Pt&tntna plačana r eotovinL Leto LXXm., št. 28C Ljubljana, petek 6. decembra I940 ENSKI Izhaja vsak dan popoldne tzvzemsi nedelja in praznike. — Ineeratt do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst i Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, već jI lnaerat) petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, InseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA« Kn&fljevm ollca st. 5 Telefon: 31-22, 21-23, 31-24, 21-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocsnova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10 35L. Nove akcije na albanskem bojišču nadaljujejo — Italijani izpraznjujefo Santi Quaranto in Argirokastro — grški uspehi in v gorovja pri Podgradcu — Močna aktivnost italijanskega in grškega letalstva Bjji na vsej fronti se pri Premeti] u Atene, 6. dec. s. (Atenska tel. ag.). 40. vojno poročilo grškega generalnega štaba javlja: Boji so se na vsej fronti včeraj nadaljevali. Grške čete so povsod Se nadalje na predovale, zlasti pa v južnem in srednjem sektorju bojišča, kljub siloviti protiakciji sovražnega letalstva. Atene, 6. dec. e. (United Press). Grški vojaški krogi Izjavljajo, da se italijanske čete poiaikajo Iz Argirokastra v smeri Te-pelenija. Radijska postaja v Argirokastru je prenehala delovati. Po Istih vesteh so grške izvidnice včeraj zjutraj vkorakale v Santi Ouaranto, ni pa znano- če so v teku včerajšnjega dne v to mesto vkorakale tudi glavne edlnice grških čet. Ameriška poročila Atene, 6. dec. s. (Ass. rPessJ. Po pol-uradnih grških podatkih so grške ćete včeraj na bojišču dosegle vrsto novih uspehov. Ob obali Italijani še vedno lzpraznjujejo Santi Quaranto in se umikajo proti Illmeri. Tudi evakuacija Argirokastra se nadaljuje. Grki ne javljajo zaenkrat nobenih konkretnih rezultatov včerajšnjih bojev na tem delu fronte, pač pa poročajo, da so včeraj grške čete pregnale italijansko vojsko s položajev pri Premet iju, na katerih so se Italijani utrdili po izpraznitvi Premetija, Pri tem so zajeli Grki včeraj dva častnika in 50 italijanskih vojakov. Zopet je bilo zaplenjenih Šest topov. V severnovzhodnem sektorju fronte pri Podgradcu so Grki zasedli nrkaj utrjenih italijanskih položajev v gorovju v višini 1000 m. Grki javljajo, da je vsa pokrajina med Podgradeem in Korico sedaj očiščena sovražnih oddelkov. Zelo močno se je včeraj udejstvovaio zlasti na severnem delu fronte grško letalstvo. Zjutraj je skupina grških bombnikov v nizkem poletu napadla neki italijanski mehanizirani oddelek ter ga skoraj popolnoma razpršila. Popoldne so nove formacije grških letal napadle drugo mehanizirano kolono, kakor tudi sovražna vojafika taborišča in vojašnice. Napadi so bili zelo uspešni. Nobeno grško letalo pri teh operacijah ni bilo izgubljeno. Srditi boji na severni fronti Struga ob Ohridskem jezeru, 6. dec. e. Srdit boj, ki se je predvčerajšnjim vršil na severni gr ko italijanski fronti v področju Podgradca. je predsnučnjim dosegd vUek Do tega strahovitega boja je prišlo popolnoma nepričakovano. Ob 18. je nastalo popolno zatišje, ki ga je prekinjalo le redko topovfJco streljanje To zatišje je trajalo okrog 2 uri nato se je slišalo topniško streljanje bolj pogosto Cez eno uro se je bombardiranje spremenilo -v strahovit ogenj, pri katerem je prišlo do izraza Lahko gorsko topništvo. Z obale Ohridskega jezera so se dobro videli na položajih severnozapadno od Podgradca na pogorju Kamije in Mokre od sviti plamenov iz topovskih cevi na eni in drugi stran;. V neposredni bližini so vsak trenutek rakete razsvet'jevak položaje na obeh Jtranch Granate so padale vsako sekundo. Ta boj je trajal nekaj nad poldrugo uro nato se je polegel. Ob 23 je nastalo popo'no zatišje. Okrog polnoči je zopet pričela delovati težka artilerija V teku včerajšnjega dne so se boji nadaljevali z dvobojem težkega topništva. Posebno srdit boj je bil okrog 15 Pregrupacija italijanskih ediitic Bitolj, 6. dec. e. Na severni italijansko-grški fronti na odseku pri Podgradcu se je v teku včerajšnjega dne ni zgodilo me posebnega. Ker je zapadlo okrog 30 cm snega, ni mogoče voditi operacj v večjem obse Tudi včeraj so Grki napadali, ne da bi zabeležili kake pomembnejše uspehe. \'a obeh straneh so bile le krajtvne operacije. Na nekaterih mestih so Ital'jani na tem odseku glede na terensk** razmere in zaradi slabega vremena izvršili pregrupacijo svojih ednic. Italijansko letalstvo je bilo kljub slabemu vremenu koliko* tolike aktivno Na ju-gcA-lovenskem ozemlju st ie slikalo brnenje motorjev in močne detonacije bomb Med KoriCO in Podgradcem so Italijani bombardirali zaledje grške vojske in njihove postojanke za presk rbo Boji na srednji fronti Dievdiehjii, 6 dec e V reku vsega včerajšnjega dne se je čulo z italijansko-grike fronte močnu topn^ko vreljame in eksplozije letalskih b^ii Okr*>g 10 je streljanje doseglo vi^ek nato -t streljanje neko-iiko popustilo, vendar se je čulo do noči. Kmetje iz ofcoli&iti vasi na iug ^lovensko-grški meji. ki s< prišli v Dievdjelijo pripoveduje io da se ?e ^treiianje ćulo vso noč Po poročilih iz gršk'h .irov V) se včeraj boji nadaljeval: m. vsei fronti Kaže. da sc boj sedaj ne vrši samo na grškem desnem krilu, temveč tud n* 'even> krilu v področju okrog Premeti ia. Včerajšni.h bojev so se udeležil' zelo oaočn^ oddelki pehote in topniških si na oheh straneh Kakor javljajo grški listi so tc vršile prejšnji dan srdite pehotre topniške in ieta'ske borbe na grškem desnem kriu Na vrhovih zapadno od Premetija se boji no poročilih grških listov razvijajo ugodi', za Grke Na levem krilu neverno od Premetija so se Iraiijan' dobn utrdili Cest* ki vodi proti Premetiju. »c Italijani močno napadali. Grške informacije o italijanskih vojnih pripravah Atene, e. dec. s. (Ass. Press). Tukajšnji dnevnik »Hestia« napoveduje, da bo grška vlada v kratkem objavila podatke, kako se je Italija pripravljala na vojno proti Grčiji Lis pravi, da so bili glede italijanskih priprav zaplenjeni pri Italijanskih vojnih ujetnikih važni dokumenti. Po poročilu >He-stie« so se pričele italijanske priprave za vojne operacije proti Grčiji že pred 8 ali 10 mesci. ' ' • * 1 * Angleška ojačenja na Kreti Ankara, 6. dec s. (Reuter). Turški radio javlja, da prihajajo na Kreto se vedno nova angleška ojačenja in da pretvarjajo Angleži otok v vedno močnejše vojaško oporišče. Turški radio opozarja, da utegne to imeti za ttaliiane še resne oos'ed:ce Roosevelt in Knox pregledujeta oporišča Novo mesto državnega podtajnika v vojnem ministrstvu — Roosevelt zahteva zgradi* fcev prekopa Sv. Lovrenca, ki je potreben za oboroževalne načrte New York, 6. dec. AA. (Reuter.) Izvedelo se je, da je prezident Roosevelt pregledal razne kraje, ki pridejo v postev kot ameriška oporišča. New York, 6. dec. s. (Ass. Press.) Na krovu križarke »Tuscaloosa« je prispel včeraj v Kingston na Jamaici predsednik Roosevelt, ki si bo na angleškem otoku ogledal novo letalsko in mornariško oporišče z i Zedinjene države. Washington, 6. dec. AA. (DNB.) Zvezni kongres je sprejel zakonski predlog, ki dovoljuje Kooseveltu, da ustanovi novo mesto državnega podtajnika pri vojnem ministrstvu, in sieer za dobo sedanje vojne. New York, 6. dec. AA. (DNB.) Mornariški minister Knox je z letalom odpotoval v Cristobal, kjer bo pregledal obrambne naprave ob Panamskem prekopu. Washinffton, 6. dec. s. (Reuter.) Včeraj je prispel semkaj guverner angleškega otoka Trinidad. Uradno poročajo, da se bo posvetoval z angleškim veleposlanikom lordom Lothianom slede točnega obsega novih oporišč za Zedinjene države na Tri-nidadu. Oboroževalna industrija New York, 6. dec. s. (Ass. Press.) V letošnjem letu je bilo za razširjenje amerlškh tvornic orožja in municije porabljenih že 100 milijonov dolarjev. Samo v letalsk h tvornicah se je število delavcev dvignilo od 28 000 na 165 000. \VaShington, 6. dec. s. (Ass. Press.) Ameriška vlada namerava odstopiti Kanadi več starih mornariških štiri- in sedempalčnih topov, ki jih bo Kanada uporabila za ob-brambo atlantske obale ob Novi Škotski. Ti topovi bodo demontirani s starih ameriških vojnih ladij, nato pa bodo postavljeni na obalnih postojankah Nove Škotske. Transakcijo za odstop topov posreduje skupni kanadsko-ameriški obrambni svet. Za regulacijo reke Sv. Lovrenca Detrolt, 6. dec. AA. (Reuter.) V pozivu, ki ga je poslal konferenci za izkoriščanje vodne sile in za spajanje velikih jezer z morjem, zahteva predsednik Roosevelt od kongresa, da osvoji sporazum, ki je bil sklenjen s Kanado o izvršitvi načrta za izkoriščanje vodne sile reke Sv. Lovrenca. Kakor znano, je bil ta sporazum podpisan v VVashingtonu leta 1932., toda kongres ga je odklonil. V svojem pozivu pravi predsednik Roosevelt: Izgraditev te poti k morju je danes prvenstvenega pomena in njegova vrednost za, gospodarstvo je enakovredna vrednosti Panamskega prekopa. Roosevelt pravi dalje, da bi se z uresničitvijo te.