PcUnta. pl.!a». f «AorhA LETO XI.__Ljubljana, dne 24. januarja 1938._Stev, _Posamezna Številka t Din ■ ~~~ ____Uredništvo: Kopi- -pONEDECJSKI tE."1 ka 1 Din mesečno, jjSSi ir i r AL 5 Din Celo- ^^^^^^ ■ ^HM ^H M MBF^^^l M^M ^^^^^^ KK Uprava: letna naročnina ie št. 40 01, 40-02, 40-03. 40-04 in 40-05. List izhaja vsak ponedeljek sva ulita Stev. 6 50 polletna — ^ ^^^^^HHB ^^^M ^^^S JHV f^H ^^gM M ^^HF ^BD ^H Poštni račun. 25 Din četrtletna ffk A 1MK BGBr JHtJU BBS _ # W Ifflff ^ffittL i<3 Ljubljana 15.179. Cene m se- ^^^Br aM^B^r ^^^hMI^Pv i^Haa^P itev 2942 ratom po dogovor« Dr. Stojadinovic se je vrnil Uspeh potovan:a: Kraljica Marija v Londonu Jugoslavija - enakovreden pogodbenik Okrepitev gospodarskega sodelovanja Ljubljana, 23. januarja. Snoči zvečer se je odpeljal iz Monakovega v Ljubljano predsednik kr. vlade in zunanji minister p. dr. Milun Stojadinovič nazaj v domovino jkj osemdnevnem bivanju v Nemčiji. S tem je zaključen veličastni državni obisk, ki ga je napravil g. dr. Milan Stojadinovič Nemčiji. Sprejem, kakor ga jo doživel naš predsednik vlade in zunanji minister, je bil v resnici sijajen in prisrčen, kot so pisala jioročilu. Poznavalci Mus-solinijevega obiska v Nemčiji menijo, da se da le še ducejev obisk v Nemčiji primerjati z zunanjo sliko obiska g. dr. Milana Stojadinoviča. Sprejem je pokazal, kako veliko spoštovanje izkazuje nova Nemčija predstavniku naše države, pa tudi osebi samega g. dr. Milana Stojadinoviča, ki je doživel v Nemčiji veliko popularnost. Sprememeno vrednoten:e Ni pa bil ta sprejem samo odraz drugačnega stališča Nemčije do naše države kot nekdaj, ampak tudi odraz izpremenjene v r e d n os t i naše države v evropskem svetu. Naša država je postala velika, ker jc krenila v zunanji politiki na lastno pot. S tem jc dokazala, da hoče biti enakopraven pogodbenik v mednarodnih odnošajih, kar ji tudi priznavajo vsi. Lahko rečemo, da je Nemčija sprejela g. dr. Milana Stojadinoviča kot predstavnika sebi enake države. Bili smo sicer na papirju žc prej enakopravni z drugimi, toda vedno je bila ta enakopravnost ogrožena ud velikih sil ter njih igre za lastno interese. Sedaj pa nastopamo v drugi vlogi in vse kaže, du z znatnim uspehom. Vsekakor moremo biti s te strani zadovoljni i obiskom v Nemčiji. Gotovo pa je, da je imel naš jiredsednik vlade priliko razgovarjati se z vodilnimi nemškimi državniki tudi o drugih zadevah, ki prihajajo v poštev pri naših odnošajih z Nemčijo. To je jio-kazala njegova pot po Nemčiji, katero lahko razdelimo v tri dele: prva pot je bila uradna v Berlinu, sledil je obisk velikega središča nemške industrije, Essena, in končno obisk Monakovega, katerega Nemci s ponosom imenujejo »Hauplstadt der Bevvegung*:. Gospodarstvo ima besedo GotoVo so bili zelo važni sliki, ki so bili navezani na gospodarskem p o i j u. Gospodarsko sodelovanje med našo državo in Nemčijo je sicer že starejše, vendar ni prišlo do tako velikega razmaha prej kot v zadnjih letih. Nismo sami prišli v položaj, da kupujemo vedno več nemških proizvodov, tudi Nemčija je vedno več kupovala pri nas. Sodelovanje je bilo dano z gospodarsko strukturo obeh držav, ki sc izpopolnjuje. Od tega sodelovanja sta doslej imeli obe državi znatno korist, gresta pa za tem," da to sodelovanje š c bolj izpolnita. Ni tako sodelovanje naperjeno proti drugim državam, ker hočemo tudi v zunanji trgovinski politiki hoditi svojo pot kot v zunanji politiki, pač pa je za obe državi postalo tako znatno, da si danes konjunkture našega gospodarstva nc moremo misliti brez sodelovanju z Nemčijo kot odjemalcem in tudi Nemčija ho marsikatere težkoče svojega hitro razvijajočega sc gospodarstva premagala v največji meri s sodelovanjem z nami. V sedanjih razmerah je nadaljnje sodelovanje na gospodarskem polju nujno potrebno in obetamo si lahko od njega nadaljnje koristi. Da je tudi Nemčija interesirana nu okrepitvi gospodarskih odnošajev, dokazuje izjava nemškega kanclerja g. Adolfa Hitlerja ob priliki obiska jugoslovanskih časnikarjev pri njem. Poleg z naj- večjim poudarkom izrečenih besed: »Naša želja jc, da jo Jugoslavija velika, močna in svobodna«, je posebej še omenil gospodarske odnosa,je med obema državama, katere je treba gojiti. Pri našem predsedniku vlade se tudi razume, da pri vodstvu naše zunanje politike ne pozablja tudi življenjskih gospodarskih vprašanj našega narodnega življenja. Vsekakor so dobri politični in gospodarski odnošaji med obema državama zgrajeni na solidni jiodlagi in gotovo so dobili s sedanjim obiskom tudi še nadaljnjo okrepitev. Taka okrepitev nikakor in v ničemer ne zadeva interesov drugih, niti slabi obstoječih zvez, nasprotno prispeva k krepitvi jioložnja naše države v mednarodnem svetu in pri ureditvi Podonavja. To si gotovo želi tudi vsak državljan naše države. D. P. Sprejem v L ubljani Ljubljana, 23. januarja 1938. Snoči ob 22.43 je dr. Milan Stojadinovič zapustil Monakovo V njegovem spremstvu se je nahajal šef kabineta dr. Protič in tajnik zunanjega ministrstva dr. Azabugdjič. V spremstvu predsednika vlade potuje tudi nemški posln-nik v Belgradu g. lleeren s soprogo. Na kolodvoru so se od predsednika vlnde prisrčno poslovili za stopniki bavarske vlade in rajha. Gospa dr. Sto jadinovičeva pa bo še ostala nekaj časa v Mona-kovem. Nekoliko pred 7 je prišel običajni osebni vlak s posebnim vagonom g. predsednika nu Jrsenice, od tam pa je jirišel okoli 0 dopoldne v Ljubljano. Tu sta g. dr. Stojadinoviču pozdravila ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen in predsed-nik ljubljanske mestne občine g. dr. Jure A d 1 e -šič. G dr. Natlačen in g. dr. Adlešič sta šla v salon g. predsedniku ter mu tamkaj izrazila pozdrave. G. dr. Stojadinovič ju je zadržal v razgovoru vse do odhoda vlaka ter se je od njiju prisrčno poslovil. Sprejemu na kolodvoru so jiriso-stvovali tudi upravnik policije g. dr. Josip Ila c in, ravnatelj drž železnic g. dr. Aleksander Fatur in dr. Ažman. Ob 9.20 se je g. dr Stojadinovič odpeljal dalje proti Zagrebu in Belgradu. Guverner Narodne banke se se tudi vrnil Pretekli teden je bihl v Bazlu seja upriiv-nega odbora Banke za mednarodne obračune, ka tere delničarka je tudi naša Narodna banka in jo zastopa v upravnem svetu njen guverner g. dr. Milan Radosavljevič. Po seji je odpotoval guver ner Narodne banke g. dr. Radosavljevič v Mona kovo, kjer se je »cstal s predsednikom vlade g. dr. M Stojadinovičem ter se je danes zjutraj peljal z inonakovskini brzovlakom skozi Ljubljano v Belgrad. London, 23. jan. AA. Nocoj oh 1G.15 je prispela iz Belgrada v lxuidon Nj. Vel. kraljica Marija s kraljevičema Tomislavom in Andrejem ter kneževičem Nikolu. Na železniški postaji jc Nj. Vel. kraljico, kraljeviča iu kneieviča sprejel iu pozdravil jugoslovanski poslanik na angleškem dvoru Drag. Kasidolnc. svetnik poslaništva novic ter ostalo osebje poslaništva. Mila- Zastopnik Prage pri Francu Po zgledu Jugoslavije Prof/a, 23. jail. TG. Veliko |iozornost je vzbudila vest, ki se je razširila iz krogov zunanjega ministrstvu, da namerava češkoslovaška piti v stik s Franrovo vlado ter tamkaj svojega diplomatskega zastopnika kot je to storila Jugoslavija vlada sto-imenovati na isti način. Češkoslovaška vlada bo imenovala »konzularnega agenta , ki bo zastopal predvsem gospodarske interese. V ta namen je menda že izbran in določen dr. Berka, ki je že dalj časa deloval v Španiji. General Franco je dal svojo privolitev v to imenovanje ter bo sam imenoval v Pragi svojega zastopnika v osebi bivšega španskega poslanika grofa Sanz y Tovarja. Češkoslovaški poslanik v Barceloni dr. Flie-der (nekdaj poslanik v Belgradu) je bil |>okli-cun v ministrstvo in vodi jiosle poslaništva sedaj poslaniški svetnik. Franco prodira pri Teruetu SeviTja, 23. januarja. AA. General Queipo de Liano je jio radiu izjavil, da prodirajo nacionalistične čete 1111 teruelski fronti vedno dalje, in sicer tako na severnem kakor južnem odseku. Odjior republikancev je bil že povsod strt. Rdeče čete se naglo umikajo in prepuščajo nacionalistom vse svoje mrtve in ranjene ljudi. Prepustili so jim tudi večje število ujetih nacionalistov. Salamanca, 23. januarja. AA. Republikanski letalski napad nn Salamanco je imel naravnost hude posledice. Nad mestom se je včeraj opoldne okrog 11.30 pojavilo pet vladnih letal. Bombardiranje je trajalo 7 minut. Po izjiovedi ljudi, ki so opazovali ta napad in ki so davi prispeli v Gibraltar, je bilo v Salamami 225 ljudi ubitih, 400 pu ranjenih. 20 bomb je udarilo v posamezne mestne okraje, 15 v mestno okolico, 2 bombi sta padli v neposredno bližino Grand hotela, v katerem so ' zbrana skoraj vsa tuja poslaništvu, ki so akreditirana |>ri vladi generala Francu. Franco bo imenoval novo redno vlado Salamanca, 23. jan. TG. Vrhovni poveljnik nacionalistične Španije iu njen vladar je objavil, da bo imenoval redno vlado. Osebnosti, ki pridejo v poštev, je že izbral. Seznam novih ministrov bo objavljen prihodnji leden. V vladi bo 10 mini strov in 4 državni podtajniki. Mnogo se je govorilo, da postane predsednik te vlade general (jueip-po de Liano, toda general Franco je to sam zanikal. General je to odklonil, ker mu je ljubše, da obdrži svoje mesto kot poveljnik južne armade in guverner Andaluzije. Belgrad. 23. jan. AA. Danes si je Nj. Vis. kneginja Olga ogledalo razstavo umetnic držav Male zveze. Dvorana umetniškega doma ie bila polna ljudi, ko so je oli 12.05 tja pripeljala Nj. Vis. kneginja Olga. Nj. Vis. kneginja Olga si je preko 30 minut z velikim zanimanjem ogledovala posamezna razstavljena dela umetnic. Seja banovinskega odbora JRZ v Celiu Celje, 23. januarja. Danes dopoldne je bila v Celju seja banovinskega odbora JRZ za dravsko banovino Sejo je ob 10 pričel podpredsednik banovinskega odbora minister dr. Miha Krek, pozdravil polnoštevilno zbrano delegate iz vse Slovenije in udeležencem izročil pozdrave predsednika banovinske organizacije, notranjega ministra g. dr. Antonu Korošcu, ki se, v Belgradu zadržan, ni mogel >eje udeležiti. Nato je minister dr. Miha Krek podal pregled notranje- in zunanjepolitičnih dogodkov, v kolikor ;o v zvezi s politiko naše države. Obojno jioročilo so delegati sprejeli z živahnim odobravanjem. Sledilo je poročilo o mladinski JRZ, ki ga je jiodal njen banovinski predsednik g. Rudolf Siner-su, in poročilo o ukrepih za obnovitev likvidnosti denarnega zadružništva, o čemur je poročal ravnatelj Zadružne zveze g. Franc Gabrovšek. V daljši debati so nato delegati poročali o razmerah in potrebah okrajev, ki jih zastopajo, in omenjali smotrno delo JRZ za gospodarsko in socialno okrepitev našega naroda, izročeni -o bili pozdravi iu zahvala našemu voditelju dr. Antonu Korošču in predsedniku stranke dr. Milanu Stojadinoviču. Minister dr. Milni Krek je zaključil sejo ob pol dveh popoldne. Belgrajske vesti llcltjrad, 23. januarja. AA. Danes ob 10.30 jo bila na velesejmu v paviljonu Nikole Pašičn otvor-jena peta radijska razstava. Svečani otvoritvi je prisostvoval odposlanec Nj. Vel. kralja letalski podjiolkovnik Sondermajer, od članov vlade so bili prisotni minister vojsko in mornarice nrmijski general MariČ in minister za pil. Vojko Gvrkič. Belgrad, 23. januarja, m. V dvorani tukajšnjo trgovske zbornice ie bil danes tretji redni občni zbor belgrajskega velesejmu. Iz. jioročil, ki so bila podana nn občnem zlsiru, je razvidno, da so znašali stroški za prireditev jirvega belgrajskega velesejina in za zgraditev potrebnih paviljonov 15 milijonov din. Odbor je dobil jiooblaslilo, da se lahko zadolži še za 3 milijone din za s|K>j>oliiiluv sejmišča in zgraditev novih paviljonov. Proslava 60 letnice O. Zupančiča v Narodnem gledališču v Liubljani Japonski mirovm pogoji Popolna podreditev Kitajske Japoncem Tokio. 