144. 1») številka.
T>ruga izdaja.
Ljubljana, nedeljo 25. junija.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogernke dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrsto 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvele frankiruti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmaaovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdi".
Opravništvo, na katero naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Vabilo na naročbo.
Koncem tega meseca začenja se novo naročevanje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike, katerim naročnina poteka, nujno prosimo, da jo ob pravem času pošljejo, ker moramo na nalog lastništva list ustavljati onim, kateri naprej ne plačajo. Ker se lista tiska le toliko, kolikor je naročnikov, ne moremo vselej kasneje žtevilk dopošiljati, ako se naročevanje zakasni.
,,Slov. Maroil" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....tt gld. 50 kr.
Za četrt leta 30 „
Za en mesec     ....     I   „   ID „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti ve^ja: Za pol leta   .   .   .   ,   .     8 gld. — kr. Za četrt leta     ....    4   „   — „
Za en mesec..... I   „  40 „
Za  gospode   iii*lt<ftU«'   na ljudskih šolah in za «11 Ju K4* volja z,iii-ianu cena in sićerV * Za Ljubljano za četrt leta Si gld. 50 kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „  — „
Sprava pri Čehih.
Iz Čehov dohaja vest, katera bode vele razveselila vse Slovane: dva brata, dosedaj malostno mej soboj o načinu prepirajoča se, podajeta si zopet roke, in kar je najlepše, zjedinjuje jih vendar le najblažja, največja ker nesmrtna ideja, skupna ljubezen do domovino svoje. Stranka jtakozvanih ,svobodomiselnih" ali Mladočehov in stranka konservativna ali Staročeška se bodo zopet zjedinile v jedno narodno češko stranko. Pravimo: se bodo, kajti če. prav reč še nij dovršena, vendar je izjava niladočeške stranke, v katerej svojo pripravljenost izrekajo, tako jasna, in sicer imamo o političnej razvidnosti narodnega vodjo, kakor je dr. Riegor, preveč visoko misel, da bi mogli soditi, ka ne bode znal velike vrednosti dogodka sbvačati in ceniti, kakoršen bi bilo nelianje vsemu Slovan-stvu v denašnjem Času neprijetnega mejsoboj-uega borjenja v češkej stranki. Za to osobito mi Slovenci, ki smo uže tudi izprevideli, da je za narodni boj in za vspešno narodno delovanje treba narodne sloge in mejsobojne strpljivosti, ter da je treba vsacega vojnika v narodnej vojski obdržati skušati, a nobenega
ne zametavati, — mi Slovenci novi ta napor na Češkem srčno pozdravljamo!
„Narodni Listy" namreč na čelu svoje zadnje številko prinašajo izjavo, v katerej pravijo: „Smrt velicega domoljuba (Palackega) je vzbudila čut skupnosti mej Čehi in pod tem vtisom se čujejo klici, naj se mir povrne mej obema narodnima strankama, kateri uže tri leta v razponi mej soboj borita se. Videti je, kakor da bi se najedenkrat zdramila narodova zavest, in kakor bi se s klicem po po-mirjenji delal konec denašnjemu načinu boja in orožja, ki se je vzdigalo pač sem tor tam za brambo naroda, v resnici pa njegova najboljša dela uničujejo, njegovo najdražje blago razdevajo. Neresničnost in obrekovanje oe trajejo v življenji kacega naroda dolgo brez nevarnosti.
Glasilo mladočehov potem naravnost in brez ovinkov pravi, da so njegovi pristaši pripravljeni nobenega pogoja odbiti, katerega zahteva narodna blagost in dobro domovine, da se jedinost zopet doseže.
To so moške besede osobnega samozata-jenja za domorodno stvar. Za gotovo smemo pričakovati, da bodo češki vodje stare stranke uvažili to in ne stavili razen principijalnih, tacih poniževalnih terjatev, katere bi možev-skemu osobnomu prepričanju svobodomiselni kov spravo in — recimo — vrnitev nemogočo storile. Skrejšovskega „Politika" je v tej reči prestrastna.
Iz Rusije.
V Peterburgu 18. jun. [Izv. dop.]
