Naročnina mesečno
•tvo 20 Lir — n«-
W % WL * ^	/ M * ^T^
§i	m
In 10.349 za uuerate, ^	^^^^	1. in.erziooi.
P o d r u i n i c a i	Izhaja vsak daa zjutraj razen poaadeljka la dneva po praznika.	F il 1 • 1 • i
Novo meeto.	v.„. „„,„
f ...	x_,	i Uredništvo uprava! Kopitarjeva 6, Ljubljana. a
Izključna pooblašcenka za oglaSevanje italijanskega hi tajega	g Redazlone, AmmlnUtrazlone« Kopitarjeva 6, Lubiana. |	Concessionaria esclnslva per la pnbbllcfta « provenienza italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	g Telelon «001—4005. I	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana.
Abbonamenti: Met*
•• 20 Lire, Edidona
Italijansko vojno poročilo št. 450
Zopet uspešni letalski napadi
na Tobruk
Atentat na Lavala
Pariz, 28. avg. AS. Včeraj je bil izvršen atentat na bivšega podpredsednika francoske vlade Lavala. Laval je bil ranjen z dvema streloma. V njegovem spremstvu se nahajajoči časnikar Marcel Deat je bil tudi ranjen. Laval in Dcat sta bila znana kot zagovornika brezpogojnega sodelovanja med Francijo in Nemčijo. Atentat je izvršil 20 letni mladenič Collet. Prvo pomoč sta dala Lavalu dva nemška vojaška zdravnika, ki sta ga operirala.
Pariz, 28. avgusta. AS. Atentat na Lavala je bil izvršen v Versaillesu. Poleg Lavala je bil ranjen tudi glavar nacionalnega gibanja Marcel Deat na desni strani, nadalje nek francoski polkovnik in nek mladenič. Atentator je Pavel Collet, star 20 let, katerega zadnje bivališče je bil Caen. Bil je takoj aretiran. O zdravstvenem stanju Lavala je bilo izdano jioročilo, iz katerega je razvidno, da je bil bivši predsednik francoske vlade zadet od dveh krogel. Prva krogla mu je šla skozi muskolozni del desne roke in je povzročila malo rano na desni roki. Druga krogla pa je šla v prsa in ostala spodaj pod srcem v trupu. Vzrok atentata še ni znan.
na. Po do sedaj prispelih novicnh je protiletalsko topništvo zbilo eno angleško letalo.
Kanadski vojaki v Angliji niso zadovoljni
Washnigton, 28. avg. AS. Kakor poroča »Associated Press« je imel kanadski ministrski predsednik Mackenzie, ko je obiskal kanadske čete v Angliji, slab dan. Vojaki so ga napadli pri neki vojaški reviji. Ta incident je napravil velik vtis v političnih krogih v Ottavvi, ker kaže, kako veliko nezadovoljstvo vlada v vrstah prekomorske kanadske armade. To slabo voljo kanadskih vojakov je pripisovati dejstvu, da kanadska vlada ni uveljavila nobenih ukrepov, da bi zasigurala dejanske vpoklice ljudi, katerim je namenjeno, da bodo služili na britanskih otokih. Kanadski vojaki se pritožujejo, da niso mo«li že 20 mesecev videti svojih družin
Angleška letala nad Portugalom
Lisbona, 28. avg. AS. Včeraj popoldne sta se spustila na portugalsko ozemlje dva angleška aeroplana, ki pa ju je posadka zažgala. Posadka je bila takoj internirana. Eno letalo se je spustilo 30 km južno od Lisbone, drugo pa v bližini mesta Vaeiro na severni portugalski obali.
Obisk kneginje P.emontske v Turinu
Turin, 28. avg. AS. Kr. Vis. kneginja Piemont-ska je včeraj obiskala podporno blagajno Fiata in kolonijo »Costanzo Ciano«. V bolniški blagajni Fiata je bila vojvodinja Piemontska sprejeta po predsedniku družbe Fiat, senatorju Agnelu in voditeljih. Kneginja je podrobno pregledala razne oddelke organizacije, v kateri je včlanjenih 140.000 članov, in je pokazala posebno zanimanje za razlaganje, ki ga "jc dal senator Agnelli o delovanju posameznih služb, ki se izvajajo v najlepše opremljenem ambulatoriju. Nato jc Vzvišena gospa obiskala rečno kolonijo Fiata, ki nosi ime »Costanza Ciano«. Tu je bila sprejeta po predsedniku in tajniku. Pregledala je goste v koloniji in je po pre-' gledu vseh oddelkov ugotovila popolno in moderno opremo. Obisk je bil končan z živahnim in toDlim odobravanjem otrok, k" so gostje kolonije
Enoten menu po enotni ceni ""
Rim, 28. avg. AS. Te dni se proučuje na pristojnih mestih vprašanje stalnih cen za obede v restavracijah in gostilnah. Interesirane skupine so sestavile za posamezne skupine blokado, ki jih je pet vrst seznam jedil takega menuja. Tak menu bi obsegal predjed, juho (naravno s karto, če se zakuhava riž ali testenine), dnevno jed s prikuho, sir in sadje. Gost lahko še zraven zahteva eno porcijo zelenjave, ali pa drugo glavno jed, če ni racionirana. Tako bo gostom zasigurano zadostno kosilo po cenah, ki veljajo trenutno na trgu. V ceni pa ne bo vključeno vino in napitnina.
Japonsko stališče do dobav Rusiji
Tokio, 28. avg. AS. List »Jomiuri« komentira pošiljanje ameriške vojaške misije v Čunking ter j>odčrtava, da ta ukrep demantira izjave Cordella ilulla, da Zedinjene drž. nimajo napadalnim namenov proli Jajionski, Vsi japonski listi odobravajo protest, ki ga je jioslala tokijska vlada v Washington in Moskvo glede prevoza ameriških goriv za Rusijo skozi japonske votle. — >Nichi-Nichi< pravi: Ta promet tvori napad na Japonsko, ki ne more dovoliti, da se izvršujejo dobave, ki so namenjene dejansko sovjetski armadi na Daljnem vzhodu. — List »Hoči< smatra, da bo protest, naslovljen v Washington in Moskvo, ostal mrtva črka. Toda Japonska bo znala razkrinkati obkoljevalni manever s tem, da bo še bolj povečala vezi, ki jo vežejo s silami osi.
Iz glavnega stana Italijanskih Vojnih Sil poročajo:
V teku včerajšnjega dne je letalstvo Osi izvedlo intenzivne akcije proti trdnjavi Tobruk. Zapovrstne formacije italijanskih in nemških bombnikov, katere so spremljali naši lovci, so uspešno zadeli pristaniške naprave, baterije in druge naprave. V zraku nad Sidi Baranijem so nemški lovci zbili dve britanski letali vrste »Curtiss«. Nacionalni zračni oddelki so bombardirali sovražne postojanke v oazi D ž a r a b u b. Na s u h o z e m s k i fronti pri Tobruku je bila živahna delavnost predstražnih oddelkov in topniško streljanje.
Uspehi na fii
1 Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 28. avg. Vrhovno poveljstvo nemške vojske sporoča:
Na vsej vzhodni fronti so potekale operacije tudi včeraj po načrtu.
Na finski Ironti so nemške in finske čete v ozkem sodelovanju dosegle pomemben uspeh. Po bojih, ki so se vodili vcf dni na najtežjem terenu in ob najtežjih razmerah za dobave v krajih vzhodno od Salle, je bila popolnoma pobita sovražna skupina sil, ki je imela moč dveh divizij. Samo slabim delom je uspelo uiti, pri tem pa so morali pustiti skoraj vse vojno orodje.
Odredi nemškega letalstva so včeraj uničili 109 sovjetskih letal. Poleg tega so sestrelili madžarski lovci 10, italijanski lovci pa 8 sovjetskih letal.
Na morju okoli Anglije je potopilo bojno letalo podnevi pri Fariicrskih otokih tovorno ladjo s 400 tonami. Uspešni nočni napadi letalstva so bili usmerjeni proti več angleškim letališčem.
Na kanalski obali je britansko letalstvo včeraj izgubilo 11 letal v zračnih bojih in dve zaradi delovanja protiletalskega topništva.
Nemška vojna letala so v noči na 27. avgust % bombami v polno zadela naprave letališča v Is-majlija ob Sueškem prekopu.
Britanska letala so v pretekli noči napadla prostor okoli Mannheima. Škoda ni znatna. Protiletalsko topništvo je sestrelilo enega izmed na-padajočih bombnikov.
Južno bojišče
Budimpešta, 28. avgusta. AS. Madžarska brzojavna agencija poroča:
Ob spodnjem toku Dnjepra se je bitka za osvoboditev mostišč končala s popolnim uspehom za zavezniške čete. Siloviti sovražnikov odpor je bil strt, čeprav je sovjetsko vrhovno poveljstvo vrglo v spopad vse razpoložljive sile. Veliki uspehi v Ukrajini bodo imeli močan vpliv na sovjetsko vojno uspešnost. Rusija je že v veliki meri brez surovin in brez glavnih prometnih poti, ki bi ji mogle zagotoviti morebitno oskrbo iz tujine, zato je zdaj v hudih težavah. Vojaški pretresi ta položaj še otežujejo. Operacije na finskem bojišču in v Estoniji se pospešujejo, tako da so pred durmi veličastni uspehi. Nemške čete so prerezale železniške zveze med Moskvo in Leningradom in so zdaj nekaj kilometrov od tega mesta.
Berlin, 28. avgusta. AS. Ob vzhodnem teku Dnjepra je nekaj sovjetskih topničark poskušalo napasti nemške postojanke. Potopljenih je bilo 15 sovjetskih ladij s strojnicami ali pa s topovi.
Bukarešta, 28. avgusta. AS. Neki inženir i i Kišinjeva je dopisnikom listov obrazložil kaj so delali boljševiki za časa 6voje zasedbe. Poleg tega so še jx>tem, ko je izbruhnila vojna sovjetski komisarji dali nalog kmetom, da morajo zažgati vso žetev. Ko se je ruska vojska umikala, je vodila s seboj vso živino in kmetje, ki so se upali upreti temu ropu, so bili takoj postreljeni.
Krvava bitka pri Velikih Lintih — ena najbolj krvavih na vzhodu
Na vzhodni Ironti, 28. avg. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
Uničevalna bitka pri Velikih Lukih je bila po samem ruskem priznanju najbolj krvava v tej vojni. Sedaj prihajajo prva poročila o posledicah odpora ene sovjetske armade, ki je bila potisnjena v žep v bližini jezer, ki se nahajajo zapadno od Velikih Lukov. Tisoči in tisoči sovjetskih ^vojakov so bili ubiti po ognju nemškega topništva in nemških strojnih pušk, ki so bile usmerjene na one točke prehoda med dvema jezeroma, po katerih se je moralo iti. Nemško letalstvo je vrglo tone eksploziva v kraje, kjer so se zbirale sovjetske enote, da bi j>oskusile vdreti iz obkro-žitve. Vse ozemlje okoli jezer in v bližini Velikih Lukov je posejano s hribi trupel. Niti eden izmed obkroženih velikih sovjetskih enot ni uspel pobegniti viharju ognja in bomb, ki so ga Nemci koncentrirali nad ta pas. Neizmerna količina voj-hega materiala je padla v nemške roke: gore Inunicije, neštevilni tojiovi, avtomatično orožje in tkladisča goriva. Nemške sile nadaljujejo pohode liaprej in uničujejo središča sovražnega odpora. Središča so odcepljena od ostalih sovjetskih armad in obkoljena zapadno od Velikih Lukov. Po-»kušala so umakniti se proti vzhodu. Samo delo pri jx>kopu nad 40.000 trupel, bo tvorilo delo nekaj dni. Za to delo so pritegnjeni tudi sovjetski ujetniki.
Finsko bojišče
Helsinki, 28. avg. AS. O barbarskem napadu na mesto Horo, ki ga je izvedel neki sovjetski jibuik, kateremu je uspelo, pfiti nad mesto v
Nad Tripolisom in Bengazijem so se ponovili napadi angleškega letalstva.
V	vzhodni Afriki je bila silna sovražna akcija |>roti Uolchefitu zadržana zaradi trajnega odpora naših čet, katere jc stalni topovski ogenj podpiral in uspešna intervencija naših vrlih letalcev.
V	zaporednih akcijah, podvzetih v Sredozemlju, so zračne torpedovke kraljevega letalstva napadle in zadele dve britanski po-morski enoti: lahko križarko in pomožno kri-žarko z 12.000 tonami. Eno naših letal se ni vrnilo.
skem bojišču
veliki višini, poročajo, da znaša število civilnih žrtev: 22 mrtvih, 29 hudo ranjenih in 30 lahko ranjenih. Nekatere stanovanjske hiše so bile porušene. Pri svojem hitrem pohodu naprej so finske čele zasedle izredno važen strateški kraj Ontrosenvaara med krajem Kuhmo v ruski Ka-reiiji. Ta kraj je oddaljen nad 100 km od prejšnje meje.
Angleški letalski napadi na Nemčijo
Berlin. 28. avg. AS. DNB poroča, da so britanska letala letela v noči na 28. avgust nad jugo-zapadno Nemčijo ter na nekaj krajih vrgla iz-vestno število bomb. Povzročena škoda je neznat-
Iranska vlada sklenila ukiniti sovražnosti
Carigrad, 28. avgusta. As. Ves turški tisk nadalje obžaluje anglosovjetski napad na Iran. Listi pišejo mnogo o dogodkih v Iranu. List »Ullus« piše, da zasedba Iranu ne bo epizoda kratkega življenja, ker ni motivov, ki opravičujejo korak takega pomena. List dodaja, da bo gotovo nemški generalni štab posvečal zasedbi Irana pozornost, ki jo ta dogodek zasluži. List končno piše, da se čuti turško ljudstvo p r i -zadeto zaradi dogodkov, ki so zadeli Iran in izraža upanje, da bo kljub temu še mogoče zopet doseči mir. List »Vatan« piše, da je pohod tujih čet v Iran proti volji te države dogodek, ki je tembolj vreden obžalovanja, ker razlogi za to ne prepričujejo in ker so bili odnošaji Irana z Anglijo, Rusijo in Ameriko najboljši z vseh vidikov. Turško ljudstvo upa, da se bo še mogoče našel način, kako častno in v miru rešiti položaj.
Teheran, 28. avgusta. DNB. PredsedniStvo vlade s|x>roča, da je vlada sklenila predložiti svoj odstop, kar je šah Pahlevi sprejel. Jbedaj sestavljajo novo vlado.
Potek vojne v Iranu
Sinila, 28. avgusta. DNB. Po uradnem Reu-terjevem j>oročilii iz Sinile je v Iranu odrejena sj)lošna mobilizacija.
Teheran, 28. avg. AS. Prestolonaslednik je prevzel poveljstvo iranskih čet na centralni fronti.
Stockliolm, 28. avgusta. DNB. »Dagens Ny-lieter« objavlja poročilo »United Pressa« iz Bagdada, da so bili med britanskimi četami in malimi iranskimi vojnimi enotami le majhni boji. Vojaški krogi v Bagdadu smatrajo, da se iranske čete potegujejo sedaj nazaj na jiolo-žaje v notranjosti države, ki bodo ugodnejši za obrambo.
•
Teheran. 28. avg. AS. Nova iranska vlada je že sestavljena. Ali Furugi, ki je bil že v letu 1933 predsednik vlade, je zopet prevzel predsedstvo. Za ministra zunanjih zadev je bil imenovan Ali Soheili, za min. notranjih zadev pa Ameri. Z ozirom na veliko premoč angleško-boljševiških sil, je nova vlada sklenila ukiniti sovražnosti, da bi preprečila neijotrebno prelivanje krvi.
Novi turški varnostni ukrepi na Vzhodu
Ankara, 28. avgusta s. Turška vlada je izdala nove varnostne ukrepe ob vzhodnih mejah. Meja med Turčijo in med Perzijo je zaprta.
Ameriško vmešavanje v evropsko vojno
Bern, 28. avgusta. DNB. Dopisnik »Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Londona, da je Amerika prijjravljcna dejansko nastopiti vsaj v tistih predelih sveta, ki naj v prvi vrsti pridejo v ameriško vplivnostno območje. To dokazuje prošnja glavne ameriške letalske družbe Panamerican Airways, da noj ji vlada jx>-deli dovoljen je za letalsko progo čez južno Atlantsko morje. Vlada zahteva, naj družba uredi letalsko progo čez Južno Ameriko v Afriko, in sicer tako, jx> kateri bodo lahko leteli tudi bombniki, ki jih Amerika j>ošilja na Vzhod.
Oj>orišča za to progo bi bila Newyork ali Baltimore kot izhodišče, nato pa San Juan na otoku Portorico, Port of Spain na otoku Trini-dadu, Para in Natal v Braziliji. Od ondot bo jiroga držala čez južni del Atlantskega morja do zahodnoafriških oporišč Monrovije in Bat-hursta v angleški koloniji Gambiji. V Afriki bi bilo naslednje oporišče Leopoldsville v belgijskem Kongu, ki je v vojni s silami Osi. Tam se bo proga razcepila na dvoje: proti južni Afriki in proti angleški vzhodni Afriki. Iz un-gleške vzhodne Afrike bo jirngo z lahkoto mogoče jiotegniti v Egipt in Sirijo ter na Kavkaz, pa tudi v Perzijo. Angleški tisk spravlja ta načrt v zvezo z večkrat jioiidarjeno odločenostjo Združenih držav, da ne Itodo pustile, da bi važna oporišča v zahodni Afriki, zlasti pa Dakar, padla v roke Nemcem.
Kdaj bo konec vojske na Kitajskem
Sanghaj, 28. avg. AS. General Hata, vrhovni jx>veljnik jajKjnskih eil na Kitajskem, je izjavil, da bodo japonske čete zapustile kitajsko ozemlje, ko bo nankiuška vlada dovršila svoje delo pomir-jenja. Nadalje, da je pri svojem pregledu nekaterih središč mogel ugotoviti, da se razvija jDomirjevalno delo Van-Cing-Veja v ozkem sodelovanju z japonskimi vojaki v zadovoljivem obsegu.
Angleške izgube pri letalskih napadih na Nemčijo
Berlin, 28. avgusta, s. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Pri včerajšnjih poskusili napasti Nemški zaliv in obalo Kanala, je britansko letalstvo izgubilo 23 letal, od tega jih je bilo sestreljenih 11 v zračnih bojih, 4 po predstražnih ladjah, 3 po protiletalskem topništvu, 3 po iskalcih min, 2 pa je sestrelilo mornariško topništvo.
Pri napadu nemških letal v noči na 26. avg. na brodovno oporišče Alcksandrija, so bombni zadetki povzročili velika razdejanja v pristanišču in na železniških napravah.
