,...............n..t.......'"'itiH^iN'"'..................'.......••
I! lllarijin jmfflj zvonček. |{
Dopisi.^
L Iz Sv. Križapri^KostanjeviciJ;
Tudi pri nas imamo Marijin Vrtec. Je še majhen in kornaj zasajen. Lansko leto so nas začeli gospod voditelj pripravljati na sprejem. Imeli smo skoro vsako nedeljo popoldne kratek shod, kjer so nas gospod voditelj učili, kako moramo živeti, da bomo dobri otroci Marijini. Učili smo se tudi petja. —• Vedno bolj smo hrepeneli, da bi bili že skoraj sprejeti v Vrtec Marijin. Prišel je dan sprejema, nedelja 29. sep-tembra 1918. Nikoli ga ne bomo pozabili! Kako srečni smo bili takrat! Po deseti sveti maši je bil slovesen sprejem. Sprejeli so nas gospod župnik. Najprvo so imeli govor. Rekli so, da moramo biti mi otroci po-dobni ograjenemu vrtcu, kjer cveto lepo dišeče cve-tice. Kakor ljubimo mi samo lepo dišeče cvetice, tako ljubitudi Marija le pridne otroke. Zato moramo biti vedno pridni, da nas bo Marija vedno vesela. Pri sprejemu smo otroci obljubili, da se bomo v cerkvi vedno lepo vedli, da bomo starše vedno radi ubo-gali, da se bomo Ijubili med seboj in da bomo po-gosto prejemali svete zakramente. Nato smo molili »O Gospa moja!« Tako pobožno nismo molili te mo-litvice še nikoli ko takrat. Pri sprejemu smo tudi peli:
»Tebe zbrali smo, Devica,
da si naših src Gospa;
bodi zvezda nam vodnica
sredi zlobnega sveta!«
Sprejetih nas je bilo 29 deklic in 9 dečkov.
Kmalu pa je prišla v naš Vrtec tudi bleda smrt s koso in utrgala cvetlico — Ano Cimarman. Zbolela je   za   špansko   boleznijo.   V bolezni   smo  jo deklice
Leto 27                    ANGELČEK                   Stran 77
večkrat obiskale ; bila je potrpežljiva. Nič se ni bala umreti. Saj je vedela, da hiti Mariji v naročje. Umrla je 20. novembra 1918. Marijino svetinjo, ki jo je tako Ijubila, je vzela v grob. Imela je lep pogreb. Vsi otroci Marijini smo šli za pogrebom. Na grobu smo zapeli: »Čujte za slovo iz groba . . .« Rade smo vse Ano imele, ker je bila pridna ; rada je hodila posebno k svetemu obhajilu. Zelo jo je veselilo tudi petje. Res, radi smo jo vsi imeli, pa še rajše jo je imela Marija: zato jo je vzela k sebi. -
Shodov Marijinega Vrtca se pridno udeležujemo. Pred shodom in po shodu vedno zapojemo Marijino pesem. Imeli smo že trikrat igre. Na »Angelčka« nas je naročenih 18. Zavedati se hočemo vedno, da smo Marijini otroci, in tudi drugim hočemo dajati vedno dober zgled. Nihče nas ne bo pregovoril, da bi postali kdaj Mariji in Bogu nezvesti in ju zapustili. Tudi, ko bomo zrastli, bomo ostali Mariji vedno zvesti.
Marijina hčerka.
^n^Od^Sv. Lenarta v Slov. goricah.
V prvi številki nam priljubljenega lista °»An-gelček« ste naš, gospod urednik, povabili, naj Vam pošljemo poročilo o naših Marijinih Vrtcih.
Kaj radi se odzovemo temu Vašemu vabilu, da pokažemo, kako ljubimo Marijo in kako pazljivo ubo-gamo svojega vidnega »Angelčka«. Naša sreča je, da imamo dobrega gospoda veroučitelja, ki nas lju-bijo in se mnogo trudijo z nami, nagajivci. Že nad eno leto pridno gojimo svoj Marijin Vrtec. Osemin-štirideset rožic nas je v tem vrtcu. Iz njega pridno čistimo plevel naših napak ter ga skrbno rahljamo z mesečnimi svetimi zakramenti. Tudi vojsko smo na-povedali našemu največjemu sovražniku »alkoholu«. »Mladi junaki« se imenuje naša vojska. Sedemnajst mož šele šteje naša četa. Malo nas je, pa ti smo trdni in neustrašeni. Dal Bog, da bi med nami ne bilo nobenega dezerterja, in da bi se nam pridružili še   ostali tovariši in tovarišice!  Saj je tudi njim po-
Stran 78__________ANGELČEK___________Leto 27
trebno, da ohranijo nedolžna in čista svoja srca ! Bodi naša  četa kvas,  ki prekvasi celo našo župnijo,   kjer se mnogo preveč pije. Kmalu se zopet oglasimo. Za učence IVrin V. razreda:
_______             Kopič Rado.