Ubijstvo dveh turških ministrov, katero zopet jasno dokazuje, da je Turčija skozi in skozi gnjila, je jako vznemirila naše ruske borzijance. „Birževije Vjedomosti", glavni organ te vrste ljudi in plutokratov, trese se pred mislijo, da bi se Rusija vplela v kak boj. V svojem strahu, da ne bi padali borzni papirji ponižala se je do izreka, da Rusija ne bi smela iti v boj, magari če jo druge dežele prav provocirajo k vojski. Lehko si mislite, da naši drugi narodni časniki, zlasti v slovanskem duhu pisani „Novoje Vremja" in „Ruski mir" ves svoj sarkazem razlivajo nad borsijskim strahopetcem. Se celo „Golos", od nekdaj pravi kameleon v ruskej žurnali-stiki začenja v poslednjem času odločneje pisati v interesu slovanskih narodov v Turčyi.
Hudobni in divji napadi na Rusijo večine avstrijsko-nemških in vseh magjarskih časnikov ostanejo tukaj v dobrem spominu. Magjari uže tako sovražni in malo spoštovani utegnejo še jedenkrat skusiti svoj drugi Vila goš. Tudi brezobzirno in strogo postopanje proti ruskim žurnalistom na ogerskih tleh je tukaj vzbujalo veliko nevoljo proti magjarskej vladi. Baš te dni je došla vest, da je g. Še-
rapov, korespondent „ Novega Vremena" uže pred mesecem bil kjegod na Ogerskem ugrabljen kot „ruski agitator" in da je ves čas v zaporu v J as bere ni in sicer v tako strogem zaporu, da mu še dovoljeno nij pisati.
Da pa ne pišem vedno samo o politiki, naj vam naznanjam redki b!agodušni čin, o kojem čestlivo poročajo vsi ruski časniki. Sojetnik G u b k i n je v svojem rojstvenem mestu Kunguru, v katerem je uže zdaj raz-cvetajoča se razna obrtnija, ustanovil tehnično obrtnijsko šolo, ter v ta namen podaril zemljišča in zidal poslopja v vrednosti 400.000 rubljev. Za vzdržavanje šole, plačevanje učiteljev itd. je pa še daroval posebnih 400.000 rubljev. Šola je ustrojena za 300 učencev, mej temi 100 penzijonarjev, 40 brezplačnih itd. Dokler Rusija ima take patrijotične može nij se bati, da ne bi se vedno krepkeje razcvela.
Nedavno je odšla komisija, katera ima preiskavati najugodnejšo črto za železnico mej Busijo na jednej strani in Indijo in Kitajem na drugej strani. Strah Angležev je opravičen, če se Rusija odloči za zidanje železnice, katera po najkrajšem potu zveze Evropo z vzodnjo Azgo.
Jugoslovansko bojišče.
Iz Srbije se denes poroča, da se voja-cenje in oroženje vedno nadaljuje, da knez ta teden na mejo k vojski otide, manifest na narod izda in boj prične. Da bi uže jeden-krat res bilo, kar nam zmirom pišejo, da bode in bode.
V Hercegovini je bil boj. Kakor se iz Dubrovnika telegrafira, so porabili vstaši priliko, ko so Turki vse svoje moči v soteski Dugi zbrali, pak so pod vodstvom Peko Pav-loviča 19. t. m. udarili v planjavo nevesinjsko, požgali pet turških vasij in vso živino Turkom vzeli in odgnali.
Ob istem dnevi so vstajniki pod vodstvom fajmoštra Mušica vojevali s turško vojsko in turškim prebivalstvom pri Starem S uljanu. (Ta novica kaže, kako je lagala oni dan „N. Fr. Pr.", ki je poročala, da je vrli Mušič od lastnih ljudij ubit.)
Črnagora se na dalje za vojsko pripravlja. Preko Kotora je zopet v binkoštnih praznikih 6000 novih pušk in en milijon patro nov v Crnogoro dovoženih bilo. Tudi za živež je dobro oskrbljena, tako je na pr. te dni an-glešk parobrod „Augustus" izbarkal celo ladijo koruze.
Dalmatinskemu „Narodnemu listu" se iz Knina piše. Kdor hoče videti kaj je žalost, naj pride k nam v kninsko krajino pa jo bode videl in poznal. 7000 bosenskih beguncev je uže prišlo na našo stran in uže jih je še 5000 na potu, ki jutri pridejo. Le ti so bili v gorah bosenskih, ali tudi tam jim nečloveški Turki nijso miru dali nego jim vzeli vse kar so imeli. — Kninski rodoljubi so telegrafirali v Rusijo po pomoč.
V Bulgariji je bil po „Pol. Corr." 11. t. m. boj mej 3000 vstajniki in 2000 turškimi vojaki, kateri so imeli pogorske kanone, a vendar nijso mogli spraviti vstašev iz njih hrib-skega zavetja pri Gabrovem.roveljnik vstašem je tu neki Kabakrinjev. V zahodnjem Balkanu vodi urednik Vojtov 2000 mož. Vojtov je do-sedaj v Bukureštu uredovni časnik „Zname".