Britanska letala so v zadnji noči vrgla na nekaterih krajih zapadne in jugozapadne Nemčije in med drugim tudi na stanovanjski predel v Kiilnu rušilne in zažigalne bombe. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve napadajoči letali.
Kaj bo s francosko Somalijo
Vichy, 28. avg. AS. Radio Džibuti je sporočil, da je angleška vlada v ultimativni obliki zahtevala, naj se Francoska Somalija pridruži degauli-stičnim silam, nakar je odgovoril francoski guverner tega ozemlja, da je Somalija nevtralna. Istočasno je ponudil četam, ki zavzemajo Etiopijo, porabo železnice Džibuti—Adis Abeba.
Komunistična zarota v Franciji
Pariz, 28. avg. AS. Notranji minister Pucheu je dal navodila za boj proti komunizmu. V zvezi s tem je imel posvetovanje s pravosodnim ministrom in z zastopnikom vlade jjoslanikom de Brinonom. De Brinon je izjavil časnikarjem, da so francosko oblasti odkrile komunistično zaroto, ki naj bi povzročala spopade med prebivalstvom in med zasedbenimi oblastmi, da bi onemogočila sodelovanje. Povedal je še, da se bo posebno sodišče, ki je začelo delovati včeraj, že na prvi seji bavilo s posebno hudimi primeri tega delovanja.
Uradna izjava glede Nemcev v francoski Afriki
Berlin, 28. avgusta. AS. V nemških političnih krogih z zanimanjem poudarjajo izjavo francoske uradne poročevalske agencije, ki razglaša, da v francoski Zahodni Afriki ni nemških državljanov. Gre za francoski varnostni ukrep, ki utej?ne"biti precej pomemben z ozirom na nove angleške trditve, da držav, v katerih se svobodno gibljejo nemški državljani, ni mogoče imenovati nevtralnih, kar se z drugimi besedami pravi, da je mogoče biti nevtralen le,» če se vključiš brezpogojno v angleško-rusko fronto.
Vlrhy, 28. avg. DNB. Lavalova žena in nje-goav hči sta ponoči od|>otovali v Pariz. Laval je svojo družino še osebno obvestil po telefonu, da ■ njegovo življenje ni v nevarnosti.
Kje vse hoče imeti baze Roosevelt
Chikago, 28. avg. AS. »Chikago Daily Newst objavlja razgovor svojega dopisnika iz Brazzavil-le z generalom de Gaullejem, ki je potrdil, da je Zedinjenim državam ponudil pomorske baze v Port Gentilu in Pointe Noire v francoski ekvatorialni Afriki ter 0 'ala v Kamerunu. De Gaulle je izjavil, da bi morale Zedinjene države prekiniti diplomatske odnošaje z Vicliyjein. Končno je izjavil, da bo otok Martinique neobhodno potreben za obrambo ameriške celine in da morajo
Amerikanci zasesti tudi baze na novi Kaledoniji in na Hebridih.
Washiiigton, 28. avg. AS. Iz Cambere poročajo, da je avstralska vlada poklicala pod orožje nove letnike rezervistov.
Washington, 28. avg. AS. Predsednik Roosevelt in Cordell IIull sta sprejela predsednika novozelandske vlade Fraserja. Po poročilih »New-york Timesa« je Fraser obljubil odstopiti Zedinjenim državam baze na Novi Zelandiji v primeru spopada z Japonsko.
Kritika ameriške zunanje politike
Washington, 28. avg. AS. Senator Nye je izjavil časnikarjem, da bodo bodoči zgodovinarji smatrali Zedinjene državo zaradi njih sedanje zunanjo politike, kot največjo slamnato glavo vseh časov. Ljudstvo Zedinjenih držav prodaja vlada kot neumno in vlada hoče ljudstvu dopovedati, da je sedaj kritična ura zgodovine Zedinjenih držav. K izjavi lorda Beaverbrooka, ki jo je dal v sredo, da naj stopi Amerika v vojno, je dejal Nye, naj se ljudje spomnijo, da jo isti Beaver-brook napisal, da je treba priznati Hitlerjevo po. štenost in odkritost K sestanku Roosevelt-Chur-chill je pripomnil Nye, da se mu zdi osem točk manj važnih, kot to, kar je bilo na sestanku zamolčanega. Roj ameriškega ljudstva proti zapletu v vojno pa še dolgo ni izgubljen.
Angliia -
bolgarski sovražnik št. 1
Sofija, 28. avg. AS. Predsednik bolgarske vlade Filov je dal izjavo dopisniku belgrajske »Donauzeitung«, v kateri je podčrtal, da Edenove grožnje, ki so nedavno bile izrečene bolgarskemu narodu, ne vznemirjajo nikakor bolgarskega naroda, ki že ve, da je Anglija bolgarski sovražnik št. 1. Nadalje je Filov pripomnil, da Kremelj pošilja apele na solidarnost slovanskih držav. Toda ta solidarnost napram Sovjetom ne obstaja in ne bo obstajala, ker vedo, kakšno je boljševiško zadržanje napram slovanskim narodom. Filov je zaključil izjavo s tem, da Bolgari dobro znajo ločiti med Rusijo včeraj in danes.
Oklepni voz v boju s protitankovskimi baterijami
Nemški vojni poročevalec K. H. Britz poroča iz nemškega tiskovnega stana dne 25. avgusta v listu »Volkischer Beobachter« o boju, ki ga je moral prebiti nemški oklepni voz z ruskimi protitankovskimi baterijami:
Strelska stotnija mora očistiti gozdni rob, kjer se je vgnezdil sovražnik. To bo težka naloga, ker nam ni bilo znano, koliko je sovražnika in kako je oborožen. Poleg tega pa med visokimi borovci raste gosto griničje, kjer se je sovražnik mogel dobro skriti. Ob gozdnem robu leže naši pešci v izhodnih postojankah. Zadnjo cigareto kade. Naenkrat nekje votlo zagrine motorji. Ali so oklepniki? Vse glave se dvignejo.
»Oklepni naskakovalni voz je!« spregovori nekdo. Vsi obrazi se razjasne. Ti jekleni orjaki povzročijo zaupanje in varnost. Nato se začne napad. Topove vlečejo med drevjem, grmovjem. C.e je kje kak močnejši borovec v napotje, takrat zarjovejo motorji, nakar več tisoč konjskih sil podere drevo.
Kmalu se pehota spopade s sovražnimi predsl razami, katere takoj začno streljati s strojnicami in ročnimi granatami. Vsak grm takoj oživi. V vsaki krošnji sede sovjetski vojaki. Naša prednja črta ne more naprej. Zdaj si naskakovalni oklepni topovi iščejo svoje cilje. Kjer koli zaslutijo kako gnezdo sovražnega odpora. tjakaj zaženo svojo razdiralne granate. Višji stražmojster P. sedi v svojem jeklenem vozu ob kukalu. »Naprej!« zarjove svojemu vozniku. nakar se verižno kolesje zagrebe globoko v mehka gozdna tla. Naenkrat pa ves oklepni voz strašno zabobni. Zdi se, kakor da bi bil na njegovo jeklo udarilo silno kladivo. Zadelo ca ie granata protitankovskega topa. Še brni v ušesih ki so kar oglušela od silnega pretresa, stražmojster pa že spet sedi pri svojem kukalu.
»Kje neki tiči sovražni top?« Mrzlično begajo oči sem in tja, toda zaradi gostega grmovja ne more nič videti. Takrat od zadaj zakriči pešec: »Tam nied drevjem, pol obrala na de-smoli Resnično. Tamkaj tiči sovražni top. »Razdalja 80! Ogenj!« Poln zadetek. Top in moštvo ie odneslo v zrak. Pa spet strahotno kladivo
udari na oklepni voz. Drugi protitankovski top. Tudi tega vržejo v zrak s polnim zadetkom.
Toda sovražni topniški ogenj je vedno hujši. Težko topništvo koplje v tla velike jame in lomi drevje. Doslej je voznik vozil še z odprto odprtino, ker je skozi kukalo videti premalo na široko. »Zaprite odprtino!« veli zdaj vodja. Voznik pravkar zgrabi za vzmet, ko nov silen sunek pretrese voz. Voznikova roka zlomljena omahne. Tretji zadetek je priletel ter upognjl _ jekleno ploščo.
Prvi hip je moštvo docela omoteno. Potem pa jih glas voditelja spet zdrami na delo. Brž • odkrijejo novega sovražnika. »Pol obrata na levo, za tremi borovci! Top pomaknite malce naprej!« Voznik more zdaj ravnati svoje vozilo ^ le še z eno rokip, ker je druga zlomljena, vendar i pa spravi voz v pravo lego. Trije streli — borovci vmes popadajo na tla,-nato zleti iz topa četrti strel, ki pokonča sovražnika.
Zdaj pa prigrmi nov strašen udarec, ki pade na streho. Težki jekleni orjak se spne kvišku. Ogenj, jeklo in dim polnijo notranjost jeklenega voza. Šele čez nekaj minut se višji narednik prvi zave. Iz glave mu teče kri. Jekleni drobci so mu prizadeli hude rane. Na levo oko komaj vidi. Tudi drugi vojaki posadke so ranjeni. Poln zadetek iz sovražnega topa je spet zadel oklepni voz ter ga raztrgal. Vendar le toliko, da so vanj udarili le drobci. Oklepni naskakovalni voz se inora umakhiii, ker s svojo posadko ni več sposoben za boj. Z žilavo energijo se. podčastniku N. posreči, da s svojo zdravo roko vodi voz. Tako ga srečno ravna med drevjem ter ga pripelje iz gozda. Še celih sedem kilometrov je moral voditi, preden je mogel svoje ranjene tovariše pripeljali do zdravnika.
Zdaj je oklepni voz številka 201 spet v svoji bateriji. Trije streli iz protitankovskega topa ter en strel iz težkega topa ga niso mogli razde jati.
»Da,« je končno dejal višji stražmojster P., »ko bi ta voz ne bil tako dobro narejen, kar ie zasluga nemškega strokovnega dela. pa bi prav gotovo jaz nikoli več ne mogel voziti tanka zoper sovražnika!«
(Jaspoda\stwo
Izdelki italijanske obrti na velesejmu
Včeraj smo na kratko poročali o številnih prijavah za letošnji ljubljanski velesejem. Navedli smo nekaj številk o razstavljalcih, vendar je treba
ljalcev nad 600 in da so objavljene številke bile napačne, ker so bile podane na osnovi prvih prijav.
Na velesejmu bo v veliki meri zastopano italijansko obrtništvo, kar je hotel njegov predsednik nacionalni svetnik Piero Gazzotti. 16 italijanskih pokrajin bo zastopanih s svojimi najbolj značilnimi proizvodi, kar se bo priključilo pridobitvam Slovenije v industrijskih in kmetijskih panogah. Z mnogo vidikov bo ta razstava pokazala, kaj je bilo storjenega v Italiji v zadnjih časih. Med stroji in kmetijskimi proizvodi bodo torej razstavljeni tudi obrtniški izdelki. Seznam pokrajin kaže, da bodo zastopane tele pokrajine s svojimi obrtniškimi izdelki: Aquila, Ancona, Bari, Bologna, Ca-
glieri, Catania, Florenca, Genova, Lecce, Napoli, Palermo, Rim, Turin, Trst, Benetke in Bolcan. Razstavljene bodo keramike iz Rapina in iz Penne, Picmonte, harmonike iz Lanciana in zlatarska dela iz Guardia Grelle. Bologna bo poslala tapete, sešite na roko, tiskane tkanine in keramične izdelke. Catania bo poslala svoje terakotne izdelke, Florenca izdelke iz alabastra, keramiko in mozaična dela, izdelke iz slame, stekla, igrače itd. Genova bo poslala filigranske izdelke in tkanine, Lecce igrače in kovinske izdelke, Napoli pa korale in kameje. Palermo, Rim in Turin bodo zastopani z oblačilnimi predmeti ter z modnimi izdelki. Trst in Bolzano bosta poslala zbirko oblačilne industrije, cvetlice in galanterijske izdelke. Končno bodo Benetke poslale svoje znano slikano steklo, okrasne keramične izdelke ter zlatarske proizvode. Italijansko obrtništvo bo tako najboljše zastopano na ljubljanskem velesejmu.
Problemi hrvaške valutne politike
./Sildost-Ech« je objavil izjavo hrvaškega finančnega ministra dr. Košaka o problemih hrvaške valutne politike, iz katere posnemamo sledeče podatke. Kuna bo postala kolikor mogoče hitro edino plačilno sredstvo v državi. Zato so bili sedaj tudi vzeti iz prometa Ileichs-kreditkassenscheini ter 500 in 1000 dinarski bankovci. Ker bo vzet iz prometa tudi bivši jugoslovanski drobiž, bodo prišli v promet kmalu novi hrvaški kovanci. Pospešena uvedba kune ima med drugim tudi namen preprečiti poplavo bankovcev. Iz nehrvaških delov bivše Jugoslavije prihajajo namreč celi zavoji dinarskih bankovcev, s čimer je zvezana velika nevarnost za inflacijo. Da bi to preprečili, bodo strogo nadzirali safese pri bankah ter preiskali večje račune pri denarnih zavodih, če nimajo morda nezakonito uvoženih dinarskih bankovcev. Država bo skrbela za čim večjo stabilnost svojega denarja. Obtok denarja bo strogo nadziran in država nikakor ne bo krila svojih izdatkov z natisom in izdajo novega denarja. Redni izdatki morajo biti kriti z rednimi dohodki, predvsem davki, velika javna dela pa bodo izvedena s pomočjo posojil. Omeniti je treba, da denarni obtok na Hrvaškem še ni točno ugotovljen. Hrvatska državna banka in finančno ministrstvo imata le približno sliko o skup-pera znesku iz prometa vzetih 500 in 1000 dinarskih bankovcev, natančni obtok 10, 20, 50 in
Naskok na trdnjavo ob črnem morju
v' glavnem nemškem listu »Volkischer Beobachter« popisuje vojni poročevalec Georg Sohlicker naskok nemške pehote na črnomorsko trdnjavo Očakov. Njegovo poročilo iz nemškega tiskovnega stana dne 25. avgusta se takole glasi:
Kdo je že kdaj kaj slišal o obmorski trdnjavi Očakov? Že to je nekaj nenavadnega, da ji pravimo obmorska trdnjava. Vojna luka Očakov nikakor ni, to razvidi človek takoj, ko stopi na pristaniški nasip, kjer lahko vidi, kako še gore tovarne, barake in utrdbe, katere so bili zažgali boljševiki še tisto noč, preden smo mi mesto vzeli. Tudi kot luka Očakov ni kaj prida. Bolj je podoben kaki ribiški vasi. Nikakor ni tedaj čudno, če tega kraja, kjer prebiva kakih 3000 ljudi, doslej še niste poznali. Nemški vojaki pa, ki so to mesto v naskoku zavzeli, te njegove trdnjave nikoli več v življenju ne bodo pozabili.
Zakaj neki so Rusi ob morju zgradili tako močno trdnjavo? Trdnjava Očakov varuje vhod v obe reki Dnjeper in Bug. Dnjeper pa je, kakor znano, najbolj važna prometna žila Sovjetske zveze. Boljševiki pa so tej reki dali še drug pomen. Pri Zaporožju so zgradili orjaško elektrarno, ki oskrbuje z električno silo največje rusko oboroževalno in industrijsko središče v kotlini reke Donca. Dnjeper, ki je ploven daleč gori proti severu, teče več sto kilometrov od severa proti jugu, kakor že zemljevid kaže. Očakov je varoval tudi oboroževalno luko Nikolajev ter luko Kerson, ki leži ob ustju Dnjepra. Zato človek že čisto lahko razume, da so to trdnjavo, ki je v ruski zgodovini za njo bilo že mnogo bojev, zdaj Rusi tako žilavo branili.
Nemška pehota je v neprestanih napadih pognala sovjetske čete v to trdnjavo. Nemška zehota je rinila naprej in naprej ob žarečem solncu, ko je toplomer vsak dan znova kazal nad 60 stopinj Celzija vročine. Nemška pehota noč in dan ni imela ne miru ne počitka. Na obrazih se vojakom pozna, kaj so morali pretrpeti v teh boiih med žgočo vročino. Pijače ni bilo. Vojak je bil že vesel, če si je mogel ute-šiti žejo kje v kaki njivi med kumarami ali pa, če si je mogel potolažiti lakoto in žejo kje s kako nezrelo melono.
Tudi sovjetsko topništvo jim je delo ote-ževalo. Iz vrtečih se jeklenih oklepnih stolpov, ki se dajo vrteti 360 stopinj, so streljali iz trdnjave s težkimi in najtežjimi kalibri domala na vsakega posameznega moža, če je le m«lr* pomolil svojo glavo iz luknje, ▼ katero se je bil
zakopal. In da je sovjetsko topništvo najboljše orožje, kakršnega boljševiki sploh imajo, smo že večkrat povedalL Bili so naši vojaki že veseli, če so si mogli svoje kritje malo izboljšati tam v stepi s kakim grmom burje. To je posebno grmičje, ki je kakih 30 centimetrov visoko ter se na jesen nekako samo izkorenini iz tal, nakar ga veter prenaša sem in tja po stepi, koder potem grm raztresa svoje seme. Kdor je imel še več sreče, je morda našel kje kako njivo prosa ali koruze ali pa celo solnčnic v svoje kritje. Toda to se je redko komu zgodilo. Boljševiki so namreč vso rodovitno zemljo daleč okoli opustošili, da potem v tej črni zemlji ni rastlo nič drugega več kakor cele kilometre daleč zgolj plevel.
Meter za metrom se je naša pehota plazila bliže, vse pa med najhujšim topniškim ognjem. Bolj se je bojevala z lopato kakor pa s puško v roki. Od prvega jutranjega sija do sončnega zahoda grme topovi. Kakor pripovedujejo ujetniki, boljševiki pošiljajo še vedno nove čete. To važno mesto hočejo za vsako ceno obdržati. Končno je dne 20. avgusta bil obroč nemške pehote okoli utrdbe 4 kilometre daleč strnjen. Kjer pa enkrat stoji nemška pehota, tam nihče več ne pride skozi. To so morali skušati tudi Sovjeti, ki 60 svoje čete gnali na vedno nove protinapade. Se zdaj, ko je trdnjava že vzela, leži še 6totine trupel sovjetskih vojakov na stepi okoli trdnjave. Preveč jih je bilo, tako, da boljševiki niso imeli več časa, da bi bili vse pokopali.
