»oitnina ptažana v gotovini Leto LVH. v Liubliani, v torek, dne 27. avgusta 1929 Št. 193 St. 2 Dfr Naročnina Dnevno lidaja za drŽavo SHS mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za Inozemstvo meieCno 40 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D > VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp. petlt-VTSla mali oglasi po 1-30 in 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din. V uredniškem delu vrstica po lO Din n Pri večlem g naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondelJKo ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 61111 Rokopisi se ne vrača/o, nefraaklrana »isma se ne spre/emafo * Uredništva telefon it. 2050. upravnlštva »t. 2328 Informativen Ust za slovenski narod Uprava /e v K opit ar levi ul.St. 6 - Celcovn račun: L/uhljullu štev. 10.650 ln 10.34> t? Šartifevošt.7563, Zagreb 6t. 39.Olj, Praga ln 1iuna/ št. 24.797 Potreba zasebnih šol Po časopisnih vesteh iz Belgrada je verjetno, da dobimo v kratkem šolski zakon, po katerem bodo smele že obstoječe zasebne šole še nekaj časa obstojati, dočim ustanavljanje zasebnih šol sploh ne bo več dovoljeno. Kakor dobro razumemo prizadevanje, da dobi država merodajen vpliv na šolo in kakor tudi radi priznavamo, da ima to prizadevanje tudi svojo upravičenost, vendar pa moramo odkrito reči, da gre nastop proti zasebnim šolam mnogo predaleč. Ta oster nastop proti zasebnim šolam naravnost dokazuje, da se sploh nc umeva pomena in velikih nalog, ki jih imajo zasebne šole. Zato smatramo za potrebno, da brez ozira na gotove tendence in tudi brez ozira na to, če se bo naše mnenje rado slišalo ali nc, spregovorimo par čisto objektivnih besedi o pomenu zasebnih šol. Predvsem pa moramo omeniti eno, nad vse resnično dejstvo. Če bi bilo v naši državi preveč šol, če bi država sama v polni meri skrbela za pouk, potem bi še nekako razumeli nastop proti zasebnim šolam. Toda v naši državi še dolgo ne bomo v tem srečnem položaju, da bi imeli preveč državnih šol — raz-ven par gimnazij v južnih krajih — in to vidimo celo v Ljubljani, tretji državni prestolici. Naj danes vse zasebne šole v Ljubljani prenehajo s poukom, pa bo čez 1500 učenk brez pouka, ker so vse ljubljanske osnovne šole prenatrpane. Pri tem pa nekaterih mestnih šol, ki so na vse zadnje vendarle zasebne šole, štejemo kakor da bi bile državne. Tako je šolsko stanje v Sloveniji, ki je glede šol na prvem mestu, kako pa je šele drugod, kjer so tudi večji kraji še brez šol. Ne preveč, temveč mnogo premalo imamo šol in največjo zaslugo za državo in narod ima, kdor ustanovi novo šolo. To tudi preprosti narod dobro čuti in ko je bila otvorjena liška železnica, so po vrsti vse deputacije iz vasi imele samo dve želji, da dobe vodovod in šolo. Iz nujne potrebe ljudstva so nastale zasebne šole, ker ni bilo državnih. Vsaka od njih je zamašila eno vrzel in zamašila jo je dobro, kakor pričajo nje učni uspehi. O tem se je tudi več ko prepričala državna oblast, vsaj so vse zasebne šole pod strogim državnim nadzorstvom in ima država vedno priliko, da svoje nadzorstvo še poveča. Niso pa zasebne šole dosegle samo lepe učne uspehe, temveč so tudi mladino vzgajale za dobre državljane v isti meri ko državne. Tudi o tem se je mogla državna oblast vsak hip prepričati. Zakaj torej ta nastop proti zasebnim šolam? Ne samo popolnoma nepotreben je nastop proti zasebnim šolam, temveč tudi v nobeno korist kulturnemu razvoju naroda. Zasebne šole so mnogo bolj okretne ko državne in skoraj vse velike šolske Teforme so izšle iz zasebnih šol. Ali pomen zasebnih šol je še mnogo večji, kar smo zlasti spoznali mi Slovenci. Prva slovenska gimnazija je bila zasebna šola in že samo to dejstvo je močnejše ko vsi sploh možni ugovori proti zasebnim šolam. Brez zasebne šole pa tudi še danes ne bi imeli konservato-rija, ker večinoma mora pripraviti tla za strokovno šolo le zasebna šola. Ravno tako pa so bile zasebne šole one, ki so se kot prve pobrigale za pouk gluhonemih in drugih zaostalih in osirotelih otrok, ker le v zasebnih šolah je tudi doma prava karitativnost. Dosti zasebnih šol je zato tudi neločljivo zvezanih z internati in na stotine najbolj bednih otrok bo ob vse, če se zapro zasebne šole. Pri tem pa niti posebej ne podrčrtujemo, kako sc pri vseh velikih narodih vedno večja pažnja polaga na ustanavljanje zasebnih internatov, ker je izkušnja več ko dokazala, da dajo dobro organizirani internati najboljši pouk in tudi najboljšo vzgojo. Čas pa je, da se pri nas na vzgojo malo več pazi. Ponavadi nimajo zasebne šole teh prednosti glede polaganja izpitov ko državne in dostikrat morajo gojenci zasebnih šol polagati svoje izpite pred tujimi učitelji. Kljub temu pa vidimo ob pričetku vsakega leta, da se število otrok v zasebnih šolah stalno veča. Ali jc treba še zgovornejšega dokaza za dobro kvaliteto zasebnih šol? Starši imajo pač največji interes, da njih otroci dobro napredujejo in zato tudi starši najbolj pazijo na to, kam da vpišejo svoje otroke. Če torej starši v vedno večji meri vpisujejo svoje otroke v zasebne šole, ali ni v tem najlepši dokaz, da zasebne šole v polni meri ustrezajo svoji nalogi? Zakaj torej ta nastop proti zasebnim šolam. K sreči se ta nastop še ni izvršil, temveč je le nameravan, k sreči ga je mogoče še preprečiti. Le v dobro naroda bo, če bo preprečen in zato tudi upamo, da sc bo to zgodilo. Zlasti Naš odgovor bolgarski vladi Soiija, 26. avg. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanski poslanik v Sofiji Nešič je izročil včeraj bolgarski vladi pismeno spomenico svoje vlade na zadnji bolgarski odgovor glede jugoslovanskega protesta proti amnestiji bivšega bolgarskega ministrskega predsednika Radosla-vova. Spomenica navaja, da jc belgrajska vlada sicer vzela v vednost, da je ta amnestija bila brez vpliva na zunanje politično stališče Bolgarije in da se ni tikala nobenih oseb, o katerih govorijo čl. 18 do 20 neuillske mirovne pogodbe. Tudi so za Jugoslavijo druge osebnosti irelevantne. Namen protesta je bil samo ta, da dobi jugoslovanska vlada potrdilo bolgarske vlade, da bolgarska vlada in narod dotičnih zločinov ne odobrava, ki so daleko prekoračili v vojni običajno postopanje, kakor n. pr. v prvi jugoslovanski noti navedeno po- velje bolgarskega vrhovnega poveljnika Žcko-va, ki je zapovedal, da se pokolje srbska inteligenca v zasedenem ozemlju. Jugoslovanska vlada mora zanikati izjavo bolgarske vlade, da se tako povelje v arhivih ni moglo najti. Bolgarska sodišča so kmalu po končani vojni pozvala na odgovornost one osebe, ki so to povelje izvršile, in s s tem potrdila, da jc tako povelje obstojalo. Kar sc tiče končnega odstavka bolgarskega odgovora, da belgrajski korak ni primeren za medsebojno zboljšanje odnošajev, odgovarja belgrajska spomenica, da je jugoslovanska vlada v želji, ohraniti dobre odnošaje s sosedi, po svojem odpravniku poslov svoječasno prosila od ministrskega predsednika Ljapčeva ustna pojasnila in še le potem poslala pismeno vprašanje, ko ni dobila ustnega pojasnila. Po vremenski katastrofi v Južni Srbiji Kraljev dar — Pomoč vlade — Promet vpostavljen Belgrad, 26. avg. Nj. Vel. kralj je po prvih vesteh o poplavah v Skoplju in o nesreči, ki je zadela tamošnje prebivalstvo, izročil Rdečemu križu 100.000 Din, da se izdajo kot prva pomoč ogroženemu prebivalstvu v Skoplju. Prebivalstvo mesta Skoplja je sprejelo z največjo hvaležnostjo plemenito dejanje Nj. Vel. kralja. Belgrad, 26. avg. (Avala.) Danes ob 10 dopoldne je imel predsednik ministrskega sveta general Ž i v k o v i č konferenco z namestnikom ministra financ Nikolo Uzunovičem in s predsednikom Rdečega križa Markom Lekom. Na tej konferenci se je razpravljalo o načinu, kako naj bi se najhitreje in najizdatneje prožila pomoč prebivalstvu v krajih, ki so jih zadele poslednje vremenske nezgode. Belgrad, 26. avgusta. Iz kabineta ministra prometa je bil izdan o stanju železnic dne 26. avgusta t. 1. naslednji komunike: Proga Niš—Skopi je (km 362 in 100), ki je bila zaradi poplav na več krajih pokvarjena, je bila danes ob 6.45 ponovno izročena prometu. Razčiščena je proga Niš—Caribrod (km 67 in 300), Promet je zopet vzpostavljen. Davi ob 2.35 je bil vzpostavljen promet v tunelu pri Črtanovcih, kjer bodo vozili vlaki z zmanjšano hitrostjo do definitivnega popravila proge. Na progi Niš—Prahovo je neurje v okolici Zaječarja pokvarilo železniško progo s tem, da so hudourniki odplavljali nasipe ter izpodkopavali pragove. Na poškodovana mesta so bili odposlani tehnični oddelki z delavstvom. Promet bo na tej progi vzpostavljen še tekom današnjega dne. Kriza našega vinogradništva Zahteve in predlogi splitske konference Split, 26. avg. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je vršila v Splitu konferenca, ki je razpravljala o krizi našega vinogradništva. Poleg delegatov finančnega in kmetijskega ministrstva so prišli na sejo v velikem številu zastopniki dalmatinskih vinogradnikov, pa tudi slovenskih in hercegovskih. Na včerajšnji seji so govorili o krizi vinogradništva, nato pa so izvolili odbor, ki je snoči nadaljeval svoje delo ter izdelal obširne resolucije ,v katerih se v prvi vrsti zahteva, da se čim preje sprejme zakon o vinu, ki bi veljal za vso državo. Predvsem zahtevajo vinogradniki, da se prepove napravljanje petijota in vsako umetno zvečanje vinske koli- čine. Nadalje zahtevajo vinogradniki, naj bi vse državne, oblastne in občinske trošarine na hektoliter vina ne znašale preko 100 Din, kajti današnje trošarine znašajo za hI 250 Din, kar pomeni 70 do 80 odstot. vrednosti vina. Vinogradniki se potegujejo tudi za posebne železniške prevozne tarife, ki bi naj pospešile izvoz vina iz vinorodnih krajev po naši državi in v inozemstvo. Nadalje zahtevajo vinogradniki, da se s posebnim zakonom in merami zmanjša potrošnja različnih pijač, ki zmanjšujejo potrošnjo naravnega vina, kakor razne brezalkoholne pijače, ki v veliki meri vinu izpodrivajo trg. Pred kongresom »Fidaka" Veliko zanimanje bivših bojevnikov za napredek Jugoslavije Belgrad, 26. avg. (Tel. »Slov.