113,05, Nakajama 112.975. Kersnič 112.85, Vratič 112,45, Kristov 112,15. Thtjn-ne 111,90, Bognus 11,85. itd. | D. KURET RENAULT . :____LJ -... TA MESEC DOBITE PRI NAS ORIGINALNE PREPROGE |^t n-- -eaado in narodni Ns moremo drugače, kot da se vam im srca zahva-J Orno, da ate obdržali našo be- sedo povsod, kjerkoli vas je življenje raztreslo. Spremenili ste se, vendar tudi domovina se je medtem spremenila. Mimo kolovozov in stesic, po-katerih ste tekali kot otroci, ao danes speljane moderne ceste. Tehnike Je tudi k nem prinesla nov življenjski rt tem, v srcih pa smo ostali Slovenci, ponosni na to. da smo sinovi tega roda.« Zbrane hrvežke in slovenske tasrijence je prisrčno potoneva tudi predstavnik hr- Njegovtm nasedam je kulturni program, plesnih in pevskih skupin, tamburašev in godbenBmv. Rojaki, Id so prišli na srečanje, so nastopajoče navdnženo poadravill. V fthnsfco kamero so skušali ujeti vse, kar se je dogajalo na odra. Film bodo vrteli po slovenskih klubih v zamejstvu in ob tem obujali spo-‘ na nepozabno srečanje kraji. V navadi namreč, da tisti, ki obišče-staro domovino, prenesejo •™j« doživetja rojakom, ki so ostali doma. JOŽICA TEPPEY Srečanje tabornikov končano BLED, 12. Jul (Tanjug) — Na Lescah pri Bledu se Je danes končal peti pregled zveze tabornikov Jugoslavije, kateremu je bil ob 20-letnici taborniške organizacije pri nas pokrovitelj predsednik republike Na desetdnev nem pregledu. Id je imel značaj velikega srečanja brat »tv* in enotnosti naše mladine. Je sodelovalo več kot 7000 članov taborniških organizacij iz vse države, prišli pa so ttuU tuji gostje. Telegrami NAŠA DELEGACIJA ODPOTOVALA V IRAK — BEOGRAD. Jugoslovanska delegacija se~ bo v Iraku udeležila slovesnosti ob obletnici njihove revolucije. V delegaciji so član ZIS Blagoje Popov, član predsedstva ZKJ Emin Dobadžič in član predsedstva zvezne konference SZDLJ Aslan Fazlija. SESTANEK HEATH—ROGERS — LONDON. V poletni rezidenci britanskega premiera sta se sestala predsednik vlade Heat-n in ameriški državni sekretar Rogers; govorila sta o najpomembnejših svetovnih vprašanjih. Predtem se je Rogers pogovarjal z britanskim zunanjim ministrom Douglasom Homeom. TUDI KITAJSKA POSLALA DELEGACIJO V BAGDAD — PEKING. V Irak je odpotovala tudi delegacija kitajske vlade, ki jo vodi minister za lahko industrijo Cijen C ih Kuang. EL NIMEIRI BO OBISKAL KITAJSKO —KARTUM. Predsednik sudanskega revo . lucionamega sveta El Nimeiri bo oktobra uradno obiskal Kitajsko. Vest o tem so ‘objavili kartumski časopisi. KORAK K PONOVNIM STIKOM MED-LONDONOM IN SALISBURYJEM — SA-LISBURY. Rodezijski predsednik Smith se je dva dni mudil v Južnoafriški republiki; s premierom Porsterjem sta baje govorila o stališču nove britanske konservativne vlade, da bi obnovili pogovore z rodezijskimi oblastmi. Njuno srečanje naj bi bil prvi korak k ponovnim stikom med Londonom in Salisburyjem. • * ■ CILJ OAE — TESNEJŠE SODELOVANJE MED DRŽAVAMI