Medtem je prišla za njimi težka nemška arti-lerija, katera je začela obstreljevati daleč zunaj v morje moleče dele trdnjave, letališče in pristanišče. Zaman poskušajo boljševiki, da bi naše topništvo pobili. Njihove 30.5 centimeterske granate njihovih obrežnih baterij rjovejo po zraku. Toda ne zadevajo dobro, zalo naše izgube niso velike. Toliko bolj učinkovit pa je ogenj nemške artilerije, ki 6e je v noči na 21. avgust še povečal. Zdaj Očakov zagori na vseh koncih in krajih. V zrak je zletelo municijsko skladišče, kjer je bilo spravljeno strelivo težkih protitankovskih baterij, pehoti tako nevarnih. Vso noč brez prestanka strelja nemška arti-lerija.
Drugo jutro prihaja konec. Prednjim oglednim in udarnim četam prihajajo nasproti boljševiki z dvignjenimi rokami. Le en del jjosadke s častniki in komisarji je prišel na drugi breg. Le deloma se jim je posrečilo vzeti s 6eboj to|x>ve ali jih |x>škodo* vati. Povsod v utrdbah in oklepnih stolpih je še desti nepoškodovanih topov. Opoldne dne 21. avgusta že vihra nemška državna zastava nad utrdbo... V petih vročih dneh so nemške čete zmogle
Koliko žita smejo pridržati pridelovalci. Po
naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino smejo pridelovalci pridržati za prehrano največ 2 stota pšenice za vsako osebo rodbine ali uslužbence, ki živijo z njimi v skupnosti. Namesto pšenice smejo obdržati 1.30 stota rži za vsak stot pšenice, ali ječmena v razmerju 1.50 za vsak stot pšenice ali koruze v razmerju 1.75 6tota za vsak stot pšenice. Poleg tega smejo obdržati pridelovalci za prehrano prašičev 3 stote koruze za vsakega vzrejenega in za pitanje določenega prašiča. Glede ovsa sicer ni nobenih omejitev, vendar je prodaja dopuščena le z dovoljenjem Prehranjevalnega zavoda za Ljubljansko pokrajino. Pridelovalci pšenice, rži, ječmena in koruze smejo obdržati za seme potrebno zrnje do naslednjih največjih količin: pšenice po dva stota za vsak ha, ki naj se obdela, rži po 1.80 stota za vsak ha, koruze po 0.60 6tota za vsak ha žitne površine.
Kako bo razdeljen železniški park bivše Jugoslavije. Hrvaško odposlanstvo, ki se je nahajalo na Dunaju zaradi razdelitve železniškega parka bivše Jugoslavije, se je vrnilo v Zagreb. Izvedelo se je, da so bila na Dunaju že rešena načelna vprašanja za dokončno razdelitev vagonov in lokomotiv pa bo padel sklep šele na dveh prihodnjih sestankih, sestanek za razdelitev vagonov in železniškega materiala bo v Zagrebu, sestanek za razdelitev lokomotiv pa v Budimpešti. Kakor piše zagrebški list »Neue Orcinung«, pričakujejo v Zagrebu, da bo služilo za osnovo razdelitve železniškega parka njegovo stenje v letu 1936. V tem primeru bo razdelitev naslednja: Hrvaška dobi 38.5%, Srbija 26.6%, Madžarska 14.1%, Bolgarija 9%, ostanek pa Italija in Nemčija.
Turščica na Jugovzhodu. Po poročilih iz jugovzhodnih držav pričakujejo letos na Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji, Srbiji in Hrvaški skupno okoli 13.2 milij. ton turšČice. Proti povprečju iz leta 1934—38 bi bilo to povišanje za 9%. Te dežele so po količini pridelane turščice, drugo največje žitno polje na svetu. Iz teh dežel se torej pričakuje velik izvoz turščice v industrijske dežele Evrope.
Zvišanje železniških tarif na Hrvatskem. Iz. Zagreba poročajo, da je s 1. septembrom pričakovati zvišanja železniških tarif za nekatere vrste blaga na hrvatskih železnicah za
100 dinarskih bankovcev (kovancev skoro nikjer ni videti v prometu) pa še ni znan. V nekaj tednih bo seveda tudi tO vprašanje jasno. Minister Košak je nato govoril o poskusih, kako bi se čim bolj pospeševalo varčevanje in kako bi se znova utrdilo zaupanje v banke in druge denarne zavode. Glede davčne amnestije je rekel minister, da bodo odpuščeni zaostali davki vsem tistim, ki so do konca avgusta 1941 plačali vsaj polovico davčnih zaostankov iz 1933, 1939 in 1940. Nadalje bo odpuščena stara zem-ljarina povsod tam, kjer katastrski dohodki ne presegajo letnega zneska 5000 kun. Na ta način bo odpuščenih okoli 80% vseh davčnih dolgov. Odpuščene bodo tudi vse kazni, naložene zaradi prestopkov pri vinu in žganju. Po bivših jugoslovanskih postavah je bila proizvodnja vina in žganja za lastno uporabo davkov prosta, kdor pa ga je kupil za prodajo, ga je moral prijaviti. Kazen za opustitev prijave je znašala od 500 do 20.000 din pri vinu, pri žganju pa še več. Te kazni bodo sedaj odpuščene, v kolikor še jiiso izterjane. Kot protiuslugo za vse to pa država pričakuje, da bo ljudstvo v bodoče vestno plačevalo nove davščine. Davčni dolžnosti bodo zavezani vsi zasebniki in tudi državne ustanove. Izdelan je osnutek državnega proračuna do konca 1. 1941. Oktobra bo izdelan proračun za 1. 1944
Nove tovarne za aluminij pri Mostam. Hrvati so izdelali načrt za dve novi tovarni aluminija v mostarski kotlini, kjer se nahajajo velika in kvalitetno najboljša ležišča boksita.
Sladkorna industrija na Hrvatskem. Poleg centrale za špirit in druge za droži so sedaj osnovali v Zagrebu tudi centralo za sladkor. Vsa podjetja, ki proizvajajo sladkor, so podrejena tej centrali. Centralo vodi komisar, imenovan od ministra za narodno gospodarstvo. Naloga centrale je med drugim tudi porazdelitev sladkorja za prodajo. Na Hrvatskem je sedaj samo ena sladkorna tovarna v Osjeku, ki je dobila naziv »Prva hrvatsko-slavonska sladkorna industrija d. d.«. Kapaciteta te tovarne znaša 20.000 ton sladkorja letno. Hrvatska pa porabi na leto vsaj 40.000 ton, tako bodo morali 20.000 ton sladkorja na leto uvažati.
Novi predpisi za mline na Hrvatskem. Ravnateljstvo za ljudsko prehrano je izdalo predpise, ki določajo naslednje: iz pšenice s hekto-litrsko težo 78 kg morajo namleti 70 kg enotne krušne moke, 8 kg bele moke, 2 kg zdrobi, 4 kg obl.odc, 15 kg otrobov, 1 kg pa gre v izgubo. Nakupna cena za 100 kg pšenice z vračunanim komisijskim prispevkom je 490 kun. Za mletje 100 kg pšenice smejo zaračunati mlini 50 kun.
to postojanko. Njihovo zasluženo plačilo je nekaj dni počitka Ko to slišijo, se jim zjasne obrazi. To so čete nemške diviziie ki ie bila že v Franciii, Srbiji in Grčiji.
Prodajna cena enotne krušne moke je 7.20 kun, pšenične 10 kun, zdroba 10 in otrobov 3 kune.
Rude t Makedoniji. Po poročilu bolgarskega trgovinskega ministrstva je v novo pridobljenih makedonskih krajih mnogo dragocenih rud. Sedaj je zaposlenih po makedonskih rudnikih okoli 3500 delavcev, kmalu pa bo doseglo to število 5000 do 6000 delavcev. Najvažnejša ležišča kromove rude so v okrajih Skoplja, Kumanova in Valandova. Pri Kratovu. Strumici, Ohridu, Jablanicj so svin-Ceni rudniki. Cenijo, da je tako kromove kakor svinčene rude do okoli 1 milijon ton. Iz ene tone svinčene rude se dobi povprečno 11% svinca in 120 gramov srebra. Pri Brodu, Kumanovem in Kačaniku so ležišča manganove rude. V tamoš-njih granitnih in marmornatih skladih je okoli 87% mangana in okoli 10% železa. Blizu Kuma-novega so odkrili tudi ležišča antimonove rude. Premoga je v Makedoniji malo. Nekaj ga je blizu Skoplja.
Trgovinski sporazum med Švico in Dansko.
Za čas od 1. sept. do 31. dec. 1941 je bil v Bernu podpisan trgovinski sporazum med Švico in Dansko. Čeprav je v sedanjih časih blagovna izmenjava zaradi prometnih in drugih nevšečnosti otežkočena, vendar blagovna izmenjava med obema državama ne bo občutno zmanjšana. Švica bo uvažala iz Danske blago v vrednosti 4.6 milijonov kron in to jajc, mesa, rib, semen, insulina in nekaterih posebnih strojev. V Dansko pa bi izvažala tekstilno blago, kemične izdelke, stroje, razne aparate in ure.
Proizvodnja mleka in surovega masla na Slovaškem. V prvem poletju 1941 je prišlo iz slovaških mlekarn 23,730.000 litrov mleka. Od tega je bilo določenih 14,350.000 litrov za neposredni konzum, 9,380 000 litrov pa za proizvodnjo surovega masla in sira. Surovega masla so naredile mlekarne 326.276 kg, 6ira pa 193.415 kg. V prvem polletju letošnjega leta je prišlo iz slovaških mlekarn za 39% več mleka kakor lansko leto v istem času.
Madžarski paradižniki. Madžarski paradižniki
so letos dobro obrodili. Konserviranje, ki 6e je prej navadno pričelo že konec julija, se je letos nekoliko zakasnilo in se je pričelo 8ele sredi avgusta. Tovarne za konserviranje paradižnikov delajo v dveh šihtih. Predelale bodo okoli 7000 vagonov paradižnikov. Za domačo uporabo jih bodo konservirali v steklenicah, za izvoz v Nemčijo pa v sodih. Konserviranje češenj je končano, breskve pa pravkar konservirajo. Tisti, ki so letos pričakovali mnogo sliv, so bili razočarani. Kar jih je, gredo za zasebno uporabo, tako da jih tovarne za konserviranje le malo dobe. Ker imajo slive visoke cene, jih ne prekuhavajo mnogo v slivovko. Iz Sedmograške prihajajo velike množine jabolk. Letos bosta delali za madžarski trg tudi dve veliki, modemi tovarni za konserviranje sadja v Novem Sadu.
Prava nadloga hrčkov
v Nemčiji
Iz krajev v Nemčiji poročajo, da so ee po nekaterih krajih v zadnjem času hrčki tako rai-množili, da so postali že prava nadloga in veliki škodljivci po poljih. Oblasti so bile zaradi pokon-čevanja škodljive živali prisiljene razpisati po. sebne nagrade. Ljudje škodljivce pridno pokonen-jejo ter 60 v tem pogledu dosegli ponekod £e ve S svojevrstnih rekordov. Tako so v enem kraju po. bili 7000 hrčkov, v drugem krajn pa eelo 8.500. Pri tem 60 ugotovili, da so si hrčki ponekod napravili v podzemeljskih skrivališčih 80—50 funtov žitne zaloge.
Zahtevajte povsod naš listi
f Sfer. 9C&
/SEOVENEC<\ pefc«, 29. avgusta 194i.Xn5.
Stran 3
Smernice Visokega Komisarja za delo po občinah
V sredo so bili slovenski župani pri Eksc. Visokemu Komisarju
Ljubljana, 28. avgusta.
Včeraj zjutraj je Visoki Komisar sklical v vladno palačo vse župane iz Ljubljanske pokrajine. Zbora so se udeležili tudi okrajni komisarji in vsi zastopniki občin v novi pokrajini.
Navzoči so bili še: podprefekt dr. David, pod-prefekt dr. Bisia, podpoveljnik Zveze pomožnih središč Gatti in drugi uradniki.
Pred začetkom je Visoki Komisar izrekel pozdrav Kralju in Cesarju ter Duceju, kar je zbornica poslušala stoje. Na Komisarjevo povelje, so vsi navzočni pozdravili po rimsko. Eksc. Grazioli je omenil navzočim globoko Ducejevo žalost ter se s ponosnimi besedami spomnil postave stotnika Bruna Mussolinija.
Zatem je omenil, da je po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine obiskal kakih štirideset občin. Porabil je priliko, da se zahvali županom in pa ljudstvu za sprejem, ki mu ga je priredilo kot zastopniku fašistovske vlade in stranke. Zatrdil je županom, da namerava po Ducejevih navodilih zanimati se za vse občine, bodisi velike ali male, zakaj vsa vprašanja so enako važna, če se od blizu dotikajo ljudstva. Budna skrb zastopnika fašistovske vlade torej ne bo usmerjena samo na vprašanja prestolnice, temveč na vsa središča najmanjših krajev v provinci.
Visoki Komisar je na kratko pojasnil, kaj vsebuje prva skupina javnih del ter sporočil navzočim, da bo druga skupina, ki bo odobrena čimprej, vsebovala skoraj izključno javna dela, potrebna malim pokrajinskim sredičem. Dal je nato točna navodila za sestavo seznama del, ki jih je treba izvesti po različnih občinah. Seznam naj v prvi vrsti vpošteva vodne, cestne, električne in šolske naprave.
Visoki Komisar je nato podrobno razpravljal o vprašanju prehrane, navajal je številke in podatke o pridelavi, o dobavah in o porabi. Dal je županom popolno sliko o položaju prehrane, za uravnovešenje katere v pokrajini toliko prispevajo dovozi iz ostale države.
Eksc. Grazioli je obrnil pozornost navzočnih na potrebo po čim strožji upravi, da bi se razdeljevanje količine živil prebivalstvu moglo razvijati v redu. Visoki Komisar je zapovedal županom, naj čim skrbneje razdeljujejo izkaznice po navodilih, ki so bila že dana in da naj strogo nadzorujejo razdelitev nakaznic, zlasti tistih za maščobe. Potrebno je, da vsi sodelujejo pri šted-nji, tudi najmanjših količin blaga, če hočemo pokrajini zagotoviti redno preskrbo z živežem.
Visoki Komisar je potem razpravljal o cenah ter izrazil, da je odiočen z vsemi sredstvi varovati koristi ljudstva. Zupani naj pazijo na nadzorstvo nad cenami, ker je nujno potrebno strogo kaznovati vse špekulante in verižnike.
Nato je govoril, da je na vse načine potrebno povečati pridelke. Dal je navodila, da se bodo župani lahko z vso vnemo udeleževali povečanja pridelave po navodilih, ki jih je vsem županom dal Duce. Kjer so neobdelani predeli zemlje, morajo župani prisiliti lastnike k pametnemu izkoriščanju tal. Kdor se bo skušal izmakniti tej temeljni dolžnosti, bo kaznovan.
Dogon živine
Prehranjevalni zavod za Ljubljan. pokrajino priredi v prvem tednu septembra sledeče do-gone za govejo klavno živino: v torek, dne 2. sept. t. 1. v Kočevju, v sredo, dne 3. sept. t. 1., v Grosupljem, v sredo, dne 3. sept. t. 1, v Vel. Loki. Vabijo se mesarska strokovna združenja, da na najbližji dogon pošljejo svoje pooblaščene zastopnike k prevzemu živine.
Dunajski jesenski velesejem
Izredni uspehi zadnjih štirih dunajskih ve-lesejmov živo pričajo o mogočnem gospodarskem razmahu v Vzhodni Marki, ki ga niti neprestano vojskovanje ni moglo zavreti in potrjujejo važno nalogo, ki jo ima Dunaj kot posrednik in zbližatelj gospodarskih kultur v Po-donavju.
Letošnji Dunajski velesejem (od 21. do 28. septembra) bo prikazal v zelo privlačnem okviru pestro sliko trgovinstva, kar bo gotovo zanimalo vsakega obiskovalca.
Tehnični del velesejma, v Pratru, ki Je bil y zadnjih letih izdatno razširjen, bo obsegal številne paviljone, med katerimi bo gotovo najlepši »Paviljon narodov«. V njem bo posebno lopo zastopana fašistična Italija, tesna zaveznica Rajha. Organizacijo italijanske razstave je prevzel Tstituto Nazionale Fascisto per il Com-mercio Estero v Rimu. Poleg Italije bodo zastopane tudi: Bolgarija, Danska, Finska, Ho-landška, Hrvatska, Norveška, Ogrska, Romunija, Slovaška, Švedska, Švica, Turčija. Razstavljene bodo razne skupine strojev, aparatov, gradbeni material, lahke kovine, elektrotehnika, živilska industrija, sadjarstvo, vinarstvo itd.
'Vzorčni velesejem (velesejmska palača) bo nudil obširno zbirko izbranih izdelkov zlasti s
Kolikor se tiče potem popisovanja, je Visoki Komisar izrazil svojo zahvalo županom za sodelovanje, ki so ga pokazali s tem poslom poverjeni organi in dal točna navodila za poslovanje in delo anagrafičnih uradnikov.
Eksc. Grazioli je potem omenil županom navodila, ki so bila že izdana in ge tičejo javnega in zasebnega delovanja vsakogar, ki ima kakršno koli funkcijo. Glede vprašanj javne pomoči je rekel, da se preučujejo ukrepi za izboljšanje organizacije socialnega dela, in napovedal, da bodo v najkrajšem času urejene brezplačne kuhinje za reveže in delno tudi za otroke. Visoki Komisar je naročil županom, naj skrbe za zdravstvena vprašanja in jih vzpodbujal, naj takoj navedejo vse pomanjkljivosti in potrebe. Eksc. Grazioli je potem razložil navzočim, kakšne so naloge in delo nekaterih organizacij, kakor so mladinske organizacije, organizacije kmečkih gospodinj, Dopolavo-
ra itd., k! se bodo morale poživiti v tej pokrajini in ki bodo prevzele nase razne podi>orne, športne in razvedrovalne naloge. Opozoril je župane na sodelovanje, ki ga bodo morali izkazovati tem organizacijam, ki bodo imele popolnoma prostovoljen značaj in svoboden razvoj.
Več županov je govorilo o vprašanjih prehra-. ne, govorili so pa tudi okrajni komisarji in funkcionarji prehranjevalnega odseka. Nekateri župani so pri tem poudarjali važnost finančnih in upravnih vprašanj posameznih občin.