^a načrta dobili milijoni novih Kilovatov električne energije, ki bi bila potrebna za narodno obrambo ter zelo pripravna za zgraditev ladij. New York, 6. dec. s- (Ass. Press.) Predsednik Roosevelt je sporočil novinarjem, da namerava kongresu predložiti v odobritev sporazum s Kanado glede regulacije reke Sv. Lovrenca, tako da bi mogle tudi oceanske ladje pluti do velikih jezer v Srednji Ameriki. Prav tako naj bi regulacija omogočila večjo izrabo vodne sile za pogon elektrarn. Roosevelt je izjavil, da bi bila izvedba načrtov za regulacijo reke Sv. Lovrenca velikega pomena za ameriško oboroževalno industrijo. Philippsova misija v Ameriki WaShirgton. 6. decembra, s. (Ass. Press). »Washington Star« piše o prihodu pod- tajnika aneleške?a finančnega ministrstva Philippsa v Washington ter p:"avi. da bo Philipos v primeru če se ie prišel pogajat za najetie posojila Angliji deležen takojšnjega in bistvenega uspeha List izraža mnenie da bi odklonitev oosoiila Angliji ne bila v skladu z načeli demokracije, svobode in mednarodne dostojnosti, ki iih zastopaio Zediniene države London. 6. dec. s. Reuter ie sn ^či ool-urad-no zanikal vesti da bi bil nodtainik angleškega finančnem ministrstva Phi-lipps prispel v Washington zato. da se po-gaia za najetie anpleškeca nosoiTa v Ze-dinjenin državah Reuter DriDominia. da je taka poročila demantira! Phil.DOs s- m. Plilipps ie prišel v Ameriko, kakor 1e sam izjavil, izključno z namenom, dn informira vlado Z dinjenih držav o finančnem noložalu Anglije. Ameriško posojilo Argentini Buenos Aires, 6. dec. AA. (DNB) Po nekem poročilu iz Washingtona je ameriški finančni mini.^er izjavil, da bo Amerika odobrila Argentini posojilo v višini 100 milijonov dolarjev, in sicer ood istimi pogoji kakor Kitajski. Predsednik izvozne banke Pierson ie napovedal še eno posojilo v isti višini. Ta posojila bodo porabili, kakor pravi poročilo, v prvi vrsti za ustalitev argentinskega denarja in nato za ohranitev in obnovo gospodarstva ter trgovine, sklenjene med Ameriko in Argentino o večjih ameriških nakupih v Argentini. Angleška letala In vojna mornarica lahko s Krete kontrolirajo ves pomorski promet v vzhodnem in srednjem dolu Sredozemlja ter v Egejskem morju. Izseljevanje italijanskih rodbin Split. 6. dec. e L ladjo iz Dubrovnika ie prispelo v Spili več rodbin italijanskih državljanov iz Korice. Prispele so v Split preko Tirane m Kotorja in potem z vlakom nadaljevale potovanje preko Ogulina na Reko. Vojna v Afriki Kairo, o. dec. (Reuter) Iz Na'robija poročajo o uspehu an<>le>kc oJuk pne izvidnice v boju z večjim italijanskim oddelkom. Pri E! Vaku oh mey Kenije in itali-} janske Somalije je izvidnica napadla odde-1 lek 230 italijanskih vtanskega radia, češ da ie odstopil kot profesor vseučilišča v Sibinju Profesor izjavlja, da uživa vse svoboščine Beg iz Runranije Budimpešta, 6. dec. e. Po nekih rx>»ročv-lih sta na madžarsko rumunski meji bivša predsednika rumurrk ■ vlade Julij Manin in Vajda Voevod veeteh. k; jih še ni mogoče preveri: celita oba dr/avnka stopiti v zvezo i iiiadžar^kim* oMastmi in jih prositi za dovoljenje, da s«, smeta naseliti na Madžarskem. Bivši rumunski minister dr. Hacien. ki je po odstopu Transilvanije Madžarski ostal v K-lvžu, je prispel v Budimpešto in se podaja z madžarskimi vladnimi krogi glede prihoda večjega Števila rumunskih politikov na Madžarsko. Mnogo rumunskih oficirjev in visokih državnikov je že p n spel o na Madžarskv Novi egiptski vojni minister Kairo, 6. dec. aa. (Reuter>. S kraljevim ukazom je bil za vojnega ministra postavljen Hasan bej Sadek. Položaj v Turčiji Carigrad, 6. dec AA. (JDNBi. Po vesteh iz Ankare ie ministrski svet sklenil, da bodo imeli poveljniki v pokrajinah, kjer je nroglašer.o obsedno stanje, posabna noje prispel vodja norveških nacionalnih so- j ob'astila. ki so iih imela dazdai samo do-cialistov irvajor Quisling. I licijske oblasti poskus izkrcanja angleške vojske na kopnem. Oboroženi angleški diviziji je priSla na pomoč druga divizija, ki se je poslužila s podporo letalstva najmodernejše vojne taktike. Divizija pehote je s podporo dveh esKadrij bombnikov in med dvema, kolonama tankov poskusila izvesti ofenziven prodor. Pri tem je letalstvo uporabilo metode, ki so se jih Nemci poslužili v bojih na Poljskem. Nizozemskem ter v Belgiji in Franciji. Manevri so odlično uspeli. Ves čas jih niti enkrat niso motila nemSkP letala. Quisling v Berlinu Berlin, 6. dec. s. (Ass. Press). Semkaj Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 6. decembra 1040. it**. 280 G r a n d i o z n o filmsko veledelo po romanu Louisa Bromfielda »THB BA1NS C A ME«, katerega naklada je dosegla V** milijonov larvodo- V glavnih vlogah: f¥fctON~E POWER — v najlepši Vlogi svoje briljantne umetniške kariere HtfRNA LOV — žena mistične lepote, ki s svojo kreacijo v tem filmu prekosi vse dosedanjo uspehe UBOKGE BREM — najpopolnejši gentleman filma BRENDA JOYCE — novi star. PREDSTAVE danes ob 16.. 19. in 21. uri Rezervirane vstopnice »e morajo dvijrntti najkasneje \\ ure pred predstavo! DANES OB 15. URI najlepši glasbeni film „€vet je v maju44 t Retl jors'ovan) po znižanih matinejskih cenah KINO SLOGA — Tel. 27-30 Ob 17., 19. In 21. ari t>K£Mll?ltA velike-a VTarner-Bros filma HEROJSKA KAVALKADA »nim smelih akeljsklh podvlg-ov, v katerem se James Cafcfle$\ pokale občinstvu v popolnoma novi kreaciji kot smeli jezdec, neustrašeni boritelj m hladnokrvni osvetnik Film, ki ga bo gledalo občinstvo brea prediha. a tudi s solzami v cčeh . . . ZA Milil.A \ ZA otrokom in odraslim v razvedrilo predvajamo bajno Wali Disnevevo umetnino Nova kopija v francoski verziji. Po popularni Grimmovi pravljici! Triumfalen uspeh triletnega dela 800 risarjev, muzikov in umetnikov, film, za katerega Je bilo napravljenih 36U.000 slik In risb! KINO MATICA, tei. 22-41 Predstave ob 16.. 19. In 21. uri NEGULJČICA Nov napad na južno Anglifo Napadeno je bilo neko mesto ob južni obali, pa tudi London je bil bombardiran London, 6. dec. s. (Reuter). Letalsk' in notranje numsti^tvo javljata v svojem jutranjem komunikeju: Sovražni letalski napadi na Anglijo niso imeli večjega obsega. Napadi so se pričeli zgodaj zvečer in so bili končani kmalu po polnoči. Glavni napad je veljal nekemu okrožju ob južni angleški obali. Tu je bile vrženih mnogo eksplozivnih in zaiigalnih bomb. Več oseb je biio ubitih in ranjenih. Tudi London je bil napaden, toda napad je bil lažjega značaja. Število človeških žrtev je majhno. Včeraj je bilo nad Anglijo sestreljenih skupno 14 sovražnih letal. Dve angleški lovski letali sta izgubljeni, vendar je en pilot rešen. London, 6. dec. s. (Reuter). Glavni napad nemških letal na Anglijo je bil preteklo noč Izvršen na neko mesto ob južni angleški obali (verjetno je bil to Scupt-hampton ali Portsmouth. Op. ur.). Nemška letala so naletela na izredno močan zaporni ogenj protiletalskega topništva. Tak d so morala odvreči svoje bombe brez cilja. Povzročena je bila znatna Škoda na hišah in trgovinah. Zadet je bil tudi neki kinematograf. d je neka bolnišnica itd. Zadnja poročila pravijo, da človeških žrtev ni bilo mnogo. V Londonu je bil še pred polnočjo dvakrat letalski alarm. Med prvim alarmom so bombe zadele štiri hiše v periferiji prestolnice. Razvaline so zakopale več oseb v zaklonišču. V nekem drugem okraju je bilo poškodovanih več stanovanjskih hiš. V splošnem pa napad na London ni imel večjega obsega. Nekaj bomb je bilo ponoči vrženih tudi na vzhodno Anglijo. Nekaj hiš je bilo pri tem zadetih. Nemško poročilo Berlin, 6. dec. A A. (DNR) Snoči pozno so nem'k.i lc:ala izvršila nočn«1 napade v več valovih na London m na nekatere