St. 53 PiftBiM plačana v gotovini (Ioni* cw» M posta) v Trsta« v torek 3, marca 1925, Posamezna številka 20 cent« Letnik i. ^tuja, izvcemfii pond«lfck. vs»'u^0^^ -iliSt' i a "IV „,uiiK tiskarna Edinost. Tisk hoi. F anaSa za mesec L 7.—f 3 mesece L 19.50, pol leta., J* Za inozemstvo mesečno 5 lir vefi. — Telefon ure* e Ples in Se kaj! V zadnjih dveh svojih izdanjih je «Go-.iiška Straža» udarila na posebno struno v 'svojih polemikah " proti «edinjašem» % celokupnega prebivalstva in v nekaterih industrijskih središčih dosega število poljskih delavcev do 68% vsega zaposlenega delavstva. Število Šoloobveznih poljskih otrok iznaša približno 30.000. Šolstvo pa se nahaja nr. slabem položaju in se bridko občuti pomanjkanje poljskih učiteljev. _ Volitve novega predsednika — 26. aprila? BERLIN, 2. Vlada se je začela baviti s vprašanjem volitev novega predsednika. Zdi se, da se bodo te ivolftve vršile najbrže 26. aprila. Predvideva se, da bo za naslednika Eberta izvoljen M arx ali Luther. Izid luksemburških volitev LUKSEMBURG, 2. Prvi izidi o vo-litvah pravijo: Katoličani so dobili 22, socijalisti 9, različne stranke 6 mandatov. Poročilo kontrolne Komisije Nemčija zanemarila številne obveznosti napram Franciji PARIZ, 2. Poslaniška konferenca bo proučevala jutri poročilo medzavezniške vojaške kontrolne komisije. Polura-.no obvestilo zanika vesti, glasom katerih nasprotuje angleška vlada objavljenju imenovanega poročila, ker je Nemčija že itak točno izpolnila vse obveznosti. Nasprotno pravi poluradno obvestilo, da je Nemčija zanemarila več obveznosti, - katere ji nalaga mirovna pogodba, in da vojaški odbor države. Govorniki opozicije, in sicer Mali-1 nikakor ni razpravljal o objavi poročila, Spopad ▼ojaitroa in civilisti NEW-YORK, 2. Brzojavka iz Bueno*-atresa pravi, da je bil preteklo soboto izvršen napad na skupino argentinskih oficirjev. RadS tega je zarviadalo v mestu veliko ogorčenje. Prišlo je kasneje do spopadov, tekom kaAerih je bilo oddanih več strekvv. En vojak je bil ubit, več civilistov pa težko ranjenih. ker imajo tozadevno določati edino medzavezniške države. Francosko-nemiki ..modus vlvenffl" podpisan v Parizu PARIZ, 1. Trgovski minister Reynaldy in načelnik nemške trgovinske delegacije Trendelenburg sta podpisala «moduts vi vendi» za trgovske odnosa je med obema državama. Dogovor bo stopil v veljasvo 1. aprila. PARIZ, 1. Pismi, ki sta si ju izmenjala Trendelenburg in francoski trgovinski minister Reynaldy dokazujeta, da je prišlo med nemško in francosko vlado do sporazuma glede sprejetja začasnega dogovora ter vsebujeta v kratkih obrisih glavne te melje definitivne trgovinske pogodbe med Francijo in Nemčijo. Za čas veljave začasnega dogovora je Nemčija dovolila Franciji klavzulo države z največjimi prednostmi ter izvzeta iz te klavzule le nekoliko izdelkov. Novi režim v trgovskih odnošajih med obema državama predvideva odpravo prepovedi za uvoz gotovih francoskih izdelkov v Nemčijo. Za proizvode nemške industrije bodo veljali najnižji tarifi. Klavzula države z največjimi prednostmi bo sprejeta za Francijo tudi v definitivno pp godbo, medtem ko se bodo za Nemčijo obdržali najnižji tarifi. Politična zborovanja v Franciji Millerand proti Herriotu - Manifestacija katoličanov v Nantesu PARIZ, 2. Včeraj se je vršilo v Franciji več političnih zborovanj. Najvažnejše je bilo ono, ki so ga priredili v Marseillesu Millerandovi prijatelji. Značilno za Mar-seille je, da so istočasno priredili zborovanje na eni strani komunisti, na drugi strani pa levičarski kartel v protest proti Millerandu. Ker je obstojala bojazen, da bi se nasprotujoče si stranke spopadle, je vlada odredila strogo policijsko službo. V svojem govoru je Millerand strastno napadal sedanjo radikalno-socijaKstično Her-riotovo vlado. Tekom svojih izvajanj se je dotaknil tudi ukinitve francoskega poslaništva pri Vatikanu. Versko čustvo, je na-glašal Millerand, je sila, ki je ne sme žaliti nobena vlada. Rekel je, da bo Francija napravila na inozemstvo prav žalosten vtis s tem, da bo zastopal pri Vatikanu alzaška-lotarinški poslanik le del francoske države« Pomembno zborovanje je vodil v Lil le Caillaux. Temu zborovanju je