«) Danes so dospeli sem prvi delegati centrale mednarodne organizacije bivših bojevnikov »Fidaka«, jutri pa pridejo še ostali delegati osrednjega odbora. Vaš dopisnik je imel priliko, razgovarjati se z njimi. Poudarili so mu, da organizacija »Fidaka« polaga na jutrišnjo zborovanje v Belgradu veliko večjo važnost, kakor običajno, kar je razvidno že iz tega, da so druge države, ki so prejšnja leta poslale na kongres 3 do 4 člane, sedaj zelo povečale število delegatov. Poudarja se, da bo zlasti anglosaksonski in ameriški svet skušal dobiti vpogled v položaj Jugoslavije. Zlasti se zanimajo za gospodarski napredek naše države. Poleg službenih zastopnikov Amerike, bo najbrž prišlo kakih 20 do 30 oseb, ki so sicer člani organizacije, niso pa službeni delegati. Na vprašanje, kje se bo prihodnje leto vršil kongres »Fidaka«, je dopisnik dobil izjavo, da so Amerikanci prosili osrednji odbor v Parizu, naj bi se vršil kongres v Ameriki. Ako bi se države s slabejšo valuto ne mogle radi prevelikih potnih stroškov udeležiti kongresa v Ameriki, so Amerikanci pri- pa upamo to, ker nastop proti zasebnim šolam gotovo nc bo služil pomirjenju naroda, a baš to pomirjenje je potrebno, če hoče naš narod napredovati. To pomirjenje je isto tudi eno glavnih tehtnih vzrokov za stanje od 6. januarja in zato pričakujemo, da bodo mogie zasebne šole neovirano izvajati svojo visoko kulturno misijo in da se jim nc bodo delale nobene zapreke. pravljcni, tudi z denarnimi sredstvi priskočiti jim na pomoč. Delegati osrednjega odbora iz Pariza so prišli v Belgrad nekaj dni prej, da se natančno porazgovore o delu in resolucijah, ki naj bi se sprejele. Združenje belgijskih častnikov in bojevnikov je izrazilo željo, da se pokloni diploma častnega dosmrtnega članstva armadnemu generalu in načelniku našega generalnega štaba Milanu Milovanoviču kot priznanje za njegove zasluge kot stratega v svetovni vojni. Deputacija belgijskih bojevnikov, ki se udeleži kongresa »Fidaka« v Belgradu, je sklenila odposlati posebno odposlanstvo na grob pokojnega vojvode Stepanoviča v Čačak, kjer mu bo v znak priznanja in hvaležnosti zasadila palmo. Tujski promet Belgrad, 26. avg. (Avala.) Na mednarodnem kongresu za reklamo je kakih 800 udeležencev izrazilo željo, da bi posetili tudi Jugoslavijo in sc seznanili z našimi razmerami. Po zaključku kongresa so se udeleženci podali v razna mesta Evrope. V našo državo prispejo septembra meseca. Program njihovega bivanja v Jugoslaviji so sestavile tujsko-prometne organizacije v Zagrebu. London, 26. avgusta. (Avala.) Lional Rotschild, šef znane bančne tvrdke, bo odpotoval s svojo rodbino na svoji jahti v Dubrovnik, kjer ostane nekaj časa na letovanju. Dunajska vremenska napoved. jasno viiiiie. Toplo. Boj proti koruznemu črvu Otvoritev mednarodnega kongresa v Zagrebu Zagreb, 26. avg. (Tel. »Slov«.) Danes se je vršil v poslopju botaničnega instituta zagrebške univerze mednarodni kongres za pobijanje koruznega črva, ki se ga je udeležilo veliko število tujih učenjakov iz Poljske, Madjarske, Romunije in celo iz Amerike. Razen tega so bili zastopani delegati iz Belgrada in Ljubljane ter botaniki iz Zagreba. Kmetijsko ministrstvo je zastopal načelnik Gjurič. Kongres je otvoril ravnatelj botaničnega zavoda, profesor dr. Vouk, ki je pozdravil goste v različnih jezikih. Za pozdravnimi govori, v katerih so se proslavljale zasluge naših učenjakov za pobijanje tega nevarnega koruznega škodljivca, je imel dr. Ellinger, šef mednarodnega instituta za pobijanje koruznega črva, predavanje o borbi proti temu škodljivcu. Za njim je predaval profesor Vouk iz Zagreba. Zborovalci so poslali Nj. Vel. kralju in kmetijskemu ministru pozdravni brzojav, po zaključku kongresa pa so si ogledali botanični vrt, kjer so imeli priliko videti praktične rezultate borbe proti koruznemu črvu. Zastopniki domače lesne industrije v Belgradu Belgrad, 26. avg. (Avala.) Delegati domače lesne industrije gg. Vlada Kneževič, Ilija Jerbič, Corovič in še 20 članov so bili danes ob pol 1 sprejeti od predsednika vlade generala Petra Zivkoviča. Delegati so izročili predsedniku vlade resolucijo svojega kongresa. Belgrad, 26. avg. (Avala.) Minister za šume in rudnike dr. Anton Korošec je sprejel danes dopoldne predstavnike Saveza domače lesne industrije in sicer gg. predsednika Vlado Kneževiča, podpredsednika Ilijo Jerbiča in Co-roviča ter 20 članov. Predstavniki Saveza so pri tej priliki izročili g. ministru dr. Korošcu resolucijo svojega izrednega kongresa, ki se nanaša na uzakonitev posebnega pravilnika k nedavno sprejetemu zakonu za zaščito domače lesne industrije. Seja upravnega odbora Narodne banke Belgrad, 26. avgusta. Danes dopoldne se je vršila seja upravnega odbora Narodne ban-ke. Seji je predsedoval guverner Ignat Baj-loni. Pred prehodom na dnevni red se je guverner Bajloni spominjal preminulega člana upravnega odbora Nar. banke Luke Čaloviča, čegar spomin so člani upravnega odbora počastili z vstajanjem in z vzkliki: »Slava mu!« Upravni odbor je sklenil počastiti spomin pokojnega s tem, da ga vpiše s prilogom 5000 dinarjev za dobro tvora zavoda slepih invalidov v Zemunu in z enakim zneskom za dobro-tvora Kola srbskih sester. Zatem je bil na seji počaščen spomin pok. prof. Reissa, ki je bil šef odseka za tehnično nadzorstvo novčanic v Narodni banki. Upravni odbor je sklenil, da vpiše pok. Reissa za dobrotvora Četniške-ga združenja z zneskom 5000 Din. Nato se je prešlo na dnevni red. Po razpravi o tekočih poslih so bili določeni dežurni člani za mesec september. Belgrad, 26. avg. (Avala.) Državna Zveza obrtniških združenj, ki šteje nad 220 organizacij s 44.000 člani, je imela danes plenarno sejo, na kateri se je konstituiral odbor. Za predsednika je bil izvoljen g. Krsta Ginovič. Belgrad, 26. avg. (Avala.) Za načelnika administrativnega odseka v ministrstvu poljedelstva je postavljen g. Mojsilovič, za načelnika odseka za poljedelstvo g. Djurič, za načelnika odseka za živ. in vinogr. dr. Prohaska, za načelnika odseka za agrarno reformo g. Suflaj. Ljubljanski velesejem priredi od 31. avgusta do 9. septembra 1 razstavo ..LJUBLJANA V JESENE" PROGRAM: Kmetijstvo (mleko, sir, mnsln. vino crozJJo) Vrtnarstvo - Zon - Ilieijena /ailružna razstnvu - Pohištvo TlomaSa obrt - Kmetijski stroji Radio--Industrijski izdelki Zabavigfio Permanentno legitimne!Jo po Din 30'- ne dobo na vseh vofijih železniških postajah pri blagajnah, pri denarnih zavodih, po druSnleah kmetijskih družb, županstvih Piunlkti. I.egiliinacija daje pravico na po iovn-iio voznino. Za stanovanja preskrbljene Hlinka izjavlja: Praga, 26. avg. (Tel. »Slov.«) V procesu (»roti dr. Tuki je bil danes zaslišan voditelj slovaške ljudske stranke, poslanec Hlinka. Pred sodišče mse je zbrala velika množica ljudi, ki je poslanca viharno pozdravljala. Hlinka se je kot priča odkrito izjavil za dr. Tuko. Rekel je, da o proti državnem delovanju dr. Tuke ne more biti govora. Izjavil je z velikim patosom: »Če bi imel kdo sedeti na zatožni klopi, bi moral jaz tu sedeti Srečen bi bil, če bi se to zgodilo. Jaz sem često, tudi v stari Ogrski, stal pred sodiščem, toda vedno je zmagala resnica. Proces ni naperjen proti dr. Tuki, temveč proti moji stranki. Avtonomistično slovaško ljudsko stranko hočejo ubiti in uničiti avtonomistično misel. Vse, kar je dr. Tuka storil, je storil na moje povelje. Na moje povelje je napravil slovaški avtonomistični načrt in sedaj se ga označuje za veleizdajalca. Na mojo željo in po nalogu moje stranke je vršil inozemsko propagando. Razpisal sem nagrado 100.000 Kč za onega, ki dokaže dr. Tuki veleizdajo. Denar je založen pri notarju. Dosedaj pa ga še nihče ni mogel zaslužiti. Tuka je bil vedno dober katoličan in Slovak. Dober katoličan, kakor je dr. Tuka, ne dela revolucije, dolžnost mu je, da se pokorava vsaki oblasti. Mi smo bili, smo in bomo vedno avtonomisti, toda nismo proti državi. Če so v Švici lahko kantoni in v Združenih državah posamezne države, mora to biti mogoče tudi na češkoslovaškem. Landbund proti diktaturi Dunaj. 26. avg. (Tel. »Slov-«) Landbund, sna izmed koalicijskih strank, je včeraj po svojem voditelju, podkanclerju Schumyju jasno izjavila, da se odreka heininehrovskemu Fašizmu. Obenem je stranka sestavila obširen program za revizijo ustave, ki predvideva kot nadomestek političnega parlamenta gospodarsko zbornico in hoče obenem odpraviti zvezni svet. Program je izdelan na centralistični podlagi. Schumy je izjavil, da kmetje odklanjajo vsako diktaturo in da brezpogojno vztrajajo pri samoupravi. Vsa avstrijska odgovorna mesta zagotavljajo najodločneje, da ne grozi ni-kak puč ali državljanska vojna. Posebno policijski predsednik Schober je izjavil, da so državna oborožena sredstva zadostna za varstvo miru in varnosti. Zvezni kancler Streeruwitz bo odpotoval 8. septembra v Ženevo, da vodilne državnike Evrope pouči o sedanjem položaju v Avstriji in o pomenu dogodkov, o katerih inozemski listi obširno pišejo. Belgrajske uesvyork, 26. avg. (Tel. »Slov.