pristaniške naprave na anglešk' iu^ni obali, kakor tud1 na večje številu drueib važnih zmetala velike količine bomb vseh vrst. vojnih ciljev v južni Angliii Letala so Podrobnosti o teh napadih še ni Ameriški bombniki za Anglijo New Tork, 6. dec. A A. Tass>. Ameriški * obiavlia novico, da ie ameriška vlači .radno odobrila, nai se Angliii ooš'ie 20 ogromnih bombnikov, tako zvanih »le- tečih trdnav«. Ta letala bodo ooslali v Kanado, od tam Da v Ang.ijo. Sestreljena letala London, 6. dec. s. (Reuter). V letalskih bitkah nad Anglijo je včeraj e:ia sama eskadrila angleških lovcev tipa Spltfierov sestrelila osem sovražnih letal. Eno izmed letal je sestrelil n^ki poljski pilot. Kralj Jurij posetil Sout-hampton in Portsmouth London, 6. dec. s. (Reuter). Kralj Jurij je včeraj v spremstvu notranjega ralnlnAul Morrisona posetil Southampton in Portsmouth. ki sta bila pri zadnjih nemških letalskih napadih pesebno prizadeta. Kralj se je razgovarjal z mnogimi člani civilnih oddelkov za zaščito pred letalskimi napadi. Prebivalstvo je kralja povsod prisrčno pozdravljalo. V Portsmouthu si je kralj ogledal tudi ladjedelnice. Tako v Portsmouthu kakor v Southamptonu je bil med kraljevim obiskom dan letalski alarm, vendar kralj kljub alarmu ni prekinil svoje poti. Streljanje čez Rokavski preliv London, 6. dec. s. (Reuter). Ob Kanalu je prišlo snoči do srditega dvoboja med angleškimi in nemškimi težkimi topovi. Nemški težki topovi so prvi otvorili ogenj s postojank Gris Nez in so nad eno uro obstreljevali Dover in okolico. Angleški topovi so odgovarjali, nato pa so tudi angleS-ki bombniki napadli nemške težke topove in poleg njih še vrsto pristanišč ob francoski obali Kanala. Nemške mine pred angleškimi lukami London, 6 dec. s. (Reuter). AdmirallUita je javila snočl, da se je pri iskanju sovražnih min zadnje čase potopilo nekaj manjših angleških ladij in sicer štiri ribiške ladje, ki so služile kot lovilci min ter en vlačilec. Na dveh Izmed teh ladjic nI bilo žrtev. Sorodniki žrtev na ostalih ladjah so bili obveščeni o nesrečah. Admiraliteta pravi dalje v svojem komunikeju, da je že iz nemških vojnih poročil razvidno, da Nemci sedaj sistematično polagajo mine ob angleških obalah in lukah. iskalci min opravljajo požrtvovalno in sistematično svojo dolžnost v odstranjevanju sovražnih min. Čeprav so dosegli prt tem že velike uspehe, je vendar neogibno, da je bilo pri tem tudi več žrtev. Angleški bombniki nad Italijo In Nemčijo Podrobnosti o angleSkih napadih v noči od srede na četrtek London, 6. dec. a (Reuter) Letalsko ministrstvo objavlja nekaj podrobne/sti o napadih angleških bombnikov na Nemčijo in Itsiijo v noči od srede na četrtek. Eskadrilja težkih an^lešk^h bombnikov je napadla Turin. Letala s»o preletela ▼ dokaj slabem vremenu Alpe Nad Turinom pa se je vreme zboljšalo. Napad se je pričel že ob 21. m it tra'a' pri&Mino 2 uri Anjfleška letala »c na poletu nad Turin in na*aj ostala v zraku devet ur Letala so vrgla mnogo eksploz1 vn»h bomb težkega kalibra ter so povzrcn • eksplcziie in požare. Glavni predmet n*, Ha je bil vojaški arženal. poleg tega pa *>< biie bombardirane Fiatove tvom :e ii- neka tvornica letalskih motorjev v nižini Nadalje so angleška letala »*tc noči napadla DusseMorf. Tu ie trajal napad v pre- sledkih polnih dvanajst ur ter ie bil končan sele ob šestih zjutraj. Bombardirana je bila neka jcklama, nadalje velika plinarna ter pristaniške naprave in d< ki ob Renu. V Dsrndorfu, Neusau in Dortmundu so bili napadeni tovorni kolodvori. Druge skupine angleških letal so bombardirale med drugim pristanišča Anvers, Ostende in Calais. Letalsko minstrstvo ugotavlia. da se z vseh teh poletov ni vrnilo samo eno an-gleSko ietalo in sicer ie bilo to letalo izgubljeno pri napadu na Turin NaH Nemčijo ni b;lo izgubljene nobeno ietalo in označuje letalsko ministrstvo nemško poročilo, da so bila tri angleška letala v noči od srede na Četrtek nad Nemčijo sestreljena, kot popolnoma neosnovano Novi kitajski uspehi Čungking. 6. det (Tass) O bojih na Kitajskem javljajo zadnja pcročiU da so Kitajci v provinci Hupej izvedli uspešen napad na japonske p-ercnanke pri mestu Nangcigvan Prav tako so Kita«ci uspešno napadli Japonce luzm orl Icanaa V južnokitajski ptovmii Kvangari so Kitajci pregnali Japonce rudi mesta Cang-maj. 3. decembra je šes' japonskih letal bom bardiralo mesto Dž:ru v provinci Junsn. Eno iapon»k». leta., je bflo sestreljeno Posadka 6 moz se je utkim in sdravim telesom rit. Janeza Plečnika je nepričakovano zmagala smrt. Univ. prof. dr. Janez Plečnik je bil rojen dne 3. junija 1875 v Ljubljani. Ljudsko šolo je obiskoval na Grabnu, gimnazijo v Ljubljani, medicinsko fakulteto pa pa na tiunaju. Služboval je v raznih mešan kot zdravnik, naposled pa se je naseli v Ljubljani. Bil je presekte* v ljubljanski bolnišnici in dolga leta tudi sodni izvedeniški rdravnik. V tem udejsrvrrvnnju se je mnogo bavil s patološko anatomijo. Ko smo po oevobojenju začeli graditi svoje kulturne thstilueije in svojo univerzo* ?e 1e pričela bleščeča univerzitetna kariera dr. Janeza Plečnika, ki je bil med prvimi imenovanimi profesorji naše medicinske fakultete. V tej akademski dobj udeistvo-vanja se je razmahnil svojevrstni talen' dr. Janeza Plečnika. V Zadnjih dveh desetletjih si je s svojim znanstvenim in pedagoškim delom pridobil častflo mesto med slovenskimi znanstveniki in učeftjaki, ki so v medicini pri nas orali ledino. Vse svoje sile je pokojnik posvetil po prevratu medicinski znanosti in organizaciji naše medicinske fakultete. Predaval je anatomijo in vzgojil peneracije mladih slovenskih zdravnikov. Njegova predavanja so bila vedno najbolj obiskana. Sedanji dekan medicinske fakultete df. Hribar je bil tudi učenec dr. Janeza Plečnika V strokovnih krogih so zbujala pozornost njegova originalna medicinski naziranja Neprecenljive zasluge si je pridobil z ustvarjanjem slovenske medicinske terminologije. 6 posebno ljubeznijo je likal do- mače izraze, ki lahko polnovredno nadomestijo tuje izražanje v medicinski in ;:dravniskl stroki. V laičnih in Strokovnih krogih so zbudili posebno zanimanje članki o fizioloških in življenjskih vprašanjih, ki jih je priobCeval v »Mladiki* V teh je odkril svoje ogromno strokovno zHM)e. pa tudi svojo originalno naravo in svo- odkfitoarfcn značaj. Pokazal je dostikrat s pikro besedo nn vse zablode sodobnega civiliziranega člo-veštva, kj so mu bile. ljubitelju prirode« solnca in vode. pristnosti in preprostosti tuje in zoprne. Med ftlolo-gi je zbudil zanimanje zaradi svojstvenega Sloga trt izraževanja. Kot človek je bil izredno blaga, toda odločna in na svojih načelih vztrajajoča duša. Mnogo dobrega je storil za nase dijake tudi kot član vodstva Oražnovesa doma. Odlično mesto v zgodovini našega povojnega kulturnega vzgona si ni priboril samo s svojim znanstvenim delom, tem -všč tudi s SVojim pedagoškim delom, v katerem se je uveljavila njegova humanistično oblikovana osebnost. Slovenski narod bo ohranil prof. dr. Janezu Plečniku Časten spomin' Fond prof. dr. Janeza Plečnika Društvo medicincev v Ljubljani je sklenilo, da ustanovi v spomin na svojega dra-kgega profesorja »Fond dr. J. Plečnika*. Prispevki tega fonda se bodo porabili za ustanovitev preootrebne neodvisne medicinske menze, kj bo nosila ime ^Plečnikova rhenka«. S tem se bomo Slovenci najlepše oddolžili njegovemu spominu Društvo medicincev v Ljuoijani Fr. I*eharjeva spevoigra: Friderika Novost z J os. Gostičem v vlogi J. W. Goetheja je z okusno uprizoritvijo in prav zadovoljivo izvedbo dosegla poln uspeh V Ljubljani, 6. decembra. Končno vendar! Tudi novo opereto smo dočakali. Kako si je je želela naša publika, je kazalo nabito polno gledališče. Bržčas ie priča ko vRla objestno veselega operetnega dela. a prejela je prav nasprotno: opereto resnega značaja, besnega vsaj iz večine po glasbi in po dejanju. Toda zato ni bila razočarana nasa publika. Zakaj Leharjevo delo Je prav prikupna spevoigra, ki se v glavnih dveh partijah približuje operi, zahteva dveh dobrih pevcev, se odlikuje z neko nobleso. ki se zavestno umika vsakršni operetni, najčesče neokusni pretiranostl in ceneni udarnosti, a je vendar polna lepih muzikalnih do-inislekov, prijetne melodike ter zopet zlasti v orkestru mojstrske barvitosti. Tudi dejanje je posneto in okusno za spevoigro prirejeno po resničnih doživljajih velikega nemškega poeta J. VV. Goetheja, njegovega prijatelja in pesniškega prijatelja tovariša J. M. Reinholda Lčfiza, starejšega tovariša literata Frled. L. Wey-landa In še mistika J. H. Jung Stillinga. Vse dejanje je presta\'l ieno V nemško mestece Sesenhelm in v Strassburg, kjer so nekaj časa živeli ti veseli nemški književniki in kjer je Goethe resnično doživel z lepo pastorjevo hčerko Frideriko Brionovo krasen, a zelo kratek ljubezenski roman. Llbretista Herzer ln L6hner sta izkoristila mnogo življenjepisuih podatkov iz literarne zgodovine za svoje besedilo ter spretno uporabila nekai Goethejevih mladostnih pesnitev na Frideriko, pa drugih popularnih Goethejevih pesmic, med katerimi se prepleta kakor vodilna rdeča nit tudi pri nas dobro znana in priljubljena -Rožica v dobravi fRosleln auf der HeldeV V glavne sta kajpak libretista hodllA svojo pot, ki je čisto drugačna, kakor jo je hodil Goethe v resnici. Pa tudi njuna zaključna poteza je originalna ln zadovoljiva; tretje dejanje je polno poezije in re-signacije, izrek Friderikin: ^Pesnik Goethe je last vsega sveta, torej tudi moj!