prisostvovalo nad 5 tisoč ljudi Naglašal je, da morajo vsi dobri Francozi podpirati Herrioto-vo vlado ter ji zaupati reševanje sedanjih perečih gospodarskih vprašanj. Caillaux je tudi zagovarjal svojo finančno politiko, kj ji je začrtal pred kratkim smernice na banketu levičarskega kartela. Na Bretonskem so priredili več zborovanj katoličani. V Nantesu je govoril predsednik katoliške zveze gen. Castelnau. To zborovanje je bilo tudi najbolj obiskano, kajti udeležilo se ga je okolu 60 tisoč oseb. Francoska zbornica Odobritev finančnega zakona Posebne pristojbine na živila - Uvrščenje nemških plačil v državni proračun PARIZ, 1. Zbornica je odobrila finančni zakon s 328 glasovi proti 239. Seja se je zaključila šele danes ob 8. PARIZ, 1, Finančni zakon, ki ga je zbornica odobrila, predvideva znatne pristojbine na živila, da se tako doseže ravnovesje v proračunu, ki znaša 24 milijard in 180 milijonov frankov. Loucheur je izjavil na včerajšnji tseji zbornice, da sicer nalaga finančni zakon narodu velike žrtve, toda narod jih bo prenašal potrpežljivo, ker je ž njimi spojena finančna rešitev države. Naposled se je zglasil k besedi ministrski predsednik Herrtot ter je naglašal, da predstavlja 'sedanji proračun prvi enoten Kroračun, (v katerega so uvrščena plačila femčije in sicer v znesku 1250 milijonov, vračunanih v glavnem proračunu, in v znesku 650 milijonov za vzdrževanje okupacijskih čet. Odgovarjajoč an kritike opozicije je pripomnil Herriot, da je imela vlada pri sestavljanju proračuna le in le interese dežele pred očmi. Vse one težkoče, ki bi se v teku času utegnile pojaviti v finančnem življenju države, bo skušala vlada z vsemi razpoložljivimi sredstvi odstraniti, pri čemer bo zastopala edino interese celo-kupnosti. nevarnost velike stavke v Angliji LONDON. 2. Šest najmočnejših delavskih organizacij, udruženih v Trade Union, je sklenila proglasiti stavko, ako bodo industrijalci sporazumno rs konservativno vlado izvajali kak pritisk na delavstvo. Zveza rudarjev je sklicala za četrtek konferenco. Te konference se bodo udeležili tudi delegati železničarjev in delavcev v podjetjih za prvažanje. Možno je, da bo že na tej konferenci padla končna odlo^ čitev v pogledu skupnega nastopa delavstva v ofenzivi proti vladi in industrijalcem. V dobro poučenih krogih se pred/i-deva stavka, ki bo ena največjih, kar jih je Angi ija in Evropa sploh preživela v zadnjih letih. Strahovite nevihte v vodah Anglije LONDON, 2. Zadnje dni je divjalo stroš-no neurje na severnem morju; na obalih Islandske se je potopilo večje število ribiških ladij. Do sedaj je ugotovljeno, da je 84 ribičev našlo smrt v valovih radi neurja. Veliki prekoocean parnik «Antlauria» pa-robrodne družbe of Canadian Pacific se je nagnil pri vhodu v luko Queenstown v Irski. Parnik šteje 17.000 ton. Nad 300 potnikov in posadka parnika je bila rešena. Predstojeće volitve novega carigrajskega patrijarha? LONDON, 2, Iz Carigrada prihaja vest, da je carigrajski prefekt zaprosil sv. sinod, da naj nemudoma izbere novega patrijarha. Zdi se, da hoče Turčija postaviti svet Društva narodov pred dovršeno dejsbvo. Potek kurdske revolucije Vladne izjave - Obmejna plemena pripravljena za pohod proti upornikom ANGORA^ 1. Anatolska agencija javlja: Radi vstaje v pokrajini Guendje dobiva osrednja vlada dnevno iz vseh strani dežele brezštevilne brzojavke, v katerih izraža turško prebivalstvo osrednji vladi ne-omajeno zvestobo ter obsoja najodločnejše uporniško gibanje. Plemena, ki so naseljena ob meji uporniške pokrajine, so izjavila tvladi, da so pripravljena takoj odkorakati proti upornikom. Vetsrti, glasom katerih bi uporniki zasedli Velles, Malatis, Erghani in EHabekir, so popolnoma napačne. Anatolska agencija objavlja dnevno točna poročila o položaju v uporniški pokrajini. Vsa druga nasprotujoča si poročila ne zaslužijo, da se jih upošteva. ANGORA, 2. Med posameznimi voditelji upornikov je prišlo do nesoglasij, radi česar se je uporniško gibanje znatno poleglo. Ob meji je bilo mobiliziranih več utrjenih mest. _ Potres v Amorlkl NEW-YORK, 1. y New-Yorku in v predmestjih so javili sisu ografični aparati 30 sekund trajajoče potresne sunke. Enaki