PoAtnlna plaftuia t gotovini Leto LXm. št. 44 V Ljubljani, v soboto 22. februarja lojo Cena Din 1.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a D*n 2.—t do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popast po dogovoru. Ins-eratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naš« telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. MOŽNOST NOVIH VOLITEV V FRANCIJI če Chautempsova levičarska vlada v zbornici ne bo dobila zaupnice, bo parlament najbrže razpuščen in razpisane nove volitve Pariz, 22. februarja. Ker so republikanski levičarji odkloniii sodelovanje v Chautempsovi vladi, je moral Chau-temps tekom popoldneva ministrsko listo se enkrat spremeniti. Mesto republikanskih levičarjev je sprejel v vlado še nekatere radikale. Ob 6. zvečer je biia J i sta definitivno sestavljena in predložena predsedniku republike v končno odobritev. Pozno zvečer je bil izdan uradni komunike, da je vladna kriza rešena in vlada sestavljena takole: ministrsko predsedništvo in notranje zadeve: Chautemps, radikal; zunanje zadeve: Briand, republikanski socijalist; pravosodje: Steeg, radikal; vojska: Rene Desnard, bivši francoski poslanik v Rimu, radikal; finance: Dummond. radikal, senator; prosveta: Jean Durand. radikal; trgovina: Bormet, radikal; kmetijstvo: Oueuille, radikal; kolonije: Lamoureux, radikal; delovno ministrstvo: Louchettr, levičarski radikal; javna dela: Dajadier, rarikal; pošta in brzojav: Julien Durand, rarikal; zrakoplovstvo: Laurence Eynac, levičarski radikal: vojna mornarica: Sarraut, radikal; trgovinska mornarica: Danieiou, levičarski radikal; ministrstvo za proračun: Pafinade, radikal; penziic: Gallep. radikal. Se šnoči se je vršila prva seja ministrskega sveta, na kateri je Chautemps sporočil glavne smernice programa nove vlade. lzjavO je, da bo zastopala njegova vlada izrazito levičarski program ter da ima sploh značaj levičarske vlade. Če poslanska zbornica programa vlade ne bo odobrila, bo Chautemps apeliral na narod, to je razpisal bo nove volitve. Izmed parlamentarnih skupin je samo radikalska frakcija na svoji snočni seji sklenila, da izreče vladi Chau-tempsa neomejeno zaupanje. Pariz, 22. februarja. Novo franco* sko ministrstvo tvori 21 poslancev, od katerih je 11 državnih podtajnikov in 7 senatorjev, [zmed senatorjev je eden tudi državni podtajnik. Politični krogi so sprejeli zelo različno sestavo nove* ga ministrstva. Splošno naglašajo, da je nova vlada le prehodnega značaja. Skupine, na katere računa Chautemps, so zelo nezanesljive in ni izključeno, da bo novo ministrstvo že v prvih dneh naletelo na velike težkoče. V no* vi vladi razen Brianda in Loucherja niso močne osebnosti, ki bi nudile av* toriteto, nujno potrebno za uspešno vodstvo državnih poslov. Zdi se, da bo nova viada ostala le toliko časa na krmilu, dokler se ne bo zaključila po* morska razorožitvena konferenca, ka* kor tudi, da je bila sedanja ministra ska kriza rešena neobičajno hitro le iz zunanje ^liričnih razlogov. Nova vlada bo najbrže dovršila najnujnejše posle in pripravila tla za sestavo no* ve močnejše francoske vlade. V novem ministrstvu je 12 radikal* nih socijalistov, 5 pristašev radikalne levice, 1 pristaš neodvisne levice, 1 francoski socijalist, 1 republikanski socijalist in 1 nt' predel j en. Med sed= mimi senatorji člani vlade, so deloma radikalni socijalisti, deloma pristaši demokratične levice. Ko je Chautemps sestavil ministrtvo, je po odhodu iz elizejske -»alače izjavil, da bo novi ka* binet ukrenil vse ootrehno za zagoto* vitev akcije francoskih delegacij na londonski pomorski razorožitveni konferenci in na konferenci za carin* sko premirje v Ženevi. Nova vlada bo imela v parlamentu okoli 254 glasov. Naslanja se na tako zvani razširjeni kartel ter obsega vse levičarske stranke razen socialistov. Vladno večino sestavlja: 115 radikalnih socialistov, 33 republikanskih socialistov, 51 članov radikalne levice, 15 članov socialistov in radikalne levice, 20 članov neodvisne levice ter 20 članov mešanih skupin. Će hoče imeti vlada večino, mora vedno apelirarti na podporo socialistov. Ti so izjavili, da pristanejo na podporo novi vladi pod pogojem, da radikalno - socialistična stranka satma prevzame vlado in ustvari svoj program. Nova vlada stoji torej pod stalno kontrolo socialistov in ne bo mogla dajati desničarskim strankam nikakih koncesij, arice. Edini li9t, k: še ni izeubil vsake nade, je »Adeverul«, ki izjavlja, da se rumun^fca javnost ne sme razburjati. Koncentracijo 5e$ na sovjetsko-ruskem ozemlju ne pomenijo drugega nego varnostne odredbe proti kmetom, ki beže iz sovjetefoe Rusije. Buldvami listi objavljajo celo govorico, da so poslanilci Francfje, Italije in Anglije ponudili Rumunji ponioS svojih vlad, toda s pogojem, da bo Romunija v primeru nevarnosti vojne teh držav s sovjetsko Rusijo takoj mobilizirala. BnkareSta, '22. febr. Službena agencija »Rador* objavlja komunike predsedstva vlade, v katerem se demontirajo vse vesti inozemskega tiska o kritičnem položaju v Besarabiji ter naglasa, da vladata v Besarabiji red in mir. Vse nasprotne vesti so neresnične. Avtomobil s 4000 k. & London, 22. februarja. AA. Včeraj je zapustil tvornoco Sumibeam v WoIver-iiarrrptomi avtomobil Kave Dona, ki razpolaga s 4000 koncsknimi silami im se mre-mije »Sclver Butlet«. Avtoimotnl jc bfl zgrajen v največji tajnosti. Kave Don je izrazi trdno prepričanje, da bo s tem avtom v Davtonu prekosil svetovna hitrostni rekord na kopnem, ki ga te dosegel sir Herrry Sesrave. Nadalje je Kaye Don iz-raađl, da bo sfouSal doseči svetovni htro-stni rekord med 15. in 31. marcem. Avto bodo prefpeftafl za prevoz preko oceana ca parttSk »Čereurgaria«. Imenovanje pri glavni kontroli Beograd. 22 februarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen v glavni kontroli za šefa računskega oddeRca v 4 a-I. dosedanji tajnik Drago-mir GJorgJević. Proti uvozu našega žita na Bolgarsko Beograd, 22. februarja. Iz Sofije javljajo, da je v svrho omejitve uvoza jugoslo-venskega žita izdala direkcija bolgarskih železnic naredbo, naj se taksirajo na železnici po znžani tarifi 35% samo moka in otrobi bolgarskega izvora. Moke. zm'e-te iz inozemskega žita, ne uživajo te ugodnosti. ČsL odlikovanja Beograd, 22. februarja. AA. Predsednik CSR dr. Masaryk Je odlikoval ZZ- dr. Bosn-ftuba J«*-tića, ministra dvora lo prv«£a pomočnika ministra zunanjih ra-dev z redom Belega Veva I. razreda za, c: vfh*e zasluge; dr. Lt*Ja Bakoftća, izrednega poslanika in r>omočrr!ka zunanjih zadev. dr. Miso Veterza in generala Aleksandra Dimi-trrjevića, maršala kraJfcvesa dvora, z redom Belega leva II. razreda; Konstantina FotJća, izred-oeza postanika ter direktorja politi Sitega odde-lenja ministrstva zimaTtfth zadev, in generala Raj-ka Račctića, komandanta konjeniške brigade kraljevske garde, z redom Belega teva III razreda; Oragomirja Stano.tevića. sefa odseka predsedo.*-Štva ministrskega sveta, Konstantina Krstića, seta pisarne NJ. Vel. kralja. Mil. S*evanovića. t*r nika ministrstva zunanjih zadev in dr. Iva Kreu-zerja, konzula ministrstva zunanjih zadev z redom Belega orla IV. razrede. Odl;4covanja 4e navedenim izročil včeraj ob 1. popoM-ne upravnik postov Čsl. poslanstva «. W kač. Svečanost se Je vrSrJa v palači čsl. poslaništva. G. Vokač jc ob tej prIKki imel govor, v katerem Je izjavil, da so ta odlikovanja podeljena v znak prijateljstva obeh narodov in za zasluge 0 priliki konference Male antatrte. Pot«arjai jc, da se odlikovanje Belega orla daje samo prijateljem čeboslovaškeza naroda v inozemstvu. Nadalje Je naglasa-J zashige NJ. Ve-1. fcnalla za zbh-žanje med Ce§koslova§ko Ea Jugoslavijo ter vz-klUcnii Nj. Vel. kralju, NJ. Vel. kratici Mariji in kraljevemu domu. V imenu odfckovancev se K 1 ah valil za odliko vanjo minister Bogoljub JeftlO, nakar so vsi odlikovaned ostafi v poslani§t»vn pri J infinmcnra obedu. Amerika nezadovoljna z londonsko konferenco Razočaranje v krogih vvashingtonskega kongresa — Povratek italijanskega zunanjega in mornariškega ministra v Rim \VashlngfOn, 22. febr. V krogih kongresa so nad potekom pomorske razo roži tve-ne konference v Londonu zelo razočarani. Razpoloženje je tako pesimistično, da so opustili skoro vsa upanja v resničen uspeh konference. Tudi v javnem mnenju je nastal preokret. Zanimanje javnosti za konferenco se je zelo zmanjšalo. Vectji listi so odpoklicali iz Londona svoje glavne poročevalce, da bi se posvetili zanimivejšim nalogam. London, 22. febr. AA. Na včeraisnji seji v zunanjem uradu so se pravniki pečali z vprašanjem omiljenja podmorske vojne, ne da bi razpravljali o omejitvi obsega ali o popolni ukinitvi podmornic. Rim 22. febr. AA. Snoči sta prispela iz Londona minister za zunanje zadeve Gramli in mornariški minister Sirianni. Na postaji so ju sprejeli angleški poslanik ter visoki uradniki zunanjega mrnistrslvn. Konferenca o carinskem premirju Dosedanji uspehi konference niso zadovoljivi, zlasti ne za kmetijske države Ženeva, 22. februarja. Splošno smatrajo, da rezultat konference o carinskem premirju ni baš zadovoljiv in da bi bil lahko uspeh dokaj boljši. Mnogo pozornosti je vzbudi1! nastop rurrrunske-ga zastopnika, finančaiega ministra Mad-g?earuja, ki je opozoril na to, da so v zadnjem času po X. skupščini Društva narodov povišale skoro vse vertke industrijske države svoje carine na poljedelske proizvode ter tako še poostrile že itak hudo krizo malih agrarnih dr- žav. Zaradi teg:a tudi ni čudno, da pada kupna moč tedi držav in da si ne morejo nabaviti pri najboljši volji industrijskih proizvodov v toliki meri, kakor bi jih sicer potrerbova4e. Ker uvažajo te industrijske države tudi v veliki meri ameriško pšenico, bodo prisiljene male agrarne države poseči po samopomoči ter pričeti s kupovanjem cenejših ameriških industrijskih proizvodov, kar bo evropske industrijske države zelo prizadelo. Versko preganjanje v Rusi i Ruski demanti o predavanju predsednika ateistične organizacije — Značilna izjava angleškega škofa Moskva, 22. februarja. Brzojavna agentura sovjetske unije objavlja: Nekateri inozemski list) so priobčili vest, da je predsednik ateistične organ i zar cijc Jaroslavski imel po radiu predavanje, v katerem je napovedal, da sc mora takoj šest največjih cerkva v Rusiji podreti in v naslednjih 10 dneh še nekatere druge večje cerkve. To poročilo je izmišljeno Sovjetska listi sedaj pri občuje j o dotično predavanje Jaroslavskega, ki se ic v njem edmole bavil s papeževim pismom, ki ga je označil za akcyo proti sovjetski uniji. Papeževa akcija bo okrepila stremljenje ateistov ne samo v uniji, marveč po vsem sveru. Odstranitev zvonov ni zahteval sa- tako je očistil Vl\f Vaše roke F Ko brez f rudno je končano delo Vim je očistil tudi roko Vašobeib. Napredovanje v sodni službi Beograd, 22. febr. Današnje »Službene Nort»me« objavrjajo ukaz, po katerem so napredovali v višjo skupino: Pran Per-havec in Josip Makuc, kanclista pri okrožnem sodišču v Mariboru, Metod Stergar, kanclist pri sreskera sodr.ču v Slov. Bistrici, Alojzij Kralj, kanclist pri sreskem sodišču v Litiji, Minka Veber, kanclistka pri dež. sodišču v Ljubljani m Fran Tum-pej, kanclist pri sreskem sodišču v Kranjski gori Pravilnik sokolskih društev Beograd, 22. februar"«. Včeraj se jc vršita v Beosradu seja uprave Sokola kraljevine Ju-gosra-vije, na kateri so razpravljali o pravilnikih sokolskih drnšiev. Padec cen olivnega olja Šibenik. 22. februarja. V trgovini z dalmatinskim oljem (e opazovati letos precejšnjo staz-naci)o. Obiranje ofiv Je b^o zaključeno ob kon-co preteklega meseca. Produkcija olivnega olja znaša letos 120 vagonov. Od tega je dos?e$ prodanega zek> malo. Inozemskih trgovcev ni bVzu ter so zaradi tega cene izredno nizke in se gibljejo med 9 in 10 Din za leg. doč3m so prodajali lani oJvrao olje po 16 do 17 Din za kg. mo Jarosiavski. marveč je to odločna r» hteva delovnega ru&kega naroda. London, 22. februarja. Angle&i &d£ lord VVriliam Cccil je v pismu na svoje vernike omenil verska preganjan ta v Rusiji. §kof pravi da je nastala borba v Rusiji med hudičem, ki skuša uničiti vejo, tn med angeli, k) ponižno in potrpežlfrvo prenašajo vsa preganjanja. Škof nagfafa naxfa!je v pismu, da bi prekinjen je diplo-matsih odnosa j ev z Rusrljo imelo za posledico odstranitev angleškega zastopnika iz Moskve, ki fma velik vpliv, kar ne bi bi!o v korist akcije za verske preganjsnee v Rusiji Silno neurje v Grčiji Atene, 22. februarja. Noč Ki dan jn trajalo nad mestom in vw> Grčijo silno neurje. Deževalo je neprestano in so sc na mnogih krajih pojavile katastrofalne povodnji. Neurje je povzročijo povsod ogromno škodo. V Atenah sta utonil! dve ženski, neko žensko pa je ubila strela. Po povodnji so bile na mnogih krajih popolnoma potrgane brzojavne in telefonske naprave. Dr. Vladan Gjorgjevlć težko obolel Dima}, 22. februarja. AA. Zdravstveno stanje dr. Vladana Gjorgjev'ća, biviega predsednika min is trsk ej*a sveta kraljevine Srbije, ki je pred tremi dnevi obolel na plručnici in je bil prepelian v sanatorij *Low«r, se je znatno poslabšalo. Vreme v dravski banovini Lhibliana. 22. februarja. Jutranja poročila beježlro nasledke vremensko stanrje: Gorenjsko: Bolrtftjsflca Bistrica — 3 C, otrlačno; Kranjska gora — 6 C, jasno; Tržič — 2 C, jasno; Kamnik — 1 C, jasno m LAiolgana — 2 C. jasno. Štalersko: Ce&e 0 C. jasno;, Maribor — 3 C. jasno: Dravoje in vse ofloofcce. Bo? Je bil izredno hud. obdržala pa ie legitimacijo za lepoto Ie domaSoka gdč. Tomažrčeva, ki le postala s tem »Mfcs Grbm«. No, mlada dama, čeprav iz skromne podeželske vasice, ne zaostaja s svojimi lepotnimi čari prav n*5 za knjegonjacni večjih mest. Pri nas na kmetih imamo pač IeporJtna sredstva najboHSth tvrdk: svež zrak, soince, sšbanle. izprebode.