LMKAR. Kamerunski predsednik in izvršni predsednik Organizacije afriške enotnosti Ahazndu Ahid-jo je obiskal Senegal m izjavil, da je cilj OAE tesnejše sodelovanje med državami-članicami na političnem, gospodarskem, kulturnem področju in drugod. URE NE BODO DEVALVIRALI — RIM. Italijanski finančni minister dosedanje vla de Preti je zanikal govorice, da namerava vlada devalvirati liro. Dejal je, da so take vesti popolnoma neutemeljene in da povzročajo le zmedo v državi in v tujini. Liro so zadnjič devalvirali leta 1947. OBTOŽENI ZAROTE — NAIROBI. Pred tanzanijskim vrhovnim sodiščem je proces proti osmim bivšim tanzanijskim funkcionarjem in oficirjem, ki so baje kovali zaroto za strmoglavljenje vlade. Glavni obtoženec je nekdanji zunanji minister Kambona, ki mu sodijo v odsotnosti, ker je pobegnil v London. NAPAD KOMANDOSOV — TET. AVIV. Palestinski komandosi so z libanonskega ozemlja z raketami napadli izraelski kraj Kiriat Semona. Kot poročajo iz Tel Aviva, so imeli na njihovi strani enega ranjenega, izraelske sile pa so na napad odgovorile. JORDANSKO—IZRAELSKI SPOPADI — AMAN. Na območju Menda šaha v jordanski dolini se je vnel topniški dvoboj med jordanskimi in izraelskimi enotami. Iz Amana poročajo, da so jordanske enote začele obstreljevati sovražne položaje v bližini Jerihona, Izraelci pa so pred tem napadli jordansko območje Mendasahu. Boji so trajali 40 minut. »RA-2« BO KMALU DOSEGEL CILJ — BRIDGETOWN. V soboto opolnoči so na otoku Barbadosu prestregli radijsko sporočilo z »Ra-2«, s katerim Norvežan Hayer-dahl s svojimi sopotniki že 56 dni pluje *prek Atlantika, čoln je bil opolnoči odda- • Ijen le še 50 km od Bridgetowna, cilja potovanja, katerega namen je dokazati, da so že Egipčani prepluli Atlantik. ARHEOLOŠKA ODKRITJA V ZSSR — MOSKVA. Sovjetski arheologi so odkrili 25 bivališč praljudi na polotoku Kola, na severu Rusije, v bližini gradbišča nove hidroelektrarne na reki Voronji. Našli so kamnite nože, puščice, ribiški pribor — predmete, stare 12000 let. SVETOVNA BANKA PRIPRAVLJENA FINANCIRATI — NAIROBI. Svetovna banka za obnovo in razvoj je pripravljena financirati prenavljanje pristanišča v Moga-dišu in gradnjo modeme ceste iz Hareisa v Berbero. Somaliji naj bi banka dala 17 milijonov dolarjev kredita. DIESEL LOKOMOTIVE ZA KITAJSKO — KASSEL Kot so uradno sporočili, bo Grma »Rhein-Stahl Henschel« do leta 1972 Hobaiftta Kitajski 30 diesel lokomotiv v vrednosti 80 milijonov mark. Deset lokomotiv bo imelo 4600 konjskih moči, 20 lokomotiv pa 5400 konjskih moči. ODKRILI TIHOTAPCE MAMIL — ME-XICO. Mehiška policija je naredila racijo v enem od najbolj luksuznih nočnih lokalov glavnega mesta in aretirala 109 bogatih gostov. Baje ji je uspelo odkriti pomembno narkomansko mrežo, zaplenili pa so tudi precejšnje količine marihuane ter drugih mamil. Pa še to: BREZ KONKURENCE — Na jugoslovanski televiziji je mnogo slabih oddaj, toda za najslabšo oddajo ni kriva