sunki so bili zaznamovani v New Yerseyju, New Englandu, v Indiiani in v ostalih pokrajinah Vrrginije m Pensilvanije. MONT-REAL, 1. Radi potresnih sunkov, ki so jih javili tukajšnji sismografični aparati, se je polastilo prebivalstva veliko vznemirjenje. Potres ni povzročil v mestu nikake materijalne škode. PARIZ, 2. Glasom poslednjih brzojavnih vesti je potres porušil več poslopij v Broad Wayju. Tresljaji so trajali nad 2 uri. CooUflgeJevu posvetovanja s političnim krogi za priznanje sovjetske vlade s strani Amerike WASHINGTON, 2. Doznava se iz fvero-(do6tojn«ga vira, da se vlada Združenih driav bavi z vprašanjem priznanja sovjetske vlade. Posebni odbor, kateremu je bila poverjena proučitev tega vprašanja, je sestavil tozadevno poročilo ter ga predložil predsedniku Co-oJidgeju v odobritev. Medtem je Coolidge že pričel posvetovanja z glavnimi politiki. Tako je včeraj sprejel senatorja Boraha, s katerim je pretresal za paslecfice priznanja sovjetske Rusije Ameriko. Kakor ae zatrjuje, »e Je «enMor Borah izrekel za priznanje. Definitivna odločitev v tej zadevi bo pada, ko bo predsednik Coolidge zvedel še za mnenje novega državnega tajnika za zunanje stvari KeMoga. Baj£ se bodo posvetovanja v tem oziru zaključila v par dneh in bo potem takoj sledilo priznanje sovjetov s strani Združenih držaro. Na vsak način bo pred tem ameriška vlada še povabila Moskvo na preliminarna pogajanja, na katerih bo vlada Združenih držav nastopila z gotovimi pogoji za to priznanje- DNEVNE VESTI Vprašanje volne eiMnlne Z dežele smo prejeli o tem važnem in resnem vprašanju sledeči dopis: Govorilo se je že o »koraj&nji likvidaciji vojne odškodnine po kateri bodo oškodovanci počasi pozabili na v«e trude in težave, tki so bile s tem združene, ko je z novimi določbami to pereče vprašanje ■pet prišlo v ospredje. Nove določbe so jako težek udarec, kateri zadene najbrže veliko število oškodovancev, in sicer radi nejasnosti dotične naredbe. Kdo je sploh pri tem prizadet? Kaj bo s tistimi vojnimi oškodovanci, ki so odškodnino že prejeli, a bodo morali sedaj dotične svote vrniti? Kar se tiče prvega vprašanja vlada na splošno največja nejasnost. Nikdo ne ve kdo prav za prav pride v poštev. Z ozirom na to, da je finančna intendanca že začela razpošiljati nekaterim vojnim oškodovancem, ki so že prejeli odškodnino, terjatev, da morajo prejeto odškodnino v tkku dveh mesecev vrniti, se da sklepati da pridejo v poštev vsi tisti oškodovanci, ki so v evakuiranih krajig pustili premičnine doma. Vojaki so jih potem bodisi odnesli ali rekvirirali, ne da bi lastnik za to vedel. Oškodovanci so te predmete naznanili kot vojno škodo. Dosedaj se je smatralo za rekvizicijo samo to kar je vojaštvo pravilnim potom odvzelo ter za to pustilo kak dokument. Tu pa potemtakem to ne velja. Ako je ta način razlaganja te nove določbe pravi, nastane ; vprašanje, za katere kraje to velja, t. j- ali j »amo za po vojski neporušene ali tudi za porušene, kajti v prvih so vojaki lahko poljubno odnašali, kvarili itd., medtem ko so bile v slednjih vse premičnine pod razvalino hiše zasute. To vprašanje zahteva jasnih in točnih določb s posebnim czirom na kratki čas, ki je določen za prijavo. Kaj bodo torej začeli oni voini oškodovanci, ki so denar že prejeli? Po Hovi določbi bodo morali celo svoto vrniti. Kam bodo šli pa po denar? Odškodnino so vendar prejeli zato, da »i potrebne reči nakupijo. Nesmiselno in tudi nemogoče je sedaj zahtevati denar nazaj. Res, da se bo na-jbrže ugodilo prošnjam za predujme, ki pa ne smejo biti višii kakor 70% naznanjene oziroma že likvidirane »kode. Vendar je za našega delavca in kmeta, ki je denar prejel, tudi 30% prejete odškodnine zelo visoka, ker, kakor že omenjeno, denarja ni prejel za to, da bi ga hranil, saj mu je manjkalo pač vse. Pomisliti moramo tudi, da je zraven tega večina dobila obveznice. S tem, da so jih pri banki menjali, so že zgubili 20%. Na vsak način je to vprašanje za našo deželo zelo važno ter bi bilo želeti,, da bi se vsi merodajnai faktorji pobrigali za to, da bi se dalo doseči od vlade za te nesrečne oškodovance kako olajšanje. „MOČ PRETEKLOSTI"* roman iz niščine. Velezanive zgodbe dveh zaljubljencev, ki