^ Ne rabimo niti §m&nk. nrte pudra, niti rdečffl, vsega tega daoe na-š*n dekletom radodarna mati narava v izobilju in kar sama. Morda, dragi gospod urednik, še niste čirii, da velaajo pri nas najnovejša pravda za »endssarske« volitve. Res! IzBoi&roe lanskega leta so nas dovedle do tega: namreč naša dekleta. Sai je to res nerodno, tako, kaikor se ie to zgodilo lairi na dveh kraj ti v Zasavju; tako pri nas v Utijd, kakor tudi v Zagorju. V obeh krajin sta b&i progta- Ucitetj Berdcn iz Ljubljane je imel v radia več predavanj o svojem potovanju iz Neapla v Južno Ameriko, kjer je živel 7 let ter je tako imel priliko dodobra spoznati tamošnje dežele. Iz njegovih predavanj posnemamo: Jeseni I. 1913 sem se vkrcal v Neapelu na parnik »Kaiser Franz Josef«. Preden je parobrod odpiul, so nam neapelski otroci zapeli v skrvo, kakor vsakemu parobrodu, ko zapusti rivijero, pesem >0 beli a Napali*. Pot nas ie vodila med Sardinijo in Korsiko naravnost proti Španski. Pristali smo za kratek čas v Barceloni, kjer smo predvsem občudovali ogromen spomenik Krištofa Kolumba. Ko smo pluli skozi Gibraltarsko ožino, so nas obhajali kaj čudni občutki. V tej ožini je morje vedno razburkano. Tu se mešata vodovji Sredozemskega morja in Atlantskega oceana. Gorje paruiiku, ki ga zaloti vihar v teh peklenskih čereh! Ni čuda, da krožijo o njih med mornarji najrazličnejše pripovedke. Ko smo zapustili Evropo in se vozili proti Kanarskim otokom, je nastalo med nami takoj boljše razpoloženje. Ustavili srno se v pristanišču Las Palmas, precej daleč od obrežja. Nismo se še dobro ustavili, že so nas obkolili številni zamorci v čolnih, vozeč s seboj sadje, svilo, tabak in druge take drobnarije. Kričali so vsevprek in kotna i čakali, da jim bo dovolijeno spletati na pamik, da prodajo, kar so pripeljali. Tiha in temna noč je bila, ko smo odrinili naprej. Bilo je okrog polnoči, a spati se iw še ni ljubilo. Naslonil sem se na ograjo in zrl v čudno temno morje.' Zdaj pa zdaj sem sc zagledal v mesec, ki nas je spremljal — bila je krasna slika. Privoščil sera si afriško cigareto in ta me je tako omamila, da sem moral takoj v kabino, kjer sem se zbudil, ko je bilo soince že visoko na nebu. Ko smo se bližali Rto de Janerra, so začeli mornarji okraševati pamik za »prehod iz starega sveta v nov ameriški svet«. Vse na parnaku jc dobivalo nekako praznično lice. Po starem običaju ne sme noben potnik ^prestopiti ekvatorja - ravnika«, če ni prej — krščen. Imena si ne sme nihče sam izbrati, temveč ga izberejo drug i - Mlada, srčkana deklica je dobila ime ?■ morska lastovka«, znana krasotica »morska zvezda« itd. Težije jc bilo s krstom starejših ljudi Dobro rejeoega gospoda so krstil t za »morskega psa«, drugega za »morskega soma«. Končno so prišle na vrsto tudi obilnejše gospe. — Gospa, katero ime naj vam damo? jo je vprašal šaljivo reditelj. Gospa je postala rdeča kot kuhan rak in je molčala. — Slavno občinstvo je soglasno sklenilo, je nadaljeval reditelj, da se Imenujte balena, to je kit Ne bodite užaljeni, ker vi ste edina med nami, ki zasluži šetri za masa poročeni dami, v Zagorju ga. ing. Voda Zetezoitaova, v Litiji pa ga. Tončka JeJrdkarjeva. Letos pm je nastal med našim gospodičnami — punt. Seveda tu gre za prestiž... recimo za prestiž prShodnJosti... ja, vraga, to je vendar nerodno, če ni med neporočenimi nobene, kfi bi mogla čarobni naslov lepotice ohranfti >ta ledffig puncam«. Termi pokretu so se pkfruzđe hCerke-samace, ki so jm krepko podiprJe skrbne mamice. Zato ie sklenjen nezapisan zakon: Pri rmssarskih vxrtftvah pridejo v poštev le — dekleta. Postava je že dana, voKfo se bo tako! To že namreč v soboto na bcijskecn so-kolskem venčkn. Zadnje dni Je zaipadel po vseh zasavskih hribfh in višje težečUh krajah sneg. Ponekod, n. pr. na VaČab, ga te celo do kolen, medtem ko v dolini niso pokrite nfti ceste. V tem nestalnem vremenu je nasedla neka okoliška pošta rz IHrfjsMh hribov. V dobri veri, da Se tudi v dofimi dovolj debela snežna plast, je vzel postftjou sani. To je bila smola, ko se mu je voznik) ustavilo na blatni, deloma nasuti cesti ni mogel več naprej. Pa so poprav«! neflapodo tako-!e: Eden po*rr1kov je skoči! dO prve hfrše po voz na posodo. Nato pa so prestopili potniki, prefložrli so prtljago, sani so pa čakale ob cesta, ddiđer se m vrnila poštna vprega. Okrajni šolski nadzornik s- Ivan Be-zeljak jc prtčd z nadzorovanjem §oi. Do-zdaj j c zakljničil inšpekcijo na Iftiijskfl in zagorski osnovna šoli, potem pa bo nadzoroval po programu vse sole v fttfjskem okradli. V nedelo bo praznoval 30 letnico svojega roistva g. Matffo Pefko, Šolski upra-vitetf v TopHcah pri Zagorju, enega največjih učnih zavodov v vsem okraju, O. jubilant je znan v učSteJjskfn vrstan kot zelo niiiroljuben mož. Učnim močem na njegovem zavodu pa ie skrben, prav očetovski šef. G. Pelko je upoštevan v učžteU-skin vestna vsega okraja im je že večletni predsednik litijskega okrajaiega učatetjske-ga društva. Castitkaon. ki mu jfito tereče učiteljski zbor, šolska rniadi po srečfi m upamo, da poode tudn v red«. Želeti bi bno samo. da se kluba sporazumeta totfi slede dvodnevnih gostovanj tujin moštev. En dan saj bi n. pr. i®raJo z njimi Primorje, drutgi dan pa EfrrSja afi obratno. V Zagrebu in Beogradu jc to že stara praksa, kj ie pokazala, da tekme v takem primeru tafcofl niso bile deficitne. Vsekakor obetata nedelijska tekmi zanimiv sport Najprej ogra Hiriia z ViBctoril*). Zagrebčane že poznamo. Lami so gostovali dva dni v Ljubljani. Prvi dan so iHriijo, k! JC btta v zelo slabi formi, odipravai s 4:1, dragi dam ao sc morafi zadovcfrfrti x raniuLiem. VMrtoriSa ie toda sedaj v dobri forcni. Doka« ie v tem, da je v prvenstvu plasirala takoj za prvimi tremi vodtfhrirm kmfci Granjanskfi 1911 bo prvič debSttral t LJubljani. V moštvu najdemo precej znanih Igračev, tako brata BabtĆ, Perško, Ctadrr 6a in drage. Gradjanskj 1911 je odheraJ ie par tekem te ie pokazal, da ga ni podcenjevati. Najbrž bo trd oreh za Primorje, čeprav se nam zdi. da so docnađ tavori*!. Ker smo že pri nogometu, naj še omenimo, da ie LNP sedal končnoveUavrjo uredil vprašanje zavarovanja Igračev. Sklonn" je tozadevno pogodbo z zavarovalnico »Vardar« v Ljubljani. V nengodrri i« poSkodbeni fond bo plačeval Wub po 5 Dfrn za vsakega verificiranega isfača. Za ta fond se bodo vršile tudi tekme med večjimi domačimi kfaibti, ki imate pravzaprav od nezgodnega fonda največ? e koristi. Na leto bo plačal LNP v poSkodbeni fond zavarovalnici premik) v zneslen 5200 Din. V slučaju trajne invaJadnine izplača zavarovalnica prizadetemu iigračn 45.000 Din, v sbičaju smrtf pa njegovim svojcem 15JK50 Din. Za rnandse poškodbe poSkodbeni in nezgodni fond ne pride v poStev, ker je večina igračev irtak zavarovana pri OUZD in drugfh bolaiškib blagajnah. Za igrače, ki niso zavarovani, bo LNP prispeval toliko v poškodbeni fond. da bodo iz tega presežka laleko pTeiemari odškodmno. Zavarovanje igračev LNP je tTeba po-zdravTiti. ZagrebSkj nogometni podsavez jc to že pred 'leti ukrenil. Nogomet fc tako, kakor večina športov, kolikor toliko riskantna zadeva. Zato je prav, da 'gre igrač na igrišče z zavestjo, da bo V slučaja eventualne nesreče ali poškodbe prejemal odškodnino. Dosedai je za iigrače cbrčarno plačeval kbib. člani r^menšfr klubov pa so večinoma sarn! morati nositi stroške zdravljenja, če slučajno niso bili zavarovani. Po^kodlbeni in nezigodm fond jc tnreii važna socfiafeia m homanitama ustanova. O programe delovania SJC HJriSe v se-smo v spioinecn že poročali. Danes rniobčujemo podrobnosti nlene ner gometne sefccije, k! jc po Števfln članstva in po svoj! delavnosti najmočnejša. Po-mdadni program nogometne sekcije 5e nastopni: Termina 9. n 16. februarua sta že zapadla. Hitrija je obakrat igrala z Mariborom in sicer enkrat doma. enkrat oa v Mariboru. V nedeljo 23. februarja gostuge v Ljubljana \nktarrja. Nogometni kibici pnrdeio todi na svoj račun Z. marca, ko igrata Mi- na tega prahu, ki ga je zelo težko sk rta čiri z obleke. Da se ga ubranijo, nosijo takozvane *Ios guardapolvosc — t^le plašče, podobne otam, ki jih nosijo pri nas zdravniki in brivcu Ko smo privozili do državne meje med Argentino m Cile, smo si globoko oddahni IL Za nami so bili vsi kriči m težave dolgotrajnega potovanja. Kot drugiii potnikov, tako se je polastilo tudi mene veliko veselje, ko je pričel vlak v San ti agu, kamor smo bili namenjeni — zvoniti. V Cile je taka navada, da vsi vlaki, ko prfvozijo na postajo, zvone z velikim zvoncem, pritrjenim na lokomotivi Od lokomotive je napeljana vrv k strojevodji in ta je dolžan na vsaki postaji zvonita in tako naznanjati potniko.n, da je vlak pripeljal potnike na , rija in Primorje za poka-!. Tcniunu 9. mar* ca je še prost. 15. m 16. marca pa se bodo vršfe v Ljubljani prve mednarodne tekme. Rirriaa ie povabfla t goste Soort-vereanrgung Linz. Prvo prvenstveno tek-i mo odigra llirfia 23. marca, ko se sreča s I Svobodo. Za 29. m 30. marec Je povabil ! IiiTijo v goste splitski Hajduk, 6. aprila i pa odigra FKrija drago svojo prvenstveno tekmo. To pot bo njen nasprotnik Jadran S Hermesom se pomeri Ilirija v prvenstvu 13. aprila. O Veliki noči bomo tneli v LjiiMjani zopet inozemske goste. Sinja je povabila GAK rz Gradca. Tekme z grškim prvakom so vedno mjdiic športni užš-j tek, Zan-irrnva športna nedelja bo za no- Igometnc kfbnce tudi 27. aprd. Na ta dam se »poprimeta IJiTrja tn Prfcnorie. 4. in 11. maja se odograta finalna tekmi za prvenstvo LNP ▼ Ljubljani in Mariboru. Kdo pride v finalno borbo, je še odprto vprašanje. V finbljanskem okrožju pride v finale najbrž Orrija, kj je iz jesenskega prvenstvenega tekmovanja rršla kot prvak s trema točkami pred Primorjem in Hermesom. Mariborsko okrožie bosta zastopala Rapad aK pa Maribor. Po končanem prvenstvu LNP se prično tekme za državno prvenstvo. Letos ?e rz-vede državno prvenstvo najbrž že po novem sistemu. Zdi se. da bo savezna skup-šČSna najbrž sprejda predlog LNP, ki predvideva tekmovanje dveh !ig- vzhodne ki zapadne. Podrobnejši načrt mora sele izdelati LNP. Za binkoSti poMe Atrija t mozemsrtvo. Proiektrrana je turneja Linz — Monakovo — Somograd. fSrna se pogaja s tamosnfi-nrl klubi in je upartf. da bodo pogajanja ts-pešmo končana. Za binkosjti poslavi tt»dl IhibJjanska Svoboda loletrtoo AOMjtJga ob-stoia. Termin 29. in 31. maj ter 1. tanig 90 rezervirani za proslavo lOftetrrfce LNP, Id priredi medsavezni tumir, na katerem bodo sodelovali Zagreb, Gradec Celovec bi Lfubiiana, odnosno n"Sh reprezentanca. — fflrija se pogaja tudi z dunaisddm Ra-pidom. Iz gledališke pisarne Drama Začetek ob 30. zvečer Ljubljanska arama uprizori nocoj Kiabundoro fckajsko pravljično igro »Krog s kredo« v režiji t- Cirila Debevca. V glavnih vlogah nastopijo: ca. Sariiova. za. Medvedova, ea. Mira Danilova, ea. Ra kar Jeva ter ti- Cesar, Jen, Oregorin, Le« vac, v v iogi Caog - Lnga nastopi danes prvikrat g- Kaoricter. ManjSe vloge so v rokah gg. Saociira. S^nerkooa. I\>tokar>a vo Jermane. Splcarjeva mladinska igra »Pog&mnl Toa-čekt kot ljudska predstava pri £.nižanrb cenah s« oprizort x nedelo 23. t. m. popoldne ob 15. ari. Na to predstavo opozarjamo stariŠe slovenske mladine, ki žete privoščiti svojim otrokom par ar neskaljenega vesela. — Zvečer ob 30. ari pa se uprizori velezabavrva Nestroyeva veseloigra »Za ljubezen so zdravila* todi pri z»iian:b dramskih cenah. Ponovna repriza Klafouadovc tere »Krog e kredo« bo v pooedejek 24. t m. za abonma reda E. Opera 2xičetek ob pol 20. zvečer. Drevi se poie Lortzingova opera »Car in Lesar« z g. Grbo v naslov« partiji- Veliko basovsko j>ar:i?o. hodoTnaSnega žapatM vaa Betta poje z- Križaj darae nastopijo ga. K;biCeA-a, gg. Gosrič, Kovač. Janko. Rmnpel in drtrgi. — Predstavo dirlgčra ravnatelj PoKč. režira g. Po^'he. Jutri popoldne se poje »činkovita L. Šei-fanek . Kavica opera »HasanacUca« z sospo TnicraI v nasiovni partij;. Hasan-ago poje g-Križajj, dalje sodeIu:«ejo gg. V-čar (kot sost^. Janko, Perko, Mohorac ter sdćna. Španova, ga. Ribičeva, edčna. Ramsakova in dmgl. D^risen: ravnatelj Pd:č. Zvečer poje pnvič v letošnji sezoni Jon. Stranssa opereta »Netopir«, ki je bil pred ieti ▼ LJubljana zelo toplo sprejet. Tudi letošnja uprizoritev obeta zaoimrvo zasedbo, Rozali mio po>ie gdčna. Majdičeva. Adeio ga. Poliievai Orlovskija gdena. Spano^, kasneje rudi gz. Drenovec, dalje gg. Peoek, Gostič. Janko. Mo-borrč, Povhe, Simončič, ErkJevec. Bek5, gdi!na. Strniša. Jeromova Meocinova itd D:ri2ira gosp. Neftat. Režiser «. Povhe. Obe nedefiski predstavi se vršita izven abonma. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER »Revna kot cerkvena mis . K današoji pre-majcri oa Sem-jakobskenj odru. l xvexzalna t>j 1-ka. Soba predsodn.Lka. Telefon, diktiranje, ravnatelja- Snuje se velik oijnd koncem. V to rarbur-jeao ainioslero se ?r;krade mala Suse Sach-. revna ko: cerkvena miška. Prosit h^Cc kruhu. Predsednik >o odklon;, toda Susie se in rn;j- ra. Mala Susie je postala tajn _j predsednikov ^. Vse bančne vajeti so v njenih rokah. Delo gre z mrzbono naglico naprej, dokler ni oljni kom perfekten. — .Mala Strise oživi, zaljohi se t predsednika banke m vi ga po tt2k* bnj;b osvo,;. — Lepa. fina reseloigra. ki je dosegia povs« ^ ▼eiik uspeh. V LJubUani se igra danes pr\ Pridite ,d« se oasoiejete! — Novo pobtštvo <" tzdekaia rvrdk« Stanko Grča*. Pri predstavi So oddalaia Radio - tvrdk« fran Bar krasne komade. — Vstopnice so r trgovini g. M:Wa K—-ničntka. KOLEDAR Danes: Sobota. 22. februarja 1930. katoličani: Stol Sv. Petra, pravoslavni 0 fc-bnittrta, Ntkifor. Jutri: Nedelja, 23. februarja 1930. pravoslavni: 10. februarja, Haralampiic DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Krog s kredo. Opera: Car m tesar. Kino Matica: Na razrjorju strasti. Kino Ljubljanski dvor: Pa* in t%t»-ehon. Kino /oVa/.- Kri govori-Šentjakobski gfedaHSki ocArr Revna kakor cerkvena miš. P7ej »Jadranske Straže t v Unionu »Preporodova* maske rad a v Zvezdi. PRIREDITVE V NEDELJO Drama: Ob 15. Pogumni Tonček. <^ 30. Za ljubezen so zdravila.. Opera? Ob 15. Ha-sanaginica, ob JO N*c- topir. Kino Matica: Na razpotju strasti. Kino Ideal Klri govori. Kino Ljubljanski d\>or: Pat in Tata chon. Film ZKD: Ob 11. v M^ici: Pori. Šentjakobski gledališki oder: Revna kakor cerkvena miš- Lutkovno gledališče na Tabortt: Rdeča kapic*.. Ob pol 16* Otroška maSkerada Atene ob 17. v kazini. Sport: ntrija - Viktorija. Primorje -Gradjanski, Obe tekmi na igrišču Ilirije. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Trnkoczv, Mestni trg, Raroor, Miklošičeva cesta. Ljubljanska opera Zanimala me je »B o h i rn e c tudi z ^ >. Ribičevo U*r z pg. Grbo in Rumplomi. Gle-dalilee je bilo aopet izre*lno polno. Ljudi«4 »i torej žele takih sladko melodičnih opor sentimentalno trafirienega in obonom *•* 1 -ga dajanja. In radi s predstavi w> bili • vidno jako zadovoljni. /Jaati li \ al i 1 i Mi-mi pe. Rrbičeve. Dasi s na-gluo poslana na odpr, jo Ribičeva reeni5no prav simpatično in uMnk >-vito rezila igralski in pevski težko partijo Nežna in čustvena Mirni odgotarfe papol ma njeni naravi, zato je bila tudi mnanje in notranje primarna Murgerjevi o., bi »ii.i sovno prijetna, v ?vojem pa rtu sigurna, I«* v antaamblskih prizorih >e premior.