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 24. junija. Orjrrsšci zbor je bil letos prav nenavadno zaključen s kraljevim pismom. To zavoljo tega, ker se višji krogi pripravljajo na vse, tudi na — vojno. Ako bi ne bil s kraljevim pismom zaprt, moral bi predsednik sklicati kadar bi 20 udov zahtevalo. Torej tudi v Magjariji slutijo tako resnih dogodkov, da niti magjarskih parlamentarcev ne bode treba poslušati.
THttfiJe d 1'kuvc.
Na drugem mestu omenjamo s »-h* oroževanja in priprav za boj. Poročila pa tudi vedo povedati, da je šel kot srbski poslanec v Carigrad Kristič, ki bode zahteval naj Turčija svojo vojsko od meje potegne, pa terjal kaj naj se Srbiji d&, potem bode raz-orožala. Pravijo, da bi utegnila Anglija te srbske zahteva (Bosno in Staro Srbijo) podpirati. Potlej bi se utegnil „za zdaj" inir obraniti.
it tt m u »t i /1* do katere je dosedaj bilo mej Slovanstvom še nekoliko simpatije, ker ima z Jugoslovani proti Turkom in Magjarom jednake interese, začenja so najedenkrat prav grdo obnašati proti Srbiji in Slovanstvu. Zapira bulgarske agitatorje, ki so srbski podlož-niki. Srbija jih je nazaj terjala, a dosedaj Rumu nij a baje nij odgovorila. Da li bode pač to za mali osamljeni rumunski narod dobro v bodočnosti, o tem odloči — Slovanstvo,
£p<wnj*ki senat je novo ustavo sprejel, pa Navarezom njih samovladje ali fueros, stare pravice, vzel.
singleiki minister Disraeli je dejal v parlamentu 23. t. m., odgovarjajo na neko interpelacijo, da sedaj nij umestno razgovar-jati se o orijentalnom vprašanji. Dejal je, da nU (?) gotovo, kako se bodo ponudbe o pomir-jenji vstašev od njih sprejele. Njemu se zdi, da so vstaši nekaj bolj mirni. — N6!
fti tn ja i so začeli Angležem Bitnosti delati. Uže v drugič so oplenili angleško ladijo „Tartar." Poveljnik angleške Flotile v Kitaji ima nalog, stvar preiskavati.
Dopisi.
Ie litliiiiiiktl 23. jun. [Izv. dop.] Z veseljem smo pozdravljali vest, da bo-demo tudi v Kamniku imeli jedenkrat čast videti dramatičnega društva ljubljanskega igralce gg. Kocelja, Kajzela, Schmidta in gospo Odi-jevo in gospodičino Namretovo na našem či-talniškem odru. Obistinila se je ta naša želja dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer, ko je vse pričakovalo z radovednostjo predstave. Ker nij-sem strokovnjak, ne bodem opisoval in sodil, ampak samo toliko rečem, da vsi so naloge svoje na našo zadovoljnost izpeljali, kakor petje, duet in g. Kajzelov kuplet, pri katerih je g. Stockl na glasoviru spremljal, dopalo je tako, da je bil buren rokoplesk, na kar so morali večkrat ponavljati.
Zahvaljevati v resnici moramo se njim za ta večer, kajti s tem ste pokazali mnogo, — da naš jezik nij le kmetsk in robat, kakor ga mnogi renegati ali nemčurji opravljajo. Občinstva je bilo nepričakovano dovolj, in marsikdo je obžaloval drugi dan, da mu je bilo za par soldov škoda, ter si namenil, ako bi še katerikrat kaj tacega bilo, da gotovo ne izpusti prilike.
Domače stvari.
— (Kres) je bil predsinočnjem na Dre-nikovem vrhu pri Ljubljani sijajen. Nad 2000 ljudij je bilo privrelo zvečer gledat ga. Sokolci so bili izvrstni aranžerji. Rakete in umetalni ogenj so čarobno razsvitljale goro. Narodne slovenske
pesni so se krepko razlegale z gore po dolu. Družili kresov po deželi je bilo letos videti več na Dolenjskem, a menj nego prej na Gorenjskem. Je-li se Gorenjcem omrazil staro-slovansk običaj ? Menimo, da je bilo i nestalno vrema krivo.