najdeta mir in srečo po tisočih letih. Izviren prevod iz rnščine! Skrivnostne dogodbe iz sveta, ki h navadnim zemljanom prikrit. Ali se preteklost maščuje? Zločin zahteva zadoščenje ne oziraje se na časovno razdaljo. V priprostih besedah nam pripoveduje ruska pisateljica Križanovska dramatične, pretresljiv 2 in nad vse zanimive zgodbe glavnih junakov: Pavla, in Valerije. Popel|e nas v skrivnosten grad, kjer žive nemirni duhovi pre(klikov, ki ne najdejo miru. očistijo nečistega vpliva zlih duhov. Skozi stoletja in tisočletja romamo in doživljamo vse Strahote skrivnosti!sveta. Od prvega poglavja do zadnjega nas drži mojstrsko pere pisateljice v stalni napetosti. «Moč preteklosti«, prične izhajati te dni. Gentilejeuo šolsko reformo primerja neki porednež v «Coda del Diavolo» z - veterinarjem, ki muči svojega pacijenta in ga počasi ubija. Ta pacijent je seveda šolstvo v naši državi. Z žgočo satiro pripominja tisti hudomušnež: < Bolnik potrebuje težko operacijo, toda izvršiti jo mora izskršen kirurg, ne pa kak brbljav veterinar! Tu je jedro vprašanja«. Vsi tisti — tako nadaljuje — ki niso no- mačiti učencem temeljne pojme in jim podajati znanje, neogibno potrebno v življf^nju! In tako se je zgodilo v sedanji dobi vsesplošnega stremljenja po naobrazbi in v državi, ki se ponaša, da je bila zibel kulture in človeške civilizacije. Čast in ugled te države zahtevata, da v to rano hitro poseže pravi kirurg, ki popravi, kar je — »veterinar* zapaokali Moral «e je zate&i v mestno bolnifinico, kjer ie dobil potrebno pomoč. Nestrpni upnik j« bil aretiran kmalu po dogodku. Smrt žrtve nesreče a »otoci kijem. Pred kratkim smo poročali, da je neki motociklist podrl pretekli Četrtek pred jgiedaKičem Ros* setti v ulici XX. Settembre 761etnega kamnoseka Ivana Tomažit, stanujočega v ulicis San Giacomo in monte it. 20. Ka£cor znano, je nesrečni starec zadobil pri padcu razne zunanje poškodbe in si je tudi pretresel možgane, vendar poškodbe navidezno ae niso zdele posebno nevarne. Toda pozneje se ie njegovo stanje poslabšalo in preteklo nedeljo zjutraj je revež umrl. Žrtev — kinematografa. 421etna dninarica Josipina Uranker, stanujoča v ulici Tomaso Luci a ni št. 22, se je hotela predsinočnjim pre-riti v kinematograf «Novo cine» v ulici XX. Settembre, a drago jo je irkupila. V gnječi je bila tako močno potisnjena ob ograjo pri vratih, da si je zlomila eno rebro. Mesto v 'xino, je morala ženska v mestno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti kake tri tedne. Vesti z Goriškega ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV. Iz Gorice. V sredo, dne 4. maTca t. 1. predava univ. prof. dr. France Veber v Trgovskem domu, ob 8. zvečer «0 razvoju dušev-nosti» III. del in konec. Prijatelji resnične p>rosvete in vede ne bodo izostali. Dragocene priHie, kot je sedanja, kaže za vsako ceno porabiti v lastno duševno dobro. In take prilike so tako redke. Zato naj za ta večer vse ostalo, vsakdanje, Var se da nadomestiti, — opusti, v to svoje dobro. Iz Ajdovščine, V petek, dne 27. februarja je univ. prof. dr. France Veber predaval v Ajdovščini v dvorani g. Bratime, rri je bila ob tej priliki polna kot ob malokateri zabavni prireditvi. Ajdovščina je dokumentirala svojo kulturno zrelost. Veseli nas, da bo g. profesor odnesel od nas toliko lepdh vtisov, ki bodo pač najboljše priporočilo, da ta obisk v našem «Izobraževalnem odseku «Zveze prosvetnih društev* pač ne bo zadnji, — in tudi ne obist g. profesorja v naši solnčni Gorici. Iz 2lvl]enla nafcsa lludstoa Krvav postni pondeljek v okolici Kopra. Iz Koprščine nam pišejo: Prebivalci iz Lazareta so še vedno prestrašeni in pobiti radi krvavega pohoda, ki so ga priredili v okolici na pustni pondMjek koprski fašisti. Ljudstvo je popolnoma zbegano in preplašeno rada grozot, ki jih je moralo preživeti ob tej priliki. Nasilniki so prišli iz Kopra. Prihrumeli so na kamjonu v Lazaret. Med njimi so bili neki Petriš, neki Smerigogna in neki Zet to. Po srvojem prihodu so začeli prav nesmiljeno pretepati domačine, ne da bi se vedelo zakaj. Krvavo ao bili pretepeni v Berto-kih: brate Justin m Ivan Bertok, oba družinska očeta, Rudolf Kozla« in Peter Valentič; na