televizija. Mlnogi ob tem pomislijo na emisijo — 'denarja. LjuDUana Planica Brnik Kredarica Maribor Sl. Gradec Beka Celje Novo mesto Pulj Koper Hvar Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Skoplje Celovec Gradec Dunaj pol oblačno pol oblačno pol oblačno pol oblačno pol oblačno jasno jasno jasno jasno jasno jasno jasno jasno jasno jasno pol oblačno jasno jasno pol oblačno 1 oblačno ss Genova vttineben ZOrlcb Rim Pari* Stockholm vrnete* jasno jasno pol oblačno lasno pol oblačno pretežno jasno pretežno jasno jasno jasno jasno jasno pol oblačno pol oblačno jasno lasno jasno pol oblačno jasno jasno pol oblačno pol oblačno jasno jasno pol oblačno dežuje ool oblačno 27 10 26 25 27 30 31 34 31 29 30 27 34 31 26 26 Temperature morja Koper in Portomt as. Šibenik 35. brovnik in Falagruša 33 ~ - r* 33. Serif 19. temperatur”bfejskega j 13. julija 1910 Oba Ugaša zadovoljna Ljubljančanka Maire in Djurovski (Skopje) prvaka SFRJ LJUBLJANA, IB. jui. Tudi jueodonmMU tenttki Wte- : rani imajo adaj svoje uradne prvake. Prizadevni TK 5aa Kumar : m*, Pmitaia j Ottaptja je Oil «kttiee v- Tmjiiju prireditelj prvega * turnirja a takim nazivom, m katerem Je nastopilo jutt 6:4, «:o, uargetic — &t Skoraj 50 igralcev in igralk iz Brvatske, Makedonije in Stovecdje. Tekmovali so v Šantlih kategorijah, ▼ vseh dnft - jutt : inž. Penkaia -pa so bili boji »eto razburijtvi, is il< pa izredno bor- bŽbek — benl. Tudi huda pripeka ni mogla : niti borbenega * _______' _1 ,e duha nastopajočih, ki bi bili lahko za vzor tudi mnogo Miočka — Draškovič : 2ižeic - . i n„71 Jv- - Mikličeva 6:1, 6:3. mlajšim igralcem. v aujnju, »tirih finalih so mi -H , ,, , ■ , T„ _ , izidi taki — člani nad 5S let: Jut —: Mogin. 7:5, 6:4. člani nad 35 le kdoOl aanealjivi Maaoter če ko- v tlvoje: dr. Kratič-Djurovski T E£iLhnte Km Maire tri Margetid-Skuljevld 6:4, 6:3, član . Ljubljančanka Ea Maire, tri- ^ „ . . dvo1e _ zižek-Morii Nekaj statističnih podatkov o NK Maribor bi NK Olimpija za|pmjnMlo Slovenska prvoligaša ata s sadovi svojih prizadevanj v minuli prvenstveni sezoni lahko nadvse zadovoljna. Medtem ko se Je obdravska enajsterica brez večjih pretresov in zatikov uspešno prebijala med čermi, pa so Beograjčani poskrbeli predvsem aa sUa vzburljiv finiš domala s »■»■»■ekMinim preokretom. V naslad-njih dveh sestavkih bomo skušali prHraeati nekaj po-glavnitnih mačilnoati. pa tudi primerjalnih statističnih podatkov v obeh taborih. MARIBOR: 5^kS^ m* .SŽSfgt naileosi usnen auhu pniu do umoodh m* ... in kjer ao (a novinarji soglasno tioslsi' oceniU a najvt»jtma motehna ooa- llvelv| nama 10 oa. 9. Lahko rečemo, da so se Mari- Pravzaprav bi horčani po treh letih že kar udo- kurenci zmagati močili v elitni nogometni družbi ki ?»_ Čeprav Je v tem času večkrat pcv 4 »totmke točke. Steno zaškripalo. Je enajsterica kar U tekem vv vselej srečno Izplavala iz nevar- tarja. Lestvicai l n dl voda — tokrat pristala celo Jemati aa 1*1J« na 10. mestu To Je doslej največ)! -metnih ledu uspeh mariborskega nogometa, ki L_ Vrtič 7;00. zasluti tudi nekoliko podrobnejšo. 