— (Dramatičnepredstave.) S predstavami, katere nameravajo igralci in igralke „Dramatičnega društva" na svojo roko na deželi napravljati, bodo nadaljevali v Loki, Postojni, Vrhniki, Idriji itd. V Loki bode prva predstava v četrtek 29. t. m.
— (Koncert) ima vojaška godba nocoj v nedeljo, če bode lepo vreme, na kolodvoru, če pa bode slabo vreme, pa v Čitalničnej restavraciji.
— (Politično društvo „Sloga") v Gorici bode imelo svoj drugi občni zbor koncem julija v Gorici. Odbor je sklenil, da pridejo na dnevni red sledeče točke: 1. Govor predsednika o pomenu in namenu društva „Sloga"; 2. Kak mora biti poslanec za prih. dež. zbor; 3. Resolucija naj vlada bolj pazi na potepuhe in cigane, ki delajo škodo po deželi in naj po mogočosti odpravi ci-ganstvo. 4. Nasvet in prošnja na ministerstvo in dež. zbor zarad povzdige kmetijstva po vpeljavi kmetijskega poduka na ljudskih šolah.
— (Novo organizacijo šol v Trstu) in okolici uredi sedaj magistrat; po okolici namerava baje laščino usiljevati, vzlasti za Rojan je odločen četrti razred z laškim učnim jezikom, kakor tudi še jeden razred za dekliške šole z laškim jezikom. — Magistratov privrženec Bonin je laščino nasvetoval, ter Icmcte nagovarjal in jih sleparil z lažmi, da bode učni jezik slovenski in laški le predmet. Prevaril je celo odlične narodnjake gg. Primožiče, katerih podpisi so najveljavnejšl, na katere se je referent tudi opiral. — Zdaj pa sta omenjena dva gospoda poleg mnogo po* prej podpisanih svoje ime podpisali na novo prošnjo, ki se je uže magistratu izročila. Ta prošnja zahteva, naj se napravi četrti razred s slovenskim učnim jezikom, ter naj se odpravi laški jezik iz sedanjega tretjega razreda. Prošnja ima lastnoročne podpise samo odličnih posestnikov. Kaj poreče temu svet, bodemo videli. Ako bi se bili podpisi jemali s križcem, dobilo bi se jih na stotine. Izrazu-jemo javno hvalo gg. Primožičem, ki so kot veljaki svoje prejšnje podpise z novimi uničili in sleparijo lahonskega nepraktičnega učitelja javno priznali. „Edinost".
— (Nesreče.) Pretekli teden je padel v Trstu mornar z visocega jambora, ko je nekaj vezal na italijanski ladiji, na krov, ter se ubil* Isto tako je padel tesar z galerije na železnici, kder podirajo streho, ter si zlomil roko in nogo in se hudo poškodoval, ker je še debelo drevo na-nj palo.
— (Ubil se je bogat Grk) vtorek zjutraj v Trstu. Skočil je skozi okno iz tretjega nadstropja. Ko so ga v njegovo stanovanje nazaj prinesli je umrl.
— (Isterska železnica) iz Divače v Pulj je uže toliko dovršena, da so bode lehko konec avgusta uže po njej vozilo.
— (Živinska kuga) se je pokazala v Hrastovem Dolu na Dolenjskem pri Zatičini. Zarad tega so omejile hrvatska in štajerska deželna vlada gonjenje živine iz Kranjskega v te dežele. Mi upamo, da bode s celo to kugo kmalu pri kraji, če nij uže celo nič ž njo, ker o novih nesrečah nij nobenih poročil. Včasih so taka reč tudi pretiruje.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 21. junija.
(Konjederee in klobase in Se kaj) 'Zadnjo porotno obravnavanje v Ljubljani je bilo v tej sejsiji proti Matiju Haringu, konjedercu v Cirknici. Državni pravdnik ga je tožil, da je 28. jan. t. 1. zvečer Martinu Kruui-pestarju, konjederskemu hlapcu, ki ga je bil prišel terjat, dve klobasi na pot usilil, ki so bile z misnico ostrupljeni in tako poskušal Krumpestarja usmrtiti.
Martin Krumpestar je lansko leto pri konjedercu Matiji Haring v Cirknici za hlapca služil. Ker mu je pa gospodar 7 gold. dolžan ostal, šel je Krumpestar 28. januarja 1876 v Cirknico, da bi ostali zaslužek izterjal. Okolo £este ure zvečer je prišel k hiši konjederčevoj in je precej deklo Ano Brinjevec, ki je na pragu stala, h konjedercu Haringu poslal s poveljem, naj bi se mu ostali zaslužek izplačal. Haring je prišel na to iz hiše in potem sta šla oba v hlev, kjer je Haring 5 gold. Krumpestarju izplačal, drugo je pa obljubil prihodnjič doplačati. Na to je Hiiring za nekoliko časa iz hleva izginil, prišel je pa zopet hitro nazaj in je prinesel dve suhi klobasi. Te dve klobasi je dal Krumpestarju in mu rekel, naj ju bode imel za po poti pojesti, ker so prav okusne in dobro posušene klobase.