Rižani: Josip Brajnik, Žeijko Cupin in Bruno Furlanič; v Pradeh: Rudolf Veljak, Aleksander Kocijančič se je jedva rešil z begom; v Pobegih: Rihard Furlanič živ. Jakoba- Škeri Andrej, Furlanič Naz. pok. Matije, Bordon Žeijko, Pečarić L živ. Ivana in drugi; pri Čežarjib: VaAovec L živega Antona. Poleg tega so v Pobegih v gostilni Štefana Te-desco vse porazbili in napravili veliko škodo. Prebivalstvo, ki je popolnoma zbegano, si skoraj ne upa niti iz hiše, ker se še sličnfe grozote lahko zopet ponovijo. Obračamo se do našega poslanca s prošnjo za posredovanje pri pristojnih oblastvih, da napravijo takim dejanjem enkrat za vselej konec. — VOJNI OŠKODOVANCI POZOR! Naprošerti smo. da objavimo sledeče opozorilo: Z ozirom na nove zakonite določbe v stvari vojne odškodnine, daje podpisani, prectstavi do igraia priznana gonsua brezpla^-o potrebna pojasnila vsak dan od bo gledalce med odmori kratkočasila 9. ure predpoldne naprej v Sežani, resta~ ' ' 1----J1 1—— vracija «Amf». Jemp Rebec. — Otvoritev novega poštnega urada v Gorici. Kakor naznanja poštna in brzojavni komi-sarijat za Julijsko Krajino pod datumom 1. marca t. 1., se vzpostavi z 2. marca (to bi bilo z včerajšnjim dnem) v Gorici poštni urad št. 3. Poslovanje nove pošte bo obsegalo pisma, pakete, nakaznice i. dr. Sprejemal bo tudi in odpošiljal brzojavke. Udruženje državnih upokojencev za Julijsko Krajino javlja, da bo podelilo iz društvenega fonda več podpor manjšim upokojencem ter vdovam in sirotam, ki so člani udruženja; podpore bodo znašale od 50 do 100 lir in sicer za skupni znesek 2000 lir. Tozadevne prošnje (nekolkovane) je treba predložiti društvenemu tainištvu v ulici Zonta št. 5, II. nadstr., do vštevši 15. t. m. Nalezlijve bolezni v našem mestu. V času od 22. do 28. februarja 1925 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni": davica 11, skrlatica 7, trebušni legar 1. Od obolelih oseb ni umrla nobena. kot z zimskim bliskanjem in grmenjem, s sodro in livjem, tako da so nudile po mestu raztre-šene skupine do kože premočenih smučarjev prav žalostno sliko. Smučarji pa so bili kljub vsem nezgodam dneva veselega razpoloženja, nekatere negoriške udeleženke pa tako razuzdanega , da so se pošteni goriški meščani docela opravičeno nad njimi zgražali. Take vrste obnašanja ni nikaka agitacija za lepi zimski šport, vsled česar bi morale dotične organizacije paziti tudi na vedenje svojih članov in članic. — Pomladansko neurje na Goriškem. Na Goriškem, kjer smo imeli do Božiča in še po Božiču letos tako lepo zimo, kakor je že zdav-na ne pomnimo, imamo Že nekaj tednov sem neprestan dež. To bi bilo tudi popolnoma v redu, saj je Goriška znana po svojem pomladanskem in jesenskem deževju. Tudi v nedeljo so ves dan viseli na trnovsko planoto temni oblaki, toda do popoldne je bilo vreme vendarle lepo. Toda proti večeru je pričelo kar grmeti in bliskati in iz temnih oblakov se je usul, pomešan s sodro, tak dež, kakor da so se odprle vse nebeške zatvornice in je bil z malimi presledki skoraj do polnoči. Čeravno je bil ta dež marsikomu, zlasti vračajočim se smučarjem, jako neprijeten, vendar je Gorici napravil veliko dobroto: njene ulice, ki so bile prej umazane in blatne do kolen ,so bile po dežju tako izprane in čist, kakor da bi se mesto pripravljalo na kak kraljevski sprejem. — Vse kaže, da je vzela zima, ki ni bila letos tako mrzla starka, kakor jo navadno slikajo, v nedeljo slovo od Gorice. Iz tržaike pokrajine — Postojna. V nedeljo 8. t. m. bo gostovala tu tržaško «Citalnica» z D. Dicodemijevo tro-dejanko *Scampolo->. Scampolo» se je tako priljubil občinstvu, da je izšel že v drami, v romanu v operi in v filmu, — «Čitalnica» je doživela z uprizoritvijo tega dela v Trstu krasen uspeh in zato se ne čudimo, da vlada za to predstavo v Postojni tako zanimanje. — Igro režira g. A. Širok. V glavni vlogi nastopi, Ter-čič, član ljubljanskega gledišča, v naslovni vlogi pa gdčna Hrovatinova. Tudi vse druge vloge so v dobrih rokah. ni in je tam izgubil n. pr. nogo, je seveda ob»< nem tudi vojni poškodovanec, toda v tem po^ menu se beseda ne rabi, temveč pravimo brez« izjemno vojni pohabljenec. Oseba je lahko poškodovana ali cikodsva* na ali oboje hkratu, medtem ko morejo biti mrtvi predmeti s:mo poškodovani. V re četvero proglasu je tore) raba izraza «Vojni poškodo*! vanci!» napačna; pravilno bi se moralo g siti: «Vojni oškodovanci!