__ Ob sklepu sestanka je Visoki Komisar podal bežen pregled dela. ki ga je fašistična vlada storila za Ljubljano in zatrdil županom, da je Italija povsod držala svoie obljube in storila vse svoje za normalizacijo in dvig nove pokrajine. Ne smeta se pa lojalnost in velikodušnost smatrati za slabost, je rekel Visoki Komisar, in zelo se moti tisti, ki tako misli. Večina prebivalstva Ljubljanske pokrajine, ki je zdrav« delavna in poštena, mora nastopiti proti tistim, ki sanjajo o nemogočih sovražnikovih zmagah in poskušajo prirejati manifestacije, ki naj vržejo na vse senco o hinavski nezvestobi, katere v duši prebivalstva ni. Dane zapovedi so stroge in njih izpolnitev bo tudi neizprosna.
Sestanek je hil zaključen s pozdravom Kralju in Cesarju ter Duceju.
Priljubljena kanalska božja pot:
Marija Sneinica Nadavčami
O človeški nesebičnosti
Gotovo je, da je vsakemu človeku sebič« nost nekaj prirojenega, kakor je prirojeno človeku še marsikako drugo slabo nagnjenje. Ko bi
človek pustil vsem tem svojim slabim nagnjenjem prosto pot, bi bilo življenje v človeški družbi nemogoče, postalo bi pravi pekeL Zato pa nas naša vera in naša vest učita, kako moramo svoja nagnjenja premagovati. Kdor tega ne prizna, tak nikoli ne bo znal ljudem nuditi sredstev za pravilno urejevanje razmerja med ljudmi.
Rekli smo, da je človeška sebičnost nekaj prirojenega. Ni pa že saina na sebi tako veliko zlo, da bi jo bilo treba docela ugonobiti, ko bi jo sploh bilo inogoče povsod tako iztrebiti, kakor sc včasih da iztrebiti nn njivi plevel in osat. Človeško nagnjenje k sebičnosti je treba pravilno urediti ter sebične gone oplemenititi. V vseh časih so sicer bili med ljudmi taki, ki so vsakršen čut sebičnosti v sebi docela zatrli. To so bili altruisti, kakršne nam je dala krščanska doba v svojih velikih svetniških podobah. Taki ljudje so do kraja izvrševali velike zapovedi
L-PLimncbn nnnnlnAi-i! I, nima	i — —
krščanske popolnosti, kakor jo je orisal svetopisemskemu mladeniču sam Gospod. Popoli najpopolnejšo ljubezen do Boga in do bližnjega

V nedeljo, 10. avgusta so se zbrali verniki kanalskih župnij v zatišju Marije Snežnice Nadavčami.
Ljudsko izročilo pripoveduje, da je pred pri-lično štirimi stoletji stal na hribu, ki mu še dandanes pravijo »Grad« — grad grofov Avšček. Ko so grad podirali, so iz kamenja grajskega obzidja sezidali svetišče Marije Snežnice Nadavčami, ki stoji ravno pod omenjenim hribom.
Krasno lego med prijetno valovitim kanalskim pogorjem in gričevjem ima ta starodavni, skromni Marijin hram. V božjem miru sameva in zre preko Kanalske doline. Pokojni kmet-duhovnik France Klanjšček, ki je župnikoval v Levpi in je imel toplo srce za našo zemljo, je vedno vneto trdil, da je Nadavčami najlepša točka vsega prelepega Kanalskega okrožja.
Cerkev je podružnica avške župnije. V slabi pol uri se vzpneš z avške ravnice sem gori v zasenčeno samoto in se veselo oddahneš; nekoliko si se ogrel in hipec oddiha prav dobro de. Zidana je bila v drugi polovici 16. ali pa v prvi polovici
17. stoletja. Ima štiri oltarje in dobre orgle, katere je po svetovni vojni postavila goriška orglarska tvrdka Valiček in sin.
Akoravno je cerkev le podružnica, se vendar vrši v njej služba božja prav pogostoma. Navadno je tukaj pozna nedeljska sv. maša vsako prvo nedeljo v mesecu, potem ob vseh Marijinih praznikih in vseh velikih cerkvenih praznikih: božič, velika noč itd. Glavni shod pa je v nedeljo po 5. avgustu, po godu Marije Snežnice. Takrat oživi tihi grič m njegovo pobočje. Vabljivost kraja in ljubezen do nebeške Matere privedeta od vseh strani na stotine in stotine romarjev. Bližnji fari Avče in Levpa prideta polnoštevilno. V velikih trumah in gručah prisopihajo tudi Kanalci in Ročinjci, Lomljani in Kalani, pa tudi niz Banjšic in Lokovca jih prihiti mnogo. Svoje zastopnike pošljejo tudi Brici in Vipavci in se prišopirijo celo goriški meščani. Na predvečer pa pridejo v procesiji ali pa v veliki skupini romarji iz sedem ur oddaljene čelske župnije v Beneški Sloveniji, ki vsako leto opravijo svojo zaobljubljeno pot.
ŠS
Spori
Razpis Slovenske lahkoatletske zveze
Slovenska lahkoatletska zveza v Ljubljani razpisuje lahkoatletsko tekmovanje za naslov prvaka Ljubljanske pokrajine. Tekmovanje bo istočasno za moštva in posameznike, in sicer 7. in 8. septembra na Stadionu ob Tyrševi cesti s pričetkom ob 17 oba dneva.
Tekmovanje moštev: Moštvo, katero si pribori največje število točk, dobi naslov prvaka Ljubljanske pokrajine. Točkuje se prvih šest plaskanih, in sicer prvo mesto 6 točk, drugo 3 itd. V primeru, da dobita dve moštvi enako število točk, odloči večje število prvih, oz. drugih ali nadaljnjih mest.
Prijavnine in nagrad v tekmovanju moštev ni.
Tekmovanje
meznikov: Posameznik,
poSr^čja estetične industrije, obrtništva, mode. i	kateri zasede v določeni disciplini prvo mesto.
^JDjleleženci dunajskega velesejma bodo ime- ■	dobi naslov prvaka Ljubljanske pokrajine za
li^posebne popuste na železnicah in druge ugod- j	dotično disciplino in za 1. 1941. Prijavnina zna-
nosfi!;nfl podlagi izkaznice, ki jo izdaja delegat	ša za vsakega posameznika in vsako disciplino
za-Italijo Alois Wendler, Milano, Via Pio IV0, 1. I	po 1 L, za štafete po 4 L.
v*?* J- v "ar" v* - • « • ........
' i ?; vc ^r^^mm&r 4
Ukrajinci, osvobojeni boljševiikega jarma, se vračajo na svoje domove.
Nagrade: Prvoplasirani v vsaki disciplini prejme plaketo Slovensko lahkoatletske zveze.
Tekališče je dolgo 400X72 m in ima 4 ne-dvignjene zavoje, pokrite z ugaski. Pravico do tekmovanja imajo člani klubov, včlanjenih v Slovenski lahkoatletski zvezi in tam verificirani, kateri niso pod zabrano starta. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih Slovenske lahkoatletske zveze. Prijave in odgovarjajočo prijav-nino je poslati istočasno in najkasneje do 3. septembra opoldne na naslov zvezinega tajnika g. Zupančiča Miljutina, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 3.
Program tekmovanja;
Nedelja, 7. septembra 1941: 17.00 200 m predteki, skok v višino, met kladiva; 17.25 800 m, 17.40 400 m zapreke; 17.50 200 m finale, skok v daljino, met krogle; 18.05 tek 5000 m, 18.40 štafeta 4X100 m.
KONJSKE DIRKE V TRSTU
Trst, 28. avg. Poročali smo že, da se je prijavilo za tržaške konjske dirke tudi več konj iz Ljubljanske pokrajine. Iz programa je razvidno, da so se za posamezne dirke prijavili iz Ljubljanske pokrajine za premijo 5000 lir, imenovano premijo vojske na 1600 m »Kadjana«, »Mojca« in »Slatina«, za premijo milice 2500 lir na 1600 m »Mojca«, »Dajko«, »Slatina« in »Kadjana«, dočim za ostale 4 premije tekmujejo samo konji iz starih provinc.
PRVENSTVENE TEKME SE ZAČNO
12. OKTOBRA
Rim, 28. avg. AS. Na sestanku generalnega ravnateljstva italijanske nogometne zveze bo sklenjen program za nogometne tekme. Prvenstvene tekme serij A, B, C se bodo začele 12. oktobra.
Štiri Borgove zmage v švedskem državnem prvenstvu. Znani prvak v plavanju Bjorn Borg je na švedskem državnem prvenstvenem tekmovanju v plavanju, ki je bilo v Linkopingu, zmagal kar štirikrat. V prvem delu je zmagal na 400 m prosto s časom 4,47,6: 200 m je zmagal s časom 2,18,3, na 1500 m s 21,04.4 in na 100 m hrbtno s časom 1.14,3. Premagan pa je bil od svojega starega rivala Olafa Olssona. ki je zmagal na 100 m prosto, s časom 1.00,2. Na ženskih plavalnih tekmah pa jc zmagala mednarodna prvakinja Gunnel Soderberg na 100 m prosto s časom 1,18.8. Ingrid Thafvelin je priborila naslov švedske državne prvakinje V 400m prosto s časom 5,15,6.
Nov svetovni rekord. V Honolulu je bila velika plavalna tekma, na kateri je bil dosežen nov svetovni rekord na 800 m prosto. Bili Smith je preplaval to progo v času 9,50,9. Dosedanji rekord v tej progj jp nosi! fsponec Makino že od leta 1933. in^ je bil njegov na j-
— to jc jedro krščanskega altruizma, ki v sebi ne pozna prav nobene človeške sebičnosti več. Kdor je tega zmožen, ta je svetnik-vzornik.
To pa ni vsakomur dano. Človeški altruizem se more in mora izživljati v človeku samem, kateri pozabi na vse svoje resnične in namišljene potrebe ter vse svoje sile in moči posveča le bližnjemu. Vidimo, koliko je včasih bilo in je morda še na primer plemenitih mater in očetov, ki so se vsi žrtvovali za svoje otroke. Pa to jc le neka naravna nesebičnost, medtem ko je žrtvovanje za tuje ljudi, ki so tudi naši bližnji, nadnaravno dejanje popolnosti. Zato se pravi idealist odpove vsemu, kar bi ga moglo ovirati v dosegi tega namena. Vendar naša vera in naša vest tega ne terjata od nas kot zapoved. To so le evangeljski sveti naše vere za dosego popolnosti.
Kdor ima drnžino, je v njem naravno in tudi plemenito nagnjenje, družino osrečiti ter jo duhovno in gmotno usposobiti za napredek v življenju. Tak si bo prizadeval delati, se bo trudil, da bi si pridobil kaj svetnega blagra, da hi tudi z njim osrečil svojo družino in pre-skrbel svoje potomce. To v tej ali drugi obliki postane človeku socialna dolžnost. Kdor se za svojo družino ne briga, ne duhovno in ne gmotno, tak hudo greši pred Bogom in svojo krvjo. Vsakdo ima dalje pravico, če si je zaradi altruizma ni sam odrekel, da si s svojim delom, pridnostjo in varčnostjo življenje napravi znosnejše. Tudi to spada med naravne pravice človekove, med katerimi je vsekakor obsežena pravica do premoženja.
Dotlej je vse v redu. Kakor hitro pa ta želja po premoženju prevlada vsega človeka, takrat se pa začne zlo v njem samem, ker ga obsede Mamon. In tukaj je potem zlo toliko velikih socialnih krivic, nad katerimi toži današnji človek. Kakor hitro namreč človeški sebičnosti pustite
firoste vajeti, je ne boste več zlepa ukrotili, n kakor hitro ta človeška sebičnost postane tako splošna, da ni okužila le posameznikov, temveč vse sloje, vse stanove in vse narode, takrat se začne veliko gorje na svetu.
Ker ima vsakdo pravico do deleža na tem svetu, ki ga je bil Bog ustvaril za vse ljudi in vse narode, se v dušah šibkejših in zato raz-dedinjenih začne dvigati glas božje pravice, pomešan včasih s srdom peklenskega sovraštva, nakar ljudje zdivjajo ter si sami iščejo svoje pravice v krvi in razdejanju. Toda tudi kaj takega ne more prinesti trajnega zboljšanja. Za trajno izboljšanje je vsekakor treba več kakor surove sile, zato je treba plemenitih Hagibov, ki nam jih daje krščanstvo.
Prav zato pa je zdaj dolžnost vseh slovenskih ljudi, da doprineso svoj delež v tej veliki stiski časov in narodov, da, zavedajoč se svoje
Eravice, pometejo iz svojih src duha grde se-ičnosti ter se povrnejo k duhu bratstva, ki nam ga narekuje Gospodov evangelij. V njem je tisto nepremagljivo orožje, ki bo premagalo svet ter ga na novo in pravično preuredilo. Naj bi naš slovenski narod bil med prvimi narodi sveta, iz katerega naj bi to spoznanje in dejanje šlo v svet.
boljši dosedanji čas 9,55,8. Torej je Smith popravil ta rekord skoraj za 5 sekund.
Krožna dirka čez tri doline Varese. V nedeljo bo dvajseta krožna dirka čez tri doline Varese. Prva takšno dirka je bila v letu 1919. kateri pa so sledile še vse druge. Zadn ja je bila leta 1939., na kateri je zmagal znani dirkač Gi-no Cinelli. Letošnje dirke se bodo udeležili najbolj znani italijanski dirkači, profesionisti ln amaterji. Navajamo imena doslej vpisanih: Leoni, Bartali, Ricci, Favalli, Magni, Fondi, De Benedetti, Volpi, Coppi, Bizzi, Cinelli, Vicini, Destefanis, Bergamaschi, Rogora, Zaccotti, Be-vilaccfua, Bini, Cottur, Introzzi, Crippa, Landi, Canavesi, Bailo, Mara, Chinetti, Brambilla, Pe-devilla, Redaelli, Tomosoni, Rogora, Coppa, Godio, Orlandi, Benatti, Valesi, Bergoglio, Gosi, Marangoni, Clombara, Magni, Pozzi, Colombo, Servadei, Succi, Fellini. Valetti, Romanatti, Ber-nacchi, Di Mestico, Mollo, Moretti, Scapini, Ru-biola, Lorenzoni, Pillon. Dosedaj je bilo torej vpisanih 53 dirkačev.
Hrvatje zmagujejo na teniškem igr?ščn.
Mednarodno tekmovanje Hrvatska—Slovaška v tenisu je prineslo marsikatero zmago Hrvatom,
V predtekmi je Zagrebčan Mitič premagal svojega klubskega tovariša Branoviča s 6:1, 6:0, 6:3. Zanimiv je bil mešan double Kovačeva— Mitič, ki sta zmagala proti Florianovi—Palada s 3:6, 6:3, 8:6. Hrvatski prvak v tenisu Punčec je obolel na poti, ter se je moral vrniti v Zagreb. — Illes iz Bratislave je premagal nemškega teniškega mojstra Ambrosa s b:3, 3:6, 6:2, poleg tega pa je dokazal svojo lepo tehniko. 27. in 28. avgusta bo teniški turnir Hrvatska— Slovaška. Hrvatsko bodo zastopali Mitič, Bra-novič, Pallada in Strok, Slovaško pa Vrlozen, Kosinar. dr. Filof in dr. Breznv.
Madžarska lahkoatletska prvenstva. V Budimpešti je bila državna luhkoatletska tekma, nn kateri so zmagali: Csanvi v teku KM) m s 10.6 sekund, Vermes v skoku v daljavo z 7.07 m, Zsuffka v skoku s palico s 4 m. Szilagvi v teku na 5000 m s 14:39,4, Harsanvi v teku na 800 m 7. 1:54,8. Hidas v teku 110 m čez zapreke v 15 sekundah in Varszcgi v metu diska s 66.24 m.
Konjske dirke v Belgradu. V ponedeljek, 1. septembra, bodo v Belgradu konjske dirke na velikem konjskem dirk ailotU Csreva ču-prij»
novica
Koledar
Petek. 29. avgusta: Obglavljenje Janeza Krst-
nika; Sabina, mučenica.
Lunina sprememba: prvi krajec ob 15. 04. — Herschel napoveduje spremenljivo vreme.
Sobota, 30. avgusta: Zdravje bolnikov; Broni-slava, devica; Roza Limska, devica.
Slovenska zlata maša v Slavonski Požegf
Redke so zlate poroke in zlate sv. maše, edinstvena je bila proslava zlate maše bivšega poljfanskega g. župnika Franra Ci-lenška v Slavonski Po-žegi na Marijin praznik 15. avgusta. Prisostvovalo je izredni slovesnosti 80 njegovih sobratov. Pri oltarju v kapelici nadškofijskega konvikta sta starčku stregla poljčanski rojak žrp-nik g. Franc Babšek in domači kaplan in provizor g. Petančič. Pridigal mu je dekan g. Jožef Ozimič. V svojem lepem govoru je očrtal tek njegovega življenja. Zlatomašnik je bil rojen dne 28. maja 1867 v Žalcu, v duhovnika je bil posvečen 15. avg. 1891. Kot kaplan je služboval pri Sv. Marku in v Kostrivnici, odkoder je prišel za provizorja v Stoprce. Od 1. okt. 1901 pa je bil župnik pri Sv. Križu v Poljčanah. Njegovo življenje je bilo dolga doba dela, molitve in trpljenja.
Pri slavnostnem obedu, ki je zanj poskrbel blagi ravnatelj konvikta g. Jelič, je jubilantu spregovoril g. kanonik Žagar, ki je v izklesanih besedah proslavil g. Cilenška kot moža dela za duše in za domovino. Kakor se je v svojem življenju 45 krat povzpel na Triglav, tako naj ga Oospod vodi. da se bo povzpel do nebesnih višav, to je bila želja vseh njegovih sobratovl
—	Lichtcnturnov zavod, Ljubljana, Ambrožev trg 8. Meščanska šola. Popravni izpiti bodo dne 30. avgusta t. 1. ob 9. Vpisovanje za šolsko leto 1941/42 bo 1., 2. in 3. septembra. 22. septembra ob 9 bo uvodna služba božja, 23. septembra ob 8 pa se prične redni pouk. — Ljudska šola. Vpisovanje za šolsko leto 1941/42 bo 1. septembra za novince, 2. septembra pa za vse druge. —
22.	septembra ob 8 bo uvodna služba božja, dne
23.	septembra ob 8 pa se prične redni pouk.
—	Na praznik Marijinega rojstva dne 8. sept. bo na Rakovniku v Ljubljani običajni romarski shod. Sv. maše bodo ob 6, 7, 8, 9, 10 slovesna in 11. Popoldne ob 2 bo pobožnost ljubljanskih otrok, dečkov in deklic, za mir in srečno bodočnost slovenskega naroda. — Prosimo starše, da pošljejo otroke. Popoldanska služba božja za odrasle bo o pol 4. — Za udeležence je v območju Ljubljanske pokrajine dovoljena polovična vožnja. Udeleženci kupijo na odhodni postaji celo vozno karto in obrazec K-13, ki jim v zvezi s potrdilom udeležbe na Rakovniku velja za brezplačen povratek.
