164. Številka.
Ljubljani, v soboto 19. julija 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, IzimSl nedelje in praznike, ter velja po posti prejusas a* avstro-ogrske debele aa tae leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden meaeo S K 30 h. Za Ljubljano
t rez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden moaeo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa ae za vse leto 2 K. — Za tujo deželo toliko več, kolikor znaBa joStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b Se ae dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj so zavole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj ae blagovolijo pofiiljati naročnine, rekžamacije, oznanila, t. j. vae admiototrEtivne utvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa 8 Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št 85.
„Brutalni nagoni Gorenjcev."
Z Gorenjskega, 18. julija.
Visoko gori nad Krko leži prostorna novomeška prostija, nizko doli na drugi strani pa stoji grad, tak, kakor so bila grajska poslopja manjših vlastelinov na Dolenjskem z 200 orali zemlje in 20 tla-karskimi »dušami«. Prostija kaže, da je bila sezidana v časih, v kojih so bili Ci-stercijani mogočni in merodajni na Dolenjskem. V tej prostiji zdaj ne domuje benediktinec ali kak potomec kranjskih plemenitaških rodovin. Samo slike tacih plemenitaških sinov so razobešene po prostornem hodniku prostije. To zidovje in te slike vedo dosti povedati o življenju minolih časov. Bilo je prelepo tedaj. Zidovje doli v gradu nima toliko povedati, »Ahnensaala« in slik orjaških grajščakov iz Steinbruckla tudi ni tam doli. Tam gori pričajo nekatere podobe proštov iz davno minole dobe, iz časov tlake in desetine, kako jo bilo tu življenje. Gosposke narave razodevajo ti obrazi. Oči željne življenja, polnega življenja, roke, ki grabijo tje v vesoljnost. Tam doli mali vlastelin, ki je gledal dolgočasno tja v mrtvo Krko, pa časih skiljavo gori proti prostiji, proti Mihovemu, Ruperčvrhu in v duhu tje proti Turjaku; bil je le spremljevalec teh večjih gospodarjev tedanje kmetije, če so šli pogledat kam v druge dežele ali na lov.
V teh dveh poslopjih je v poslednjem času zopet živo postalo. In sladke, pre-sladke sanje snivata posestnika istih. V korespondenci sta po telegrafu brez žice, časih pa vkup sedita pri izborni kapljici renskega vina, kakor se to spodobi nositelju skrivljenke in grajskemu gospodu. Sanjata o preteklosti, sanjata o bodočnosti.
Majhen, okrogel prost hodi po mo-stovžu prostije in gleda okolo po svojem »Ahnensaalu«, kjer vidi visoka čela, srpe
oči, orlove nosove in tiste ošabne, gospodske ustne! Zrcalo mu pravi, da ni nič več takega dobiti. Degeneracija!
Zdolej pa gleda grajšČak žalostno v Krko. Kako bi bilo lepo, ako bi se še živelo tako, kakor pred več sto leti in bi še to bilo povrh, da bi Krka nosila velike ladije in bi bilo vse polno okolo gozda in med gozdi nekaj sto kmetov v prekrasni zadružni kmetiji davno minolih časov, v mestu nad njim dosti »Pfefier-sacke«.
Graščak tu doli ni kmetije sin. A meščanskemu človeku rad ustaja spomin prejšnjih časov, ako mu da usoda vsaj gradič v last. Zato ni dal naš graščak izbrisati svojega gradu iz imenika pleme-nitnikov ter ga premestiti v imenik nekdanjih tlakarjev. — Ti prelepi časi so mi-noli, nikdar se ne vrnejo več! A, še se zgodi, da se na mesto prve osebe v deželnem dvorcu pokliče človek iz gradu! — In v gradu našega grajskega gospoda vodijo še posebne široke stopnice v prvo nadstropje, v »herrenzimmer« in so posebej ozke stopnjice za služinčad. — Gospodovati, — segati v polno, ah! Ta grajščak ni zastonj na Dunaju stremil po plemstvu in razumljivo je, da danes tako Jjuto sovraži meščane. Žlahtno stvar se čuti in meščanstvo mu je dobro za to, da mu služi, da mu tlakari. In tudi gori nad Krko, kjer vlada ta infula in skrivljenka, so živi spomini na prošlost in upi na bodočnost. Kaj ta palica, — 2000 gld. na leto, »zum Leben zu \venig, zum Sterben zuvielia In gospodovati, tje razprostreti se čez celo deželo! Augenblick, sten stili, du bist so schon! Čas je minul, v katerem so zasedali mesta višjih, najvišjih duhovnikov sinovi plemenitašev. Iz mase ven vstajajo duševni orjaki, slabotnih mišic sicer, pa tudi gospodske narave.
Oba sanjata. Graščaka je nedavno ujezil človek iz mesta i^ori, — »borniran liberaleca in vrgel je v jezi v »Slovencu« med farovški slovenski svet svoje sanje: »brutalni nagoni Gorenjrev«. Oba gospoda
mislita na dva Gorenjca tam v Ljubljani, katerima solnce tako ljubo lepo sije, ki še zasedata sedeža nad drugimi, — ostaline nekdanjih zlatih časov. Graščak ropota dalje v »Slovencu« in hodi na visokem koturnu. Dal se mu je prostor v »Slovencu«, da liberalce opsuje, a zdaj hodi dalje, sega v revir viteza sv. Duha. Hvali samega sebe, da se kar kadi. Tudi v tem mu postavlja višji rekord. Vitez gleda srdito proti Dolenjski. To, kar dolenjska domišljavost zna, to je meni malenkost! — In prekosil jo je skoraj kmalu potem v deželnem zboru, to dolenjsko domišljavost; razsajal je s svojimi Sanho Pansi in skoraj debelejše psoval, kakor pa graščak, »der rasende Ro-land« na svojem gradu.
Boj za prednost, boj za prvi rekord v bojkotiranju, psovanju liberalcev in meščanstva se je unel in zbudili so se »brutalni nagoni« jednega Gorenjca, ki je ploskal svojemu vitezu ter mu dal po svojih trobentah peti hozano. Drugi Gorenjec pa, ki po mnenju našega graščaka »nima več, kakor tri realke in komaj še pisati in brati zna«, se je spomnil v tem trušču tradicij kranjskih deželnih glavarjev, in zadobil hudo rano.
V našem dolenjskem gradu ob Krki in v naši prostiji nad Krko sta dva človeka mislila v teh viharnjh dnevih isto: »Vlada, prijatelj, vlada!« — Jeden je alfa in ornega iste na Dunaju, drugi v Ljubljani. — Hitro je treba pokazati, da jo še nekaj »staatserhaltendes Element« v naših gradovih in proštijah! In trobentice tudi imata: »Vaterland« in »Dol. Novico«. — V Štemburjevi gostilni so na obedu profesorji, justični in politični uradniki, tje prihaja kak gost iz Toplic, tje zahajajo duhovniki, tam je imel že prej giajščak svoj naborni tabor, zdaj ga ima tudi prost. Tam pravita oba, kako je to grdo, če je omikan človek surov, če svoje nasprotnike psuje in nima druzih argumentov, kakor »lump«, »pes«, »krava« itd., tam obsojata oba viteza sv. Duha in njegove Sanho Panze.  Prost piše župnikom, da  se ne
smejo izreči zaupnice temu vitezu in njegovemu hrabremu spremstvu, ki z zaušnicami preti, pa potem beži, če se vzdigne na drugi strani le jeden sam fizično močnejši človek. Dobre volje bila sta naša dva dolenjska junaka precej dni. Rdečih lic sta prihajala k Štemburju, misleč, da se obnese dobro račun z »brutalnimi nagoni« Gorenjcev. Jeden »Gorenjcev« bo s stola padel, morda padeta oba in prosta bosta najlepši mesti v deželi.
Najpametnejši človek na Kranjskem je naš grajščak. Celo nemogoče je, da se ga prezre. — In grajščak je »na Kamnu«, kar je popolnoma novo. Ali dosti ima še trnja na poti do prvega mesta. Naš grajščak hodi zdaj obiskavat svoje stanovske tovariše v gradovih. Pred kratkim je bila visoka oseba v Toplicah. Peljala se je mimo gradu »na Kamnu« obiskat grajsko družino na oni strani Krke, ob Prečni. Naš grajščak gre hitrih korakov za njo. V krogu grajskih drugov zabavljala sta z najostrejšimi izrazi nad veliko neumnostjo in brutalnostjo viteza sv. Duha. »Popraskajte ga, kjer ga hočete, pod kožo je ta človek povsod ordinaren plebejec!«
Potem se pelje naš grajščak v Ljubljano. Obišče tam nekega liberalnega Gorenjca in mu pripoveduje, da je bil že od nekdaj pošteno katoliško veren človek. »Gorenjec« se mu »brutalno« smeje. Grajščak izve, da se ta »Gorenjec« ne da več farbati. Hodi dalje. Med drugimi liberalci zapetost do vratu in kar najbolj že-nira, ironično smehljanje. — Med klerikalci tisti prijazni obrazi, ki nekako pravijo: »es ist so edel, wenn man Jeman-den die Hand gibt, die man ihm von rechts-\vegen in's Gesicht legen solite«. — Pri vladi tudi zapetost. Guten Tag, war mir sehr angenehm . . . Grajščak pride prav nevoljen nazaj na svoj grad »na Kamnu«.
Vroče je in naš gospod prost je okrogel. Prost ima dober jezik za poku-šanje vina in tudi dober organ za kuhinjo. Tudi on je šel v Ljubljano, da izve, kaj se kuha — pri vladi — in zlasti, ako je
LISTEK.
Skušnjave.
Ljubljana se zavija v črno žalost, kajti dična in nakrat slavna predsednica katoliških dam, Ana Druškovičeva jo je zapustila. Milo in ganljivo ao se poslovile od nje naše brumne katoličanke, milo in ganljivo se govorile zadnje besede slovesa in milo in ganljivo jokale. Ženska klerikalna kohorta je ob generalko! Kje dobe novo, tako navdušeno, brihtno, lepo in tako pobožno voditeljico ? Ako pregledamo vse katoliške dame od gospe Lede-nigove do gospe Kregarjeve, nobena je ne more nadomestiti! Zato pa le tecite, solze, milo in ganljivo !
A še druga nesreča se pripravlja za Ljubljano: pater Hijacint, bivši Viktor Šega, sleče v kratkem svojo kuto, izstopi iz reda frančiškanov ter pojde na deželo kot posveten duhovnik duše past. Zadnje potovanje v Rim, ko je lastnoročno pogajal katoliške dame v vagone ter jih s svojo mehko roko dvigal, opiraje jo na najmehkejše in najizdatnejše telesne plasti čistih brumnih teles, mu ne gre več iz spomina. Nemiren je postal, vleče ga v svet farovških kuharic, ki utegnejo vsak mesec v Rim ter rabijo vsaj vsakega pol leta kakega opiralca na najmehkejših
in najizdatnejših plasteh čistih brumnih teles. P. Hijacintu hrepeni srce po svobodi, po lepši in mlajši družbi in po lepših dohodkih, kakor jih ima v siromašni frančiškanski celici. Zato pa ga poilje škof na deželo, kjer se lahko izkaže kot krepka opora katoliške organizacije.
Da, da, kdor je okusil kdaj sad spoznanja, tega skušnjave ne zapusti' nikdar več. Skušnjava v obliki denarja, slave, zlasti pa mehkih in izdatnih telesnih plasti je posebno huda. In frančiškani so že od nekdaj trpeli na skušnjavah naj-silnejše.
Po zatrdilih starih cerkvenih učenjakov so skušnjave tako potrebne za krščanske duše, »kakor je potrebno milo in lug, da se umazano perilo opere«. Ko je prišel neki puičavnik k opatu Pastorju s pohvalo: »Oče! prosil sem Boga, in glej, osvobodil me je vsakršne skušnjave« — mu je odgovoril opat: »Sin moj, idi takoj in prosi Boga, da ti pošlje zopet skušnjave, da ne postaneš len in nedovzeten.« In puščavnik je bil gotovo kmalu ves prepaden od skušnjav!
Kakor uče orumenele oslovske kože, so bile skušnjave v prejšnjih časih mnogo hujše, kot dandanes. Posebno rade so se lotevale pobožnih možakarjev, ki so se odtegnili svetu in — delu ter ae preživljali v samoti 8 samim premišljevanjem.
Od nekdaj pa je bila posebno huda skušnjava ženskega spola. O puščavnicah in premišljujočih devicah pa ni nobenih tradicij, da bi bile imele toliko pretrpeti pred moškimi skušnjavami. Ženske pač molče o svojih nemirnih urah ter si na tihem pomagajo, dočim moški trpe kriče I
O egiptovskem Jožefu vemo, da je bežal pred skušnjavo, pustivši celo svoj plašč v hiši Putifarice. Dandanes pa se sliši o tem ali onem, ki je obljubil večno devištvo, da je bežal za skušnjavo, pustivši ne samo plašč, ampak tudi čevlje v
— svoji sobi.
Žalostno pa je, da se nevarnost skušnjave navadno šele spozna, ko je že prepozno. Če bi Eva ne bila šla k figovemu ali jabolčnemu drevesu, bi Adama skušnjava ne bila zapeljala; če bi David ne bil zlezel na streho gledat Urijevko v kopeli, ne zlezla bi skušnjava v njegovo srce; če bi Salomon ne bil lazil s harpo za ajdovskimi ženskami, ostal bi bil naj-modrejši kralj; če bi ne bil Simson polagal svoje kodraste glave v naročje Delile, bi ne bil izgubil svoje moči z lasmi vred itd.
Bili so pa v prejšnjih časih tudi pobožni možje, ki so se znali ustavljati skušnjavam. Sv. Rogerij je hodil tri leta med ljudstvom, ne da bi bil kdaj videl
— ženako oaebo.   Gledal je namreč ne-
prestano v tla. Dandanes bi ga gotovo poslali k dr. Divjaku!
Manj samozavesten v tem pogledu je bil sv. Jeronim, ki je pisal: »Ako kdo misli, da more sredi med skušnjavami živeti, ne da bi jim podlegel, ta se zelo moti. Kdo je še kdaj varno spal zraven gada?« Napadale so ga najhujše skušnjave zoper čistost, dasi se je zatekel v puščavo ter tam strogo živel. Baje pa niti potem ni bil varen, ko mu je Bog na priprošnjo docela spačil obraz, kakor ga vidimo na-malanega v pratikah.
Pravi »grobijan« v tem oziru pa je bil Tomaž Akvinski, o katerem se pripoveduje, da »je prišla nekega dne predrzna oseba k njemu, da bi ga oropala nedolžnosti. Takoj se je zatekel k molitvi ter molil glasno: »Ne dopustita, o Gospod in devica Marija, da bi izgubil dragoceni zaklad nedolžnosti!« — Okrepčan po tej molitvi, je zgrabil z ognjišča žareč ogorek ter spodil ž njim skušnjavo skozi vrata«. Bržčas ni imel pri roki sredstva naših farovških kuharic — metle, ali mu pa niso bili znani policijski varnostni predpisi, da se ne sme okoli letati z žarečimi ogorki.
Puško v koruzo pa je vrgel pred skušnjavo sveti Frančišek Salezijanski. »Trpel je nekaj časa strašne skušnjave. Potožil ae je aveti Frančiški (dokaz, da
že zrel oni drugi »Gorenjec«, da se ga pošlje tje v Gorenji grad v savinski dolini, — še nekaj kilometrov višje, od tam kjer si je naš grajščak nekdaj vročo glavo hladil. Naš g. prost Študing že dalj časa — študira pa še nujnejše od tistega časa, ko je vitez sv. Duha hotel prekositi v deželnem zboru našega grajščaka, — obraze proštov plemenitnikov na mostovžu prostije, študira jih pred zrcalom.
A menda je bilo vse zaman. Ko sta tisti Gorenjec, ki je prostu na potu, in pa vitez sv. Duha izvedela, kake naklepe kujeta prost in grajščak na Kamnu, da pripravljata revolto, so se v njih obudili brutalni nagoni. S trdo roko sta posegla vmes.