23. jan. TG. Agencija »Domek poroča, da je pri začetku zasedanja japonskega parlamenta zunanji minister Hirata imel daljši govor o vojni tia Kitajskem (delno je lo izjavo že abjavil nedeljski »Slovenec«. Op. ur.), v katerem je med drugim tudi naštel pogoje, pod katerimi bi bila Japonska pripravljena pogajali se za mir. Pogoji so naslednji: 1. Kitajska mora obljubiti, da bo opustila vsako sodelovanje s komunisti, da bo nadalje opustila vsako protijaponsko in protimandžursko delovanje, marveč bo pripravljena sodelovati z Jajx>nsko in Mandžurijo na osnovah pakta proii Kominterni. 2. Kitajska mora privoliti, da se gotovi predeli n a Kitajskem, ki se bodo še natančno določili, za vedno razorožijo. (Hirota inem predvsem pokrajine na severu okrog Pekinga, nadalje Šanghaj in daljšo kolico ter ozemlja ob prometnih poteh). 3. Kitajska mora z Japonsko skleniti goS|io-darsko jiogodbo o sodelovanju ter o načinu sodelovanja. Mandžurija se pogodbi priključi. 4. Kitajska mora povrniti Japonski vso vojno škodo. Pri isti jiriložncsti je imel tudi ministrski predsednik knez Konoje velik govor, v katerem je dejal, »da ne vidi konca spora s Kitajsko 111 da bo vojna šc dolgo trajala, preden bo Japonska dosegla pomirjenje na Daijnjem vzhodu.® Šangliaj, 23. jan. AA. Po zanesljivih vesteh je japonsko vrhovno poveljstvo sklenilo osredotočiti vse japonske vojaške operacije na fronto vzdolz železniških prog Tiencin—Pmkao iri Liinghaj—Lo-jang. Šele ko bosla obe progi v glavnem v japonskih rokah, se bedo nadaljevale japonske operacije v smeri proti Nankovu. Fronta v severni Kitajski, 23. jan. TG. Agen cija »Domei« javlja jx> radiu, da so jajxmske čele v svoji ofenzivi ob železnici Tjencin—Pukav od od juga navzgor prodrle že 100 km severno od Pukava (Pukowa) ter zasedle mesto Mingvang ter že popoldne potisnile Kitajce še 30 km nazaj od tega mesta. Ista agencija jioroča, da je bil kitajski general Hanfuču, guverner pokrajine šantung, ustreljen dne 17. jauuarja ob 8 zvečer in sicer v Hankovvu na povelje maršala Cangkajšcka. Ustrelili so ga zato, Ker je ipo nepotrebnem zapustil Šantung in tako dal Japonccm možnost, da so vdrli v pokrajino in jo zasedli«. Po pisanju japonskih lisotv se da sklepati, da bo japonska vlada v kratkem priznala sedanjo začasno vlado v Pekingu za edino za njo zakonito vlado Kitajske. Tokio, 23, jan. AA. Zastopnik japonske vojne mornarice je izjavil poročevalcu agencije Havas, da so bili japonski mornariški krogi iznenadeni po vesteli iz Londona, po katerih sc izjava admirala Node z dne 20. januarja tolmači kakor potrditev govoric o japonskih razmerah, da bi sc pričele graditi vojae ladje s tonažo po 43.000 ton. Poudaril je, da je mornariško ministrstvo objavilo uradno poročilo, v katerem pravi med drugim, da vesti, ki se širijo v tujini in po katerih naj bi Japonci pričeli graditi take vojne ladje, nikakor niso resnične. Vsaka drugačna verzija o tem demantiju, je dejal omenjeni zastopnik japonske vojne mornarice, ki bi se kakorkoli pojavila v tujem tisku, sc nikakor ne more smatrati za japonsko uradno sta lišče. Dodal ]>a je, da ne more ničesar podrobnejšega reči o tem demantiju, da n. pr. ne more ne potrditi ne demantirati govoric o ujx>rabi lopov s kalibrom po 18 palcev. Japonska vojna mornarica jia je na stališču, da je vsekakor v interesu Japonske, da si zgradi nekaj vojnih ladij z višjo tonažo, kakor po 35.000 ton. Ljubljana, januarja. Danes jc bil za slovensko gledališče slavnosten dan. Praznovalo je 60-letnico Otona Zupančiča, moža, ki je s takimi biseri obogatil naše leposlovje in ki je zlasti naši gledališki umetnosti jiosredoval toliko velikih del in s tein ves narod zanesel med sodobne kulturne narode. Gledališče, Slovenska Matica, Pen klub in Društvo slovenskih književnikov so pripravili proslavo, katere glavni del je pač bila uprizoritev »Veronilke Deseniške«, najlepše in največje slovenske tragedije, ki jo lahko smatramo za življenjski dar slavljenca slovenski kulturi. ob Kakor tej prMiii bilo pričakovati, je zepet enkrat polno. bilo gledališče Že pred osmo uro je v njem vladalo slavnostno razpoloženje. Oddolžiti se z vidnim zunanjim znakom slavljencu, obenem pa zopet doživeti duhovni užitek na tekočih verzih in globokem razpletu visoke tragedije, vse to jc gledališču dajalo tisto praznično obeležje, ki ga je v kulturni suši naše dobe tako redkokdaj deležno. Poleg mnogih drugih odličnih zastopnikov našega javnega življenja se jc slavnostne predstave udeležil tudi g. ban dr. Natlačen z gospo soprogo. brigadni general Dodič z goepo soprogo, podfoan dr. Majcen z gospo soprogo, reklor univerze dr. Kušej. proreklor dr. Matija Slavič, zastopnik mestne občine podžupan dr. Ravnikar, policijski ravnatelj dr. llacin in slasti številni zastopniki naših kulturnih ustanov, tako v imenu Prosv. zveze univ. prof. dr. Luknian in šc mnogo drugih. Slavnosl so s svojim obiskom počastili tudi konzularni zastopniki inozemskih vlad, med katerimi smo opazili češkoslovaškega konzula Mlnovskegn s člani svoje družine in uradniki konzulata. Odlična družba je napolnila vse lože in parter, di jaško stojišče pa je.bilo tudi nabilo jiolno. česar moremo biti le veseli. V slavnostni loži je priso; stvovala predstavi družina slavljenca, ki sam ni mogel priti k javnemu praznovanju svoje 60-letnice. Slavnost je vpeljal ravnatelj dramskega gledališča g. Pavel Golia. ki je v imenu gledališča v lepem govoru pojasnil pomen današnjega dne za gledališče in slovensko kulturo. Zlasti je poudaril pomen Otona Župančiča za rast slovenskega književnega jezika, ki ga je slavljenec s svojo pisano Zcmunuka vremenska napoved: Precej lepo vreme Zjutraj megla. Temperature se no bodo mnogo spremenile. besedo tako izoblikoval, da mu jc pokorno izražal najlepša čustva in najgloblje duševne doživljaje. Neumorna delavnost Otona Župančiča jc slovenskemu gledališču približala največja dela dramatičnega slovstva velikih narodov Govornik je omenjal številne prevode, ki jih je slavljenec prevedel za naše gledališče — in kako prevedel! Gledališču jc dal takorekoč najboljši del 6|xireda in to že celi dve desetletji! Največja in najlepša dela, ki jih je slovensko gledališče postavilo na oder, je Slovencem posredoval Oton Župančič. Za vse njegove zasluge, za njegovo lako plodovito delo se govornik slavljencu v imenu gledališča zahvaljuje in prosi njegovega najstarejšega sina, naj sporoči svojemu očetu, da sc zavedamo važnosti in veličine tega krepkega dela. Z vsem zbranim občinstvom mu /eli šc mnogo srečnih let v tak pro-speh našega duševnega bogastva, kakor so bila dosedanja. Nato jo stopil na oder slavnostni govornik, gledališki krilik »Slovenca«, |irof. France Koblar, ki je v daljšem govoru postavil pred polno gledališčo Olona Župančiča, vsega in takega, kakršen je ru-stel in zrastel v domači zemlji in kar danes on za njo jc. Njegov govor je bil tako po krcjikem, a vendar čudovito plemenitem jeziku, v katerem vsaka beseda izraža neko polnost iu globino, lako po temeljiti poglobitvi v narodnostni in občestveni pomen Zupančičevega dela prava apoteozn slovenskega kulturnega delavca, ki je s svojim duhom tu majhni narodič enega milijona izenačil z. milijonskimi narodi. Shakespeare, Dante, Moliere pojejo v jeziku Otona Zupančiča, to je v slovenskem jeziku, knkor v angleškem, italijanskem in francoskem. Dosedanji naši pisatelji in pesniki so bili glasniki svoje dobe, svojega okolja, svoje smeri, Zujiančič |ia je glasnik vsega rodu. Ko je prve pramene svoje luči pognal v mnlodušje slovenskega ustvarjanja, je privlačil k sebi vse manjše In bolj boječe pramene in lako s svojo notranjo silo, ki je rastlu z vsakim njegovim delom, združeval ob sebi z vseli strani premnogo, ki so namerili svoj korak med brazde naše kulture bas v dobi, ko so še močili dvomili nad njo. Govornik se je tu poigraval z izraznimi sredstvi našega jezika in vjiletal Zupančičeva naslovna dela v njegovo podobo, ki j erastla pred nami. To ni bilo naštevanje letnic in knjig in dram, ampak to o Zupan- Nadaljevanje na 2. strani Zbor ljubljanskih in mariborskih prostovoljnih gasilcev Čela v Ljubi ani >ma novega predst dn ha Ljubljana, 23. januarja. Ljubljanski prostovoljni gasilo! v osrednjem delu mesia, ki so zdaj združeni v Prostovoljni gasilski čeli Ljujljuna mesto, so imeli v sobolo ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih svoj občni zbor, ki je že 08. po vrsti. Zborovanje je otvoril poveljnik gasilske čete g. Stanko Pristovšek, ki se je spominjal zlasti pokojnega predsednika te čete g. Josipa iurka in drugih pokojnih članov čete, katerih spomin so navzoči primerno počastili. Z navdušenjem so bile sprejete vdanoslne izjave kralju Petru II., pokrovitelju gasilstva Tomislavu in vsemu kraljevskemu domu, obenem je bil sprejet tudi pozdrav ministru za telesno vzgojo dr. Miletiču. Poveljnik je dalje jjozdravil tudi razne zastopnike. Poveljnik je izročil častno diplomo gg. Ivanu Breskvarju in Ivanu Severju za njuno dolgoletno zaslužno delo v gasilskih vrstah. Poročal je o raznih izboljšanjih gasilskega orodja iu o nupredku čete. Zlasti je važna predelava molorne brizgal-ne, ki je dobila 12 metersko raztezalno lestev. Ob tej priliki se je zahvalil g. Pristovšek poveljniku poklicnih gasijcev za vso pomoč, ki jo je nudil četi ob tej predelavi. Kot poveljnik pa je g. Pristovšek poročal o raznih intervencijah v primerih požarov. Ljubljanski prostovoljni gasilci so posredovali v 11 večjih primerih. Zanimivo je hilo njegovo jioio-čilo o požaru sokolskega jiaviljona v Tivoliju dne 13. julija. Ob tej priliki sla bila napadena dva gasilca celo dejansko, kar je vse grajo vredno, i-e skrajno discipliniranemu nastopu gasilskega oddelka se je zahvaliti, da j< hil ta incident mirno rešen. Poveljnik je nato poročal o številnih gasilskih stražah, vajah in predavanjih. Gasilci te čete so sodelovali tudi jiri raznih proslavah. Predsednik gasilskega odbora mestnega občinskega sveta g. Šalehar je zborovanje pozdravil v imenu mestne občine ter jc izjavil, da mestna občina tem idealizem prostovoljnih gasilcev, katero bodo mestna občina, gasilski odbor in vsa javnost Kar najtoplejc podpirali. Tajniško poročilo je podal g. Franc B a h a r. Tudi iz njegovega poročila je razvidno, da so bili gasilci pri požaru sokolskega paviljona v Tivoliju po nepotrebnem deležni mnogo jisovk in raznih surovosti iz. sokolskih vrst. Banska uprava in mestna občina ter razne zasebne ustanove so podprle društvo. Tajnik jo izrekel zahvalo ludi časopisju, ki stalno podjiira delo prostovoljnih