—	Po nalivu hladno vreme. Po hudi plohi v sredo, ko je bila najhujša ploha od 12.20 do 13.15 ter je deževalo še nato dobro uro, je nastopilo vremensko zatišje. Med ploho je vladal po barjanski ravnini močan piš, ki je lomil fižolove preklje. V četrtek zjutraj je bilo močno megleno, čez dan jasno in toplo. Najnižja jutranja toplota je bila v mestu + 10.4° C, v sredo pa najvišja popoldne +26° C. V dobrih 3 urah je padlo v sredo 26.3 mm dežja. Ljubljanica je pri Fužinah narasla za 40 cm. Splošno je bilo v četrtek hladno vreme. Po gorah je zapadel sneg.
—	V Salezijanskem zavodu na Rakovnika bodo lahko nadaljevali svoje študije dijaki, ki so se doslej šolali v Veržeju. Prav tako bo na istem zavodu omogočeno šolanje mladeničem, ki imajo veselje do duhovskega poklica, pa so morda že prestari za redno šolanje na državni gimnaziji. Obrnite se čimprej pismeno ali pa osebno zaradi podrobnejših informacij za sprejem na vodstvo salezijanskega zavoda na Rakovnik, Ljubljana 8.
—	Združenje brivcev in frizerjev obvešča svoje člane, da je vpisovanje vajencev v obrtno nadaljevalno šolo v nedeljo, dne 31. 8. 1941. Vajenci novinci predlože pri vpisu učno pogodbo ter zadnje šolsko izpričevalo. Ostali vajenci pa samo lansko spričevalo obrtne nad. šole. Vsak mojster je po zakonu dolžan, da skrbi za pravočasen vpis svojih vajencev v obrt. nad. šolo.
—	Sprejemi pri papežu. Sv. oče je v ponedeljek sprejel večje skupine romarjev, potem pa tudi odposlanstvo škofijskih katoliških akcij iz Italije. Sprejet je bil tudi general reda AvguStincev Pa-squini, ki je sv. očetu izročil lepo veliko stensko oljno sliko, katero je bil izdelal avguštinski pater Mastrorocco.
—	Nesreča drznega plezalca. Anlero Poglianl iz Novare je bil znan planinec. Posebno znan pa je bil kot reševalec in je kot tak že v mnogih primerih nesreč rešil ponesrečene turiste. Preteklo nedeljo pa je krenil v družbi več Milančanov na goro Stuffa. Toda na neki polici v višini 1400 m mu je spodrsnilo in zletel je po strmini navzdol. Prav gotovo bi se bil ubil, če ne bi sreča hotela, da je nosil nahrbtnik. Ko je drsel navzdol, se je na nekem robu nahrbtnik zataknil in turist je obvisel. Njegovi tovariši so se morali več ur truditi, da so ga rešili iz zagete. Pogliani se je le nekoliko opraskal.
—	Skopuhova smola. 78 letni krošnjar Bati i s ta Mombelli iz okolice Novare se je moral pred sodiščem zagovarjati zaradi požiga iz nemarnosti. Mož je namreč spal na kozolcu, pa je odvrgel ogorek cigarete in tako povzročil ogenj, ki je ves senik uničil. Ker so sodniki spoznali, da mož ni prav pri pravi pameti, so ga oprostili. Časnikarjem pa je mož povedal, da ima 100.000 lir prihranjenih, spravil pa jih je v nepremočljiv rokav in vse skupaj zakopal v zemljo. Svoje skrivališče je večkrat premenjal, ker se je bsl tatov. Nekega dne pa je opazil, da je na kraj njegovega skrivališča lastnik zemljišča navozil zemljo. Mombelli je iel k lastniku zemljišča in mu povedal, da se pod kupom zemlje skriva cel zaklad, toda lastnik L mu ni verjel, temveč ga je napotil na policijo. Mombelliju ni preostalo nič drugega, kakor da vsak dan in vsako noč stoji ob kupu zemlje in pazi, da bi kak nepoklicanec ne izkopal in odnesel njegovega zaklada. Mož je tudi povedal, da je vse življenje rajši stradal in trpel žeto. kakor pa bi si kaj privoščil. Celo na vlak ni nikoli i«l, samo
ud je piiiuduii itiOočk či VOŽujO.
— Vulkia Stromboli začel ponovno bruhati. Pred dnevi so ugotovili nenadno delovanje ognjenika Strombolija, ki se dviga na otoku enakega imena. Začulo se je močno bobnenje, istočasno pa se je iz ognjeniškega žrela začelo valiti kamenje in prah. Ognjeni prah je povzročil v okolici več požarov, posebno pa v vinogradih, Bruhanje ognjenika pa ni dolgo trajalo.
Ljubljana
1 Vpisovanje t Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na Trgovskem učilišču Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15, prične 1. septembra. Pojasnila v pisarni ravnateljstva.
1 Ob dveletniei smrti blagopokojne ge. Justine Jure bo sv. maša zadušnica v nedeljo, dne 31. avgusta ob 10 dopoldne v župni cerkvi sv. Frančiška v Šiški.
1 Zanimiv koncert bodo priredili v frančiškanski cerkvi 5. sept. gg. Franja Golobova (alt) ter profesorja Glasbene Akademije v Ljubljani Jan slajs (violina) in Pavel Ranfigaj (orgle). Izvajali bodo dela Frescobaldija, Hiindla, Bacha, Regerja, Stradella, Premrla in S. Mihelčiča. Obširnejše o programu bomo sporočili prihodnjič.
1 Seja ljubljanskega mestnega sveta. Za petek popoldne ob šestih je sklicana seja mestnega sveta ljubljanskega v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva. Mestni svet bo razpravljal med drugim tudi o zvišanju prejemkov po odredbi Visokega Komisarijata in o tako potrebni preskrbi. Dalje bo določil, od kdaj se izplačujejo rodbinske doklade mestnemu delavstvu. Obravnavana bo cerkvena konkurenčna doklada v trnovski župniji. — Svet bo dalje sklepal o kreditih za naloge socialnega skrbstva in drugih tekočih zadevah mestne občine. V razpravi bodo tudi razne pritožbe in ugovori proti predpisom raznih taks. Končno pa bodo izvoljeni člani mestnega sveta v razne odbore in bo potrjena uredba o kaznovanju prekrškov gasilskega reda za mesto Ljubljano. Poleg javne bo tudi tajna seja, na kateri bodo razpravljali o uslužbenskih zadevah.
1 Razdeljevanje živilskih nakaznic. Ljubljanski mestni preskrbovalni urad obvešča vse trgovce na drobno, da bodo dobili živilske karte la mesec september v II. nadstr. Mestnega doma od 8 do 14, in sicer trgovci z začetno črko A—M v petek, 29. avgusta, trgovci z začetno črko N—2 pa v soboto, 30. t. m. Obenem mestni preskrbovalni urad naznanja vsem trgovcem na drobno in pekom, da morajo preostale odrezke za mesec avgust vrniti po naslednjem redu: trgovci od začetne črke A—L v ponedeljek 1. septembra, trgovci od začetne črke M—Ž pa v sredo, 3. septembra in peki v torek, 2. septembra.
1 Kolesarski izlet r 2elimlje priredi v nedeljo 31. t. m. Slovensko turistično društvo (Slovenski touring klub). Prijave do sobote opoldne v pisarni društva, Tyrševa 11.
1 Pesem je krepčilo duha, zato gojimo našo lepo pesem. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« sprejema tudi začetnike. Vpisovanje bo v petek, 29. t. m. med 18 in 20 uro v šoli na Vrtači, Erjavčeva cesta.
1 »Nenavaden človek«, je tragikomičen dogodek v 6 slikah, je delo hrvaškega dramatika Gena R. Senečiča. Igra je bila uprizorjena v Zagrebu in Pragi ter na drugih čeških in hrvaških odrih, kjer je imela zaradi svoje sodobnosti velik uspeh. Etično jedro igre, daje delu močno vrednost, ker razkrinkava korupcijo nekaterih pridobitnih krogov, zlagano dobrodelnost, nestalnost prijateljstva, preračunljivost ljubezni in pristranost. Delo je prevedel in zrežiral J. Kovič, ki bo tudi igral glavno moško vlogo.
1 Brivske in frizerske pomočnike in pomočnice vabimo na sestanek, ki bo v petek, 29. avg. ob 20 v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva c. 22, priti. Na sestanku bo poročilo o pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe, ki naj stopi v veljavo s 1. septembrom 1941. — Pokrajinska delavska zveza.
1 Na mineraloškem zavodu bo kmaln likof.
Čez poletne mesece je hitro rastel mineraloški zavod ob Aškerčevi in Snežniški ulici. Velika zgradba iz treh traktov je dosegla že višino strehe. Trakt ob Aškerčevi ulici ima že zabetoniran strop nad drugim nadstropjem in so sedaj že pozidali z opeko venec, ki bo nosil streho. Trakt ob Snežniški ulici ima že vse pripravljeno za be-toniranje stropa nad drugim nadstropjem, medtem ko na dvoriščnem traktu strop prav te dni betonirajo. Deloma so začeli v stavbi pozidavati tudi stene. Za notranja zidarska dela pa v glavnem pripravljajo sedaj opeko, saj bo stavba v prvih dnevih septembra že lahko obhajala likof, znamenje, da so gradbena dela v surovem končana. Takoj nato bodo začeli urejati stavbi streho, ker jo hočejo zavarovati pred jesenskim deževjem in zmrzaljo. Nato se bodo v večji meri posvetili notranjim zidarskim delom in ometava-nju zidov.
Gledališča
Drama: Začetek ob 19.30: Sobota, 30. avgusta: »Nenavaden človek«. Premiera. Izven.
$	Radio Ljubljana
Petek, 28. avgusta. 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 slovenska glasba. Med odmorom ob 8 napoved časa — 8.15 poročila v italijanščini — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 sinfonična glasba — 13.00 napoved časa in poročila v italijanščini — 13.15 uradno vojno poročilo — 13.17 orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlan-dija — 14.00 poročila v italijanščini — 14.15 orkester pod vodstvom mojstra Manna — 14.45 poročila v slovenščini — 17.15 prenos s sedeža Akademije Cgigiane v Sieni — 19.00 tečaj italijanščine, vodi prof. dr. Stanko Leben — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 operna glasba — 20.00 napoved časa in poročila v italijanščini — 20.20 komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 lirična sezona EIAR-ja: Malipiero: »Slavček in zatelebanec«; Lualdi: »Harlekinove furije«. Med odmori: Predavanje v slovenščini: Nicotera: Razlaga fašizma za slovensko ljudstvo — 22.10 koncert violinista Arriga Serata — 22.45 poročila v slovenščini.
Lekarne
No?ns »luibo imajo lekarn«: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinc, Rimska cesta 31.
Poizvedovanja
Rjavo moškn denarnim sem našel na Bokalom pri ježu. Dvui So v upravi »Slovčučav
Strožje kazni za zajezitev draglnjskega vala
Zanimive in tudi za širšo javnost poučne so nekatere sodbe, ki jih je zadnji čas izreklo apelacijsko sodišče v Ljubljani na prizive obtožencev — obsojencev in državnega tožilstva proti sodbam kazenskega sodnika — poedinca na okrožnem sodišču, kakor tudi na okrajnem sodišču. Obtoženci so v bistvu izvajali prizive proti sodbam, 6 katerimi so jim bile izrečene zaporne in denarne kazni zaradi prestopkov prekoračenja najvišjih cen za najnujnejše življenske potrebščine. Svojo nekrivdo so obtoženci tudi utemeljevali z raznimi trgovskimi kalkulacijskimi računi, češ da 60 morali razne potrebščine, ki so jih zahtevale 6tranke, višje plačati in da so si pri prodaji vračunali samo njim po zakonu pripustni trgovski dobiček. Državno tožilstvo je pa na drugi strani izvajalo prizive proti sodbam, ki so bile od prvega sodnika izrečene pogojno. Vsi zaradi prestopkov prekoračenja najvišjih, od merodajnega oblastva določenih cen so na prvi sodni stopnji dobili primerne zaporne in denarne kazni, to nekateri pogojno, drugi nepogojno.
Kazenski senat apelacijskega sodišča je napram sodbam prvega sodišča sedaj zavzel načelno stališče. V 6vojih končnoveljavnili in pravomočmh sodbah je s povdarkom naglasil načelo, da je zelo nujna potreba določevati napram navijalcem cen in verižnikom.z življenjskimi potrebščinami strožje in višje kazni, kakor je bila dosedanja praksa, in to iz razloga, da ne ostanejo od oblastev objavljene uredbe o jjobijanju draginje samo na papirju, marveč da v resnici in dejansko zajeze val draginje in preprečijo vsako podraževanje najnujnejših življenjskih potrebščin. Strožje kazni so zato povsem utemeljene. Tudi niso nadalje za navijalce in verižni ke umestne pogojne kazni, čeprav so bili obtoženci obsojeni prvič pred sodiščem in so bili doslej nekaznovani in bi bili lahko deležni dobrote kazenskega zakona o pogojnih kaznih.
Apelacijsko sodišče je dalje osvojilo načelo, da ne gre pri kazenskih zadevah proti navijalcem upoštevati nabavne cene živil, kakor so jih kupovali obtoženci, marveč je treba naglasi ti stremljenje uredbodajalca, da se mora prodajalec živil strogo držati okvira najvišjih cen in da mora pri nakupu živil prav ta okvir vzeti v kalkulacijo in kupovati blago po takih cenah, da bo dosegel primeren dobiček. Trgovska kalkulacija o dobičku je dovoljena za določitev cen le pri blagu in predmetih, ki ne spadajo pod določila o najvišjih cenah. Zato je te dni apelacijsko sodišče razveljavilo nekatere sodbe glede pogojnih kazni, ki jih je spremenilo v nepogojne, ter je dalje še povišalo od prvega sodnika določene zaporne kazni. Te kazni so bile prav znatno zvišane, tako n. pr. je bila neki obtoženki, prodajalki zelenjave kazen, poprej določena na 7 dni zapora in 114 lir denarne kazni, pogojno za 1 leto, kar zvišana v nepogojno k-*«i na 15 dni zapora in 10C0 lir denarne kazni.
Iz Goriške pokrajina
Umetniška razstava goriških visokošolcev.
Prejšnjo sredo je bila v prostorih »Bottega d'Arte« na Korzu V. E. III., št. 10 otvorjena peta umetniška razstava, ki jo je priredilo akademsko udruženje »Gvido Resen«. Otvoritvi so prisostvovali številni politični in kulturni odličniki, na čelu jim podpre-fekt Rosato. Razstava je zbudali med Goričani živahno zanimanje, saj so razstavljali naši domačini. Pri mnogih razstavljenih delih se kaže velika tehnična izvežbanost pa tudi že dozorela umetniška nadarjenost.
Med zatemnitvijo ni dovoljeno hoditi na železniške perone. Med zatemnitvijo ne smejo osebe, ki ne potujejo z vlaki, na hodnike pred železniškimi postajami, kjer vlaki odhajajo. Zato se v tem času ne izdajajo tako imenovani peronski listki. Ta predpis, ki velja za vso državo, velja tudi za obe glavni goriški postaji. Kot čas zatemnitve velja na teh dveh postajah do 31. avgusta, čas od pol 8 zvečer do pol 6 zjutraj. V septembru se bo ta rok skrčil zvečer na sedmo in potem na šesto uro in pol.
Semenj sv. Jerneja. Zadnji ponedeljek 25. avgusta je bil v Gorici običajni vsakoletni semenj sv. Jerneja. Med goriškimi sejmi je trg sv. Jerneja najbolj zgubil na veljavi in na obisku. Le malo je bilo kramarjev, ki so pripeljali svojo blago na ogled v Gorico. Največ je bilo prodajalcev na prostoru zraven jezuitske cerkve na Travniku, kjer je nekdaj stala infanterijska vojašnica. Tu je bilo mnogo raznolike krame: perilo, manufakfura, po-??d;eV?,uha roba in razne drobnine. Tičji sejem, ki je bil včasih najbolj značilen za trg sv. Jerneja in,.so. ga zlasti šaljivci s to oznako najraje imenovali, je bil letos kaj skromen. Na trgu pred starim sv. Antonom je bilo le nekaj krilatih pevcev na ponudbo. Sejmarjev je bilo za spoznanje več kot v navadnih setnaniskih dnevih ob četrtkih.
Temnica na Krasu. Pred kratkim nas je zapustil naš dolgoletni vikar g. Valentin Knaus, ki je po svoj i upokojitvi še več let bival tu med nami. Preselil se je v novi farovž v Kostanjevici. gArtur Zalatel iz Vojščice, ki je do zadnjega upravljal tudi Temnico, sc mu je za slovo s prižnice Ieioo zahvalil za ljubezen in brigo, s katero je delal in se trudil za duhovnijo. V imenu vsega ljudstva mu je želel obilo zaslužnega miru v novem bivališču. Prav in umestno se nam zdi, da se mi g. Zalatelu pa na tem meslu javno zahvalimo za V6e, kar nam je dobrega storil v letih, ko je vodil našo duhovnijo. V svojem poslovilnem govoru je delavni g. Zalatel, za katerega so bile 3 duhovnije vsekakor pretežko breme, poudaril, da mu je bilo v največje veselje, ko nas je videl za letošnjo veliko noč v tako polnem številu pri sv. spovedi in ko je čutil, da mu zlasti otroci in mladi vračajo ljubezen. Bodite uverjeni, g. Zalatel. da tudi prihodnjo veliko noč ne bomo zanemarili svoje dolžnosti in da Vas bomo ohranili v ljubečem spominu!
Iz Spodnje štajerske
Veliko zborovanje mizarjev v Mariboru. —
Delovno-politični urad Štajerske domovinske zveze je za v ponedeljek 25. sklical veliko zborovanje mariborskih mizarjev, njihovih pomočnikov in učencev. Shod je bil v veliki dvorani Gbtzove pivovarne ter je na njem govoril o važnosti dela in strokovne izobrazbe pooblaščenec za obrt Harwalik. Med drugim je govornik tudi omenjal, da bodo v hiši nemške obrti na Stolnem trgu odprli posebne strokovne tečaje za mojstre, njihove pomočnike in učence.
V Mariboru so umrli: Privatnica Marija Kociper, kamenoklesar Jožef Pavalec, upokojeni železniški uradnik Franc Kranjc in železniški ključavničar Adolf Furlan.
Zborovanje obrtništva v Slovenski Bistrici. Zadnje dni so se v Slovenski Bistrici zbrali vsi tamošnji obrtniki ter so med seboj pozdravili zastopnika delovno-političnega urada iz Maribora, ki jim je obširno govoril o nalogah tega urada in spodnještajerskih obrtnikov, da se odstranijo čimprej še zadnje razlike med spodnje-štajerskim in nemškim obrtništvom.