-ko |»!t-ha, je £ela mnogo priznan-ja. Ga, Ribičeva nakopa bolj porodicom a. a ima med publiki mnogo iskrenih tatUc* '\ Prav dober Martvl jo bil tudi nauli -o raarvijajoBi p. Grba, čejiar lirski bariton je prav prtmeren partiji in je njegov;] di^kr t na, nikoli pretirana itrra učinkovala popr-b no prtjetno. Kolen p. Rmnpla je bil zunanje zanimiv original, živahen, hum aren. glasovno rad u vorjrr in ▼ ariji 3. dej. prav dober. G. Goatič se igralski čim dalj, hult^ oevoboja in razmahuje. Dasi gladovno neko> liko utrujen, je sinoči pel praiv l<^po in žt 1 v 1. dej- zopet poseben aplavz. V ostalem prav dobra predstava. F. (i. SoQo1 IX rsesokofeki zlet v prasi bo leta 1932. Ta zlet naj bi po svoji veličastnosti prekosil vse dosedanje sokolske zlete, ker se bo vriil v času proslav stoletnice rojstva ustanovitelja sokolstva dr. Mirosla\ a Tyrša. Zlet bo razdeljen v dva dela: v telovadni in v idejni Drugi del naj bi ic vršil no zletu nekako meseca septembra. Prrpravflalni odlbor razpravlja rudi o vprašanju slede skupnega nastopa dece \z vseh krajev republike. Ker je pa število sokolske dece preveliko, se bosta smela udeležiti zleta največ dva letnika. Kako veliko bo telovadišče, se še ne ve natančno, vendar tz tehničnih razlogov ne bo moglo nastopiti hkrati več kakor ?0.000 telovadcev. Prostor za tekme bo pa na vsak način treba ločiti od zlerJšča. — Novi letnik Vestnika sok°l*kCga. Službeno glasilo COS V6stnik sokolski, ki rzhala vsak teden v 50.000 izvodih s samo-stoj^mi prilogann' -Vaditelj*. »Vaditeljih in »Sokolski prosvetar«, je stopil letos \ svoje 32. leto in je bila pri tej priliki njegova notranja ureditev nekoliko izpremc-njeua. Na prvem mestu bo primi ul Včst-nik uvTodnik o aktualnih dogodkih in vprašanjih, ki se tičejo sokolstva. Nato pa sc bodo vrstile rubrike: »Pri nas., kj bo poročala o dogodkih v češkoslovaškem so-koLstvu, *0 nas«, ki bo prinašala glasove in nmenja tujega tiska o sokolstvu. ^Sln-vanstvoc, ^iz tujine*, sporočila bi mne-*5 »Podlistek«, »Kronika«, »Sličice^ in -Razno«. PrinaSal bo tudi fotografije in karikature. Službeni del pa bo ločen in bo izhajal kot posebna priloga V&stnfka na štirih straneh po vsaki seji prtrtiedillHi1 j Pod naslovom ^Poročila ČOS . Kakor vidimo, je nova ureditev Vestnika napravila list še bolj zanimiv kakor ie 71 bil, in ta zato vsem, ki k^Mćka-j raznmajo četki, prav toplo priporočamo. Iz Neapla v Južno Ameriko Originalen krst za prestop iz starega sveta v ameriški svet — Kako love Indijanci kondorje in kako jih ti zabavajo pri bikoborbah Zanimivosti iz domačega sporta Ilirija proti Viktoriji (Zagreb), Primorje proti Gradjanskemu — Nezgodno zavarovanje igračev LNP — Nogometni program SK Mrije v pomladni sezoni — Nedeljske smuške tekme Atentat v Sarajevu — zgodovinska drama Zanimiva knjiga Francoza Alberta Mousseta — Podatki vzeti iz tajnih dokumentov avstrijskega dvornega arhiva V začetku januarja je izšla v založbi Pavot v Pariza knjiga »Un drame histori-que, f Atentat de Sarajevo«, ki jo je spisal Albert M o u s s e t. Knjiga je založena v seriji nioj sorodnih publikacij omenjane založbe pod imenom »Zbirka spominov, študij in dokumentov za preiskovanje zgodovine svetovne voj-aec. Albert Moraše t, avtor številnih političnih publikacij, Je zbral v knjigi Un drame historique, V Attentat de Sarajevo (28. junija 1914) doslej neobjavljene stenograme procesa proti morilcem nadvojvode Ferdinanda. Knjiga je važen dokument, brez katerega si ne moremo ustvariti sodbe o dogodku, ki jo bil povod in prolog svetovne vojne. Avtor je črpal iz ta-jnih dokumentov avstrijskega dvornega arhiva in drugih sličnih publikacij. V uvodu pravi avtor, da je naslDv dela »Zgodovinska drama<. kor je bila smrt prestolonaslednika Ferdinanda mnogo globljega pomena in ne samo epizoda, kakor se jo navadno 'Označevala. Proces proti atentatorjem In krivcem razgrinja jasno in tragično sliko v odnošajih med Slovani in Nemci v Avstro-Ogreki tik pred svetovno vojno. Atentat v Sarajevu morama presojali ■ treh vidikov, in sicer zgolj kot >dogodek<, kot vzrok svetovne vojne in kot izbruh re-voiuoijonarnega nacijonalizma Bošnjakov. Moraše t opisuje nato atentat s teh treh vidikov. Kot »dogodek< ni atentat v Sara-jčwn nič drugega kakor kak drug »dogo-dak<, kakršne registrirajo časopisi vsak Saš. Dne 25. in 27- junija 1914 so bili manevri avstrijske vojske Manevre naj bi zaključil slavnosten prihod avstrijskega prestolonaslednika v Sarajevo. Bilo je 28. junija, na Vidov dan. OkoH 10.30 ure se je pomikal slavnostni •prevod po glavni sarajevski ulici proti magistratu. V avtomobilu z črn o-rumeno zastavico so sedeli prestolonaslednik Ferdinand, njegova soproga Zofija Hohenberg in vojaški guverner Bosne in Hercegovine felduiarša; Potiorek. Med vožnjo nastane nenadoma detonacija. Nekdo je vrgel na avtomobil bombo, ki se je pa odbila ob karoseriji in eksplodirala na tleh Ranjen je bil častnik iz spremstva Merizzi in nekaij rado-vedneaov. Atentator se je vrgel v reko, pa «o ga rešili in odpeljali tat stražnico. To je bil Nedeljko Čabrinovič Sprevod se je kljub temu nadaljeval Na magistratu so Ferdinandu čestitaM, po ceremoniji je pa Ferdinand zapovedal, naj ga odpeljejo v bolnico, da obišče ranjenega častnika. Med potjo počita dva revolverska strela na vogalu Frane Jožef o ve ceste in keja v oddaljenosti kakih pet korakov od avtomobila nadvojvode Ferdinanda, Potiorek, ki je sedel prestolonasledniku in soprogi nasproti. Se dvign© s sedeža, misleč, da so krogle zgrešile. Da Šoferju novo povelje, ko se pa obrne, vidi, kako curtja tenek curek krvi po zlatom ovratniku nadvojvode in da Je nadvojvodrnja Zofija nagnila glavo in je ni več dvignila. Ura je kazala 11.15. Ranjenca so odpeljali takoj v hišo guvernerja Potio-reka, kjer sta kmalu nato izdihnila. Morilec je bil Gavrilo Princip To je sarajevski atentat kot »dogodekc. Nato avtor izčrpno popisuje atentat kot vzrok svetovne vojn«* Pojasnjuje vse vire, ki nočejo dokazati, da je sarajv&ki atentat delo prostozidarjev, končno prikaže atentat kot delo revolucionarnih aaeljonalistov v Bosni ter >piše na splošno proces in zagovornike in politično situacijo v Bosni in Hercegovini prod svetovno vojno. Tem 35 stranem uvoda slede zasliševanja v procesa proti atentatorjem in krivcem, ki so točni franoieki prevodi scenografskih zapiskov. Prvo zasliševanje se je vršilo dne 12. oktobra 1914. Ugotovljena je bila najprej identiteta obtožencev. Prvi je bil zaslišan Nedeljko Čabrinovič, drugi Gavrilo Princip, za njima pa po vrsti Trifko Grabež, Vaso Čtabrilovic, Cvi jetko Popovic, Danilo Hit, Lazar Djukić, Ivo Kranjeerić, Veljko Cubrilovie, Miško Jovanovic, Nedjo Kerović, Jakov Hilovie, Mitar Kerović. Ovijan Stepanovie, Branko Zagorac in Marko Perin. Princlpove izpovedne Objavljamo najzanimivejši del zasliševanja Gavrila Principa, ka je bil kot drugi na vrsti že prvi dan zasliševanja. Preusednik. — (Cabrinovieu, ko ga je zaslišal kot prvega.) Sedite v drugo klop. Privedite Gavrila Principa. (Ga privede.) Ali priznate, da ste krivi? Obtoženec. — Nisem zločinec kajti ubil sem zlega človeka. Hotel sem storiti dobro. P. — In nadvojvod i njo? O. — Nisem je hotel usmrtiti; ubil sem jo nehote. P. — Torej ne priznate, da ste krivi? O. — Ne. P. _ Pripovedujte podrobno in od začetka, kako 6e je v vas porodila misel usmrtiti prestolonaslednika. Predvsem, kaj ste študirali? O. — Po treh letih na trgovski Soli sem položil sprejemni izpit za četrti razred gimnazije. Nato sem študiral tu In nekaj časa v Tuodi. P. _ Katerega leta? O. — Pred Štirimi leti. P. — Ste padli? O. — Net v Tuzli sem poltKl izpit za prestop s trgovske šole na gimnazijo. Iz Tuzle sem odšel sem (V Sarajevo!) P. — Koliko let ste bm na tukaj 5n Ji gimnaziji? 0. — Tu sem obiskoval peti razred dva meseca, potem sem zbolel in sem študiral doma dva meseca. Ker nisem hotel polaga, ti tukaj izpita, 6em od§el v Beograd. P. — Zakaj? O. — To je moja osebna zadeva. P. — Ste imeli sredstva? 0. — Tu ne. Nisem se mogel več preživljati. Živel sem na dolg in zato sem odšel v Beograd, kjer sem nadaljeval Studijo kot svoboden dijak in dovršil peti, šesti in sedmi razred. Letošnjo zimo sera hotel napraviti iapit za osmi razred, pa sem se odloČil izvršiti atentat ter sem se vrnil v Sarajevo, kjer sem ga tudi izvršil. Vprašajte me samo, kar hooete. P. — Pripovedujte o svojem življenju, kaj 6te počenjali, kakšne ideje ste imeli, itd. Katerega leta ste odšli v Beograd? O. — Meseca maja 1912. P. — Ste takoj napravili izpit? 0. — To leto nisem delal nobenega izpita. P. — Ste se pridružili komitom tega leta? 0. — Pridružil sem se jim med tursko vojno. P. — Kateremu oddelku? O. _ »Narodni Odbrani.« P. — Pri kom ste se zglasili? — 0. Bil je neki tajnik, imena se več ne spominjam, ki nas je vpisal P. — Ta vas je sprejel? O. — Sprejel me je pokojni major Milan Vasic. Nato sem odšel v Protkuplje blizu fronte in tu sem se vadil nekaj časa z orožjem. Ko so odbiralj za fronto sposobne, sera zbolel, zato eo me izločili. p. — Nato 6te se vrnili v Beograd. Od česa ste živeli? O. — OČe in brat sta mi pošiljala denar. P. — Ali je vaš oče vedel, da ste šli h komitom? 0. — Komita sem bil samo malo časa. P. — Iz Beograda ste odšli v Hadjice; doklej ste ostali tam? O. «— Do marca lanskega leta. P. — Ali ste tam študirali? 0. — Seboj sem vse! knjige in se pripravil za izpit za peti in šesti razred. P. — Ali j© mogoče napraviti dva izpita naenkrat? O. — Lahko tri ali štiri. P. — Od tu ste odšli, ko 6te bili v petem razredu. Zakaj ste zapustili sarajevsko gimnazijo? O. — Bil sem bolan mesec dni. P. — Ali ste imeli kak konflikt s profesorji? O. Ne. p. — Odšli ste v Srbijo, v Beograd; za kateri razred ste napravili izpit? 0. — Za peti in šesti, nakar sem ostal v Beogradu tri mesece in ob koncu leta položil izpit za sedmi razred. Oktobra sem prišel v Hadjice, kjer sem ostal do februarja zadnje zime. Pripravljal eem se za osmi razred. P. — Kaj ste čitaH razen šolskih knjig? Ali ste se pečali s politiko in novinarstvom? O. — Ne. P. — Vade prepričanje? O. — Sem |ugoK(oveu«kj naeijonalist, stremim po ledinjenjn vseh Ju gos love nor v kakršnikoli politični obliki in po njih osvoboditi ispod Avstrije. P. — To je bil vaš ideal? Kako ste si predstavljali njegovo ureenreenje? O. — S terorjem. P. — Kaj se to pravi? 0. — To se pravi, sploSno z umorom glavnih osebnosti, z odstranitvijo onih, ki ovirajo in delajo zlo, onih, ki 60 na poti ideji zedinjenja. P. — Bili ste torej prepričani, da se morajo vaša stremljenja uresničiti? O. — Glavno, kar nas je gnalo, je še bilo maščevanje za vse trpljenje, ki ga je Avstrija prizadejala ljudstvu. P. — Maja ste bili torej zopet v Beogradu. Pripravljali ste se za izpit za osmi razred. Katere kavarne ste posečali? O. — Kavarne >2i revni Vijenacc, »Ameriko* in »GledalfSko kavamoc. P. — So se tu shajali še drugi dijaki? O. — Da. Bošnjaki. P. — Kakšnega prepričanja so bili? 0. — Večinoma so bili nacijonabsti. P. — Bili so torej istega prepričanja kakor vi? O. — Ne vsi. Ni treba, da bi vsi smatrali primeren en način za uresničenje svojih idej in 6e posluževali istih sredstev. P. — Kako se je sodilo o Avstriji v vasem shajališču? C. — Sodilo se je, da je Avstrija slo za naše ljudstvo, kar se ne da utajiti, in da mora izginiti. P. — Katero mnenje je prevladovalo o Srb! j*? Ali se je mislilo, da se bo Bosna združila s Srbijo? O. — Mislilo se je, da se morajo rdru-širi vsi Jngosloveni. Razume se, da pripada Srbiji kot svobodnemu delu jugoslovenske. ga naroda moralna naloga pomagati k tej idruiitvi in vloga, ki jo je igral Piemont v Italiji. P. — Povejte mi, kdaj ste prvič zvedeli, da pride prestolonaslednik v Sarajevo? 0. — Ko sem prišel v Beograd, meseca marca, sem zvedel za to iz novin, mislim, da so bile nemške novine. P. — Ali ste tedaj sklenili izvršiti atentat? O. — Da. P. — Je bilo to pred sestankom, ki 6t« ga imeli s Ča brin ovičem 0. — Da. to je bilo pred tem. P. Koliko časa pred tem? O. — Nekaj dni. Pozneje sem govoril a nJim, ko sem se prepričal, da sva istih misli. Vprašal sem ga, kako m*s1f o načrtu za atentat, on pa mi je pokazal časopisni izrezek. P. — Kaj je bila vsebina izrezka? O. — Potrdilo vesti, da pride prestolonaslednik v Bosno, nakar sva se definitivno domenila, da izvršiva atentat. P. _ Toda za izvršitev atentata je treba sredstev. O. — Premišljevala sva, kako bi jih dobila. V najhujšem slučaju bi dobila denar vsaj za samokres. P. — Na koga ste se obrnih"? 0. — Imela sva v mislih »Narodno odbrano«, toda vedela 6va, da tu ne bova nič dobila, ker sva bih neznana. P. — Na koga ste se obrnili za orožje? O. — Tskal sem nekoga ki bi me predstavil Ciganoviću. Poznal sem ga že prej, toda nisem bil z njim tako intimen, da bi mu zaupal namero o atentatu. Bukovac me jp predstavil in Ciganovieu sem takoj razložil svoje namen« ter pripomnil, da mi manjkajo samo sredstva. Prosil sem ga tudi, naj nam da bombe, ker sem vedel, da jih ima. Kar ee tiče samokresov, si jih bom") že znali preskrbeti. Molčal je, potem je pa rekel: »Bomo videli.< P. — Ste mu zaupali svoje namene? 0. — Da. Pritrdil jim je. P. — Kdo je Ml ta Ciganovi«? O. — Železniški uradnik. P. — Kako to. da železniški uradnik takoj pristane na atentat? O. — Bfl ie dezerter kz Bosne, zahajal le v isto kavarno in Je Srb. P. — MJUsfae. da zadogča da Je nekdo Srb. da ie obenem takoj tudi sovražntfk Avstrije? — O. Po m o ^em prepričan m mora vsak Srb, Hrvat in Slovenec sovražit? Avstrijo. P. — Tafco, da vam oreskribi "takoj orožiie? Kako ste inoe&i Gganovffča tako tiStro mMuftU za atentat. O. — O atentatu mu rrfsem nilcoft prftpo-vedovaJ. amnafk o pofozaiki Htid«atva m o razmeralh v Bos**? vn voihce v Avstrffi. Z rofrrn msem fafll tako tirfhneu. da bU mu (povedal, da bom tevrsfl atentat. V večuiuam sledečem za^-SevanAn Je Gavrilo Princsp natančno porisal kako ie dobri od Qgajnov*ća bombe, kako te ocrše! n Beograda na V>»elbobod An se rraipoffl v Šabac, kako je preflooračn' meso in kontno skrfrva*x>£ se pred orožnik* priSei s prCate-Ift v Sarajevo. P. — Kaj se !e zigodSo v Sarajevu? Pri kom ste stanovala? O. — Iz Sarajeva sem od5e! v ttodjrce, kjer secn ostal en dan prt br*tu. Potem som se vrnrl v Sarajevo in prebi večer v tOašađksH. Spal sem prt Hicu, s (katerim sva se pogovarjala o atentatu. P. — Vas je obvestfl, da rSČe pomagače? O. — Da, kajti Tekel sem mu, nafl mi nafcde zanesfl^pve tjudS. na kaT mil le odsjo-vori!: >Dobro«. Ker sem mu zaupal, sem se zanašaj nanj. P. — Kakšno je Bičeve poftHčno prepričanje? O. — Ou je nacionalist, fcatoor Jaz, to se prava Jugoslovan. P. — 1'ma torea *ste fdefie kakor vf? O. — Da. prepričan je, da se morajo vsj Jttsosftoverti zdrurSfoL P. — V Avstriji? O. — Bog nas obvaruj! (Smeh v dvorani) Nisem bfl za d&nasttje. Tako daleč ntiismo rrrisH9f> rrnsHli smo samo na zedm?e~ nje, ostalo že pride. P. Ste se posvetovali zarada bomb v Ttrzfc? O. —- Oovorft smo o te/m m skUertffi, da pojde eden po brtnube v TuzSo. Ker som lav že bfl tam nekalkrat, smo se domen i% da poide on. Pojasnili sem mu, kje najde Jovan ovlca in kai naj mu reče. Cea nekaj dim" je odpotoval. P. — Ste ftmefi kaka dogrjvorria znamenja? O. — Da, škatlfico atearet >StefaTđfa«. P. — Tlic" tri poznaj Jovanovića? O. — Ne, ko se le vrrržl v Sarajevo, mi ni povedal s kom je govoril. Stanoval sem pri nJem do atentata, o katerem smo se kar naprej posjovarjali. Zadnje dni me le hotel oregovorTti. da W opustfl atentat, toda iaz sem vztraial. Ko je videl, da nič ne opravi, je nehal. P. — Kdo je razdelil orožje? O. — On (Wč) laz nisem mogel, ker nssem poznal pomočrHkov. P. — Kdafl ste pre^efi orožje? O. — Na dan atentata smo ga dobffi pri £B6u. P. — Kako se i e to z2X>di?o? O. — Svoje orožje secn prejel okoft 8. ure in odšel rz hflše na promenado. ItKč je tudU vzel orožje m ga teročf-l nekaterim, s katerimi Je imel sestanek. Drugirm ga j a oddaj en aH dva dni preje. P. — M je bil med *emri tudi neki rrai-sflfmran? O. — Je bil, toda o tem mi ni pravi! Hić. Na dan atentata sem začel iskati nekoga, ki ni bil sumljiv in našel sem sina državnega pravdnika Svare in nekega Spi-riča. foprdhalal sem se naaprvo s Sperićem, nato sva povabila še Svaro. Seta4d smo okoh' m kramljala o čisto brezporm^mbriin zadevah. Obhoditi smo najprvo park, kfer sem hotel ostati, ona dva sta pa silila na korzo, čemur sem se protivfll, kaita ostati sem moral na svoiem mesta. Zato sem se vrnil Dn se teprehanal ob bregu, na kraju, k? mi ie bfl odkazan. Avtomobil se le pri-bftAaf In sfšaJ sem epspfozrjo bombe. Videl sem. da jo le vrgel eden naSm, nisem pa vedel. kdo. Množica je zbežala in tudi laz sem pospeSH fcocolie. AvtnmnbS so se ostavUf. MfeM sem, do je vsema konec fn videl sem, kako so peOali Crtbrovtća. V glavo trd ie Skrila mftsel. da bi ustreft ntiega. potem pa še sebe. da bf vsa zadeva ne prišla na dan. Toda ta nacrt sem opustil, ko sem opazil, da avtomobili ciadaijtfjejo vož- njo. Nadvojvode v tem trenutku msem spoznat Dobro sem videl poleg nJega neko žeusrko. toda vozrli so zelo bJtro in njena prisotnost me m motrila. Napotili sem se proti Lattnskecmi mostu m zvedel, da se Je atentat ponesrečđ. Vprašal s eni se, kde naj so postavim. V »Bosanski pos"ti< m v >TagWat*u« sem Stal spored sprevoda. Ustavfl sem se* neki Pusara se riti je pribfcJžai in mi rekrf: »A*S ste videli to neumnost?