gasilcev. Društvo je otrokom svojih članov priredilo božičnico. cela stoje zdaj 01 izvršujoči!) članov, 12 častnih članov iu 105 podpornih člunov. Blagajniško poročilo je podal gosp. Leopold Zupančič, enako tudi proračun za prihodnje lelo. Nadzorstveno poroči lo pa je podal najstarejši ljubljanski gasilec g. Ivan M e d i c, ki je že 58 let aktiven v gasilskih vrstah. Predlagal je razrešnico odboru, kar je bilo soglasno sprejelo. Gosp. Medic je izjavil, da zaradi starosti ne more več izvrševali mesto predsednika nadzorstvenega odbora. Za njegovo delo se mu je poveljnik gosp. Pristovšek toplo zahvalil. Pri volitvah ie bil z aplavzom izvoljen za novega predsednika prostovoljne gasilske čete Ljubljana mesto dosedanji blagajnik g. Leojioid Zupančič. Na željo g. Zupančiča je jioveljnik g. Pristovšek vodil občni zbor do konca. Sprejetih je bilo več predlogov, ki se v glavnem nanašajo ua interno reorganizacijo te čete. Mar.borsha čela na bo';še vprem^.ena v uržavt Maribor, 23. januarja. Mariborski gasilci so tvnoči na 6vojein letnem obOnetn zooru podajali obračun svojega dela v preteklem poslovnem letu. Kakor vsa lela od obstoja čete sem, je bil tudi lanskoletni obračun v vsakem pogledu pozitiven ter nam je prikazal delovanje mariborskih gasilccv v najboljši luči. Tudi ob zaključku minulega poslovnega leta se mariborska cela lahko ponaša, da je ohranila sloves najboljše in najbolje oborožene gasilske edinicc v državi. Občnega zbora se je udeležilo članstvo polno-številno v svečanih uniformah. Dospeli so tudi od-liuii gosli. Geste in članstvo je pozdravil pri otvoritvi občnega zbora predsednik če-te, bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik, izrazil udanoet Nj. Vel. kralju Petru II., nato pa prečita! brzo,avke, ki so bile odposlane princu lotnislavu kot pokrovitelju gasilstva in resornemu ministru dr. Mi'letiču. Sledili so referati posameznih funkcionarjev. Poveljnik Franjo Kramberger je poročal, da so gasilci lani sodelovali pri 12 požarih v iticsiu ter pri 15 požarih v bližnji okolici. Poleg lega so pomagali pri 16 večjih nezgodah. Opozarjal je, da tx> treba odpraviti nekatere nedcelalke. ['ako je pri velikih požarih težko dobiti hitro dovolj gasilcev. ker so vsi zaposleni v raznih službah. Ker jih je največ v občinski služb:, je apeliral na občino. da iim da v takih slučajih plačan prest čas. Gasilke priprave so že zastarele, gasi se samo z vodo, s čemer se povzroči vedno velika škoda. Potrebne se nove priprave za gašenje s peno. Gasilstvo se mora začeti tudi intenzivneje pripravljati za obrambo v siučaju vojne proti napadom iz zraka. Pri nas ni za lo ne orodja, ne denarja. — Tajnik Jovčič je poročal, da šteje četa 103 redne člane, med temi 6 zdravnikov in 25 godbenikov ter 557 podpornih članov, II pripravnikov in 5 uslužbencev. Iz poročila blagajnika Divjaka je bilo razvid- m0mimsaamicBmsmm mmroasHiKfflBBSEEassa® čiču bo o njem v slovenskem rodu trajno ostalo kot kvas, ki bo vedno gnal duhove v višino resnice in domačega poleta. Vse gledališče je z napelo pozornostjo sprejemalo besedo za besedo in — kar priznajmo — marsikomu so jo šele ob tej priliki pokazal trajni, občeslvent pomen Otona Zupančiča za naš rod, ki kot celota gre skozi zgodovino, čeprav je o nJem morda žc prej vedel, kdaj in kje je bil rojen. Govornik jo podobo, ki nam jo je podal, zaključil z željo, naj nam bi bila pesem Otonn Župančiča glasnica in vodnica še dolgo. Sledila jc predstava Veronike Deseniško, ki jo je za to priliko znova zrežiral režiser Ciril Debevec. Zopet nam jo bila dana prilika, da smo prisostvovali tej veliki slovenski tragediji, v kateri je toliko duševne in jezikovne lepoto, dn je njena uprizoritev pravi praznik zn oči in ušesa. Občinstvo je uprizoritvi v napetem molku sledilo in so razšlo v zavesti, da nam jo Oton Zupančič ustvaril dela, ki bodo pre| ali slej uvrščena med tista velika dela ki ne poznajo propada, pa naj so pisana v jeziku majhnega ali velikega naroda. Župančičeva Veronika DesenišktK jo delo velikega naroda, napisano v slovenskem Jeziku. no, d« je zaključila četa poslovno lelo 6 331.580 din izdatkov in istotolikimi dohodki. Gospodar Gustinčič je omenjal, da znaša po novi ocenitvi vrednost četinega ittventarja in orodja 1.030.787 din. Poročilo o inventarju obleke je poda! gospodarjev namestnik Semenič. šef zdravnik dr. Bedjanič je poročal, da je opravil reševalni oddelek laui 2160 prevozov pri čemer so reševalni avtomobili prevozili 19.416 km. Tovariš Rupert Letnik je lani opravil 10C0 prevozov z reševalnim avtomobilom. Zanimivo jioročilo o delovanju kulturno-prosvet-nega odseka je podal Hameršak. S sistematičnim zbiranjem statističnega in zgodovinskega materiala je ustvaril ta odsek že lep gasilski muzej, ki bo dobil v novem muzejsikem poslopju v gradit 6 v o j o lastno sobo. Predsednik Bogdan Pogačnik je ob zaključku poročil poudaril zdrav duh, disciplino in požrtvovalnost, ki je vladala lani med članstvom. Opozoril je njegove naloge v novem letu: nabava novega reševalnega avtomobila, nabava orodnega voza ter zaprtega avtomobila za prevoz gasilskega moštva. Mestna občina bo morala v bodoče več žrtvovati za gasilstvo, kakor je dosedaj. V imenu nadzorstva je dr. Kovačec predlagal odboru razrešnico s posebno pohvalo. Za delegate pri žtijini skunščirii 6ta bila nato izvoljena dr. Bedjanič in Jovčič. Novi proračun, ki ga je prečita! Jovčič, j>redvideva za prihodnje leto dohodkov din 501.175 in prav toliko izdatkov. Pred zaključkom občnega zbora, ki je potekel v najlepšem redu, so izrekli gasilcem prisrčno zahvalo za njihovo delo stol. kanonik msgr. Umek, magistralni ravnatelj Rodošek in zastojmik trg. gremija Skaza. Arhieee shi zbor Belgrad, 23. jan. m. ArhierejVH zbor srbske pravoslavne cerkve, ki se je včeraj sestal k izrednemu sestanku, danes ui zboroval. Svoje delo bo nadaljeval ua prihodnjem sestanku, ki bo jutri, Srbijanska o pozicija llelgrad, 23. januarja, m. Vodstvo srbijunske opozicije se je danes .spel sestalo v stanovanju staroradikala Miše Trifunoviča in razpravljalo o delokrogu tako imenovanega poslovnega odbora, ki naj bi koordiniral delovanje opozicijskih političnih skupin. Današnjega kakor tudi včerajšnjega sestanka sta se udeležila tudi Mačkova zastopnika dr. Šutej in Vildei. Po zatrjevanju opozicijskih krogov so posamezne politične skupine že določile svoje zastopnike za ta odbor. Od bivših demokratov bosta v njem Božidar Vlajič in Milan Grol, od bivših zeniljoradnikov dr. Milan Gavrilovič in Miloš Tupanjanin. od slaroradikalov dr. Lužica Markovič in Miloš Bobič ali pa Krsta Miletič, od bivših radičevcev inž Košutič in dr. Šutej, kot zastopnika bivših samostojnih demokratov pu Vil-der in dr. Milan Kostič iz Zemuna. Politični krogi tudi od tega odbora ne pričakujejo nobenih konkretnejših uspehov. Poslovni odbor bo pač nadaljeval staro akcijo, ki jo je opozicija zanesla v naše politično življenje iu ki v svoji nemoči, da bi ustvarila kaj pozitivnega in za državo koristnega, blati in kleveta vsp druge, ki se trudijo, da bi z rešitvijo političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj ustvarili ljudstvu iu državi lejišo bodočnost. V času bivanja Mačkovih zastopnikov dr. Šuteja in Vilderja v Belgradu je imela opozicija v vsem tri sestanke. Prvi sestanek je bil včeraj dopoldne in je bil ob 10.30 prekinjen zaradi žalnega opravila za pokojnika Varnavo. Smrtna nesreča na kamniški progi Kr m išhi vlak je včeraj na Ls'ubl'anskem polju povozil 3 -I .no Franjo Coleari. — Vzrok nesreče: gosta megla Ljubljana, 23. Januarja. Na progi kamniške železnice na Ljubljanskem polju, približno tam, kjer so odcepi od Vodovodne ceste ozka poljska pot Čez železniško progo, se je davi pripetila smrtna nesreča. Okrog pol devetih dopoldne je šel čez ta poljski prelaz slikar Franc Globočnik, ki je opazil, da je proga okrvavljena, nekoliko dalje pa je zagledal žensko truplo. Obvestil je o tem stražnika Jakoba Pavlica, nakar sta oba truplo zvlekla s tira. Poklicana je bila policijska komisija, nakar sta lakoj prišla na kraj dogodka zdravstveni svetnik dr. Luzar in dežurni uradnik g. Macarol. Komisija je ugotovila, da je žensko podrl kamniški vlak 8422, ki prihaja v Ljubljano ob 8.08 Nesreča se jo pripetila približno 1.5 km od glavnega kolodvora v smeri proti Kamniku. Ob času nesreče je ležala nad Ljubljanskim poljem gosta megla. Lokomotiva je vlekla truplo s seboj kakih 20 metrov. Policijska komisija je našla truplo sicer celo, toda loban.ia je bila na čelu gladko odbita, tako da so možgani Drugi slučaj garjavosti gamsov na Gorenjskem Jesenice, 23. januarja. Ni še dolgo, ko smo poročali, da je bil v Medjem dolu v Karavankah ustreljen garjav gams. Pred nekaj dnevi se je temu primeru pridružil že drugi, in sicer na Doberči pri Begunj-ščici. Garjavega gamsa so opazovali z daljnogledi in živali so je videlo, tla jo bolna. Ustrelil ga je g. Kristan. Žival je bila stara kakih 12 let in bi morala tehtati najmanj 40 kg, gams pa je tehtal lo 21 kg. Oni v Medjem dolu 13 kg. Dlaka so mu je pulila povsod, najbolj bolna mesta pa so bila za ušesi. Nedavno je poročal neki časopis, da stvar ni tako huda iii da je sedem različnih garjavosti. Katero izmed teh je Imel ustreljeni gams, šo ni ugotovljeno. Dobro je le, da so lovci ohranili del kože, da bo možna analiza. Gotovo pa jc to, da je garjavost tu in primeri obolelih živali kažejo, da je ta bolezen dovolj huda in da bo treba povzeti ukrepe za zavarovanje te lepe alpske živali. Zbor Združenja invalidov Belgrml, 23. januarja, m. V prostorih tukajšnjega Invalidskega doma je bil danes dopoldne spet sestanek članov Združenja vojnih invalidov. Na sestanku se je nadaljevala razprava o načrtu novega invalidskega zakona, ki ga je pripravila posebna komisija v ministrstvu za socialno politi Jio in ljudsko zdravje. Vsi so brez izjeme poudarjali nujno potrebo, da vlada čimprej izda nov invalidski zakon in s tem priskoči na pomoč svojim invalidom, kateri se nahajajo v izredno težkem gmotnem položaju Govorniki so ludi v posebni resoluciji poudarjali svoje zadovoljstvo z načrtom novega invalidskega zakona. Po izjavi ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiše Cvet-koviča, ki jo je dal na več mestih, bo vlada predložila novi invalidski zakon narodnemu predstavništvu v najkrajšem času v uzakonitev. Ljubljanske vesti Zadnja pot gospe Terezije Jenkove. Blago-pokojno gos|k) Terezijo Jenkovo smo včeraj ob 4. jiopoldne spremili na njeni zadnji poli od hiše žalosti na Jurčičevem trgu na pokopališče k Sv. Križu. Velika udeležba slovenskih javnih delavcev ter skoraj vse tukajšnje ruske naselbine jo pričala, kako veliko spoštovanje in ljubezen je uživala pokojna in nepozabna slovanska idealisl-ka. Pred hišo žalosti se jo zbrala velika množica ljudi, med katerimi smo opazili tudi škofa dr. li ožina na. Mešani pevski zbor Glasbene matice je pod vodstvom g. dr. Poliča zapel pokojni gospej Adamičevo žalostinko >V snegu«.. .Pokojnica je bila namreč predsednica ženskega pevskega zbora GM in inicijntorka slovilo turneje GM leta 1890 ua Dunaj. Po cerkvenih obredih se je po Mestnem trgu in drugih ljubljanskih