*, ker gre za škoda na mrtvih predmetih, katero je prizadejala živim osebam vojna. Potemtakem ste stavoj brez dvoma dobili. Sprejmite na tem mestuj našo javno pohvalo, da ste se odločili, da od-j stopite dobitek našemu vrlemu Šolskemu* društvu. Borzna poročila« DEVIZE Amsterdam od 990.~ do 1O05-— Belgija od 124 - do 126.—; Pariz 127.— do 127.50 London od_ 118.25 do 117.75 ; Ne\v York od 24>0 do J4.95 ; Španija oi 347.— do 355.--; Švica od 477. — do 48 ).— ; Atene od 3-š.oO do 40.50; B ilin do 585.— do 595.— ; Bukarest od 12.— do 12.50j Praga od 73 50. do 74.— : Odrska od 0.9338 do 0.0318 ; Dunaj od 6.0315 do 0.0355 ; Zagreb od 39.95 do 4<>.25. VALUTA; Avstrijske krone od 0.0345 do 0.0355}', dinaiji od 39.05 do 40.50 ; dolarji od 24.75 do 24.95;; novci po 20 frankov od 95.— do 96.— funt šter-ling od 118.20 do 11S.70. Benečijbke obveznice 81.^0. Posla no ) Društvena vesti Učiteljsko društvo za Trst in okolico bo imelo v četrtek 5. marca sejo ob 10. uri pred-dok!er"se"ne P°ldne pn Sv. Ivanu._Predsednik. Bz tržaškega živEienia Poskusen samomor v hotela «Brioni»w V hotelu «Brioni» v ulici Ginnastica, kjer se je bil nastanil pred par dnevi, je včeraj zjutraj skušal izvršiti samomor 23ietni natakar Ferdinand Musina, doma iz Tržiča; v svoji sobi si je z ostrim žepnim nožem prerezal žile na levem) zapestju. Okoli 10. ure je neki hotelski uslužbenec, ki se mu je čudno zdelo, da kijub pozni uri ni mladega gosta na spregled, potrkal na vrata. Ker ni dobil nikakega odgovora, }e naposled šiloma udri v sobo. Našel je m:.. deniča vsega krvavega in že napol nezavednega na postelji, ki je bil na široko oškroplje- _____ _________ na s krvio. Na lice mesta poklicani zdravnik vodošleci, vsi šolniki, ki se niso odrekli svoje rešilne postaje je dognal, da je stanje nesreČ-pravice do kritike za skledico leče, so jasno nega mladeniča zelo resno, xer je izgubil obilo dokazali hude hibe te reforme ter so napove- i krvi. Po prvi pomoči ga je dal prepeljati v • . mm m -m w » J t 1 _ l_ !?_ *__1»! kal ■> ■> W l^fcA «• LT *«■•««*_ dovali neizbožno propadanje liudske šole res so, žal izskušnje enega leta potrdile ne težko prerokbo. «Iz šole so izšli sami napol-anallabeti, kajti glavni predmeti so stopili na zadnje mesto, umaknivši se manje važnim, ki tvorijo nepotrebno breme za napol-analfa-bete.» Pisec meni:«Reforma katastrofalnega filozofa ie razdejala višje ljudske šole, ie vzpostavila bajno število prazniikov, je uvedla v mnogo ur za izgubo časa na škodo nega pouka. Z eno mestno bolnišnico, kjer je bil spreiei v kirur gični oddelek. Pri Musani so našli več pisem, eno naslovljeno na njegovega brata Frana Musina, stanujočega v ulici S. Francesco št. 29 Pisma so b.la izročena varnostnim organom. Ni znano, kaj je mladeniča privedlo do ol>upnega koraka. Prevroča ljubezen. Hudega zaročenca ima 25letna zasebnica Karolina Vidmar, stanujoča urnik v ulici Muraglione št. 2. Pretekle nedelje zve-praktič- i čer jo je iz ljubosumnosti tako pretepel, da je besedo: je ponižala morala Vidmarjeva včeraj popoldne iskati — m 1 pomoči v mestni bolnišnici, kjer jt je zdravnik ohladil številne bunke na raznih delih telesa, bo občutila kakih 10 dni posledice prevroče ljubezni njenega dragega. Šoferjeva nezgoda. Včeraj predpoldne je 26-letni šofer Ferruccio Cozzi, zaposlen pri parni pralnici na trgu Sansovino, hotel potegniti 8 tovornega avtomobila, ki je bil naložen s perilom, platneno plahto, a ni zapazil, da je plahta obtožena z debelim kamnom. Kamen mu je padel na glavo in ga zadel tako hudo, da se je revež zgrudil nezavesten. V mestni bolnišnici, kamor so ga prepeljali, je zdravnik dognal, da ima mladenič pretresene možgane. Sprejet je bil v karurgični oddelek. Nestrpta upnik- Včeraj zjutraj se je 46letni premogar Andrej Blasrich stanujoč v ulici S. Cilino št. 19, spri z nekim drugim premogar jem po imenu Alojzij Guatincich, s katerim se je srečal v nekem baru na nabrežju Nazario Sauro. Blasich je bil dolžan Gustmcichu 