« M(rfčal sem. Pcrtesnii! me je v stran, rrrisftJ sem. da me noče preiskati, ime! sem ga za sptjona. Eden njegovih sorodnikov je šndon, zato sem sklepal, da je tuds on. Ne vem če Je bfl poleg ali ne, ko Je prtvozil mimo avtomobH. Vzel sem samokres m sprožil na Femimanda dvakrat v oddaijenostn Št*rih afi pet3h korakov. P. — AS niste drogfrč merili na žensko? O. — Ne Opazil sem. da je bnTI še nekdo v avtomobilu in hotel sem ustreliti Po-taoreka. P. — Ali ste voden, da ste zadeli? O. — Ne, nisem vedel nifti kolikokrat sem ustreW. Dviovđ sem roko, da bi se usmrtil toda pofllcatK in officdrji so me po-graMfi m me pretepali, da bi se maščevali. Odvedli so me vsega krvavega na poficiSo, kjer so me zopet pretepri. P. — Pustimo to. Strel jate ste torej z namenom, da ubflete nJega in Potioreka? O. — Da, nameraval sem u str eliti tudS Pettereka. ker Je bil z rdim. NtoČ se ne ke-sam, ker sem prepričan, da sem iirafcS Šibo božjo rn storil dobro delo. Splošno ie narediš mnogjo hudega vsem. On je avtor tered-rrih odredb in veleridajnit^dti procesov CPtinoiip ie imel v rrtistib vHetedaim'žk' proces proti 23 Srbohrvatom v Zagrebu marca l. 1909). P. — VeleizdajnlSci proces vendar ni z^o. O. — Zaradi tega trpi ljudstvo. P. — V čem je to trplienje ljudstva? O. — V tem. da je popolnoma obubožano in se z n?wm ravna kakor z živmo. P. — Ali je prestokma^ednak spravil ljudstvo v bedo? O. — Tega vi ne razumete. Vfldel sem. kako na-Še ljudstvo vedno boli propada. Sem kmetski sin in vem. kaj se dogaja na setu. Zato sem se hotel maščevati m ne kesam se. P. — Katere so toriernme odredbe, o katerih ste govoriti? O. — Zadevajo predvsem Srbe. Vse to je vplivalo name. kakor tudi deistvo, da je bfl German rn sovražnik Slovanov. Nisem verjel da fe ženik kakor ?e to rekel poetično prokurator v svoH obtožnici, temveč sem bil nreprtCan, da bo ovtrral Slovane in jim škodi!. P. — V tem bt r?h ovfra.1? O. — Preprečil bi z nekaterimi reformami naše zednnjenje Pred«ednrk ie prelom zas1f?ševanje na prihodnji dan. Dne 13. oktobra se le zasih-ševanie nadalievaJo. Principu so predseoS nvk 5n drusi' hoteli naravnost tesKrtti prtzna-nie. da so iKlotjatoTJ atentata v Beogradu, kar le pa Prmcnp c stilha, a ob čefcrjli se booV> krom^frieva n.xesca scA-zHa in tako se zemlja namoči. Theodor Daubler v Ljubljani Snoči je predaval v dramskem gledališču kot gost našega Penkluba znani nemški pesnik in mislec, predsednik berlinskega Penkluba g. Theodor Daubler. Bi! je tudi v Zagrebu in Beogradu, kjer je predaval o isti temi, kakor pri nas: O Goetheju m antiki. Gosta je občinstvu predstavil intendant g. Oton Zupančič zek) zanimivo. Pripovedoval Je, kako se je pred dvema letoma seznanil z njim v Oslu. Tedaj je Zupančič zastopal na kongresu vseh Penklubov ljubljanski, zagrebški in beograjski Peoklub. Kot tujec je prišel v Oslo hi nekateri gospodje so sa prisrčno pozdravljali in mu čestitali kot predstavniku Jugosiovenov ter ga vprašali, kaj je novega tam v — Pragi. Da se je n»> Zupančič počutil nato dvakrat tujca, ko so ga pozdravili kot Jugo-slovena Iz Prage, je razumljivo. Tem večje je pa bilo njegovo veselje, ko se mu Je približal gospod z iakopičevsko brado In dobrodušnostjo In mu rekel, da pozna Ljubljano, da ve, koga predstavlja, da Je bil rojen v Trstu in je znal tudi slovenski, pa je seveda že pozabil, — to je bil Theodor Daubler. To prijetno srečanje s tujcem v tujini, ki pa ni bil prav za prav tujec, je predstavitelja opravičilo, da Je gosta v svojem in v imenu vseh svojih tovarišev še posebno toplo pozdravil v naši sredi. Theodor Daubler Je inipozantna pojava, z belo brado in lasmi, toda klub svoji visoki starosti še Izredno prožen in čil. Majhne oči mu Švigajo nemirno sem in tja, včasih se dobrodušno smeje, včasih vzplamti v zaoosu, v njegovih gibih, kretnjah in mimiki že spoznaš, da je človek z bogato in globoko du§o, pesnik in mislec hkrati Uvodoma je gost razložil, zakaj je izbral za svoje predavanje po Jugoslaviji ravno Goetheja in antiko. Goethe je pri nas dobro znan in on je bil prvi nem*, ki pesnik, ki se je zanimal za nase narodne pesmi in nekatere tudi prevedel v nemščino. Sledilo je predavanje o antiki in Goetheju. Daublerjeva izvajanja o antični kulturi pričajo, kako globoko jo je zajel in to več ali manj iz estetrčnega in filozofskega stališča. Razložil je vso simboliko antičnih umetnin in vzroke propada antične kulture, ki je morala propasti, ko se je pojavilo višje poduhovljeno religiozno čustvovanje. Predavatelj ie s pesniškimi slikama in globokimi mislimi osvetlil vezi med antiko in Goethejem ter obratno. DSu-bler je učenjak in pesnik njegovo znarrje ie ogromno, potoval je mnogo, kar je videl, našel in spesnil o antiki in njeni renesansi v zapadni ku.turi nam je podal tako, da smo bolj slutili kakor razumeli zmisel in vsebino njegove koncepcije. Po svoji duhovnosti se nam je zdel inkarnacija sinteze zapadnoevropske In antične kulture. Drugi de! večera je gost izpolnil s čitanjem nekaterih pesmi iz svojih zbirk, katerih lirično občutje in miselno globočino smo mogli tudi le slutiti. Slišati ali čitati bi morali te bisere religiozno-lirične vsebine in Popolne oblike večkrat, da bi bili za nas dognam do njih zadnjih odtenkov. Bil je torej lep večer, na katerem se nam je odkrila, čeprav samo površno, orj-ginalinost m osebnost Theodora Daublerja. Občinstvo, ljubljanski intelektualci ter številni ljubljanski Nemci, se je predavatelju rahvalilo s prisrčnim anlav-nm. VELIKI I»rSTXI KORZO SLAVCEV A MASKERADA nedelja, z. marca Hotel Union, Ljubljana Stran 4 >S L O V E N S K I NARO D«, dne 22. februarja 1930. Ste v 44 Novo veselje Novo razvedrilo mmmmmmm smo pripravili naročnikom in čitateljem _____ HHHi s norim romanom HHHHi „VRATA IZDAJALCEV" ki začne izhajati v »Slovenskem Narodu« v sredo 26. t. m. Nas novi roman je delo slavnega angleškega romanopisca EDGAKA VVALLACEA, katerega romane povsod najraje Stajo. Dnevne vesti — Diplomski izpiti na iflozotski fakulteti. Na filozofski fakuJtetj ljubljanske univerze so naredili v februarskem terminu 1930. diplomske izpite ri-Ie kandadatje in kandidatke: Adlešlč Miroslav (fizika in fizikalna kemija), Eržen Leon (nemščraa in primerjalna književnost), Gorše Friderik (slovenska književnost to primerjalna književnost), J mrkov ić Liubomir (filozofija to pedagogika). Maly V%tor (italijanščina rn primerjalna romanska gramatika). Medica Drva (francoščina in primerjalna književnost), Pefcković Mifivog (srbsko-arvatska književnost in srbskobrvatski iezik). Rudolf Branko (zoologija in botanika). Scliaup Emilija (nemščina in primerjalna književnost), Skaberne Bogomir (nemščina in primerjalna književnost). Stepišnik Drago (ceografija in obča zgodovina). Sterniša Vladimir (teoretična in uporabna matematika), Stirn Anica (francoščina in Primerjalna književnost), Stancer Franc (teoretična in uporabna matematika). &ter Josip (slovenska knorževnost in slovenski jezik) ter Vedral Ljudmila (filozofija in nedago-gika). — Pogodbeni postani in oiib zahteve. Po uradmi statistiki je v naši državi 931 pogodbenili post. Land je bilo nad 300 dr-žavrriti pošt pretvonercfti v pogodbene in sicer iz finančnih ozirov. Jasno je, da so poštarji zaradi razdržavljeniii pošt precej iagubili V gmotnem oziru. Zato so sc pogodbeni poštarS zeditrMi \7 svojih zalite vali. na kar je odšla njihova deputacilia v Beograd., da osebno intervenira v zadevali po-gođbenili poštarjev. Za ljubljansko oMastno organteaoi)k> je bil v deputaciji pogodbeni poštar Viktor BageJmaa iz Šmartna v Tubimju. Zastopnika pogodbenili poštarjev 90 minfetru Trifuinoviču razložito nevzdržno stanje pogodben »ii poštarjev. Zahtevan" so temeljito preosnovo pogodbenu! pošt ter nov pravilnik, ki naj bi ustrezaj dusbu sedanjega časa. Za vz©led so predložili pravilnik o pogodbenih poštarjih čehoslovaSke. Dokler se ntih želji ne ustreže, so zaenkrat v posebni resoluciji, kd so io izroči'H ministru, zahtevali: lj da se jim zviSajo plače za 50 odstotkov; 2.) da se jim pri/zna jo družinske do-Id ade za ženo in otroke; 3.) da se ustanovi zanje pokoanpIrtski sklad in 4.) da se jim prizna poJovfSna vožmja na državnih že-leanicah wi parobrodih. — Julij- Betetto, naš odlični basist, je gostoval v sredo 10. t. m. v M .makovem in sicer v velikem Nar. gledališču (operi) ki ima prostora za nad 2200 oseb. Nastopil je v <Židinj i» v težki in lepi partiji kardinala. Uspeh je imel pri publiki kot pri umet. vodstvu gledališča zelo velik. Po prvem «ie-janju je dobil v podpis po{jxibo za bodočo **voiio — za prvo basovsko stroko — ter je tudi podpisal. V jeseni torej odhaja ta naš vzor pevce in zapusti za sebo; teSko nadomesti ji vo vrzel. — Francosko odlikovanje našega stro-jevodje. Tc dni je bi izročen red Častne lecije strojevodji Slavku Gjuraku. zaposlenemu pri zagrebški direkciji državnih železnic. Gtjurak je bU dobrovoljce na solunski fronti, kjer je res?! življenje nekemu francoskemu majorju in ujel sam pet bolgarskih vojakov. — Taks sta oproščeni Kmetijska družba v Ljubljani in Hiralnica Sv. Jožefa v — Postaranje i pošiljkami, na katerih »• nalepljene še rabljene, iz več delov ee-stavljene, ponarejene ali sumljive znamke. Oblastna postna uprava razglasa: Po novem kaaenskein zakoniku je za presojo dejanja, ki ga kdo zagreši s tem. da nalepi na po-stne pošiljke že rabljene, iz več debv sestavljene, ponarejene ali sumljive znamke, določeno todieče. Zato oblastna po^ua uprava ne bo odslej izberjevala glob za do-hodaretvene prestopke te vrste, ampak bo izročala take zadeve pristojnemu »sodišču. — Ljubljanska Glasbena Matica v Mariboru. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske koncertira v Mariboru v soboto, dne 8. marca na izvabilo Ljudske univer-z>b v Mariboru. Koncert se vrši ob 20. uri zvečer v veliki un ionski dvorani. Nastopi Matični zbor z istim programom in številom zbora kakor je bil koncom minulega leta v Franciji. — Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Novo mesto se bo vršila potoni RCftaogc 13. marca pni dir. državnih zelezaiic v Ljubljani. Ratapis je na vpo-sded v pisarni Zbornice za TOI v Ujutorja-ro, natančnejša pojasnila in podrobni postoji pa pn' na veder* direkciji. — Sostro. Skoraj sram na« je, ker se nimamo lepe moderne električne razsvetljave« dasi srno tako blizu slovenske prestolnice. Edino izjemo dela Stopanja vas, vso druge vasj, kakor: Hruška Dobrunje, Bizovik, Zadvor, Sostro in dr. rabijo smrdljive petrolejke kakor zadnja hribovska selišca. No, zdaj smo se vendar zganili, vse se je začelo zanimati za napeljavo električnega toka v omenjeni vasi. Vse tako kaže, da ee bomo Že letos postavali z etektrično razsvetljavo. Z Ljubljano imamo dnevno 14 avtobusnih zvez. Vožnja z avtobusi nam je prišla v meso in kri. Presneto bi jo pogrešali, če bi je no bilo več. Odkar so bile uvedene avtobusne zveze, se je zelo pospešilo stavbno gibanje. Lani je zraslo nekaj bis ob cesti, a tudi letos se bo tu pa tam gradila večja ali manjša moderna hiša. Ceno stavbiseu so dvignili avtobusi. Lani smo staro šolsko poslopje preuredili v Občinska ubožnico. To je vse hvale vredna socialaa ustanova. V zavodu so večjidel stari siromaki iz našt, občine, a tudi iz drugih občin jih je nekiii. Umestno In pravično bi bilo, da bi vsaka občina imela svojo občinsko ubožnico, kjer bi stari, revni in za dela nesposobni občani preživeli zadnje dni svojega življenja v mirnem zavetju. — Družna sv. CirHa in Metoda prosi svoje podružnice, da takoj po občnem zboru prično pobirati članarino, zbirke iz nabiralnikov in druge prispevke. — Verne. Vremenska napoved prvi, da bo deloma oblačno in b^remeniljšvo vreme. Včeraj je bilo jrsno samo v Beogradu, drugod pa deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11, v Zagrebu 5. v Skoplju 4, v Mariboru in Beogradu 3, v Lj ubija ni 22. v Sarajevu 2 stopinS. Davi je kazal barometer v Uubljani 768.5 mm, temperatura ie znašala — 1.4 C. — Veiik požar t Nori Gradiški. V četrtek zvečer je začelo goreti skladišče lc^a tvrdke Gutman it Beii^ča. Ogenj se je kljub dežju naglo razširil in hipoma je bilo skladišče v plamenih Xa kraj požara so takoj prihiteli gasilci iz Nove, Gradiške ter bližnje okolice, na pomoč pa je prisW tudi oddelek vojaštva. Gasilci so neumorno gasili vso noč in preprečiti, da se ogenj ni razširil na bližnja Lerchnerjevo gostilno. Zgorelo je okoli 1200 kubi kov drv v vrednosti pol milijona Din. Og*nj je bil naj-bri podtaknjen. Goreti je namreč začelo sredi nakopičene zaloge. _ Po sedemnajstih letih se je JAril. Občinski 6vol v Novem Vrbasu je te dni prejel pismo bivštga vrbalkega brusača nožev Antona Horna, ki so ga pogrešali že 'jd leta 1013. Horn piše, da je tik pred svetovno volno došel iz Vrba« s tr* buhom za kruhom. Ko je izbruhnila vojna je b'l v Rusiji, kjer so ga koi madžarskega državljana aretirali in odpeljali v Sibirijo. Tu je ostal do bjljševiške revolucije, nato pa je odšel v Moskvo. Rad bi se vrnil v domovino, pa nima denarja Zato [»rosi občinski svet, naj mu pošlje nekaj denarja in domovinski list. Občinski svet je oklenil ugoditi nj-g3vi prošnji, obenem je pa obvestil njegtive svojce, ki so bili že davno prepričani, da ie Horu umrl. — Od poroke v smrt. Grozna nesreča se je pripetila te dni v selu Mašrić pri Banja-luki. V četrtek se je poročil mlad seljak Pera Braaković. Svatba je bila pri njegovem stricu, po &vatbi sta pa odšla zakoona domov, kjer so ju našli drugo jutro mrtva. Pozabila sta pogasiti ogenj v peči in sta v dimu zadušila. — Invalid ubil pastorka. V selu Kra-Ijevci se je te dni odigrala kivava tragedija. VaSki pismonoša invalid Jovan Stuba-sić" je med prepirom ubil svojega pastorka, s katerim se že derj časa ni razumeL Invalida so aretirali. AL JOLSON GOVOrtl • POJE-*E tMEJE • rW PLAKA V MAlVEČIfM SVETOVNEM VOCNEM VfcLEPlLn " (Mor/ j Premjera, v naj kraj sem času .ELITNEM KINU MATICE — Ljubiteljem petja! Slavnostna števil- J ka revije »Zbori« povodom 25-letnice pevskega društva Ljubljanski Zvon izide začetkom meseca marca z bogato glasbeno in književno vsebino ter s števihdmi slikami. Od 2. številke dalje bodo »Zbori« v posebni prilogi prinašali tudi solospeve s klavirjem, kar bodo naši solisti m so lis tiri je gotovo z veseljem pozdravili Razširjenje obsega lista pa bo omogočeno le, ako bo imel večje število naročnikov kot do-sedaj. Vabimo torej na narodno vse n^š« pevce in pevke! Naročnina za »Zbore« je za leto 1930 le 50 Din. Naročite list po dopisnici na upravo »Zborove, pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani Lanski naročniki pa nai naročnino čimprej nakažejo po zadnjemu zvezku lanskega letnika priloženi položnici. U. Z. Pevci in pevke I Podprite svoj list s številnimi naročbarni! — Mirko Krageli: Ecce bomo! Ljubljana 1930. Mirko Kragelj ni novinec. Že pred leti je izdal zbirko pesmi: »Kresnice in snežinke.