Okolo 9. ure je zapustil Krumpestar kon-jedcrsko Haringovo hišo in se je napotil proti •domu. Nekoliko korakov od hiše je Krumpestar jedno onih dveh suhih klobas iz žepa izvlekel in jeden kos odlomil. Ker se mu pa nij zdela zadosti suha, vrgel je odloniljeni košček proč, drugo je pa zopet v žep vtaknil čes, bomo pa skuhali. Totem je vzel drugo klobaso iz žepa in ker se mu je bolj suha zdela použil je mož z apetitom vso. Kmalu potem pa je čutil velike bolečine v želodci in težave na celem životi; zarad tega je žlindrasto cev od svoje pipe globoke v usta utaknil in tako po nenaravnem ali umetnem potu použito klobaso iz sebe dal. Ko je potem prav s teškim trudom potem na Rakek prišel dal si je v restavraciji črno kavo donesti, miBleč, da si bode pokvarjeni želodec popravil, ali komaj je to izpil, zopet je iz njega šlo. Šel je potem z zmešanim vlakom v Ljubljano in od tod v Studenec b konjedercu KopiŠarju, kjer je bil ta čas za hlapca. Slabo mu je bilo še dalje, tako da nij mogel ves mesec svoje službe opravljati.
Martin Krumpestar je mislil, da mu je hotel Haring s strupom zavdati, zarad tega je dal košček klobase konjederki Heleni Kopi-šarci in ona je poskusila strup na mački. Komaj je pa mačka nekaj te klobase snela, začela se je precej daviti in je še le kasneje zopet k sebi prišla, ko je zaužito iz sebe vrgla in nekaj mleka pila. — Krumpestar je bil zdaj prepričan, da mu je bilo zavdano, in je stvar sodniji ovadil. — Ostali deli te klobase so se sodnijskim kemikarjem v Gradec poslali, ti so koščke konjcderske klobase preiskali in našli, da je bila klobasa z arzenikovo kislino (Arsenik-Siiure), ali z misnico nnnie-šana in sicer v tolikej kvantiteti, da je zadosti človeka usmrtiti.
Državni pravdnik opira zatožbo na izpo-vedbo Krumpestarja in posebno tudi na to, da je bil Hiiring lansko leto zarad deležbe pri tatvini in zarad sokrivde hudodelstva javne posilnosti v preiskavanji, in v tem preiskavanji je bil glavna priča proti Haringu baš Krum-
pestar. Hiiring je uže lani zato Krumpestarju denarja obetal, da naj bi on ono izpove« 1 pred sodnijo preklical, ker se mu pa to nij posrečilo skušal je Hiiring pričo po tem potu s strupom odstraniti.
Sumljivo je tudi to, da so po izpovedbi dekle Ane Brinjevec v dimniku v hiši Matije Iliiringa dve ali tri klobase na posebnem mestu visele, kar gotovo kaže, da so imele te klobase svoj posebni namen.
Zatoženi konjederee obstaje, da je M. Krumpestar pri njem za hlapca služil, taji pa, da bi bil on kedaj njemu kako klobaso dal in pravi, da ga nij od tistega časa več videl, ko jo iz njegove službe stopil. Mogoče, da je Krumpestar sam v klobase arzenika namcšal, da bi njega (zatoženca) pokopal, ker je dvakrat žugal, da mu bode Jedno naredil". Dalje trdi, da v njegovoj hiši nij bilo nikdar mišnice, in da je on še ne pozna.
Pri obravnavi pred porotniki je stavil zagovornik g. dr. Ahačič predlog, opiraje se na §. 170. št. G, k. r,, da ne bi Martin Krumpestar prisegel, ker je dokazano, da je z zatožencem v velicem sovraštvu, kar se lehko iz tega vidi, da je on lansko leto trikrat zatoženca pri sodniji ovadil in preiskava se je vsakikrat ustavila.
Državni pravdnik je bil zoper ta predlog; sodniki so v skrivnim posvetovanji za pravo spoznali, da je predlog zagovornikov opravičen in vsled tega nij Krumpestar prisegel.