Iz Hrvatsko
V Zagrebu živi 18.000 Slovencev in Slovenk, Po končanem popisu Slovencev v Zagrebu s« uradno sporočili, ds živi v Zagrebu 18.000 Slovencev in Slovenk, t. j. 7 odstotkov zagrebškega prebivalstva.
Borovo — tovarna za izdelovanje konzerv, Prejšnje velike Batine tovarne za izdelovanje čevljev ter ostalih usnjenih in gumijastih izdelkov so spremenili v tovarno za izdelovanje konzerv iz sadja in povrtnine. V tovarni bo zaposlenih okoli 400 delavcev in delavk.
Silno neurje s točo je oni dan dirjalo v okolici Ljubuškega ter je uničilo ves letošnji pridelek. Kmetijsko ministrstvo je prizadetemu ljudstvu priskočilo na pomoč s podporo 500 tisoč kun.
Ureditev Kolpe. Za ureditev struge Kolpe in zgraditev sodobnega pristanišča ob njenem izlivu v Savo pri Sisku je dala hrvatska vlada na razpolago 7 milij. kun. Z ureditvijo struge te reke se bo vse ozemlje ob njenem toku toliko zboljšalo, da bo rodilo dovolj žita za prehrano Zagorja.
Preosnova gasilstva v Zagrebu. Župan Wer-ner napoveduje temeljito preosnovo zagrebškega gasilstva. V zvezi s tem bodo ustanovili tudi posebno šolo za gasilske oficirje in podoficirje.
Zakonska odredba za hrvatsko orožništvo. Izšla je zakonska odredba o ureditvi hrvatskega orožništva, ki je organizirano kot samostojno telo za javno varnost. Poveljnik orožništva je pa podrejen obrambnemu ministrstvu.
Železniški promet med Ljnpljanico in Do-bojem ustavljen. Železniško ravnateljstvo v Zagrebu sporoča, da je blagovni promet med postajama Ljupljanica in Doboj ustavljen.
Dvotirna proga od Zagreba do Dobove. Vsa preddela za postavitev drugega tira od Zagreba do Dobove so končana ter bodo v najkrajšem času že pričeli polagati tračnice. Razen tega bodo zgradili nov železniški most čez Sotlo.
Nacionalizacija kozmetične industrije na Hrvatskem. Kakor ostala industrijska podjetja, bo prišla v hrvatske roke tudi vsa kozmetična industrija, ki je bila do 80% judovska.

Anekdota
Rossinl.
V Parizu so pred časom dajali eno prvih Ros-sinijevih oper. Pisatelj libreta je ob iej priliki dejal Rossiniju: »Zdi se, da je libreto zelo slab.«
»Vest naj vas prav nič ne peče. MoJa glasba je še slabša,« mu je mirno odvrnil skladatelj.
Rockfeller.
Znani ameriški večkratni milijonar, ki je pred leti umrl v visoki starosti, si je pred več leti bil izpahnil roko. K sebi je takoj poklical slovitega kirurga prof. Murchisona. Ko je pojjol-noma ozdravil, je zdravniku dal kot plačilo samo 50 dolarjev. Honorar je bil za zdravnika premajhen ter mu ga je zato vrnil z besedami: »Nimam navade prejemati honorarja na obroke.« Rockfeller je to takoj razumel in ie prejšnjemu znesku pripisal še eno ničlo.
cJu&ek
POŠTNI PILOT
Medtem je Mišek z drugimi piloti vred preiskoval ozračje in iskal zrakoplov. Na zemljo je pošiljal vesti po radiju.
Sporočilo se je glasilo:
Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca«
JJ	»Poveljnik letalskih sil poziva vsa le-
tala na pozor. Bodite zmeraj nared in sle-herno letalo naj stori svojo dolžnost. Po radiju naj vsakdo sporoči, če bi zagledal zra-\ koplov.«
»Tako je,< je dejal Mišek, »in če zapazite velikanski oblak, bodite pozorni!«
Na zrakoplovu pa je Štreelj tuhtal in tuhtal. Dejal je Svetožrcu:	,
»Veš kaj, Svetožrc, vrziva tistih štirideset ujetih pilotov, ki jih imava v zrakoplovu, kar koj na zemljo!«
»Še ne,« je mrko odvrnil Svetožrc, »zakaj, zakon pravi, da tisti, ki je mrtev, ni treba, da ne bi bil tud'- nevaren. In če ne bo feh pilotov nihče našel, bodo vsi mislili, da sva nedolžna, razumeš? Najprej jih dajva v poseben prostor, potem pa., .c Strahovito se je namrdnil in zagrohotaC
KULTURNI OBZORNIK
Slovenija v italijanskih revijah
Včeraj smo že zabeležili lep članek predsednika italijanskih žurnalistov Cornelija de Marzia o Ljubljani, kj ga je napisal v revijo La lettura (avgust 1941). Sedaj naj omenimo, da je prav tako v avgustovi številki ene največjih italijanskih literarnih in umetniških revij »Primato«, ki stoji I>od glavnim uredništvom samega prosvetnega ministra Eksc. Bnttaia, bila posvečena Sloveniji. Na naslovni strani je priobčena risba Corrada Corazza Cankarjevo nabrežje, ki naj opozori že odzunaj na aktualno vsebino zvezka. Uvod v to številko je napisalo uredništvo ter govori o vzrokih propada Jugoslavije ter še posebej o Sloveniji, katero sedaj predstavlja svojim bralcem, kajti ta revija je prva italijanska revija, ki je poslala v Ljubljano dva svoja sodelavca, da iz prve roke podasta vtiske in dokumente o kulturnem življenju te province. Sličica jugoslovanskega policaja in italijanskega karabinjerja z ramo ob rami ka-rakterizira smisel najtesnejšega medsebojnega sodelovanja. M. D. je napisal nato članek o Ljubljani In Italiji, kjer se ozira na stare kulturne vezi med obema krajema od Trubarja dalje preko Prešerna do današnjih časov, ko je treba te kulturne vezi še bolj utrditi, k čemur pa služijo jio incia-tivi S. Škerla izdaje najboljših slovenskih pisateljev v skupnih prevodih slovenskih in italijanskih pisateljev. Fabio Cusin je napisal Članek z naslovom Zarja Slovenije, kjer opisuje zgodovino Slovencev, njih prihod v te kraje, njihove zgodovinske stike z Italijo, sestavine njihovega duha (odklon od bizatinstva h katolicizmu), predvsem pa govori o italijanski dobi v slovenski kulturi. — Massimo Dursi piše v članku Plemenita pridobitev potopis vtisov od bivše državne meje do Ljubljane ter vtisi v Ljubljani sami, ko je med drugim videl tudi procesijo sv. Rešnjega Telesa, katero je njegov tovariš slikar Corazzo s svinčnikom zajel na papir, kakor še več drugih skic (Tyrševa cesta, Magistrat, kavarna itd.). — Univ.
Rrof. Maver je prispeval članek Stoletje slovenske rike, kjer je podal strokovno zgoščeni pogled na razvoj slovenske lirike od Prešerna do Gradnika, ki je v novo slovensko liriko prinesel tudi forme in duha italijanske poezije. Ta članek ponazarjajo prosti prevodi naslednjih slovenskih pesmi: Kette, V gozd je šel (p-ev. Salvini), Murn, Vlahi (Sal-vini), Župančič, Segudille (Škerl), Župančič, Mirno in sladko (Salvini), ter Gradnik, Mojc življenje (Mario de Tuopi). S. Škerl je prevel v italijanščino tudi Cankarjevo črtico Tuja učenost. Pictro Paolo Trompeo je napisal zgodovinski članek o razmerju Slovanov do Rima, ki ga ilustrirajo lepi stari bakrotiski Corrado Corazza. ki je bil kot posebni odposlanec v Ljubljani, pa je predstavil Italijanom slovensko slikarsko umetnost, o kateri je napisal topel članek in zajel v njem vso slovensko slikarsko zgodovino od začetkov do najmodernejših. Zgoščeni informativni članek ilustrirajo resnično izbrane podobe iz slovenske umetnostne zgodovine (Celjski strop) ter moderne (Grohar, dva Jakca: Dolenjsko, Novo mesto, oziroma štiri: še portreta Prešerna in Župančiča), ter nekaj zgodovinskih slik, ki predstavljajo zveze italijanske umetnosti z našo, tako novomeški Tinto-retto, ljubljanski Palma ter listi iz Tiepolove mape, ki je sedaj zopet vrnjena Trstu. Vse članke pa krase še poleg risbe imenovanega C. Corazza, ki je v pero zajel podobe našega bežnega ljubljanskega življenja in njega posebnosti (na pr. celostranska risba stolnice). Tako ta številka revije »Primata« resnično nosi zdaleč največji »primat« v tekmi, kako je predstavila slovenske kulturne zadeve Italijanom ter podčrtala naše medsebojne stike ter nakazala pot, po kateri je mogoče to notranje spoznavanje in sodelovanje na najple-menitejši način pospeševati in gojiti.
Turistično propagandnega značaja je članek B. Scottija, ki ga je napisal za dvomesečno revijo za hotelsko propagando ter industrijo za nabavo hotelov »L'Aibergo in Italija«. Na uvodnem mestu je postavljen članek Hoteli v Ljubljani, kjer pisatelj najprej govori o turističnih obratih in opremi prenočišč. Daje statistiko tujskega prometa v Ljubljani ter po vrsti označi glavne ljubljanske hotele po vrsti od postaje: Metropol, Union, Slon, Štrukelj, Bellevue; slike ponazarjajo te hotele po zunanjosti in notranji opremi. Končno pa govori še o tem, kako je mogoče priti v Ljubljansko provinco ter kakšni so turistični vidiki po Dolenjskem s posebnim ozirom na razne toplice. Članek je pisan s toploto in priznanjem o naših hotelih ter sploh o lepoti Slovenije in Ljubljane, ki jo označi: »Ljubljana se predstavi kot tipično moderno mesto. Stari del z bolj ozkimi ulicami, s hišami z dvojnimi strehami v dunajskem stilu 1800, se razprostira na desni strani Ljubljanice okrog griča, ki je kronan z lepim Gradom iz 16. stoletja in je stisnjen med reko in kanalom, ki je zgrajen iz nje in teče proti jugu. Toda novo mesto se dviga na levem bregu Ljubljanice z velikimi cestami, ulicami, sprehajališči in stavbnimi črtami, med Tivolijem, čudovitim mestnim parkom, in železnico proti severu. Tu slavi zmagoslavje 19. stoletje z bolj modernimi stavbami, razumskimi in drznimi, z bogatimi trgovinami, ki imajo elegantne in privlačne izložbe, z nebotičnikom, s kavarnami in luksuznimi restavracijami ter hoteli prvega reda. Vse to diha ozračje prave prestolnice, čeprav se končavajo ulice in sprehajališča v zeleni ploskvi gozdov in polj, med katere se izgublja belo mesto.«	td
Naša knjiga II., 2—3
»Naša knjiga« je vestnik Ljudske knjigarne v Ljubljani, ki ga pošilja brezplačno na ogled svojim interesentom ter prinaša zanimiva poročila o knjigah svoje založbe, pa tudi pregled novih knjig sploh Urednik Severin Šali je znal svoj reklamno trgovski list napraviti resnično zanimiv. Najprej je registriral novo stran naše zgodovine z željo in upanjem, da »bo na novih straneh naše zgodovine, ki jih piše Rim, imela tudi slovenska knjiga, naša ljubezen in naš ponos, dostojno mesto, ki ji pripada kot izrazu našega duha in tvorbi naše kulture«. Z lepimi besedami ka-rakterizira poslanstvo lepe knjige še posebno za naš čas s podčrtano mislijo: naj se naš rod zaveda poslanstva in vrednot slovenske knjige ter naj ji bo zvest bralec in dober tovariš, da mu bodo dobre in zveste tudi one«. Nato se spominja petdesetletnice pisatelja Narteja Velikonje in Janeza Jalena. Poseben članek je posvečen razvoju italijanskega slovstva. 40-letnice Murnove smrti se spomni s ponatiskom lepe Pesmi o klasu, značilne še posebej za naš čas. Poleg kratkih oznak knjig, ki so izšle zadnji čas v tej založbi (Bajec-Kalan: Italijansko-slovenski slovar, Leben: Italijanska vadnica, Kuret: Parlate 1'italiano?, Grad: Slovensko-italijanski slovarček. Tolh: Pomladni viharji, Schrijevers: Jezus duhovniku itd.), nato j)a naznani nekaj novih knjig, ki so v tisku, tako Izbrana pisma sv. Hieronima, ki jih prevaja in kcmcntjra nnir. prn». dr. Lukman, « čemer »e bodo nadaljevala Cerkvenih očetov zbrana dela,
Prva vožnja po železnici med Gradcem in Celjem
Graška »Tagespost« z dne 22. t. m. popisuje prvo vožnjo z železnico na progi Gradec- Celje. Ta del proge bivše Južne železnice so izročili prometu na binkoštni ponedeljek leta 1848., t j. ine 2. junija. Južno železnico so med Gradcem in Ljubljano pričeli graditi meseca januarja 1845. Do Celja so jo zgotovili do meseca aprila. Pri tem ie moralo podjetje premagati neizmerne težave. Ne samo, da je bilo ljudstvo skrajno nezaupljivo napram vlaku in je pri vsaki priliki nagajalo, če je le moglo in dostikrat kvarilo že izdelane dele progo, temveč tudi sam teren, po katerem je izpeljana proga, je nudil vse polno ovir, ki jih je &a jx>djetje gladko premagalo.
Južno železnico med Gradcem in Celjem je gradilo stavbno podjetje bratov Tolacini iz Trsta. Pri Celju so morali za Voglajno napraviti novo strugo, za kar so uporabljali predvsem delavce iz Galicije in Češke. Zidarji in tesarji so bili pretežno iz Severne Italije in iz Primorja. Na progi od Gradca pa vse do Celja je tedaj kar mrgolelo delavcev, ki so prejemali na dan po 30 do 4C krajcarjev. Na mestu, kjer stoji sedanja celjska železniška postaja, je bila velika njiva, ki je bila last mesarja Seniee. Postajo sta zgradila Liebmaim
iz Brucka o. Muri in lesni stavbenik Cigler iz Maribora. Na predvečer izročitve železnice javnemu prometu, so postajno poslopje lepo okrasili z zelenjem in zastavami. Pred prihodom prvega vlaka v Celje, se je na postajnem prostoru zbralo nai sto povabljenih dostojanstvenikov. Prihod prvega vlaka je bil napovedan za dopoldne med 11 in 12. Ob tem času sta res pripeljali .Ive močni lokomotivi prvi osebni vlak v Celje, ljudje so strme občudovali te nove ootovaira« '»aprave in se še niso prav zavedeli, ko so jim udarili ob uho z^oki vojaške godhe, ki se je pripeljala v Celje naravnost iz Gradca, skupno z gosti z Dunaja, Gradca in Maribora. Vsi dostojanstveniki so se nato zvrstili v sprevod in korakali z odbo na i^lu v mesto, kjer je došle goste pozdravi! župan Kastelic, ki je za vse odličnik^ pripravil tudi kosilo na rotovžu. Z večernim vlakom so nato gostje zapustili prijazno Celje in se vrnili v Maribor odnosno Gradec. Železniški promet med navedenimi mesti je postajal vedno živahrioiši ter je tudi kmalu izginila nezaupnost ljudstva napram železnici ter se je je tudi kmečko ljudstvo kmalu pričelo v vedno večjem številu posluževati.
Sprelem učencev iz šol zunaj Pokrajine
Visoki Komisariat je izdal k uredbi št. 89 z dne 19. avgusta 1941 glede sprejema učencev iz šol izven pokrajine še pojasnilo.
Učenci, ki nimajo dijaških knjižic, ne izpričeval, se smejo pripustiti k razrednim izpitom le, če verodostojno dokažejo, da so do konca marca obiskovali razred (n. pr. s potrdili dveh učiteljev zavoda, ki so ga obiskovali.)
Ljudskošolski učenci, ki nameravajo vstopiti v srednjo šolo, pa morajo še predhodno opraviti razredni izpit na ljudski šoli (ker imajo n. pr. le ocene I. polletja), delajo sprejemne izpite v dneh 20. in 21. septembra.
Iz Srbije
Zakaj je bilo v Belgradu obešenih pet ljudi?
Iz uradnega poročila, ki je bilo izdano o javni usmrtitvi petih moških na Terazijah v Belgradu. ie razvidno, da so bili javno obešeni: M. P„ dijak iz Belgrada, član komunistične dijaške organizacije. M. P. je 15. avgusta v Belgradu napadel neko nemško vojaško osebo. J. R., kmet iz ene vasi v kosmajskem okraju, ki je bil član komunistične skupine ter je napadal nemško vojsko in ropal po srbskih vaseh. Aretiran je bil na jiodročju mesta Belgrada z orožjem v roki. J. Vč. kmet iz Postrana, v kosmajskem okraju, član teroristične skupine, ki je napadala nemško vojsko in ropala srbske vasi. Aretiran je bil v Belgradu pri napadu na nemško vojaško osebo. M. V., čevljarski pomočnik iz Belgrada, član teroristično-komunistične družine, ki je sodeloval v oboroženih napadih na nemške vojaške osebe v Banatu in požigal pšenico srbskih kmetov. Aretiran je bil ravno v trenutku, ko se je pripravljal na novo teroristično dejanje. J. J., krojaški pomočnik iz Belgrada, ki je hotel izvršiti atentat na organa javne varnosti v Belgradu v Aleksandrovi ulici. Pri tem je bil aretiran z orožjem v roki.
Novi teroristični zločini v Srbiji. Belgrajsko časopisje dnevno objavlja poročila o novih zločinih ljudi, ki jih še tako stroge kazni ne spametujejo. Tako so — kakor povzemamo iz belgrajskega časopisja — komunistične tolpe ponoči razdrle železniško progo med postajama Kriva reka in Nakučani. Komunisti so v zasedi čakali na prvi vlak. Kmalu je privozil tovorni vlak. Nekaj vagonov je takoj iztirilo. Strojevodja je moral zaradi razdrte proge vlak ustaviti. V tem trenutku so pa pričeli komunisti od vseh strani streljati na vlakospremno osebje in so ubili Bogdana Bogdanoviča, očeta 6 otrok, ranili pa Reljo Stevanoviča, očeta štirih otrok. Komunisti so streljali iz pušk in metali bombe. Orožniške patrole so takoj prišle na lice mesta in so pričele zasledovati pobegle komuniste. V vasi Sarub pri Valjevu je orožniška patrola zadela na komunistično družino. Med obema se je razvil pravi boj. Orožniki so enega komunista ujeli, drugi so pa izkoristili noč in pobegnili. V okolici Velike Kikinde je orožniška patrola naletela na večjo komunistično družino, ki je pričela takoj streljati na orožnike. Organi javne varnosti so odgovorili ter so v medsebojni borbi pobili 24 komunistov.