Meglica se vzdiguje. V četrtek je bilo v Stopicah vse črno. Zbrali so se tam duhovniki novomeške dekanije, da se odločijo, na katero stran stopijo. Tu prost in grajščak na Kamnu — tam Gorenjec z zakrivljenko in vitez sv. Duha. In če razširjene govorice naznanjajo resnico, sta prost in grajščak učakala velik poraz, vitez sv. Duha dobi zaupnico. Proti njej so bili menda le trije duhovniki: prost, vikarij Watzl in župnik Krainer . . . drugi so vsi pokazali hrbet proštu in grajščaku na Kamnu . . .
Novi učiteljski disciplinarni zakon na Štajerskem.
Naučni odsek štajerskega deželnega zbora je storil velik zgodovinski korak: vložil je predlog za novi disciplinarni zakon učiteljstva. Na prvi pogled se bo zdelo morda to komu manj važno za javnost, češ, da se tiče le enega sloja, in še tukaj le onih, ki zabredejo v kako nevšečuo priliko ter pridejo v dotiko s disciplinarnim zakonom. Toda tukaj je upoštevati dvojno. Z učiteljsko zavestjo in njegovim samostojnim, naprednim mišljenjem rastejo tudi novi njegovi sovražniki, posebno med duhovniškim stanom. A kakor znano, je to ona vrsta sovražnikov, ki ne nastopa z odkritim vizirjem, temuč se plazi za svojim plenom prav po mačje ter mu zasadi kremplje v tilnik. Maščevanje teh ljudi obstoji namreč v bojazljivih, podlih dennncijah pri učiteljskih višjih instancah.
Drugo zlo pa je, da se proti takim sovražnikom ovadeni učitelj niti hraniti ne more, ker mu ostane prikrit ter se po dosedanjem disciplinarnem zakonu tudi zagovarjati ne sme. Izročena je njegova usoda na milost in nemilost ovaduhu in displhiarnemu sodišču. Koliko učiteljskih žrtev ima tedaj na vesti ta nevreden despotizem!
Najhujše deluje zastarani aparat tam, kjer je napredno in radikalno učiteljstvo podrejeno klerikalnim šolskim oblastim, kakor n. pr. na Nižje Avstrijskem, osobito na Dunaju, pod Luegerjem, najhujšim sovragom svobodomiselnega učiteljstva.
Posledice so vidne. »Svobodomiselno učiteljstvo se nahaja v vednem strahu pred skritimi  sovražniki.   Marsikje   je   rodil ta
strah vsai štreberstvo, če ne naravnost ne-
zuačajnost. Nevpogljivi in jekleni značaji med učiteljstvom, ki vkljub vsemu zalezovanju hodijo ponosno svoja pota ter se ne hoje nikjer pokazati svojega radikalnega prepričanja, pa imajo dan na dan izbojevati toliko bridkih bojev, da se krepki in neuv-pogljivi značaji med mladino pač neradi odločijo za tolike neprilike pri tako pičlih dohodkih. In vendar je ravno med učiteljstvom najbolj potreba oseb, ki samostojno mislijo in delajo, ne da bi bili na vse strani odvisni in odgovorni.
Kako resno je naučnemu odseku na tem, da se odstrani ta cokla na naraščaju svobodomiselnega in značajnega učiteljstva, pokazal je s tem, da skliče enketo štajerskega meščanskega in ljudskošolskega učiteljstva, da vsestransko presodi in pretresa načrt novega disciplinarnega zakona.
V novem disciplinarnem zakonu je o vržen ozir. izpremenjen i? 54 drž. šol. zakona, potem pa tudi §i? od 40 do 51 zakona z dne T>. februarja 1870 glede učiteljskega disciplinarnega postopanja.
Najvažnejše določbe novega disciplinarnega zakona so glede preiskovalne, sodne in prizivne instance. Kot preiskovalna instanca fuugira okrajni šolski svet. Ako se uvede disciplinarna preiskava, se mora obdolženi takoj obvestiti; o obdolžitvi ga je zaslišati ter se mora njegova ustna ali pismena izpoved priložiti aktom. Dovoliti se mu mora nadalje vpogled v preiskovalne akte ter da navede svoje razbremenilne priče in drug dokazilni materijal. Po zaključeni preiskavi se mora obdolženca takoj obvestiti o izidu.
Sodna disciplinarna instanca je e. kr. dc/.elni šolski svet. Obravnave se vrše pred isto kotradiktorično. Obdolžen se lahko ustno zagovarja ali vpošlje pismeni zagovor. Obravnava ni javna.
Prizivna instanca je glede krivde kakor tudi odmere kazni c. kr. naučno ministrstvo. Oblika postopanja pri prizivni instanci ostane nespremenjena.
Kdor zna ceniti kulturni pomen samostojnega in neodvisnega učiteljstva, ki goji lastno mnenje in dejanje brez^bojazni pred samovoljnostjo vladajočih sil, ta bo pač novi disciplinarni zakon z veseljem pozdravil kot pravo dobroto učiteljstva, šoli in ljudstvu. Naj bi štajerskemu zgledu sledili vsi v tem oziri zaostali deželni zbori!
W XJll?>lj8,aiK, 19. julija
Nova akcija za novo češko-nem-ško spravo.
Berolinski »Borsen-Courir*, ki slavi Korberja kot zmagalca Ogrske, poroča tudi, da se je izprožila nova akcija za češko-nemško spravo, in to s privoljenjem Nem cev, ki so baje zadovoljni, da se pripozna Čehom notranji češki uradni jezik, vsled česar bo mogel parlament zopet mirno delati. »Pravo veselje je« — meni »B«"»r sen-Courir« — »biti v Avstriji ministrski predsednik. Od Scyle ogrske pogodbe do
pokojna Pavlina Pajkova ni imela popolnoma prav, ko je trdila, da ni mogoče čisto nesebično prijateljstvo med moškim in žensko) pismeno: »Mene skušnjave tako silovito napadajo, da se mi zdi, kakor, da mi manjka potrebne moči in ustavljenja in da bi padel, če bi se mi ponudila prilika v t o«.
V neki nabožni knjigi čitamo pogovor štirih pobožnih samostanskih bratov, kako se bojujejo zoper skušnjave. Prvi ni poznal nobenega stredatva ter je le vprašal tovariše za svet. Drugi je odgovoril, da premišljuje grdobo zapeljanega in ostane nedotakljiv. Tretji je povedal, da se vrže na trebuh na zemljo, kadar se mu bližajo skušnjave ter kliče božje usmiljenje na pomoč. Četrti pa je imel še boljši recept: »Ako se mi bližajo skušnjave, zaprem okna in vrata svojega srca. Ako potem skušnjave trkajo ter zahtevajo vstop, odgovorim odznotraj: »Za vas tukaj ni prostora; je že vse zasedeno. Le proč od tukaj, le proč! To ponavljam tako dolgo, da skušnjave res odidejo«
Skušnjave so bile torej že od nekdaj zelo nadležne, čudno pa je, da se niso nikoli tako nasilno bližale delavcu-trpinu, kakor pa redovnikom in pu-ščavnikom, ki so brez posla premišljevali, dasi so zraven baje jedli le kobilice in koreninice ter pili vodo. Zato pa bi jim bil storil brezdvomno veliko uslugo oni, ki bi bil tem mučenikom nasvetoval za
obrambno sredstvo veliko dela, malo poležavanja in premišljevanja ter — lahko večerjo.
Ne vemo sicer, kakšno sredstvo rabijo dandanes nasledniki premišljujočih pušČavnikov. Toliko pa je gotovo, da ne podijo skušnjave z žarečimi ogorki, niti se bičajo in trkajo ob zid, niti si ne de-vajo kamna pod glavo. Bolj verjetno je, da se pritožijo kaki prijateljici ter se podpišejo: »Tvoja Pepca«. Skušnjave so prihajale v starih časih v različnih podobah. Evo je zapeljala v podobi kače, svetemu Antonu pušČavniku se je prikazala v podobi — prašiča. Celo Lutra je obiskala skušnjava, ko ni bilo Katre zraven. Toda Martin je bil radikalen Nemec. Zgrabil je velik črnilnik ter ga zalučal v — zid, kjer je sedela skušnjava — muha.
Skušnjava pa tiči baje v vsakem telesnem in duševnem užitku. Tu čepi na mošnjiČku denarja, tam na igralnih kartah, posebno pa pleše po robu kozarca. Tako je bil neki pijanček uverjen, da je v vsakem dvanajstem kozarcu skušnjava, zato pa je vselej dvanajsti kozarec proč zlil, potem pa — nadaljeval.
Sedaj imamo pasje dneve, in sedaj so skušnjave najhujše. Zato ne posne-majmo Davida po kopališčih ali Simsona po letoviščih ali p. Hijacinta na železnicah, zakaj potem smo gotovo izgubljeni na vekomaj! A. Jugovič.
Karibde jezikovnega vprašanja je le korak, in tako je avstrijski kabinet vedno med dvema suvalcema.   Čudno torej ni, da je strlo ie marsikaterega nežno organizova-nega kabinetnega šefa, in tako je pravi čudež, da je vkljub zmešnjavi, ki je vladala v notranji politiki za časa nastopa g. pl. Korberja, kabinet v glavnih osebah še neizpremenjen, ter da  obstoja že tretje leto. Seveda jo moral veliko žrtvovati na oltar parlamentarizma, in državni proračun je jako narasel vsled želj raznih parlamentarnih strank, ki so zahtevale velike kanale, zidanje železnic, ogromne podpore posameznim deželam itd.  Torej ne le za vojne je treba denarja, denarja in zopet denarja, temuč tudi za vzdržavanje miru, vsaj parlamentarnega miru na Avstrijskem. Nobena žrtva pa ni preveč velika, da se vpelje v državi zopet zadovoljstvo. Tirolski deželni zbor odgođen. Boj   za južnotirolsko avtonomijo je odgođen. Načrt, ki je bil v odseku skoraj soglasno sprejet, je dobil končno v plenumu deželnega zbora same sovražnike. Nemci in vlada so Italijanom dovolili svoj deželni odbor in svoj deželni šolski svet, a med jedjo so dobili Italijani nakrat požrešen tek ter so hoteli, da se odtrga tudi dolina Eassa nemškemu delu Tirolske ter prideli italijanskemu delu ter da se dolina Fleins ne zveze z nemškim Neu-marktom, nego s Trentinom.  Italijani so grozili celo z obstrukcijo, ako se jim ne vstreže, zato je deželni predsednik deželni zbor odgodil do decembra. Italijani so se pokazali jako slabe politike, ker so vsaj začasno pokopali lastno korist, in sicer iz gole  domišljavosti   ter iz precenjevanja svoje važnosti.
Madjarizacija. »Bud. Hirlap« je prinesel zanimiv članek o madjarstvu Budimpešte ter trdi, da je 55% vsega okoličan9kega prebivalstva nemaiijarčka ter da govori drug jezik. V Bekeš Mavieru zna med 2029 dušami le 192 oseb madjarski, v vsej biaški okolici od 40.000 prebivalcev le 12 000. V Budimpešti se silno nemškutari. Madjari govore radi nemški, še rajše pa Madjarke. Pisatelj članka se je postavil na ogle raznih obljudenih ulic in dognal: med 500 mimoidočimi je govorilo 263 oseb madjarski; 45% nemški, 5% slovaški, 4% angleški in 2% francoski. Na nekem glavnem trgu je govorilo med 1000 mi-mogredočimi le 490 oseb madjarski. V Siofoku letujejo madjarske dame. Tam večina govori nemški. V gostilni z 31 mizami se je govorilo pri 28 mizah le nemški. Pisatelj torej pravi, da je neumno, madjarizirati druge narode, Slovake, Ru-mune in Nemce, kajti najprej naj pometajo rojaki Madjari pred svojim pragom, t. j. madjarizirajo naj najprej sebe!
Položaj v Južni Afriki.
Kaj se godi v Južni Afriki, ne ve pravzaprav nihče, kajti cenzura za časopise in brzojavke še ni odpravljena. Neljube vesti se torej večinoma zatarejo. Vzlic temu pa uide nekaj vznemirjajočih novic v svet. Tako na primer, da se angleški kolonisti naseljajo na zemlji Burov. Vlada je izdala v juniju razpis za prodajo zemljišč po mestih in na kmetih ter je ponujala kar cele okraje. Angleži so torej Burom zemljo vzeli ter jo sedaj oddajajo. A kje se naselijo Buri ? Reuterjev biro poroča, da se je naložil Burom davek, ki naj deloma pokrije škodo vojne po mestih in glavnih krajih. Ako je to resnica, kršijo Angleži že danes mirovne točke. Tudi denar, ki so ga dobili Buri za odvzete konje, zahtevajo Angleži baje zopet nazaj. Sedaj pa se javlja, do hoče nastopiti Anglija proti glavnemu glavarju Basutov, Joelu Maloppu radi veleizdajstva. Višji glavar Basutov, Levothodi ga noče izročiti, zato se na meji zbirajo angleške čete. Pripravlja se torej vojna s Kafri. Basuto so najbojevitejši in duševno najrazvitejši kafrski rod, ki ima v oblasti najobširnejše ozemlje. Kako nevarni so Basuti, se je pokazalo v bojih proti Burom leta 1851., 1858., 1865. in 1867. S težkimi žrtvami in z velikimi izgubami so napravili Buri red, a Basuti so ostali neodvisni. Gorato ozemlje bo delalo Angležem iste težave, kakršne je delalo Burom pred 50 leti. Dežela Basutov je velika 10.000 kvadratnih milj ter šteje 300.000 prebivalcev kafrskega in 600 belega rodu. Basuti morejo postaviti na  noge   70.000 izvrstnih jezdecev
Tem pa bi se pridružili še Kafri v Južni. Afriki. In kaj bodo napravili Zulu- in Swazikafri ? Ti so ponudili že Krilgerju svojo pomoč, a njih ponudbo so prepošteni Buri odklonili. Če nastane nova vojna, bo prav tako huda in dolga, kakor minola. Samo izid je še dvomljivejši!
Najnovejše politične vesti.
Z a n e m š k o č e š k e spravne konference ima že vlada izdelan elaborat. Pogajanja se bodo vršila v začetku decembra, a se še ne ve, ali v Pragi ali na Dunaju. Vlada upa doseči vsaj toliko premirja med obema narodoma, da bo mogel državni zbor nemoteno delovati. — Kronanje angleškega k r a 1 j a je določeno oficialno za 9. avgusta 1.1. — Bolgarski zarotniki. Grška vlada je prijela v Atenah 26 bolgarskih zarotnikov iz Macedo-nije, pri katerih so se našla pisma bolgarskega komiteja, naj preskrbe dinamita in druge razstrelbe, ker hočejo vse grške cerkve, šole in javne zgradbe pognati v zrak. — Izgnani menihi. Predsednik Roosevelt je pisal papežu, naj odpokliče menihe s Filipinskih otokov. Ker je papež to odklonil, mu je naznanil predsednik, da bo menihe izgnal. — Med Črnogorci in Turki je prišlo na Mokri planini zaradi preporne zemlje do spopadov. Turški mejni komisar je zapovedal Turkom in Albancem streljati ter sta dva Črnogorca mrtva. Tudi več črnogorskih koč so Turki zažgali. — Nemški cesar obišče 3. avgusta, vračajoč se s severa, angleškega kralja. — Monopol užigalic. Ogrski finančni minister je predlagal, naj prevzame Avstrija z Ogrsko vred vžigalice v monopol. — Gornjeavstrijski deželni zbor se je včeraj zaključil. — Nova vojska v Južni Afriki. Govori se, da bo Angleška najbrže primorana pričeti znova vojsko. — Irski podkralj je odstopil.
Dopisi.