« — »Ecce homo!« kaže po stilu in po vsebini velik napredek. Verzi teko gladko, neprisiljeno, rime so z malo Izjemo čiste m doneče, kar je pri današnjih modernih pesnikih redkost Vsebinsko deli pesnik zbirko na pet delov: Sestra Gabrijela, Akordi v duru, Akordi v molu, Arpeggio in Meditacije. Vse so izliv pristnega čuvstvovanja, zdaj sanjavomehke, zdaj živorazigrane ,zdaj zopet s trpko ironijo prepojene. Oprema knjižice je jako lična in moderna. Zbirka je izšla v samozaložbi m se naroča pri pisatelju - uradniku železniške direkcije v Ljubljani. — Težka nesreča. Včeraj so pripeijaJfi v ljubljansko bolnico težko poškodovano Marico Gorenic, 1 letno hčerkico rudarja iz Št. Janža na Dolerciskem. NSjen brat je doma našel steklenico oota in ga je pre-irval. Nesreča je hotela, da ie pri prelivanju pohl otroka po obrazu. Dekletce bo naftrž oslepelo. — Nora obtežba babe An ujke. Kakor znano, je bila zloglasna banaska zastrup-ljevaBka baba Anujka nedavno obsojena na 15 let težke ječe in orjsodbo je potrdilo tudi vzklicn-o sodišče v Novem Sadu. le dni pa je bil odkrit nov zJočin babe Anuj-ke. Orožnika 60 aretirali vdovo JasoSa Pre-loviea, ki je osumljena, da je zastrupila svojega moža. Strup ji je baje dala baba Anujka. Vdova seveda zatrjuje, da gre za zlobno natolcevanje. Zato je državno pravd-niatvo odredilo, da ee truplo pokojnega Pre-lovića izkoplje in da se drobovje posije kt-miČnemu institutu v Beograd v svrho analize. — Božjastno dekle padlo t potok in uto-uilo. V selu Ranko vic je te dni božjastno dekle Radojiea Vi đakovi ć padlo v narasU potok Gra?anieo. Ker ni znala plavati, je utonila. Njeno truplo po potegnili iz vide. — l>raco plačana pohotno**. V Senti se je nedavno neko 181etno dekle seznanilo z bogatim in priletnim posestnikom, ki jle znan kot velik Don Juan. Nekega dne je podjetni mož dekleta posilil, povrh pa se okužil. Dekle je odšlo k zdravniku, ki ji je dal spričevalo, da je venerično okužena, na kar je odšla njena mati k staremu Dan Juan u in zahtevala 250.000 Din odškodnine. Ker ni hotel plačati, ga je ovadila polie:jL Te dni se bo vršila razprava pred suboti-škim sodiščem. _ Velik požar ▼ Beli erkvi. Na žagi posestnika in lesnega trgovca Georgijevića v Beli crkvi je te dni izbruhnil požar, ki ee je razširil na skladišče lesa. Gašenje je aelo otežkocal hud veter, pa tudi pomanjkanje vxle je bilo občutno. Gasilci *o ee morali omejiti samo na lokaliziranje požara. Žaga z vsemi stroji in skladišče z veliko zalogo lesa je pogorelo. Skoda znaša dva milijona Din- Iz Ljubljane _lj Ini. Endlicher umrl. Umrl je davi ob S. v visoki starosti mg. Endlicher, ki je bil navduSen Sokol ter tudi prvi starosta Sokola II. Sodeloval je tudi pri Šentjakobskem naprednem gospodarskem društvu aktivno ter je bil nekaj Časa tudi njegov predsednik. Bil je splošno spoštovan kot plemenit značaj. Sokole in Člane šentjakobskega naprednega gospodarskega društva pozivamo, naj se njegovega pogreba udeleže v polnem številu. Bodi mu ohranjen časten spomin! Njegovi rodbini iskreno sožalje! —lj Naše ceste in hodniki. Zdaj so ljubljanske ceste dobre, Mato in broeiga na njih ie zmrznila. Ko nastopi južno vreme, bo pa slabo za pešoe. Vse prometne ceste, po katerih drve avtobusi, bi se morale vsaj v mestu tiakiovatL, da bi ne stara na njih v deževrab dneh blatna jezera, a da bi se ob strnem vremenu ne dvigfnđ ž niih oblakS prahu. Spričo bflatnJh cest je Se vse premalo prehodov. Kamenfvti hodrtfk na Krekovem trgn, na Oo^posvetsfld sn na Emonskl cesti so v zelo slabem stanju. Apnlk ie tako obrabil en, da stoje v dežju po nJem luže. V zadnjem času so popravili porfimi tiodrnlk rta Domdbranciki ter naravni hodnik na ZaioSki cesti. —(j Adaptacije. Na Gosposverski cesti se preurejalo rjeTrtBčna lokata v trinadstropni hriši štev. 10. V teh prostorih bo trgovina z raznimi predmeti, ki spadajo v elektro-telnrično stroko. Hiša ie last Jugoslovanske kmSagrne. Na vogalu Blerveisove in Erjavčeve ceste se prezndava visokopri-Hicaio stanovanje dvonadstropne Rusov e hiše štev. 15 v trgovske lokale. V dvonadstropni hiši štev. 19 na Kongresnem trgu se preurejajo in obnavljajo prit&Čni lokali, ktier je bila doslej špecerijska trgovina. Hisa je last uršulmskega samostana. —lj Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani. §irS odbor, ki je bčfl izvoljen na občnieoi zUmi dne 13. trn. je imel dne \2. t. m. I .redno sejo, na kateri se je konsti-tuira'l sledeče: Predsednik; dr. Fettich Oton, odvetnik; I. podpredsednica: Semec Ela. soproga bana; II. podpredsednik: Skalar Josip, viš. rac. svetnik; tainik: Malna-rdč Ivan. učitelj v p.; blagajn8k: Mtaiuft Rajko. inspektor md-n. fin. v p.; skladiščnik: Hočevar Maks. ravnatelj L deš. mešč. šole. Razen teh so biti izvoljeni v c-žu upravni odbor: dr. Božič Mirko, ravnatelj Kranjske hranilnice; Bretl — Naigflasova Jelka, trgovka; Drmelj Mšrko. stroko-vrr: uartelj: Grassetliiev a Marjanca. soproga viš. drž. pravdnilka; Gregorka Miroslav, žeJeOTiiSki uradiuac; Krcftova M?nka. soproga bunčnega ra\*natelja; Lebarjeva AAda, soproga viš. pošt. uradmnka; Lfkozar-jeva Jožrca, učateljica: dr. Mas Franta, mestna zdravnik; Pire Franc, preddelnvec: Palovec Ferdo, dentist: ing. Rueh Franc, stavbni oadsvečrtfc; Vrtovec Vekoslav, predsednic Pok. zavodi; Vlirant Stanko. ida\mi uredrtrk: Volč Svteian, inedrđe; Wr> ster Josip, prc^. nspektor; Zrjavova Ida, sopru«ga p^'kovnita. Za izvršitev prosra-ma so frAi ustanovljeni A odseki in sicer: 1. Odsek za saimarrtanbke tečaje: pred-sedntik dr Mas Franta. 2. Odsek za feri-jaiine ko^orrje: preds. chr. Fetbch Oton. 3. Odsek za propaigando: predsednik We-ster Josip. 4. Odsek za pT*red*tve: predsednica Krekova Martka. Informacije v zadevah Rdečega križa se dobe v pisarni predsednika dr. Fettioha Otona. Dalmatinova 7. Cekovrc račun ima št, 11.104. —lj Umrli se r LJubljani od 15. do 22. t. m. Franc Vidmar, mestni delavec, 53 let, Ižanska c. 54; Ana Regali, posestnica, 89 let, Kralja Petra trg 3; Josip Blanč, rva-nicnik fin. kontrole v p. 67 k-1. Šmartno pri Litiji; Ivana PiSkur, tobačna delavka v p-, do let, Zaloška c. 11; Ana Vxrrine, znsobni-ca, 61 let, Hradeckega vas 42: Josip Kor-din. kovinski t>tnujrar. 42 let, Masarvkova c. 58; Marija Snoj, zn<*ebnica, 86 let. Gasilska c. 3: Josip Jerič, odvetnik, 49 let. Zaloška <•. 11; Peter Kozina, veleindustrijalec, 53 let. Breg 120. V bolnici: Marija Mavsar, hči delavca, 22 let, ITkova 130; Robert Ciglar, nadučitelj v p., 66 let, Prisojna uL 1; Anton Gundrum, črk>etavec, 41 let, Vošnjakova nI. 30; Milena Privšek. 20 let, Staničeva uL 3; Alojzija Bagateli, \-dova žel. Inšpektorja, 66 let, Moste. Vodnikova e. 15; Terezija Ranhekar, učiteljica, 44 let Novo mesto. 'Ples tfadrans/ce St™** i v narodnih rt o i ah —lj Opozarjamo na cerkveni koncert katerega priredi žeJeamčarsko glasbeno društvo »Sloga« pTrnodnji ponedeljek, to je due 24. tm. ob 20. uri v frančiškanski cerkvi.. Cerkveni koncerti, čeprav ravno ne pogosti, so pni naši cerkveni publiki izredno priljubljeni. Resne, koncertne točke rrmoBO veliČastnejše vplivoo na posJušalca v cerkvi kakor pa v koncertni dvorani. Na tem cerkvi nem konce rtu sodeluje močan mešani zbor društva *Sk>ge<, dalče orkester, ki je sestavljen rz članov orkestralnega društva, opernoga in društvenega orkestra, pri orglah sodeluje g. Neffat, kot solisti pa nastopajo ga. Ribičeva ter gg. Marcel i>n Fiernelč Koncert vodi dirigent Skrgt g. Meri Svetel. Občinstvo prosimo, da si vstopnice za ta koncert kupi le v predprodaji. da ne bo pred vhodom v cerkev neprijetnega navala. Predprodaja se vrši v Maflični knjitgami. —lj 25-letnica pevskega društva Ljubljanski Zvon. Dne 23. marca t 1. d op. ob pol II. v Lmionu mladinski koncert, dne 24. marca t L zvečer ob 8. Is to tam slavnostni koncert z sporedom novih, še neiz-vajanih skladb za ženski, moški in mešani zbor a capella in s spremilevanjem. S skladbami so zastopani sledeči skladatelji: Adamič. Dev. dr. Dolinar, Jobst. dr. Ki-movec, Laiovic, Mlrk, Osterc Pavčič, Premrl, Prelovec, Sattner in dr. Scmvab. Vstopmce za drugi koncert bodo naprodaj od 1. marca dalje v Matični knjigarni —lj »Ljubljanski Soko!« naznanja svojemu Članstvu rpetužno vost, da )e preminul njega dolgoletni Član brat Peter Kosina, industrijalec v Ljubljani. Odposlanstvo društvenega odbora ga spremi na poslednja p3ti, ostalo članstvo pa naj se t«rnu poslanstvu pridruži v Sm večjem številu. Kroj civilni z znakom. Zbirališče v nedeljo ob pol 5. na Bregru št. 20 Zdravo! Odbor. Največja predpustna prireditev bo letos 1. marca na Taboru pod devizo: Postni sef m" —I) Prvi simfonični koncert letošnje sezone bo v ponedeljek. 10. marca ob desetletnici obstoja orkestralnega dru&tva Glasbene Matnce. Na programu so Cesar Franckova shmfaniia v d-mofti, Skertfančev prerudii m sefterzo ter Lisztov klavtrsto koncert kfi ga izvaja pianist Noč s sprem-Ijevarrjem orkestra. Dtrtgemt L. M. Šker-jsTtc. —lj Prodala lesa. ttrekoiila sum v LJubljani odda potom pismenih ponudb večjo irmožino bukovega lesa. Ponudbe je vložiti do 8. marca t L Poboji so na vpogled v pisarni Zbonreice za TOI v L)ubWarri, —lj Zronor maškeradni Te?er se vrši v soboto 1. marca v lepi in idilični restavraciji hotela »B^llovne«. Prijattlfi društva, dobre kapljice In predvsem, neprisiljene zabave dobrodošli. —lj Otroška maškarada Atene bo jutri v nedeljo popoldne ob 17. url v Kaa-Tri. DobrodoSli vsi prijatelji mladine. Legi-trmaoisje se oddaoo fstotam dopoldne od 10. do pol 13. ure in popoldne eno uro pred prired:t\-!;o. 130-n —lj Smrtna kosa. V Trstu je umrl g. Ciril K r a v o s v najlepši moSki dobi 39 let. Pokornik izhaja iz znane tržaške narodne rodbine in je brat g. Vladimirja Kravosa, tajnika tukajšnje pravoslavne občin?. Za pokojnikom se bo služil v ponedeljek 24. L in. ob 10. uri dopoldne v tukajšnji pravoslavni kapeli parastos. h kateremu ^o vabljeni prijatelja in znanci te znane tržaške družine. — Ka Karlov5ki cesti št. 3 je umrl g. Ivan VertL, uslužben nad 40 let pri EVO-narni Samassa sedaj Strojue tovarne in livarne. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 16. uri k sv. Križu. Blag jima spomin! —lj V počastitev spomina pokojnega svojega podpredsednika g. dr. Josipa Jeriča je Mestna hranilnica ljubljanska namesto venca na krsto nakazala za mestne uboge Din J000.—. —0 TK Skala opozarja na predavanJe tov. dr. Turne, ki se vrši v torek dne 25, t. m. ob 20. uri v rna.li sorr^ dvorajri L i Danskega Sokola v Narodnem domu. Tema predavanja »Razmerje mtd sportom n ■!-rjorj'izmocn<. Vabijemi vs: športnik: • msta. Vstop pros* —lj »Pori«, fam šz afriške poŠOavC, Z3CD bo predvajala jutri ob 11. ur; do»p. v prostorai Etetnega kina VHrica d >Pori« kt prtkamie v krasnih naravn h si -katt 2»vatstvo afrrskega pragozda. Lev. gri, skHtt. btdene, sakati, na-ja-azi-čnejše vrste opice itd. so predočene v tem t na najpesLrejst način. Film popisuje pole i tega zivrjeaje črncev m njUi borbe z di^-jjrrm zveuui. —■ Opozanjamo, da sc Ni t-kn predvaja! rjgoti v nedetjo ob 11. mi dop. pni ena sami predstavi, vsied česir rr*i vsi bubitelji lep&i naravoslovnJi f 1-mov poselijo to predstavo. I\>učno rajta« go bo uvod<:wna govoril e. prof. Dolžan. —Ij Slavistični klub DSFF priredi v nedeljo 23. t m. ob 10. dopoldne v univerzitetni zbornici svoje 4. javno predavani OovoriD bo ob skeptičnih siikah g. Brali-Kreft >0 giedaH^k! umetnosti c. Ceneno obči&3tvo vabirno k temo zanrrnrvernu predavaTrsi. VWop prost. —IJ Maškerada Sokola H se bo vršila v nedcik) 2. marca zvečer v veliki dvorani Kazine ob rvoldc JazK-banda. Na sporedu velike atrakdle, —lj Na »videnj« ▼ aed«Qs sjntraj pn »TRSku na GriekB<. —lj Medaarsdie tekme v rokoborhi za premij« Din 10.000.—, v veliki dvorani hotela »Unionc Po voetetnem odmoru ae vrtijo pri nas od nedelje dne 23. februarja naprej vsak večer ob 8. veliko mednarodna tekme v rokoborhi. Prireditev stofi pod protektoratom in osebno kontrolo tajnika Mevfaiarodoe uvene rokoborcev. Cela vrsta TvettrmomAnih rokoborcev •© udeleži teh tekem tako, da imamo r^Čaflcuvati prvovrstnega Sporta. Proti vsem tem matadorom nastopi sloviti in neustrašeni jngsMoren-iki šampijon Kop, ki se je ravaokar vrnil iz inozemstva kjer je žel velike uspehe. Pristaši težlkoafletskega športa bodo z ve-•erjem pozdravili dejstvo, da je Mednarodna zveza rokoborcev vendar enkrat nopet pn nas priredila te zanimive tekme. —lj Lntkoro g1edali3e« na Tabora. V nedeljo 23. t. m. ob pol 16 uri premijera pravljične igre »Rdeča kapica< v štirib dejanjih. Vabimo na jbflen poset. •lj Oglejte si pomladne novosti za gospode in dame pri tvrdki Novak, Kongre.s.ii trg 15. HS/n —IJ Nesreče m nezgode. V bolnico >e moral včeraj koiaTs&fi ddavec France Vr hovc, ki se je pri delu vrezaj v levo roko. — Druga ponesrečene )e delavec Jože Cvek iz Ljubljane, ki si je ne žagi poškodoval levo no0o. —lj Podporno društvo slepih sc '* pre-seirV) pod Trančo št 2-MI. levo._ Nedelja, 23. februarja. 