3. Boglčevič 6 56 čeprav n. popotao —Uri- « Bogičevič - absolutni rekorder Za vijoUčaste Je v preteklem prvenstvu nastopalo 30 igralcev. V po 1. Povpreček: 5000 gledalcev Na 17 tekmah letošnjega prvenstva se je zbralo v Ljudskem vrtu 81.500 gledalcev (približno 5.000 na eni tekmi). To Je izredno za nimiv podatek. U kaže. da bi NK Maribor laJiko posloval renta, biino. ko ne bi bilo starih grehov. Največ zanimanja ata vzbudili spomladanski gostovanji Crve-ne zvezde in Veleča; obakrat se Je zbralo na Stadionu 8.000 gle- Tretja dirka za prvenstvo SFRJ v kartingu VRHNIKA, 12. Julija. — Po proge brez napake m zasluženo icah Vrhnike je bila tretja dir- osvojil prvo mesto, t aa državno prvenstvo v kar- Rezultati, Juniorji: 1. Kolar ngu za nagrado občine Vrhni- (Zgb) 150 točk, 2. Ravnikar (Mo-t. Sodelovalo Je 50 tekmoval- ste) 130. 3. Knez (Koper) 128, ■v iz osmih društev in sicer 4. Radakovič (Zagreb) 120, 5. kategoriji do 100 kubikov, do Najdenovič (Moste) 119, 8. Kovač 15 kubikov a menjalnikom in do (Vrhnika) 113; člani 125 kubikov 10 kubikov za mladince. c menjalnikom: 1. Živec 146 točk. Tekmovalci ao v vseh 14 voš- 2. Lavrič (oba Moste) 142, 3. lab, ki so bile na sporedu nav- Kranjc 122, 4. Cvetko 117, 5. užili številne gledalce. Pri juni- Glavnik (vsi Ptuj) 115, 6. Mladih je v vseh treh vožnjah naj- dovan (N Gorica) 113; člani 100 olje rosil mladi Zagrebčan Ko- kubikov: 1. Subelj (Moste) 50 točk ir. V kategoriji 125 kubičnih 2. Radakovič (Zagreb) 46, 3. artov s menjalnikom sta bila Oblak (Vrhnika) 42, 4. Globev-lavna tekmeca sa prvo mesto nik (Bled) 40. 5. Smerdelj (Mo- ikmovalca AMD Moste Lavrič in ste) 39, 6. Prek (Vrhnika) 38 itd. Ivec. Slednji Je anagal v dveh Ekipe: 1. Moste 146 točk, 2. ičnjah od treh in tako v skupni Ptuj .114, 3. Zagreb 113, 4. Vrhni- vratitvi zaaedel prvo mesto. Za ka 112, 5. Koprivnica 102, 6. Ko- ledalce so bile najzanimivejfe per 99, 7. Nova Gorica 56, 8. Pa- ičnje 100 kubičnih kartov, saj sta zin 52; uvrstitev po republikah: tej kategoriji nastopala tudi l. Slovenija 188, 2. Hrvatska 149. omačin Oblak in Prek. V final- C. PODBREGAR DRAVA : NOVA GORICA 2:0 (0:0) PTUJ. 12. julija — V drugi odločilni kvalifikacijski tekmi za obstanek v SNL Je Drava premagala Novo Gorico s 2:0 (0:0). Ker Je minulo nedeljo v prvi tekmi Nova Gorica zmagal« le a 1:0. se Je v SNL obdržala Drava, Nova Gorica pa bo tekmovala v ZCNL. PTUJ — Igrišče Drave, vreme sončno in soparno, sodnik Kilčan iz Murske Sobote, gledalcev 700. STRELEC: 1:0 — V. Planjšek v 63. in 85. minuti. DRAVA: Gomzi. I. Planjšek. Korošec (Cer). Kranjc. Markovič, Vrbanec, Korenjak. Duh (Kostanjevec), Urok, Šober, V. Kanjšek. NOVA GORICA: Uranič, Bučan. Faganel, Hvala, (Kogej), Pikula. Furlan, Cigoj, Leban (Korpar). Pini, Linzenter. Klanjšček. V začetku sta bila