Iz Šmarja pri Jelšah. »Slov. Narod-, pa tudi drugi listi, prinesli so novico, da se tukaj ustanavlja neko gospodarstveno društvo, oziroma konzum. Da se pa nihče ne bo po krivem kot ustanovitelj tega nebodigatreba sumil, se konstatira, da ni oče tega društva nihče drugi, kakor dobro-in slaboznani H. W. Tauschitz, mož, ki je celo četrtstoletje v šinarskem okraju denar na obresti po 24" „ izposojeval. On je bil toraj čisto navaden izkoriščevalec sile in potrebe bližnjega tako dolgo, dokler ni poklicana oblast takemu vampirskemu izsesa-vanju ljudstva na drastičen način prepotrebni konec napravila. Vendar pa je ta poštenja-kovič v svesti, da se mu je tako velika kri vica zgodila, kajti imel ni sam sebe nikdar za oderuha, marveč za velikega dobrotnika posojilo iskajočega trpina. Ker torej po stari metodi več odirati ne sme, zmislil si je novo metodo osrečevanja, t. j. krčmarski, mesarski, pekarski, gospodarski konzum, ki bo tudi denar izposojeval (pod novim imenom stara o d i r a 1 n i c a?). Za to narodno gospodarsko pokveko ne stoji ne posvetna inteligenca, ne naša duhovščina, čeprav se je sladki in gostobesedni Ilugec predrznil, prvo kakor drugo za svoje nakane pridobiti. Pa tudi razumni kmetje mu niso v zaslombo in le nekaj takih eksistenc, ki nimajo nič izgubiti, bo njegova tovarišija, če sploh do društva pride. Tansehitzu so pa tukajšnja tla vroča; rad bi jih zapustil, a kupca ne more dobiti za svoje nepremičnosti. Ponudil je šinar-skim gostilničarjem, trgovcem, mesarjem, peku, naj mu drage volje za nesramno visoko ceno vse odkupijo ali pa od njega naj mej o, sicer pa ustanovi imenovani konzum. Gola farbanja in nekaka čifutska tinta je vse, kar se je v časopisju o tem društvu sedaj pisalo; vse to je le revolver na prsi tukajšnjih obrtnikov. Osupnilo nas je, da je celjska „Domovina-med vsemi listi najbolj obširno, rekli bi, da je z vnemo pisala o bodočem konzumu, med tem ko je bilo iz „Slov. Narodau koj razvidno, da društvu ni prijazen. Nad tem je tukaj obče ogorčenje. „Domovini" morale bi pač naše razmere znane biti; ona prva ne bi smela te zadeve objaviti in če je mar inspiracija ali dopis prišel od strani, ki je brezvspešno zamorca prala. Konzuma se tukaj ravno tako nihče ne boji, kakor za njega očeta ne mara in so se te vrste le napisale
Dalje v prilogi.
Priioga »Slovenskemu Narodu" žt 164, dnš 19. julija 1902.
z namenom svetu zadevo v pravi luči pokazati. — Quonsque tandem abutere, „sakra-mokra", patientia nostra? — Še zaplešemo in pometemo!
Dnevne vesti.
V Ljubljani.. 19. julija.
— Osebne vesti. Polkovni zdravnik v Klatovem g. dr. Vit Červinka je imenovan okrožnim zdravnikom v Žužemberku.
— Deputacija obč. sveta, ki je bila izvoljena v zadnji seji, da intervenira pri ministrstvu zastran prodaje, oziroma zamene Btavbišča, kjer stoji sedaj staro gimnazijsko poslopje, je že na Dunaju in se je včeraj oglasila na pristojnih mestih.
— Nezaupnica   dr. Šuster-
šiču. Odbor za osuševanje barja, torej veleimenitna korporacija, je v svoji zadnji redni seji izrekel dr. Šusteršiču soglasno nezaupnico. Deželni odbornik gosp. Povše, ki je član tega odbora, se ni upal ugovarjati nezaupnici, ki jo je predlagal in izborno utemeljeval vrhniški župan, g. Jelovšek. Stoprav po glasovanju je vzdihnil g. Povše: Tega pa vendar ni bilo treba; da bi vsaj med nami ostalo in ne v »Narod« prišlo!
— Divjanje davčne administracije. Ko se je v državnem zboru razpravljalo o osebni dohodarini, je imel finančni minister polna usta lepih fraz h* posebno sladko je pripovedoval, kako novi davčni sistem povzdigne davčno moralo. No, pri občinstvu se je davčna morala res povzdignila, ali divjanje davčne administracije jo tudi že ubija in danes se čedalje bolj razširja nazor, da je tepec, kdor podaja resnične in pravične napovedbe in da naj vsak prikrije, kar more, kakor pred tujo armado, ki hoče izprešati vojno kon-tribucijo. Tako mnenje bi se gotovo ne bilo udomačilo, če bi se davčna oblast količkaj držala zakona. Ko bi davčna oblast ne zaračunavala ljudem veliko večjih dohodkov, kakor jih imajo v resnici. Upeljalo se je kar sistematično zviševanje osebne dohoda-rine in to se izvršuje popolnoma mehanično. Davčna oblast čisto nič ne vpraša, če ima kdo res kaj več dohodkov, kakor predidoče leto, ali če jih nima. »Tauchen« pravi g. Kittag in kar na kratko se nesrečnika potisne v višjo stopnjo, če se gostilničarju, ki ima kvečjemu 5000 K dohodka, zaračuna dohodka 15.000 K, če se manjšemu trgovcu v štirih letih zviša davek za 100 %, dasi ni nič na boljem, kakor ob upeljavi osebne dohodarine, če se revnemu tiskarju, čegar dohodki se dajo na vinar konstatirati, zviša davek od 10 K 80 v. na 12 K, dasi je evidentno, da nima temu primernega dohodka — potem se mora pač vprašati: kakšna pa je morala davč nih oblastev? Odgovoriti na to vpra sanje ne moremo, kajti če bi hoteli dati izraza ogorčenju občinstva radi postopanja davčnih oblastev, bi bili gotovo zaplenjeni, česar pa mi ne smemo povedati, naj povedo naši poslanci, ker tako divjanje, kakršno je upeljala davčna administracija, se ne da več prenašati, to div janje se mora brezobzirno razkrinkati.
— ,Stiftana( masa ali farška bisaga ni nikdar polna. V romantično divnem Obrhu pri Dolenji Vasi živi trojica devic, katerim je glavni smoter tožarjenje in pričkanje, ter se ravno tako dobro poznane pri vseh instancah, kakor doma. Nedavno tega hotel je cestni odbor ribniški v svrho preložitve ceste odkupiti od Obrških devic parcele, da bi se tudi ob povodnih lahko prehajalo, kar je sedaj zelo nevarno. Posestnice so seveda že principialno nasprotovale ter se izrazile, da ne odstopijo za nikako ceno tistega kosa parcele. To je tudi naš gospod župnik S a 1 e h a r izvedel in mislil si je: tu bi se dalo kaj zaslužiti. Smuknil je torej v Obrh ter tam nagovarjal — rečene tri device, naj odstopijo dotično parcelo za preložitev ceste, za to pa naj bi se brala .štiftana' maša za njih star i še. S tem predlogom so bile ženske zadovoljne, ker so dobro vedele, da narede dobro kupčijo, akoravno same ne dobe ničesar. Župnik, ki je objednem tudi občinski odbornik, šel je vesel k ob-
činski seji ter tam stavil predlog, da naj se plača ena , š t i f t a n a' maša za ranjce starše obrških. Mož si je mislil, da predlog gotovo prodere, saj je on vendar le župnik, da bodo odborniki pokimali in predlog bo obveljal. Pa mož se je vrezal. Pri seji se je namreč vprašalo, koliko bi stala taka maša in gospod župnik so blagovolili usta odpreti in zaslišalo se je število 70. Torej sedem deset goldinarjev za mašo, dotični kos zemlje se bode pa s pomočjo postave paragrafa dobil za 20 goldinarjev. Šalehar je hotel v večjo čast božjo kar 50 gld. pobasati v farško b isago. Kdor zna, pa zna!
— Prvo sv. obhajilo in slepa miš. V torek so imele učenke trnovskega samostana na Notranjskem prvo sv. obhajilo. Po sv. obhajilu povabil je gosp. dekan otro-čiče k sebi, da se nekoliko okrepčajo. Najprvo so morala dekleta spiti kozarec vina na „bok", da se razumemo, dekleta, 8 do 12 let stara ! Ko so bila dekleta vinjena, pričele so se raznovrstne igre. Močnejša dekleta napravila so z rokami gosp. dekanu stolček, dekan se je usedel, pa hajd po sobi. Oh, to so se nedolžni otroci smejali! Dekletca neki niso mogla dolgo časa nositi težkega deka-novega telesa, kajti zgrudile so se na tla, gosp. dekan je pa telebnil na dekletca. — Nato so se igrali slepo miš. Seveda je bil gosp. dekan „šlepa miš", skakal je sem in tam, pridno prijemal nedolžne otročiče, ker je imel ruto črez oči, seveda ni videl, kam je prijel. Po mnogih tako spodbudnih igrah so šli otroci veseli domov. Med potjo padala so dekletca na prašno cesto. Imela so pač preveč petijota v glavi. Pavčnikovo hčer, dekle 10 let staro, so morale tovarišice domov vleči — bila je preveč pijana. — Pač res, prvo sv. obhajilo, pijana dekleta — pa slepa miš, — to nam dovolj jasno priča, da vera ni v nevarnosti.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je danes vročil g. Ivan Jebačin, trgovec in tovarnar v Ljubljani zopet 200 K kot izkupilo od kave. Do sedaj je že naklonil povodom kupčije z družbino kavo 3400 K. Lep dohodek se je pridobil tem potom v slovenske kulturne namene, a bil bi lahko še večji, da bi rabili Slovenci le to izborno blago domače industrije. Torej Slovenci! Svoji k svojim v prid obmejni slovenski mladini.
— Prva velika ljudska veselica se priredi 10. avgusta na vrtu g. Koslerja s sodelovanjem raznih društev v korist »Ljubljanske društvene godbe«. Več sledi. — Za »Ljubljansko društveno godbo« poslal je g. Fran Seunig 30 K kot zakonito pridobljeno globo. — Gg. Perdan in Gorjanec sta pooblaščena nabirati darove in prispevke za šaljivo loterijo.
— Ljubljanske mestne ljudske šole. Letna poročila ljubljanskih javnih ljudskih šol in III razredne vnanje meščanske šole pri Uršulinkah kažejo, da je ob sklepu minolega šolskega leta obiskovalo iste 3215 otrok (1536 učencev in 1679 učenk), katere je v 56 razredih poučevalo okolu 80 učnih močij. Od 3215 obiskujočih otrok jih je stanovalo v Ljubljani 2895, zunaj mesta 320. Od teh je plačalo celo ukovino 221 (= 1326 K), polovično 107 (= 321 K), a 2887 otrok je bilo plačevanja iste oproščenih. Po narodnosti je bilo 2865 Slovencev, 323 Nemcev, 1 Hrvatica, 2 Čehinji in 24 drugih narodnosti. — Kako skrbna mati je vlada Nemcem, kaže dejstvo, da sta za 323 Nemcev dve javni ljudski šoli, t. j. deška petin dekliška osemrazrednica! Najlepše — toda za dotične stariše Slovence pač pomilovalno — pa je dejstvo, da skoraj na obeh imenovanih šolah prevladujejo Slovenci! Na deški V. razrednici je od 214 učencev 12 7 Slovencev (= 6 2-62%) in le 80 Nemcev (= 37-38%), a tudi na nemški dekliški Vm. razrednici je 4 2-85 % Slovenk! — Spominjamo se svoječasnih napadov kranjskih in izvenkranjskih političnih listov, češ: mestni šolski svet je kriv teh razmer. Dotični gospodje, ki se skrivajo za predale takih listov, iz gotovih in znanih uzrokov nočejo javno priznati, da ima mestni šolski svet kot c. kr. šolska gosposka, podrejena c. kr. deželnemu šolskemu svetu, v tej zadevi tako roke vezane, kakor vsak drug c. kr. okrajni šolski svet z okr. glavarjem na eelu. Mi — kakor rečeno — le pomilujemo dotične stariše Slovence, ki ali prostovoljno ali po gospodarjih prisiljeni vpisujejo svojo deco v nemške šole, kjer so potem tako otroci kakor i učitelji celo šolsko leto pravi trpini.
— Z Jesenic se nam piše: Dež. predsednik baron Hein je iz Kranja prišel k nam. Na Hrušici si je ogledal stavbe za novo železnico, potem pa tovarne kranjske industrialne družbe tu, na Savi in na Javorniku.
— Dolenjsko vino na Češkem. Znana Colaričeva kapljica priljubila se je pevcem o Binkofitih v Ljubljani koncer-tujočega pevskega društva »Smetane« v Plzni. Omizje »pri roži« poslalo je po odhodu pevcev sod tega vina društvu »Smetani«. Pevci ga pa niso sami izpili, marveč so ga podarili odboru za priredbo »Školske Matične« slavnosti v Plznu. Pustili so Dolenjca v butiljke pretočiti in na butiljke prilepiti vinjete z napisom: »M a-tični slavnosti v Plzni 190 2. cviček z Lublanč včnovan^ zpevackym spolkem »Smetana«.« Dne 6. t. m. vršila se je velika »Matična« slavnost v Plznu. Poroča se, da je Colaričev Dolenjec udeležencem te slavnosti tako prijal, da so ga brhke Čehinje - prodajalke v eni uri po prav visokih cenah razprodale. Ali bi ne kazalo napraviti v Pragi zastopstvo za prodajo dolenjskega vina? Domača produkcija rase tako, da pada cena vinu in se pridelek že ne more v denar spraviti, na Češkem pa zdaj pijo skoro samo židovski vinski fabrikat iz Ogrske.
— Okrajna učiteljska konferenca kranjskega šolsk. okraja. Letos se je vršila ta konferenca v prijaznih Cerkljah dne 16. julija t. 1. Zbralo se je vse učiteljstvo celega okraja. Pod predsedstvom gospoda nadzornika, ravnatelja A. Žumra, otvorilo se je zborovanje ob 10-uri dopoldne. Nastopil je najprej tovariš Rudolf Završnik s praktičnim poukom po formalnih stopnjah in je izvršil svojo nalogo prav dobro. Po nadzorniških opazkah je referiral o oceni šolskih zvezkov tovariš F. Luznar. Nato se je vršila volitev v knjižnični odbor. Ostali so vsi dosedanji. Po tej volitvi vršila se je volitev delegatov za deželno učiteljsko konferenco. Učiteljstvo je tu izvolilo tri odločno napredne tovariše, oziroma tovarišico gg. Fran G a r t n e r iz Kranja, F r. Luznar iz Prim-skovega in Janja Miklavčič iz Kranja in pokazalo s tem svoje odkrito mišljenje. Po končanem zborovanju je bil banket v okusno pripravljenih prostorih Vauknove gostilne. Tu sta počastila učiteljstvo s svojim po8etom predsednik c. kr. okrajnega šolskega sveta, preblagorodni gosp. Alfonz Pire ter deželni poslanec in ud okrajnega šolskega sveta veleč. g. Ciril Pire. Gosp. nadzornik A. Žumer je napil g. predsedniku A. Pircu, katero napitnico je vse učiteljstvo navdušeno aklamiralo in na kar se je gospod predsednik z lepimi in za učiteljstvo navduševalnimi besedami zahvalil. Njegove besede so šle iz srca v srca. Tovariš Luznar je napil deželnemu poslancu g. Cirilu Pircu, za katero napitnico se je g. poslanec s krepkimi besedami odzval, da hoče on in vsa napredna stranka biti vedno podpornica učiteljstva. Nato smo sklenili izjavo, ki je bila že priobčena. Pevci so zapeli nekaj pesmic, prehitro pa je prišel čas odhoda. Segli so si v roke tovariši tovarišice, in odpeljali se na razne kraje. Mnogo učiteljstva si je ogledalo med potom prijetno letovišče »Sangrad«, ki je lastnina g. dr. E. Globočnika v Kranju. Ta izlet je bil jako prijeten in si je učiteljstvo ogledalo vse kopališče, ki je moderno in pripravno ograjeno ter ima lepe restavracijske prostore. Omenimo naj še, da je v Vauknovi gostilni v Cerkljah razkazoval gosp. Luznar z Vrhnike svoj harmonij in gramophon. K. N.