7 lir, a se je obotavljal, vrniti mu jih. Radi tega -kapitala« se je prerekanje med premogarjema razvilo v pretep, ki je konča) s tem, da je dobil Blasich sunek z nožem v levo roko. ■ko šolo pod višino otroških vrtcevU Najhujše zlo — nadaljuje pisec — da je tem, da je ta reformator uvedel tajna poročila j posebno J50, ?1brf^uJi1? ? i j. o učiteljih, da je odpravil šolsko obveznost ter 1 - - - 4n - " narinil starišem neznosne stroške za učne knjige, ne da bi pa določil 'kazni za tiste, ki se ne pokorijo zakonu o šolski obveznosti. Deček more, ko je plačal dve liri globe, žvižgati na vse gentileanske programe (svobodno risanje («spontaneo»), vertikalno pisavo, vaje za dvoglasno petje, igrice in papagal&ke deklamacije) ter doraččati v analfabeta in ne samo v napolanalfabeta, berača, pometača, poha- ^^afa — »Vidite, ta'xo vzklika pisec na za-IjuČiku zopet sarkastično: zakaj bolniki kričijo pod železom nespretnega operatorjal» Italijan je ta, ki izreka tako porazno sodbo o Getilejevi šolski reformi: očita ji, da je odtegnila šolo njenemu glavnemu namenu, da se je ta, mesto da bi širila prosveto med ljudstvo ponižala v kuhinjo — analfabetstva. Ce pa so sadovi te reforme ta^so žalostni za italiiansko šolo. kai nai rečemo še le mi, ko se italijansko šolo, kaj naj rečemo je naši šoli odvzelo tisto glavno sredstvo, brez katerega je enostavno izključen vsak učni uspeh: jezik, s katerim edinim more učitelj tol- — Tamburaško in pevsko društvo t Biljah uprizori dne 15. t. m. ob 16. uri v dvorani g. Nemca Anzengruberjevo ljudsko igro v treh dejanjih «Krivoprisežnik». Tamburaško in pev-shod ruštvo v Biljah stopi s to igro, po dolgem času spet enkrat pred občinstvo. Da bo igra dostojno in čim popolnejše podana, si je omenjeno društvo pridobilo kot režiserja g. Cirila Braiuža iz Gorice ki je igro skrbno naštudiral z našimi skromnimi močmi «Krivoprisežnik» ni bil v goriški okolici menda že dolgo let vprizorjen; zategadelj pa vlada Že sedaj med občinstvom veliko zanimanje za to prireditev. Uverjeni smo, da občinstvo, ki res ljubi lepe igre, pride 15. t. m. v velikem številu v Bilje, da si ogleda to res jako lepo ljudsko igro. Pri redstavi bo igrala priznana goriška godba, ki z raznimi lepimi komadi. Podrobnejše poročilo o vsebini igre same priobčimo v prihodnjih številkah «Edinosti». — Goriško okrajno učiteljsko društvo bo zborovalo 5. marca t. 1. v Gorici v Trgovskem domu točno ob 9.30 uri predpoldne. Na dnevnem redu je modroslovno predavanje vseuči-liščnega profesorja dr. Franca Veberja: «Fan-tazija s posebnim odrom na vzgojo^ O poldne se predavanje prekine in se nadaljuje od 14 do 16. Pridite poslušat vse in vsi tega priznanega znanstvenika! Odbor. — Občni zbor goriike odvetniške zbornice. V soboto popoldne se je vršil redni letni občni zbor goriške odvetniške zbornice, na katerem je bil izvoljen sledeči upravni odbor: odv. on. Marani, predsednik; dr. Flego, podpredsednik; dr. Donati, dr. Hugnes, dr. Verze-gnasi in dr. Raimondo Luzzatto, odborniki. V disciplinarni odbor so bili izvoljeni: dr. Donati, predsednik; dr. Di Blas, Dr. Bruno Luzzato, dr. Verzegnassi, dr. Hugues, dr. Culo t dr. Pet-tarin in dr. Beltram, odborniki; dr. Mode sto, dr. Balbi, odv. Vinzi, dr. Parmeggiani, namestniki; za prokuratorja je bil izvoljen dr. Hu-gues, za njegovega namestnika pa dr. Stec- C^ina' • -JI. ' L "1 Ne v upravni ne v disciplinarni odbor ni bil torej izvoljen noben slovenski odvetnik in tudi nikak odvetnik iz starih pokrajin, katera okolnost je povzročila med po-slednjimi znatno razburjenje, medtem ko se slovenski prav nič ne razburjajo, ker so že od nekdaj vajeni, da so jih pri volitvah vedno prezirali. Vsekakor pa bi zahteval že čut stanovske solidarnosti in takta, da bi se pri volitvah upoštevalo, da ima odvetniška zbornica tudi precejšnje število članov slovenske narodnosti. — Poglavje brez konca. (Strahovita nesreča na Sv. gori). Že zopet moramo poročati pod iem brezkončnim poglavjem o strahoviti ne-. povzročeni od vojnega streliva, pri ka- teri je izgubil obe roki fant v najlepši življen-ski dobi, 271etni Alojzij Oibej iz Dol-Otlice, toda prebivajoč v Gorici pri svojem bratu, gostilničarju nasprotni