ulicah razvil velik spored, v katerem so korakale razno odlične osebnosti, tako zastopniki tukajšnjih ruskih organizacij, vseli slovanskih društev, Irijo bivši ministri, jiredeednik Zadružne zveze gosp. ravnatelj Remec Ier drugi. Med udeleženci sprevoda jo bilo 1 mnogo katoliško duhovščino, in oba tukajšnja prn-| voslttvna duhovnika, dalje mnogo dam. zastopnic tukajšnjih ženskih organizacij, itd. Pevski zbor Glasbene malice je ludi na pokopališču zapel svoji marljivi solrmlnici več lepih žalostink. Blagi pokojnini ohranimo Irajetl s|>oniin. Nesreča železničarja. Včeraj je na glavnem kolodvoru prevzel in prepeljal v bolnišnico reše-i valili avto 35 leinega Jožefa Okršljarja, železni- bili razpršeni. .Policijska komisija je dala prepeljali truplo v mrtvašnico. Pri ponesreČenki so našli samo 2 din gotovine, listin pa nobenih. Spočetka je bilo težko ugotoviti identiteto po-nesrečenke. Popoldne pa se je na policijski upravi zglasila gospa Coleari iz Malgajeve ulice 15. Povedala je, da je njena hčerka, 30 letna Franja Coleari, odšla davi z 2 din po časo|iis na prometno cesto, da jia je do popoldne šo ni nazaj. Policijski dežurni uradnik g. Kuhar je obzirno obvestil mater, da so našli na kamniški progi tako in tako žensko mrtvo Mati je preplašena odšla v mrtvašnico k Sv. Krištofu, kjer je v ponesreČenki res spoznala svojo pogrešano hčerko. Po okoluost ih gre torej spiho za nesrečo, nikakor pa ne za samomor To smrtno nesrečo je zakrivila gosta mogla, ki je bila davi nad vsem Ljubljanskim poljem in ki je nesrečni mladi ženski vzela hizglod nad progo, po kateri je prihajal kamniški vlak. škega kurjača. Mod vožnjo mu je priletela na tenderju težka kepa premoga v oko ter mu ga skoraj izbila. Okršijar, ki je doma iz Dravelj, lio najbrž na eno oko oslepel. Fantovski odsek — Sp. Šiška ima v torek, dne 25, t. ni. ob 8 zvečer predavanje. Predava g. inž, Jožo Sodja »0 katoliški tiskovni akciji«. Na velezanimivo predavanje vabimo starše in prijatelje naših faniov. * V Ljubljani so umrli od 14. januarja do 20. januarja 1938: llninbergor Franc, 61 let, hišni posestnik, Zaloška cesta 69 (Moste); Pavlin Marija, 86 let. kuharica. Japljeva ulica 2: Li s n i k Franc, "I let, mlinar. Kolodvorska ul. II; Dovjak Ana. roj. Brajer. vd. Nograšek, 75 let, zasebnica, Galjevica 178; Slak Ludvik, 76 let, posestnik, Mala čolnarska ulica P5: Sluga Marija, roj. Čoš-novkn, 88 let. vrlovu gostilničarja, Samovn ul. 4; Žurpj Frančiška, roj. Žerjav, vdova krojača, Vi-dovdanska cesta 9: Adlcšič Andrej, 2 in pol meseca star, sin profesorju. Knezova ulica 31: Uren Apolonija, roj. som, 75 let, žena mestnega delavca. Japljeva ul. 2: Barovič Helena. 76 let. služkinja, Vidovdansku cesta 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Založnik Marija, 57 let, prevžitku-rica, Kožarje 75, obč. Dobrova; Divjak Mirko, 2 leti. sin ekonoma, Ljubno 50. pri Novem mestu: Oblak Dragica. 5 mesece, hči natakarice, Kočevje 198; Golob Ivan, 66 let, zvaničnik drž železnice v pok., Jeglieeva ul. 7: šerek Anton, 39 let, bivši trgovski potnik. Karlovška cesta 5: Tajfar Doroteja, 59 Int, vez.ilju, Železniki 56, pri Škof j i Loki. • Razorač. Ko je cesta nasuta, se s časom napravijo v cestišču nove luknje; nato znova nasipajo ceste, ki pa se s tem nasipanjem vedno bolj bočijo. Sčasoma nastajajo na cestah pravi nasipi. V cestišču pa ostane mnogo slabega mateiala, ki povzroča vedno iste hibe; ostane pa tudi precej dobrega materiala, Zalo je treba cestišče razdreti, r a z o r a l i, dober maleirial prebrali, zdrobljen in neraben pa odstraniti. V ta namen služi poseben stroj, r a z o r a č, ki ima obliko nizkega voza na šliri kolesa, v sredini pa so montirani štirje močni, jekleni zobje, ki trgajo cestišče. Razorač vleče močan valjar. Mestna občina je nabavila tak stroj, ki je veljal okrog 48 000 din; uporabila bo la stroj na cestah, kjer ie treba popraviti in urediti oslabljeno cestišče. Stroj tehta 3 in pol tone. Škropilni voz za tračnice. Za bodoče leto namerava mestna občina opremiti poseben tramvajski voz za škropljenje tistih cest, kjer so položene tramvajske tračnice. Voz bo opremljen z velikim kotlom S ma, da bo mogoče brez prekinjenja škropiti daljšo progo. IMednarodna tekma v boksu v Belgradu Belgrad, 23. januarjn. Danes dopoldne so se na velesojmskem prostoru odigrale mednarodno tekme v boksu, iu sicer tekma za prvenstvo državo v vvelter-kntegoriji Borbam jo prisostvovalo okrog 1000 gledalcev. Prva borba Todorovič-Pav-lovič je izpadla jio štirih rundah neodločeno. V drugi borbi je Čellk (Belgrad) premagal v osmih rundah Albanca Dušitiiča. Najzanimivejša je hila tretja borba mod Pavlovičem in Eisenrelchom za prvenslvo države v vvelter-kntegoriji. Borba jo trajala dvanajst rund in jo zmagal |>o izvrstnem boju popolnoma zasluženo Tihan Pavlovi?, ki si je s ioni priboril tudi naslov državnega prvaka v vvoltor-katogoriji. V vsakem oziru je bil boljši od svojega nasprotnika. Četrta borba tned Jakši-čom in Pozo (Grk) jo bila dolga dvanajst rund in izredno surova. Borba je bila pravo prelenanje. Končala sc je z zmago Jakšiča. Sprejem dr. Stojadinoviča v Belgrada llelgrad, 23. jan m. Z nocojšnjim ljubljanskim brzovlakom ob pol 0 se jo vrnil v Belgrud predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič s svojim spremstvom. Na zelezniški postaji ga je pozdravil s prisrčno dobrodošlico v imenu celokupno vlade notranji minister dr. Korošec. Pri sprejemu so bili tudi predstavniki diplomatskega zbora, med njimi tudi vse osebje nemškega poslaništva. Ves peron in prostor pred železniško postajo so zavzeli številni pristaši JRZ s predsedniki in odborniki krajevnih odborov. Polnoštevilno so bili zastopani tudi občinski svetovalci s podpredsednikom belgriijske občine To-dorovičem na čelu, številni poslanci in senatorji ter mladina JRZ Po prihodu vlaka so pristaši stranke priredili dt. Stojadinoviču dolgotrajne in burne ovacije. Dr. Stojadinovič je pozdravil vse člane vlade in zastopnike diplomatskega zbora ter je ostal v krajšem razgovoru z osebjem nemškega poslaništva. Nato se je burno pozdravljen odpeljal na svoje stanovanje na Topčiderskem griču. Minister dr. Krek v Celju Veličastno zborovanje članov JRZ Celje, 23. januarja. V soboto se je pripeljal z dopoldanskim vlakom v Celje minister g. dr. Miha Krek. Na kolodvoru so g. ministra sprejeli mestni župan g. Al. Mihelčič. okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec ter policijski predstojnik g. Tonier. G minister je dopoldne obiskal 6voje prijatelje in sprejemal razne deputacije. Ob 6 zvečer je bil v Domu v Samostanski ul. članski sestanek krajevne iu okrajne organizacije JRZ, katerega se je udeležilo nad 350 članov. Viharno pozdravljen je stopil v dvorano ob spremstvu mestnega župana g. minister dr. Miha Krek. Sestanek, ki je bilo pravo zborovanje, je otvoril predsednik krajevne organizacije, župan g. Alojzij Mihelčič, nakar je g. minister v temperamentnem govoru podal važne zunanjepolitične dogodke z ozirom na našo državo ter slednjič notranjepolitični položaj. V izklesanih besedah je prikazal odlično in posrečeno zunanjo politiko, ki jo vodi naš zunanji minister g. dr. Stojadinovič. Vse 6e jc ujemalo v eni misli: Jugoslavija mora v miru z vsemi narodi ostati močna država. Posebno pozornost pa so polagali poslušalci orisu položaja notranje politike, ki je bila v teku dveh let tako posrečena in uspešna. Dva težka momenta je morala preživeti kr. vlada. To 6ta bila konkordat in takozvani sporazum, ki pa sta kljub naporom združene opozicije, katera je imela le namen, polastiti 6e vlade, kr. vlado le okrepila, da je mogla uresničiti in dejansko izvršiti, kolikor ji je bilo mogoče, važna socialna, finančna in gospodarska v|>rašanja. Zlbo-rovalci so z aplavzom nagradili izvajanja g. mi-i nistra. sestanek pa sc je zaključil z ovacijami slovenskemu narodnemu voditelju g. dr. Korošcu, kateremu naj v imenu vsega članstva izreče zaupanje in prisrčne pozdrave g. minister Krek. Celjske vesti Smrlnonevarna nesreča. V Vranski gori pri Šmarju se je pripetila v soboto popoldne'nesreča, ki bo najbrž zahtevala smrtno žrtev. 38 letni posestnik je čistil v svojem sadovnjaku drevje. Ko je na zelo visokem drevesu žagal odvisne veje, mu je spodrsnilo ter je padel na tla in si prebil lobanjo. Nezavestnega so pripeljali v celjsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo kritično, je še vedno nezavesten in bo najbrž podlegel poškodbi. Praznovanje rojstnega dne Nj. Fts. kraljeviča Tomislava v Celju. Gasilska četa v Celju in Ga-borju ter številne okoliške gasilske ecle so obhajale praznik svojega pokrovitelja Nj. Vis. kraljeviča Tomislava kar najlepše. Ob 8 zjutraj je bila v opatijski cerkvi slovesna sv. maša, katere se je udeležilo številno članstvo s prapori. Po sveti maši je bil zbor v Gasilskem domu. Danes so se pa pričeli tretji tehnični gasilski tečaji. Hlod mu je zmečkal desno roko. V soboto jo padel pri nalaganju hlodov na desno roko 28 letnemu hlapcu Podgoršku Francu hlod in mu jo zmečkal. Radio Programi Radio Ljubljana $ Ponedeljek. 3f. januarja: 12 Angleški sklodatelti (plošče) - 12.15 Poročila - 13 Napovedi — 13.20 Ope-vetni venčki (plošče) — 18 Zdravniška ura: Zle tvorbo (B. dr Anion llreeclj) - 18.20 Wugner: Hieiizt, uvertur,- i (plošče! — 18.4(1 Umetnostni siKimeniki Notranjske (dr. Marjan Marolt) — lil Napovedi, poročita — 19.3(1 Nac. uru: O Ivanu Gunduliču (ob priliki 30,1-letniee smrti), dr. I,njo Vojnovič. — l'J.50 Zanimivosti — 20 Slavnostni večer v spomin GO-lclniee Otona Zupančiča. Sodelujejo: ga. Pavla Lovšetova. g. prof. Fr. Kotil,ir (uvodna beseda, člani Nnr. sled. (recitacije) in Rad. orkester — 22 Napovedi, poročila — 'J2.15 Prenos lahko glasbe iz kavarne »Nebotičnik«. Torclc. ss. januarja: 11 šolska ura: Glasbeno predavan ie: .1 ur t j Floišmtin (g. Pavel Kozina) — 12 ("'ešku lahka glasbil '(plošče) — 12.45 Poročila - 13 Napovedi — 13.211 Opoldanski koncert Radijskega orkestru — 18 Kosi Ivan igra na citre — 18.40 Judovska duševnost (g. Fr. Terseglavj — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nne. ura- Etična vrednost smučanja in njegov vpliv na vsakdanje življenje (g. Jurij Piceoli) - 19..10 Zabavni zvočni tednik — 20 O. Zupančič: Veronika Dosoniška« (izvajalo člani Narodnega gledališča v Ijjubljani) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za oddihi ((igra Radijski orkester). Drugi programi» Ponedeljek, SI. januarja: Belgrad: 20 Prenos ko-medije iz gledališča - '/.(n/icb. it) Komorni konc., 21.30 Lahka glasbu, 22.20 Plesna glasba - Dunaj: 19.35 Prenos sini' kone. I v. Gradca, 20.40 Zabavna glasba, 21.1-) Nur. pesmi, 21.45 Ork. konc. — Budimpešta: 19.15 Ork. konc., 20.30 Pozabljena madžarska glasba, 32.10 Jazz. 23.05 1'uecinijev kone. — Trst-Milan. 17.15 Plesna g!.. 21 Sili ton. krme., 22.10 izbrane pesmi, 22.45 Plesna gl. — lUm-llat i: 17.15 Ork. kono., 21 Ftnfon. kone., 22.10 Igra. 22.45 Plesna gl. - Praga: 19.15 Nnr. pesnil, 21.30 Kvintet Varšava; 20 Nnr. glasba. 21 Plesna glasba, 22 Sonfon. kline. - licrlln: 19.10 Sekstet, 20 Citre iu harmonika, 21 Operni kone. — Lipska: 19.10 Vojaške pesmi, 20 Iz nemških In Italijan, oper - Monakovo: 20 Plašna glasba. 