— Poskusnje z novimi topovi. V Menišiji pri Cerknici so te dni poskušali streljati z novimi topovi. Ti novi topovi nosijo silno daleč. Prebivalci v^si Dobec so morali zaradi tega streljanja vsi zapustiti svoja bivališča, za kar pa jih vojni erar odškodi.
— Vodovod brez vode. V Be zuljaku pri Cerknici imajo nov vodovod, pa vendar nič vode in morajo hoditi v Begunje po vodo!
— Gledališka predstava v Vipavi. Narodna čitalnica v Vipavi priredi v nedeljo, dne 27. t. m. v graščini pod Kostanjem gledališko predstavo, pri kateri nastopijo kot gostje člani slovenske drame iz Ljubljane. Vprizoril se bode igrokaz »Oče in očim« ali »Žensko otelo«. Vstopnice prodaja lekarnar gosp. Hus. — Vstop je vsakemu dovoljen.
— Samomor v zaporu. V Senožečah je bil v preiskavi oženjen Josip Mahnič iz Dolenje vasi pri Senožečah. Bil je na sumu, da je izvršil zavraten umor. Včeraj so ga našli mrtvega. Obesil se je bil z vrvjo, ki jo je napravil iz svoje srajce. Bržčas ga je pognala v smrt zavest, da bo obsojen zaradi umora.
— Celjski in mariborski abi-turijenti prirede dne 26 julija t. 1. v dvorani »Narodnega doma« v Celju veselico.
— Preosnova štajerskega de-želnozborskega volilnega reda.
Včeraj je imel upravni odbor zadnjo sejo Namestnik je ugovarjal v imenu vlade, da bi dobil tudi graški župan virilni glas. Odsek je takoj spremenil dotično točko. Danes pride načrt v javno razpravo v deželnem zboru.
— Politično zborovanje. V nedeljo, dne 20. t. m. se vrši politično zborovanje v Rogatcu; poročal bo državni poslanec dr. M. P loj o svojem delovanju v državnem zboru.
— V Šoštanju so postavili temelj za novo nemško šolo, ki jo bo zidal »Schul-verein«. Povedati moramo, da se uprizarja že zdaj gonja in lov za slovenskimi otroci, da bi napolnili novo šolo.
— Zopet „lex Stallner". Voj-niški župan, poslanec Stallner, ne more pozabiti, kako je pogorel s svojim načrtom, naj bi tudi meščani in tržani kot veleposestniki volili v okrajne zastope ter iztrgali iste Slovencem iz rok. V včerajšnji seji deželnega zbora je Stallner predlagal, naj se okrajni zastopi kratkomalo odpravijo, češ, ako je tukaj za Nemce grozdje prekislo, pa ga sploh ni treba.
— Štajerske deželne železnice so tudi v pretečenem upravnem letu neugodno vspevale. Iste izkazujejo skupno izgube za železniški sklad 110.679 kron. Celi deželni garancijski dolg je znašal koncem leta 1900 668.542 K 74 b. Na|slabse je bilo zopet z železnico Konjice-Poljčane, za katere izgube je prispevala južna železnica; 10 804 K porabil pa se je tudi ves dobiček železnice Kapfenberg-Au-Seewiesen v znesku 6847 K. Tudi železnica Radgona-Ljutomer je imela ne-pokritja 33.597 K. Proga Sp. Dravograd-Velenje je dosegla 137.000 K primanjkljaja, proga ZeKveg-Volsperg pa 136.200 K prebitka.
— Načrt zakona o uredbi učiteljskih plač na Goriškem je
izdelan in že predložen. Plače so 600, 700, 800 z razmerjem po vrstah I. s/io» II. */10, III. 3/10. — Stanarina: vodja ljudske šole 500 K, začasnim učiteljem 400 K. — Opravnina 100, 150, 200, 300 K (1—4 razredne š.). — Cela pokojnina v 40 letih. — Ako je kdo služil le 5 let, pa je postal nesposoben, ako temu ni sam kriv, dobi pokojnino za 10 let. Drugače dobi odpravnino do 5 let službe enkratno, pozneje po dvakratno letno plačo. Toda manj nego 800 K za učitelja in 600 za učiteljico pokojnina ne sme znašati. — Udove dobe polovico pokojnine, ki bi tikala soprogu, toda ne pod 600 K in ne nad 80 °, 0 zadnje moževe plače. Otroci dobe do 20. leta po 166 K. Ako so otroci v šolah tudi po 20. letu, jim lahko ostane prispevek do 24. leta. Ta načrt pride baje že jeseni v razpravo!
— Roparski napad pri belem dnevu. V četrtek je poskusil neki hudobnež na javni cesti v Trstu oropati poštnega raznašalca denarnih vrednotnic. Napadeni se je branil ter dosegel, da je bil napadalec prijet.
— Rektorat c. kr. živino-zdravniške akademije v Lvovu dovoljuje si razglasiti pogoje za vsprejem na dotično slovansko akademijo. 1. Kot redni slušatelj akademije sprejet more biti oni kandidat, kateri se izkaže s svedočbo zrelostnega izpita (maturo) gimnazije ali realke. 2. Ako je v preteklem letu svoje studije na kaki drugi visoki šoli nadaljeval, mora se izkazati z dotičnimi dokumenti. 3. Doba studij traja osem semestrov ali štiri leta. 4. Vpisovanje traja do osmega oktobra počenši s prvim oktobrom. 5. Učni jezik je poljski. Na dotični akademiji, katera je v Avstriji edina slovanska, vpisani so doslej razni Slovani, t. j. Poljaki, Rusini, Slovenci, Hrvatje, Čehi in Bolgari, katerim se studije na podlagi slovanskega jezika izdatno zlajšavajo, osobito ker zamore vsak dijak izpite v
materinem jeziku polagati, kajti tukajšnji profesorji razumejo slovanske jezike. Dalje je življenje v vsakem oziru v Lvovu ugodneje nego na Dunaju. Kli nika urejena je po švicarskem sistemu, ter ima vsak slušatelj izvanredno prilič-nost, prisvojiti si popolno praktično iz-vežbanje. — Rektorat C k. živinozdrav-niške akademije v Lvovu.
— Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca junija pričeli so v Ljubljani na novo izvrševati obrt in sicer: Berta KlemenČič, Mestni trg št. 3, žensko krojaštvo; Rihard Adamič, sv. Petra cesta št. 34, trgovsko agenturo; Filip Kazinger, Rimska cesta Št. 19, sedlarski obrt; Alojzija llazing, Dvoni trg št. 1, trgovino z otroškami oblekami: Nikolaj Janič, Razpotne ulice št. 4, fotografski obrt; Agata Caturani, Zabjek št. 3, malo trgovino z rumom in špiritom v steklenicah: Martin Gorjanc, Krojaške ulice št. 4, čevljarski obrt; Jakob Jančar, Japljeve ulice št. 5, prodaja živil; Matija Delničar, Rimska cesta št. 14, mizarski obrt; Marija Roje, Dunajska cesta št. 29, prevažanje blaga: Gvidon Stadler, Stari trg št. 15, kleparski obrt; Anton Bajec, Karlovska cesta Št. 2, trgovsko vrtnarstvo; Marija Zavrl, Soteska št. 8, prodajo živil. — Odglasili pa so svoj obrt in sicer: Marija Ankerst, Wolfove ulice št. 12, žensko krojaštvo; Viktorija Elsner, Lingarjeve uiice št. 1, trgovino z manufakturnim blagom, umetnimi cvetlicami in čevljarskimi izdelki; Jernej Janša, na Bregu št. 4, pekarski obrt; Terezija Medic, Linhartove ulice št. 4, malo trgovino s špecerijskim blagom in živili ter trgovino z žganimi opojnimi pijačami; Marija Zagore, sv. Florjana ulice št. 24, trgovino z deželnimi pridelki; Ivana Kramaršič, Poljanska cesta cesta št. 23, žensko krojaštvo; Marijana Kofol, Krakovski nasip št. 6, zalogo drv in šote; Ivana Novšak, Jurčičev trg Št. 3, branj arij o.
— Nevzdignjen dobitek. Izmej Čeških srečk za narodopisni muzej, ki so bile prodane v Ljubljani, zadeta je tudi št. 815, katera dobiva v vseh serijah. Do-bitelj se dosedaj še ni oglasil. Zatoraj ga opozarjamo s tem, da je že skrajni čhs, ker sicer dobitek zapade.
— Z nožem. Anton Smole, mesar ski vajenec, Sv. Martina cesta štev. 22 in Jakob Resman, mesarski pomočnik, Poljanska cesta štev. 58, sprla sta se včeraj popoludne na klavnici zaradi krtače, katero je vzel Resman Smoletu. Ko je Resman sunil Smoleta od sebe, sunil ga je ta z nožem v prsi in mu prizadejal 14 cm dolgo rano. Poškodba sama na sebi je lahka. Resmana so prepeljali v deželno bolnico, Smoleta pa so zaprli.
— Nogo zlomil sije 2V2 leta stari deček Martin Fister v Brestu. Padel je po stopnjicah. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
— Nos preklal si je poldrugo leto stari deček Franc Paternoster iz Dobrunj. Padel je na ostro-robato železo.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 6. do 12. julija 1902. Število novorojencev 40 (=59 40°/00), mrtvorojenci 3, umrlih 17 (=25-24 °/00), mej njimi jih je umrlo za jetiko 6, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 9. Med njimi je bilo tujcev 5 (=29 4%), iz zavodov 10 (=58 8%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za škarlatico 2, za trachomom 2 osebi.
* Najnovejše novice. Trgovca z deklicami, Madjara Kerpesza, je prijela mejna straža v Zemunu, ko je peljal šest deklic v Carigrad. — Uboj v železniškem vozu. Na progi Ujhelv-Košice sta se sprla v vozi posestnik Balo g in stotnik G o ld b erg. Balog je stotnika ubil. — Nenavaden dež. Predvčerajšnjem je prignal močan veter velik črn oblak proti Turinu. Ko je veter popustil, zgrnila seje megla nad mestom. Bile so mravlje v toliki množici ter so takoj pokrile hiše in ulice.
' „Prodana nevesta" v Bero-Siru. Kakor v Parizu, doseza tudi v Be-rolinu Smetanova »Prodana nevesta« trajen uspeh. V »Metropol-Theater« se poje večer za večerom pred polnim gledališčem.
' Pruski major češkemu poslancu. Pruski major von Alfack je pisal poslancu Klofaču po njegovem govoru v prid Poljakom takole: »Klofač, češki pes, nehaj lajati, Klofač, češka svinja, nehaj kruliti. Ne udrihaj po Nemcih, saj vendar moraš biti hvaležen nemški kulturi, da znaš čitati in rabiti milo. Klofač, leta 1866.
sem pomagal na čeških bojiščih mazati vašo umazano kožo, za kar smo dobili uši, ruše in kolero. Nehaj torej lajati, strupeni pes, umazana češka svinja!« In ta pruski major je še ponosen na nemško kulturo ter ga bo najbrže še milostno pogledalo cesarjevo oko!
' Antokolski — umrl. Najslavnejši rueki plastik in moderni kipar M. M. Antokolski je  umrl  60 let star v Huin burgu.   Bil je židovskega rodu ter se je izobrazil na peterburški akademiji. Bil je prvi. ki je zapustil klasične tradicije ter začel delati realistično, po naravi. Spočetka so se zdela Rusom njegova dela surova in brutalna, pozneje pa ga je spoštovalo vse kot največjega umetnika. Poleg njega sta velika ruska kiparja samo še Bekle mi.4ev in princ Trubeckoj ml. Naslavnejša dela Antokolskega so:  Ivan Grozni. Kri stus pred ljudstvom, umirajoči Sokrat, por tretne bu9ie> Turgenjeva, Spinozze, jezdeci na   Aleksandrovem  mostu,   Mefistofeles, židje itd.
' Slamnik ali cilinder? Filistri najbolj pazijo na obleko. Kdaj klobuk, kdaj cilinder, kdaj »Gehrock«, kdaj frak, itd. — to je pri filiatroznih »kavalirjih« glavna skrb, navadno tudi glavni pogovor. Na Francoskem so glede mode gospodov bolj 1 beralni. V fraku z belo zavratnico in s cilindrom so morali hoditi inteli-gentniki doslej k porokam in v veliko opero na sedeže I. vrste. Ali tudi proti tema dvema modnima zakonoma se že puntajo. Igralec Le Bargy in bivši pred sednik parlamenta, Deschanel, sta prišla v »Gehrocku« in s pisano kravato pred oltar. Sedaj se puntajo tudi posetniki I. opernih sedežev proti cilindru, ki jim je v tej vročini neprijeten ter bi radi nosili slamnik, ki je sploh velik konkurent ci lindra. Toda ravnatelj opere je slamnik prepovedal! Gospodje puščajo torej cilindre v operi, a hodijo v gledališče v slamnikih.
' Umivajte sadje, predno jeste! Dr. Colner poroča: Grozdje, ki so ga pro dajali na ulici blizu bolnišnice za jetične, so umili ter 10 cm' vode injicirali trem morskim prašičkom. Dva sta tekom 45 in 58 dni poginila za tuberkulozo. Na Ho landskem sta umrli za kolero dve ženski, ker sta jedli jagode iz kraja, kjer so imeli kolero. Jagode sta jedli le tisti dve ženski! Na razkavejšem sadju se nabira več bacilov kot na gladkokožnem. Pri kvantiteti sadja, ki ga človek poje v enem dnevu, je možno pojesti s hruškami 800 000, pri borovnicah 400.000, pri jagodah 2 000.000, pri grozdju 8,000 000 in s črešniami 12,000 000 bacilov. Če je človek vsak dan neočedeno sadje, poje vs:ik dan toliko bacilov! Zato treba sadje skrbno in natančno omiti v tekoči vodi pod vodovodom aii v 5°/0 raz-topljini citrone. Jabolka ali hruške treba olupiti ali odrgniti.
* Radi nekega dekleta. 16. t. m. je skočil na Dunaju v Dunav približno 26 let star mož; na mostu, s katerega je skočil v vodo, je pustil listek in na njem je bilo samo tole zapisano: ..Hugo Neumann, Taborstrasse 41. Radi nekega dekleta.u
* Kolera v Mandžuriji. V Mandžuriji se kolera jako razširja. V Inkonu je zbolelo do 4. julija 643 oseb, a umrlo jih je 577. Od 27. junija do 4. julija pa jih je zbolelo 166, in umrlo 139. V Charbinu, kjer so se pokazali 1. julija prvi slučaji, je bilo do 10. julija že 575 na koleri bolnih in 322 umrlih.
* Obupen čin. V Klosterneuburgu je skočila te dni v Dunav neka dama v žalni obleki. Pozneje se je zvedelo, da je prišla dotičnica 15. t. m. v kolodvorsko restavracijo , kjer je pisala par razglednic, (klavnemu natakarju se je zdela nekam čudna, zato jo je vprašal, kaj ji je. In povedala mu je, da je šivilja, ki zasluži na mesec 80 K, da jej je predkratkim umrl ^>če, a mož je brez sledu izginil. Dala je natakarju zlat prstan za spomin. Potem je šla in skočila v vodo. Samomorilka je bila šivilja Karolina Kopačič z Dunaju.