tekmeca izenačena. Prt obeh ekipah Je bilo čutiti začetno nervozo. V 7. mi-' nutl je iz prostega strela Furlan prvič nevarno ogrozil vratarja domačinov. Gostje so imeli v nadaljevanju Igre rahlo terensko premoč, toda obramba Drave je bila na mestu. V drugem delu so domačini začeli zelo poletno. Vrstili so se napadi za napadom, ki so bili le * m minuti kmnnnl z sadatkom OLIMPIJA: sijajen spomladanski izkupiček LJUBLJANA — Ljubljanski prvoligaš je kljub zadnjemu mestu med »preživelimi« zadovoljen. Iz obupnega položaja ob koncu Jesenskega dela se je r izvrstno igro v nadaljevanju prvenstva dokopal do zelene veje in zasluženo obdržal mesto med najboljšimi. Zeleno-beli so s četrtim mestom v spomladanskem delu in z uvrstitvijo t finale Jugoslovanskega pokala dokazali. da so pod dobrim vod- NOVO NA TUJEM Trikrat po dve zmagi Ce tekme doma in na tujem adružlmo v eno. potem Je Olimpija trikrat anagal«. Vea izkupiček Je osvojila na tekmah z Vardarjem, Zagrebom in Vojvodino. Remizirala je sedemkrat, tl njeni nasprotniki pa so bili Radničkl (N), Čelik, Maribor. Sarajevo, Hajduk. Radničkl (K) in Sloboda-. Poraze z 1:3 v točkah Je doživela s partizanom, 2eljezničartem. Borom in Beogradom Popolnoma praznita rok pa Je ostala v tekmah z Dinamom, Veletam in C. zvezdo. Italijanke v finalu NAPOLI, 12. julija — V drugi polfinalni tekmi za svetovno prvenstvo v ženskem nogometu je Italija premagala Mehiko z 2:1 Cink Danska, za tretje mesto igra-(1:0). V finalu je tekmec doma-ta reprezentanci Mehike in Anglije. Ugasi pod drobnogledom ■uuaui, uš* sv puu išuuiuu *w stvom sposobni za veliko več, kot za boj za obstanek, in zato s optimizmom pričakujejo novo prvenstvo. let. Kar 9 igralcev v ligaškem moštvu je nastopalo la vrst mladine, ka še niso izpolnili 18 let! Zato smatram, da je z novim moštvom 8. mesto v SNL več kot uspeh. V jeseni bo ekipa nastopila okrepljena. Na igriščih borno ponovno srečali Hribernika, Perca in Zavskega. Računamo ta na druge okrepitve. Računamo na ponoven Vzpon moštva Ih se bomo borili aa mesta pri vrini SNL.« ..-.Ji K. ŠPORTNA NAPOVED 1. Borac (Cačak) — Borac (Banjaluka) 1. p. 2. Borac (Cačak) — Borac (Banjaluka) k. r. 3. Crvenka : Sloga (K) 1. p. 4. Crvenka — Sloga (K) k. r. 5. OZD — Fosped 6. Oroslany — Zalaegerszegi TE v 63. minuti kronani z zadetkom V. Planiška. Dve minuti sa tem je isti igralec povečal vodstvo domačinov. Gostje so m tem ponovno odprli igro, toda brez uspeha. Pritisk Drave Je bil tako močan, te ao se marali Novogoričani braniti kar z desetimi igralci. V sadnjih 15. minutah so želeli rezultat znižati, kar pa jim ni uspelo. Izjava trenerja Drave Janka Streharja: Tekma je bila borbena, domačim ao še izjemoma potrudili in s tem dosegli zasluženi in zašeljeni cilj. Pohvaliti gre celotno ekipo. Nova Gorica Je po tekmi najavila protest, kar bo utemeljila naknadno. Za tekmo Je bil sicer določen sodnik Novakovič iz Novega mesta, sodil pa te Kilčan iz