Poziv, ki so ga pred kratkftn izdali najuglednejši belgrajski meščani kot zastopniki vseh stanov, v katerem vabijo srbski narod, da naj tudi sam organizira borbo proti komunistom, je bil po poročilih belgrajskega časopisja povsod dobro sprejet. Posamezna srbska mesta sedaj prirejajo velika zborovanja, na katerih nastopajo govorniki proti vsem notranjim sovražnikom. Takšno zborovanje je bilo pred nekaj dnevi v Veliki Kikindi, Melencih, Šabcu in Kruševcu. Na zborovanju v šabcu je govoril proti komunistom kot največjim sovražnikom srbskega naroda tudi ban drinske banovine Ili-ja Popovič. Na shodih v banatskih mestih je spregovoril nekoliko besed tudi šef celokupne policije v Banatu dr. Franc Reit ter je jx>vdar-jal, da je veliki Fiihrer dal Srbom srbsko vlado in da je usoda Srbije odvisna samo od Srbov. V ostro obsodbo komunistične ekcije v Srbiji je izzvenelo tudi zborovanje prebivalstva v lCru-ševcu, kjer sta zbrani množici slikala veliko nevarnost, ki od te strani preti srbskemu na-
ki jih je začela izdajati Mohorjeva družba, potem Ušeničnikovo Knjigo o življenju, ki bo med drugim izšla v X. zv. njegovih Zbranih spisov, ter Lee Faturjeve Tri povesti, ki bodo izšle v zbirki Naša knjiga. Poleg seznamov drugih knjig domačih in drugih založb, je posebno posrečen seznam vseh knjig, ki so izšle pri nas v času od 1. jan. do 31. julija tega leta ter je to edini tak seznam, ki nadomešča za sedaj našo bibliografijo ter je dober donesek k orientaciji na našem knjižnem trgu. Kakor rečeno, ima vestnik trgovsko reklamni značaj, pa je vendar zanimiv knjižni listič, ki naj budi zanimanje za slovensko knjigo v sedanjem času, ki je trga še najbolj potrebna.
odlična založba. — Salani v Firencah, ki je znana zlasti v Italiii z izdajami za polodraslo mladino (potovanja, novi svetovi Itd.), je v juniju posvetila vse svoje delo in zgradbe presv. Srcu. Posvečenje se je izvršilo v velikem salonu založbe. Ob tej priliki so kovali tudi posebno spominsko medaljo T« je pač redek primer odkritega priznaja katoliških načel.
rodu prof. Radovan Medenica in bivši poslanec Krsta Novakovič. Z zborovanja so poslali tudi {Kvzdravno brzojavko komisarju za notranje zadeve Ačimovieu.
Rok za vrnitev pobeglih moških v planine in koruzna polja je bil do 20. avgusta. Rok. ki ga je postavil nemški vojaški poveljnik za Srbijo, s katerim je pozval vse pobegle moške, da se naj vrnejo na svoje domove in posvete obnovitvenem udelu, ker se nobenemu ne bo prav nič zgodilo, je potekel 20. avgusta. Do tega dne se je res mnogo pobeglih moških vrnilo s planin in drugih skrivališč na svoje domove. Po vrnitvi so bili samo zaslišani, zatem pa takoj izpuščeni. V planinah in po koruznih poljih v Banatu se pa kljub temu še vedno skriva precej moških, ki sedaj ne morejo pričakovati več nobene milosti, ker so vsi proglašeni za zločince in bodo z vsemi sredstvi iztrebljeni in uničeni.
Novo komunistično družino so prijeli. Organi javne varnosti, orožniki in policijski stražniki, so pred kratkim prijeli v okolici Velike Kikinde večjo komunistično družino. Njeni člani so bili povečini mlajši ljudje, še pod 20 leti. Pri njej so zaplenili precej obtežilnega gradiva in tudi mnogo streliva. Prav tako je prišlo do streljanja med komunisti in orožniki tudi v vasi Beodra pri Novem Bečeju, kjer se je s koruznega polja prikradel v vas komunist in se skril v neko vaško hišo. Tu so ga presenetili orožniki. Med njim in organi javne varnosti je prišlo do streljanja ter je bil komunist pri tem težko ranjen. V zlatarski občini so orožniki prav tako izsledili in ubili nevarnega komunista nekega Mileto Eriča, ki ima na vesti več zločinov.
Srbski orožniški oficir o komunistični akciji.
Orožniški oficir Milan Cvetkovič je v svojem poslovilnem govoru, ki ga je imel ob odprtem grobu nekega padlega srbskega orožnika v Valjevu, v katerem je opozarjal na težko usodo srbskega naroda, s katero se sedaj tako lehko-iniselnoigrajo še nekateri neodgovorni in brezvestni ljudje. Nadalje je poudarjal, da se medtem, ko drugi narodi mirno opravljajo svoje delo, Srbi medsebojno uničujejo ter da vsaka žrtev, ki pade za srbske interese predstavlja živo rano na srbskem narodnem telesu.
Statistika neviht
Svetovni strokovnjaki so napodlagi obsežnega gradiva, ki so ga dobili od 3000 meteoroloških postaj na svetu, izračunali, da tekom vsakega leta divja r>o svetu okoli 16 milijonov neviht. To pomeni, da ima vsak dan nevivto 44 000 raznih krajev na svetu. Če vzamemo, da traja vsaka nevihta samo eno uro, pridemo istočasno do sklepa, da divja istočasno na raznih krajih okoli 1500 neviht. Lepo in mirno vreme se redkokdaj raztega na večje komplekse zemeljske površine. Nevihte dostikrat besne v krajih, okoli katerih je na 10 km najlepše sončno vreme.
Čebelin pik kot zdravilo
Že dolgo časa vedo ljudje, da je čebelin pik, odnosno strup čebele, zfelo dobro sredstvo proti revraatizmu. Tega enostavnega sredstva se kmetsko ljudstvo že dolgo poslužuje in si na obolelo mesto enostavno nasuje s panja pest čebel, ki jih pritisne s kakšno krpo. Pritisk čebele zelo razdraži, da takoj prično pikati. Oteklina, ki nastane od vboda 20—30 čebel, seveda zelo boli. Toda malo pozneje nastopijo dobre oosledice in se zmanjšajo bolečine revmatizma. Na podlagi teh skušenj so pred leti napravili preparat »imenin«, ki ga revmatikom enostavno vzbrizgajo pod kožo. Pri tem so pa zdravniki ugotovili, da čebelni strup na nekatere ljudi sploh ne vpliva in ne deluje. Takšni ljudje navadno tudi nimajo revmatizma. Zelo pogosto ta strup ne deluje tudi na ljudi, ki so na primer jetični, sifilitični. Z imeninom skušajo zdravniki uresničiti tudi staro grško spoznanje, da ima čebelni strup v sebi tudi neko snov. ki zdravi obolele oči. Zato so vbrizgali čebelni preparat v oči človeka, ki je imel trahom. Vsi bolniki so kmalu ozdraveli in nobeden ni več dobil te težke očesne bolezni.
Japonska gradi podvodne predore
Znano je, da se japonsko otočje razteza od severovzhoda proti jugozahodu v razdalji 1500 kilometrov. Zato so čisto razumljiva japonska stremljenja za vpostavitvijo varnejših in hitrejših zvez med posameznimi otoki in prestolnico. Predvsem mislijo Japonci zvezati s podvodnimi predori tri najvažnejše otoke Hondo, Kiušiu in ši-keku.
Otoka Hondo in Kiušiu loči morska ožina 6.3 km široka. Morska globina znaša 50 m. Da bi do-
f;nali geološke lastnosti morskega dna. so po dveh etih napornega dela med obema otokoma napravili poskusni podvodni predor, ki se Je zelo dobro obnesel ter ga sedaj uporabljajo i ; /.a pešce. Predor bodo sedaj razširili ie za železniški in avtomobilski promet. Z deli so že pričeli, "rav tako mislijo Japonci zgraditi podvodni predor pod morjem na Korejo. Ta predor bo dolg 250 km ter bodo otoki Čušima vmesna postaja. Japonski strokovnjaki trenutno izdelujejo tudi načrte za graditev podvodnega predora, ki hi vodil do otoka Jeso Z Izvedbo vseh teh velikanskih načrtov se misli Japonska notranje še boli utrditi in povečati, tvojo gospodarsko in vojaško mod ter oblast.
Letalec v borbi z višino
Medicinski strokovnjaki, ki so zaposleni v le. taleki službi, so na podlagi daljšegu opazovanja ugotovili, da možgani letalca v višini (XXX) m prično približno za eno petino počasneje delovati, kakor pa prej. Tudi njegovi sklepi niso več točni ter je letalec tudi mnogo manj sposoben, kakor pa drugače. Toda, če ga vprašaš, kako mu je in če morda ne potrebuje maske s kisikom, ti bo miruo odgovoril, da mu ni nič in da ua sebi ne občuti prav nič nenavadnega.
Pred kratkim so napravili tale poizkus. Letalcu so dali množiti nekaj čisto navadnih številk. Na primer: 8.743X6.S91. Letalec je rešil nalogo v 45 sekundah. Od vsakih treh številk sta bili dvo popolnoma pravilni. Nato so letnica dvignili 6000 metrov visoko. Odločno je izjavljal, da mu je dobro, nakar so mu dali rešiti isto nalogo. Po skoro šestih minutah napornega dela je nalogo rešil samo napol ter je bila vsaka številka napačna
Fizičnih naiiorov letalec pri visokih letih skoraj ne občuti. Zato pa vsi zdravniki pri letalcu gledajo predvsem na to, kako delujejo njegovi možgani pod visokim pritiskom. Zato se pa tudi letalci nad 5000 m visoko navadno ne smejo dvigati brez kisika
Japonski vojak sme samo na enem mestu jokati
Skoraj vse države na svetu imajo po zadnji svetovni vojni svoje neznane vojake. Jajx>nska ga j. imela že davno prej. Je pa tudi svojevrsten. Njegov spomenik je steklena omara v posebni dvorani velikih vojašnic v bližini 'iokija. Za stekleno steno je napis in krvavi papirji. V to dvorano stopajo Japonci kot v cerkev, v kateri predstavlja oltar omenjena steklena omara. Pred n;o se japonski vojaki globoko klanjajo. Vsi r.amreč vedo njeno zgodovino na pamet.
Med rusko-japonsko vojno je neki japonski kurir, ki je prenašal zelo važno sporočilo, prišel naenkrat v nevarnost, da ga bodo ujeli kozaki. f redno so ga opazili, jih je bil zagledal žo on. Pobegniti ni več mogel. Priti v ujetništvo, je sramota, ki Jo opere lahko samo smrt. Sovražniku izročiti te važne listine, bi bil zločin, ki si ga človek sploh ne more misliti. Kurir sc ni prav nič obotavljal ter je v naslednjih trenutkih napravil barakiri. Z nožem si je ra<parnl trebuh ter je umirajoč potisnil v svojo trebušno votlino važne vojaške papirje. Kozaki se na težko ranjenega Japonca niso dosti ozirali, toda japonski častnik, ki ga je pozneje našel, je takoj razumel dramo, ki se je morala odigrati. Sklonil se je nad mrtvega vo;aka ter je v njegovem trebuh j našel vo jaško sporočilo. Še istega dne so dušo umrlega vo;aka povzdignili v čin jx>doficirja, nato je pa redno napredovala in je danes že general.
Ko pripeljejo mlade japonske *astnike pred spomenik japonskega neznanega vojaka, jim njihovi predstojniki govore: »Japonski vojaki! To je edino mesto, kjer sme jokati japonski vojak!«
Pokopališče pingvinov
Eden od raziskovalcev Južnega tečaja se je pred kratkim ustavil na r^njSem otoku, na katerem je bilo vse polno piu. :nov Pri teir. se je močno začudil, da ni prav nikjer naletel na mrtvega pingvina. Stvar ga je pričela močno zanimati in je hodil po otoku malo dalje v notranjost. Končno je naletel na majhno jezerce, ki je bilo od vseh strani obdano od gričevja. Na nas »rotnem obrežju je opazil celo vrsto pingvinov, ki so nepremično čepeli na svojem mestu in topo zrli v vodo. Od časa do časa se je kak pingvin pognal v vodo in se pozneje ni več jiokazM na površino. Raziskovalec je kmalu opazil na dnu jezera vse polno teh živali, ki so nepremično 'ežale, z glavo položeno na zemljo in z razpetimi krili. Očividno je bilo to jezero njihovo pokopališče.
Stoletnica nemške državne himne
V torek, dne 26. avgusta so Nemci kljub vojnemu času slovesno praznovali itoletuico svoie državne in narodne himne »Nemčija, Nemčija čez vse...« Besedilo himne je spesnil pesnik Hoff-mann von Fallersleben dne 26. avgusta 1841. Na-pev za pesem so pa vzeli po avstrijski pesmi »Bog ohrani cesarja Franca«. Kljub temu je bila himna že 58 let vglasbena, vendar se ie le obdržal na-pev omenjene avstrijske pesmi. Prvič *o jo javno peli nemški telovadci v Hamburgu dne 5. oktobra 1841. Imenovala se je pa: »Pesem Nemcev!«
Državna mladina v Romuniji
Bukareški dopisnik »Neues Wiener Tagblatta« Walter Habiger je pred kratkim poslal svojemu listu dopis, v katerem popisuje stremljenja sedanje romunske vlade za vzgojo odnosno ustvaritev nove romunske mladine. Dopis ima za podlago tozadevna izvajanja državnega podtajnika za vzgojo mladine generala Iliescuja, ki je med drugim tudi napovedal skorajšnjo izdajo novega zakona o obvezni vzgoji romunske mladine.
Vzgoja nove romunske mladine bo imela za vzgled vzgojo nemške mladine in nemškega naroda od 1933. leta dalje. Ne bo pa njeno slepo posnemanje, temveč jo bodo prilagodili romunskim razmeram. Vzgoja romunske mladine se tudi ne bo izvajala ločeno od ostalega naroda in njegovega življenja, temveč bo vključena v socialni skupni načrt, ki bo moral zajeti ves romunski narod. V prvi vrsti bo delo usmerjeno v predmestja in na podeželje. Zasledovalo bo pa predvsem ta cilj, da Čimprej izbriše vse socialne razlike in v mladino vnese nov duh, večjo odpornost duha in telesa.
Tako za vzgojo mladine po šolah, kakor tudi izven šole, bo merodajen isti državni organ: Prosvetnemu ministrstvu je podrejeno za vso vzgojo pristojno državno podtajništvo za vzgojo. Sem spada tudi vzgoja izven šole, potem šport in pred-vojaška služba. Temu je pa zopet podrejeno državno podtajništvo za šole kot nadzorni organ pri vzgoji učencev in dijakov. Vzgojna akcija bo, kakor že omenjeno, predvsem skrbela za razvoj telesa in duha. V dosego tega cilja bo k tem nalogam pritegnjena tudi družina, tisk, kino, radio. V odboru za izvajanje tega načrta bodo možje in žene. Po vaseh bo to delo pretežno slonelo na boljših učiteljskih močeh, kjer pa teh ne bo, jih bodo nadomestili aktivni in rezervni častniki. Manjše enote bo vodila sama mladina.
Za izvedbo tega načrta bo romunska vlada uporabila vsa že razpoložljiva sredstva, kakor športna igrišča, stadione, kopališča, strelišča, taborišča in vzorna posestva. Kjer pa teh športnih in vzgojnih naprav še ni, jih hodo sčasoma postavili. Za mladino misli vlada sezidati tudi več mladinskih domov. Posebno važnost bo vodstvo nove romunske mladine polagalo na vse panoge športa, ki bo v vseh starostnih dobah budil iniciativo, odločnost, čut za odgovornost in skupnost.
B o g o s 1 Kncij-dski:	5
RIM
»Tante buone cose.« »Dobro kupčijo,« jima želi Marija. Visoki duhovnik in ženske iz verske organizacije so se zgubili med ljudmi. Prav lako tudi oni moški iz groba sv. Cecilije, ki je ob-
Prerez katakomb.
Prvi črtani trak pod katakombami pomeni potok Aimone, drugi reko Tibero.
iemal svojo mlado ženo in sta bila vsa pijana od neprestanih poljubov.
»Tako se ljubita,« je pripomnila Marija in pogledala za njima. Samo ona, Antonio lispo-silo in mala Giulietta so oslali z menoj. Antonio je hotel posnemati onadva ter je boječe objel Marijo za ramena. Sram ga je bilo pred menoj, kajti videl sem začetek njune seznanitve. Zato ostanem nekoliko zadaj z malo Giuliettn. Obe svoji ročici mi je stisnila v mojo ter šele sedaj izpregovorila svoje prve besede:
»Vsak čas bomo v mestu.<
Res smo videli že trdnjavske stolpe za mostom ter davni obrambni zid, visok, z mnogimi utrjenimi stolpi, zgrajen iz kamena in opek iz najrazličnejših dob. Trg tukaj ni velik ter je ves obdan od zidu. Na njem stoji čuden triumfalni lok »di Druso«, že zelo uničen, ves iz ka menja, toda zelo simpatičen po svoji mirni konstrukciji.
Za tem Arco 'di Druso je ulica še vedno prazna in visoko obzidana. Veter podi po njej usahlo listje. Šest deklet v pisanih oblekah se pojoč pelje na kolesih. Svetijo se bela kolena. Prav tako brezskrbno pojo po drevesih, rastočih na obeh straneh, ptiči, polegajoč že spat. Ulica zavije na levo, se odpre v širok teren in vedno širši na trg A 'uma Pompiliia, ki se začenja s pokopališčem karijatid in kamenitili lilij. Nebo nad trgom in nad razvalinami Kara-kalije, ki se črne v ozadju, je sivo ter se od leve strani blešči v rumeni in rožnati zarji. Večerni mrak pada. Na ulicah večnega mesta se prižigajo prve svetilke.
Ulica od Porta Metronia vodi v širok drevored in do Via dei Trionfi, očiščene sedaj vsega, kar ni najstarejše. Na pločnikih stoje trume in na drogovih vise državne zastave — rdeče-belo-ze-lone — ter rimske rdečerumene. Ženske, ki hodijo pod zastavami, krenejo na breg Palatina, da se sprehodijo s svojimi otroki, druge pa da naberejo zelenjave za solato. Dečki plezajo na zidove.