* Blaznik z revolverjem. Nedavno je prišel k dunajskemu policijskemu komisarijatu mož, ki je govoril spočetka povsem pametno; potem pa je začel pripovedovati, da ga sovražniki zasledujejo ter da so umorili v njegovi hiši že osem oseb s pomočjo strupenih praškov. S tem strupom ki ni drugega kot stolčene kroglje in kateri umori človeka, ako ga le diha vase, hočejo tudi njega usmrtiti. Pripovedoval je, da so tudi njegovo sestro onečastili ter da se mora peljati v Opatijo, da uide svojim sovražnikom. Na redarstvu so kmalu izpoznali, da je mož blazen; v žepu je imel nabit revolver, katerega so mu srečno vzeli ter ga potem odvedli na psihiatrično kliniko. Nesrečnež je indentičen s 351etnim bivšim strežajem Albertom H. iz Ilietzinga.
* Premeten tat. V Parizu je zasledila policija žepnega tatu ter mu bila za petami. Ko se je preganjani obrnil v ulico Rue Rochechouart, izgubila sta izpred oči zasledujočega policaja. Sklepala pa sta, da se je zatekel v ondotno kopališče. Zato sta se postavila pred izhod. Tat je res pri-bežal v odprto kabino, se bliskoma slekel, skočil v vodo ter plaval parkrat okoli basina. Potem je šel iz vode, stopil v kabino drugega kopalca, oblekel njegovo obleko ter polagoma odkorakal mimo policajev. Svoje obleke okradeni kopalec je pač nekaj časa hudo  rentačil,   končno   pa   vendar moral
obleči tatovo obleko. Komaj pa je stopil iz ute, planila sta nanj prežeča policija. Njegova nedolžnost se je dokazala šele pri sodišču, ko je tat bil že davno na varnem.
* Kolera na Kitajskem. Iz Kantona poročajo, da imajo po vseh mestih ob reki Kweiling v provinciji Kuangsi kolero. V Pinsf lo jih je umrlo 3000, v Kueiling pa 10.000. Kolera pa se še širi. Za vojno kolera! Ubogi Kitajci!
* Izvestje naselniškega urada. Tekom prvega četrtletja letošnjega leta izkrcalo ae je v newyorški luki 104 937 naseljencev, oziroma 35.154 več, nego v istih mesecih minolega leta in 76 829 več nego v isti dobi leta 1895 Največ nase ljencev je prišlo iz južne Italije. Za Italijani je prišlo v Ameriko največ Poljakov. Triintrideset odstotkov naseljencev je ostalo v newyorški državi, 26 odstotkov fih je šlo v Pennsylvanijo.
' Čuden svetnik. Iz Reading, Pa., pišejo »Glasu Narodu«. W. W. Kretz, kateri namerava ustanoviti novo vero, je sklenil umreti in zopet — od mrtvih vstati. V to svrho je ukazal svojim prijateljem skopati šest čeljev globok grob, na kar so ga narkotizirali, položili v krsto in zasuli. Iz krste na površje vodila je cev za pridobivanje zraka. Ker je pa včeraj deževalo, so ga prijatelji takoj od kopali. Bil je že skrajni čas, kajti svetnik je bil že nezavesten.
' Marta se hoče poročiti. »Marta Watson, Gloversville, N. Y., stara 19 let, 5 čevljev in 8 palcev visoka, 170 funtov težka, plavolasa, dobra kuharica in gospodinja, ljubi velike možke temne polti, zelo ljubezniva in pobožna«. Navedeni krasni dopis o sami sebi narekovala je dne 26. t. m. imenovana gospodična sorodniku Conklingu v Hobokenu, N. J. Zajedno mu je tudi naznanila, da bi se rada poročila. Ko jo je sodnik vprašal, kje je njen ženin, je dejala, da ga — nima, da so jej pa prijateljice rekle, da jej bode sodnik našel ženina. Nadalje je krasna Marta tudi povedala, da je svojo domo vino ostavila, ker tam pride na jednega moškega — 12 deklet. Tam toraj ni raj za ljubeče device. Marta je zvedela, da v Hobokenu pomanjkuje za ženitev sposob nih deklet in tako je bila prepričana, da v mornarskem mestu najde moža in srčni lek. Prišedši v Hoboken je vprašala nekega policaja, kaj jej je storiti in ta jej je svetoval, naj se poda k sodniku Conklingu. Slednji jej pa naznanil, da sedaj nima nikakih za ženitev sposobnih mla deničev v zalogi, da jej pa bode našel moža, ako mu ostavi svoj naslov. Marta je to z veseljem storila in sedaj pričakuje moža, ki bo velik, močan in temne polti.
Društva.
— Telovadno društvo ,Sokol( v Postojni priredi dne 27. t. m. izlet v Otoško jamo pri Postojni, katera je oddaljena pol ure od Postojnske jame. Slavno občinstvo in p. n. društva se tem potom uljudno vabijo na ta izlet. V jami sodelovali bodeta postojnska godba in sokolski tamburaški mešani zbor. Po končanem ogledu jame je zunaj na prostem telovadba na orodju, proste vaje, koncert in prosta zabava. Za ukusna mrzla jedila in pijačo je preskrbljeno, Vstopnina v jamo in h koncertu kakor tudi za telovadbo znaša 1 krono, člani v društveni obleki plačajo polovico. Slavno občinstvo se opozarja, da je Otoška jama le redkokdaj odprta, ta dan pa bode posebno krasno razsvetljena. Odhod iz Postojne je točno ob polu 4. uri popoldne z godbo na čelu, tako da se zunanji udeležniki, kateri pridejo s poštnim vlakom v Postojno, lahko udeležijo. V slučaju neugodnega vremena se izlet preloži na 10. avgusta t. 1.
— Dolenjsko pevsko društvo v Novem mestu priredi v nedeljo dne 20. t. m, izlet v Belo cerkev. Odhod ob pol 2. uri iz Novega mesta. Spored (na vrtu g. I. Majzeljna v Beli cerkvi): Petje — moški in mešani zbor — godba, prosta zabava.
Šolska izvestja.
Mestna ce s a r j a F r a n c a J o ž e f a višja dekliška šola je sklenila šesto šolsko leto dne 15. t. m. s primerno šolsko slavnostjo. Po običajni zahvalni službi božji so se zbrale gojenke poleg učiteljstva in mnogih roditeljev v ozaljšani šolski dvorani. V daljšem ogovoru opominja ravnatelj še jedenkrat z zavoda odhajajoče tretjeletnice, naj ostanejo zveste načelom, v katerih so se vzgajale na tem zavodu, naj se zavedajo v vsem življenju prevaž-nega poklica plemenite, samostojno misleče slovenske žene, naj pa ohranijo hvaležen spomin tudi svojemu dosedanjemu zavodu. V pesniško navdahnjenem govoru se je potem v imenu svojih koleginj po slovila od priljubljenega zavoda gdč. Cirila Pleškova ter zahvalila ravnatelja, nadzorovalno damo in ostalo učiteljstvo za vzgojo in večletni pouk ter zagotovila v imenu odhajajočega letnika dosedanjemu učnemu zavodu vedno zvestobo. Ginjene so se potem poslovile tretjeletnice od dragih svojih tovarišio, od učiteljstva in od ravnatelja, kateremu so izročile lepo izde-
lano sliko v spomin ter zapustile ta drugi svoj dom. — Ta za resno vzgojo ženske mladine prevažni zavod, ki se od leta do leta lepše razvija v veselje vseh prijateljev, je štel na koncu šolskega leta v treh letnikih 94 gojenk, od katerih je prejelo 31 prvi red z odliko, 63 pa prvi red. Gosp. Josipa Gorupa ustanove je uživalo 13 gojenk. Poučevalo je na zavodu poleg ravnatelja 14 profesorjev, učiteljev in učiteljic. Zavod je oskrbljen u šolsko knjižnico in drugimi potrebnimi učnimi pripomočki. Poučevalo se je naslednje predmete, obvezno: veronauk, slovenski, nemški in francoski jezik, zemljepis, zgodovina, matematika, fizika, prirodopis (v III. letniku tudi zdravoslovje), risanje, odgojeslovje, gospodinjstvo (v III. letniku) in ženska ročna dela; neobvezno pa: telovadba, le-popisje, petje, stenografija in laščina. — Vseh predpisanih bogoslužnih vaj se je zavod, kakor običajno, tudi letos skupno udeleževal. — Med dogodki preteklega šolskega leta naj se omeni, da je počastil dne 25. aprila njega svetlost grof Ilarrach, 8 svojim obiskom, dne 12. maja pa 8. razred vzornega zagrebškega ženskega liceja pod vodstvom ravnatelja dr. Hoića. Dne 5. junija je napravil ves zavod običajni šolski izlet na Vrhniko, kjer mu je odlično prebivahtvo priredilo jako prijazen sprejem, dne 10. julija pa so napravile tretjeletnice s svojim učiteljstvom za slovo izlet v Rateče in k^felopeškim jezerom.
Za prihodnje šolsko leto bode vpisovanje dne 16. in 17 septembra od 9. do 12. ure dopoldne v ravnateljevi pisarni (Gospodske ulice št. 8). Sprejemajo se pa v I letnik deklice, ki dopolnijo vsaj do konca tekočega leta 14. leto in so dovršile 8. razred kake ljudske ali 3 razred meščanske šole, ali če dokažejo — ako še nimajo toliko šol — dovoljno znanje slovenskega in nemškega jezika in računstva v posebnem sprejemnem izpitu. — Vsa natančneja pojasnila daje ravnateljstvo mestne Cesarja Franca Jožefa višje dekliške šole, ali osebno ravnatelj dr. L. Požar, med počitnicami — le pismeno.
Petrazredna deška, dvoraz-redna dekliška i n o b r t n o - n a d a 1 j e-valna šola v R i b n i c i so izdale skupno poročilo za pretočeno šolsko leto. Poučevalo je skupaj pet učiteljev, dve učiteljici in trije kaplani. Na deški šoli je bilo koncem leta 263 učencev, sposobnih 192, nesposobnih 63 Deklic je bilo 247, sposobnih 157, nesposobnih 84
Š t i r i r a z r e d n o deško ljudsko šolo v Kranju je obiskovalo v preteče-nem šolskem letu 164 učencev, Sposobnih za višji razred je bilo 118 učencev. S to šolo spojeno obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo 88 učencev.
Književnost.
— Narodnogospodarski Vest-
nik ima v št. 4 naslednjo vsebino:^ 1. O kupčiji a koruzo. Spisal K. M. 2. Živinorejski okraji na Kranjskem. Spisal V. Rohr-man. 3. Kranjske deželne linance. Spisal r.—. 4. Kapital in obresti. Spisal V. Ku-kovec. 5. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 6. Raznoterosti. 7. Izpremembe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskom. 8. Tržno poročilo in tržne cene. 9. Oglasi.
— Novi akordi. Ureja dr. G. Krek. Izdaja L. S c h \v e n t n e r. Prva K 0-vilka drugega letnika ima jirilogo: izboren portret staroste slovenskih skladateljev dr. Benj. Ipavca in šestero skladeb. „ ValčekM dr. Ipavca ni pač namenjen za ples, ker je pisan za to premalo ročno, a kot salonski valček deloma jako ljubek. „ Vzdih", uglasbil O. De v za en glas in klavir, je dobra, besedam lepo prikladna skladba. Klavir se malo preveč drži glasu, v allegrettu"" pa zaide v barm. secesijo. Z balado za gosli in klavir J. Prockazke bo imel spreten goslač-solist veselje. Nudi mu polno prilike, da pokaže lahko tehnično izurjenost in fino igro. Za gosli in klavir je menda nimamo boljše skladbe, — izimši morda nekaj Krežmovih. Moški zbor R. S a vi na „Ponosni stražnik a ("\Yahterruf „ Baum-bacha", prevedel A. Aškerc) je glede harmonzacije pač lepa, a manj originalna kakor besede, in nima dosti praktičnega smisla. Da bi v „Novih akordih~ poleg slovenskega besedila, moral stati tudi nemški tekst, ne uvidevam. .Duhovna pesem" za mešan zbor in orgije dr. G. Kreka je duhovito zasnovana in precej efektna skladb-. Besede: „Pred licem tvojim o moj Bog, skesan poklekam in ubog. Odpusti mi o Bog moj greh, saj milosti izvir si vseh-4, so precej obširno deloma v kanonični imitaciji uglasbene, pa ne v strogo cerkvenem duhu, in bolj za koncertno dvorano, kakor za cerkveno rabo. Secesijskih cvetk tudi v tej skladbi ne manjka. „Terpsihoraa, polka franc, uglasbil J. Ju-nek, z razpisano nagrado odklikovana skladba, a nič posebnega; zdi se t; deloma že znana in vendar nova. „Novi akordi" so prinesli že v prvem letniku mnogo lepega in dobrega. Ze nekateri solo-spevi pravi glasbeni biseri, so vredni cene celega letnika. Sicer je pa v prvi vrsti merodajen kulturelen moment. Brez   leposlovnih   listov,   bi danes ne imeli
MT Dalje v prilogi. ^
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 164, dn6 19. julija 1902.
onega lepega števila priznanih pisateljev in njih krasnih spisov; brez glasbenega lista bi danes tudi marsikatere objavljenih skladb ne bili nikdar slišali — in bi posebno za bodočnost imeli kaj slabo perspektivo. Tako pa se vendar giblje tudi na tem polju in nam obeta boljšo bodočnost. Ni jih dosti skladateljev — a nekatere smemo smatrati prav resnimi, ki bodo delali čast imenu glasbenega umetnika. Dolžnost vsakega, ne samo glasbeno naobraženega, ampak tudi vsakega inteligentnega premožnejšega Slovenca in Slovenke je, podpirati edini slov. glasbeni list, „Novi akordi."        —v—P-
Telefonska in brzojavna poročila.
Gorica 19. julija. Deželni zbor je včeraj odobril Maranijev načrt glede deželne zavarovalnice za živino, na kar je bilo zasedanje preloženo.
Dunaj 19. julija. V zadevi zamenjave prostora starega gimnazijskega poslopja za Delcottov svet je deputacija občinskega sveta ljubljanskega intervenirala v finančnem ministrstvu. Finančno ministrstvo zahteva, naj občina poleg Delcottovega sveta da še 20.000 kron, potem se lahko zamenjava takoj zgodi.
Benetke 19. julija. Minister N a s i je odstavil inženerja Saccarda, ker je ta kriv, da se je Markov stolp porušil. Bankir M o r o s i ni v Novem Yorku, potomec beneške rodovine, je za obnovitev stolpa daroval pol milijona lir.
Pariz 19. julija. Stranka protek-cionistov bo najbrž razpadla. Tako se vsaj tolmači dejstvo, da odstopi bivši ministrski predsednik in vodja protek-cionistov, Meline, od uredništva lista „La RepubliqueFrancaise". Ta list je ustanovil še Gambetta, sedaj, po odstopu Melina, pa preneha biti glasilo protekcionistov ter postane glasilo radikalnih republikancev.
Bruselj 19. julija. Neki sotrudnik lista „Reforme" je imel pred kratkim priliko govoriti v Spaa-u z/jelgijsko kraljico Henrietto. Kraljica je rekla, da so jej rodbinske nesreče nakopale sedanjo težko bolezen. S svojim soprogom kraljem že več let ne govori in ne občuje, življenje njenih dveh hčera, princezinje Lujize Koburške in grofice Lonyay bivše nadvojvodinje Štefanije jej je pa tudi prouzročilo veliko žalosti. Poslavljajoč se od omenjenega časnikarja je rekla kraljica, da želi, naj bi nobeni belgijski kraljici ne bilo sojeno tako žalossno rodbinsko življenje kakor njej.
Narodno gospodarstvo.
Streljanje zoper točo.