«) Zrako-i plov, ki se je pojavil nad Los Angelesom že | ob 1.11, je preletel pot 5800 milj od Tokia v j 75 urah 3 minutah, torej s povprečno hitrostjo j 77.3 milj na ur'a „To je zategadeij povdaija gospa Mica, „ker je otročje perilo slabo oprano. Od zapranega perila dobi ubogi otročiček srbeče izpuščaje. Vporabljaj samo RADION in ne bo se ti več kaj takega pripetilo. Otročje perilo pere in razkužuje obenem, le Schichtov t€ 1927, a hčerka 26. aprila 1928. Tako je ostala očetu Jakobu samo še 12 letna hčerka Krnica. K vsem tem nesrečam, pa je g. Kirndl dobil še odpoved stanovanja. Težko prizadeti rodbini, oso-bito očetu naše sožalje! □ Mariborska porota: Za letošnje mariborsko jesensko porotno zasedanje, katero se prične 16. septembra, sta dosedaj razpisana sledeča slučaja: Josip Meiseler radi tatvine in France Pukšič radi umora. Q Stavila sta v nedeljo, 25. t. m. opoldne v neki gostilni na Ruški cesti v Mariboru 55 letni strojevodja Meglič in mladič Perko, kdo da bo poprej preplaval Dravo. V Dravo sta skočila obadva naenkrat. Perko je plaval naravnost k Dabringer-jevi gostilni, kjer je tudi stopil iz vode, Meglič pa je prišel do srede Drave, ta ga je potegnila proti državnemu mostu, kjer so mu pričujoči priskočili na pomoč ter ga spravili iz vode ven, nakar se je tudi on podal v gostilno Dabringerjevo. Oba sta znana dobra plavača. Perko je plaval nazaj na desni breg, Meglič je hotel plavati za njim, toda navzoči ga niso pustili in zato je čakal v gostilni, dokler mu niso prinesli njegove obleke. □ Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 12 viničarjev, 6 železostrugarjev, 4 majerji, 4 mizarji, 2 strojna ključavničarja, (samostojna delavca) 1 kamnosek, 2 stavbena ključavničarja, 2 slaščičarja, 4 sodarji; 1 kolar, 1 tapetnik, 2 podkovska kovača, 1 kovač za orodje, 12 soboslikarjev, 6 trgovskih potnikov, 2 Žagarja, več vajencev, (kleparske, usnjarske, mizarske, pekarske in kovaške obrti) in tudi 10 dekel, 2 kuharici k orožnikom, 18 kuharic, 38 služkinj, 2 sobarici, 2 vzgojiteljici, 30 kuharic za Švico, 1 otroška vrtnarica, 3 šivilje za obleko. 2 podnatakarici, 1 natakarica, 2 postrežnici, 1 boljša gospodinja, 5 šiviljskih vajenk in 1 varuška. si je nabavil nov lep prapor, ki to ta dan zapla-polal nad glavami sedat še maloštevilne, a zato tem vzornejše vojniške orlovske družine. Vojni;' orlovskega praznika se bodo v velikem številu ude- Celie & Blagoslovitev orlovskega doma in prapora. Orlovski odsek v Vojniku praznuje v nedeljo, 1. septembra čisto posebno slavnost. Bo to praznik zmage orlovske misli v prostrani vojniški župniji ter praznik uspehov, ki iin more roditi v prid ljudski vzgoji le žilavo delo v orlovski organizaciji. Vojniška posojilnica je v polnem razumevanju poslanstva orlovstva zgradila v Vojniku lep dom, in ga bo po blagosloviivi v nedeljo izročila vojniške-mu orlovstvu v upravo in vporabo. Odsek sam pa Vojniškeg« številu ude ležile tudi sosedne orlovske družine. Prireditev je celodnevna in priporočamo zlasti Celjanom, da že zjutraj pohite v prijazni Vojnik in so priče slovesnostim blagoslovitve prapora in Orlovskega doma. ■©• Potočka zijavka. Dne 20. avgusta je obiskal • Po točko zijavko« v Solčavi, kjer koplje g. prof. Srečko Brodar prahistorične ostanke medveda in človeške artefakte, dr. Bayer, direktor arheološkega instituta na Dunaju, v družbi neke dame, ge-ologinje istotako na Dunaju. Silno sta bila zavzeta nad krasoto zijavke in množino raznih artefaktov (šil, pšic itd.). Najdišče je eno najbogatejših v Evropi in bo zahtevalo pozornosti in podpore najširše javnosti, predvsem naše kr. vlade (Slovenske oblasti itak prispevajo po svojih močeh.) — Okostja pračloveka se še ni posrečilo odkriti. Gotovo pa krije Pcločka zijavka še silno inleresantne artefakte človeka. Po izjavi prof. Bayerja bi trebalo milijon dinarjev. Neposredno ob zijavki bi bilo treba postaviti stanovanje za približno 50 delavcev, s katerih pomočjo bi še-le bilo mogoče odkriti la prazgodovinska čuda. — Med kopom, ki je trajal od 2. julija do 23. avgusta, je najdišče obiskalo več profesorjev in znanstvenikov zijavko. Med drugimi so prišli prof. Stante, Rojšek, dr. Ainbrožič iz Bel-grada (kralj, osebni zdravnik), predsednik celjskega okrožnega sodišča dvorni svetnik dr. Kotnik s soprogo itd. Izmed duhovništva je pokazal mnogo zanimanja g. p. Ladislav Hazemali iz Ptuja. Želeti bi bilo, da posveti javnost poslej več pozornosti Potočki zijavki, ki bo vsekakor tudi silen prispevek za popularizacijo slovenskega imena v svetu. £r Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice v Celju se vrši dne 1. septembra t. I. ves dati v pisarni Glasbene matice v Celju, Slomškov trg 10-1, soba štev. 1. Sprejemajo se gojenci in gojen-ke cd 7. leta starosti dalje. Ža informacije in pojasnila glede vseh podrobnosti, tako glede ukovirw, preizkušnje sposobnosti posam. začetnikov itd., naj se vpraša istotako v omenjeni pisarni. & Iz celjske bolnišnice. Včeraj so pripeljali semkaj težko poškodovanega 10 letnega Karla Kraj-nika, posestniškega sina iz Brezna pri Vitanju. Na nepojasnjen način mu je mlatilni stroj, ko je stroj stal, zlomil desno roko v nadlehti. — Dne 24. f. m. je umrla v bolnišnici 58 letna Žnider Terezija, pre-vžtkarica iz Virovca na Roginski gorici. Dopisi BOROVNICA. Anonimnemu dopisniku iz Borovnice sporočam v pomirjenje sledeče: Ko smo iskali svoječasno opazovalce za vodo, se ni oglasil nihče, tudi dopisnik ne; vsa služba se je organizirala iz Bistre, ki ima nadzorovati 4 štacije. Zelo bi bili hvaležni dopisniku, da se javi pri podpisanem, da mu odvzame vsaj del opazovanja in če ima toliko časa, lahko lovi na vsake 4 ure vse pritoke Borov-niščice; mi jih bomo pa še le tedaj, ko pokaže Borovniščica pozitivno reakcijo. V tolažbo dopisniku pa lahko povem, da vse 4 štacije lovijo vodo že od 14. t. m. naprej točno vsake 4 ure po noči in po dnevi in da je dosedaj reakcija od Vrhnike do Jezera popolnoma negativna. Prosim za to reč pozitivnega dela in bolj stvarne kritike. Takoj pa, ko se javi anonimni dopisnik, dobi štacijo Borovnice v oskrbo, da se prepriča, da je težje delo kot kritika. — Dr. Zupan. Trbovlje Smrtna kosa. V juliju in avgustu so umrli: Franc Logar, posestnik in gostilničar v Hrastniku; Josip Kraner, vpok. paznik, Marija Ravnihar, za-sebnica; Terezija Šušteršič, žena rudarja; Anton Volker, posestnik in gostilničar; Ivan Jazbinšek, rudar v Hrastniku; Alojz Medvešek, strojevodja; Juro Maruševcc rudar; Lovro Cestnik, elektrikar; Uršula Brodnik, posestnica in gostilničarka; Aleksander Kramer, vpokojenec. Poroke v juliju in avgustu: Vladimir Medvešek, železn, uradnik, z Marijo Muhovič, poštna uradnica; Ciril Romih, rudar, s Terezijo Soklič, zasebnico; Albin Cestnik, posestnik, z Marijo Brečko, posestnico; Alojz Zupan, ind. delovodja, z Uršulo Petrič, zasebnico; Andrej Strašček, mizar, z Ano Belencicz, zaseb.; Franc Senčar, rudar, z Zofijo Razboršek, zasebnico; Kari Per, posestnik, z Anico Božič, zasebnico; Franc Kralj, rudar, z Jožefo Bola, delavko; Ivan Hren, zidar, z Jo-žefo Vresk, delavko; Franc Lindič, rudar, z Antonijo Janežič, zasebnico; Jože Miglič, rudar, z Fran-čiško Ocepek, delavko. Ptuj Glasbena matica v Ptuju. Vpisovanje se vrši dne 2. in 3. septembra, obakrat od 9 do 12 in od 15 do 17. Ako bo dovolj priglašenih za solopetje, se angažira v to svrho učna moč iz Maribora. — Ravnateljstvo. Ljutomer Na glasbeni šoli v Ljutomeru se vrši vpisovanje učencev 1. in 2. septembra od 8 do 12 dop. v glasbeni sobi. Poučevalo se bo: klavir, gosli, čelo, klarinet, mladinsko petje in teorija. Podrobnosti na oglasni deski. Poizvedovanja Srebrna zapestnica z monogramom A. S. se ie našla. Dobi se Kolodvorska ul. 35-11. Spori NEDELJSKI ŠPORTNI DOGODKI. V nedeljo je L. N. P. s pokalnimi tekmami v korist poškodbenega fonda otvoril jesensko sezono. Vsi favoriti so odnesli zmage, le srečanje Svobode, novega prvorazrednega kluba, z Jadranom je končalo z delnim presenečenjem. Nikdo ni pričakoval tako visoke zmage Svobode. Doseženi so bili naslednji rezultati: Hermes:Krakovo s 4:2, Slovan: Natakar 6:0, Ilirija:Reka 12:0, Svoboda:Jadran 5:0. Mladinski pokal so si zopet osvojili juiiiorji Ilirije z zmago 3:2 nad juniorji Maribora. Utešno darilo je dobila Reka, ki je premagala Slovan s 5:4. Ljubljanska reprezentanca je v Gradcu doživela precej občuten poraz s 6:1. Zagrebška Concordia je sodelovala s svojim nogometnim moštvom tudi na proslavi K. A. C. in odnesla zmago s 3:1. MEDNARODNI LAHKOATLETSKI MEETING V CELOVCU. V nedeljo, 25. t. ni. se je vršil ob priliki dvajsetletnice obstoja celovškega atletskega kluba mednarodni meeting, katerega so se udeležili poleg atletov domačega kluba, tudi atleti ljubljanske Ilirije, zagrebške Concordije, dunajskega W. A. Fa, Gradca in Leobena. Meeting se je vršil brezhibno pod vodstvom zastopnika avstrijske lahkoatletske zveze z Dunaja g. M. D. Albala. Rezultati so naslednji: Tek na 100 m: 1. liaderer (K. A. C.) 11.2. — 2. Pavšič (Ilirija) 11.3. — Stepišnik (Ilirija) 11.4. Metanja diska: 1. Janausch (W. A. C.) 41.30. — 2. Dr. Narančič (Concordija, Zagreb) 40.70. — 3. Dr. Schwarz (S. V. Leoben) 34.60. Tek na 1500 m: 1. Leban (K. A. C.) 4:17. — 2. Sussitti A. (K. A. C.) 4:20.8. — 3. Predanič (Concordija) 4:27.5. Skok v daljavo: 1. Haderer (K. A. C.) 6.30 ni (nov koroški rekord). — 2. liežek (Ilirija) 6.20. — 3. Stepišnik (Ilirija) 6.07. Metanje kror/le: 1. Dr. Narančič (Concordia) 13.44 m. — 2. Janausch (W. A. C.) 13.40 m. — 3. Dr. Schvvarz (S. V. Leoben) 11.7&5m. Tek na 5 km: 1. Šporn (Ilirija) 17:20.4. — 2. Sussitti (K. A. C.) 17:45. — 3. Predanič (Concordija) 18:19. Štafeta 4X100 m: 1. K. A. C. 45.3 (nov koroški rekord). — 2. Ilirija 45 5 (postava: Režek, Outrata. Pavšič, Stepišnik), Ilirija je tekla bolje, le vsled slabe predaje je izgubila prvo mesto. Športni dogodki Angležinja Gilhead je hotela preplavati Kanal, pa je morala po šesturnem napornem boju odnehati. — Dunajčanka Tourgond je preplavala Vrbsko jezero po dolžini v 9:01.30, Holandka Leih-brand Ženevsko jezero od Lausanne do Ženeve (60 km) v 35:30. Dalje: Američanka Garatti 100 m prosto 1:09.8, Američanka Mac Kim 440 y prosto 5:47.4 (doslej M. Norelius 5:51.4), Norvežanka Etor-ges 200 m prosto 2:31.5, 15 letni Finec Di-itincn 100 m 1:06.7 (finski rekord), Barany v Stockholmu 200 m 2:22.8, Taris 100 m 1:02.2 (fr. r.), Godartova 100 m 1:17.8: priznan je nemški rekord Klipperaa 100 m hrbtno 1:10.8. Štiri japonske plavalke v starosti 13 do 17 let so prišle tekmovat v Ameriko; omenimo 100 m 1:23.6, 200 m 3:12.6. — »Turnir šestih narodov« v vodni igri z žogo itd. v Budimpešti se je zaključil z zmago Ogrske; sledijo po vrsti Belgija, Švedska, Nemčija, Francija, Anglija; 1. 