9.SO: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje; 10.20: Tone Krosi: Današnja Francija, njene razmere in naši izseljencu: 11: Koncert Radio kvarteta; 15: Leon Kocjan: O živinozdravnistvu; 15.Z0: Ljudska Igra; 16: Reproducirana glasba; 16.30: Humoristično čtivo. pisatelj Milčinski; 17: Pevski koncert trnovskega, cerkvenega zbora (možno, do se vrsi ta koncert ob 20.): 20: Varletetni večer: Sramel kvartet iz Hrastnika; 21: Pevski kvartet ffitibernik, G robe Se k, Premelč, Bizovifar); 22: Casn-na napoved in poročila; 22.14 Koncert Ra-dio-orkestra; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 24. februarja. 12.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert Radio-o rkestra; 18.30: Dr. Leben: Francoščina; 19: Zdravstveno predavanje; 19.30: Ga. Orthaber: Angleščina; 20: Operne arije poje tenorist g. Leopold Kovač (20. ura rezervirana tudi za event. prenos); 21: Koncert Radio-orkestra: Nagradno telimo van je; 22: Časovna napoved ln poročila, napoved programa za naslednji dan. Sport Jutrišnji zimsko - športni program. V nedeljo sc bo vršilo več siriuškili tekem in sicer dve na Gorenjskem, ena pa na Notranjskem. V Logatcu sc bo vršila scmx5ka tekma na S kmv v Kranjski gor. klubska tekma Kraidsko^rčanov, na Zelenici nad Tržičem pa slakom. Za prireditve vlada precejšnje zanimanje. Kakor izvemo, se več na^Sh smučarjev udelei: tudi snmiskega prvenstva za Hrvatsko im SUvortHo, ki se bo vršilo na Sljemenu pri Zagrebu. — Smučarski klub Logatec pri red v nedeljo, dne 23. februarja ob 14. uri klubsko prooacandno srnuSko tekmo na prosi približno 8 km. Sne* je suh in ra Je pribriino 20 do 25 cm. deloma na zmrznjeni podlagi. Smuka j« prav dobra. Vabljeni ljubljanski klub:, K knajo u«odmZulejkoc, srbsko narodno igra, popoldne bralno vajo za i>Gospodično Julijo«, zvečer pa prvo reprizo >Hasa nagi niče:. Predstava je bila dobra in zadovoljen sem šel domov. Naročil sem so gospodinji, naj me ob sedmih zbudi, legel in kmalu zaspal. In sedaj začne ono — o usodnih sanjah. Meni nič — tebi nič — znašel sem Be v Ljubljani. V Ljubljani! Pa da bi jo videli, kako je izgledala! Nebotičnik pri nebotičniku, ogromno ž-lez"betonske in steklene stav- be, med njimi pa idilični nasadi z r rinan-tičhinii ozadji. Podzemske in nadzemske železnice, omnibusi, tramvaji, elegantni avtomobili vin letaki, na Ljubljanici veliki parniki, hidro-plani Ln podmornice — in vse to ni zmagovalo ogromnega prometa. In ljudje! Take inondenosti nisem videl niti v Berlinu, niti v Parizu. Uradniki v fraku in cilindru, la-fcastih čevljih, rejene trebuščke so krasile težke zlate verižice; vsak je imel svojo vilo, svoj avto, ženo vso v krznu in psička na >reibrni verižici. Bili so stalni naročniki ^Slovenskega Naroda< in tudi koledar »Vodnikove družbe* si našel v vsaki hisi. »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila« te preroške besede eo mi prišle na um, ko sem zavil pred kuhinjo »Delavske zbornice«:. Tu je bil pravi naval ljudstva. Prerivanje, vpitje, zmerjanje, preklinjanj.. »Oprostite, gospode — sem se vljudno obrnil do bližnjega — >kaj naj pomeni ta gneča in vpitje? Morda demonstracije?« Ne, ne. Vi ste tujec? A, tako. To bo, veste, slovenski umetniki. Težko jim je dandanes. Sedaj živimo v urejenih razmerah, vsak ima svoje delo — le umetniki ©e nočejo oprijeti realnih poklicev. Za umetnost pa v današnji dobi nima nihče več smisla. »Oprostite, kako mislite to?« Kako? Kaj hočete. Tako je danes. Vendar pa so naši občinski svetniki skrbeli rudi za nje. Uvrstili so jih med brezposelne in sedaj prejemajo brezplačno hrano, da ne poginejo od lakote. »Za Boga, pa to so za umetnost obupne razmere. In mialite, da ni pomoči?« Trajne — na. Ugibali so v občinskem odboru o tem dolgo. Našli so le eno možnost. Da prirede veliko prireditev in porazdele čisti dobiček med naše umetnike. In še tu so bile težke ovire. Prvotno so mislili na glasbeno prireditev, a za to ni zanimanja. Iz istih razlogov so zavrgli tudi misel gledališke predstave in recitacrjdke prireditve. Po mnogih sejah so se odločili za veliko cirkusko predstavo. In ta bo jutri zvečer. »Kje, prosim vas, ali se dobe še vstopnice?« Videli bostd. sami. Oprostite, mudi se mi. V Štiri in dvajsetem okraju im»im sejo »slovenskih zmajev-> Čudno. Čudna Majaj sem neverjetno z glavo in rinil počasi dalje. «••«< Preko cele Slovenije so napela ogromen Šotor. Posebne izdaje časopisov so prinesle spored >0gromne cirkuške predstave slovenskih umetnikov.; Sodelujoči _ vraga, imena so mi vendar znana. To si moram ogledati! Prav odkrito povedano, zanimiv je bil ta večer. Saj sem videl same znane obraze in v čudovitih vlogah. Tako je nastopil na-primer skladatelj naše najboljše opere kot krotilec ornih mačk. Čudovita muzika ljubljanskih zvonov in bajna razsvetljava rdečih lučk, neverjetno precizni solncni zaho- di, vuk* pa nastopi raki rje v s prav eksotičnimi psevdonimi, na pr. »Človek mrtvaških lobanje, ali »Človek z bombami.< Zanimiva je bila tudi zračna akrobacija Mooe Gabrijele in slepega preroka. Naravnost nepozaben pa je bil smrtni skok našega največjega pesnika iz umetniškega katedra med umetniški proletarijat. To je bila ena najbolj drznih in najefektnejših točk, niti iQrku£ Busen« bi ne mogel nuditi večje atrakcije. Posebnost svoje vrste je bil pa- lake sanje 1 Sicer pa. dobro, da so bde le sanje. Naglo sem vstal, gospodinja kuna že zajtrk. »Za božjo to!jo. gospod. ksjj ste pa vpili celo noč«. Ah, nič, sanjal »«n, gospa, sanjal. »Pa bi pogledali v sanjske bofcvice- Stare so že, mati moje matere jih je £e imela in vse točno povedo. Dajte, dajte, pegle!te gospod.« Saj »cm rekel, da niacm babjevurei. A FeRoo noptiikuin »Dom in svet«. Za malo se mi je pa zdel nastop urednika ene najuglednejših in najstarejših slovenskih revij, ki se je pripeljal v areno na povsem novem vozilu »Tank 1K< in oznanil vsemu občinstvu manifest nove umetnosti. Pravim, da se mi je zdelo za malo. In to zato, ker je bil njegov govor dobesedno plagiran. To vem točno. Original tega rokopisa sem namreč vrgel v uredniški koš in je vsem interesentom pri meni na vpogled. Prosim vas! Kako more star, ugleden literat in urednik oznaniti tak manifest. Ker je pa ta manifest v zvezi z usodnimi sanjami in nadaljnim potekom, vam ga v izvlečku reproduciran. Manifest sodobnim duhovom Nova stvarnost. Mrzlično probujanje. Mrzlično delo. Stari manifesti nove umestnosti frče v koš. Novi in vedno novi se tiskajo. Tiskajo se tudi falsifikati diplom za umetniške kritike. Nove umetniške fraze prodirajo v svet. Vse mora biti na mah »moderno«. M3 hočemo novo, mi smo tudi novi! — In teta Eulalija, dobra, stara teta Eulalija si je pristrigla ceflo svoje sive lase. Sedaj nosi »dečjo glavico«. Decjo glavico. Moda 1900. Da! Tudi ona je moderna. Tudi ona, stara, dobra teta Eulalija 6 >Sveto Cecilijo« v rokah. Res je tako. Do nje je že prodrl glas nove stvarnosti, glas sodobnega ustvarjanja. Stojte 1 Stojte. Kaj hočete vi, prežvekovalci, vi, impotentne hijene na barikadah svetega boja. Vi, donkišotriki hromi vitezi z bandero pseu-do-modernizma, s podedovanim izmom ustvarjajoče nezmožnosti. O, dobra, stara teta Eulalija! Tvoji naočniki so novi, moderni, a tvoje oči so motne, komaj da seže pogled preko špičastega nosa tja do »Svete Cecib'je*. katero vneto prebiraš. Da! Da! Mi, sinovi svoje dobe, z granatnimi konci v vročem mesu, s pljuči s strupenimi plini prepojenimi, z ušesnimi membranami utrjenimi s sinfonijami topov, s žvci izkušenimi v strelskih jarkih. Mi najnesramnejši med najnesranmejsimi! Mi rojenci te dobe. Otroci v zibelki gladu in strahote! Mi s klopotci obdelani lafi-apostoli. Mj v zraku odtrnjene nove zvearie. Mi kandidati norišnic in utopfetKŽni anarhisti. Da! Da! Mi! Stojte! Dobra, stara teta Eulalija! Kako ti pristajajo moderni naočniki, kako zelo ti pri-stoja dečja glavica! Da! Vi hipo-kritično lakirani modernisti, vi pseudo moderni kritiki, vaš pogled 6ega turih le preko špičastib nosov vaših starih umetniških nazorov. Ti pa. teta Eulalija, čitaj le >Sveto Cecilijo«. Dinamo — aero — auto — radio. Dih električnih strojev Ln »velika intui-cijska« duša z mlekoni in maslom dojena, s podedovanimi umetniškimi nazori vzgojena prihaja. O, h nova *potenca<. Mi se ne borimo s teto Eulalijo. Vi vsi generacija današnja, otroci te dobe, vi nas morate razumeti! Vi, ki vas tradicija ni pokvarila, stopite na plan — ne s pseudo-naočniki, ampak z zdravim časovnim očesom. Hotenje in potreba časa nas kliče v vrste borcev za novo umetnost. V boj za novo stvarnost. Prosim Vas! Tako je zvenel ta minilest, od ogromnih zvočnikov ojačen; tako ga je oznanil urednik ugledne, stare revije, toliko in toHko let po prenehanem izdajanju »Tanka«. Pa bi me to ns razburilo! Planil sem kriSIcu in hotel najenergičneje demonstrirati. V tem me je padec Iz postelje prebudil. / Kje je gledališka dvorana?« »Pa to je sala, a tamo je buna.« »To je torej dvorana. In to tam oder.« V kotu kavarne, na par sodčkih deske, odprtino zakriva rdeča cunja. To je torej oder. »He, gazda, ali so tu nastanjeni iglavci?« >Tu, tu, gospod. A vsi še spijo. Želite morda?« SARGOV .0DONT epsi ravi zobje, obuhteča u s ta! >AU imaie >e kako sobo? — Dobro. — Par dni ostanem tukaj. — Dečko, nesi prtljago.« V prvem nadstropju se vrsti soba za sobo. Male zaduhle luknje, ena pri drugi. Par dni bom že po trpel. Izberem si eno. ^Prosim, sporočite gospodični Erni, da sem prišel. Počakam jo spodaj v kavami.« Sedel sem k mizi ob odru. V nasprotnem kotu kavarne lečrjo včerajšnjega močka z brizgarrci. Precej glasna družba. Izgleda, da so delavci v pristanišču. Pri drugi mizi dremlje cigan. Pogled mi uhaja na oder, nato po kavarna, po gostih. Boljši lokal to ni, niti v Smederevu. Radoveden sem na predstave in na publiko. A ves ta ambtlent me spominja na prav posebno predstavo, V treh smo bili Hoten smo prebiti večer v kaki prav razkričaoi špelunki v tržaškem starem mestu. Iztaknili smo podzemsko beznico, shajališče najrazupitejših predmestnih barab. Bila je to prava podzemska luknja, nikdar prezračena. Smrad po pokvarjeni masti, politem vinu in slabem tobaku. Pod stropom par brlečih petrolejk. »Eviva Feruccio!« so vpili gostje, ploskali m bulili na par zbitih desk, ki so predstavljale oder. Stisnili smo se k mizi ob vratih. »Oesdemona, prokleta!« rjove velikan na odru, zgrabi pred seboj klečeči stvor in ga trešči na mizo. »Moli k Bogu, da ti oprosti, jaz ti ne morem! Natakar, špricer! Moli k Bogu, ti rečem; par sekund še — m ubfjem te!« »O, Bog, o Bog! Othello, jaz te ljubim! Premotila te je signora Pepa, natve-z!a ti je storijo, ki ni resnična! Nedolžna sem! Nedolžna!« Cvileč moški glas. »Molči, baba, vse vem. Ko sem jaz krvavi boj bojeval, si me varala s signorom Frtderlcorn!« »Ni res! Ni res! Pogled, nedolžno svojo Desdemono!« je cvilil Igralec, stopil na mizo in dvignil krilo. Zableščale so se oguljene moške hlače. V »dvorani« pa krohot, vriskanje, rez-getanje, »Moli, Desdemonalc rjove razjarjeni Othello, izpije brizganec, ki mu ga je pomolili natakar na »oder«, potegne Izza pasu mesarski nož in ga prične brusiti ob jermen. Uboga Desdernona poklekne na mizo in moli. »O, dobri Bog. Predvsem, oprosti Othellu ta krvavi čin, ker preslepila ga je signora Pepa. Naj jo kap udari na jeziku. Še par sekund in mrtva bom. Othello brusi nož. O, Bog, le to te prosim: Da pride naš kompare Gigi kmalu iz zapora, — eviva Gigi, eviva Gigi, rjovejo glasovi v dvorani — da bi maestro Feruccio bil z inkasom zadovoljen, da tri občinstvo plačalo Desdemoni večerjo, da bi karabini erje vzela kuga, amen!« Othello je nož nabrusfl. Stopi k Desdemoni Položi Jo na mizo. Razpara ji trebuh. Obupen krik Desdemone. Meter za metrom črev ji vleče iz trebuha. »A—A« za rjove besni Othello. »To je torej plod najine ljubezni!« Iz trebuha )i privleče črnega mačka m ga trešči v dvorano. »Prokleta.« Zavesa pade. Občinstvo rezgeta, upije »bis«. * Te predstave sem se spomnil, tega bez-niškega »OtheHa«, ko sem ogledoval ta oder in dvorano. >Dvomila sem že, da bi prišel. Pričakovala sem te predvčerajšnjim, včeraj še!« »•Prišel sem iz Ljubljane, ne iz Poža-revca. — Pa, daj povej mi, kafl te je vraga zaneslo med potujoče Igravce. — Veš, odkrito povedano, če pogledam ta oder ln to dvorano, si publiko lahko predstavim. Pa tudi komade in igranje!« »Kako sem prišla sem — in zakaj — pustimo to. To je samo mola stvar. A ljud-5e so dobri, igravci niso slabi in tudi repertoar ni ravno najslabši. Res, da igramo večinoma srbski nacijomahii repertoar — a — saj boš sam videl. Vem, da ti ne bo žal, da si prišel za par dni sem. Videl boš vsaj, kako izgleda potujoče gledališče in spoznal bo", naše življenje. Igravci? Par jih je celo zelo dobrih. Večinoma so absolventi beograjske dramatske šole, kar ie mlajših, starejši pa so vsi že stari potujoči igravci Med nami ie tudi čiča Lazić z ženo, ta potuie že 41 let Imamo tudi odlično igravko, bivšo članico zagrebškega in beograjskega gledališča. Na lepem ie pustila svoje mesto m prišla med nas. Sicer pa — spoznal jih boš sam. Ob desetih pridejo vsi sem. Nalbrže borno imeli še eno vajo za večerno predstavo. Danes imamo gosta. Neka članica niTkega gledališča gostuje danes v »Koštani« za angažma«. »Kako? Iz niškega gledališča? In gostuje tukaj, za angažma?« »Da! Da. — Sicer pa — evo — to je čiča Lazić Star, že malo bključcn gospod. skuštranih sivih las, z globokimi brazdami na obličju, prisede. »Vi ste Slovenec?« »Da!« »Vidite, ko sem še bil upravnik >voje potujoče družine — in jaz potujem že 41 let — sem angažiral za svojo trupo Slovenca. Turek — mu le bilo ime« »A? Turek? Odnosno, Romanović, ki ie umrl kot ravnatelj sarajevskega gledališča?« »Da! Da! Fin dečko je bil, in talentiran tgravec! Začel je pri meni. — Pa tedaj so bili tudi časi drugačni. Tedaj smo potujoči igravci živeli kot bogovi. Sedaj pridemo, recimo sem, kjer smo. Najeti smo morali to kavarno, plačevati moramo hrano In stanovanje. Preje tega ni bilo. Najel nas je kavarnar, plačal nas dobro, hrawo in stanovanje so pa imeh" povsod zastonj. In publika! Vse razprodano, večer za večerom. Po mesec, dva smo ostali v enem kraju. In še so se težko ločili od nas. Danes? Komaj dva, tri tedne. Res, ves ta čas je dvorana polna, a ni več onega navdušenja, kakršno je bilo še pred vodno. Film, film nas *zpodrrva- Kinematografske predstave so tu poceni Po 2 uri po 4 Din so vstoprdne. Gledališče je drago. Cene po 20, 15, 10 Din. Ljudje pa denarja nimajo. Mi moramo pa tudi zaslužiti dnevno vsaj 1500 Din čistih, da lahko osobje Uri Povprečno potrebujemo več denarja, kot igravci kakega stalnega gledališča. Jemati moramo vedno le hotelske sobe, hotelsko hrano. In to ni poceni.