-*: pa zasluži priznanje velikega vojvode: »Obču-duiem vaa«. Spevoigra je polna idiličnostl, mladostne sanjavosti. študentovske radosti in tekmovanja v ljubezni, sličic iz meščanskega življenja v Nemčiji leta 1771 do 1779, pa ljub- kih prizorčkov ob sesenheimskem župnišču in v strasshurški bogati hišL Režiser E. F r e 1 i h je spevoigro prav dobro in vseskozi okusno postavil in ust\fa-rfl zelo prikupni Igrišči. Vrt v bujno cvetoči pomladi z razkošno razcvelim drevjem v 1. dejanju se nam kale v 3. dejaniu še v jeseni ob padajočem listju in porunip-Hh gredah, preko katerih brije ostri vet ■.->•■ bližajoče se zime. Kontrasta v naravi sta efektra 'zr*za življenja v dušah ter st-i globoko učinkovala. Režiser je dejanje spretno naravno razvijal in ItoJnJev&I, r\ poskrbel tudi za stilske obleke ln vobčf* lepo opremo. Glavno zanimanje se je seveda dbfUčatđ h Goetheju, ki ga je Jns Gost i č. zunanje zelo posrečena slika poeta, fltjajnd pel in odlično igral. Ima več fc&hv&mih samospevov, med katerimi so mu staliti ustvarjanje »Rožice na dobravi* pn ariji »O kako lepo* v 1. ter »O ljiiblra rrloja* v 2. dejanju dale priliko, da se Je r^7p ■•! z vsem bleskom svojega gla^u. 2el ir kni-pak nedeljeno toplo priznanje. Friderika je bila Sonja lv a n 611 e V a, zunanje prav ugodna »ro^ic.T 7!f m se je potrudi1?1., pela ln Igrala, da je čim lrr.5^ poosebila poetično deklo, ki žrfvulo ?voio ljubezen, da pomaga Goetheju v svobo Ini svet za višjimi cilji. Veseli parček sta Salomon. Friderik tii poredna sestra, in pesnik Lenz nearei ki piihajp prt vseh dekletih i>rern^<-» EJ. BarbIČeva in l£ot3d£1 S a n c \ n ita vse svoie prizore pela. Igrala In plesi! i tako prikupno, da sta izzivala vedno ti&W aplavze. Tu pa so še l;ub^znl\i žur»"i«k n £upan. njegova Fkrbna ^nn St. Pot'č-'v-i. \Veyland, ljubosumni mož Rn'nm^jn H Saneln. veliki vojvoda Planici'' ter Še ćela vrsta stranskih oseh (Baftlfjeva. Pnla-n^r-jeva, Rams^kova. Rtiaova, Anaiovar. Men* serjeva in K. Morenk). ki so v*r ne fftttou in docela zadovoljive. Zbor in orkester sta polno ustrezala, in gre dirigentu D. fcebretu priznanje. Bilo > mnogo aplavza m cvetja. Samo želeti je, da bi bili premori kr*j«i, kar se pri repHeah pač doseže. Lehko pa zaključim: končno vendar opereta, kl je ravni dobrega okusa! F. G. Iz škofje Loke Otvoritev bolničar&keffa tečaja, Sreski odbor Rdečega križa v Skofji Loki ie 4. t. m, zvečer v risalnici meščanske Sole slovesno otvoril boln:carski tečaj, za katerega 9e je prijavilo 89 interesentov. K otvoritvi so se zbrali pole« tečajnikov tudi vsi predavatelji in odbor RK. Predsednik RK r. Avgust Blaznik ie opisal plemenito nalogo, ki se ji posvečajo absolventi bolničarakin tečajev in izrazil prepričanje, da bo tečaj svoi namen nedvomno v polni meri doseeel. Svoi vzpodbudni nagovor ie zaključil z vzkliki kraljevskemu domu. Nj. Vel. kraliu Petru II in predsednici RK Nj. Vis. kneginji Olgi, ki so se jim pridružili vsi prisotni. Praktična navodila ie dal tečajnikom vodja tečaja. zdxavnik dr. Ljordje Cavič. Odločeno ie. da bodo teoretična predavanja v ponedeljkih, sredah in petkih. prakt:č MB vaio isa v nedeliah dopoldne in četrtkih popoldne. Prvo predavan le 1e rmei zatem škofjeloški učiteli R.VoJteh Debeljak, ki ie govoril o organizacij i RK v splošnem. — Jutri se ptrične redno delo. Prvi bo predaval zdravnik .dr. tvan Hubad o anaromiH in fiziologiji človeka. _ _Selitev finančne kontrole. Škofjeloška fmanena kontrola se je izselila iz hi*e Okrajne hranilnice. Novi prostori urada sO v hiai Marjane DrakslerjeVe na Mes"tnerrt trgu- SOKOL Iz Metlike _ Nedeljski p°uk na obrtno nadaljevalni šoli se bo odslej pričel vselej ob 9. dopoldne. _ Otvoritev s&Kolskega odra. v nadel jo X. decembra je agilno sckolsko društvo v Metliki otvorilo svoi oder s trocejansko dramo >Ooe« dek> dram tika A. JlraSka. Sokolsko društvo LJubljana IU. muedi jutri v soboto ob 20. društveni vjCo bogatim sporedom in ple.rom Tudi Mt-klavt nas bo obiskal. Cisti d:bič?k prireditve ie namenjen za zdrnsuo gtofhoc revni sokolski deci. Glede na dobrodelni namen pa*ireditve, vabimo vsa naš • članstvo kakor tudi ostalo napredno iavn it ter bratska društva, naj na.; v obilnem itevilu obiščejo. Velike Lašče. V soboto 30. novembra ie Sokolsko društvo v Vel. LaScali . veča no proslavilo nraznik zedmienia s tel>-nd".o akademijo, ki ie obssgaln 18 tc-čk Pi -slava je nad vse uspela. Ob čin m- ;e gft zadnjega napolnilo dvorano. ^r Četrn . številne posnetke z barvanimJ firm ki iih je napravil na Švolem 'eto'^em Potovanju z r.-.orii v vi'^ve Durmitorja. zen mnogih pokrajinskih slik iz tesa pve-"'a naše države bo prika/a1 tudi ?afž-mive posnetke cvetlic, med katein"5 le mnogo z ncis^h nlanin in nekat3re redko-"ti z Balkana. ^^ftafff f?i ost^fff član Vodnikove družbe! 280 >1L0VENSKI NAHOD«, pete*, § decembra 1940. Stran S DNEVNE VESTI — Fin»ka delegacija prispela v Beograd. V sredo zvečer je prispela v Beograd finska delegacija, da sklene trgovinsko pogodb© a Jugoslavijo. Včeraj dopoldne je olla V ministrstvi« li zunanje zadeve prva Sfe;Ja naših in finskih zastopnikov. Razpravljali so o sklenitvi sporazuma o plačilnem prometu in medsebojni lan en j a vi blaga. Posebno pozornost bodo posvečali določitvi seznama kontingentov naših in finskih produktov. Naša država se je pogajala s Finsko najprej leta 1928, ko Je bil tudi sklenjen gospodarski sporazum, ki je fte z-laj v veljavi. Pogajanja so nadaljevali leta 1938. V finski delegaciji so; Tauno Jalanti, pomcčnik načelnika gospodarskega oddelka v ministrstvu fca zunanje zadeve kot načelnik delegacije in člani Ejno Enakfen, zastopnik finskih izvoznikov, Oskar Hel-sien. uradnik finske Narodne banke. Pavel Berkeš, finski častni generalni konzul in tajnik Hane s Markula. Naši delegaciji na-čeiuje Milivoj Piija, pomočnik ministra za zunanje zadeve. — Nov gr°b. V Beogradu Je umrl včeraj žslesniski uradnik v p. g- Evgen Coffou. Pogreb bo danes ob 15. izpred mrliške veže na pokopališče v Beogradu. Pokojniku blag spomin, žalujočim nase Iskreno soža-Ije! — Te dni bo začela obratovati na Jesenicah nova lopiInira- Leta 1937 je začela obratovati na Jesenicah nova moderna topilnica, zdaj pa bo kmalu začel obratovati drugi plavž. Produkcija surovega železa v naši državi se bo zaradi tega povečala za nad 30.000 ton letno. Jeseniške železarne dobivajo rudo iz naše države, že 1. 