21.10 Beethovnov godalni kvartet — Strasbnuru: 21.30 Gledališki prenos Iz, Pariza. Turek. is. januarja Beli/rad: 20 Koralni koneert, 20.45 Kom. koneert, 21.50 Veliki orkester — /.ameb: 20 Jgra, 211.30 Klavir, 21 Solim in orkester. 22.20 Ruske pesmi — Dunaj' 19.4(1 Mod. balada, 20.10 Igra, 21 Izmenjava atalijan in avslrij. programa. 22 Ples. glasba — lludlnipekla: 20.25 Plošče, 21.45 Trlo, 23.05 Jazz — Trut-MIlaii: 21 Izmenjava ilnl. in nvslr. programa, 22.10 Orgle - lliili-llari- 17.15 Ples. glasba, 21 Rostnnilnvn igra Cyrnno de Hergerae — Praga: 21.05 Ork. konc. — \'aršnva: 20 Anherjeva komie. opera Krn litnvoln« — Berlin: 19.10 Hossinljeva skledbe, 20 Orkester, sek-stot, srnine! In solisti - Hamburg: 20 Angleška orkestralna glasba 22.2(1 Zabaven večer za angleške mornarje - \'ratisln en: 20 Beethovnova opera < Fldcllo.: — Strasbourg.- 21.30 Orkestralni koneert. Primorske vesti Položaj posojilnic in hranilnic v Jul. krajini Italijanski listi objavljajo novo uredbo, s katero izpopolnjujejo predpisi za ureditev kreditnega poslovanja. Iz te uredbe je razvidno, da je bilo na pedročju Julijske krajine vpisanih 215 hranilnih in posojilnih zadrug, od katerih pa jih jc prenehalo delati 81. Večidel so bili to slovenski in hrvatski zavodi. Merilo za premoženjsko stanje prebivalstva jc tudi statistika, ki so jo objavili italijanski listi o hranilnih vlogah po posameznih pokrajinah Italije. V Lombardiji pride na vsako osebo 840 Ur hranilnih vlog, v Pijemontu 810 lir. na južnem Tirolskem še 540 lir, v Benečiji 330 lir, v Julijski krajini pa komaj 320 lir (v puljski pokrajini pa znaša povprečnina samo 125 lir). Ustanovitev združenih mlekarn V petek je bil v Gorici občni zbor, na katerem so sklenili ustanovitev združenja, ki nosi ime »Mlekarne Gornja Soča - Gorica . ki bodo imele svoj zakoniti sedež v Tolminu, svojo upravno in poslovno pisarno pa v Gorici. Združenje jo bilo Ustanovljeno na pobudo >Ente Nazionale della Cooperazione«, ki zopet dela pod navdihi fašistične organizacije z.a povzdigo poljedelstva. Mlekarno so si stavile nalogo, da bodo pobirale mleko skoraj po vsej goriški pokrajini in da bodo izdelovale predvsem surovo maslo. Pri novih mlekarnah bo sodelovalo veliko število krajevnih mlekarn. Prijavljenih je do sedaj že 21 mlekarn, med njimi mlekarne v Črnem Vrini pri Idriji, na Mrzlem vrhu, v Doleh, v Lazah, na Ledini, v Otlici, v Grgarju in drugod. Mlekarne bodo imele ludi posebno šolo, na kateri bodo poučevale mlekarstvo, predvsem izdelovanje surovega masla in sira. Poslovanje začne takoj. Po 24 letih se je vrnil iz Rusije Kakor je »Pcnedeljski Slovenec« na kratko že poročal, se jc nedavno po 24 letih čisto nepričakovano vrnil nazaj v svojo domovino Anton Bratina, ki je pripadal 47 avstrijskemu pehotnemu polku in je prišel v rusko ujetništvo v začetku sovražnosti na ruski fronti v Galiciji. Anion Bratina je doma iz Otlice pri Ajdovščini. Njegov povratek je vzbudil veliko pozornost in številni so časnikarji, ki so prišli v Otlico, da se z njim porazgovore o življenju v sovjetski Rusiji. Večidel je Bratina živel v Sibiriji, v lomski guberniji. Ko so ga Rusi ujeli, so ga pošiljali od taborišča do taborišča, dokler končno ni prišel v ujetniški tabor v Tom-sku, kjer je tudi ostal do konca vojne. Bratina sc je nato trudil, da bi našel zaposlitve. Taval jc okrog Tomska, dokler je zaradi poznanja nemščine vendarle naletel na skromno službico učitelja nemščine v Tomsku samem. Učil je predvsem nižje gimnazijce. Tamkaj se je tudi oženil z domačinko in si napravil dom. Žena mu je rodila dvoje otrok, dva sina. Preživljal je svojo družino le z veliko težavo. Večidel so stradali, saj od 7 rubljev, ki jih jc zaslužil na teden, res ni bilo mogoče ne živeti in ne umreti, ko so življenjske potrebščine zaradi nastajajočega razpada vsega gospodarstva postale nedosegljivo drage. Kruh na primer je takrat stal v našem denarju okrog 12 dinarjev kg. Poleg tega jc pretrpel huda preganjanja od strani sovjetskih oblasti, ki so ga lakoj začelo gledati postrani, kakor hitro se je razneslo, da je njegova vas prišla pod Italijo in da je on dejansko postal italijanski državljan. Tako jc Bratina učil, se mučil, stradal, trpel polnih 22 let, nikdar varen svojega življenja, nikdar brez skrbi, kaj bo julri jedla njegova družina. Končno so sovjetske oblasti sklenile, da ga izženejo, toda njega samega, med tem ko je bilo ženi in otrokama prepovedano slediti očetu v domovino. Sovjetske oblasti so rekle, da so ti ruski državljani in da nc smejo zapustiti države. Tako se je podal sam na pot, izgnan od boljševikov, ki so mu brezsrčno odtrgali njegovo lastno družino. Bratina se je priril do Moskve, kjer jc s pomočjo italijanskih konzularnih oblasti poskušal dobiti za svojo ženo in 6voje otroke dovoljenje, da jih vzame seboj v svojo rodno vas, kar se mu je končno tudi posrečilo. Toda pot domov jc bila trnjeva. S solzami v očeh pripoveduje, kaj vse je morala njegova družina preslati, ko je bežala iz sovjetskega paradiža. Ko je prišel domov v Otlico, se je Bratina začudil nad spremembami, ki jih je našel. Svoje rodne vasi skoraj ni več poznal. Ves začuden je tudi bil, da se tolikanj govori italijanščina, ki je preje nikdo ni govoril. Bratina tudi v svoji rodni domovini ni srečen. Samski davek - kazen za moško sebičnost Tržaška prefektura je, kot posnemamo iz tržaških lislov, izdala nove določbe glede davka, ki ga morajo plačevati samci. Do 25 leta starosti samskega davka sploh ni. Sanici, stari od 25 do 30 let, plačajo 115 lir (230 din) na leto. Samci, stari od 30 do 55 let, pa plačajo 155 lir (300 din) letnega davka, med tem ko samci, stari od 55 do 65 let, plačajo 85 lir (170 din) samske davščine. Od 65. lela dslje so samci davka prosti. Ženske davka ne plačujejo, ker ]K stal poslavodajalec nu stališču, da večinoma ni njih krivda, če so ostale samskega stanu, ampak je temu kriva moška sebičnost, ki jo |c treba z davkom kaznovati. Gosenice požigajo Goriški prefekt je izdal celo vrsto ukrepov, s katerimi hoče zalreti gosenice, ki se zbira o po gozdovui in drugih drevesnih nasadih ler škodu-leio rasti drevja. Zadnja topredmelna uredba predpisuje, da morajo lastniki gozdov, predvsem smrekovih m borovA, kakor tudi laslniki vrtov in parkov do 13. februarja t. I. poskrbeti, da bodo na njihovem poselvu pobrana vsa gnezda gosenic in zažgana. Zažgo naj se izven gozdov, da bi ne prišlo do požarov. Delavci, ki se pečajo s pobiranjem in požiganjem goseniških zaleg, imajo najstrožji nalog, da ostane o pri ognju lako dolgo, dokler ne umre Po 15. februarju bodo oblasti pregledale, če je bilo povelje izvedeno, nakar bodo same, a na stroške posestnika, zatrle gosenice. Nemarni posestniki pa bodo poleg tega še prišli pred sodišče. Ker je v ječi zbolel Poročajo nam ,da je Franc Pivk, ki je bil v znanem črnovrškem proccsu obsojen na 10 let zapora zaradi izdajanja strogo tajnih vesti, ua nadaljnjih 14 let zapora zaradi izdajanja zaupnih vesti in še na nadaljnji dve leti zapora zaradi širjenja slovenskega čtiva, torej skupno na 26 let ječe, v ječi v Fosani, pokrajine Cuneo, nevarno zbolel :n da bo zaradi lega prepeljan nižje na solnčni jug, kjer so razmere boljše in tudi prehrana boljša. Ker so Pivku nekaj let amnestirali, 3 leta pa je že presedel, ima pred seboj še 16 let ječe. Pivk je oče dveh nedoraslih deklet. Žganje ga je umorilo Žalostni dogodek se je pripetil v Grgarju. 22letni Jernej Madon je v družbi s Stankotoni /bonom prišel v hišo Janezu Sedevica. da se tamkaj od dela nekoliko odpočije. Prinesla sin seboj zelenko z dvema litroma žganja napolnjeno, ki sla jo nekoliko preje kupila od nekega neznanega potnika. Žganje sla v kratkem času izpila. Toda lakoj so se začelo pojavljati posledico. Prvi je padel v nezavest Madon, ki ga je začelo zvijali in KI je Vpil. da it■ 11 bo telo znotraj izgorelo. Po kratkem strašnem času je revež obležal in izdihnil. Njegovemu tovarišu Stunkotu so ni godilo nič boljše, le da ga je nekoliko manj zavžil in je njegovo srce pritisk sirupa vzdržalo. Slunkota bodo rešili, Jerneja pa so pokopali. Strokovnjaki so pregledali ostanke žganju v steklenici in so ugotovili, da je bila pravo sadno žganje. O kakšnem zločinskem zuslrupljenju lorej no more bili govora. Razne novice v nekaj vrsticah Proslulc tatove koles, ki so prišli krasti v Julijsko krajino od nekod iz notranjosti kraljevine in ki se pišejo Tarantino, Seminario, Melchioro, je sedaj policija prijela, Pokradli so skupno več »to koles. Za enkrat go v goriških zaporih. Za tajnika fašistične organizacije v Kalu (ob Soči) jc bil imenovan Anton Zullian. Goriški prefekt je za 27. januarja sklical zasedanje korporacijskcga (stanovskega) 6veta za goriško prefekturo. Tolminski orožniki so prijeli Frančijko Miklin, staro 50 let, in Zofko Miklin, staro 2-1 let, ki sta ae bavili z razpečavan jem neocarinjenega žganja. V goriško bolnišnico so bili prepeljani: Alojzij Marjan iz Volčjega z zlomljeno roko, Jožef Vi-žin iz Goricc z zlomljeno nogo. Za vojaške zasluge v abesinski vojni je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem Bruno To-minc. Tržačanka Marija Starin se je ponesrečila in se zdravi v Iržaški bolnišnici. Ker ima že 80 let, sc bojijo za njeno življenje. Na 2000 lir denarne globe je bila v Trstu obsojena Stein Helena, ker je goljufala pri prodaji soli. Prav, ko jc kradel strešni žleb s škedenjske cerkve, so zasačili Maria Ltiina, doma nekje v notranjosti Italije ter ga zaprli, nato pa kaznovali z globo 800 lir. 28.00C ton žita iz sovjetske Rusije jc prišlo te dni v tržaško luko. Izkrcali so ga v 24 urah na 24 vlakov, to pa s pomočjo novega žitnegi ei'osa. Glede rodovitnosti predr.jači v vsej Italiji Z a d c r. Tamkaj jc bilo v lanskem letu 38,6 rojstev na 1000 prebivalcev. To jc najvišja v Italiji dosežena številka. Sevc so v Zadru najbolj plodne hrvatske družine. Nabožni list »Sveta Gora«, ki je bil že večkrat najavljen, bo menda v kratkem začel izhajati. Izdajali ga bodo v slovenskem jeziku frančiškani na Sveti gori. Na dva meseca zapora in 2000 lir globe je bil kaznovan Alojzij Bavčon, ker jc skrivaj kuhal žganje. — Pet mesecev zapora je dobil 70 letni Anton Coljot iz Vrtojbe, ker je svojega brala do krvi pretepel. — Tri mesccc zr.pora je odnesel Anton Oblak, ker jc grdo ravnal s svojo ženo. Dva dimnika sla se v Gorici prižgala grozil velik požar. K sreči so nevarnost hitro zdi in ogenj pravočasno premagali, da ni škode. m |e opa-bilo Nemški duhovnih v razmerah na Koroškem Zadnji Koroški Slovenec prinaša zanimivo pismo nekega n e m š k c g a duhovnika, ki deluje na slovenskem ozemlju. Med drugim so v omenjenem pismu, ki je naslovljeno na prijatelja, tudi sledeče zanimive ugotovitve: »...skoro ljubši mi Je, dn nisi prišel k meni. Bolelo bi te, čo bi videl to zapuščeno ljudstvo. Groza me strese ob pogledu na vso nenaturnost, kateri hoče služili. Sama nesporne! in nerazsodnost... Tu bo treba še veliko razsvetljenja in prosim te, dn v svoji molitvi misliš tudi na to narodno potrebo: Da bi nemški narod iz ponosa odklanjal odpadništvo in da bi nezavedni slovenski rod našel svojo |>ol k naravni samozavesti... Katoliški avstrijski tisk rabi koroške Slovence, da ua njih uresniči krščansko Avstrijo s polnim rizikom pravičnosti. C'e se krščanstvo Avstrije v tem primeru nc izkaže plodovito, potem pa pač ni. Polovičarskega krščanstva ni! Če zuniore Avstrija mirno zreti propast nekega naroda, potem je čisto nacijonalna država, ki nima nobene pravice do samostojnosti, ker nc izvršuje svojega poslanstva, ki je — v združevanju narodov Iz krščanstva...