1931 se bo turnir vršil v Parizu. Učinkovita je bila zmaga Ogrov nad Francozi 10:6 in nad Nemci 7:1. V teku tekem so plavali Ogri 4X200 m v 9:35.6, Nemci v 9:50.2. Nemški bokser Schmeling je ugriznil v kislo jabolko (kakor beremo) in se bo boril najprvo s Phil Scottom. — De Kuh je zvrnil Cooka v 8. rundi z k. o. na tla. Nemec Gitel, težka srednja teža, je z levico potegnil 87.5 kg. Njegov rojak Prenn je sicer premagal Bous--susa, a je bil premagan od Brugnona. Po francoskem zgledu imenujejo sedaj tudi Angleži svoja dva izborna igrawa tenisa Austrina in Gregoryja »mušketirja«. V zadnjem boju proti Husterju Austin ni uspel. V Porečah na Koroškem je Avstrija premagala Ogrsko 5:3, v Mariboru mariborčani graške bančne uradnike. — Jugoslovanske prvenstvene tekme se bodo vršile od 28. t. m. do 1. septembra v Zagrebu. — Koželuhovega Karla vabijo tako Air.erikanci kot Angleži, naj trenira njih teniški naraščaj; se še ni odločil. Srdit je moral biti končni boj za svetovno kolesarsko prvenstvo v cestnem dirkanju; šlo je na 200 km, pri Ziirichu. O hudem boju nam govorijo številke: Belgijec Ronsse 6:48:05.4, Luksenburžan Frantz 6:48:05.6, Italijan Binda 6:48:05.8; pri tako veliki razdalji so odločile desetinke sekund! Še sedmi jc dosegel čas 6:48:06.8, Med amaterji je zmagal Italijan Bertalozzi v 7:20:36.2. Še par nogmetnih tekem: V borbi za Srednjeevropski pokal Vienna : Slavija 3 : 2. Rapid je premagal Nicholsona 5 : 0, Wacker je zmagal v Kluju 1 : 0, v Debrecinu proti Bocskayn 3 : 2, v Vel. Varadu proti Torekyes 2 : 1, Bologna proti Uru-guayu 1 : 0, Torino v Buenos Aires 2 : 1, Ferencz-varos prav tam tudi 2 : 1. Admira je izvojevala v 10. svojem potovalnem boju najlepšo zmago proti močnemu danskemu Boldklubbenu 6 : 1, a se je borila proti kombiniranemu moštvu v Koe-benhavnu samo 4:4. — Rusi so zelo napredovali; igrali so na Finskem 7 iger (seveda samo proti »delavskim« klubom, ki so pa tudi močni), so vseh 7 iger dobili in so dosegli razmerje goalov 59 : 3! NEMŠKI DESETOBOJNIK \VEISS. Pri nemških prvenstvenih lahkoatletskih tek-mah v Breslavu je dosegel zmagovalec Weiss sledeče uspehe: 100 m 11.1, skok na daljavo 6.72, krogla 122.36, skok v višino 1.72, 400 m 50.6, 110 m lese 15.5, diskos 37.01, skok ob palici 3.10, kopje 53.62, 1500 m 4:52.8. Po mednarodno običajnem ocenjevanju bi bil dosegel Weiss več kot 7000 točk, bi stal torej že prav v prvih vrstah. RUSKE TEKME V LAHKI ATLETIKI. Mesti Leningrad in Moskva sta priredila lahkoatletske tekme. Prvi dan je bilo navzočih 35.000 glcdavcev, drugi dan 50.000 Uspehi so bili prav dobri, zboljšanih je bilo šest ruskih rekordov. 100 m je pretekel Kornienko v 10.9, 200 m Pušnij v 22.7, 400 m Gromov v 49.8, 800 m Denizov v 1:58.7 itd. V tekmah žensk je omeniti zlasti skok na daljavo 5.43 m. PLAVALNA ZVEZA KANALA. »Kanal« je danes geslo vseh plavačev in pla« valk na dolge razdalje. Pisali smo, da cele dese-torice čakajo na ugodno vreme za start preko vodne ceste med Francijo in Anglijo. Ni jih posebno mnogo, ki se jim je doslej to prečkanje posrečilo. In prav to najbolj vleče. Tako zelo je polagoma naraslo število »Kanalcev*, da so ustanovili sedaj posebno »Plavalno zvezo Kanala«. HOCKEY NA LEDU V LETU 1004. Med kramo nekega trgovca s starinami so našli pred kratkim majhno sliko Breughela, znanega ho-lanskega slikarja iz let 1564 do 1637. Podpis slikarja je iz leta 1604. Na sliki vidimo z ledom prevlečeno holandsko reko; divje race letajo po zraku, hreščeče vrane se zibljejo na golili vejah, mrzlo in sivo je nebo. Pestra množica se zabava na ledu; nekateri se zabavajo z metanjem lesene plošče z ročajem in železnim obročem (igra na ledu, ki je običajna zlasti tudi na Bavarskem), drugi pa igrajo hockey. Kriva palica in mala po ledu drseča žoga nam pričata o tem. Nedavno smo pisali o nogometu v Firenzi v 16. stoletju. Torej nič novega pod solncem. BOG MU POMAGAJ. Dunajski »Sport-Tagblatt« je židovski list in ščiti in zagovarja seveda Žide, kolikor le more. Včasih je pa tudi njemu preveč in daje svojim pristašem in rojakom čarobne lekcije. Neki Žid je bil pri nogometni tekmi kaznovan in je priznal, da je krivda na njegovi strani, zraven je pa rekel, da je bil zato kaznovan, ker je Žid. Na to mu »Sp, T,« odgovori: »Če trpite na zasledovalni blaznosti, spadate v norišnico. Sami priznate, da niste imeli prav, pa pravite, da ste bili zato kaznovani, ker ste Žid. Ko boste imeli svetel trenutek, boste pač sami uvideli, da so vaše trditve smešno nore.« FRANCOZI IN KOZARČEK VINA. Francozi so med najbolj zmernimi narodi na svetu in tudi med najbolj varčnimi. Ker je pa Francija prva dežela na svetu v pridelovanju vina, spada na mizo vsakega pravega Francoza majhna steklenica črnega vina. Več ne. Tudi v Amsterdamu so imeli olimpijski borci in njih spremstvo vino s seboj, 13.000 malih steklenic. A da jim ni bilo za alkohol in da je vino le običajni del obeda, nam priča dejstvo, da je vsa velika francoska olimpijska armada v vseh tednih tekem izpila le 8414 steklenic. Ostale steklenice so prodali in so dobili zanje 8650 frankov. Naložili so jih v olimpijski skladi 100 strel v sekundi Lov na kite z modernimi sredstvi Lov na kite se je razvil v 17. stoletju, ko So odkrili Spitzberge. Zaslužek je privabljal tedaj cela brodovja Holandcev, Angležev, Baskov in nemških Hanseatov proti obalam te polarne dežele ter spada ta doba med najsi-jajnejše v zgodovini kitolovstva. In vendar sc niti ta doba ne more primerjati z velikanskim obratom, ki ga razvija kitolovstvo zadnjih 20 let v Južnem Ledenem morju. Stara kitova lovišča na severu so bila že skrajno opešala, ko je v prvih letih tekočega Ivan Jakob Berzelius, veliki švedski kemik, ki je odprl kemični vedi nova pota, je bil rojen 29. avgusta pred 150 leti. Stoletja voditelj nordenskioldske južnopolar-ne ekspedicije C. A. Larsen odkril v tamkajšnjih vodah nova lovišča za kite. Ta lovišča se zde neizčrpna in postajajo tem obilnejša, čim bolj se širi lovski obrat. Siare kitolovske ladje so, čim so se pokazali kiti, spustile čolne v vodo, iz katerih so potem v to posebno izurjeni ribiči napadli kita s harpunami. Tak priprost lov je bil mogoč na severnega kita, ki je zelo len in počasen. Tudi so preje uporabili od kita le mast, ki so jo kuhali na obalnih postajah. Danes pa je kitolovstvo do viška razvita industrija. Poleg lovskih ladij plovejo na lovišča orjaški parniki, kjer kuhajo mast kar na licu mesta in predelujejo tudi vse ostale dele morskega orjaka. Na čelu kitolovstva stoje Norvežani, ki imajo največje tostvarne obrate na svetu in svoja podjetja neprestsano izpopolnjujejo. Kitolovska ekspedicija v Južno Ledeno morje je danes zelo drago podjetje, posebno če vpoštevamo plavajoče obrate za predelavo kitovih surovin, posebno masti. Vsa dosedanja važna lovišča v Južnem Ledenem morju se nahajajo v angleškem vladarskem področju, tako da morajo podjetja za drag denar od Angležev kupovati dovoljenja, da smejo na obalah urediti postaje za kuhanje masti i. dr. j Norvežani so zato prvi prešli k plovečiin obratom za predelavo kitovih surovin kar na morju. S tako ladjo plove po več lovskih par-nikov, ki imajo na sprednjem koncu topove, iz katerih streljajo na kite s harpunami, nato pa živali potegnejo na kuharsko ladjo. Na ta način se kitolovska podjetja izognejo vsaki odvisnosti od angleških vladarskih pravic; zato ta način vedno bolj prevladuje, tembolj ker ga pospešuje tudi vedno večji tehnični napredek. Dne 10. t. ni. je odplul proti jugu najnovejši norveški parnik za izkoriščanje kitovih surovin >Kosmos« z ostalimi parniki. Lov na kite v Južnem Ledenem morju se začne sicer šele meseca novembra in decembra tor traja potem do marca; toda pot je tako silno dolga, da se morajo kitolovska brodovja odpraviti na pot že meseca avgusta. — »Kosnios« ima 22.500 ton in je eden največjih tovornih par-nikov na svetu. Celokupni krov je takorekoč ina sama ploskev, na katero z vijaki potegnejo kite, kar traja za posamezno žival 4—5 minut. Na krovu je prostora za štiri kite istočasno. Tu živalim izrežejo špeh, ki ga potem stope v spodnjih prostorih ladje, kjer predelajo tudi ostale dele živali. Z novimi pripravami se pridobiva ribje olje v zelo čistem stanju. — Prostori, kjer stoje stroji, so tako veliki, da bi mogla v njih stati štirinadstropna hiša. Parni stroj se kuri z oljem in je močan za 5000 konjskih sil. Dnevno morejo skuhati na ^Kosmosu« 2500 sodov ribjega olja v vrednosti 250.000 norveških kron. Celotna enose-zonska produkcija pa znaša 120.000 sodov v vrednosti 10 milijonov kron. Le tako ogromna produkcija omogočuje velike lovske ekspedicije v južnopolarne predele, kajti stroški so velikanski in podjetje vedno tvegana stvar. »Kosmos« stane 5 milijonov norv. kron. Z njim plove 7 lovskih par-nikov, od katerih je v prvi vrsti odvisen uspeh ekspedicije. Moštvo pri harpunskih topovih mora biti posebno izvežbano in je zato izvrstno plačano. Tačas plove na kitolov v Južnem Ledenem morju 199 lovskih parnikov in 39 plo-večih kuharskih obratov. V prejšnjih letih so 1 ubili po 10.000 morskih nestvorov, topot bo i pa moral biti plen še neprimerno večji. Kajti j topot imajo kitolovci prvič s seboj hidi letala, ! ki imajo nalogo paziti na prihod kitov in ob-! vestiti ladje. — Kakor nekoč morski predeli okolu Spitzbergov, tako je sedaj Južno Ledeno morje za Norvežane prava zlata jama, saj črpajo iz njega ribje olje v vrednosti nad sto milijonov norv. kron letno. Danes imamo že mnogostranske dokaze, da se poprečna doba človeškega življenja daljša v tisti meri, kakor sc boljšajo zdrav-stvene razmere in kakor napreduje telesna i kultura. Angleški zdravstveni komisar dr. Sa-vage pa pravkar objavlja uspehe svojih to-stvarnih raziskavanj, na podlagi katerih prihaja do zaključka, da je zelo blizu čas, ko bo Mahatma Gfcandi, vodja indijskega gibanja za narodno csvobojenje, je težko obolel. V zadnjem času je užival samo surovo hrano, si čimer si je pokvaril prebavila. večji del ljudi dočakal sto let. In kar je pri tem glavno — ljudje bodo do te visoke starosti ohranili zdravje in čilost, ki je danes običajna v starosti med 50. in 60. letom. V dosego tega pa ne bo treba nobenih Vorono-vih in Steinachovih pomlajevalnih operacij, nobenih čudotvornih kapljic in zdravil, marveč le trezno, naravno življenje, prosto alkohola in drugih strupov ter razuzdanosti. Dr. Savage, ki je eden najznamenitejših angleških zdravnikov, ugotavlja, da je še pred 50 leti umiralo na Angleškem po 21 ljudi od tisoč na leto, 1. 