Kakor smo že v številki 161. z dne 16. t. m. objavili, bode shod ekspertov za streljanje zoper točo, od 20. do 25. t. m. v Gradcu. Iz Kranjske odposlalo je k temu shodu c. kr. poljedelsko ministrstvo gg. Bohuslava Skalickega in Frana Gombača. Zanimalo bode gotovo naše interesirane Čitatelje o tej priliki zvedeti, kako poročilo da prinaša prvi avstrijski kmetiški list »Wiener Landswirthschaftliche Zei-tung« v svoji 56. letošnji številki o vspehih streljanja zoper točo na Štajerskem. Na strani 480. piše ta list doslovno tako le:
Toča in streljanje zoper njo. Nevihtna vremena, katera so 30. junija, 1. in 2. julija t. 1. severni, severno-vzhodni, in del srednje Štajerske zadela, ter tamošnjim kmetovalcem upanje na dobro letno vzela; podala so zopet prispevek k rešitvi vprašanja o vrednosti ali nevred-nosti streljanja zoper točo. Dočim se je do zdaj v časnikih le ugodna poročila o streljanju zoper točo čitalo, in negativnem vspehom, ako se jih je sploh objavilo, navadno pomisleke dodajalo, ali pa iste kar neposredno zakrivenju strelcev pripisovalo, kateri so baje s streljanjem prepozno pričeli, ostajajo sedaj objavljeni nevspehi, neoporekljivi. Lokalni poročevalec lista »Grazer Volksblatt« poroča iz Hatzdorfa: »Dasiravno se je pričelo celo uro pred nastanjem nevihte streljati, in ■e je brez prenehljaja na vseh streliščih streljalo, padala je vendar čez pol ure •ako gosta toča, da je bilo polje, da so bili sadovnjaki in vinogradi tako opustošeni, a je vsaka tolažba izključena« Lokalni poročevalec iz Pollau-a pa poroča: "Streljalo se je vehementno, pa — brez vspeha!«
Listu »Grazer Tagblatt« poroča se P» iz Hartberga sledeče: »Ponedeljek (30. junija) privabil so se od severa težki Nevihtni oblaki. Ravno na novo ustanovljena strelišča streljala so z vso energijo.   Nevihta   predla   je  brez škode,
in po veri ljudstva, pripisovati je bilo to streljanju.   Prihodnjega dne gromaditi
so se pričeli okolo poldne črni oblaki v isti smeri. Možnarji pričeli so grometi, toda nevihta pričela se je s tako silo, da je drevje ječalo. Nevihti sledila je pa vedno gostejša in debelejša toča in ledenim, kakor orehi debelim znom ni za-moglo nič zoperstajati.« Važno se nam vidi zgornja dejstva v tem listu pribiti, da se ;brezmernim nadam, katere se v streljanje zoper točo stavi, že vendar enkrat mejnik postavi in da dospejo naši kmetiški sotrudniki do prepričanja, da ni na pravem mestu štediti glede zavarovanja proti toči. A. W.
Tako se glasi torej poročilo prvega avstrijskega kmetiškega lista o streljanju proti toči, katerega podajamo našim kmetovalcem v prevdarek.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 19. julija 1002.
Skopni državni dolg v notah   .... 101 80
Skupni državni dolg v srebru .... 10170
Avstrijska zlata renta....... 12160
Avstrijska kronska renta 47o  .... i»976
Ogrska zlata renta 4°/........ 121'50
Ogrska kronska renta 4°/0..... »7 90
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1597—
Kiaditne delnice......... 678 75
London \ista.......... 239 771/,
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 07'/,
20 mark   .  .  ;......... 2340
20 trankov........... 1906
Italijanski bankovci........ 94 20
C. kr. cokini........... ll 24
Žitne cene v Budimpešti
dne 19. julija 1902. Termin.
Pšenica za oktober .  .   .  .   za 50 kg  K  6 79
„ april 1903 ..... 60 „    „ 715
Rž „ oktober....., 50 „    „   5 88
Koruza   „ avgust   ....    „ 60 „    „ 492 „       „ maj 1903   ...    „ 50 „ „482 Oves      „ oktober .   .  .   .    „ 60 „    „ 5'30 Efektiv. Nespremenjeno.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Kegljači pri Pepetu Pehani-ju v Žužemperku 11 K 75 vin., in sicer a) 6 K 75 vin. nabranih glob po 2 vin. pri keglanji za narejene „planke" na polne keglje; b; 5 K prepuščenih od gg. Koblar, Jerše in Crček kot dobitek za največ storjenih lukenj pri kegljanji. — Gg. abiturijentje obeh c. kr. učiteljišč v Ljubljani 100 K kot prebitek veselice z dne 12. julij2 t. 1. v »Narodnem domu". — Gospod L. Vaupot v Slovenjem Gradcu 6 K. koje je nabral ranjki kolega gosp. Ivan Saje. — Skupaj 116 K 75 vin. — Živeli in srčna hvala!
Za učiteljski konvikt. Gg. abiturijentje obeh c. kr. učiteljišč v Ljubljani 100 K kot prebitek veselice z dne 12. julija t. 1. v „Narodnem domu". — Živeli! — Znesek smo izročili blagajniku gosp, Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje prejem.
Za Kettejev nagrobni spomenik. Gospića Antonija Kadivec v Ljubljani 5 K. — Srčna hvala!
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav-Ijenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatolj, na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (12—10,
* Lekarnarja Julija Sehamnanna
h o I za želodec je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši gias kot dietetično sredstvo in vsled tega je našla tudi vsesplošno razširjenje Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nerodnostih prebavljanja, pri želodčnh nadlogah, kadar se napravljajo (v želodcu) kisline, pri riganju itd., tako da se v obče smatra kot staro izpričano domače zdravilo. Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu, in nebrojna priznanja dokazujejo, kako priljubljenost si je pridobila Schaumannova sol za želodec.
Pomanjkanje teka in prebavljanja
se najložje odstrani s periodičnim pitjem rogaškega B empel-vrelea". Pri zastarelih in kroničnih pojavih te vrste se daje prednost „Styrla-vreleu<< (močnejše). (1533)
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tanno-cIiiniD tinitnra za lase
katera okrepeuje laslaee, odstranjuje luske in preprečuje izpadanje las.
f steklenica z navodom 1 14.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih VOd i. t. d. (520—21)
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta it. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu.
Prav domače zdravilo, katero ze že nad 40 let hrani za vsak slučaj v nekaterih rodbinah, je „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi. To mazilo se rabi a jako dobrim vspehom, da se rana z obližem pokrije, kadar se je kdo nevarno ranil, rabi se pa tudi, da se prepreči nevaren prisad, tako da se rana po hladilnem, bolečino zmanjšu-jočem vplivu mazila hitreje zaceli. „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 13. julija: Ivan Fon, sodarski pomočnik, 36 let, se je obesil na Gradu.
Dne 14. julija: Boštjan Hribernik, umirov. g( zdni čuvaj, 71 let, Martinova cesta št. 18, ostarelost. — Cecilija Kalista Krainer, usmiljenka, 41 let, Radeckega cesta št. 11, jetika. — Fran Vouk, zasebnik, 75 let, Dunajska cesta št. 17, ostarelost. — Marija Bukovec usmiljenka, 23 let, Radeckega cesta št. 11, jetika.
Dne 15. julija: Angela Škraba, posestnikova hči, 274 lota. Crna vas št. 44, jetika.
Dne 16. julija: Valerija Stopeinig, narednikova hči, 11 mes., Dolenjska cesta št. 40, božjast.
Dne 17. julija: Rozalija Andlovič, mizarjeva hči, 3'/4 leta, Cerkvene ulice št. 21, jetika. — Her-mina Šorn, sodnijskega oficijala žena, 54 let, Hrenove ulice št. 17, rak.
Dne 19. julija: Fran Jerg, železniškega uslužbenca sin, 4 mes., Cerkvene ulice št. 21, katar. V deželni bolnici:
Dne 14. julija: Franja Buda, tovarn, delavka, 25 iet, vnetje trebušne mrene. — Mihael Fegler, posestnik, 29 let, prisad.
V hiralnici:
Dne 12. julija: Meta Zorman, delavka, 62 let, ostarelost. — Ivan Jerše, gostač, 86 1., ostar.
Dne 13. julija: Barbara Hrovat, gostija, 64 let, ostarelost. — Katra Jeršan, kajžarica, 58 let, jetika. — Mihael Turk, mizar, 44 let, pljučnica.
Dne 14. julija: Marija Blasig, usmiljenka, 28
jetika.
Mateorologicno poročilo.
Viilna nad morjem 806-2 m. Srednji »ratni tlak 786-0 mm.
;=j >->	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	2.»	Vetrovi	lil Nebo \%Z p *
•18.	9. zvečer	734 8	22 2	sl.(szahod	sk. oblač. d
19.	7. zjutraj	733 2	19 6	si. jvzhođ	jasno   j B
■	2. popol	'307	26 5	sr. jzahod	del. oblač. g
Sredrja včerajšnja temperatura 22 8°, nor-male: 19-8°.
I
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikoma, prijateljem in znancem britko vest, da je naš ljubi soprog, oziroma sin, brat, svak in stric, gospod
Josip Mayer
izprašani kancelijski praktikant
danes ob ^fi. uri popoludne, po dolgi, zelo mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, v Gospodu preminul. (1683)
Pogreb dražega ranjcega bode v nedeljo ob 6. uri popoludne iz šolskega poslopja v D. M v Polju na ondotno pokopališče.
Sv. maše posmrtnice se bodo brale v cerkvi pri D. M. v Polju.
Blagega ranjkega priporočamo v blag spomin.
D. M. v Polju, dne 18. julija 1902. Žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila.
(30-5)
Priporoča se, paziti na to znamenje, nžgano v probek, in na etiketo z rmlečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve Giesshuble slatine, j
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Restavrant Fantini Gradišče 2.
V nedeljo 20. julija t, I.
jutranji *k«-
l^oneert
slavnoznanega damskega orkestra s sodelovanjem ravnatelja Pdschla.
Začetek ob 10. upi. Vstop pi*ost.
K mnogobrojnemu obisku vabi najuljudneje
(1584) restavrater.
Izšla Je brošura:
bstrukcija <§>
v deželnem zboru
Irr f*e dobi« a
v „Jtarodni tiskarni" v £jubljani.
Ona «© vin., po pošli «4 v In., lOO komadov 141 kron.
0
Pozor trgovci z vinom!
Večkrat se sliši, da kak vinski trgovec vpraša znanca, če se dobi še kaj vina. Zares se je dobro vino že razpečalo, ali vendar se še dobi v nekaterih krajih. Kdor potrebuje dobrega vina, naj se izvoli obrniti do mene, ker mu bom dal pojasnila. Imam lastnega pridelka partijo dobrega belega vina ter morem garantirati za pristnost in dobroto; pa tudi sicer vem, kje so še dobi belega vina. Pripravljen sem za tako vino posredovati ter ga tudi priposlati.
Pojasnila pod „Istrijanec" pri upravništvu „Slov. Naroda". (1669)
Mesečna soba
s posebnim vhodom odda se takoj ali pa s 1, avgustom t. 1. na Rimski cesti Št. 20, pritličje na desno. (1680 - 2)
V manufakturno trgovino
želim v uk dati svojega sina, kateri je že potrebno izobrazbo dobil. Dečko jo talentiran in ima ve3elje le do trgovine. Ponudbe na J. Zabukošeka v Celju.
___(1695—1)
Posojilnični ali hranilnični
knjigovodja
lš*e »lmiaslB«- v mestu ali na deželi.
Zmožen je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Spričevala na zahtevo. Plača po dogovoru. (1673—1)
Pisma naj se pošiljajo pod naslovom: HI. i*, posle restante Travnik, Kranjsko.
Krojaška obrt
na lepem prostoru v sredini mesta, dobro vpeljana, se pod prav ugodnimi pogoji z blagom in z vso pripravo takoj proda, ali pa se sprejme drug (kompanjon).
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
_(1653-3)
Posojilnica v Mariboru
U^Sf sprejme takoj ~~SZJ±
pomožnega uradnika.
Pro žnje za podelitev omenjene službo vložijo se naj pri ravnateljstvu najkasneje do 24. t. m. (16g7)
Dve malodane novi, malo obrabljeni
damski kolesi
(Durkop-Diana)
se prodati za tretjino, oziroma polovico cene pri puškarju v infanterijskt vojašnici. (1692)
Zaslužek.
Trgovci, zavarovalni nadzorniki, agentje, sploh vsi, ki reflektujejo na postranski
zaslužek 5 do 10 kron na dan,
naj dopošljejo svoje naslove pod; ,,0. R. poHte resMante Urno, Moravsko. (1655—2)
Izjava.
Obžalujem, da sem dne 9. t. m. v gostilni pri „Pirnatu" na Glincah gosp. Lovrenca Gorjupa krivično dolžil ne-nepoštenosbi ter preklicem vsa dotična očitanja kot neresnična.
V Ljubljani, dne 18. julija 1902 (1693)        Ivan Jenko 1. r.
Graščine,
ali
druga posestva
se zamenjajo za obrestujoče se dunajsko hiše prve vrste v najlepši legi.
Natančne popise z navedbo cene pod „R. H. 4615" na Rudolfa Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2. (I06a-i)
6
Učenec
s
za prodajalno z mešanim blagom se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji pri
J. Modicu v Novi vasi pri Rakeku. Kupim rabljeno
železno vrtno ograjo
15 do 20 m daljave 175—2 m visočine.
Ponudbe sprejema Ivan Lovšin v Ribnici._(1687)
Več učencev
za kovaško, sedlarsko in kolarsko obrt sprejme (1686-D
Peter Keršič
▼ Spodnji ŠiSki pri Ljubljani.
Gospodična
veSCa pisarniškim poslom in trgovskemu knjigovodstvu, nemščine in slovenSCine zmožna, z dobrimi spričevali, želi kot plsai-iea ali blaffa1ni^ai*ka takoj ali s 1. gustom nastopiti tu ali tudi na deželi. 1674-1 Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda".
^ (1688)
Šivalni stroj
malo rabljen, se ceno proda
v Florganskih ulicah št. 19.
in Irngi vrednostni predmeti
se želijo kupiti.
Ponudbe z natančnimi podrobnostmi pod „M. H. 4616" na Rudolfa Mosse, Dunaj ki, Seilerstatte 2. (1667-1)
H-Hc rešili
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-29)
Dobiva se v večjih fipecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Rojnik, IJiil>ljitiia. Pred ikofljo nt. *e.
Francevi vari.
Natalija-vrelec.
Ogijenčevo-kisll Lithion - vrelec učinkuje v vseb slučajih urlno-klsle diateze, pri pomanjkljivem Izločevanju urina iz krvi, kamnu, boleznih v ledvicah in mehurju, udnlci, revmatizmu itd. Zdravniške avtoritete so ga porabljale z izbornim vspehom. PospeSu:e odvod vode. Prijeten okus. Dobiva se v vseh lekarnah in trgovinah z mineralno vodo, eventuelno pri kopališkem oskrb-nlštvu Natalije vrelca, Francove kopeli. (1417-9)
L. imP olž za tnrisie.
Priznano najbolji« sredstvo proti kurjim oče-■ som, žuljem Itd. Itd. =====
Glavna zaloga:
L; Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meldling.
mi ISSfkfgft
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mavr, O. Piccoll. V Kranja: K. Savnik. (621—19)
Sprej:m.«na. ve6
ključarskih učencev.
Ivam Pust
(1619-3)
stavbeni in umetni ključar, Pristavske ulice št. 8 (stari parni mlin).
Učenec
sprejme se v trgovino z mešanim blagom na deželi.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1606—3)
Sprejmeta se:
I učenec v kamenopisalno
(litografijo) in
(1676 -2)
I vajenec v kamenotiskarno.
Ponudbe  sprejema kamenotiskarna J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.
^^^HIMBbVIbIbVHBbIb^bV^bVHBBbVHBS^.
Ferdo Primožič
mizarski mojster (1645 3) Ljubljana, Gradišče, „pri Cenkarju"
se priporoča slavnemu občinstvu
za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela in poprave.
Preskrbujem in polagam parkete iz prve kranjske tovarne Frana Kotnika na Vrhniki.
Krojaški pomoćnik
se sprejme takoj pri (I661-2)
Tomo Kunsteljnu, Vrhnika.