« Zanima ga Slovenija. Pozna papana Danila in ga zelo ceni. Hrvaško je še pred vojno vso prepotoval. Tu se je tudi poročil in s prav posebnim veselem pripoveduje, da je že štirideset let poročen, da se z ženo dobro razumeta, in da sta edini igravski par med »potujočimi«, ki je tako dolgo vzdržal v sladkem zakonskem iar-mu. Tudi Primorje in Trst pozna. Pred vojno je gostoval v Trstu s svojo družbo. Se danes hrar^ lepak gostovanja »Kraljevič Marko in zamorec«, ki je v Trstu zelo ugajal. Igrali so v nekem večjem skladišču, kj so ga tržaSki Slovenci do kraja napolnili. Le prisrčno slovo iz Trsta so jim zagrenil? Italijani, ki so jih obsuli z gnilimi limonami in krompirjem. »Veste, lepi so oni kraji In če bi Bog dal, da bi bili enkrat naši. verjemite mi. šel bi tja igrat« Med tem so se zbrali pri mizi že igravci. Igravec ljubavnih vlog Miodrag, postaven ln domišljav človek, pred katerim se vsi člani klanjajo, zavedajoč se, da je on moški »star«, ki privlačuje, in bi z njegovim odhodom tudi blagajna trpela. čiča Dušan, režiser nacijonainega repertoara, in njegova žena Lenka srebata kuhano žganje, prisluhneta sem in tja pogovoru s čičo Lazičem, prikimata in potrdita, saj sta tudi ta dva pri njem začela. »Eh, bilo je dobro, bila Pa bo sper. V nedeljo igrajo tu kinematogratž zadnjic. Gospodarji niso izučeni operaterji, po novih naredbah pa mora imeti gospodar ope-raterski izpit. Tako se vsa kinogledišča v ponedeljek zapro.« Gospa Lenka je prinesla to važno novico, in ni čuda, če je sedaj tudi sama vodila vso nadaUno debato. »Oni tam je upravnik,« me opozori Er-na. Pri črni kavi sedi, par miz od igrav-ske oddaljen gospod upravnik, ta kratke angleške pipe puha pred se dim in preli-stuje »Politiko«. »Vsak čas pride naš gost, gospodična Zora. Samo njo se čakamo, da začrjerno i vajo. Počakaj ti tukaj, gledal bmš vajo. Opoldne pri kosilu spoznaš ostale, tudi upravnika. Sicer smo z njim zadnje dni malo navskriž, a to je le mimogrede.* »še to, Ema, predstavi me kot svojega prijatelja, ki Je tu slučajno le po opravkih. Od kod se poznava? No, igrala sva kot študenta na diletantskih odrih.« *Prav. Sedaj glej vajo. Nasvidenje pri kosila« (Nadaljevanje sledO TRAGEDIJA OČETA MODERNE KEMIJE ateljeve zavisti Lavolsiera Biti velik pomeni skoro vedno tragično usodo. Veriki možje se povzpno nad svojo okolico, oni segajo preko normalnosti svojega življenja in s tem imajo že težje stališče kakor drugi ljudje, da o zavisti sploh ne govorimo. Zato ne vidimo nikjer toliko tragedij, kakor pri velikih umetnikih, izumiteljih, učenjakih, skratka pri slavnih možeh. Prvi uspehi Tragična usoda je zadela tudi ustanovitelja in očeta moderne kemije An-toina Laurerrta Lavoisiera. Lavoisier je bil rojen v Parizu leta 1743 kot sin odvetnflka in prokuratorja parlamenta. Vzgojen je bil dobro pod okriljem ugledne rodbfrie. Študiral je filozofijo, pravo in prirodoznanstvo in že z 21 letom je dobil nagrado za najboljšo razpravo o razsvetljavi ulic. Sodeloval je tudi pri francoskem atlasu in sam je pripravH 16 zemljevidov. S 23. letom je postal član Akademije in dobil je zlato kolajno. Obenem je postal Član društva najemnikov neposrednih davkov, tako zvane ferme, katero >e ustanovil znani državnik Colbert. Tako je imel kmalu toliko denarnih sredstev, da je bil finančno neodvisen in se je lahko nemoteno posvetil znanstvenemu delu. Postal je tudi ravnatelj državnih smod-tiišnic ki livarn, v katerih je ustanovil svoj znameniti laboratorij, ki je postal središče najslavnejših odkritij. V svoji ženi Mariji Ani, hčerki veleposestnika Paulsena, ki mu je bila zvesta družica in pomočnica, je našel izdatno oporo, kajti žena je delala v moževem laboratoriju in prevajala iz angleščine znanstvena dela. katera je rabil mož za svoje študije. Pomen tehtanja Največja Lavoisierova zasluga je, da je uvedel v kemiji točno tehtanje in da je sam izdelal tako precizno tehtnico, da je na podlagi tehtanja z njo lahko ugotovil temeljni zakon o ohranitvi teže, s Čimer je dokazal, da se pri kemičnih reakcijah teža snovi ne izpremeni, kar pomeni, da je teža snovi pred reakcijo enaka teži po reakciji ali da snov kot taka vedno ostane. Snov je večna, ona ne more iz ničesar nastati, niti se v kaj izpremeni ti. Vse to je dokazano z Lavoisierjevim zakonom. Napisati bi moraš debelo knjigo, če bi hoteli našteti vse poskuse in odkritja Antoina Lavo-isierja. Pogosto se mu očita, da je ponavljal poskuse drugih in si jih prisvojil. Težko je v tem pogledu izreči pravilno sodbo, toda poskusov je bilo toliko in njegove razlage so bile tako nove, da je znal on prvi tudi iz poskusov drugih izvajati praktične posledice. Tako sta izdelala FriestJev in ScheUe kisik pred Lavoisierom, toda on je spoznal temelj tega odkritja in pojasnil vlogo kisika pri gorenju. Tudi znanstveni naziv kisika oksigenij izvira od Lavoisiera. Zmotno naziranje Za časa Lavoisiera je bil vladaioči kemični nauk takozvaina flogistična teorija. Učenjaki so mislili, da uhaja pri gorenju iz gorečega telesa nekaka snov, katero so nazvali flogiston ali plamen-ček. Bili so prepričani, da goreča snov kot taka na teži izgublja. Lavoisieru je pa prišlo prvemu na misel stehtati ne !e pepel, temveč tudi dim in vse pline, ki so meJ gorenjem uhajali. S tem je dokazal, da so vse te snovi po izgorevanju težje nego ie bil dotični predmet, predno je zgorel. Po zakonu o ohranitvi snovi se je moralo tu nekaj pridružiti in Lavois*er je ugotovil, da gre za kisik iz zraka. In zopet je s pomočjo svoje precizne tehtnice dokazal, da je v zraku toliko kisika manj. kolikor ga ie šlo na :zgorevanje. Lavoisier se ni bal niti najdražjih poskusov. Sežgal je v hetmetično zaprti posodi dijamant in ugotovil, da je nastal pri izgorevanju ogljikov kisik S tem je dokazal, da Je dijamant čisti ogljik. Posledica zavisti Lavoisier je bil prvi, ki je dokazal« da je sestavljena voda iz vodika in kisika. Do takrat so učenjaki mislHi. da je voda prvina. Lavoisier je pa razkrojil vodo na njena sestavna dela. Kljub veliki prepričevalnosti teh noskusov ni bilo lahko prepričati takratnih učenjakov, ki se niso dosti zmenili za dokaze, pač pa so se zatekli k posmehovanju in norčevanju. Lavoisier je moral prestati v kemiji ogromno revolucijo in prestal jo je dobro, toda podlegel je žal v politični revoiucijL ki je nudila njegovim nasprotnikom priložnost, da se neljubega tekmeca odkrižajo. To. kar je nudilo Lavoisieru sredstva za poskuse in študije, ie mučilo njegovo življenje. Ferma, katere član je bfi. med ljudstvom ni bila priljubljena, kajti ljudje tudi takrat niso radi plačevali davkov, pa naj so že bili posredni ali neposredni. Govorilo se je o ogromnih zneskih, katere so člani ferme baje iz-želi iz ljudstva. Ferma je bila podvržena reviziji, ki naj bi dokazala, da je državi dolžna. Toda revizija je dokazala baš nasprotno, da je bila namreč država dolžna fermi 8 milijonov. Kljub temu je bila ferma razpuščena in Lavoisier je postal lekarnar, ker je bil vir njegovih dohodkov u sa h njen. Prijatelj - izdajalec Na člane ferme so začele deževati denuncijacije in 24. novembra 1793 je odredH konvent aretacijo vseh. Ni treba posebej omenjati, da je bil Lavoisier vzor poštenjaka in da se je vedno potegoval za znižanje davkov. Sploh si je na vse načine prizadeval olajšati siromakom težko življenje. Ustanovil je tudi ljudsko šolo, kakršnih takrat še ni bilo. siromakom je prodajal poljske pridelke po zelo nizki ceni in pomagal je trpečemu bližnjemu, kjer je Ie mogel. Kljub temu je pa zadela odredba o aretaciji tudi njega in najstrašnejši udarec mu je zadaJ njegov sotrudnik in prijatelj kemik Fourcrov, ki ga je nazval javno »sovražnik revolucije«. Ko je bila odrejena aretacija, je blodil Lavoisier sam po Parizu, dokler ga ni našel bivši sluga, ki ga je skril. V stiski se je obrnil Lavoisier na odbor javne varnosti, češ, da že tri leta ni fermar in da se kot tak sploh nikoli ni pregrešil. Ker pa med njegovimi vplivnimi prijatelji ni bilo nikogar, ki bi se zanj zavzel, je moral učenjak v zapor, kamor so prenesli tudi njegov laboratorij, da bi mogel končati poskuse v svrho uvedbe nove mere in vage. kakor mu je bila naročila Akademija. Plemenit do konca Bil je obtožen, da je pohval tobak z vodo, čeprav je v resnici vedno protestiraj proti namakanju tobaka. Član konventa je bil takrat neki kemik, ki se je hotel Lavoisieru osvetiti zato, ker ie nekoč pošteno ožigosal njegovo puhlo razpravo. Zato prošnje njegove žene in njegovih prijateljev niso nič zalegle. Za Lavoisiera se je zavzel v konventu samo Lovsel. 5. maja 1794 so prepeljali vse Člane ferme v jetnišnico Concien-geriene. od koder je vodila pot samo na morišče. Pred smrtjo so poslafi prijatelji Lavoisieru močno dozo opija, ho-teč rešiti ga mučne procedure pred usmrtitvijo. Odklonil je ta dokaz iskrenega prijateljstva z besedami: »Cemu bi hodili smrti naproti? Menda vendar ne zato. ker je kramotno umreti na povelje nekega drugega in povrhu še po krrvem?c Zadnja slika Na dan usmrtitve je prišla k Lavoisieru v ječo deputacija šol in mu izročila trnjev venec. Z učitelji in učenci je prišel tudi slikar ki je ta prizor naslikal. Slika predstavlja Lavoisiera, kako dete do smrti sredi svojih instrumentov za nehvaležno domovino. Ta slika je bila razstavljena na svetovni razsta- vi leta 1900 v kemičnem oddelku. Dne 8. maja 1794 so posadili Lavoisiera na voz in ga odpeljali na Place de Ia Concorde, kjer je bil usmrčen. Istočasno so usmrtili tuda ostalih 27 članov ferme. Lavoisier je bil star šele 51 let Coffin-hal je pred usmrtitvijo izjavil, da republika ne potrebuje učenjakov. Nasprotno je pa dejal Lagrange drugi dan De-lambru: »Trenutek je zadostoval, da je padla glava, kakršne se ne rode niti vsakih sto let.« Tudi Lavoisierova žena je bila zaprta in ko so jo izpustili, je ostala brez sredstev tako, da je moral skrbeti za nk) bivši možev sluga. Zaslužena kazen Leto dni po usmrtitvi se je kolo sreče obrnilo. Oni, ki so obsodili člane ferme na smrt, so bili sami obsojeni na smrt. zaplenjeno imetje je bilo pa vrnjeno. Dve leti po usmrtitvi slavnega Lavoisiera je priredil licej umetnosti v počastitev njegovega spomina veliko pijetetno svečanost in ironija usode je hotela, da ie nastopili kot slavnostni govornik izdajalski prijatelj Fourcroy. ki je bii zadal učenjaku najhujši udarec On bi bil lahko Lavoisiera rešil, da ni bil ljubosumen na njegovo slavo in zasluge. Mož je bil sicer dober učitelj, toda neznaten raziskovalec, hotel je pa postati prvi in Lavoisierova slava mu ni dala spati. Potem se je vrgel v vrtinec političnega življevnja. postal ie zagrizen Jakobinec. kmalu pa Napoleonov dvorjan. Na dvoru pa ni bil dolgo priljubljen. Dvorni krogi so ga začeli prezirati in to ga je tako potrlo, da je zbolel in umrl. Zanimiv proces V Taškentu v Rusiji se prične te dni zanimiva sodna obravnava proti sluša-teljici medicine E. Mihailovskl ki je obtožena umora svojega moža, profesorja medicine. Profesor Mihajlovski se je že dolgo pečal s problemom čiščenja krvi. Upal je odkriti nov način lečenja mnogih bolezni. Lani 30. julija je napravil odločilni poskus na psu, zastrupljenem z morfijem. Psu je izpustil vso kri, katero ie prestregel in po svoji metodi očistil strupa. Potem je hotel kri znova spustiti v organizem, da bi pes oživel. Zanimivemu poskusu jc prisostvovala tudi profesorjeva žena. V hipu. ko je odšeJ profesor iz laboratorija, da bi podpisal študentom indekse, je pa njegova žena uspeh moževega eksperimentiranja preprečila. Očiščeno pasjo kri, katero je hotel profesor spustiti nazaj v telo mrtvega psa. je izlila v lijak vodovoda. Profesor se je zelo razjezil in odredil je ponovitev poskusa. Toda do ponovnega poskusa ni prišlo. Istega dne. ko bi se bil moral poskus ponoviti, so našli profesorja mrtvega. Bil je ustreljen. Nastalo je vprašanje, ali je postal profesor žrtev umora ali se je pa ustre- lil sam. Njegova žena je trdila, da ♦€ mož izvršil samomor. Državno pravd-mštvo se je pa kmaiu prepričalo, da je profesorja umorila žena. Profesorjeva žena je namreč zelo pobožna in zato ni mogja mirno gledati, kako se mož pripravlja obujati mrtve. Obravnava proti nji bo tem bolj zanimiva, ker ima umor versko ozadje. Slepar z lo imeni Pustolovca, katerega je iskala poli* cija v Evropi in v Ameriki devet let, je končno izsledila in areMrala nemška policija v Bonu. Prepeljali so ga v Ber; lin, ker ima na vesti mnogo drznih sleparij. Pri aretaciji se je izkazalo, da gre za zloglasnega Leona de Brusa, ki je uganjal od leta 1921 v raznih ev* ropskih in ameriških državah rafinira* ne sleparije. Pri njem so našli 10 pot s nih listov na razna izmišljena imena. Aretirati ga je pomagal bančni detek« tiv. ki je sleparja sedem let zaman zasledoval. Brus je bil sumljiv policiji, ker je občeval s sumljivimi tipi in do* bival pisma pod izmišljenimi imeni. Med vojno je bil Brus kot franco* ski vojak ujet in v Nemčiji se je pečal z vohunstvom. Po vojni se je lotil sle* parij in udeležen jc bil pri senzacijo* nalnih sleparijah na Semmeringu, v Italiji in Nemčiji. Leta 1922 je usta* novil na Semmeringu filmsko družbo, ki je zahtevala od svojih uslužbencev visoke kavcije, obenem je pa ukradel s svojim pajdašem v Badnu mnogo draguljev. Naslednjega leta se je spo cijaliziral na tavine čekov. V Berlinu je pregovoril mladega bančnega urad* nika, da jc poneveril v banki 150.000 mark. Mož vse lopovščine taji. Nadaljevanje gledali* ške drame v življenja V Plourinu blizu Bresta je priredila mladina diletantsko predstavo. Zbralo se je mnogo kmetov iz okolice in predstava je dosegla velik uspeh. Dejanje jasno priča o mentaliteti ondotnih kmetov, kajti gre samo za opisovanje umiranja bogatega strica, ki zapusti na smrtni postelji vse svoje premoženje dvema marljivima nečakoma, tretjega, lenuha, pa razdedini. Predno umre. ga še poklice k sebi. da mu napravi moraJ-no pridigo. Potem umre in zastor pade. Vlogo lenega nečaka je, igral zelo dobro Sebastijan Leostič. Cez nekaj dni se je fant spomnil, da ima tudi on bogatega strica in dva brata, oba zelo solidna in pridna, dočhn je veljal on v rodbini za lenuha. Spomni! se je tudi. da ima stric v skrinji 30.000 frankov. In da bi se ne moglo ponoviti to, kar je sam igral na odru, je počakal proti večeru strica s sekiro na polju in ga ubB. Epilog drame, ki se je začela na gledališkem odru. bo pod giljotino. IZKORISTITE! PREDNOSTI NAKUPA V PREDSEZIJI. OGLEJTE DOSPELE POMLADNE NOVOSTI KAMGARNI, ŠEV10TI, SUKNA ra OBLEKE, KOSTUME, PLAŠČE, POvRŠttlKE FRANJO NOVAK SPEC TRG. SUKNA — LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠTEV. 15 Velika dvorana Mela li i Ljubili. HOd nedelje, dne 23. febru- || arja 1930 naprej, dnevno ob II 8. uri zvečer velike 11 Radione Jestcevtr, kompleten — s oJnano-latorjea in anodaiaa aparatom, na is to smerni ali otroenični tok. modam. — PcJTrr* se ari Skabeme, Mestni Ut- 933 Vaj« |enec priden m po&ten se riatarsko obrt se *6e. — Kak) Defić. zlatar. UobUana. Vido vda ruka c 2. »4 Majhno posestvo ▼ krasni led proda Marija Jereb. Videm ob Savi. M4 Trgov, pomočnika za trgovino me&aoeca blata, kateri le še posebno v feleznSU stroki dobro verziran, sprejme s 1. marcem L L Anton C a d e ž. marcem Slovenfsradee. 