1928. pa se je to število znižalo že na polovico: umrlo je poprečno samo še 11 ljudi od tisoč. Meetorološki zavod britanskega zrako-plovnega urada je objavil statistiko o nevihtah 1. 1928. Za podlago so mu služila poročila 3000 meteoroloških postaj. Po teh podatkih je bilo lani na vsem svetu 16 milijonov neviht, poprečno torej po 44.000 na dan. Ker se pa dogajajo nevihte samo neki del leta, prihaja dejansko šc mnogo večje število neviht na posamezni dan. Nadaljna opazovanja so ugo- 360.000 strel, tako da odpade na vsako sekundo 100 strel. 1 General Liman v. Sanders paša umrl | V Nemčiji je umrl nemški konjiški general in turški feldmaršal Liman v. Sanders ( paša. To ime živo spominja na bivšo tesno zvezo med Turki in Nemci in na dogodke svetovne vojne. Pokojni nemški general je 1 .1913., po turškem porazu v balkanski vojni, ko je že v zraku ležala svetovna vojna, pre-osnoval turško armado. Čim je Turčija vstopila v svetovno vojno, je Liman v. Landers prevzel vrhovno poveljstvo nad vojnimi silami na Galipoliju. Kakor znano, so bili vsi napori zaveznikov ob Dardanelah, da bi prišli v Carigrad in dobili tako za sovražnikovim hrbtom zvezo z Romunijo in Rusijo, zaman. To je vojno bistveno podaljšalo. Kasneje je prevzel Liman v. Sanders paša kot naslednik Djemal paše poveljstvo nad turškimi četami v Palestini, kjer pa nikakor ni bil tako srečen. V turški armadi se je že začenjal razkroj, Arabci so prehajali k zavetnikom. Ko so Angleži 19. sept. 1918 izvršili glavni napad, se niti ni razvila prava bitka; Angleži so bili še tisti dan v Nazaretu in Limanov generalni štab je bežal v Damask. Ko se je sklenilo premirje, se je Liman vrnil v Carigrad, kjer so ga z ostalimi nemškimi in avstrijskimi četami konfinii-ali na maloazijski obali. Ko se jc kasneje po morju vračal v Nemčijo, so ga Angleži ujeli in ga šele čez več mesecev izpustili. Vsak človek sto let star Fritz Mcrzik, v evropskem krožnem poletu. Prejel jc nagrado 100.000 francoskih frankov Čim se umrljivost zniža še toliko, da bo umrlo letno le po 10 ljudi od tisoč, se bo doba človeškega življenja splošno podaljšala na sto let. Tako je izračunal dr. Savage in z njim soglaša večina angleških medicinskih strokovnjakov. Ta nada na dolgo in zdravo življenje bo našla v človeštvu vesel odmev in bo prevrnila vse predsodke o starosti. Starih ljudi ne bodo metali iz služb, ker se bo izkazalo, da niso prav nič manj zmožni nego mladi, pri tem pa bolj izkušeni. Zanimivo je, da angl. zavarovalnice pri izračunavanju premij vpoštevajo splošno podaljšanje človeškega življenja. Pri tem pa se opirajo seveda predvsem na lastne izkušnje. Jasno je, da bodo zavarovanja za zavarovance tem ugodnejša, čim večja je gotovost, da bodo dolgo živeli. Toda tudi zavarovalnice bodo imele od tega korist. Z eno besedo: čim i dalje bodo živeli ljudje, tem boljše bo za vse, ! a posameznik se bo smel brezskrbno veseliti \ življenja še dolgo potem, ko bo dosegel starost, v kateri velja sedaj kot z gotovostjo zapisan skorajšnji smrti. Z ženskami je križ Predsednik angleške spodnje zboinlce je zelo zaposlen mož. Saj mora paziti in kolikor mogoče ugoditi osebnim željam in željicam poslancev, kar sc tiče parlamenta. Sedaj mu i dela preglavice posebno ženska skupina parlamentarnih članov. Angleška spodnja zbornica šteje tačas 14 poslank, a vsem skupaj je dodeljena ena sama majhna soba, ki so jo bili svoj čas določili za prvo žensko članico — lady Astor. Poslanke so se najprej pritožile pri pristojnem uradniku in zahtevale več prostora. Uradnik jih je skušal z ljubeznivostjo potolažiti; rekel je, da je sobica naravnost čudovito mična. Vsekakor je majhna, toda zato je pa zelo lepo opremljena in vsi sedeži krasno tapecirani; tega ni najti v nobeni drugi sobi parlamenta. Tedaj se oglasi neka poslanka, češ da je zrcalo mnogo premajhno in razen tega visi previsoko. »Oh, prosim« — je hitel uradnik — »to je malenkost, to bomo takoj popravili in zrcalo obesili niže. Če je treba, opremimo sobo še z več zrcali.. .« — Nato se je pritožila druga parlamentarka, da ni kopalnice. Toda gospe so tukaj pač kot parlamentarke in ne kot dame; treba, da se zadovolje z napravami starega parlamenta. To je bilo pa že nekoliko preveč in poslanke so vložile pritožbo na zborničnega predsednika; zahtevajo kratko in malo še dve sobi. Predsednik bo moral paziti, da se ženskam ne zameri. Mete // t f ma iivtiGDJGiD vrvenje^ Otok Santa Catalina, ki je bil Zeppelinu prvi znanilec ameriške obale. Otok leži nasproti Los Angeles. 35 lan oddaljen od celine. Za duha in srce Paul Valeryt Monsieur Teste V založbi Nouvelle Revue Francaise je pravkar izšel Valčryjev roman »Monsieur Teste* prvič v celoti, to se pravi, poleg že davno znanega >Večera z gospodom Teste« še »Prijateljevo pismom, »Pismo gospe Emilije Teste« ter »Izvlečki iz brod-ske knjige gospoda Teste«. V teh štirih pisanjih, katerih vsako tvori v sebi zaokroženo celoto, se nam razodeva Valčry kot prozaist, vendar čitatelja precej razočara. Abstraktna miselnost iu — kar je 3e hujše — negacija oziroma odpor zoper vsako človeško čuvstvovanje se bijeta v tej knjigi z zahtevami realnega življenja, ga napadata in zame-tujeta kot povsem fiktivno, poveličujoč srečo, ki da je v »brezmadežni misli«. Abstraktnost, ki je Va-lčrvju kot pesniku pripomogla do neke zagonetne slave, postane v prozi kaj plitka in nemočna. — »Monsieur Teste« je knjiga, v kateri ne pogrešamo le zaključkov, ampak tudi velikih nastavkov iu razkritij, dasi jo prepletajo tenka opazovanja, oziroma ugotovitve presenetljive svežine. Tako moremo z naslado slediti prizoru v gledališču, vizijam s popotovanja v Pariz ter karakterizaciji potovanja po železnici, jasni in prevdarni razlagi, ki jo podaja pobožna gospa Teste o svojem razmerju do moža. Gospod Teste je pač nestvor, ki je v življenju nemogoč, kakor Valery v uvodu sam priznava, toda... nemogoč je tudi v umetnosti, o čemer ta knjiga daje zadostno izpričevalo. — Vedno jasnejše postaja, da v članu francoske akademije Pavlu Va-lčryju umetnika našli ne bomo, dasi je svojim čitateljem s svojim prezirljivim bistrim umom to spoznanje izredno spretno otežkočil in zakril. Ostane nam pa Valery kot nebrzdan, svojstven filozofski duh, čigar edini sistem je razrušitev vseh obstoječih sistemov. O tem pričajo njegovi eseji, zbrani v knjigi »Varičtč«, nadalje zbirka dialogov »Eupa-linos ou 1' architecte« ter L'ame et la danse^ in Še drugi, raztreseni po revijah. s. s. Križ na $ori V neprecenljivi zakladnici Zbranih spisov Iv. Cankarja je gotovo najbolj dragocen biser »Kriz na gori«, povest idealističnega zaleta, o kateri pise Izidor Cankar v svojem uvodu: »Pri umetnosti ne gre samo za umetnost, marveč tudi za nekaj vse važnejšega, kakor pravi Godina: Premišljeval sem časih o naši umetnosti in sem spoznal, da je vse postranska stvar in brez vrednosti, če m ljubezni v srcu... Simbol te ljubezni je Hanca, ki se, vsa šibka, ponuja, da nese križ za drugega, ki s samo dobroto svojo blaži in osrečuje.' - Križ na gori je izšel v VIII. zvezku Zbranih spisov Ivana Cankarja — Nova založba v Ljubljani. Mimo življenja V uvodu k VII. zvezku Zbranih spisov Ivana Cankarja, ki vsebuje poleg črtic, novel in kntičnih spisov, zbirko »Mimo življenja«, piše Izidor Cankar: »Razen Prešerna mu ni bil, mislim, v slovenski književnosti nihče enak po zavesti, da je treba trpeti brez miru, žrtvovati lastno življenje v boju za višje dobrine narodne celokupnosti, naj se ze ta boj konča kadarkoli.« - (Iz monumentalne izdaje Zbranih spisov Ivana Cankarja Nove Založbe v Ljubljani). „ Družina, mesečnik za zabavo in pouk; izhaja v Gorici, 5. številka (avgust) prinaša med svojimi prispevki nadaljevanje Pregljevega zgodovn-skega romana .Magister Anton«, prevod »Vesele koračnice« Se Ime Lagerlofove ter nadaljevanje Joža L a v r e n č i č e v e povesti > Cesta m njen vozel«. Poleg pesniških in krajših leposlovnih sestavkov prinaša obilo poučnega gradiva, zanimivosti s podobami ter nasvete za hiso m dom, sale in ueanke. — Družina velja za leto 1929 za Jugoslavijo s krojno prilogo 25 lir, brez krojne priloge 20 lir. - List, ki je vsestransko bogat, najtopleje Pnp°lNova°'literatura« o slovenski književnosti in umetnosti. Izšla je dvojna številka »Nove Lteratu-re« časopisa za kulturna pitanja (Založba »Nolit«, Beograd) za meseca junij in julij, ki je v glavnem posvečena jugoslovanski književnosti in umelnos i. Žanima nas zlasti, kar ve l^vedati o Slovencih. Na prvem mestu je natisnjen članek Bratka Kretta. Fragmenti iz Slovenije, iz katerega posnemamo le sledeči dve »sodbi«: ... Ivan Pregelj, danas uopste priznati katolički pisac, straši po »Domu m Svetu« sa nekakvim proiesorski originalnim stvarima, pre-punima profesorskog sofizma i učenjaštva, ali sve je to tako beznačajno, mrtvo, da u stvari ne predstavlja ništa drugo nego begslvo iz sadašnjosti u prošlost. Za njega je karakteristično da nema ni-kakvog smisla za savremena društvena pitanja, da "radništva uopšte ne poznaje... Antona Vodnika primerja s Srečkom Kosovelom tako-le: Pred nje-govom (Kosovelovom) životnom snagom (!) i jed-nostavnošču mogao bi se sakriti i krasnoslovni, mnogoglagoljivi metafizičko-katolički lirik Anton Vodnik... Toda ludi tiste osebnosti, ki so Krefto-ve [»hvale deležne, so kaj medlo in cčlo napak predstavljene (n. pr. Maleš). — V slovenskem jeziku je objavljena Seliškarjeva pesem »Sedmorojenč-ki (iz zbirke Trbovlje), kateremu posveča Angelo Cerkvenik daljši članek, ki se pa ne bavi podrobneje s pesniško osebnostjo Toneta Seliškarja, čigar tvorna sila je brez dvoma ena najjačjih, kar jih sodobno slovensko pesništvo premore, ampak se zadovoljuje s plitko konstatacijo, da je Seliškar »za udredjen deo slovenačkih masa odista centralna ličnost.