Porotnikom je bilo glavno vprašanje stavljeno na poskušeni zavratni umor; ker so pa porotniki to vprašanje z devetimi proti trem glasom zanikali, bil je Matija Hiiring od zatožbe poskušenega zavratnega umora oproščen in precej na proste noge izpuščen.
Razne vesti.
* (Povod en j na Renu.) Iz Strasburga se piše, da je te dni Ren tako prestopila svoj breg, da je vse pod vodo in veliko odnesenega na pr. celi mostovi, hiše, hlevi, uničena je vsa žetev. Izmej ljudij se ve le za dva. da sta utonila, a veliko živine.
* (Pred sodniki) se je skušal oni teden sam umoriti vozHik Uiebe v Berlinu. Tožen je bil, da je nekoga k tatvini zapeljal. Kljubu temu, da je tajil krivdo in rekel, da jo nedolžen, mislili so sodniki, da je kriv in so ga obsodili na 6 mesecev zapora. Ko to Riebe čuje, izvleče nož iz žepa in pravi: „rajši umrjem kakor, da bi po nedolžnem zaprt bil" in si nož v rebra porine, da se je kri vlila. A ker je bil nož prekratek, obleka tudi nekaj izdala menda rana ne bode smrtna,
* (Pisateljski honorari.) Iz Londona so poroča, da dobi pisateljica George Eliot od svojega založnika za najnovejši svoj roman 120.000 gld. honorara. In kaki so pri nas honorari! ? Pisatelj mora iz patrijotizma delati in nazadnje še v nevarnosti, da bi moral iz patrijotizma sam tiskarne stroške doplačati.
* (Oporoka necega Angleža) se glasi: „Jaz zapuščam vse svoje premoŽenja 50.000 funtov šterlingov (t. j. pol milijona goldinarjev) mojemu vnuku N., a vendar pod izrecnim pogojem, da se polovica te svote, katera je vložena v angleškej banki, po mo-jej smrti meni priloži v rakev. Podedovalec je klel muhe svojega skopega strijca, kateri se še po smrti nij mogel ločiti od svojega premoženja, ali pomiril se je kmalu, ko mu jo nekaj na misel prišlo. Napisal je nakaznico ali menjico na 25.000 funtov šterlingov in ta papir priložil mrtveca v trugo, vzdignil pak 50.000 funtov šterlingov pri banki.
* (Turški sultan Murat V.) Francoskemu listu „France11 se piše iz Turčije: Kar Mura ta V. zadeva, bodo tisti listi, kateri so nastop njegov z veseljem pozdravili ter ga,
kot kacega z evropsko omiko obdarjenega moža mislili, ki se bode spominjal na nauke prošlosti kmalu razvideli, da so se goljufali. S kom se je pečal, odkar je zasedel prestol? Z nič dobrim. Nasprotno, on je svoj denar za malenkosti zapravljal. Ker uže osem dnij v vednem strahu živi, trati čas na pr. s tem, da premišlja kako obleko bi za gardo dal narediti, katera ga bode stražila noč in dan. — Nadalje je Murat zaukazal, naj arhitekti k njemu pridejo, ter je pri njih naročil novo palačo. Končno j*e kupoval in kupuje še vedno vsak dan za velike svote svilnatega blaga za ženske svojega harema. Jaz pravim: ženske, kajti jih je, kakor vas zagotavljani več nego tri sto, kar jih Murat ima. Verjemite mi: Turčija bode ostala, kar je bila, in najmenj jo bode sultan Murat V. rešil iz brezdna, v katerega se vsak dan globočje utaplja. Novi sultan je neodločena puhla glava, brez odločnosti, vsled mnozih močnih pijač oslabljen, ter na vse drugo misli, najmenj pa na kak napredek.
Iinrli v IJiiIH junl
od 20. do 22. junija: Ana Brezina, 9 I, hči c. kr. uadnika, valod slabosti — Marija Kunatier, 12 dn., dete stražnika, vs'ed atrophio. — Ivan Kalina, stotnik, 70 1., za za jtitiko — Franja Fortič, 7 m., za škarlatico. — Ivan Pirec, 34 1., v bolnici, za jetiko. — Ivan Piškur, 36 1., na gradu, za jetiko. — Neža Kupnik, 62 1., za jotiko.
Vajet.
21. junija:
Kvrotm: Deutsch iz Dunaja.
Pri »loou: Skuboc ti Gradca — Gentilomo i« Trsta. — Dolar iz Kranja. — Golubovič, Zajec is Erceg Novega.