945 Inventar za pekarljo prodam. Naslov v opravi tista. 900 mednarodne tekme v rokoborbi za premijo Din 30.000 pod kontrolo tajnika Mednarodne zveze rokoborcev gospoda Karla Weygold. Prijavili so se sledeči najznamenitejši rokoborci: Budrus, mazurski šampijon, 105 kg Wenram, evropski prvak 1924, Nemčija 112 kg IiObmaver, evropski prvak 1922, Štajerska, 120 kg Kop, jugoslovanski šampijon 114 kg Mrva, slovaški Šampijon, 106 kg Doberl, celjski šampijon-amater, 88 kg Johnson, zamorec, afriški šampijon, 100 kg Baehrattv, avstrijski šampijon, 110 kg Kram, francoski šampijon, 112 kg ProUer. dunajski šampijon, 98 kg Nino Eqna£ore, italijanski šam- jije* 99 kg Načrte za dnsOoste hišice in droge, izdeluje stavbni teboik. Naslov v opravi ista. 966 Prirejevalce (Herrichter) in šteparice s takojšnjim nastopom išče KLEK. tvornica cipela i sanđatt u BJeio- 904 Vrtnarja za sadno drevje sprejmem tabo]. Stanovanje prosto. Naslov pove ■praga »Slov. Naroda«. S90 Mesečna soba zračna » soJoCoa, s posebnim vbodom, poteg dolenjskega mosta, se takoj odda solidnemu gospodu a-E gospodični. Naslov v opravi. 969 V gostilni Tomšič Sv. Jakoba trz 5. — prvovrstno ljutomersko, ormoško vino 16 Din Cez trtico ceneje. Vsako nedeljo eb 5. uri sratrai sveži različni za-Jmtercfli rakasto- SSS Lepa zračna soba se odda. Gltace, C L, nova vila. pri železniškem tira. 940 2 lahki kočiji ~~ ta 1 fandaver se proda.. — I sto lam se sprejme starejša natakarica na račun in kavcije s možna- Naslov v ozl- oddelka »Slov. Naroda«. 941 Zenitna ponudba« Postajenacetotk, 33 tel star, kristjan, z lepim stanovanjem in po-teatrom, želi zaradi ženitve po-znanja. Ne išfiem dote, neto Wu-tesorvo, zvesto soprogo to dobro gospodinjo. Ponudbe s polnim na-atovom pod »Idealen zakon 93S« na oprave »Sov. Naroda«. 935 Restavracija v Zagrebu v oajtepšeao centru z inventarjem in dolgoletno pozodbo se tako} proda ali odda proti kavciji v najem. Ponudbe pod »Restavracij a t'899 na podružnico »Jutra« v Mariboru. Ceno na proda]: 3 stelaze močne ca 2 znf3 m/40 cm, 1 veliko in močno mizo s rx>Moo, 1 pnh ca 4% m. pisalno mizo ame-rft. pisalno mizo amerik. z rolo, nov pisalni stroj, pletimi stroj »Ideal«, več krasu: h oljnatih stfk z okvirji, stroj za izdelovanje cementne zidne opeke in stroj za izdelovanje cecnentKb blokov ceno proda JondigaJ, specijalna trgovina defarih pia££ev. Tavčarjeva (Sod- ZA STAVBE po TTPf***"1*1 cenah vsakovrsten suh, tesan in Žagan les. Vsaka množina v zalogi, žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠVŠTAR lesna Industrija in trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12. Najboljše in najcenejše gramofone« plošče, šivalne stroje in kolesa v največji izbiri dobite edino le pri tvrdki ..T E U \ I K" JOSIP BANJAI Ljubljana, Miklošičeva c. SO V palači Okrožnega urada, nasproti sodišča PRODAJA TUDI NA OBROKE! Klavirji! Svarim pred oaaoeom navideznega Maca. cenšh klavirjev! Kupajte na obroke od Din 400-— prve svetovne fabrikate: Bdsen-dorfer, Steinway, fčrster Mo'rl. Stlosl original, ki so nesporno oaJboljSil C lahka, precinza mena-nika). Prodaja :'.h Izkjučao le sod izvedenec ln brv. n&t. Glasbene Mafrice Alfonz Breznik Mestni trg 3 Najcenejša posofevalnlca. I ■ I.JLJULB ■ i l.l.l..nnOQODOC 1 Na novo! Pozor! Na novo? Jutri, v nedeljo, otvoritev okusno novo preurejene »GOSTILNE PRI ROŽI" Ljubljana, Židovska ulira v samih lokalih na levi strani. V prvi vrsti priporoča stari »dingač«. — Istega vsakemu priporoča, da se prepriča os peciali te ti zgornjega, kakor tudi »štajerski rizling«, »dalmatinski črni kuč*. Priporočljiv je posebno za slabokrvne. Bela »palaruša«, pristni brinjevec, tropinovec in slivovka, vsaki dan sveže morske ribe in bakalar na razpolago. Za obilen obisk se priporoča »GOSTILNA PRI ROŽI« Javna dražba« Kmetska posojilnica ljubljanske okolice javlja, da bo prodajala na prostovoljni javni dražbi ' v četrtek, dne 27. februarja t. L zemljiške parcele bivšega posestva Josipa Kuralta. — Sestanek ob 9. uri pri Gasilnem domu v Domžalah. Star 44 «SCO VENSKI V AR On«, dne 22. februarja I990L IMa&utatutni paph fig d 02» y\cdaja uptavu f&to*enš&ega flcctcda. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v 76. letu starosti preminul gospod Avgust Kline, posestnik in gostilničar v Novem Vodmatu Pogreb bo v nedeljo dne 23. ob Y2 4. uri popoldne iz Ciglarjeve ulice št. 2 (Novi Vod-mat) k Sv. Križu. Ljubljana-No vi Vodmat, dne 22. februarja 1930. žalujoča rodbina Klinčeva PogT?baii tarod J. Gajšek. VodZDit-Ljuhljana. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32, Ljubljana. Klavirje in niaaine prodaja, iaposojuk, pravda in čisto nstaSsje narečne}« — eodi na obroke — toracoa kta-riritrr WARBINEK, L#ab$an&, Oresorei&eva 5. Danska c 2. SS4 GOGOE3GOE3GO Poceni In vendar najboljša je z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; veliKost 185 X 78 najboljši materijal! Cena Din 570.— do 850.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! Rudolf Sever, LJUBLJANA, Marijin trg št. 2 A L. praželc proč NAHODU Vas takoj reii ceca afta. apoteka Mr. B A H O V E C, Unbfe f Slabi zobje kvarijo najlepši obraz. Neprijeten dub ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chlo-rodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj elonovine, posebno z vporabo zobčaste Chlorodont-šcetke, ker ista Cisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorndont-naste, ki stane Din. 8*-. Chlorodont-ttetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ičetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omota z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 7 Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlov-skih opekarn >ILOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo m Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št, 7. Zahvala Podpisana se zahvaljujeva najglobokeje za \ ob priliki smrti gospodične azano sočutje POLONICE ZUPANČEVE posestnice v Kranju osobito pa se zahvaljujeva gg. zdravnikoma Edvardu Savniku in dr. Josipu Bežeku za njiju izredno požrtvovalnost. Zahvaljujeva se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in prav vsem, ki so obče priljubljeno in poznano blagopokojnico spremili na zadnji poti. Zlasti pa častiti duhovščini in vsem darovateljem prekrasnih vencev in cvetja. Kranj, dne 21. februarja 1930. IGNACIJ ZUPANC, župnik, brat JANKO SAJOVIC, šef LJUBLJANSKI VELESEJEM javlja turobno vest. da je včeraj zjutraj preminul gospod Peter Kozina veleindustrijalec, imetnik visokih redov Ltd. Blagopokojni je bil član nase uprave od vsega početka. Neumoren in odličen gospodarski strokovnjak zapušča neizpopolnjivo vrzel. .—. Ljubili in spoštovali smo plemenitega moža, nezlomljive volje. Slava njegovemu spominu ! V Ljubljani, dne 22. februarja 1930. Predsedstvo. Brez posebnega naznanila Preminul je v petek, dne 21. t. m. ob 9. uri dopoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, gospod Peter Kozina *eleiii«lnstrijale<* in i me ji tel j reda sv. Save III. ki. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 23. februarja 1930 ob %b uri popoldne z Brega št. 20 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Ljubljana, dne 21. februarja 1930. Žalujoči ostali. Občina Ljubljana MESTNI POGREBNI ZAVOD v Ljubljani nO 5044 Sfcan 8 tSCOVENSK 1 NAROD«, dne 22. februarja 1930. Sfev. 44 Znižane cene! Oztelte si igračo« is otroške vozičke, biciklje, bolenderše. mak avtomobile. §ivatae stroje. na;w-vejša dvokolesa pnevmatiko itd. veffTKa izbera. Prodate na obroke Ceniki franko »TRIBUNA« P. B. i— tovarna dvokoles In otročkih vozičkov. Ljubljana. Karlov. £ka cesta 4. Najboljši češki mm Zajamčeno cistovolnene moške in damske blago ve zadnjih novosti za pomladno In letno serijo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siej^el - Imhof — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška. Največja izbira. * Najnižje tvorničke cene. - Najsolidnejša izvršitev vseh naročil. * Na zahtevo vzorci zastonj in poštn ne prosto. Podpisani si usojam vljudno naznaniti, da sem opremil svoje tesarsko podjetje v zvezi z lesno industrijo z najmodernejšimi vsakovrstnimi stroji in se cenj. javnosti najtopleje priporočam za izvršitev v to stroko spadajočih del, kakor tudi za nakup raznega lesa. Prevzemajo se tesarska dela od najmanjših do največjih. Kupujem tudi surovine do največjih količin. Delo solidno, cene zmerne. FRAN MARTINEC mestni tesarski mojster Ljubljana, Prule 8 Telefon 2432 -v BEI| sifoni — belo blago: Sifon, 73 cm, za perilo, m Din 7*90 sifon 80 cm širok, zelo trpežen, m m Din 9.50 in Din 8*80 Sifon najfinejši angleški, meter . . . Din 16.— ln Din 12"— Batist barvan, za perilo, m Din 11*— Panama za srajce in bluze, meter......Din 14*— sifon za rjuhe, Ia., 140 cm 81* rok, m......Din 29*— Brisače: Iz belega kockastega blaga, kos ... Din IS-— in Din 12*— Frotlrke Ia., s trobarvnimi vzorci, kos.....Din 23'— Blago za brisače, kockasti vzorci, m.....Din 13*— čipke: čipke in vložki, beli, eeru, 2 cm širine, m......Din 1*30 čipke in vložki, beli, eeru, 3 cm širine, m.....Din 1*90 čipke bele, 5 cm široke, m Din 2*50 čipke bele, 7 cm široke, m Din 3*70 Za gospođe: Srajca barvasta, s plane prsi, dvojnimi manseti . . Din 75'-— Srajca barvasta, z 2 ovratnikoma, Ia ceflr Din 93.— in 65"— Pyjame iz Ia. flanele dinarjev 155.— in.....Din 98'— Ovratniki dvojni, trdi . . Din 6"— Ovratniki, mehki . . . Din 5"— TEDEN 9. Srajca damska, iz belega Sifona, s S cm široko čipko Din 18*— Srajca damska, iz Ia. batist-šlfona, s 3 cm šlr. čipko Din 25'— MaMee damske, iz sifona, s 3 cm široko čipko . . Din 18"— Hlačice damske, iz Ia. batist- šifona, s 7 cm Sir. čipko, Din 23"— Hlačica iz barvastega batista, 8 5 cm široko Čipko, dinarjev 28.— to ... . Din 26"— Hlačice iz svil. trikota . Din 28'— Komblneža - hlače iz sifona, s 2 cm široko čipko . . Din 24.— Komblneža-hlače iz belega ali barvastega batista, s čipko, Din 29.— in . . Din 23'— Komblneža-hlače iz Ia. batist-šifona, bogato obložen s čipkami .......Din 34"— Komblneža iz crep de chlna, s 7 cm široko čipko . . Din 85"— Krima komblneža iz barvastega batista, z 2 cm šlr. čipko, Din 25*- Krilna komblneža iz Ia batist- sifona, bela, s 6 cm široko čipko.......Din 35"- Krilna komblneža iz Ia. batist-sifona, z vložkom in Čipko 38*- Krilna komblneža iz Ia. barvastega batista, z vložkom ln čipkami Din 42.— to . Din 39*- Spalna srajca iz belega batista z barvastim robom ali s 6 cm širokimi Čipkami . . Din 34' Spalna srajca iz belega ali barvastega batista, s 6 cm široko čipko.....Din 52.- Jutranje čepice iz batista, bogato okrašene s čipkami. Din 12*- Moderčki dolgi, iz Ia. batista, s 3 cm Široko Čipko Din 22"- Predpasnild beli, s čipko, dolgi, Din 26.—, krajši . Din 20"- Bluze iz vzorčaste flanele dinarjev Din 56.— to . Din 45"- D. pyjame lz Ia. vzorčaste flanele, Din 110.— to . . Din 79« iNKO/EC 3t/Q/L Oglejte si izložbe in dekoracije v trgovini? Poffljamo proti povzetju — za neagajajoče vrnemo denar! Vsakovrstna svila in druge speciaiitete za maske A.&E.SKABERNE LJUBLJANA KUPIMO: večjo količino smrekovih in jelovih hlodov zimske sečnje 1929/30, od 4 do 16 m z običajnim viškom mere najmanj 10 do 20 cm, premer 25 do 60 cm, premer na tanjsem koncu najmanj 20 cm. media premera okoli 40 cm, povsem zdravi hlodi za žago. Plačamo takoj v gotovini na kraju prejema ali z nepreklicnim akreditivom. Cenj. ponudbe z določitvijo časa predaje ter najnižjo ceno za kubični meter franko splav Klenek kot Sabca na: Parna pilana, Klenak (Srijem). Strokovno uglašuje ter popravlja klavirje Go Jurasek, Ljubljana, Ključavničarska ul. št. 3 — Mestni trg 22 47T BBBBSBSSSSi DRVA — PREMOG pri družbi »Kurivo« Dunajska 33 Javna skladišča Tel. 3434 Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKES, Ljubljana (poleg hotela štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtlskanje takoj! 20 odstotne kronske bone kupnje v okviru svoje potrebe po dnevni ceni ali ne pod 62% PUČKA STEDIONA, OSIJEK Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal! Požurite se! Mramornato steklo NAZNANILO Naznanjam vsem prijateljem to znancem, da sem prevzela staroznano, na novo urejeno GOSTILNO PRI ŠPANU na ŠTABI POTI Postregla bom z dobro pijačo in jedili in se priporočam cenjenim gostom za obilen obisk NEtKA S AL AMON. Seno po Din 110 in slamo po Din 75 za 100 kg prvovrstno sladko v balah, če sc vzame v količini nad 10 bal tudi cenejše, prodaja iz komisij.ske zaloge Špedicija TURK, Ljubljana v različnih barvah in velikostih. 6—S mm debelo za obložitev kopalnic, toalet hladilnic in kuhinj, za notranjo ureditev proda. jalnih lokalov itd. je novost za Slovenijo. Izdeluje ogledala iz Ia zrcalnega stekla 5^ do 8 mm debeline v vseh veličinah, tudi v merah 300 X 200 cm In več, brušena stekla z okraski (ornamenti) ter upognjena stekla. Popravlja oslepela ali sploh pokvarjena stara ogledala, izvršuje zaste-klenje izložb to portalov z zrcalnim steklom 6 do 8 mm, s specialnim steklom 5- do 6 mm; vlaga stekla v medenino (Messingfassungen), izdeluje pnltne plošče iz 8 do 10 mm debelega zrcalnega stekla. — Ima na skladišču v vseh veličinah zrcalno steklo 5 Vz do 8 mm, tudi nadmoćno 8 do lOmm debeline, specialno steklo 4 do 6 mm, ledenasto steklo 5 mm, alabaster steklo 9—11 mm, eolska ogledala; vse po jako zmernih cenah. Jamči za prvovrstno izdelavo vseh svojih proizvodov. — Zahtevajte ponudbe! Je masiven materijal brez glazure, kot steklo ne iz zubi barve. Potrebne liiknje se lahko vrtajo v vseh premerih. Obložitev sladkih sles se vrši % Specijalnim Idejen ali se pa pritrdijo plošče z vijaki. V zalogi bas is tozadevna dela Izvršuje KRISTAL« o. o mm Hm ■ ■ ■ ^.^» m m*m - — ■ ■ „ tovarne ogledal in 3 3 ■mmu ■ m9m brušenega stekla. LJubljana Vit (teL 8075) — Centrala Maribor (teL 2182) — Split Šivalni stroji ,Gritzner* ,Adler* in kolesa, najboljši materijal, precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni stroji ,,U rani a" NO 111 O pri Jo§. PetelillC, LJubljana Telefon 2913 ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna garancija! Pouk v vezenja brezplačen UraMe Josip UmmWL — Zrn »Na»oono : Asa hantjfc — Zi opravo m hnanjsl dol fisca: Oton Cbristof. - Va v UnbHani 96