« — Ferdo Delak piše o »Slovenački umet-nički avangarrii« v podobnem tonu, kakor je že pisal v slovenski moderni umetnosti posvečeni številki berlinskega »Sturma«. Zvezek vsebuje nadalje beležke o Tinetu Kosu in o »Rdečih lučkah« Mihe Maleša ter nekaj reprodukcij del Nikolaja Pirnata, Mihe Maleša, Frana Tratnika in Tineta Kosa. — O pristranosti informatorjev o naši umetnosti in književnosti ne bom spuščal besed, ker je kljub razveseljivemu dejstvu, da se izven Slovenije pojavljajo o naši kulturi vesti, vendar-le žalostno ugotoviti, da so v tem primeru povsem neobjektivne in da gredo mestoma celo v smešnost n absurdnost. s. š. gospodarstvo Naraščanje izvoza V mesecu juliju t. 1. je znašal naš izvoz 469.205 ton za 621.8 milj. Din napram 459.076 tonam za 530.2 milj. Din v mesecu juniju letos in 405.163 tonam za 493.8 milijonov dinarjev v juliju lani. Glavni predmeti, ki smo jih izvažali, so bili v juliju t. 1. sledeči (v milj. Din; v oklepajih podatki za junij 1929): Pšenica 67.6 (22.3), koruza 13.4 (9.8), konoplja 6.7 (10.0), živina: goveja 17.8 (15.0), prašiči 15.7 (15.0), drobnica 12.2, sveže meso 14.5 (12.3), jajca 48.5 (49.7); stavbni les 153.1 (168.7), drva 14.3 (10.4), hrast, želez, pragovi 18.0 (13.8), lesni izdelki 15.2 (13.0), cement 14.1 (11.5), baker 32.4 (32.1). Kakor je iz teh podatkov razvidno, je povečanje izvoza pšenice in koruze kakor tudi živine. Skupno je znašal izvoz pšenice v juli ju 2940 vagonov za 67.6 milj. Din (v juniju 1075 vagonov za 22.3 milj. Din), koruze pa 538 vagonov za 13.4 milj. (junija 409 vagonov za 9.8 milj. Din). Skupno je v prvih sedmih mesecih t. 1. znašal naš izvoz2,665.606 ton za 3610 milj. Din napram 2,453.021 tonam za 3180.8 milj. Din. Izvoz je torej po .količini narastel za 8.67%, po vrednosti pa za 13.5%. Izvoz se je letos v primeri z lanskim letom razvijal sledeče (v oklepajih podatki za 1928): tis. ton milj. Din januar 299 (311) 425.7 (430.3) februar 247 (295) 385.1 (439.0) marec 337 (364) 199.4 ( 503.2) april 394 (368) 615.0 (428.5) maj 461 (332) 533.7 (431.7) junij 159 ( 378 ) 530.2 (454.3) julij 169 (405) 621.3 (493.8) Ljubljana v jeseni Letošnja velesejmska prireditev »Ljubljana v jeseni«, ki se vrši od 31. avgusta do 9. sept., bo obsegala: Kmetijski sejem. Na ogled in nakup bodo postavljena izbrana buteljčna in odprta vina, najraznovrstnejši mlečni izdelki ter domači med. — Vrtnarska razstava. — Razstava društva »Zoo« v Ljubljani. — Zadružna razstava, prva med nami. — Razstava pohištva in stanovanjske opreme. — Razstava kmetijskih strojev in orodja. — Razstava hišne domače obrti. — Higienska razstava. — Razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. — Zabavišče »Mali prater- z nešteto privlačnimi atrakcijami. — Tekmovanje slovenskih harmonikarjev dne 8. septembra. — ta prireditev bo nudila toliko lepega in zanimivega, du bo en obisk gotovo premalo. Zato naj si vsakdo nabavi permanentno legitimacijo za obisk »Ljubljana v jeseni«, ki stane 30 Din in upiavičuje na poljuben obisk ter na vožnjo po polovični ceni z železnico, avijoni in parniki. Vstopninn za enkratni vstop na razstavo pa znaša 10 Din. Lanskoletno jesensko prireditev je posetiLo preko 100.000 ljudi. Naj vas ne manjka med njimi. Mestni nromet. Če izvzamemo London in Pa- i riz, se v večini mest vrši promet potom tramvajev, i V Londonu je 5226 oiimibusov in samo nad 2000 i tramvajev, v Parizu pa 1371 omnibusov in 3183 tramvajev (motornih voz in prikolic). Berlin pa šteje 431 omnibusov in 3878 tramvajev; Amsterdam 95 in 730, Roterdam 40 in 487, Haag 30 in 523, Hamburg 59 in 1715, Koln (53 in 1230, Frankfurt 41 in 839, Hanover 10 in 608, Bremen 21 in 466, v Ameriki ravnotako prevladujejo tramvaji: od 100 oseb jih prevozi tramvaj 84—93%, 7—16% pa omnibusi; to je slučaj v Newyorku, Čikagu, Fila-delfiji, Detroitu in Los Angelesu. Zadružništvo v produkciji. Naše zadružništvo se sledeč zgledom zadružništva drugih narodov uveljavlja tudi v produkciji. Več podjetij je popolnoma v rokah zadružnega kapitala, ki si hoče zasiguruti svoj vpliv v gospodarstvu tudi na ta način. Nekatera teh podjetij so na zadružni razstavi razstavila svoje izdelke, ki pričajo, da zadružna podjetnost ne zaostaja za privatno. Zadružna razstav« se vrši v okvirju velesejmske prireditve »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra. Legitimacije za obisk jesenske prireditve »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. sept. so že v prodaji. Dobe se po 30 Din pri vseh večjih denarnih zavodih, županstvih, raznih društvih in v Ljubljani pri sledečih tvrdkah: Putnik, Josip Zidar, Češka industrijalna banka, Obrtna banka, Ju-goslavenska banka, Jadransko-podunavska banka, Zadružna gospodarska banka, Prva hrvatska šte-dionica, Ljubljanska kreditna banka, Slovenska banka, Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Aloma Company, Zadružna banka, Brezalkoholna produkcija, Kmetijska družba za Slovenijo, Ko-mercijalna banka, Posest, Posredovalec. Zavodi, trafike itd., ki teh legitimacij še nimajo v razpe-čavanju. pa jih žele prodajati, naj se takoj obrnejo na Urad velesejma. Občinstvu prijioročamo, dn se posluži te ugodne prilike in si nabavlja legitimacije že v predprodaji, da se ne bo treba nastavljati ob času prireditve pri sejmskih blagajnah. Borza Dne 26. avgusta 1929. DENAR Tudi v današnjem deviznem prometu so devizni tečaji popustili. Promet je bil srednji. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključnih devizah. Ljubljana. (V oklepajih zaključni računi.) Amsterdam 2281 bi., Berlin 1355.75 bi., Budimpešta 993 32 bi., Bruselj 791.56 bi., Curih 1094.40— 1097.40 (1095.90), Dunaj 800.42—803.42 (801.92), London 275.60—276.40 (276), Newyork 56.83 bi., Pariz 222.80 bL, Praga 168.09—168.89 (168.49), Trst 206.70-298.70 (297.70). Zagreb. Amsterdam 2281 bi., Berlin 1358.57— 1356.57, Budimpešta 992.20—995.20, Curih 1094.40 inserirajte v ,Slovencu!' stRKuitaattusiaaaiaiia mmmmmmm■ Neprijeten duh ust je zoprn. Zobjo slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobjo dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Ki stane Din. 8--. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodeto bezplačno ono poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. y —1097.40, Dunaj 800.42—803.42, London 275.60— 276.40, Ne\vyork 56.715-56.915, Pariz 221.80— 223.80, Praga 168.09—168.89, Trst 296.74 —298.74. Belgrad. Berlin 1354.25—1357.25, Budimpešta 992.2-995.2, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 800.42 —803.42, London 275.60 -276.40, Newyork 56.73— 56.93, Pariz 221.80—223.80, Praga 168,—168.80, Trst 296.75—298.75. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.715, Budimpešta 90.60, Buitarešt 3.08, Dunaj 73.10, London 25.185, Madrid 77.45, Newyork 519.50, Pariz 20.332, Praga 15.38, Sofija 3.76, Trst 27.17, Varšava 58.20. Dinar notira: na Dunaju deviza 12.47125, valuta 12.485, v Londonu, Newyorku in v Pragi noiz-premenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 123 zaklj., Praštediona 850 den., Kred. zavod 170 d., Vevče 130 d., Stavbna 50 den., šešir 105 den., K ■ ■e 275-285. Belgrad. Narodna banka 8330—8400, Izvozna banka 870, 7% inv. pos. 89.75 (90), agrari 55 (50), vojna škoda 406.50—407, Brod. dr. 630, Loter. srečke 85—81, Srečke Rdeč. križa 10—41. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 406.75— 407, kasa 406.52—407.50 (406.50), termini: 8. 406.50 —407.50 (406-407), 9. 409—410 (409.50), 11. 42(1 bL, 12. 420—422, 7% inv. pos. 89.50—90.50, agrari 45—55. Bančni pap.: Hipo 202—204 (202), Poljo 15.75—16, Hrv. 50 d., Kred. 93 d., Jugo 81—83 (81), Ljublj. kred. 123 d„ Medjun. 56 d., Nar. 8300—8600, Prašted. 855- 859 (855), Srpska 155 d., Zem. 127— 135, Obrtna 30—32, Etno 164 d., Ravna gora 75 d., Kat. 31 d., Ind. pap.: Guttmann 195 bi., Slavonia 105—110 (100—105), Slavex 96—99, Danica 120 d., Drava 430—460, Šečerana 420—445, Osj. ljev. 210 —220, Brod. vag. 130—145, Union 165—170, Isis 15—20 (15), Ragusea 405—430, Trbovlje 450—465, Vevče 125—130. Nar. šum. 40—50, Piv. Sar. 205 bi.. Narod. mlin. 20 d., Oceania 200 bi., Split cement 500—550. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.30, VViener Bankverein 22, Bodencredii 99.80, Creditanstalt 52.50, Escompteges. 21.25, Aussiger Chemische 276.50. Alpine 41.30, Trboveljska 56.80, Leykam 6.40, Rima Murany 113.70. Žito Položaj na naših domačih žitnih tržiščih je ostal neizpremenjen za vse predmete, le oves je nekoliko oslabel ter nazadoval za 2.5—5 para, tako da velja v Bački Din 165—167.50 franko naklad, postaja. Promet je srednji, vendar se opaža, da se kupci interesirajo za večje nakupe, iz česar je sklepati, da pričakujejo pozneje višjih cen zlasti v pšenici. Novi Sad. Pšenica bač. nova 200—205, srem. 195—200, ladja Tisa 210—215, oves bač. 162.50— 165, koruza bač. in sr. 292.50—297.50, ječmen 150 155, moka 00 in Og 302.52—307.50, št. 2 282.25— 287.50, št. 5 262.50 - 272.50, št. 6 237.50—242.50, št. 7 207.50—212.50, št. 8 160—165, otrobi bač. in ban. 117.50—120.50. Tendenca nespremenjena. Promet 47 vag. pšenice, 8 ovsa, 1 ječmena, 5 moke, 6 fižola, skupaj 67 vagonov. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica oktober 23.50—23.39, zaklj. 23.39—23.10, marec 25.97— 25.85, zaklj. 25.85—25.86, rž okt. 17.90—17.86, zaklj. 17.86—17.87, marec 20-20.05. zaklj. 20.05—20.06. koruza maj 19.34—19.18, zaklj. 19.18—19.19. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. postaja, plačljivo 30 dni. dobava promptna: pšenica bač. 80 kg 2% 265—267.50, nova bač. uzančna bi. 262.50—265, koruza laplatska za avg., spet. 292.50—295, bač. nav. vozn. 265—267.50, ml. tar. 258.50—260, oves bač. 240—245, ječmen bač. ožini. 