Prodajalka
izvežbana v trgovini mešanega blaga, 22 let stara, ki je absolvirala knjigovodski kurz, želi službe. (1654 -2)
Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: Savinjčanka poste restante Žalec.
ineralne vode in
vse iz najbolj priporočenih vrelcev, ima vedno sveže v zalogi tui9-6)
Peter Lassnik
Wolfove ulice št. 1.
"CJra.ćLia.0 dto-voljeira,
(1685)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice it. 6
priporoča In namriiea le uoljtie
službe iskajoče vsake vrste
za\ Ijiiltljano  In drugod. — Polnlna tukaj.   \Ktttiiriir|r v pltsnrnl. Vestna In kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Glavni dobitek:
K 120.000
Žrebanje dne 1. avgusta 1902.
iz lete 1860.......U%
Žrebanje dne 16. avgusta 1902.
k zemelj. kreditnim srečkam I. emisije.....a K «30 K 90.000
priporoča
(leg« „Ljubljanska kreditna banka".
Št. 25360
Dobava bukovih drv.
(1696-1)
Podpisani mestni magistrat kupi 300 do 320 sežnjev 24 palcev dolgih, suhih, zdravih bukovih drv, katera bo tekom meseca avgusta letos oddati v mestna skladišča
Ustne ali pismene ponudbe sprejema do 31. t. m. mestni gospodarski urad v navadnih uradn h urah.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 17. julija 1902.
„North British and Mercantile"
zavarovalno društvo.
I   « Ntanovl|eno l«*am 1809. |
jj^ Skupno premoženje znaša črez 471 milijonov kron v zlatu. — Premoženje M       zavarovalnine proti požaru znaša črez 1 81 milijonov kron v zlatu.
••H To drnštvo je v Avstriji najstarejša in najbogatejša zavarovalnica proti požaru, je kon-cesionirano od vis. ministrstva notranjih del, spada pod avstrijsko sodišče in je smatrati ^| enakim vsnki domači družbi.
•«|g Zavaruje se pod najugodnejšimi pogoji vsaka škoda (1690—1)
j        J30 j30^o^d in streli
jkg) povzročena na poslopjih, premičninah in zalogah raznega blaga, kakor tudi na poljskih pridelkih in živini, tudi na paši po streli poškodovani, proti vplačevanju zavarovalnine, kakor je cenejSe nima nobeno drugo društvo. Viaka škoda se najhitreje eenl In takoj Izplača.
3| Pojasnila dajejo in naročila sprejemajo v vsakem večjem kraju obstoječa zastopstva kakor tudi
2  generalno upravništvo v Gradcu, Radetzkvstrasse 6.
fr i**
fr
Anton Presker8
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv.Petra cesta 16
priporoča svojo ▼oliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 30 jopic in plaščev
za gospe, nepremočljivih havelokov itd.
Oblak« po meri ae po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Ljubljana, Stari trg Št. 28
nrnr.lrcoverz zlatnino In  srel»rnlnov In z vsemi optičnimi predmeti.
Nikelnaeta remontoar ura od gld. l-»0. Srebrna cilinder rem. ura od gld. d*—• Ceniki zastonj in franko.
!1. \m Sfcerl
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni stroji po najnižjih cenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popravile* izvršuje dobro ln eeno. ■•F* Vnanja naročila se točno izvr8e\
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi ®   S§>   @   ®   ®   priporoča   ®   @   ®   Q£ <@
v Ljubljani, Glavni trg ® S štev. 17. ® ®
Skladišča za modno blago, pozamantrlj«, trakove, Sipke, evileno blago, perilo, m m fl m e klobuke m dame, tkana In kratka roba na debelo In drobno, e a e e »
HENRIK KENDA
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1902. leta.
Odhod ls Izubijane j - ž. kol. Proga 6ea Trbli. Ob 12. uri 24 m po noti osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; tez Selzthal v Anssee, Solnograd, Ces KJein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec , Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein -Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobnkvlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; cez Selzthal v Soluograd, Lend-G&stein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariš , Cez Klein-Reifling v Steyr, Lin«; Badejevice, Plzcu Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Li[>sko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljab id praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart- Kropo. Ob 10. uri po noč j osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzeusfcite, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda). Proga v Novcmestc 'a v Ko6evJe. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m sjatraj v Novorne&to. Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri Ob* m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v Izubijano jo*, kol. Proga ls Trblla. Ob 3. uri 25 m zjitraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljnb-ljana direktni vozovi I. in II. razreda;, inomosta, Fran-zensteste, Solnograda, Linca, btevra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob ii. uri Iti m dopuidne osobni vlak c Dunaja čez Amutetten, iz Lipska, Karlovih v aro v, He^u, Marijinih varov, 1'lzuja, JJuuejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeueve, Carina, Bregenca, Ino-inobia, Zeiia ob jezeru, Lcna-U-tit..-a, Ljuuca, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 41 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljnbua, Selzlhala, beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontaola. Ob nedeljah in praznikih ob. b uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob b. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskoga, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Ueba, Marijinih varov, Piznja, tfndejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontanla, črez Selzthal iz Inomosta. Progi* iz Bov<*£& metu in auuevjs. Ooodlu vlaki: Ob b. ari iu 44 u zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob i. uri si m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob 8. uri dj m avecer, istotako. — Odhod lz JLJubljaae drž. kol. t Kam-nlfc. Mešani vlaki: Ob t. uri )BJ m ^jatraj, ob a uri o m popolndne, ob b. uri tj m m ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeijah iu pr&tnikiii.
- Priuod v l*ju Jijiiuo drž. aoi. ta Kamnik*. Mes&ni vlaki; On o. uri M m »jutra;, ob li. uri t> -u co;. uiuulc cb ti. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer   posiednu vlak  le ob  nedeljan in praznikih,
— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. > 151.
Postranski zaslužek
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-Ijubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. ponudbe pod „I.*««" Gradec, poste restante. * (1095-11)
Dober zaslužek
se pridobi z razpečavanjem srečk proti pla čilu ua obroke. Dostojne osebe sprejme kot agente jako renomirana menjalnica. Ponudbe naj se pošljejo na H aa sen ste in it Vogler na Dunaju pod „Aktiengesellschaft Nr. 1001". (1612-2)
lh stil
ob jezeru na Bledu se proda.
Pojasnila pri gospej Valriny. Lu-jizina kopel, Bled. (102b-3)
H
rastove in bukove deščice
za SObna tla (Brettelboden)
garantirano suhe ter najboljše kakovosti ^priporoča po najnižjih cenah
3* Čop, tovarna za parkete
v Mostah, pošta Žerovnica (Gorenjsko).
Oskrbi se tudi pokladanje. 15764
Ustanov-
iBta
184Ž.
Brata Eberl
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva COSta.Št. 6.
Delamica: Igriške UllCS Št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. priv. južna železnica.
Slikarja napisov,
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnožev
na drobno in na debelo.
Velika izbirk& dr. Sohoenfeld-ovih
barv t tubah za akad. slikar]«. Zalovn ćoplćev sa pleskarja, ali. kar je ln zidarje, itedllnega mazila sa
hrastove pode, karbollnaja Itd. Posebno priporočava si. obcinst-rn najnovej&e, najboljSe in neprecenljivo sredstvo ia likanj«
sobnih tal pod imenom „Rapldol' Priporočava se tudi si. občinstvu az vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
i 9 9
i
i
9 9 9
X i
9 9 9 9 9 9
\
^1722843
13630550
Fotografi«
L. Krema.
Solidne, in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe: na Sv. Petra cesti, v Prešernovih I ulicah in v „Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
ž? i 111 M. Pakič
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
J   Josip Reich ^
4 likanje sukna, barvarija in *
5 kemična spiralnica na par z Poljanski nasip — Ozka ulici it, 4 l
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča t
dela. £ f
*v v ur \r ^y -^n»     ^ <yir ^y mm»mammmammmmmmmmmmmmmammmmammm
Postrežba lodna. — Oene nizke.
J Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
■\ lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke ,2 je vedno na Izbero.
S VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in >•? ^aznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
Klobuke
najnovejše facone
priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. 11.
Avgust Repič, sodar
LJubljana, Kollzejske ulice štev. 16
(tt Trnovem) 30 izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstna
pasr socie
po najnižjih eeiitth.
Eupuie ln predal* staro vinsko posodo.
SJ—i SMMasasp
Ign. Fasching-a vdove |
ključavničarstvo
Poljanski neslp št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč \
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto j
medjo ali mesingom montiranih za obklade z i
pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In j po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrsd.
-is— vmmmmMmmmmmmmmmmmmmm i
Mlademu, marljivemu možu, ki je vešč nemškega jezika, se nudi prilika, da si pri nekem tukaj se naha-jajočem, jako koristonosnem in brez-konkurenčnem izdelovanju konsumnih izdelkov, z udeležbo 3000 gld. oskrbi letnih dohodkov najmanj 2000 gld. in zagotovljen obstanek. (1651—2) Cenjene ponudbe pod „Prihod-njost" na upravništvo »Slov. Naroda«.
Iz proste roke se prode
enonadstropna
Iv i
v Otočah na Gorenjskem tik železniške postaje. Okrog hiše je velik vrt in tik vrta njiva, na katero se poseje l1 3 mernika. Hiša je zelo pripravna za gostilničarje, ker se v njej zaradi romarjev in izletnikov že več let z vspehom izvršuje gostilniška obrt.
Podrobnosti se lahko izvedo vsak čas pri lastnici hiše Rozaliji Žumer na Javorniku (Gorenjsko) št. 9. (1642—2)
I Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626-66)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22. fl
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6■ 60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih žlie; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria ćašie za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
4* komadov skupaj samo gld. G*GO.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6-60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
■alkakSizl »•lfpa.i-IJ 1
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasu o camlturo, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v (211—24)
A* lilltSCUJUEltCs-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Đunaji IL, Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
PoSilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpoSlje.
Čistilni prašek za njo lO kr. " *"
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček lz pohvalnih pisem.
Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. peSpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru.
Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi poSljete Se jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Hr. Kamilo Biihm. okrožni in tovarniški zdravnik.
Nezaslišano!! Čudovito!!
400 komadov za gld. 1 80.
1 prakt., garant, dobro idoča eleg. ura, ki jo je treba vsakih 24 ur naviti, z verižico in enoletno pismeno garancijo, 1 patent, računski stroj „Patenta", ki izračuni sam najtežje naloge, 1 double garnitura gumbov za vrat, na-pestnice in prsi, garant. a0 0 zlato, 1 praktično žepno pisalno orodje iz nikla, 1 par garant, pristnih srebrnih zaponk, zelo lepih, 1 par uhanov, 1 lepo žepno toaletno zrcalo z etuijem, 1 lepa pristno srebrna krava tna igla, 1 lep pristno srebrni ženski prstan, vse puncirano pri c. kr. puncijskem uradu, 20 komadov predmetov za kor«8pondenčne potrebe in Se nad 300 predmetov, ki so v gospodinjstvu potrebni na povrh. PoSilja proti povzetju ali ako se denar naprej posje
W. Bucfibinder, Krakov štev. e.
Za neugajajoče se denar vrne. (1670)
Govori, poje in se smeje v vseh jezikih.
Grammophon
je najboljši svetovni govorilni aparat.
SliSi se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld. (1329-12)        Tudi na obroke.
Grammophon ■ Automat
v katerega se vrže 10 vin., je najboljši vir dohodkov za gostilne. Cena 120 in 130 gld. Jako lepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem. Plošče lz trdejca gumljo v veliki izberi, tudi slovenske, ki jih je pel c. kr. dvorni operni pevec Fran Naval-Pogačnik, ima zmirom v zalogi
Rudolf Weber, urar
IJublfana, Stari *a*§j 16.
Sprejme se takoj pošten in priden
krojač
lepega vedenja za delo v trgovini na deželi. Plača po dogovoru.
Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slov. Naroda«. (1660 —2)
Nihče
naj ne zamudi zglasiti se radi prevzetja agenture jako stare menjalnice za prodajo postavno dovoljenih državnih in posojilnih srečk na obroke. Najvišja provizija, predujem, eventualno stalna plača. Ponudbo pod šifro »K. A. 8841« na Haasenstein & Vogler, Dunaj. (1534—3)
Kavarna
bodisi v Ljubljani ali v kakem kranjskem mestu na deželi se išče v najem ali v zameno. V najem bi se vzel tudi kak primeren lokal za ustanovitev kavarne v Ljubljani na ugodnem prostoru.
Cenjene ponudbe do I. avgusta t. I.
na upravništvo »Slov. Naroda«. (1665—2)
ki
lil
Krojaški pomočnik, star 30 let, samec, s 1000 K premoženja išče tem potom 20 do 30 let staro lepo, pošteno g-ospodičino (kako šiviljo), ki ima večje premoženje ali posestvo, ali pa vdovo s krojaškim obrtom in premoženjem.
Pisma s sliko je pošiljati pod „ženitev" do 1. avg-usta t. 1. na upravništvo „Slov. Naroda". (1536 -3)
3» $21
— «Sr
Št. 2784.
(1664)
Razpis natečaja.
Na petrazredni c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji je stalno popolniti
mesto učitelja
z dohodki IV. plačilnega razreda idrijskega učnega osobja, t. j. z letno plačo 1000 K, aktivitetno doklado letnih 200 K in s pravico do 6 petletnic po 100 K in
mesto provizoričnega učitelja
z letno remuneracijo 800 K.
Prosilci naj lastnoročno pisane prošnje z dokazom učne sposobnosti za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom predpisanim službenim potom
do 15* avgusta t. 1.
pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu vlože.
C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji
dne 13. julija 1902.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo
za trde parkete, najboljši vpušcevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (619—7)
"V X^jial>l|ani:        Stacul, vKranji: JF\ Doleuz.
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju upravnika konkurzne sklade zapuščine Jakoba Gasperin iz Škofje Loke št. 97 in s privoljenjem konkurznega komisarja bo
dne SŽO. eavgvasstea 1902
dopoldne ob 9. uri pri tem sodišču v sobi št. 2 dražba zemljišča vi. št. 149 d. o. Škofja Loka s hišo št. 97 v Škofji Loki, obstoječo iz stavb. ps>rc. 238, ki ima v pritličju delavnico za ključarsko obrt, zemljiščnih pare. 399 17 d. o. sv. Barbara mal solasten gozd in 356 d. o. Sopotnica tudi gozd.
Nepremičnini, katero je prodati na dražbi, je določena vrednost na 7700 K.
Najmanjši ponudek znaša 5132 K in se pod tem zneskom ne proda.
Dražbeni pogoji, zemljiškoknjižni izpisek in cenilni zapisnik smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri tem sodišču v sobi št. 5 med opravilnimi urami.
Ta dan se bodo po prodanem zemljišču na javni dražbi prodajale tudi na drobno vse premičnine, ključavničarski izdelki in orodje, izklicale po inventarni vrednosti in oddale za vsako ceno proti gotovemu plačilu največponudniku, ki ima kupljene stvari takoj odstraniti.
C. kr. okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I.
dne 14. julija 1902.
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, ki vozijo
v Ameriko.
Hamburg-lTew York le 6 dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno (1228—12)
oblastveno potrjena
agentura Hamburg-Ameriške linije
v Ljubljani, Marijin trg št. i
g   nasprotijfrančiškanskl cerkiv.]
5382
57
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice št. 9
vljudno naznanjata, da ostane prodajalna do 15. sept. t. I. ob nedeljah in praznikih zaprta.
Ljudevit Borovnik
pnikar v Borovljah (Ferlarh) na Koroškem
88 priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valmci in od mene preskušene. — Iluatro-(06) vani cenilci laitonj. (28)
Učenec
z dobrimi šolskimi spričevali sprejme se takoj pri tvrdki (1622—3)
Slavinec A Šeleker
Šmartno pri Litiji, Kranjsko.
Tovarniška zaloga
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje (1042-12) renomiranih
DUrkopp - koles VVaffenrader.
rediva
vsako množino kupim po 28 gld. IOO kg., kar se ga dopošlje do 23. t. m.