1937 so jo dobivale iz Bosne in Srbije. Novi plavž le izrednega pomena za vso našo železarsko Industrijo. — L>enarni obt°k po poročilu Nar«.dne banke. Po poročilu Narodne banke z one 39. novembra se je povečal obtok bankovcev v zadnjem tednu prejšnjega mesaca za 421,037.200 čin na 13.362.779.201 din. Hkrati se jc "ovečala metalna podlaga banke za 31,825.820 din. — Pitani praAIČI se ne bodo pocenili. Zaradi maksimiranja cen koru»?, da velja stot skupno s trgovčevim zaslužkom 282 din, baje ne smemo pričokovati, kakor poročajo gospodarski listi, da se bodo pitani prašiči, tako zvani špeharjl pocenili. Pred mak sinu ran jem cen nove koruze so bili pitani prašiči po 16 do 16.50 din kg žive teže, poslej pa bodo celo nekoliko dražji, in sicer po 16.50 do 17.50 din. Glede na te trditve interesentov je treba pripomniti, da so se prašiči zadnje čase znatno pocenili na hrvatskih sejmih. Tp.ko so tudi na zadnjem velikem letnem sejmu v Križcvcih pr. lajali tako zvane peršntArje po 1.50 do 12 din kg: žive teže, špeharje pa po 12 do 14 ciin kg, a nikakor ne po 17 din. — V naši državi je ie m«Mo nartc. spričo raziskovalnih del ter preizkusnega vrtanja v okelici Murskega Središča v Medjimurju. da bi našli nafto, so nekateri listi poročali, da so pri Murskem sreiišču velika ležišča nafte- To vest pa zdaj demantirajo. češ da poskusno vrtanje ni dalo pričakovanih rezuitatov. Znano je, da je že država neciavno preiskovala teren na tem področju, toda rezultati so bili ne zadovoljivi. Naeteli so le na manjše količine nafte in še to v velikih globin"h. tako da so ugotovili, da so na tem terenu le stranske žile nekrpa oddaljenega večjega ležišča nafte. Ni mogoče ugotoviti, ali je to ležišče sploh na našem teritoriju. Stroški raziskr val nega dela so bili mnojro preveliki v primeri z uspehi, zato so vrtanje ustavili. Zdaj iščejo nafto samo še v okolici Tuzle, toda tudi tam niso imeli doslej večjih uspehov. — X°va potniška tarifa za potovanje v Bolgarijo. železniška uprava je določila nevo potniško tarifo za potovanje v Bolgarijo. Tarifa bo uveljavljena 1. januarja. Po predpisih nove tarifo bo omogočeno pri pc "vanju v Bolgarijo in v nasprotni smeri kupiti kombinirane vozovnice za železniški in plovni promet. Razen tega so poeno-s^nvljene formalnosti pri nakupu železniških vozovnic — Odhod ItalijanOV iz Albanije. V sredo je prispelo s parnikom iz Dubrovnika v Split več italijanskih družin, ki so bivale SBje čase- v Kcrčl. Italijani so nadaljevali potovanje z vlakom na Reko. — Obn'Ha procosa uboja direktorja PH-!;*. Policijski agent Marko Mnrković. ki je bi! obsojen od okrožnega sodišča v Beo-gradu na 'Ive leti strogega zapora, ker je ubil Eda Markoviča, direktorja Prizada. Vi^ja instanca je razpravljala o tem. in rn^eljavila obsodbo iz formalnih razlogov. Včeraj je bila obnovljena razprava proti tu Markoviču. Kaze, da ne bo tako kmalu končana. — Naša ladja »Sud« se na p^oplla. Nedavno so se razširile vesti, da se je ponesrečil nas panuk »Sud«. Zdaj pa poroča generalno ravnateljstvo družbe »Oceaniac, ki je lastnica te la-cije. da je parnik prispel srečno v Lisabono z vso svojo posadko. Prav tako niso resnične vesti, da so klicali na pomoč parnika »Dalmatinski IV «, ker jih z nobene strani ne potrjujejo. — Zadnje poplave so napravile 20 milijonov din škode v hrvatskem Posavju-Zdaj so zbrani podatki o veliki škodi, ki so jo napravile zadnje poplave v Hrvatskem Posgivju. v brčanskem okraju je bi-io roplavljeno 15.420 ha zemlje skupno s poplavljeno površino Bcsan3kega Samca pa je bilo poplavljeno 20.000 ha zemlje. Z ozi-rnino je bilo zasejano okrog 3 000 ha zemlje. Pri p: plavi je bilo uničeno mnogo živil in živinske krme. in sicer v vrednosti 6.090.000 d;n. Upoštevati je treba Se, da znaša škoda na poslopjih okrojr 10.000.000 Skupna škoda je ocenjena na najmanj 20.000.000 din. Zadnja velika poplava na istem področju je bila. 1932, a v zadnjih S 'etih niso ukrenili nič. da bi preprečili nadaljne poplave. Nujno potreben bi bil nasip na bosanskem bregu Save od Bosanskega samca do Brčkega. «■ Blaga ?nik .le izplačal name«ta 100 bankevcev za 500 din 100 tisočakov. Uradnik sreskesa sodišča v Šibeniku Ljubo Manojlovič ie dvignil na blagaini nekega urada denar za olačo uradnikov in druee izdatke. Ko ie razdeli denar, mu ie š? ostalo 50.000 din. Kmalu potem se ie oglasil ori blatniku ki mu ie izplačal 50.000 din preveč in mu v Šali deb!. do pa 'zku-ša. Včerai ste mi izplačali 200 dm premalo, orosim, da mi izplačate Se teh 200 din, ker sem revež Blasainik se ie teea branil, češ da mora vsaka strank« prešteti dena*- na bla*ami. in da mi' b- škodo povrni! le če se bo pri skontici« blagajne izkazalo, da ima prebitek Manoi-lovič ie 0^ od«?0'*«ril na to. da mu vrača 50.000 din brez revizije blagajne Izkaaalo se ie. da ie blagajnik izlačal Manojloviću nan.osto 100 bankovcev 00 500 din tisočake. — V vrečici »i je raspara! trebah. V vasi Grletincu pri Varaždinu si ie mladi kmet Pavel Zivčec ponoči v vročici razpara* trebuh z nožem. Vstal ie ne da bi se zavedal, in pograbil nož. a ko so domač: to opazili, ie bilo že prepozno Tudi zdravnik ni moael več pomagati. — Skok iz vlaka v »mrt. Pi 1 Dugem S*e-lu je včeraj skočila iz vlaka 40 let stara Marija Bradic, baje v samomorilnem namenu. Pri padcu ji je počila lobanja in dobila je hude notranje poškodbe. Nesrečna žena je umrla v zagrebški bolnici — Samom°r zagrebškega Indus'rijc*. V Nlci je izvršil samomor znani zagrebški industrijec Alfred Miiller, ki je že več let živel v inozemstvu. MUlier se je nameraval vrniti v Zagreb za vsako ceno. ko mu p« to ni bilo mogoče, je podlegel depresiji in si vzel življenje. Njegov samomor je vzbudil v Zagrebu veliko senzacijo. — Dane« je bil obešen v 0*IjeKu ra«-pojnik Radlvojevlć. Davi so v Osijeku obe* sili razbojnika Bogdana Rauivojevica, ki je Izvršil roparski n.r.nPd na starega trgovca Kohna In njegove ženo. Radivojević je oropal in umoril zakonca Kchna v družbi z Gjurom Mullerjem. Okrožno sodišče ga je obsodilo na smrt. Mullerju. ki je bil tudi obsojen na smrt je stci sedmorice v Zagrebu znižal kazen na doamrtno robijo. Radivojević je bil šele 27 let star. Radi-vojevica je obesil krvnik Hart na dvorišču sodnijske palače. — Delavska zbQrnica v Ljubljani ne bo sprejemala anonimnih prijav v po»t°pek. Od Delavske zbornice smo prejeli: V zadnjem času prejema delavska zbornica vedno več prijav zaradi kršenja obstoječe socialne zakonodaje in uredbe o določitvi minimalnih mezd, ki so podpisane z označbo »Opazovalec, prizadeti delavci, N. N ln slično«. Vse delavce in nameščence opozarjamo, da delavska zbck podružnice 8VT> v Ljubljani ima drevi ob 20. občni zbor v gostimi »pri Mraku«, Rimska cesta. lj— MiklavlevanJe Sokola Vič za odrasle bo jutri v soboto, ob 20. v sokol-skem domu. Po nastopu Miklavža bo zabava s plesom. Igral bo Nlkv-lazz. Vstopnina samo 5 din Darila se bodo sprejemala od 18. dalje v pisarni v domu. Vsi bratsko vabljeni! lj— VIII. a mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani vabi na mlklavževanje, ki sa priredi v nedeijo 8. t. m. ob 18. v šolski telovadnici. Darila sprejemamo vsak dan od 3. do 4. pop v razredu VIII. a. Pred obdarovanjem spored. —U NA VSAKO MIZO LAŠKO PIV o lj— V 8enU"akob»keni gledališču bodo ponovili osmič in poslednjič Senečičevo 6dejansko igro »Nenavaden človek« jutri in nedeljo 8. t m. ob 20.15. S to svojo igro iz sodobnega življenja ie mladi hrvatski dramatik doživel povsod, kjer je bila uprizorlena. velik uspeh. Tudi na Sen lakonskom odru so obiskovalci sprejeli z velikim navdušenjem to skrbno- na-študirano delo. Pred prodal a vstopnic od danes dalje v Mestnem domu, —lj An ton Verbič, Stritarjeva ulica, obvešča svoje cenjene odjemalce, da je prejel bučno olje. 529—n —lj JERSEV OBLEKE Kamičnik rte-botlčnlk —lj Gledališče mislih, ki združuje mlade k pravi gledališki umetnosti stremeče ljudi, se bo predstavilo javneti v sredo 11. decembra ob 8. zvečer v frančiškanski dvorani z Leskcvčevo dramo lz življenja beračev »Dva bregovae. Poleg- drugih ta- lentiranih igralcev bo kreirala glavno žensko vlogo gdč. Tuši Reinerjeva, ki je nekajkrat že zelo uspešno nastopila v ljubljanski drami, Delo režira g-. Zvonimir Sintič. absolvent praške dramske šole. Vsi, ki se zanimajo za razvoj gledališkega naraščaja, vljudno vabljeni! KLET »ZVEZDA« DANES, v petek. OB 0. CRI ZVEČER PRIDE sv. MIKLAVŽ » svojim spremstvom ln godbo. DARILA ODDATI PRI BLAGAJNI. —lj »Herojska kavalkada« (Oklahoma Kid) je eden izmed največjih aktualnih filmov zadnjih IeL Divji Ln romantični predeli Okiahome in Teksasa so pozori-sče dramatskih akcij tega velikega filma, v katerem se zopet pojavlja James Ca-gney, »vražji junak Amerike.