Tu nekje je nekoč bila tista zgodovinska bit-
ka za dekleta s Kvirinala. Fantje, ki so jih ugrabili, so gotovo potem kilometer bežali po prostoru današnjih ulic degli Annibaldi in dei Serpenti. Arco di Constantino je videti v globini. Izza njega se dviga v višino z enim svojim delom visoki zid Colosseuma. Mlade pinije pri poli, zastave vihrajo z drogov. Nad zastave in nad mlade pinije, celo više kot je videti Konstantinov slavolok in Kolosej, pa se je pognala neka stara pi-nija, starejša od vseh drugih, ki stoji sama zase na majhni vzpetini. Tukaj pred tem slavolokom
in Kolosejem in okrog na tlaku zaznamovane Mete Sudante se začenja tako imenovana Via Sacra. Trume ljudi stopajo po njej na Forum. Via Sacra je tlakovana s ploščicami. Davno svetišče Venere e Roma stoji na desni strani z nekoliko de-setkami svojih stebrov, malo dalje vidim aparat in za njim fotografa, ki meri na Arco di Tito, na slavolok Tita, tega preganjalca Židov. Pod njim se Via Sacra okrene na desno in te pripelje na Forum Romanum, odkoder ravno slišimo glasove nekega orkestra.
				i^fil		■■■■HM1
					ariPI1S39) gf^gffi S^BEJE« ŽLMNB PtMtp	
	iflip					
		lj* TllijJi- ..				
		£ ^jj^-Jc.'"^ jj|				
		tiMmSPSSUi il. »B	i^La^l11 ■■■'■"■.! ,n • tum/Sn Ir refr-'-;-.....***<fflBKi		jpKHbZjtipNl^■taj^VsL	
		mmmMpg	iSaBr rElSPSeai	IfjplBp		|||g§
		HHRiJlM^ TJRkj BI9Effld&r		jjS^jfe"		
		wSfiw}Mj^ fmMtgš r<" .* a. .3!» ižflHHENf i	»nUsŠSsil;			
Pogled na Rim.
Siamska mesta na vodi
Potniki Daljnega vzhoda pripovedujejo o lepotah nekaterih tamošnjih mest. Nekatera mesta so tudi na Daljnem vzhodu zgrajena na vodi in stoje na močnih stebrih ali pa so postavljena na splave. Tako n. pr. Bangkok, glavno mesto Siaina. Mesto ima skoraj 700.000 prebivalcev. Večina hiš ima za temelje stebrišča. Sredi mesta žubori reka Menan. kar po naše pomeni »mati reka«. Reka je obenem tudi glavna ulica in glavni trg. Na njej je zgrajenih vse polno hiš in hišic, ki vse plavajo na splavih.
Podobno mesto leži ob isti, odnosno na isti reki malo više. Na kraju, kjer reka Menan napravi večje jezero, je ob obali tega jezera stalo svoječasno mesto Ajuthia, prejšnja prestolnica indijskega cesarstva. Imenovali so jo tudi Krug-Kao. Burmanci so mesto leta 1T66 izropali in razdejali. Tedaj je propadlo na stotine molilnic z velikimi zlatimi, srebrnimi in bakrenimi Budovimi kipi. Na razvalinah mesta je pozneje zrasel gozd.
Novo Ajuthio so kmalu žetem zgradili na vodi. Danes šteje 40.000 prebivalcev ter je najvažnejše trgovsko središče Siama. V mestu je tudi okoli 600 samostanov, ki so tudi vsi zgrajeni na splavih in med seboj zvezani ter pritrjeni na dno. Ajuthia nima električne razsvetljave in ne uličnega prometa v našem smislu. Kar v Evropi opravlja sodobna tehnična veda, to v Ajuthiu opravi reka Menan. Ona skrbi za svežo vodo in na svojih valovih prinaša vse stvari, ki jih potrebuje prebivalstvo za svojo prehrano. Reka rešuje tudi vprašanje odvoza smeti. Gospodinje perejo perilo lahko kar s pragov svojih hiš. Meso, sadje in povrt-nino dobiva mesto s kopnega. Ribe pa love meščani kar s svojih hiš.
Čeprav mesto Evropejcu ne more nuditi raznih udobnosti, na katere je navajen, v Aju-thiji vendar živi srečno tamošnji narod.' Poplave mestu niso nevarne, ker narasla reka enostavno dvigne vse hiše. Kljub vlagi smrtnost v tem mestu ni večja kakor v ostalih si-emskih mestih. Zaradi lege mesta ga vsako leto obiskuje na tisoče tujcev. Mesto je dobro poskrbelo tudi za svojo obrambo ter lahko prekine vse svoje zveze s kopno zemljo. Zato ga tudi imenujejo »nepremagljivo mesto«.
Pogovor med očkom in sinčkom
Sinček: »Očka, kako spoznamo, če je gos stara ali mlada?«
Očka: »Po zobeh.«
Sinček: »Kako to? Saj gos nima zob.«
Očka: »Zato jih pa imamo mL«
Dolarske hijene
Grill obstane, stisne roke v pesti in zenič-ljivo pogleda Maud: »Kar pojdite in povejte vašemu Rackleyu, da bom poskusil vse, kar se le da, da bom popravil to svinjarijo! Ste me razumeli?«
Maud Uppertown zaskrbljena odkima z glavo: »Palmer, bodite vendar pametni. Stari Rackley je zelo nevaren človek, ovil vas bo okrog prsta!«
»Požvižgam se nanj!« Že se Grillu podobni mož otrese dekleta in preden ga more zadržati, skoči na avtobus, ki pelje mimo.
Ellen_ Counter je iz daljave ves čas opazovala to čudno srečanje, vendar ni razumela niti ene besedice, spregovorjene v tem razgovoru. Ker je videla sliko v »Manhattanskih novicah«, ve tudi, da je ustavila Grilla tista ženska, s katero je bil v klubu, ko se je zgodil škandal. Najbrž je hotela zopet izkoristiti poznanstvo z Grillom.
Ellen zavije v Pearlstreet, ko ji pridrvijo nasproti prodajalci časopisov, ki ponujajo »Evening Post«. Zopet imajo neko senzacijo, saj se vse trga za česopise. Kmalu razume tudi ona. Časopis prinaša preklic Harleya Mortona. Na prvi strani časopisa stoji 7. velikimi črkami: »Poročilo Harleya Mortona javnosti.« In pod tem: »Morton nima z delniško družbo Grill nobene zveze.«
Ljudje se kar trgajo za časopise in pred borzo zopet vnovič vzkipi množica. Iz borze prihajajo mešetarji brez suknjičev, kupujejo časopise in derejo nazaj na borzo. Posledica seveda ne izostane. Še preden se zaključi borza, začnejo tečaji Grillove družbe in rudnikov zopet padati.
Tristan Bernard o genialnosti
Tristan Bernard je nekega dne sedel v večji družbi, ki je razpravljala o najrazličnejših vprašanjih. Razgovor je bil tudi o genialnosti. 0 tem vprašanju je spregovoril nekoliko besedi tudi Tri stan Bernard ter dejal: »V velike genialnosti sploh ne verjamem. Ko je dragi Bog delil m<?-drost, je tega odšlo toliko na povprečne ljudi, da za genije ni mnogo ostalo.«
Rešeni problem
NVilliam Penn, kolonizator Pensilvanije, je bil strog puritanec in je kot tak moral vsakomur govoriti »ti« in pred vsakim obdržati klobuk na glavi. Nekega dne ga je sprejel kralj Karel II. Penn je tudi pred njim obdržal klobuk na glavi. Ko je kral j to opazil, je snel klobuk on. Penn nagovori kralja z besedami: »Prosim te, pokrij se, prijatelj Karel!«
»Ne, ne! Po dvorskem običaju sme imeti v dvorskih sobanah klobuk na glavi samo eden. In to bodi to pot izjemoma ti.«
Najlepša palača na svetu
Posamezni vladarji imajo gotovo lepe dvorce in palače. Najlepši in najveličastnejši dvorec ima pa le maharadža v Jaipuru v Indiji. Gradili so ga več desetletij in je stal, če gradbene stroške preračunamo na današnjo vrednost denarja, okoli erio milijardo lir. Palača je najrazkošnejše urejena in se človek po njen:h sobanah sprehaja, kakor po pravljičnih dvoranah. Da si vsaj približno predstavljamo veličino te stavbe, je treba upoštevati, da ima dvor samo oken nič mani kot tri tisoč.
Tovariša
Friderik Veliki je zelo cenil pesnika Klausa Grota ter se je z njim kot s 6vojim prijateljem pogosto sprehajal po berlinskih ulicah. Nekega dne sta se kralj in pesnik po daljšem času zopet srečala v kielski luki. Pesnik, ki se na dvorske predpise ni dosti oziral ter se je napram kralju obnašal kot napram vsakemu smrtniku, je razširil roke in ga pozdravil ves navdušen z besedami: »0, dober dan, gospod tovariš!«
Čeprav je bil Friderik Veliki precejšen demokrat in prijatelj pesnikov, se mu je le zdelo, da je bil pesnikov pozdrav vendarle malo presmel. In zato ga je povprašal malo osornejše: »Prosim vas, v čem 6va le midva tovariša?« Grota ni dolgo pomišljal in je možato odgovoril: »In vi tega ne veste, Vaše Veličanstvo? Ali nisva oba doktorja Oksfordskega vseučilišča?«
Na to Grotoro domislico kralju ni preostajalo ničesar drugega, kakor da se je srčno nasmejal,, ker je imel pesnik prav.
Predstave ob 16.. 18. in 20. uri
Dva iroienca znane vo.laSke Sole morata na zapoved cesarice za Kezen poročiti dve gojenki iz peozlnnata . . . LahSo si mislite, kako odlična
tega''nastala^ GOjeilke IZ St. CVfS
Vnna Vanl, Elio Steiner, Silvana lachino KINO MATICA - TEL. 22-41
Dvoje napetih cowbo.lRkih filmov — junakih podvigov v borbi za zlato in petrolej!
G&Dosierji iz Teksasa in Razbojniki zanima
KINO SLOGA. T E L. 27-30
Filmska kunediia s oopnlarnim komikom OLIVER HARDY-.em
ZENOB1A
Mnogo zdravega smeha! Odlična zabava za vse
tiste, ki so potrebni veselja in razvedrila! KINO UNION . T E L. 22-21
B Sobe I
Jitejo:
Sobo za eno osebo
s kuhinjo aH brez, iščem v mestu ali blizu mesta. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10652.
Posestva
Prodam več trgovskih,
gostilniških in stanovanjskih hiš in vil v centru in okolici ter gozdov. — Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ulica št. 10, telef. 35-64,
M aH oglasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek te račnna posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
B Sliižte B 1 Službi B
Dobe:
Postrežnico
dobro kuharico, snažno ln pošteno, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10674.
Hlapec
priden, pošten h konjem In Blužkinja za vsa hišna dela, ki zna tudi nekoliko kuhati — dobita službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10691.
Naročajte In širite »Slovenca« I
Jttejo:
Strojnik
vešč dieselmotorjev !n cestnega valjarja — išče zaposlitve tudi za pred-delavca za gradbe cest. Naslov v upravi »Slov.« št. 10660.
Manjše skladišče
s sobo za pisarno — rabim takoj. Cenj. ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »September«. 10680.
Oddajo:
Prazna parketirana soba
se odda — Povšetova 71.
Pozor!
Najnovejše lakiranje dvo-koles ln drugih predmetov potom električne peči vam solidno Izdela Leo šušteršič, Frankopanska št. 21, Ljubljana.

Vajenca
za avtoličarsko obrt — sprejmem. Leo šušteršič, Ljubljana, Frankopanska št. 21.
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Pristna oranžada
v originalnih steklenicah in mineralna voda na debelo se dobi v glavni zalogi Kolodvorska ul. S. M. Gerovac.
Izložbeno omaro
6X2.5X50 cm pripravno za vzidavo ali vežo proda. S. J. Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8.
Globok in športni voziček
ter mandolino prodam. Nasproti št. 66 Zaloška cesta — v hiši Boje.

^ Premog
suha drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 Postrežba brezhibna
12° EKSPORTNI LEŽAK
Budjejoviško pivo
TOČI SE V AVTOMATIČNEM BIFEJU
DA]-D\M
8 I
III. poglavje. Stari lisjak.

Ko je Maud Uppertown nenadoma ostala sama na hodniku, se je zastonj ozirala naokrog in iskala avtoizvoščka, ki bi jo potegnil za avtobusom. Bila je hudo vznemirjena, ker ji je lažni Grill ušel. Ko se ji približajo prodajalci časopisov, ki drve proti borzi, se obrne tudi nazaj proti borzi. Zdi se, da čaka na dogovor-'enem mestu nekoga, ki naj bi prišel iz borze.
meni se mnogo za časopisne novice, saj dobro pozna ozadje vseh teh dogodkov. Sama je odločilno sodelovala, zaveda se, da bo plačal vse skupaj Grill s popolnim polomom svoje družbe. Končno prihiti mlad moški iz borze, se ustavi pred njo in ji zašepeta nekaj besed. Maud nato zadovoljna odide po VVallstreetu in zavije nato v Broadway, v smeri proti City Hallu. Čim dalj gre, tem bolj raste pred njo mogočno upravno poslopje Južne unije, ki štrli z 22 nadstropji visoko v nebo. Vse bolj nemirna postaja Maud. Poleg novice, ki jo je zvedela pred borzo in jo mora osebno sporočiti staremu Rackleyu. ki vodi Južno unijo, bo morala poročati tudi o nepričakovanem srečanju s Palmerjem.
Dvigalo jo potegne v peTnajsfo nadstropje. Sluga pred vrati jo pozna. Takoj jo spremi po širokem in dolgem hodniku čez same debele preproge. Popolna tišina vlada tukaj. Sluga odpre z debelim blagom obložena vrata. Maud vstopi v predsobo. Nemirna hodi sem in tja, dokler ji brnenje električnega znamenja ne pove, naj vstopi v delovno sobo Sama Rack-leya, fircdsednika Južne unije. Z negotovim korakom stopi skozi vrata, ki se neslišno soma od sebe za njo zaprejo. Pred njo je velika dvorana, vsa obložena z blagom. Goste zavese vise ob oknih. Debele preproge vodijo skozi dvorano na nasprotno stran, kjer je postavljena ogromna pisalna miza, edini kos oprave v
vsej dvorani. 7,a ogromno mizo sedi stari Rack-ley in je videti še bolj majhen, kot je v resnici.
Sam Rackley je star že čez šestdeset let. Majhen in droban ie; z njegovega nagubanega lica gleda dvoje ozkih oči. Njihov ostri pogled šviga sem in tja in kaže nemirno bistvo človeka, ki gospodari v Južni uniji. Velika delniška družba, ki se ima za svoj razvoj zahvaliti le Rackleyevim sposobnostim, si je nabrala svoje bogastvo v rudnikih Meksike in Južne Amerike, v rudnikih cina v Boliviji in rudnikih bakra v državi Peru. Gospodarstveniki cenijo Rackteva in njegovo družbo na 600 milijonov dolarjev. Pod njegovim vplivom je 22 mogočnih newyorških bank. 16 časopisov ima in z njimi dela reklamo zase in za svoja podjetja. Toda tudi temu mogotcu, ki je vse življenje brezobzirno garal, da si je nagromadil tako bogastvo, so določene meje na trgu. Na eni strani je njegov tekmec Pacifiški trust, na drugi strani pa žilava delniška družba Grill. Koj zagrizen fanatik poskuša Raekley vse, kar le more, da bi prehitel in ugonobil svoje tekmece.
»Pridite bliže, gospodična Uppertovvn!« pravi Rackley hripavo.
Obotavljaje se pristopi Maud Uppertovvn. Vedno se počuti tako negotova, kadarkoli je v tej sobi. V nočnih lokalih je vse bolj doma in neprimerno bolj samozavestna. Kakor hitro stoji pred Samoin Rackleyem, čuti, kako neznatna in brezpomembna je.
»Sporočiti vam moram,« pravi počasi in premišljeno Maud Uppertotvn, »da so vaši zastopniki pokupili na borzi že tretjino delnic Grillove družbe in dve tretjini delnic rudnikov bakra. Vendar jih niso smelj olidržati, ker so se
J il
nenadoma začeli tečaji delnic popravljati. Vrgli so vse nakupljene delnice zopet v prodajo, samo zato, da bi s čim večjo ponudilo kar najbolj zbili tečaje, k iso se popravljali.«
Na obrazu starega Rackleya ni videti, kako velika jeza ga grize. Točno je poučen o vsem, kar se je zgodilo na borzi.« »Zelo nerodno so postopali vsi skupaj na borzi!« graja Rackley. »Saj ni imelo smisla, vreči delnice na trg, ko bi vendar vsak začetnik lahko vedel, da premajhno število ponudnikov in premajhno število ponujenih delnic ne more povzročiti panike in velikega padca tečajev.«
Ostri Rackleyev pogled se zapiči Maud Lppertovvn v lice. Počasi in premišljeno spregovori: »Vam je dobro znano, kaj je povzročilo, da se je padanje tečajev tako nenadoma ustavilo in da so se začeli dvigati?«
»Seveda vem, gospod Rackley!« prikima Maud.
»Kdo je bil na borzi... Palmer ali Grill?«
»Palmer!«
»In vi niste storili ničesar, da bi ga spravili z borze?« zasika stari Rackley. Okretno vstane in s hitrimi koraki stopi tesno k Maud. Ostro jo pogleda v oči: »Se zavedate, da upravičeno sumim, da tu nekaj ni...«
»Ne, ne,« ga prekine Maud. »Zapazila sem ga šele, ko je zapuščal borzo. Takoj sem ga ustavila in posvarila. Pred nosom pa mi je skočil na mimo vozeči avtobus. Nobene možnosti nisem imela, da bi ga zasledovala!«
Rackley gre nazaj za mizo in se vsede. Maud stoji še pred pisalno mizo, Rackley je tudi ne povabi, naj sede.
»Al i ste uredili s Palmerjem vse, kakor sem vam naročil?«
»Seveda, gospod Rackley. Palmer je dobil iz mojih rok dogovorjeno vsolo, poleg tegn vozni listek za parnik »Vinetia«. Parnik bo od-plul pojutrišnjem zjutraj ob šestih.«
»Zakaj niste opozorili Palmerja, da mora svojo zunanjost spremeniti?«
»Saj sem to storila. Seveda si niti misliti nisem mogla, da bo tako raztresen...«
Zi Ljudski uHirni i ulubliinia loži Krinirii

izmitieii: inž. Ježe Sodi«
Uredniki Viktoc Cenili