Jtaton Holenc v Celju.
(1649—4)
Jmipli" Sledilna ognjišča
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se prištedi na kurjavi. (780—H2)
Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna štedilnih ognjišč .Triiimph* S. Goldschmidt & sin
V%>1h na Ciarenje Avstrljitkem.
rrx uhe
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (41B-127)
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola.
Dobre cenene ure
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine MohI (BrUx) štev. «4 Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 5*80
Prava srebrna verižica....... „ 1*20
Nikelnasti budilec.......... „ 1*95
Moja tvrdka jo odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758—61)
Objf*   Il%tatrovai*l katalog nutoiv' tw poštnina proato.
l/rlnr hoče P'1'ceno in dobro vino'
Im I 11 11 zglasi naj se
liuui v gostilni Josipa Mačka v Krojaških ulicah.
Ravno tam toči se tudi izvrstno, vedno sveže (1648—2)
T)reherjevo marčno pivo, liter 40 vinarjev.
Za izvrstno in točno postrežbo jamči      JOSjp  MaČek, gostilničar.
N. CI 775/2/1.
11691—1)
G. kr. okrajno sodišče v Litiji razglaša:
Vsled prošnje Hermine Schink, Marije Bayr, Marije Godec in Antonije Birolla se dovoljuje prostovoljna sodna prodaja preje gosp. Ivanu Schink-u lastnega zemljišča vlož. št. 96 k. o. Loke (pri Zagorju) t. j. stavb. pare. št. 99/2 s hišo št. 14 v Lokah pri Zagorju in z gospodarskimi poslopji (cenilna vrednost 2600 K) kot jedne skupine, in pare. št. 177/1, 177/2, 177 3 in 178/2 s hišo št. 15 na Lokah pri Zagorju gospodarskimi poslopji, dvoriščem in vrtom (cenilna vrednost 10.000 K) kot druge skupine. Ta prodaja se po predloženih dražbenih pogojih izvrši dne II. avgusta 1902 na Lokah pri Zagorju.
Popis posestva, zemljeknjižni ekstrakt in dražbeni pogoji se smejo vpogledati ob uradnih urah pri sodišču in se bodo ob začetku dražbe še posebej naznanili. Iz-kličeta se ti skupini najprej posebej in potem tudi v celoti za cenilno vrednost kot vzklicno ceno 2600 K in 10.000 K oziroma skupaj 12.600 K.
Prostovoljna sodna dražba nima nobenega vpliva na obstoj eventualnih vknji-ženih bremen.
Litija, dne 16. julija 1902.
C. kr. okrajno sodišče v Litiji.
f Jaz sem najlepša!"?
Imore vsaka dama reči, ki si kupi kak komad izmed prekrasnih, v istini čuda lepih oblek v
»Angleškem skladišču oblek"
v Ljubljani, vogal Sv, Petra in Resljeve ceste 3.
Istotam se dobi tudi vsa druga najmodernejša konfekcija za dame, gospode in otroke
i«r za jako nizke tovarniške cene.
Z veleBpoštovanjem
Oroslav Bernatović.
lj^^^682^U
rt D 0 A |J_P A P A n ^e ^e'ezito, redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jaČi živce, ter
ILllOHli OnUIIU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
Olavna  naloga  aeam Kranfskoi (1156—10)
Josip Mayr, lekarna lfpri zlatem jelenu" v Ljubljani.
Okrajno cestni odbor na Urhntki
razpisuje (1666-1)
oddajo zgradbe nove okrajne ceste
vodeče od Podlipe čez Smrečje do okrajne meje v daljavi 7200 m, katero delo je cenjeno na 54.00O K.
Oddaja se vrši dne 29. julija ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni na Vrhniki. Stavbeni in dražbeni pogoji so razpoloženi v občinskem uradu na Vrhniki na vpogled.
Za CIStni Odbor; Gabrijel Jelovšek
-*3
Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad:
16 milijonov kron.     nad 370.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 nre dopolndne in jih obrestuje po 40/0 ter pripisnje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu.  Rentni davek od vložnih obresti plačuje
hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog* jamči poleg* lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo letnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4s/4°/o na ,eto- z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% iiposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. (13—20)
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Lekarna #„pri orlu"
v MjJsmišljani.
Lastnik M. Mardetschlager, lekarnar in kemik
priporoča:
-S
_ C-o w
?s3
o -+J rt «* 00
p —™
s-°w
**• S?,. »"H
bo O ®_j
«]
PU O. i-l
g.a j? s
•-t o a o o m ■ _ rt *» 1 ^
S bjs .« ■
S,oo=3  -«> rt — .is .o ,35
js BM o^r£, g -a ~ j? a n9
■
e
m
I
•S I 3
f«r§
«.     3 > "
rtgCO
s B'^| s i-slili
•9   —. f~
-a« a* >
1   m  d, tM
C "S I -s
* 2 *a>°
w s o > a
a    Ki 0:^2,
1 -O o m     cSJ3 _
2 ■—• tu o
n    M do «
Stari trg
št. 21,
•
Glavni trg št 5.
Pekarija
in
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
in raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja.
Stavi trg stov. 32.
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoCa !
R. Miklauc
LjuTDljana, Spitalske ulice št. 5.
n
3
Najboljše črnilo svete.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje Damo
Fernolendt čreveljsko črnilo;
za svetla obatala samo
Fernolenit crfime za naravno usnje.
Dobiva se povsodl.
C. kr.^priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška zaloa*at (1161-10)
Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
St. Fernolsndt.-^
Pred viharjem varni, samo delno se uravnajoCi
za zajemanje vode iz globoko ležečih vrelcev za mesta, občine, graščine, tovarne, vrtove, za napeljevanje vode na njive in travnike itd. na vsako višino in daljavo, ki brez vsakih drugih stroškov zajemajo vodo. — Naprava vodovodo v9 kopalnic, klosetov, vodometov, samodelnih napajaliSČ itd. Proračuni in prospekti gratis in franko.
Axit. Kuni v Morav. Cranicah
(Mahr. VVeisskirchen) Moravsko.
Največja in najstarejša slovanska specialna tovarna za vodovode in sesalke v državi. (1459—4)
RONCEGNO
Maj oktober, 535 m nad morjem, slavnoznano
želesito-arzsaovo kopališče
l'/i ure od Trento oddaljeno.   Železnica Trsnto-Roncegno-Tezze. (995—13)
(Anemija, kloroza, malarija, ženske, poltne,
živčne bolezni, Diabetes, oslabelost.) Uredba I. vrsto.
Čudo krasna lega, obdana z 80.000 □»» velikim, senčnatim parkom starega smrečja. Novo opremljene svetlobne in hvdroelektrične kopeli, zander aparati, popolna hvdroterapija, 200 sob in saloni, električna razsvetljava, lastni vrelec za pitno vodo. Planinsko, suho podnebje, središče za Izlete, športi. VIII. mejnarodni lawn-tennis turnir, dobitki 2000 K. Vsak dan 2 kopališka koncerta. Kompletno preskrbljenje od 11 K naprej. Medicinsko vodstvo Ima dr. A. Gazzoletti. Pojasnila in prospekte daje gratis ravnateljstvo.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
papir za svalSice brez glicerina in cigaretne
#1
Kaj-boljii zdelek sedanjega # časa!!
Dobiva se v Ljubljani v prodajalnicab Špecialitet:
Vaso Petričič, Anton Krisper, Mestni trg, Ivan Kordik, Prešernove ulice. 1550-7
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portlandacenaesit v vedno jednakomerni, vse od avstrijskegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote daleč nadkrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila i 11 spričevala
raznih uradov in najsiovitejSih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: t«24-i4> -      Dunaj, I>, Irlaximilianstrasse 3. Z=
mmm 9ff      |Jp a (1376-11)
OCnnI^I\Cnda Ljubljana.
. 3(rasne najnovejše svile za prati in elegantne * trpežne svilene foulard obleke so ravno
* * * * v veliki izberi dospele. * * * * tlzcrci na zar)tei*anje franke proti urnitui.
■■H
: Tovarna pečaj
I in raznih prstenih izdelkov
I Alojzij Večaj
j v Ljubljani, Trnovo, Opekarska t    cesta, Veliki Stradon št. 9
■-- priporoča  vsem zidarskim
mojstrom   in stavbenikom
svojo veliko zalogo najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
m
, innajtrpežnejših
I štedilnih ognjišč
i lastnega izdelka, in sicer ru- §
\\ javih, zelenih, modrih, sivih, ♦
1 belih, rumenih i. t. d., s»o g ^      najnižjih cenah.
I Ceniki brezplačno In pošt- J
-3 (32)      nine prosto.      {29) g
K sezoni
K sezoni
S o
c > e 9
= C
• 3
So
priporočam svojo bogato zalogo pušk naj no vejžlli Mlatenaov in najnovejšo vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munielje, posebno pa opozarjam na
trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem
najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam pv n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročite in »oprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (105—29;
Fi*an SevČikp puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Suchard MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetane jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše iz svetovnoslavne tovarne za čokolado
ISDCHARD.8
„Andropogfon"
(Iznajditeij P. Herrmann, Zgornja Pofskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo /.a rast las, katero ni nikako Bleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, lil zabrani Izpadanje las In odstrani pralaaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barva.
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 H. ^ Dobi se v vech mestih in večjih krajih dežele. 3fc Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gospodu
Vaso Feivićić-u.
"V zalog-fi imata tudi gg. E. Mahr in U. pl. Trn-koezy v JLJ ubijani in g. A. Kant v Hranjl. Dobiva se tudi v Koveni mestu v lekarni „prl anerelju".
2=>rep.rcđ.a,ja,lcl  popust (506- 20)
4ll Založens 1847. |f£« *jd Založens 1847. fcfr
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 30
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it 8-10
priporoča po najnižji oeni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
sag.
Prodaja na drobno in debelo, Ceniki brezplačno.
Klobu
najnovejši facone
priporočam po saflaski «e*»«»J.,
J. S. Benedikt
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
30
Darila za vsako priliko! Frid, Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobrs do najfinejše kvalitete po nizkih csnah.
'lT©"VOBtl
t žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi.
Popravil« a«  Izvršujejo najtodnsjs.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh  optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
mori.ogrxsi3^iOTr za zaznamovanja perila.
grammophonov s
ki igrajo izrecno močno in natančno.
Pri nakupovanju
suknenega in manufakturnoga blaga
se opozarja na tvrdko
^---------TITI I I-------------
HUGO IHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
*********************** *******:
Važno! Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zsllića, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moke za otroke, dliave, mila in sploh vss tosletns predmete, totocraflrnr aparate in potreb pel ne, klrurglčna obvszlls vsaks vrsts, arsdstva za dsalnfskcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najflnajšega ruma In kenjaha. — Zaloga avežlh mineralnih vod In aollj za kopel. 29
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Zam *lvlMore|ee>
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solltsr, encjan, kolmož, krmilno apno 1.1, d. Vnanja naročila izvrSuiuo se točno in solidno.
Drogerija AntOH KanC
Ljubljana, Šalenburgore ulice it. 3
11711 l/raP7ITI0r proilaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
|Ll| IMOba-IIIOI Ijubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop d?orne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ..Glasbena Matica" ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
Franja Meršol fflgj
priporoča svojo bogato zalogo pričetih lil Izvršenih ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograml ln risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
e+ssoi
l   Fran Bergant
I Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6
I nasproti cerkve av. Jakoba
X priporoča svojo
] špecerijsto in delifcatesiio
J Na debelo   Xrfl0^1I10   N* dr°bn°"
5 Špecl|alitete t
I    Doma žgana kava. I      Šunke in salame.
g Garantirano pristen rum, I      konjak, ruski čaj ter
| raznovrstna južna vina.
-OVI
JFlb.ee naj ne aamadl^pred
šivalni stroji
USST so najbol 61. ~SQ
To sliši sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako ae upelje nit v šivalni stroj, tem manj, kako isti siva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za Bivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffbvim.
delajo celo po lOletni rabi
Be vedno brezSumno. so nepresegljivi za domačo rabo in za obrtne namene, so   posebno  pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno se prodajajo z enomesečno posku&njo ter a pismenim jamstvom za 10 let. »kupom al oajledatl PfafTove šivalne stroje.
Pfaffovi Pfaffovi Pfaffovi
šivalni šivalni šivalni
Pfaffovi šivalni
stroji stroji stroji
stroji
(170—13)
Zaloga Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHINKEL.
Popravljajo se vss vrste Bivalnih strojev in koles najcenejše.
Gospodje pekovski mojstri pozor!
Pekovske mojstre tukaj in na deželi opozarjam, da sem prevzel za Kranjsko zalogo
*9
a. a.
ki se rabi tako kakor „Diamalt" samo to prednost ima, da je nepokvarljiv, ker obstoja iz moke in je mesece rabljiv.
Pošiljam ga vsak dan pekovskim mojstrom na deželo po poštnem povzetju in sicer po 1 K 20 h brez poštnine od 5 kg naprej; tukajšnjim pekovskim mojstrom ga prodajam po 1 K 12 h od 5 kg naprej; 1 kg stane 1 K 20 h. Naročila pošiljam tudi na dom.
Priporočam se s spoštovanjem
Ivan Žagar^ pek
(1614—S) X_Om.'blja.xxa,,  ZD-o-natjslca. cesta..
0= Vladimir Ravnihar
posluje kot
kazenski zagovornik
na Miklošičevi cesti št. 26
v pisarni
(1678—2)
advokata dr. Josipa Furlana.
o o^ggVi0 S S ° 232 o -o-o -o ■<> •> o ggigg
--- -~ —•---'    ■      ■■    ' -    -—i-»---- - -------------—
•o
O T3
e
E
o
T ■
e o M
m
k
Styria, francoskih Peugeot-, Stefanie koles
(114-55)
pristnih Jos. Reit-hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po Isti eenl, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje oene ln jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden
urar in trgovec« na Mestnem trgu it. 25, nasproti rotovža.
TI (P N
O* 3 O
S
TI
■H O
5B5B85B3
tpdajstelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar.
(večinoma za moške obleke) v približni vrednosti 4000 K je za nizko ceno na prodaj.
Pojasnila daje in ponudbe sprejema g, Ivan Pintar v Ljubljani, Soteska št. 10, in sicer do 23. julija t. I. (1689—1]
{Slovita
pristna bizeljska naravna vina!
Priporočam gg. interesentom večjo količino svojega 1901 lastnega vinskega pridelka in ob enem tudi letošnjo trgatev.
Kupcu je dano na prosto voljo, biti pri trgatvi, da sam vodi na licu mesta sortiranje.
Prevzetje vina se vrši v vinogradu Bizeljsko proti takojšnjemu plačilu.
Ob enem se kupijo stari, dobro ohranjeni vinski sodi od 15 do 60 hektolitrov.
Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slov. Naroda" pod „Mengiška pivovarna". (I662-9
4^ ^s^ ^.^^^^ST*^*
ČL.
Na Teriškem gradu (Ruckenstein), železniška postaja Sevnica, se bode potom
prostovoljne dražbe
prodajalo
m sicer:
v ponedeljek, dne 21. t. m.: 10 krav in telic, 6 volov in juncev, 2 konja, 6 prešičev, razni vozovi ter drugo gospodarsko orodje, dalje okoli 90 veder dobrega dolenjskega vina, nekaj sadnega mošta ter okoli 30 velikih in malih dobro ohranjenih vinskih sodov ter ra
znovrstno žito;
v torek, dne 22. t. m.:
hišna oprava za 16 sob od priproste do najfinejše, razne omare, postelje, mize, stoli, pregri-zastori. klavir, bilard. fine stenske ure. razno
nja
jedilno orodje ter perilo itd.
v sredo, dne 23. t. m.:
vsi poljski pridelki na njivah in tudi druga košnja
na travnikih.
Dxstž"foa, se pričn.e Trasclsolrrsit o"b
(1621-4)
Lastnina in ftiik »Narodno tiikarne«