Murske Sobote. I. ZUPANC B. Krajina v ZCNL ČRNOMELJ — Potem, ko Je NK Bela krajina osvojila prvo mesto v N PL in si s tem priborila pravico nastopanja v ZCNL. se zastavlja vprašanje, če bo ekipa lahko nastopala v tej ligi, kajti klub ni imel pionirskega in mladinskega moštva. Zato se je sestal upravni odbor In sklenili so, da bodo sestavili mladinsko in pionirsko moštvo tar tako zadostili zahtevam. ki Jih predpisuje pravilnik tekmovanja v ZCNL. Nogometno igrišče v Loki Je ograjeno in registrirano aa to tekmovanje, tako da ni nobenih zadržkov več. te klub ne bi tek-moval v ZCNL. A. LATERNER Vojvodina : Slovenija 4:2 (4:1) ZAGREB. 12. julija. Na XII. mladinskem republiškem in pokrajinskem prvenstvu Jugoslavije v nogometu je reprezentanca Srbije premagala v boju za peto mesto Kosovo z 2:0 (0:0). reprezentanca Vojvodine pa Slovenijo v boju za sedmo mesto z rezultatom 4:2 (4:1). »Velika četverica« — najvabljivejia Na stadionu ob Titovi cesti Je bilo na prvoligaških tekmah 86.517 gledalcev. Spomladi Je bil obisk precej večji kot jeseni (53.825: 32:891). Na vseh Olimpijinih tekmah pa Je bilo 172.429 gledalcev, kar pomeni, da aa gostovanja Ljubljančanov ni sanlmanje nič. manjše. Olimpija je pred najštevilčnejšim Občinstvom igrala na beograjski »Maracanl«. Tekmi Je prisostvovalo 20.915 gledalcev. Pred popolnoma praznim štadionom pa so Ljubljančani igrali v Sarajevu e Sarajevom, ko se Je na Koševu zaradi televizijskega prenosa zbralo le 805 ljubi tri jev nogometa. V Ljubljani Je Mia najbolj obiskana tekma s Dinamom, na kateri je Mio 12.591 gledalcev. Najmanj pornmosti pa je vzbudilo srečanje S Slobodo, M je nrivabilo le 1888 gledalcev. Po obisku na obeh tekmah je slovenski derbi tale na oetem mestu. Sponadl a veliko četverico C. rvezdo. Dinamom. Partizanom bi Hajdukom ao Mli aa gledalce vabljive!*!. Po skupnem obisku Je lestvica gledalcev naslednja: C zvezda 30.450. Dinamo 19.394, Partizan 13.157, Hajduk 12.928. Maribor 11.788. Radničkl (K) 10.550, Vardar »901. Radničkl (N) 8.735. Beograd 6920. Bor 6184. Sarajevo 5083. Crilk 5752. Vojvodina 5387, Zagreb 3860. Sloboda 3014. Gledalci so za Olimpijine tekme plačali 1.793 635 dinarjev, od tega za tekme v Ljubljani 915.007 din. Najbolj zadovoljen je Ml blagajnik C. zvezde ki Je naštel 172.430 din. v Sarajevu pa prodajalci kart skorajda niso Imeli dela. saj ie bll Izkupiček le 8.495 dtn. Po tekmi z Dinamom so v Ljubljani našteli 151.482 din. blagajna pa je Mia nailažia po srečaniu s Slobodo. Gledalci so takrat odšteli le 25.586 din. B. KUTIN sredstev premalo MARIBOR — Nogometaši mariborskega Kovinarja so v preteklem prvenstvu SNL igrali v dokaj spremenljivi formi. Medtem, ko So se te po končanem nogometnega prvenstva v takem Številu. kot Se nikoli doslej saj je radijske prenose prevzemalo kar 350 postaj. Tiskovni službi se je prijavilo jf* 1300 posebnih poročevalcev s vsega sveta. Samo prvi in drugi RTV program ZR Nemčije je imel