velikemu semenišču. Alojzij Cibej je v soboto zjutraj pobiral železje na pobočju Sv. gore. Pri tem delu je naletel na naboj, ne ve se ali granato ali šrapnel ali kaj drugega, katerega je hotel odpreti. Še predno pa ga je odprl, mu je naboj eksplodirat v rokah ter mu jih tako strašno razmeaaril, da so mu jih morali takoj odrezati čim je bil pripeljan v goriško bolnico. Razen tega je bil Cibej £e ranjen, toda ne nevarno, v noge. »Ozdravil* bo tekom dveh mjesečev, ako ne nastopijo komplikacije, kar pa je prav lahko mogoče^ ker je izgubil veliko krvi. Nesreča se je namreč dogodila že zjutraj, ^Zeleni križ« pa, ki je odšel takoj po obvestitivi na mesto nesreče, ga je pripeljal v bolnico šele ob 12.30. Mnogo manjša nesreča, povzročena tudi po vojnem strelivu, se je pripetila istega dne 14-letnemu Rudolfu Petrovič iz Ravnice pri* Ba-tah. Ko je dečko netU doma z nabranimi dr-vami ogenj, je nenadoma treščila v štedilniku najbrže kaka v drvih zavita patrona ter ranila dečku tri prate na roki, katere so mu morali odrezati v goriški bolnici. — Smučarska teku« v larpsh pri Čepora-nu. V nedeljo se je vršila v Laznah pri Čepo-vanu vehka smučarska tekma, katere se je navzlic slabemu vremenu udeležilo veliko število smučarjev iz Gorice, Trsta, Reke, Vidma, Pontebe, Trbiža in raznih drugih krajev. Tekma, katero je organiziral oddelek smučarjev •Triglav* tržaškega smučarskega kluba S. U. C. A. I., se je vršila pod pokroviteljstvom raznih uglednih oseb, kakor generala Vaccari i. dr. Tekma je bila sicer jako otežkočena radi male količine snega, ki se je povrh tega še topil pod upKvom južnega vremena, toda izvršila se je vseeno. 2e na tekmi so imeli tedaj udeleženci veliko smolo z vremenom, še večjo smolo pa so imeli ob povratku v Gorico, LISTNICA UREDNIŠTVA. Odgovor g. Antonu L. v Sežani: Vaše razlikovanje med pomenom glagoli «poškodovati» in «cU niitvo I« toliko kolikor mu zakon veleva. Mail oglasi PRODAJALNA jestvin sadja, in zelenjave sc proda radi selitve. Via S. Ermacora 12. Rujan, Skrbeč. 209 PRISTNI tolminski, izbrani, semenski krompir dobite pri Kmetijskem-trgovskem društvu, Raffineria 4. 300 BABICA, avtorizirana, »prejema noseće. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govo"i slovensko. Tainost zajamčena. Sla-Via Giulia 29. 64 vec. SEMENA za vrt ' njivo, nemška iz Erfurta prodaja Just U1 ^ agronom v Gorici, Via Favetti 6. (281) Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da Je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, tast. stari oie EVAM TOHAŽBČ v dobi 76. let, tragične smrti, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega jjokojnika se bo vršil v sredo, 4. t. m., ob 16. uri, iz mrtvašnice mestne bolnice v cerkev sv. Jakoba. TRST, 1. marca 1925. Tereza, sopm^a Tereza por. Gustinčtt, Karla (odsotna), Alojzija por. Ujtit, Pavla por. Kocjantl?« hčere, zetje, vnuki in ostali so.vdnlki. PoErehno podietje Nu«va Imj-re u ( »t o V E ITI 47. Okrajna posojnlca u KoMfla Zadružna Zveza v Trstu vabi na redni oMni zbor 203 ki se bo vršil 26. marca t. 1., ob 2. url popoldne v posojilnišklh prostorih s sledečim dnevnim redom : Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora Poročilo načelništva. Poročilo nadzorništva. Odobritev računov za 1. 1924. Čitanje revizijskega poročila. Volitev načelništva. 7. Volitev nadzorništva. 8. Slučajnosti. KOBARID, 27. februarja 1925. NAČELNIŠTVO. ' NB. Ako ne bo občni zbor sklepčen pri prvem sklicanju, vršil se bo pol ure pozneje pri vsaki udeležbi v istih prostorih in z istim dnevnim redom. (208) dne ter posluje ^ od 1. marca 1925 naprej v novih uradih ' ul. S. Francesco d'Asslsl 10, L Ziato, srebro, krone, platin, zobovje >e kupuje l\mm ALBERT JP9UH Trst, Via Ma zini 45 »p « % & « % 0 I«%tf dMfetf 1 Tiskarna Edinost ______! Trst, Via S. Francesco 20 Obiščite novo prodajalno j ima v zalogi USNJA In HflDPLflTOlf osrazce za Motijo uojne odškodnine in za prljane oUtinskin dauKou In pristojbin. luigi borfecchia Trst, ViaSolitario štev. 2 Vipavsko, debelo in istrski refošk in kraški teran. Na za družine Via CunlCOlI 8, na drobno in za družine Via Giuliani 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (74) P«. fT«AN