67—68 kg 217.50 —220, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana 392.80-395, Zaključeni so bili: 4 vagoni pšenice, 1 vagon ovsa in 1 vagon koruze. Tendenca neizpremenjena. Les Na ljubljanski borzi jo bilo zaključeno: 5 va. gouov hrastovih neobrobljenih plohov, 1 vagon dvojnih tramov in 15 vagonov bukovih drv, skupaj 21 vagonov. Tendenca neizpremenjena. Živina Na živinski sejem v Ptuju, dne 20. t. m. je bilo prignanih 513 glav goveje živine, od tega 225 krav, 75 telic, 154 volov, 32 juneov, 27 bikov in 86 konj, ki so notirali: krave 4—7.50, telice 7—9, voli 8—10, junci 7—9, biki 6.75—8.75 Din za kg žive teže. Konji 1000-4000, žrebeta 350—2000 Din za komad. Prodanih je bilo 213 glav goveje živine in 42 konj. — Na svinjski sejem, dne 21. t. m. je bilo pripeljanih 211 glav svinj. Cena je bila 10 do 14 Din za kg žive teze, za praseta 100—300 Din za komad. Prihodnji živinski sejem se vrši 3. sept. V Milanu notirajo: voli I. 4.70—5.20, II. 4.10-4.50, III. 3—3.90, krave I. 4.60—5.10, TI. 3.60 do 4.40, III. 2.10-3.40, biki I. 4.30-4.80, II. 3.70 do 4.10, teleta I. 7.50—8.50, II. 6.30—7.30, III. 4.80 do 6.10 za kg žive teže. Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co„ Dunaj.) Prignanih je bilo na prosti trg 2268 glav, na kontumačni trg pa 142 glav živine. Iz Jugoslavije 3335 glav. Cene: za vole I. 1.90— 2.10, II. 1.70—1.80, za krave I. 1.40—1.60, II. 1.20— 1.30, za bike 1.40—1.70, za klavno živino 0.80—1. Tendenca živahna, cene so v splošnem poskočile. Hmelj Obiranje hmelja v Nemčiji in ČSR se je pričelo pretekli teden, kvaliteta je prvovrstna. Letino v žateškem okolišu cenijo na 160.000-180.000 stotov, pa je zadnja cenitev previsoka. Zadnja cenitev letine, podana na 7. hmeljarskem kongresu v Friedrichshafenu navaja za Jugoslavijo pridelek 123—130.000 stotov, od tega v Vojvodini in Sremu 75—80.000 stotov, v Sloveniji pa 48—50.000 stotov; pripomniti je, da je znašala lani letina v Sloveniji 55.000 stotov, v Vojvodini in Sremu pa 75.000 stotov. Hmeljarski strokovni listi priobčujejo dolge članke in pozive hmeljarjem glede, obiranja in sušenja pridelka kakor tudi o važnosti signiranja. V Žatcu notira stari hmelj 350—450 Kč, v novem hmelju pa je prišlo do nekaj zaključkov za negotovo blago po 800—900 Kč. Pruva trgovina z novim blagom se bo začela šele konccm lega meseca, ko bo dovolj suhega blaga. V Ntirnbergu se je prodalo nekaj tetuanškegn hmelja po 95—120 mark. Razpoloženje je mirno v pričakovanju. Zelje. Veletergovinska cena za kislo zelje se | giblje med 2.50—2.70 Din za kg vagonsko blago j (ne 2 Din, kakor smo pomotoma poročali v nede- j ljo). Riž. Cena italijanskemu rižu je j^oskočila (ue popustila) za 20 centimov pri kg. Radio Drugi programit Belgrad: 12.45 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 1730 Dr. Mara Ilič govori o starih ruskih mestih in o poeziji ruskih legen. 17.55 Radijski kvartet 20.00 G. Sava Todorovič bere ruske novele. 20.35 Ciganske pesmi. Godba Ante Gruiidu. 21.40 Čas. Dnevne vesti. 21.50 Recitacije iz humoristične poezije. 22.15 G. Nikola Gošič, član belgraskega narodnega gledališča bere Molierove Scapinove zvijače. 22.45 Radijski kvartet ob sodelovanju g. prod'. Jov. Mokranjca (collo): Charpeotier: Irapressions dTtalie; a) Serenada, b) Ob izviru, c) Ježa na mezgu, d) Na višavah. Beethoven: Adagio canta-bile, turška koračnica. Schumann: Večerna posein. Chopiu: Valček (A-mol), Poloneza. — Zagreb: 13.15 Plošče. 20.30 Prireditev hrvatske pevske zveze o priliki bivanja angl. pevcev v Zagrebu. Umetne in narodne pesmi izvajajo kmetski zbori iz zagrebške okolice. — Varšava: 12.05 Plošče. 18.00 Poljuden koncert. 20.00 Večerni koncert; Mozart. — Dunaj: 10.00 Popoldanski koncert. 19.55 Čas. Vreme. 20.25 Groteske. 21.00 Iz Salzburga: Serenada. — Brno: 12.20 Orkestralni koncert. 16.30 Iz Prage: Popoldanski koncert. 19.05 Orkestralni koncert. — Langenberjj: 13.05 Oi>oldanski koncert. 17.35 Popoldanski koncert: operetna glasba. 20.00 Večerni koncert. 21.00 lz Salzburga: Serenada. — Berlin: 14.00 Glasba z Dunaja (plošče). 16.00 Orkestralni koncert. 20.00 Koncert berlinskega učiteljskega pevskega zbora. 21.30 Solistični koncert. — Katovice: 17.00 Plošče. 18.00 Poljuden koncert iz Varšave. 19.20 Koncert. 20 00 Večerni koncert iz Varšave in Salzburga. — Toulouse: 12.45 Simfonični orkester. 13.15 Pesmi. 13.30 Solistični koncert. 20.30 Koncert (plošče). 21.00 Fragmenti iz oper (prireja »Philips«:). 21.30 Orkester. 21.45 Plesna godba. — Stutteart: 16.15 Popoldanski koncert. 20.00 Zabavni koncert. 21.00 lz Salzburga: Serenada. — Praga: 12.20 lz Brna: Koncert. 13.55 Borza. 16.00 Trg. 16.30 Koncert. 17.00 Orkestralna glasba. 20.00 Poljuden večer. 21.00 Prenos iz Salzburga: Serenada«. Dunajska filharmonija. 22.20 Poljudna glasba. — Moravska Ostrava: 12.20 Koncert. 20.00 Koncert skladb H. VVolfa. 20.25 Poljudna glasba. 21.00 Iz Prage: salzburški festival. 22.20 Iz Prage: Poljudna glasba. — Leipzig: 12.00 Plošče. 16.30 Nem. nar. pesmi. 20.00 Ruske pesmi in klavirska glasba. 21.00 Iz Salzburga: Serenada. Nato do 24.00 plesna glasba. — Breslau: 16.30 Zabavna glasba. 21.15 Zabavne zgodbe. Radio v naših javnih lokalih Močno je radio prodrl v zasebna stanovanja iu lahko trdimo, da je ni v Ljubljani boljše hiše, nc bol jše družine, ki danes že ne bi imel« radio-aparata, ali vsaj detektorja. Fnako po deželi. Ugotoviti pa je treba, da v mnogih javnih lokalih našega mesta še vedno bolj cenijo hre-ščečo harmoniko, ali tisto neusmiljeno razbijanje po razglašenih klavirjih, kot radio-koncerte. Ne da se trditi, (la gre v tem slučaju morda /u okus, zakaj radijeva godba pač ne bo tekmovala s »produkcijami«, ki jih izvajajo po gostilnah razni inužiknnti. To je eno. Drugo pa bi bilo, da bi mars-iknk gost, ki bi si poleg potrebnega okrepčila, ki ga gre iskat v javen lokal, prav rad privoščil tudi nekoliko poštenega razvedrila in duševnega užitku, ki ga baš radio nudi v obilici. Ni dvorna, da bi ugled iti nivo marsikaterega javnega lokala pri nas v vsakem oziru zrastel, če bi podjetnik žrtvoval tistih pnr tisočakov in jjostavil v svoje obratovalne prostore dober radio-aparat z zvočnikom. Znano in preizkušeno dejstvo je, da tam. kjer »pojo« harmonika, zelo pogosto pride do kakih nerodnosti. Nimamo pa šc slučaja, da bi sc bili gostje ob radio-koncertih n. pr. stepli ined seboj. In še. nekaj je. Z radijevim glasbenim sporedom bi bilo ustreženo v javnih lokalih intoligentu in preprostemu človeku, medtem ko -»glasbe«, kakršno goje n. pr. po nekaterih gostilnah, ne prenesejo vsaki živci. In končno: ali se more najeti danes cenejša godba, ki bi mogla podati res nekaj umetnega, kot je radio? Zanimivo jc, da imajo lastniki ]>odežeIskili javnih lokalov več zmisla in razumevanja za radijevo godbo, kot meščanski gostilničarji. Kar prijetno človeka, zlasti tujca iznenadi, ko naleti v prijazni vaški krčmi na rndio. Želeti bi bilo, da v tem oziru ne bi Ljubljana zaostajala za podeželjem. Esperanto v radiu. Po zadnjih statistikah oddaja nič manj kot 211 radio-oddajnih postaj v 34 državah poleg drugega programa tudi v esperantskem jeziku. Od tega števila odpade na Evropo 157 postaj v 24 državah, na Azijo 11 postaj v treh državah, in na Ameriko 32 oddajnih postaj v 5 državah, LSJTZ in MONOLIT peči ŠAMOTEŽ, najcenejša, prvovrstna samota za peci in štedilnike. —• Elektromotorji CONZ Altona Bahrenfeld Ing. Ouzelj, Ljubljana VII Telefon 3252 Jernefevac.5 Telefon 3252 Vsak si lahko nabavi po zelo znižanih cenah gramofon, kolo ali šivalni stroj — prvovrstnih znamk samo pri » K Josip Panjai LJUBLJANA PRAŽAKOVA ULICA ŠTEV. 19 (Ljubljanski dvor) Prodaja tudi na obroke -- Več letna garancija mm MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'5O Din ali vsaka beseda SO par.i Najmanjši oglas ■ ; -ST. S Din. Oglasi nad devet vrstio se računajo više. Za odgovor anamkol — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Službo hišnika iščem; poročen, z 2 odraslima otrokoma ali tudi sam, grem najrajše v Maribor. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zanesljiv«. Izprašani strojevodja trezen, zmožen vseh popravil pri parnih strojih in jarmenikih, išče službe za 1. september na Darni žagi. Ponudbe do 1. septembra na: Leopold Beguš, strojnik, Stajnica kod Jezerane, Lika. Ilužbodobe Zastopnike (ce) za obisk privatnih strank za prodajo zlatih in srebrnih predmetov na obroke išče »Alem« k. d., Zagreb, Nikoličeva ulica 7/1. Potrebna kavcija ali garancija 15.000 Din. Sodarski vajencc kmetskih staršev — se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Strniša, so-darstvo, Selo - Moste pri Ljubljani. Kroj- pomočnika in vajenca sprejmem. — Fran Balon, *modno kro-laštvo, Ljubljana, Dunajska cesta 9. Boljše dekle kot pomočnica k sobarici, katera zna tudi šivati, sprejme hotel Štrukelj v Ljubljani. Prodamo Pokrajin, razglednice izdeluje poceni iD dobro fotoatelje Meyer, Maribor, Gosposka ulica 39. Puhasto perje kg po 38 Did razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovlč, ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82. Kislo zelje novo, prvovrstno, rezano in cele glavice za sarmo v sodčkih, dobavlja po naročilu v vsaki množini po konkurenčni ceni. — G. Erklavec - Kodeljevo št. 313, Ljubljana. Hrana in stanovanje pri nemški družini za dijaka meščanske ali srednje šole. Učna pomoč v vseh predmetih. Maribor, Smetanova 46/II. Dva dijaka iz dobre hiše, se sprejmeta na hrano in stanovanje. Cankarjeva ulica št. 8, Maribor. Dva dijaka nižješolca se sprejmeta k dobri družini v sredini mesta na vso oskrbo. Cena nizka. Pomoč pri učenju. Naslov v upravi pod št. 9236. Dijak išče sobo z zajutrkom za 200 Din mesečrfo, Naslov da uprava Slovenca, Maribor. Motorno kolo poceni naprodaj. Vprašaj v Kamnici pri Mariboru, Bračko. Posestva naprodaj 4 mala, 4 srednja in 2 večji, na Štajerskem. Resni kupci naj sc oglase pri Antonu Rataj, Svetina 18, p. Štore pri Celju. cairam Parno lokomobilo dobro ohranjeno, ca. 20 m3 kuril, ploskve, ca. 4 atm., iščemo za takojšnje plačilo. - Ponudbe naj se pošljejo s popolnim prepisom certifikata in z navedbo cene na Graščino Boštanj ob Savi. Parcelo veliko 700—1000 m-, blizu mesta, kupim. - Ponudbe pod »40« na upravo Slov. Gostilničarji, Steklenice šampanca 7/10 do 500 komadov, kupim. Ponudbe na: Selce, Hrvaško Primorje, poštni predal 10. Vsakovrstno Scapnfe po aajviSiib cenah. fERNE, luvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št 3. pozor! Pristne domače in ogrske salame, kakor tudi najfinejši polemendolski sir nudi delikatesna trgovina I. BUZZOLINI, Ljubljana, Lingarjeva