«. Na indijanskem ozemlju se odigravajo prizori, ki drug za drugim eksplozivno elektrizirajo vse gledalce. — Ubijejo očeta. Ubijejo brata. Kraj njega ropajo razbojniki, ubijajo in odvajajo žene. Nato pa se pojavi »Oklahoma Kid« kot strašen osvetnik na braniku tlačenih in ponižanih, on, ki ga je zakon obsodil in družba zavrgla. Kakor orel se spusti na gnezdo črnih pijavk, ki so davile ves narod. »Herojska kavalkada« je romantični ep o divjem zapadu, ali pri tem ne smemo p ^zabiti, da je ta film re-žiral Llovd Baccon. danes eden izmed največjih režiserjev velikih filmskih dram To. kar ni uspelo Cecilu B. de Mllleju, je ustvaril Llovd Baccon s filmom »Herojska kavalkada«. James Cagney ie nagel v svoji najboljši vlogi sijajno pai..:erico v igralki Rosemarie Lane. Vse občinstvo, posebno pa naše dame, bodo gledale to veličastno kavalkado brez oddiha in od časa do časa celo s solzami v očeh. Poleg obeh je Humphrev Bogart, nenadkriljivi junak iz tolikih filmov pretresljive vsebine. Film ie od danes na sporedu kina Sloge. n768. lj— Sv. Miklavž pride danes v Rostilno Lovšin. 525-n lj— Mikiavž pride v nedeljo v gostilno Martine v Žg. Šiški. tel. 41-88 523-n He( e\nica K O L K D A K Danes: Petek. 6. decem>-ia: Miklavž D A N A ft N J E P K 1 li L U I T V k Kino Matica: Snegnlčica Kino Sloga: Cvetja v maju (ob 15.). Herojska kavalkada (ob 17., 19. in 21. uri j Kino l nion: Deževje prihaja Razstava slik Božidarja Jukca v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. DEŽIRNE LEKARNE Danes: Dr. Plccoli. Tvrscva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gnruis. Moste* — Zaloška cesla 47. Huda železniška nesreča pri Sevnici Dva železničarja mrtva, dva ranjena Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 6. decembra: Lepa Vida. Red B Sobota. 7. decembra: Krog1 s kredo, izven Nedelja, 8. decembra, ob 15. uri: Princeska in pastirček. Mladinska predstava, združena z obiskom sv. Miklavža. Ob 20. uri: Lep Vida. Izven. Ponedeljek, 9. decembra: zaprto ★ Abonentom reda B »poročamo, da imajo drevi namesti napovedane burke Fr. Mil-činskega >CiganU, sodobno dramo Ferda Kozaka »Lepa Vida« z Miro Danilovo v naslovni vlogi. Spremeba repertoarja je bila potrebna zaradi obolelosti gospe Na-blocke. OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 6. decembra: zaprto Sobota, 7. decembra: Carmen. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve in de-but Iva a Ivanova Nedelja, 8. decembra: ob 15. uri: Baletna predstava. laven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Friderika. Izven Gostovanje tenorista Josipa Gostiča Ponedeljek, 9. decembra: Plesni večer Mai-te Paulinove. Izven Plesni ve£er mlade ftlovenske plesalke Marte Paulinove bo v ponedeljek 9. t. m. Na klavirju jo bo spremljal prof. Marjan Lipovšek. Izvajana bo skladba P. šivica. docenta Glasbene akademije, »Nespametna devica«, ki jo je mlada plesalka zp izvajala na plesni produkciji Sole Mete Vldmarjeve. Na večeru boeta izvajani skladbi L. M. ekerjanca (Mafenka, ki je bila igrana letos prvič na novinarskem koncertu) in Nocturne, ki je popolnoma nova, ter ciklus GreČaninova »Otrokov dan«. Preiskava o vlomu v Sori Sora, 5. deoamora Pred dnevi smo poročali, da je bil izvržen v trgovino Lovrenca Oblaka v Sori predrzen vlom. Laetniku trgovine so odnesli svedrovci sa 15.000 din blaga. Domnevajo, da so vlomili štirje zločinci, ki so osumljeni tudi Imgih pregreh v zadnjem Času zlasti v ljubljanski okolici. Dokazano je, da se je pritepla vlomilska družba k nam la ljubljanske okolice. Najprej so skušali vlomiti pri Konzumnem društvu v S ve t j ah. Močno ključavnico so prelomili, v trgovino pa vseeno niso mogli priti. Za spomin je ostal pred vrati košček orflom-ijene pile. kar najlepše dokazuje, da so delali men jene noči isti ljudje. Ostanek pile so namreč našli v Sori. Po ponesrečenem vlomu v Svetjah so menda hoteli vlomiti v trgovino Ivanke Pleščeve v Sori. Vsaj cepltt so* naSli prislonjen k njeni hlli. Bržkone je moralo tatove r kaj premotiti, do. so se umaknili, kajti, ko je priSel Anton Plešec ob 2. zjutraj domov, hi opazil ni-ČeSar sumljivega Po dveh ponesrečenih akcijah so Sli Se v tretje na delo k trgOvru Oblaku, kjer so temeljito opravili »voje delo. Dognano je, da so prinesli svedrovci po večini vse orodje s seboj samo lestvo in kol so si izposodili pri Oblakovem nose-du Ivanu' Čarmanu. Daktlloskop je poanti prstne od tiske v trgovini sami. d očim so. bile vse sledi zunaj zabrisane. Sevnica, 6. decembra V torek smo poročali o hudi železniški nesreči pri podaji Blancl. kjer je skočilo s tira osem vagonov tovornega vlaka, včeraj pa se je na progi Zagret)—Zidani most zopet pripetila huda železniška rtesreča, ki je zahtevala tudi dve človeški življenji. Včeraj ob 16. je od Sevnice proti Zagrebu vozil brzi vlak št. 47. Med kilometroma 482 in 481. kake Štiri kilometre od Sevnice, je trčil v tovorni vlak št. 654, ft\ ;c drvel s polno paro nasproti p islem tiru. Posledice so bile hude Obe lokomotivi sta se zarinili druga v drugo, obeenem pa je s tira skočilo 16 vagonov obeh vlakov. Vagoni so bili naloženi s premogom, apnom, koruzo in jajci. Del blaga je uničen, vendar 1e še večia Škoda na železniškem materialu. Obe lokomotivi sta namreč tako žbiti. da ju nafbrže ne bodo mogli postaviti na lastne kolesa. tem\*eč ju bodo morali naložiti na vagone in odpeljati. Ena lokomotiva je naimoderTieija, \r-deiek tvornice Borsig. Prevmjenl vagoni 90 poškodovali in polomili več brzojavnih drogov ;r> je b!l telefonski ter brzojavni promet nekaj časa prekinjen. Ves promet je bil seveda na tej progi prekinjen in s omorali brze vlake usmeriti preko Karlovca, dočim vozijo osebni vlaki do kraja nerreče in se promet vrši s prestopanjem. Iz Ljubljane je odšla na kraj nesreče strokovna komisija. Pri nesreči sta bila ubita strojevodja Jože Koritnik in kurjač vežbaĆ Jože Jerom. oba iz Maribora, a v bolnišnico so morali prepeljati hudo ranjenega kurjača Fureka in nekoliko laže ranjenega vlakovodjo Pukmana. oba la Maribora. Vzrok nesreče še ni povsem pojasnjeni Dejstvo je, da Js proga, ki je samo enotirna, stalno preobremenjena, s njd vrsd r>a vse osebje, ki komaj vzdržuje naporno službo. Poleg tega povzročajo osebju največje težkoče neprestan* zamude vlakov, ki so postale kar pravilo. Upalo, da bo do danes popoldne proga že popdavljetle ter odstranjenni prevmjeni vagoni. Na delu je poleg ljubljanskega tudi strokovno oseb je zagrebške železniške direkcije. Glede na stalno množeče še nesreče na progi Zagret)—Zidani most ki jim Je edini vttok preobremenjenost proge, bi bilo res Če Skrajni £a?, da prično graditi na njej drugi tir, iaj je znano, da so železnice v Sloveniji najbolj aktivne, a razen tega je poudariti, da gre najmanj dve tretjini uvoza trt Izvoza ter ves tranzitni promet preko naše države po tej progi. Na ta način bi bilo rudi znatno razbremenjeno železniško osebje, ki vrši več kakor svoio dolžnost! Stroški prehrane v Ljubljani po indeksu statističnega oddelka mestne občine Hrana je za 36.6% dražja kakor pred letom Ljubljana. 6. decembra Tudi mestni statistični oddelek izračuna va indeks življenjskih stroškov — samo Ljubljano — toda le za hrano V teh časih bi bilo posebno potrebno da b: »taristien; odsek sestavljal popoln indek« življenjskih stroškov, to se prav, da bi upošteval tudi izdatke za obleko, obutev stanovanje io razsvetljavo Seda i >e samo ozirajo na cene živi jen iskih stroškov ki jih registrira mestni tržni urad v rvoiih izkazih 1 m 15 v mesecu. Zato so u|x^evani razen Cen hrane stroški ža kurivo ker tržni urad na Vaji tudi cene kurva Mestni statistični urad ima mnogo premalo osebja da bi 'ah ko opravila! svoje pomembne naloge, ka kor bi bilo potrebno Z:i njegove deU, bi pa tudi morah kazati mnrpo več razumeva n:a. Pn nas še vedr-'- n, prodrlo spoznanje o izrednem porr.