Pri H»lf*l: Goldman iz Dunaja. — Walonatein iz Prage. — Roiehhold iz Dunaja. — Ditrich is Vipave. — Mara iz Dunaja.
Dunajska borza 24. junija.
levtrno tolegranono (.»oruĆilo.,
Enotni Iri. dolg v banko '.ih  .   66 <ld — kr.
Enotni dri. dolg v erabru 69   . 60 #
1860 irL posojilo       ...      109   . 50
Akcije narodno b&nkb 840 . — *
Kreditne akcije    ....     142   , 80 .
London........121 . 85
Napol. .......9 , 70 g
a k. cekini.......5 , 83
Srebro     . . 101 . 80
Zabavni vlak
odhaja pri ugodnem vremenu četrtek 23. t. m.
ob G. uri in 30 minut zjutraj od tukajšnjega južnega kolodvora z Rudolfovo železnico v
Radovljico-Lesce,
ter se vrne tistega dno zvečer ob 10. uri v Ljubljano nazaj.
Vozne cene: II. razred 2 gld., III. razred 1 gld. 20 kr., otroci do 2 let prosti; za 2 otroka do 10 let stara plača se le jeden vozni list, za odraščenega z jednim otrokom v II. razredu mora se 1 list II. in 1 list III. razreda, in v III. razredu jeden list II. razreda plačati. (194)
Restavracija na kolodvoru.
Denes nedeljo (192)
KONCERT
godbe 53. pešpolka nadvojvode Leopold.
Pri neugodnem vremenu v
čitalničnej restavraciji.
Na Gorenjskem
v ■»!<>-iali, jedno uro od I.osoc in jedno uro od Javornika oddaljeno (193—1)
posestvo
s<> prodaje prostovoljno z mlinom osmih tečajev s stopami in ž igo, potom še z neko drugo hišo ravno tam z gospodarskim p >slopjeui in z vsoini srenj-akimi pravicami in s kovacnico vred.
Natanko vse pove podpisani lastnik v Mostah. štev <J- Josip HarltelJ.
Circus Sidoli!
(na scjmiicm trgu.)
Denes v nedeljo 25. junija 1876
Dve veliki predstavi
v višjoj umeteljnosti jahanja, izučenih konj,
gimnastike, ballete in fantomine. SU&etek /»•/■<■ db 4. uri po ]>o?u dne, — drmje
oh s. uri )ki rever. .Tntri v ponedeljek 2<i. junija 187b'
Kasa se odpre oh 7. uri. Začetek točno oh 8. uri.
Vse natančneje naznanjajo posebni dnevni listiki. (189—2;
TeOflOI*  Sicloll, ravnatelj.
a
I
OJ
i
Rabi se uže več ko
IV* milijonov komadov.
(rez ir»o čaMtuili priznanj.
Na Kranjskem jedina zaloga
Os
os
g
--s
pri
(174- 2 £
Franju Detterju,
glavni trg, št. 108 v Ljubljani.
Janez Vicič
prodaja kakor pri razprodaji (lus-vcrkauf) 10 do 25% po«l fabrisko ceno na debelo in drobno mnogovrstno   kramarsko  in goipodsko
■ i____ /i \
blago.
(1)
Žolni zdravnik A. Parchel
stanuje poleg MMratleek-i.jf *','/** tmtst« v NMali-Jevej hiši v I. nadstropji in ordinira od 9. do 12. in od 2. do ti. ure. Njegova esenca ustite vmđm» stek'enica po 1 gld., in sttttni /ir«ft, škatljica HO kr. dobiva so razen v njegovem stanov-nji tudi pri gospodu lekarju Majerju in gospodu Karingorju in Kasu. _(17«?—4)
(Clvsopumpe, Inigaterje), Inhalacijne aparate,
klistirne, uretralne in maternične briz-galnioe, mlečne pumpe, sesalne stekle-niče, vezi za počene
Jedino le pri (53—12)
f-nbi i< I IN« mil.
lekarju, na <lumtj«kcj ceMi v Ljubljani.
mm Strelovod mm
najnovejše konstrukcije,
za obrambo za vsake vrsto posestva, cerkve, samo stane, graščino, gospodarska pos'opja, magacino, parne dimniku itd. prodaje prav po coni Ignacij Tagleicbt.
LZu.log;u je na Dunaj i, v mestu, Heiligen-kreuzerhof, (I. Schonlaterngasse 5).
Stroakino ceno razpošilja zastonj. Naročila iz dežele se takoj izvrše (l&l—9)
■■ Zaradi uže pripetemga zamenjanja imen, prosi se uljudno, ime in naslov natanko napisati.