v steni gg radijskih in televi-šijsklb ljudi, poleg tega pa eo froaši Nemci Se veUko četo Večina pogovorov v Mesiču se je tiste dni sukala okoli nogometnega prvenstva. Ce je človek vstopil v enega izmed 30.000 taksijev, kolikor jih neprestano kroži po avenijah in ulicah Mežica, Je pogovor kaj hitro nanesel na nogomet, na tekme, na igralce, a eno besedo na prvenstvo... Na desetine časopisov Je tudi v dneh, ko ni bilo tekem posvečalo prvenstvu polne strani s slikami, komentarji In poročili, takoj po končanih tekmah pa ao izSle posebne izdaje listov. Televizija je posvetila prvenstvu nad deset ur vsak dan,.To so bili posnetki te- Letošnjl, drugi nastop Celulo-zarja v VCNL je neuspešen, saj so bita Kržani lani dnigl v tej konkurenci, letos pa so osvojita 10. mesto. Najbolj objektivno opravičilo za to je nedvomno odsotnost nekaterih Standardnih, izkušenih igralcev, ki so odšli službovat drugam, ali pa medtem zamenjata klubske barve. Mladi jib niso mogli uspešno nadomestiti, saj jim je manjkala izkušenost. Res pa Je tudi. da niso pokazali pravega prizadevanja. Ne gre pa seveda zamolčati, da Je bilo delo uprave v celoti precej slabo, kar se je poznalo tudi pri disciplini Igralcev, ki niso zmeraj trenirali redno in vsi skupaj. Trener je imel tudi težave pri določanju enajsterice, ki je bila redkokdaj popolna, saj Je skoraj zmeraj kdo manjkal — upravičeno ali neupravičeno. V Celulozarju pa se nadejajo, da bo Drava ostala v SNL in tako omogodla Krčanom še nadaljnjo udeležbo v VCNL. B. KARABAS Urednik TV Ljubljana Tugo Klasinc piše o svete vnem nogometnem prvenstvu (Nadaljevanje) slu. Da. je v Mehiki turizem _ sem se ob tem spomnil na tisoče — od majhnih žogic, ' nezanimanje naših trgovcev sombrerov, zastavic vseh u-za velike mednarodne prire- deležencev in vsega mogo-ditve v Ljubljani Ni bilo čega do pozlačenih kopij po-trgovine, kjer turist ne M kala Julesa Rimata. Vse to mogel kupiti spominka na so prodajali v trgovinah, na svetovno prvenstvo. Drobnih posebnih stojnicah pred šta-spominkov, posebej za sve- dioni skratka na vsakem ko-tovno prvenstvo je bilo na raku, kjer je pot vodila pri- siu. Da. je v Mehiki turizem pomembna gospodarska veja, I pričajo tudi Številni bo teli v glavnem mestu. Ne manjka I dragih luksuznih hotelov za najbolj petične goste, ki prihajajo ponajveč iz ZDA, Se več pa je udobnih, lepih, a vendar ne pretirano dragih. Za sobo v hotelu prve kategorije. sobo s tušem, telefonom in televizijskim sprejemnikom sem plačal 65 pe-zosov, kar je natanko 65 dinarjev. Mehičani dajejo praznikom tudi bleščeč zunanji videz. In da je bil nogometni mundial tak praznik, najbrž ni treba posebej poudarjati. Mežico je bil za to priložnost slavnostno okrašen. Na vseh trgih in večjih ulicah ao bili velikanski svetlobni napisi in simboli svetovnega prvenstva. Zvečer, ko je bilo osvetljeno. je mesto dajalo zares veličasten videz. Sploh je bilo na vsakem koraku čutiti svetovno