« K temu pismu dodaja Koroški Slovenec : To je izjava plemenitega nemškega duhovnika! Žal jc osamljena, čisto osamljena — vsaj danes, čc izvzamemo svoječasno kanclerjevo naročilo, naj Slovenci ohranimo zvestobo svojemu narodu, ker je narodno od|>adništvo zlo za vsako državo. Od časa, kar je bil kancler v deželi in govoril lo svoje besede, pa so minila žo cela Iri leta! In v zvezi s tem list povprašuje: Kje so nemški duhovniki, ki bi v želji, da odponiorejo koroškemu ljudstvu iu ga osvobodijo suženjskih spon liberalnega nacionalizma, videli in odkrito obsodili zlo južne Koroške, tega paradiža libernlno-nacionalnih, obmejno-političnih in kulturno-bojnih gesel? Kje so vravnani katoliški nemški možje, ki bi napravili konec sleparjenju z. DeutschfreundlirhkeiU koroškega slovenskega -------.1------- interesu nemštva in Avstrije razkril zlobno igro nemškega nacionalizma v južnem predelu dežele?... Ali naj torej poslano krščanska Avstrija ros grobokop koroških Slovencev? Ali naj ustava | z. vzvišenim uvodom v imenu Hogn vsemogočnega, : iz kn'ercga izhaja vsa pravica zares poslane nn-grobnicn narodu, ki je upal in ob trdosrčnosli in sebičnosti sosedovi moral obupali. To krik po pravičnosti in resničnem krščnti-I stvu nn Koroškem pač nc potrebuje nobenega dodatka. ljudstva žrtvovali Tal to vzgaja! o na Korošr.em slovensko šohho mladino Kakor je bilo na tem mestu že poročano, je na nedeljo pred božičem priredila Siidmarka po | vseh koroških utrakvističnih šolah božičnice. Kn-I ko je treba razumeti Ic dobrotvorne«: prireditve, j so jasno izpričevali govori raznih šolskih vodij, ki : so opominjali otroke, da morajo bili SOdmarki z.a njeno dobroto nadvse hvaležni. To svojo I hvaležnost bodo pokazali najbolje s tem, da se i čim prej odtujijo svoji mnterni besedi in se nu-; učijo nemško. Prav tipičen govor te vrsle je imel šolski vodja v ČreŠnjah na Zilji, g. Ferlič. Med ! drugim je povedal tudi lole: Otroci, bodite vedno | z Nemci in nikar se ne dajte preslepiti po vub-j Ijivih besedah, ki prihajajo z. onstran Karavank. Mi vindišarji vidimo, da nas imajo Nemci radi j iu da nas nikakor nc zatirajo, ravno obratno kakor Slovenci, ki so nas hoteli zn časa zasedbe pridobiti z belinami. Čeprav govorimo vindišnrsko , vendarle čutimo nemško iu smo to svoje nemško čutenje večkrat dokazali in ga dokazujemo še vedno s leni, da prevzemamo od Nemcev njihove šege in navade. Mi vindišarji smo za obrambnih bojev in ob glasovanju vedeli, kam spadamo, iu lo vemo tudi še danes, in, čc bi Slovcnci z. , onstran meje holeli šc enkrat stegniti roko po ki mora na račun nemškega prijateljstva j naši deželi, poleni jih bomo znali sprejeli z bom-svojo mnterno govorico in svojo narodno J hnmi in pištolami." Zares nadvse duhovito! In z Smrt na zledenels cesti znnčajnost? Kje je nemški katoliški tisk, ki bi v 1 vzgojnega'stališča gotovo vse hvale vredno! Brez Maribor, 23. januarja. Smrtno se je ponesrečila nn poledeneli cesti delavka Elizabeta špes iz Sv. Martinu na Pohorju. Nesreča se je pripetila nu covsti od Sv. Martina v Frnjham nad Franiom. Po omenjeni |>oli ste. šhi posestnik Zorko in posestniški sin Smogavec ter našla sredi ceste na tleli ležečo žensko, ki je bila že mrzla in olr|>la. Zanesla sta jo v bližnjo hišo, kjer so jo skušali z ribanjem spraviti v življenj ker so skruju mislili, do Jo zmrznila. Ko pa o odkrili na glavi krvavo podplutbo ter poškodbe, so ugotovili, da se je ubila pri padcu na ledeni cesti. Treščila jo z ftlavo s tako silo ob tla. da ji jc počila lobanja. Pokojnico je bila nekoliko slaboumna tor so Je zadnjo čase preživljala s prosja-čenjem. dvoma pa bi si taki in |iodolmi šolski vodje na Koroškem pridobili najlepše priznanje za vzgojo šolske mladine, če bi tako Čudovito duhovno revščino no kazali javnosti, temveč jo vsaj spodobno ohranili zase. Svojevrstno udejstvovanje „Heimat'ire'sa" Kot znano, so ^Heimatkreisi podeželsko podružnice celovškega »lleinialbuiida , ki vodi vse rnznnrodovalno delo ua Koroškem. Ze večkrat je bilo na lom mestu omenjeno, da se v Heiniutkrelsih zbirajo ljudje, ki skušnjo nn račun Slovencev organizirati bolj ali manj navdušeno nasprotnike avstrijske državne zamisli, predvsem pa nasprotnike avstrijske neodvisnosti. Tw»u mnenja je bila tudi avstrijska policija, ki je pred kratkim prijela in zaprla skoro vse aktivne člano >lleimatkrelsa v Kolmuri vasi. Vsn zadeva jo imela tudi svojo komično plat, zato lx> brezdvolilno zanimala. Za nedeljo. 9. Jan., j- bila napovedana v Kotmari vasi prireditev »lleiniatkrcisa< z nekoliko spolzko burko kot nnjprivlačnojšo točko sporedu. Začetkom tretjega dejanja pa o s, pojavili-na odru resnični orožniki, ki so odvedli Igralce, take kot so bili. na orožniško postajo in odtod v celovške zapore. Prvi trenutek je hil ih I hvaležnega občinstva mnenja, da spud.i ia prizor " igro, šele naknadno se je pojasnilo, dn so imeli člani lleimatkrcisn lisio nedeljo do|>oldiio lojen sestanek v bližnjem gozdu, kjer so sklepali naivno zarote proti sedanji avstrijski državni upravi in dn so noč poprej trosili letake s protidržnvno vsebino. Zanimiva je tudi okolnost, da je občinski -lu-ga dopoldne po maši napol uradno razglasil, | , se vrši po|K)ldne prireditev llclmntkreisa . m vabil občane k čini številnejši udeležbi. Vso'(.iker jc udejstvovanjo koroških lleimntkreisov nekoliko svojevrstno: na eni strani Imajo nalogo. ■;. vsemi sredstvi raznnrodovnti slov-nki živeli, ne drugi strani pa v svojem navdušenju trosijo i, lake s prolidržavno vsebino in nn tajnih sestankih rovorljo proti sedanji Avstriji. Drobne vesli s Korošhprta Ljudsko gibanje v koroških fnrnli. v Matiji na Žili se je v preteklem lotu rodilo 3" otrok umrlo pa jc 14 odraslih in I otroci, V BiKovsu > slika podobna: rodilo se je 25 otrok, iit.nlo |e 14 oseb. Nekoliko llabSe je v Šolali, kjer *e je rodilo 20 otrok, umrlo pa 15 oseb. Nekaj podo .■ i< t jo z Globnsnico, kjer sc jo rodilo lil nI rok 'm umrlo 13 ljudi. V splošnem je lorej proseč. ■', loj-slev v slovenlcih farall še precej velik. Na llrnci se je poročil g. nadučitelj Wodartl š Protlčevo Micko z Malošč. Poročal je njegov -o-rodnlk g. prof. dr. Khrlich iz Ljubljane. Hcinintkrcl« je imel tudi ua Bruci na Silvo, sirovo svojo prireditev, nn kateri ie neki Poglič dajal nasvete, kako naj se vodi borba proli koroškim Slovencem, češ da so od L 1931 prev-č živahno gibljejo. V llilčov mi jo umrla Lizn Izob v lri>i s(;»ro-li 90 let. V Zgornji Vesci nad Dravo jo ui.irl Žnldar Matevž. Za njegovo krsto jo lopalo 13 njegovih otrok. 11 fantov in 2 hčerki. P tiskarska obrt v Borovljah vedno bolj i>ro-pada. Prod vojno so boroveljskl puška rji izdelali letno okroglo fiOOO pušk, jeln 1920 so jih izdelali že samo (1660, v letu 1937 pa so izgotovili samo šo 2593 komadov, mod njimi vštete tudi cenejše ptifikice in floborlovke. Zanimiva je ugotovitev, da puškarska obrt v Borovljah kljub intenzivnemu oboroževanju propada. Na nedeljo, 9. januarja, nn praznik sv. I»ru-žine, je 17 slovenskih društev priredilo družinske sestanke z globoko zamišljenim sporedom. Vsoka-korv lepa oddolži tov družini kol osnovni celici krščanskega družabnega reda. V preteklem letu jc bilo v sezoni 312.000 tujcev n» Koroškem; v primeri s prejšnjim lotom je tujski promet nazadoval za 10.000 oseh. V Hodišah nad Vrbskim jezerom jc v visoki starosti 91 let umrla Ana Leskovnik. V svojem življenju je vzredila 51 otrok zu matere delavke v tovarnah. FOTOAMATER Povečavanje Najvažnejše jo pri povečevalnem aparatu vprašanje optike in osvetljave. Mnogi amaterji so mnenja, da je dober za po-večavanje vsak objektiv in uporabljajo v tem prepričanju, zlasti pri povečevalnih nastavkih, optiko zelo dvomljive vrednosti, večinoma pa kamere 7.r isto optiko, kakor jo uporabljajo za snemanje. Komur ni za posebne uspehe pri povečevanju in so ogiba velikih povečav, lahko oslano pri tej optiki. Nekaj drugega je izmenljiva optika nekaterih dragih kamer majhnih formalov, ki je korigirana lako, da je uporabljiva ludi za povečava-iijo, vsaj do neke določene velikosti povečav. Večinoma pa so korigirani vsi snemalni objektivi jiovprečne kakovosti lo za snemanje in niso v povečevalnem aparatu enakovredni jiosobej za povečevanje zgrajenim in korigiranim objektivom. Pomislili je namreč Irolin, da loži proicirana slika pri povečavanju rodno v mnogo večji razdalji od objektiva kakor pri snemanju in da pri takšnih pogojih navadni snemalni objektiv ne more popolnoma ustrezati, zlnsli no v pogledu ostrine velikih povečav. Najprimernejši so posebej za poveča vanje zgrajeni in korigirani objektivi, ki niso dragi in so zato vsakemu dostopni. Zelo važna je dolžina goriščnice projekcijskega objektivu, kajli dober objektiv mora izpolniti zahtevo da izriše forumi negaliva, ki ga poveča-vatno, do robov enakomerno z islo svetlobno ju-kostjo in popolnoma oslro. Imeli mora torej neko najmanjšo dolžino, ki jo določeno, kakor pri snemanju, z dolžino prekolnice negativa. Po dolžini io lorej goriščnica navzdol omejena, prav tako pa | ludi navzgor, kajti objektiv s jiredolgo goriščnico proicira sliko v preveliko razdaljo, kar utesnjuje razsežnost povečav in otežkoča manipulacije jiove-čavanja. Kdor hoče imeti povečevalnih- za dva ali celo z več različnih formatov, so seveda no bo mogel izogniti nedostatkom, ki so zvezani z dolgo i goriščnico. Opremiti bo moral jiovečevalnik z go-1 riščnico, skladajOČo se z največjim formatom, in si j pomagati pri povečavanju manjših formatov v naj-i bolj ekstremnih primerili z dostavnimi lečami. Zadnje čase se poslužujejo fotografi ludi pri j povečavanju vedno bolj klorbromnosrebrnih papirjev, ki so jio bogastvu in sočnosti barve odličnejši od broninosrebrnih jiapirjev. Zaradi manjše občutljivosti teh papirjev in da sc čim bolj izkoristi tudi svetlobni vir v aparatu, je zelo važna tudi svetlobnoFi projekcijskega objektiva, čim svetlejša je proicirana slika, tem krajša je osvetlitev in tem manj občutljiv papir lahko uporabljamo. Prav lako važna je velika svetlolmost objek-, livu pri zelo velikih povečavah, ki so postale, nekaj vsakdanjega pri povečavanju majhnih formalov ali celo neznalnih izrezov iz. takšnih negativov. Olajšano jo itslat avljanje ostrine, ki postaja vodno [ožje, čim bolj se veča obseg povečave. Zn povečevanje srednje velikih formalov od 6/6 do 9/12 naj bo_ zaradi tega relativna odprtina objektiva vsaj 1.5, pri manjših pa primerno večja. Da bi bil opremljen objektiv z zaslonko, ni potrebno. Razmere, v kateriii mora izpolnili objektiv pri povečevanju svojo nalogo, so namreč vsled parnlolnosti negativu in projekcijske jiho skvo in vsled ploskovnosti