Elegantne obleke za poletje
iz panama (lustre) samo iz pravega platna samo iz ruskega platna samo
gld. 6
Lustre Sacko
gld. 13.— „ 11.— 8.50
gld. 6
M. Neumann-u,
v IJubljani, IiUkiiian-oveJ Iiiši.
Zunanja  naročila  oskrbe  se piloti poštnem povzetku in nepristojno izmenja se brez ugovora. (178—4)
Radg-ostski nniver&alni čaj
In
rožnovsti malio-rastliusti celtliiki,
priporoča so posebno za v <e, tndi za fatftaraue bolezni na pljučah, za srćue, prnue in vratne bolečine, posebno za sdšjco, želodečevo slabost, za Hplodoo slabost čutnic in začenjajočej se pljučnici!
Veliko število priznanskih pisem razpolagajo so v prepričanje.
Javna zahvala.
Gospodu J. Seichertu, lekarju v Rož-novi v Radgostskem. Costiti gospodi
Po dostanem nevarnem pljučnem vnetji mučil me je celo tri leta suhi kašeU in ponavljajoča se hripavost. Pretočeno jesen postalo je moje žalostno stanju tako hudo, da sem celo kosce vstrdene krvi izkašljal in trpel sem pri tem zarad prebavenja in telesne slabosti, mrzlico in ponočnem mo jako alabo-Čim potenji. Zdravnik — moj dobri prijatelj — konstatiral je začetno jetiko 1
Po dolgem brezvsp.šnein zdravonii poskusil sem vsled sveta raojoga zdravnika kot zadnji pripomoček Vaš Itadgostski univerzalni čaj, kateremu se zahvaljujejo uže mnogi v našem mestu za zopet pridobljeno zdravje, ter rabim za olajšanje suhega in žgečega kašljanja Vaše UoŽnovske celtličke.
V kratkej dobi zboljšalo se je moje brezupno stanje tako, da ao čudijo vsi moji znanci, kakor tudi moj zdravnik, kateri ni-kakoršnega oz.dravwnja nij upal.
Kašljanjo nehalo je popolnem, ravno tako nijsem več kri pljuval in nohalo je tudi po-nočno potenje, povrnil bo jo zopet tek in močnejši kot poprej, in tako pridobilo jo moje slabo telo zopet poprejšnjo krepost in elasticiteto.
Komaj po čotiritednem uživanji sem popolnem zdrav in vesel in zahvaljujem moje ozdravenje poleg bogu jedino le Vašim pripomočkom.
Prosim Vaše blagorodje moj »j atarej materi, katera uze četiri leta trpi na srčnem bodonji in teškem dihanji, priposlati proti poštnom povzetku dva paketa tega čaja in ravno toliko škatljic maho-rastlinskih oeltlič-kov in želim iz srca, da bi ta izvrstni lek in nedrago hišno zdravilo zasluženo Bplošnopri-poznanje pridobilo, ter ostajam s posebnim spoštovanjem Vašemu blagorodju hvaležni Ivan C'eleryn, kaplan.
Cerhovico 14. aprila 1875.
Od tega po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gold. av. volj. Jedna originalna škatlja Rožnovskih maho-rastlinskih celtličkov 50 kr. Za kolbk in zavijanje pa 10 kr. poaebej.
RadgoMtaki univerzalni *»| in Itoi-uovMki lutfcho-ritMlliiiMkl celtIKki dobivajo se Jedino le v lekarni J. Seiehert« v Roinovl (na Moravskom) in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnem povzetku.
Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči iokarji: W. Mavr v LJubljani, A. Beinitz v Celovel, VV. K <>n i g v Mariboru, Anton Nedwed „zuiii Mohren" v dradet in J. Cejbek v Za* grćbu. (392—20)
Zaloge
napravilo se bodo v vseh lekarnah in večjih štacunah materijalnoga blaga.
±±±±±±±±±±±±±±±±±±**±±
Franc Legat-ova vdova
v Ljubljani, v Trnovem št. 17,
se usoja p. n. občinstvu, posebno hišnim posestnikom priporočati za izdelovanje in postavljanje
najfinejših peči, kaminetov in ognjišč
l>o najnižjih cenah. (180—2)
Tinotoč
v Krakovem v glavnej ulici št. 20.
Tam se točijo izvrstna dolenjska in blzeljaka
vina po nizkih cenah na drobno in debelo. Za obilno obiskovanje priporoča se
(-185-3) Andrej Dolinar.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
624042
68