^m statistične službe za gospodarsko in socialno življenje. Čeprav je brez statist'ehih podatkov onemogočeno vsako raziskovalno delo. nekateri še vedno mislijo, da je statistična služba nepotrebna. Potrebna bi pa Hila. čeprav bi s'užiia samo za računanje življenjskih si.o-Šk ov. Naš list staino opozarja na pomemone podatke socialno-statistsr^e revije »Ihdckv- k: izhaja v Zngrebu T>. le edina revija svoje vrste; zelo potrebno bj bilo, da bi podobno revijo imeli tudi Slovenci, tod:i izhajala bi samo tedaj lahko, če bi bila na sa statistična služba nekoliko organizirana. Da bi tudi pn na* zbira: podatke in dela! vse račune posameznik, kaker v Zagrebu, ni verjetno. Podatki "Indeksa« so predvsem uporabljivi za Hrvatsko, čeprav nc moremo trditi, da imajp do neke mere splošno veljavnost :.idi za naše razmere Zato je potrebno da izdaji statistični ->d-delek ljubljanske občine indeks življenj skih stroškov za Ljubljano. Splošne social ne razmere v Ljubljani imajo nekatere značilnosti in cene življenjskih potrebščin pri nas niso vedno enake cenam v Zagrebu in drugih mestih v državi. Ljubljanski ihdeks jc, kakor rečeno, zdaj šc nepopoln, zato ga nc moremo s pridom primerjati z zagrebškim. Podatki so pa vendar zelo zanimivi in služijo predvsem, da lahko primerjamo, kako so se gibale cene živW v Ljubljani vse leto in v kakšnem razmerju so s cenami 1. 192°, ko so bile naj višje po vojni. Ta indeks stroškov za prehrano jc računan pravilno kci so upoštevane vrste živil po svojem pomenu, namreč glede na konzum ir. nc te na cene Pomniti moramo, da odstotek zvišanja cen ni vedno istoveten z odstotkom povečanja življenjskih stroškov. Stroški prehrane *c po- veča jc mnogo bolj, če se podraži važno živilo le malo kakor re «e rttico drugo živilo, k' ua ljudje ne konzumnajo toliko, podraži znatne je Za pnmef nam lahko »luži podražite* kromp rjji in kave. Ce se pO-draž' krompu le za Bit par pri kp, *o raradi tega ljudic boH prizadeti kakm če se podraži kava za 10 dm. Stroški za prehrane v Ljubiiam v drugi polovici novttrbra se zope* n«Mnli, a podražitve so delne *ezorj>ke0tt znacaia. kar smo ugotovili že v pomolu o živ'lskih cenah pred dnevi. V krmrntaT.u Številk, ki jih je izračuna! statii-tičn' oasvk, pa tudi čitamo, da gre pod raž tcv nek «likt tudi na račun večjega povpraševanja pred prazniki 5ie?r se pa cene tud' v sph fnc-n rttso ustalile, čeprav zadrtj'h 6 te> poslali svojih vajencev v Šolo, naj to takoj store, da se izognejo morebitnim nelju-btra posledicam. Stran 4 »SLO VE N S K 1 NAROD«, petek, 6. decembra 1940. fttev. 280 Jan Kubeiik umrl Letos Je kulturni svet praznoval 60;et-nico slovitega violinista svetovnega slovesa Čeha Jana Kr.belika- Ob tej priliki se je Kubelika spomnil tudi naš list Zdaj je pa Kubeiik nenadno umrl. Jan Kubeiik se je rodil 5. julija 1880 v mali vasi pri Pragi kot sin preprostega vrtnarja. Študiral je na praškem konser-vatoriju pri prof. Sevčiku od leta 1892 do 1900 Že leta 1898 je nastopil na samostojnem javnem koncertu in že tedaj so mu napovedovali veliko bodočnost. S posebno lepim uspehom preri velikcmestnim občinstvom je nastopal najprej na Dunaiu. potem pa v Budimpešti Kmalu ga je poznal ves kulturni svet V vseh svetovnih mestih je dosegel s svojimi koncerti izredne uspehe, da so ga kmalu prištevali med najboljše violinske virtuoze Njegove umetniške turneje so ca vodile po vsem svetu Leta 1919 je Kubeiik nastopil prvič kot komponist s tremi violinskimi koncerti Koncerti Pozneje je še zložil več odličnih del. Kubeiik se je poročil leta 1903 z ločeno grofico Czaky. Njegov sin Rafael je prav tako muzikalno zelo nadarjen in je tudi absolviral praški konservatorij ter velja za enega najboljših čeških dirigentov Prav tako so tri Kubelikove hčere Tatjana. Ma-ry in Anita podedovale očetov talent Lani je bil Kubeiik odlikovan od države za «vo-je 401etno zaslužno umetniško delovanie Kubeiik je koncertiral tudi v Ljub'^ani in vsem ljubiteliem glasbe ki so ga slišali, je ostala njegova umetnost nepozab-1 na. Iz Trbovel Zanimivosti iz sveta Električno drevo — Horoskop in puder — Dojenčki znajo plavati — župan v kabaretu — Modna revija v letalu V Britanski Indiji raste drevo, čigar listje je nenavadno občutljivo in rak?j močno nabrto z elektriko da človek ćuti udarce, če se ga dotakne Nenavadno je tudi. da dre\o vpliva ra magnetično iglo že v oddaljenosti 200 m Elektrika tega drevesa ima pri raznih d«'bah različno si k> Najmoćnej'a je v opo'danrkih urah najs'aba opolnoči. Pri vlažnem vremenu se skoraj povsem izgubi Ptiči se tceja dre vesa izogibajo Do-s'ej sc tudi niso opazili na listih tega drevesa žuželk. Neki pan"k; trgovec s kozmct:čnim b'a gom je že dclj časa opnz-f.val. da se dame ne morejo odločiti, kak-'no vrsto pud-a ali parfuma naj izberejo Ker je večina Iran cc-zinj s;'no praznoverna in veruje, da ima jo zvezde na njihovo usoJo vel:k vpliv, je trgovec postavil v svoji trgovini ve'ik horoskop. Po tem horoskopu vsaka oklevajoča dama tako' ugotovi, kiten puder najbolj pris'oja njeni koži Trgovčeva zaiivscl se je zelo dobro obnes'a in kupova ke verujejo, da b'ago. kupljeno na poJagi horoskopa, vpliva posebno magično na moške in jih privlačuje. 2e dc-lgo so nekateri trdili, da dojenčki znajo p'avati ter da ne utonejo, če padejo v globo-ko vodo Zdaj >e bilo to potrjeno t zanimivim znanstvenim eksperimentom v New Vorku. Pri poskusu so se sicer poslužili nekoliko baibarskih metod. Učenjaki so namreč kratkoma!«> pometali v vo do dojenčke v starosti od l 1 dni do 2 in pol leta stare. Pri tem poskusu so ugotovili, da dojenčki > ran, mladosti, stari sele neko'iko tednov v rv\>n:o delajo z rokami in nošami pravdne ritmične gibe. kakor je treba pri plavanju Pr dojenčkih so opazili tudi refleks, da se jim je usta- vilo dihanje čim sc. bdi pod vodo Pri dojenčkih starih p/~. nckai nu*>ecev pa so ugotovili, da t*t zna c pip vat: Gibljejo sicer 2 rokanr m nogam' toda ne ritmično m če pndei< pod vodo sc jini dihanje ne ustavi Pri tem pa je ni*;rx»-lj zanimivo da so o-troci. stari nad 2 let1 zopci de'ali pra vi'ne plava'ne g:be ? D ^arr; Podobne poskuse so napravili tudi ? mladimi živalmi Župan Pittsburga ic zHo podjeten in iz najdi ji v Sk'enil je poc <*bf z nekim kabaretom da bo v niein i astopd redno vsak večer Zupan \ rek-h kopa'nih ob'ek, kar se zdi Američanom posebna zabava. Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni soprog, oče. stari oče, gospod CcSS-ou Evgcn železniški uradnik v pokoja PogTeb dragega pokojnika bo v petek 6. t. m. ob 3. uri popoldne izpred mrliške veže na pokopališču v Beogradu. BEOGRAD, dne 5. decembra 1940. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI A^cUo za uvrstitev Trbovelj v višji draginiski razred ie započeo tukaj ;nie državno uradništvo Na nedavnem sestanku, ki je bil prav dob: o ob skan i a bi ustanovljen akcijski odbor k m i nače-luje katehet g 2mavec Ta kor stni in prepotrebni nokret pozd a.o vsi tukajšnji prizadeti uradniki ki lih ie na stotine, in se zarad draginie bore z vedno večjimi emotninrv te k č mi Dokaz izrednih drag nj kih razmer v Trbo liah. ki so najdražji trg v Slcventij ter no visokih ce^ah tekmujejo z. Ljabliano. M^-rib^rom in Celjem ie Donovno oovišanie mezd tukajšnjemu delavstvu in obč:nskim uslužbencem Državmi uradn;k v Trbovljah ie dane5? v TnMoem o~cledu mno^o na slabšem kakor vrak srednie D'a'ani delavec ki ima pole"1 t^a še u»odn st< Drosteffa stanovanja knriive ^az-vetlia-ve in ugodnejšega nakupa Bvllenl kih potrebščn v konz^nrr.h drutvih, Prno -no oo-viša^ie dravskih r^e^d 1e s^ved^ r>odraž;M tudi htVa^Srti« ž:vli-*»">ie t*»* i? s tem še boli otežk čilo ck~: t^n^o brbo državnenvi urad^ištvu V naš?"0 cascufstu smo že naStet' Krvi p~rdir:a1; o trebe e^er-^čne a^nie dn p*3 T-bovljam Dri^ori višii dragi^jslri razed in na- ve^eM k"»r ie naša ooubda vendarle imeli u oah N dvoma da bo a?Mnemu odboru s femclii-to organizirano aknio osoeto dr"avn^rrv i uradn;5tvu in uookoiencem o;ib riti skrom^- n^boljSek! — Nagratfn** stre'stte ^km*. k* jih je nedavno priredila trboveljska strelska družina so ob odlični udelefcji pokazale ep napredek tega koristnega sporta v naši dolini Na strelišču so se vt? dan merili trboveljski, hrastnišk.