negativa kol siieniaiiega objekta kar najugodnejše, vsled česar problem zaslonka — globinska ostrina odpade. Ne glede na lo je prevelika oslrinska globina objektiva pri povečavanju celo škodljiva, ker utegne upodobiti negativ s takšnimi lastnostmi ludi morebitne nečistoče, ki se nahajajo za negativom na opnlncm steklu ali kondenzorju, tiri velikih povečavah pa povečali zrno nn povečavah. Praktično je potrebna zaslonka le v slučaju, če hočemo popraviti padajoče linije, kakor jih dobivamo pri snemanju urihlekture z nagnjeno kamero. Univerzalnost povečevalnega aparata sc poveča torej z. zaslonko le za ta edini slučaj, ki jo pa v amaterskih temnicah zelo-redek, ne glede na to, da morata bili ludi projekcijska deska in negativni okvir izdelana lako, da ju je mogočo konvergentno ali divergentno nagnili, čo hočemo padajočo linije popravili. Novejši povočevnlniki so opremljeni ludi s takšnimi napravami in pripomočki. Fotografija in svetovna razstava v Parizu Našo organizacije fotouninlorjev se morajo borili stalno z napačnim mnenjem javnosti, ki si predstavlja jiod pojmom fotografijo dosledno samo igračkanje silili ljudi z bolj ali manj drago kamero in no pozna razločka med golo zabavo mase, ki je žal v večini, in koristno usmerjenim organiziranim dolom v fotografiji. Takšno zmotno mnenje jo ukoreninjeno celo na marsikaterem mestu Javno upruve in nič čudnega lii, če niso niti strokovno organizacijo deležne potrebno podpore in uvidevnosti pri svojem delu, niti ni prišla važnost fotografijo same pri nas do sedaj do prave veljave in iipoSIcvnnjn. To so opaža zlnsli v kakovosti slikovnega niaterijnln naše tuiskoproniolne propagande, pu tudi pri ruzsluvuh gospodursko-propa-gondiicga značaja doma in v Inozemstvu, in vendar spada prav fotografija med najučinkovitejša izrazna sredstva vseli kulturnih narodov, ki ii ne pripisujejo nič manjše važnosti kakor tiskani ali govorjeni besedi. To dokazuje najbolje lanska svetovna razstava v Parizu, kjer so jo skušalo uveljavili v svojih paviljonih 34 narodov s silno močno propagando tudi v fotografskih slikali. Cenijo, da je viselo na stenah paviljonov okrog 50.000 fotografij v velikih formatih do velikosti 1 l triletnem odmoru prvo tekmo v smuku. Klub se je nanovo organiziral in upamo, da bo j>od novim predsednikom Tomažem Godcem boljše uspeval, kakor dose la j. Tekma v smuku, ki so se je udeležili samo člani kluba Bohinj, je jx)vsem usjiela, dasi je bila zelo težka. Proga je vodila od sedla jkkI Malim vrhom do obmejne karavle in do Bistrice. Dolga je bila okoli ti km, višinska razlika pa je znašala 900 m. — Rezultati so bili naslednji: t. Markež Janez 14:40, Podi i pri i k Jože 15:00, 3. Pristavec Izidor 16:27, 4. Vodnik Franc 17:02. Pri nuraščajnikili pu je zmagal na isti jirogi Arh Franc s 16:90, 2. Žnidar Anton 21:38, 3. Ravhekar Miloš 20:13. Sotiotne tekme v teku na 15 km so dale naslednje rezultate: Seniorji: 1. Jakopič Avgust (Ljubljana) 1:03.24, 2. Kerštajn Andrej (Ilirija) 1:05.10, 3 lstenič Lado (Ilirija) 1:0«. 14, 4. Stojiar oj)olrtne jiodzveze na planini Rožci v slalomu. Dolžina je bila okrog 350 metrov, višinska razlika 140 metrov, prevoziti je bilo treba 15 vrat. Proga jo bila izrazilo prvenstvena. Izpeljala sta jo včeraj Hubert lleiin in častnik Lojze Skala. »Skala« je jiostavila 8 tekmovalcev, »Bt-atstvo« z Jesenic 9, Alpski šjx>rtni klub z Jesenic 9, ostale pa športni klub »Kovinar« z Jesenic, športni klub -Poljana« iz Kranja in »Slalom klub 34,: iz Ljubljane. Prisostvovalo je 32 tekmovalcev, na cilj jih je dospelo 29 Odstopili so 3. Borba za prvo meslo je bila izredno huda, kajti v mladini ;:o izborili tekmovalci, ki bodo v dogledncm času lahko nadomestili dosedanje prvake. Rezultati so naslednji: 1. Stumpfl Anton (Skala, Jesenice) 1.39. 2. Mrak Marjan (Skala, Jesenice) 1:39.8, 3. Bertoncelj Jože (Gorenjec) 1:46.3, 4. Razinger Lojze (Bratstvo) 1:46.6. 5. Koron Anton (Kovinar) 1:47.2, 6. Medja Franc (Bratstvo) 1:48.5, 7. Krt Ivan (Poljana. Kranja) 1:56.8, 8. Mi-celj Leon (Gorenjec) 2:01.5, 9. Kapus Karel (Bratstvo) 2:02.2, 10. Ropret Ivan (Bratstvo) 2:05.4, 11. Stare Marjan (Gorenjec) 2:07 6, 12. Kordež Stanko (Bratstvo) 2:09.5. Kot zadnji je prišel na cilj Remžgar (Slalom 34) v času 3:55. Nezgod ni bilo nobenih, sneg je bil razmočen in Ird, zato so bili zavoji izredno težki. Vsak je moral progo prevoziti dvakrat. SLUŽBENO VREMENSKO POROČILO Tujskoprometnih zvez Slovenije, JZSS in SPD jio stanju 23. januarja 1938 ob 7 zjutraj: Pokljuka (1300 m): —2, jasno, na 100 cm podlago 25 cm pršiča. Dovje-Mojstrana (650 m); —6, bob, mirno, brez oblakov, snega 25 cm. Sv. Junez v Bohinju (530 m): —8, jasno, mirno, snega 45 cm, srenj. Bistrica-Bohiiijsko jezero: —6, jasno, mirno, snega 45 cm, srenj. Gradjanski : Ljubljana 6 : i v tekmi za zimski pokal državne zveze Mariborski drobiž Gasilska mašo. Mariborski gasilci so danes dopoldne ob 10 slovesno proslavili rojstni dan svojega pokrovitelja kraljeviča Tomislava. V Alojzi-jevi cerkvi je bila sv. maša, katere se je udeležilo predsedstvo gasilske župe s poveljstvom in moštvom mariborske Čet« lor delavniških gasilcev. 1'r sv. maši je sodelovala gasilska godba. Sveto mašo jo opravil ravnatelj Cirilove tiskarne Franc Ilrastelj. Smrtna kosa. V Magdalenski ulici 19 je umrla zasebnica Terezija Danko. — V Ketojevi ulici 7 jo ugrabila smrt 69 letnega posestnika in upokojenega strojevodjo Franca Marnula. Pokojnika so prepeljali v Gradec. Komisija zu zgradbo novega letalskega hangarja je prispela danes dojioldne v Maribor. V komisiji so strokovnjaki za letalstvo iz Zagreba in Belgrada. Vodi jo šef inženirskega oddelka zrako-jilovnega poveljstva podpolkovnik Todorovič iz Belgrada, nadalje je v njej znani naš letalski strokovnjak Mariborčan inž. Boris Cijan. Na kolodvo ru so jih dopoldne sprejeli predsednik mariborskega aerokluba ravnatelj tovarne za dušik v Rušah Krejči ter odborniki in članstvo kluba. Popoldne se je vršil na Teznu ogled terena in položaja, jutri pa bodo imeli konferenco s predstavniki tukajšnjih lokalnih oblasti. Na konferenci so bodo razmotrivala važna vprašanja glede organizacije letalskega prometa, v katerega naj bi bil slednjič vključen tudi Maribor Ure v šolah kradli. Zadnje tedne se je pojavil v Mariboru tat-specinlist, ki jo kradel samo stenske ure v razredih mariborskih šol. Tatu je poli cija sedaj izsledila ter mu tudi vse ukradene ure zaplenila. Zagreb, 23. januarja. Danes se je odigrnla tukaj revanžna tekma med lanskim prvakom Gradjanskim in slovenskim predstavnikom »Ljubljano■-. Kakor je znano, je jireteklo nedeljo nastopila Ljubljana v prvem srečanju na lastnem igrišču z Gradjanskim z rezultatom 8:3. Tako ni imela več upanja, da bo v današnji tekmi popravila. Tej neizenačeni borbi je prisostvovalo do 2000 gledalcev, večina vnetih kibicev Gradjanskega. Sodniku Macurattiju iz Ljubljane sta se predstavili moštvi v sledečih postavali: G r a d j a n s k i : Urh, Hligel, Cesarec, Ci-mermnnčič, Juzbinšek, Kokotovič, llrozovič, Anlol-kovič, Wolfl, Zupančič, Pleše. Ljubljana: Pogačnik, Žitnik, Mirko, Bricelj. Dure (Pupo), Šer-cer, Janežič, Pujk) (Slapar), Lah, Slapar (Dare) in Bertoncelj II. Ljubljana je tekmo vzela preveč lahko. Kljub temu, da ni imela izgledov nu zmago, bi morala nastopiti v Zagrebu v kompletni jioslavi. To je dolžna žo svojim pristašem, od katerih v prvi vrsti zahteva venomer denarne in ludi moralne jiodpore. V mošlvo lio treba vsekakor uvesti brezobzirno disciplino, ker edino tako se bo moglo obdržati na dosedanjem predzadnjem mestu, sicer sledi neizbežen izpad iz lige. Igralci so pojiolnoma iz kon-dicijo. Manjka jim vsak smisel za povezano igro, da o tehniki niti ne govorimo. Razumljivo je, da bivši trener Obitz, ki je hotel uvesti v igro nek sistem, ni mogel uspeli, ker fantje ne poznajo discipline, ki je predpogoj za usiieli vsakega sport-nika. Obramba v današnji postavi io reševala, kaljo mogla. Velika zasluga, da ni bil rezultat hujši, gre vsekakor vratarju, ki je imel dober dan. Goli niso padli po njegovi krivdi. Mirko je nerutiniran in še ne spada v prvo mošlvo. Krilsku vrsta jc bila jiopolnomu brez vsake koristi. Pupo je pozneje sicer hotel uvesti nekoliko |iovozanosli, vendar je sam prepočasen, šercer se ne zna postaviti, Ber-tonclju pa manjka tehnika. Napad je imel pet sigurnih prilik, da jih izkoristi za gol, izkoristil pa je žal samo eno. vse ostale pa izgubil zaradi svoje nespretnosti in nesigurnosti. Nekoliko znanja sta pokazala le Bertoncelj II. in Slapar. Lahove močne noge koristijo Ljubljani toliko, kot stebri svetišča v' Akropoli, Janežiču se je videlo, da je za tekmo premalo prespan. Gradjanski je nastopil v isti postavi kakor v Ljubljani. Takoj v začetku je pokazal povezano igro in je bil za razred premočen nasprotnik. V napadu jo srednji trio zelo dobro zaigral. Posebno W61fl je' imel mnogo uspeha. Zupančič je v jirvein moštvu popolnoma uigran. Bil je nosilec mnogih lepih napadov in ima precej zasluge nn tako visokem rezultatu. V krilski vrsti je internacionalec Kokotovič lo preveč proigraval, tako da je moral Zupančič naenkrat nazaj po žogo. Obramba ni imela mnogo dela zaradi nesigurnosti napada Ljubljane. KRATEK POTEK IGRE Prvi polčas: Ljubljana ima začetni udarec in pelje žogo takoj do nasprotnikovega gola. vendar Jaiiežičev prekratek predložek odbije lliigel v vrata. Krilska vrsta Gradjanskega se kmalu znajde in pošilja stalno žogo svojemu napadu, da ima Pogačnik polne roke dela. V 6. minuti jo spet Ljubljana pred golom Gradjanskega. Iz kombinacije Šlapor-Pupo-Lah jo šla žoga čez prečko v out. Igra postaja odprta. V 0. min. kot proti Gradjanskemu ostane neizrabljen. V 12. min. z desne strani po streljanju outa Mirko neprevidno pusti žogo mimo W61fla, ki ji nalahno spremeni smer mimo j ležečega Pogačnika v levo jirečko, odkoder so od-I bije v mrežo. 