ul. (za škofijo). Na drobno! Na debelo! Pozor krojači, šivilje! Na potovanju v inozemstvu sem si ogledal najnovejšo svetovno modo tako, da bom lahko v jesenskih tečajih poučeval krojenje prvih farncoskih in italijanskih profesorjev. Kroj je lahko razumljiv in preizkušen. Damsko in moško perilo (špecialiteta najnovejše frenseh mode). Izdelava krojev. Pričetek 9. septembra. Vpisovanje e sedaj, Zasebno krojno učilišče Ljubljana, Stari trg 19. Podružnica Reka Italija. I RAZGLAS Na osnovi zakona o državnem računovodstvu razpisujem javno pismeno licitacijo na dan 2. septembra 1929, ki se bo vršila v sobi štev. 9 v dvoriščnem poslopju oblastnega dvorca v Mariboru z otvoritvijo zapečatenih ponudb ob 10 dopoldne. Razpisuje se oddaja sledečih del: 1. Vsa stavbena dela za nove prizidke k glavnemu pavili-jonu slovenjgraške bolnice v znesku od okroglo 300.090 Din. 2. Detto za prizidek k izolirnici v celjski bolnici v znesku od okroglo 250.000 Din. 3. Toplovodna centralna kurjava v kirurgiškem pavilijonu mariborske bolnice v znesku od okroglo 650.000 Din. 4. Toplovodna centralna kurjava v bolnici v Slovenjgradcu v znesku od okroglo 460.000 Din. 5. Toplovodna centralna kurjava v novozgradnji porodnišnice v Celju v znesku od okroglo 485.000 Din. Vsi pogoji in vsa potrebna pojasnila, kakor tudi vse pripomočke za ofertalno licitacijo, se dobijo v zgoraj navedeni sobi med 10. in 12. uro dopoldne od dne 24. avgusta dalje. Komisar oblastne samouprave oblasti mariborske r Dr. Josip Leskovar, s. r. Samostojno kuharico z daljšimi spričevali za trgovsko hišo izven Ljubljane, in pestunjo k 10-meseč. otroku, v starosti od 25 let naprej, ki je bila že v enaki službi -iščem za Ljubljano. Ponudbe z navedbo prejšnjega službovanja jo poslati pod značko »Zanesljiva« št. 9135. Več mizarjev prvovrslnih, za fornirano pohištvo — sprejme A. ^mann, tovarna pohištva v Tržiču. Boljšo dekle kot sobarica, katera dobro lika, samo z dobrimi spričevali, v starosti od 30 do 35 let, se sprejme. Ponudbe pod »Sobarica«. Služba organista in cerkvenika se odda takoj pri župnem uradu Brdo p. Lukovica. Učenka poštenih staršev se sprejme v manufakturno trgovino. Oskrba pri starših. Ponudbe na upravo pod »Učenka«. Krepkega fanta za čiščenje pribora in hišna dela sprejmem. Nastop 15. septembra ali 1. oktobra. Služba stalna. Kolodvorska restavracija — Maribor, Tomo Majcr. Sui/a oseh vrst kakor tudi TRPINOVO P L ATM O po ceni sc dobi o TEKSTILNEM BAZARJU, MARIBOR Vetrinjska ulica štev. 15 »♦4 ♦ »♦»«♦«««.c(»t. Portal iz treh delov, vhodna vrata 220 X 125 cm, 2 izložbi 170 X 125 cm, kompletno z jeklenimi valjčnimi za-stori (rolo), vse v dobrem stanju, ugodno proda Martin Plut, Črnomelj. sc dobi pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesfa št. 36. Kupec sem za fižol, suhe gobe in vse deželne pridelke. 'o kron« ske bone . kupuje proti gotovemu ' plačilu Pučka šiediona, Osijek, Desatičiua 27. Vinska trgovina nad 30 let obstoječa in dobro idoča, se zaradi bolezni in visoke starosti lastnika takoj odda v j najem z vsem inventarjem in vsemi poslovnimi prostori. - Ljubljana, Sp. Šiška, Gasilska cesta 3. Trgovino v najem obstoječo nad 60 let, na zelo prometnem kraju, sredi mesta, oddam vsled bolezni pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo pod št. 9225. Hiša v najem se odda z dvemi obrti, mesarija in gostilna z inventarjem vred, s sobami za tujce in zasebnim stanovanjem in gospodarskim poslopjem v mestu na Dolenjskem, na prometnem kraju in dobroidoči obe obrti pod ugodnimi pogoji. Potrebna je mala kavcija. — Naslov pove uprava pod št. 9219. Svarim pred nakupom navideznega blaga, ccnih klavirjev! Kupujte na obroke prve svetovne fabrikate: Bosendorfer, Steinway, Forster, HSlzI, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alf. Breznik Mestni trg 3. Velikanska izbira! Vftv .... ' \ " edno | V globoki žalosti naznanjamo, da je naša nadvse ljubljena soproga, mamica, stara mamica, sestra, tašča in teta, gospa Marija Podržaj roj. Habjan soproga mizarja drž. železnice dne 25. avgusta nenadoma, boguvdano preminula. — Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 27. avgusta 1929 ob 5 popoldne iz mrtvašnice pri Sv, Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. avgusta 1929. Žalujoče rodbine PODRŽAJ - SIRNIK. Mcstui pogrebni zavod v Ljubljani Innje Šoferska šola prva oblastv. kuucnšijon.. Camcruik. Ljubljana (Ju-»goavto), Dunajska cesta , ... . . . 36. Telef. 2236. Strokov- doblte najceneje pn;njaški teoretični pouk in Fran Pogačniku, praktične vožnje na raz-- - — ličnih modernih avtomo- Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Zamenja se takoj trisobno stanovanje v sredini mesta za stanovanje z večjo sobo in pritikli-nami istotako v mestu. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje takoj«. Sobo lepo, meblovano, s posebnim vhodom išče upokojeni oficir. — Ponudbe pod »Polkovnik«, bilih. s pričetkom kega prvega Našel se jc zavoj platna za srajce na vlaku med Mariborom in Celovcem dne 13. julija 1929. Obrniti se je na upravo lista pod št. 9223. Gramoz za zasipanje se dobi brezplačno v konzumu na Kongresnem trgu 2. 'is "ml" baojjsuiois •spoA qiu|BJau|iu biijbao} b!(suaao|s "i :o[u[8pzi •ilunotuau)So.i m qcu[!isoji <(os.\ a os iqoa TVNIOIHO of u^icfid «uioii05(|czojq B?fioqrB^ 'HOZOd IBOZOd 10°|o popusta na žagan in tesan stavljeni les radi preureditve skladišča — Dostava tudi na stavbo FRAN ŠUŠTAR • lesna industrija in trgovina parna žaga - LJUBLJANA - Dolenjska cesta št. 12 Umrl je v nedeljo, dne 25. avgusta t. 1. referent Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, gospod Bil je vesten in marljiv uradnik, vsem dober tovariš. Ohranimo mu lep spomin. Ljubljana, dne 26. avgusta 1929. Okrožni urad za zavarovanje delavcev. .S^.jJJ i o.t: ai -p n n n g ■ o>.= a-} n n n«- . a> c ah 9 > P > 3"° -2 ,2. n ^ i- a ^ — 03 3 S M •Of" * .SOD« t1" Francis Jammes: EKOT.V* .-9 nSOŽ j Rožni venec v solnem Ko je dvignila glavo, katero je bila med molitvijo sklonila za nekaj časa, je zagledala poleg sebe starko s prijaznim obrazom, ki jo je gledala. Dekle se je dvignila, jo lahno pozdravila ter hotela oditi. Ni namreč bilo videti, da hoče starka prosjačiti, toda ta je pokazala na preprosti križ in v mehkem pro-vansalskem jeziku dejala: »Vstal je. Lepo moje dete, ko sem vas tako videla moliti, sem mislila, da ste ena onih svetih žen, ki so šle zgodaj zjutraj kupit dišav, da ga mazilijo, mislila sem, da ste sestra Magdalena. Vstal je in kmalu bo šel v nebo. Pobožna in lepa ste in neki dan ga boste našli tamkaj, zakaj mazilili ga boste s svojimi krepostmi in živeli boste po njegovih besedah: »Pustite otročiče k meni.« Ginjcno je gledala Dominika to staro žensko, ki je govorila tako navdušeno. Brezdvomno je stanovala v eni onih skromnih kmetskih hiš, ki imajo v vrtu oljkina drevesa, ki jim je Bog dal barvo prahu, iz katerega smo in v katerega se povrnemo. Odšla je in Dominikin prijazen nasmeh jo je spremljal. Ali je starka uganila z nadnaravno simpatijo, ki jo imajo včasih take duše, da Dominika ljubi otroke? Vsekakor je Dominika vedno čutila, kako ji siopuju j solze v oči, kadar je gledala nedolžne otročiče, ki i stopajo k mizi Gospodovi. Nekateri so kleče komaj dosegli liostijo, ki jo jim je nudil duhovnik. Dominika je rada prejemala sv. obhajilo skupaj z otroci. »Ali niso otroci,« si je dejala, ko je zopet sedla v svoj avto, »podobni cvetlicam, ki imajo duše, katere so cvctele v pomladi vstajenja?« Vnebohod. Dominika se je vračala v mesto. Šofer ni mogel voziti hitro, ker je bila cesta natrpana. Nenadoma zapazi Dominika, kako ji prihaja nasproti duhovnik, ki ga je poznala, zakaj sestala sta se bila večkrat v nekem društvu za podpiranje ubogih. Stopil je k avtomobilu, jo pozdravil ter dejal: »Gospodična, pravkar sem hotel iti k vam.« »S čem vam morem postreči, prečastiti?« »Imam vam povedati nekaj nujnega in zaupnega, toda v tem cestnem hrupu ni mesta za take zadeve. Ker je cerkev čisto blizu, bi vas prosil, da stopite za trenutek v zakristijo.« Dominika je dala zapeljati voz k cčrkvi in odhitela v zakristijo. »Ali se spominjate Mire?« jo je vprašal duhovnik. »Seveda, one šestnajstletne deklice, ki jo je zlorabljal ravnatelj cirkusa. Pa jc že dve leti tega.« »Da, in da jo rešite tega pekla, ste odprli svoje srce in svojo listnico.« »To se pravi, admiralovo listnico.c »To jo res idealen možak! Kako mu pa kaj grc?< »Vedno po starem. Vedno je eden in isti svetnik.« Toda vrniva se k najini zadevi: ali ste ono Miro popolnoma izgubili iz oči?« »Seveda, to pa zato, ker ste mi dejali, da se boste sami pobrigali zanjo, češ, cla je zame prenevarno, hoditi po temnih ulicah starega mesta. Sicer se pa motim. Spomnim se, da sem jo nekako pred enim letom spet videla. Bila je v pristanišču. Imela je rumeno obleko in porivala je voziček z ribami, katere je prodajala. Takoj me je spoznala, prihitela je k meni, se mi veselo smejala ter mi dala rožo, ki jo je imela pripeto na obleki, rekoč: »Gospodična Dominika, nikoli ne bom pozabila da ste mi darovali knjigo za prvo sv. obhajilo in še mnogo drugih stvari, katere mi je dal gospod župnik.« »Še vedno prodaja ribe, to se pravi, prodajala jih je, zakaj pravkar sem jo dal v sv. poslednje olje.? »O moj Bog!« »In ta otrok, ki je na svoji smrtni postelji skesano obžaloval vse svoje grehe, mi je dejal: ,Predor stopim pred obličje mojega Sodnika, vas najiskrenejt prosim, da mi pripeljete gospodično Dominiko'. »Takoj, prečastiti gospod župnik. Dajte mi naslov.« »Hitite, toda sama ne smete iti v ono ulico sedaj, ko se je stemnilo. Dobro je, če vzamete svojega šoferja seboj, ki naj vas spremlja do stanovanjskih vrat. Z avtomoilom v te ulice sploh ne morete. Tukaj imate ime ulice in številko. Stanuje v zadnjem nadstropju na levo lestve, zakaj stopnice se nadaljujejo v teli hišah z lestvami.« »Hvala lepa, prečastiti, stvar že uredim.« Hitro jc odšla. Pol ure pozneje je že hitela po stopnicah umazane hiše v temni ulici. V vsakem nadstropju je videla umazana vrata.