prvenstvo. Vse Je živelo s mundialom Ne pretiravam. če rečem, da M lahko na prste prestal izložbena okna, ki niso bila okrašena in uglašena na svetovno no-Izložbe icr oups v onL, unr gns zHsiugH, poleg igralcem, tudi njihovim učiteljem. Skratka naporen trud je Ul dobro poplačan. Med zimskim premorom ta ostalimi prostimi termini je Izola odigrala tudi 16 prijateljskih srečanj; med njimi največ s predstavniki zveznih lig. Izkupiček pa je bil naslednji: 10 zmag, en neodločen rezultat in 5 porazov. J. IVANOVIČ Od nedelje do srede, se pravi do polfinala, nogometna mrzlica, ki je zajela Mehiko, sicer ni popustila a je Ie bilo toliko predaha, da so si tisoči turistov vsaj nekoliko lahko ogledali Ciudad de Mežico, eno izmed štirih mest na zahodni največjih polobli in eno največjih mest na svetu splob. Tudi poročevalci smo si lahko odtrgali toliko časa, da smo si lahko ogledali vsaj največje znamenitosti tega milijonskega mravljišča. Poleg vsega drugega si je bilo treba ogledati seveda nekatera prizorišča mehiških olimpijskih iger kot naprimer Xochimilco. kjer so bile veslaške tekme, in vsekakor tudi olimpijsko vas. Mežico je nekaj posebnega. Navsezadnje ni niti lepo. Da, mesto ima tudi čudovite predele. denimo milijonarski In-mas, toda nasploh se skoraj na vsakem koraku srečujejo nasprotja: med nizke, celo iz kamna pa tudi iz blata grajene hišice se mešajo velike, stare in moderne stavbe ter nebotičniki. Vsa ta mešanica zapušča poseben vtis. Vse. ne samo bogataški okoliši, pa Je čisto, veliko bolj kot v marsikaterem evropskem me CEUE - KLADIVAR:* na poti napredka CELJE — PežCJca nogomcilndh nni»«ijrtrn« pri 2NK Crije-Btaa- i .. ZAGORJE: predvsem mladi ZAGORJE — Enajsterica Zagorja ae je tudi v letošnjem prvenstvu ZCNL uvrstila pri vrhu prvenstvene raapredelnice vst napori, da M vaal takrat osvojila prvo mesto in as uvrstila v višje tekmovanje, P« »o ostali semen. Varo-kos Je veC, eden poglsrviifcndh pa Ja ta, te klub deluje popolnoma amatarako, * ko aa nekate- ro drnca tac« ni mogoče trditi. TažmšBno vodatso sa kar naprej ubada a nov luk problemi — pred-mm kako —— vneli ▼ moštvu. Tudi sdaj se kitaj«, da bodo Hrib aapustui štirje selo dobri tantal, klat paš IšCsjo bo (Urar as Je konfino oddslzdl«. Celjani ao prvanatvo v SNL po uradni lestvici NZS aakUuHtt na Caat-nem 8. mestu. Vse leto ao bita v nevarnih vodah, marsikateri so Jih že odpisali is članažva SNL, vendar Je bil tuš mladih celjskih nogometašev nadvse uspešen. Tehnični vodja Ante Jerkovič, M Je bU eden redkih klubskih delavnih funkcionarjev, ja med drugim dejal: aPogrsvaH Man grebe e času, ko nam Ja preoej uprt) aacsMM stare rame, M bfio tudi laklšCno povsem mršimo. Zakaj Ja Celja dačtvelo nenadno Mio v nogoma tu? V L 1967/98 Je klub aepmUlo kar 18 Ubranih igralcev, med no- gometno nekaterih velikih trgovin so bile čudovite Pred njimi so se nenehno ustavljali turisti in jih občudovali. Nehote \ V~ < M r »v(jj