1:0 za Gradjanskega. Sledi pet minut I nevarnih napadov Gradjanskega. Pogačnik z niiio-sroče in znanja rešuje. V 17. min. izsili Ljub čez prečko v out. V 20. min. kot proti Ljubljani. V 28. min. je Lah popolnoma prost z žogo 3 metre pred golom Gradjanskega, vendar pa pošlje žogo mimo cele golove črte v out. Spet je izpadla lepa prilika. Sledi nekaj napadov Gradjanskega. V 32. min. Zupančič lepo podu desnemu krilu, ki stoji samo. K sreči priteče Mirko ter žogo usmeri vratarju v roke. V 33. min. iz gneče pred golom Ljubljane pošlje Antolkovič neubranljivo v mrežo Ljubljano in doseže končni rezultat 6:1. Zdaj Ljubljana docela popusti. Le veliki smoli Gradjanskega in umetnosti Pogačnika se je zahvaliti, da v naslednjih minutah vse do konca ni bilo več golov. Rezultat je jk> znanju realen, jio jKiteku igre pa bi odgovarjal 6:4. Sodnik Maeuratti jo napravil veliko nc ako pri prisoji enajstmetrovke Ljubljani, drugače jo sodil dobro. Mariborski šport Maribor, 23. januarja. Danes je bilo na igrišču Železničarja ob Tržaški cesti odigrano drugo kolo za jiokal mag. phar. se konča Maverja Vreme je bilo zelo naklonjeno prireditvi in tudi igrišče jo bilo v jirav dobrem stanju. Nizke cene so omogočile obisk številnemu občinstvu in se je tozadevna kalkulacija prirediteljev izkazala zu pravilno. Kot prvi par sta nastopila RAPID : SLAVIJA (Pohrežje) 2:0 (2:0) Tekma je nudila zelo malo in Rapida najirnm prejšnji nedelji skoro ni bilo spoznati. Žilava Slavija jiu je dosegla zadovoljiv uspeh. Lahko delo je imel sodnik g. Kopič. MARIBOR : ŽELEZNIČAR 6:3 (2:3) Že lezničar je poslal precej popolno moštvo brez Pavlina, Frungeša 1. in Ronjaka. Maribor pa je nastopil brez Vodeba in z eksilirijanom llovar-jem na halfu in Mlekušcm v golu. Igra je bila včasih precej napeta ter sta bila oba nasprotnika enako močna. Maribor je svoj prvi gol zabil že v 3. min. V 20. min. je Železničar izenačil iz čiste ofside pozicije, ki jo je sredi igrišča nahajajoči sodnik spregledal. Gol je zabil Lutman. Že v 24. min. je Lučko z lepim in raznntniin strelom povišal na 2:1 za Maribor. V 30. min. je po lepi kombinaciji sjiet izenačil Lutman. Malo pred koncem |)olčasa je Mlekušu ušla žoga iz rok v gol, tako da sta moštvi odšli v kabine z rezultatom 3:2 za Železničarja. — V drugi polovici je Maribor nastopil le z desetimi igralci brez ranjenega Jur-geca. Ilovar je šel na svoje običajno mesto, na desno krilo, Lučko pa v krilsko vrsto. Igra je valovila s polja v polje brez vidne premoči enega izmed iiasjirotnikov. V 24. min. je Vesnaver ostro streljal in poslal žogo v mrežo. 3:3. Izenačenje je vidno dvignilo moralo pri Mariboru. Igra je prehajala večkrat v nevarno cono železničarske polovice. Že v tretji minuti nato kombinacija Kurta in Miloša prinese vodilni gol za Maribor. V 32. min. je spet Vesnaver iz čiste pozicije petič polre-sel mrežo. Železničarju so se posrečili le sporadični napadi, ki pa so bili zelo nevarni. V 34. min. Kurt lepo jirenese žogo na desno stran, kjer Ilovar ni bil krit, in jo zvišal na 6:3. Železničarji so skušali z zadnjimi močmi popraviti rezultat, toda brez sreče. Najboljši mož na terenu je bil danes brez dvoma krilec Maribora Srbin, ki je podal topot odlično igro. Ima lep pregled čez igro, je neustrašen borec in izvrsten tekač. Pri Mariboru ni bilo vse v najlepšem redu. Prava volja je prišla v mošlvo šele v drugi j>oIovici po vodilnem golu. Železničarji so se zelo trudili, vendar pa je rezultat realen. Zaradi pomanjkanja rutine so se pustili v drugem polčasu nadvladati od desetih nasprotnikov. Tekmo je sodil g. Kaster. Stanje je sedaj sledeče: 1. Maribor 2. Rapid 3. Železničar 4. Slavija 2 1 t 0 8:5 3 2 1 1 0 4:2 3 2 1 0 1 14:7 2 2 0 0 2 1:13 0 BSK * JUGOSLAVIJA 1:1 (1:0) Načrti za otroško zavetišče in za kostnico padlih vojakov go ljana jio Bertonclju II. spet kot proti Gradjanskemu. Ljubljana še naprej napada jio levi strani. V 18. min. jioda Bertoncelj II. Lahu, ki jc pred golom in ta strelja neubranljivo v mrežo, nakar se rezultat izravna v 1:1. Sledi takoj napad Gradjanskega po Zupančiču, ki pride sam z žogo na daljavo treh metrov pred vrata Ljubljane, kjer ga pa branilci Ljubljane zrušijo. Kljub istočasnemu ofsideu Plešeja prisodi sodnik enajstmetrovko proti Ljubljani, ki jo Kokotovič realizira v 19. min. v 2:1. V 24. min. prosti strel proli Ljubljani iz daljave 20 metrov. Ljubljana postavi zid. Kokotovič poda žogo nalahno na desno, VViilfl strelja in Daro odbije udarec v levi kot lastnega gola. 3:1. Žo v naslednji minuti spet napada Gradjanski. Pogačnik se vrže na žogo, ki se mu pa izmuzne iz rok in Wolil jo pošlje v prazen gol. 4:1. V 31. min. krasen napad Ljubljane z desne strani preko Pupota na levem krilu in odtod do Slaparja, ki pa pošlje žal čez prečko. Precej lepih potez pokvari Janežič, ki, kakor kaže, ni v najboljši kon-diciji. V 39. min. spet kot proti Gradjanskemu. Izmenjavajo se večkratni napadi, nakar prvi jiolčas. . ... Drugi polčas: Gradjanski prične m takoj napada. V 3. min. pošlje Zupančič neubranljivo v gol. 5:1. V 6. min. obleži Pupo s težko jioškodho v kolenu. Odnesejo ga z igrišča in odnesejo na kliniko Ljubljnna igra odslej le z desetimi igralci. Obe moštvi nekoliko popustita, očividno pot vtisom nesreče. Igra se precej raztreseno V 12. min. lep prodor Ljubljane. Slapar strelja levo prečko. Sigurna prilika je jioznoje dobi Janežič žogo in jo pošlje iz 16 metrov mimo Urlia v šla v out. Minuto Ljubljanska mestna občina, ki je razpisala natečaj zu načrte otroškega zavetišča v Trnovem ter z kostnico v svetovni vojni padlih vojakov, koroških borcev in jiidenburškili žrtev, jc Dokončanem natečaju razstavila te načrte v Jakopičevem j»av-iljonu, da bi tako seznanila z njimi široki krog občinstva. Oo razpisa natečnja jo je vodil dvojni namen: dobiti čim več originalnih idej. ki bi jih mogla koristno uporabiti pri izvedbi teh načrtov iu dali mladini arhitektom možnost tekmovanja. Za oba natečaja so bile razpisane po tri nagrade. Arhitekti so sc ga udeležili v prav odličnem številu. Pri načrtu otroškega zavetišča so bili arhitekti postavljeni jired posebno nalogo: ustvariti skupni dom otrok, v katerem ni očeta in matere, v katerem pa mora biti zato tem več domačnosti, veselja, sonca, igre in seveda tudi možnosti zdrave vzgojo. Ustvariti so morali dom skupine, ki ni internat s tesnobnim mrakom, ne internat s strogimi čuvaji, temveč dom. v katerega naj z veseljem jiohito otroci |io šoli ali ko se morajo posloviti od staršev, ker so ti ves dan zaposleni izven domu. Natečaja za zavetišče sc je udeležilo 15 arhitektov. Vsi načrti so razstavljeni v Jakopičevem paviljonu. Prva nagrada (8000 din) je bila jTorleljena načrtu pod geslom »2206« (inž. arh. Oton Gaspari tor inž. arh. Tomaš Štrukelj), ki najidealnoje ustreza jjogojem razpisa. Stavba jc projektirana na mestnem zemljišču v Trnovem v liližini mestne drevesnice. Po tem načrtu jo pravilno odmaknjena od prometne ceste, pralni in ropota. Proti severu jo zavarovana /. gozdičem in naravoslovnim parkom, na jug pa je široko od-jirta soncu Ves prostor je razdeljen tako. da loči upravno in drugo osebje in njih delo jio-polnoinn od otrok, ki imajo svoj glavni prostor na južnem delu stavbe, na igrišču, oziroma v prvem nadstropju zavetišča. Zveza poslopja z igriščem je odlično rešena. Tudi notranja organizacija prometa v poslopju ie pravilno rešena. Poskrbl jeno io dovolj za potrebno higieno otrok (umivalnico kopalnice, garderobe itil.J, jioskrb-Ijeno za svetlo in sončne prostore v notranjosti, kjer borbi bivali otroci Projektanta nista spregledala nobeno malenkosti in sta upoštevala vse dobe v letu in vse jKigote zn čim bolj prijetno in zdrave življenje otrok. Tudi vsi prostori za upravno osebje, duhovnika in sestre so pravilno razdeljeni. Manjše pomanjkljivosti, ki jili ima načrt, bo mogoče brez škodo za zasnovo odstraniti. . . Druga nagrada 6000 din jo bila p raso jena osnutku 7. geslom »5151« (inž. Vilko Glanz), ki se je do velike mere približal nalogi ter jo je pravilno pojmoval in izvedel. Le v izpeljavi jo nekoliko suhoparen ima nekatere hibe, ki motijo organizacijo zavetišča. Tretja nagrada v znesku 4000 din ni bila pri-sojena nobenemu načrtu, pač pa je bila razdeljena na tri odkupe. Odkupljeni so bili načrti 7. gesli: »7785«, »3757« in »1900«. (Prvi odkup inž arh. Herman Tlus, drugi odkup inž. uril. Brodnik in llojker iz Celja, tretji odkup inž. arh. Svetina.) Vsi ti načrti imajo mnoge odlične vrlino, vendar so niso v vseli točkah približali pogojem razpisa in pravemu namenu zavetišča. Zanimivi so še drugi načrti, ki so razstavljeni, ki vsak nn svoj način rešuje to izredno nalogo. Zanimiv je načrt zavetišča, ki spominja na obliko letala Stavbe, zasnovane jio tipični ureditvi starih gimnazijskih ali ljudskošolskili jio-slopij pa odbijajo že samo jio sebi. Poleg načrtov za otroško zavetišče so razstavljeni tudi nnčrti zn kostnico padlih vojakov, koroških borcev in jiidenburškili žrtev. Razpis je zahteval, du sc napravi nn pokopališču, kjer je spomenik slovenskega vojaka in vojaška mno-žinsku grobova, kostnica v smislu vojaških predpisov o groliovih. Kostnica nuj bo namenjena vojakom vseli veroizjiovedunj, ki so bili žrtve vojne v letih l')14—101') in ki so pokojiani nu raznih jiokopuliščih v Ljubljani, ter juclenburškim žrtvam in 2*5 koroškim borcem. Prva nagrada v znesku 4000 din je bila podeljena načrtu z geslom »3046« (inž. urh. Edvard Ravnikar), ki najbolje ustreza pogojem ruzpisa tor je idejno najbolje zamišljen in tudi arhitektonsko odlično rešen. Načrt predstavlja kapelo v obliki krogu in ima v notranjosti v višini dveh metrov hodnik v obliki galerije. V sredi je steber z napisi padlih vojakov, okrog katerega so v krogu razpostavljeni kovčegi s jjozcmskimi ostanki judenbur.ških žrtev in koroških borcev Dobro jc zamišljena vrtnarska ureditev okrog kapele. Druga nagrada v znesku 3000 din je bila po-ljena načrtu z geslom »2598« (inž. arh. Marjan lepimi) Kostnica predstavlja »Poslednji dom slovenskih vojakov«. Motiv je streha dvoknp-nica, ki je lastna naši kmečki hiši, prvotnemu domu večine padlih vojakov. Streha je nu zunaj pokrita z bakrom. V sredi notranjosti jc grobnica za vojake katoliške vere, ob straneh pu za vojake drugih ver. Zu judenburške žrtve in koroške borce so postavljeni ob srednjem slopu sjiominski kamni. V sredino prostora pred glavno fasado je prenesen Pcruzzijcv vojak. Načrt je izmed vseli najbolj originalen, idejno dobro zamišljen ter arhitektonsko le|jo oblikovan, a vmesna streha v notranjosti jirevoč zmanjšuje prostor in napravijo pretesen vtis Tudi situaci ja ni zamišljena tako. tla bi omogočala večje zbiranje ljudstvo. Tretji nagrajeni načrt pod geslom .Delfin« (nagr. 2000 din, projektanta inž. arh. Trenz Junez in Kopač Vlastimir). ima odlično zamišljeno situacijo, u manj rlobro tlorisno rešitev, ker daje pretesne prostore padlim vojakom drugih veroizpovedi. Tudi arhitektonska obdelava nam je tu ju, dasi ravno odlična. Kostnica pod geslom j 1919« daje s jioglob-Ijcnim grobiščem prevelik poudarek kiparski strani. Načrt z geslom »Pax« je v svojem jedru zanimiv in lepo zamišljen. Zamišljena jc okrogla stavba na šfestih močnih, s kamnom obloženih pravokotnih stebrih. Stavba je dvignjena nail teren. Pod platojem so situirane grobnico V stebrih so vzidani kovčegi z judenburškiini žrtvami in koroškimi borci. V sredi je kamnita miza na kateri bi bilo možno opravljali verske obrede in na kateri je spominska knjiga z bakrenimi lisli (v n jih vgruvirana imena vojakov). Načrt je lep, vendar nc ustreza našim klimati-čnim razmeram. Načrt 7. geslom ->1418« preveč poudarja ločitev posameznih veroizpovedi; uporablja tudi že obrabljene dekorativne motive. Situacija pa ie dobra in tudi zumisel postavitve spomenika »Kranjskih Janezov« jo posrečena. Načrt z geslom »Mir« ima projekt zasnovan preveč v zemljo. Zbiranje večjih množic bi bilo nemogoče. Od drugih projektov je boljše zamišljen načrt z geslom >7908«. ki ima tloris dosledno rešen in dobro premišljen. Poslopje uporablja že udomačene plastične motive pri monumentnlnih zgradbah. Značilna je kupola na podložni zgradbi. ki liajiruvlja slab pogled s strani in od zadaj. Neutemeljeni pa sta živalski plastiki pred kostnico. Vsi načrti prinašajo mnogo zanimivih motivov, zanimivih tako zu arhitekte kakor tudi /n drugo občinstvo. Razstava bo brez dvomu dala še mnogo pobud zu podobne načrte.