* in zagorski strelci ter ie bilo eddamh nao 900 strelov Streljali so na dve tarc< 200 m daljave s petimi društvenimi puškami. Največ dosegljivih točk (150) je dosegel zma^ova'ec. Trbo-veljčan 120 sleoil mu je Zagorjan Strelski uspehi so b:li v splošnem zelo zadovoljivi, bili bi pa še lepši če bi strelci imeli -ia razpolago boljše puSke. Streljanju je 3ie-dila raz elitev 12 dobitkov h kateijm so prispeva "a z denarjem in daiili trboveljska in hrastniška lndust!ijska podjetja Strelski spert se v Trbovljah prav upe razvija ter kažejo zanj zanimanje zla3ti naši delavci Posebno priznaje za uspeh gre marljivemu predsedniku g Ornem blagajniku g Bajuku in agilnosti ostalega odbora, z vsestransko podporo pa našo v -teško organizacijo podpira tudi tukajšnja Industrija, za kar ji gre iskrena hvala. V zimskem času bo sobno stresanje V kratkem bo društvo na občnem zboru poročalo o svojem letnem delu in b:dočih društvenih smernicah. — lepo uSpela ustanovna skupščina *rn rez. po<:oficii jev. Trboveljski rezervni pod-čP-stn:ki so v ne eljo ustanovili trboveljsko poverjeni t vo UJP. Skupščine se udeežilo lepo število rez. podčastnikov V imenu celjskega vojaškega okrožja .e prisostvoval kapetan g. Skalčec, za celjski pododbrr UJP picdsednik g TJlaga s ood-predsednkom g. Farčnikom. odposlanst./o trb. rez. častnikov in zastopn kov trb. regije koroških bercev. Zbor je otvoiil predsednik g. Kuhar s kratkim nagovorom nakar so sledila poročila funkcionarjev. I-i kažejo da 9o trb. rez. podčastniki 2e Dred čaa:m spoznali petrebo združenja v iak: organizaciji. Trtovejska organizacija sloje danes 40 članov, v kratkem pa se bo Število še podvojilo. Zborovalce je s b03*i-mi bese aml p-zdravil v imenu ceMskcga vojaškega okrožja kapetan g. Tkalčec, ki je mladi trboveljski organizaciji želel lepega uspeha naglašujoč, kako važne naloge pnpadajo v vojski podčastniku, desni reki častnika in neposrednemu voditelju vojaka. G Farčnik je poročal o delu UJP. g. Paternost pa je v imenu trb rez. oficirjem naznačil smernice, ki jim naj ?»-edi novo dru£tvo! Strokovna izobrazba narodno obrambno delo med ljudstvom, pobijanje defetizma naj bedo glavne delo/ne točke, za čijih izvajanje bodo trb. rez. podčastniki našli v tukajšnji organizaciji oficirjev po no podporo. G. Stan eger je prisotne pezdravil v imenu trb. legije koroških borcev. Pri volitvah je bil soglasuo izbran odbor s predsednikom g. Kuharjem in tajnikom g. Gračnerjem na čelu Us a-novna skupščina je potekla v znaku -3no-dušne volje vsoh zbor o v aJ cev. da povezani v trdno organizacijo doprinesejo svoj prilog k jačanju narodne zavednosti *n obrambne piipi-avljenosti naše vojske kot najjačjega čuvarja jugoslovenske svooode. Iz Kranjja Kolo jug^lovcnskili sester, po>-iT-užnica v Kranju, priredi jutri 7. t. m ob 3. popol- | ene v dvorani dekliške ljudske šole božič-I nico za revno šolsko mlačino. Dobrotniki j in prijatelji drudtva vljudno vablieni Miklavž .ie obokal sokol<:kf> decn Včeraj ooooldne jp obdari. M'klav' n^d R00 otrok Izredna d a?in'a ie prisilila na'^o deco da sc ie še boli kakor običajna leta zatekla k skvpnim obdaritvam kjer 1« Miklavž za mahen denar ie kar bos to obdaril otroke. Narodni dom loIovj že dolgo ni sorejel nod svojo slr^ho to iko mladih gostov kakor tokrat Ma s komu, ki ni mceel pričakovati miklavž*v2ga darila niti doma niti kj3 drueje ie Mi' lavi v Nar. domu prav tako prinesel daril, kakor ostalim. Kino v Strailšcu oredvaia od 6 d~> 9. decembra štiri krasne fime ki nai fi iih vsakdo glef'a Vrteli bomo »M"h e ri, II. del«. »Z omljeni cvet« >S la her-jev« in »Tajnost zakopanega bli^a« Kino »Narođ-I dem« predvaja a^"1 i"ki film če^a*- vsebina ie ne':a izrrd^ ga. Naslov nam pove veliko »V novo živi e-nje«. RPftRT Šišenska ko'e^arsita z^*eza. Upravni odbor Slovenske kolesarske zveze sklicuje p'cnarno sejo delc-gctov vseh kolesa sk i h klubov za 8. t m. v Celju ob 10 dop. v hotelu Evrope Ker re bodo na tel se^l raz-p*avljale zelo važne zadeve ET'ede pV-iža^a v slovenskem kolesari\-u kakor tudi crlede ostal:h dveh nacionalnih kolesarskih zvoz je neobhodno potrebno dn *»e vH delegati ude'eže te seje — Odbor SKZ. Inserirajte v ,,51. Narodu"! K premieri filma: Deževje prihaja Vsaka filmska produkcija Ima v -er ii svt>jih fi.m -v nekatera dela ki st> Dav 00 vsebini m kvaliteti rjrav oosebno v ospre dje V letnšni-. amer šk Foxovi produkciji te naioomembnei> film »Doževje Dri haja« kj 00 svoii gra d!Oznj izvt dbj Dre kaša vsa dosedaoia slič ia delb Sno\ i^? bila d slovno vzeta do dnanem • omanu Loulsn Bromfielda »TIIE RATNS CAME*« obdelaj Da to ie dovso i p.-iz-iani režiser Darrlev F Zanuck Indijj mist č 'a de-že.a loDote bo:a tva in bede ie Dr ka /ana v vseh rx>drobnost:h tako ocpolno da stoni v ozajie vsaka doe ania še tako razvnela č'oveš ca fantazija S d vsem nepoim'.jivo tehniko ie orkazan s'r h vit potres ki ie unči cvetoč >. z vsem bo a- ?tvom o' da 10 d žel > oa-* mno ood ava ki ie bila vzivk potresa, prepune člov ka da se v trenutku niti ne zaveda a'i vse ro sam doživi ia al. pa gleJa le p iz na kinematografskem olatnu V sredini eks )-tične m'.sitke in krute realnosti se Da raz-s.'iia Drekrasno deianie v katerem s re-?aio mondena vseh življenjskih dobrot prenasičena Ladv Esketh k io p e t tav-lia lepa Mvrna Lov neizk' šem F^r S-mon ki io iera nova zvezda Brenda Jo/-ce. Ind domačin idea'ni zdr.ivni'c Iid Safti ki sa podaia nad vse s mp tični postavni Tvrone Pcw?r — idol vre 'a en-skecra sveta, končno še znan' Gco £3 Brent ki iara ekce^tr'čne?? pus 1 v a Toma Ranama To fihn ko delo. ki i posneto v tako zva~em »Sep;a Co ^0: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Vesel sp:red radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 17: Otroška uia: Pavlihov oder. — 17.30: Beneš: Iz operete »Pri naM kečici« (pošče). — 17.50: Preglei sporeda. — 18: Orgelski koncert (prof. Matija Tome). — 18.40: O zatemnsevanju in njegovem namenu (Črtomir Nučič). — 19: Napovedi, poročila, — 19 25: Nac. ura. — 20: O zunanji politiki (dr. Al. Kuhar). — 20.30: Prvič v Lukariji, zabavno-pouČna igra v 3 slikan: spisal Anton Ingolič. Izvajajo člani radijske igr. družine in nekaj domačinov. — 22: Napoveoi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. MALI OGLAS Beseda dO par daven posenej *-»reKiici izjave oeseaa ain l.— davek post'Oej -ia pismene odgovore giede malih Dgiasov |e creha priložiti znamko — Popustov za maie ogia^e oe pfiznamo POHIATVO 00 naročilu najceneje, vsako •rstni stoli politiram oprave vsa popravila najceneje pri 70R M A N Breg 14 2561 r*«»r»iuzil*- -»r malih oglasov >Slov Naroda« tri so na j «■ t* ti h t$tf ZATEKEL SE JE ilirski ovčar, ki sliši na ime Turko. Odda se v Zeljarski ul 9. Kolezija. 2772 VAŽNO ZA VSAKOGAR! Sedanji težki časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam in pijte mleko, jogurt in smetanco. Zajtrk, večerja in po naročilu mlečna hrana — Se priporoča mlekarna >Dra-ma« Erjavčeva 2. 2733 mm «» v- VECSMVfC '-■ JUOOCftAFIKA SV. PET M NASIP23 beseda SO par Davek posphe) Najmanjši znesek n. din ŽAGAR Izučen pri venecljanki, cirkula-rist, zmožen vesten, pošten in zanesljiv, oče šestih nepreskrbljenih otrok, prosi za kakršnokoli zaposlitev pri lesni industriji ali kakem drugem podjetju kot nočni Čuvaj ali slično. Alič Alojzij. Zg. Pirniče 101 p. Medvode. 2758 •r>spd» !W nar lavpk oosebej NalmaniSi mpsek S — dtn KUPIM KNJIGE španske ali portugalske. Ponudbe na: Vadnal, Murska Sobota. 2759 PLANINO ALI KLAVIR (Stutzfldgel) kupim aH vzamem v najem. Ponudbe- gostilna Dolenjska c. 6, tel. 48 55 2776 POGONSKI MOTOR 12 KS — nafta ima prednost — kupi mestno cestno nadzorstvo v Ljubljani. 2773 PLOČEVINASTE BOBNE (sode) kupuje Jos. Reich. tov. kem. izdelkov v Mariboru — Tezno. 2 707 Beseda 50 par Davek posehej. Naimanjši znesek H din LONČENO PEĆ lobro ohranjeno, prenosljivo — prodam. Lipuš Miro, Črnuče. 2766 ZA B02IC kupite najbolje in najceneje v trgovini »EDO« CE\I>J1 Pi ešernova 48. BUKOVA DRVA žagana 170 din. cepljena 185 din m3, dostavljena na Vaš dom, ter prvovrstni trboveljski premog pri PUTRICH — Dolenjska c. 6, tel. 48-55. 2775 JEdmnnd O' Hara: Tajna 49 profesorja Morbiduta Roman Hladen jesenski veter mu je metal dež v obraz Z dvignjenim ovratnikom je stopal detektiv po pustih, mračnih ulicah Vreme in vsa okolica sta točno odgovariala njegovemu razpoloženju Nikakor se mu ni dalo s tako težkimi mislimi in mrkir obrazom prestopiti praga prijetnega doma. kjei sta ga pričakovala očka Sam in Marion Ne mora' je ostati sam s svojimi mis^mi . . A Marion? Nje zdaj sploh ni hotel videti Na^nrej se mora znajt v teh izpremen.ienih okoliščinah Townsend niti za hip ni nonrvslil na to. da ga veže z Liano samo ena beseda Mučila ga ie samr misel, kako bo Marion prasnil, kaj se je zgodik in kako bo ona to spreiela Zaslišal ie korake za seboi in ko se je ozrl. ie 0^371! c» mu npV^n naff1n h'^hi Rfl ie mo* v dežnem plašču in klobuk je imel potisnjen na čelo. StoDil ie k niemu: — Oprostite prosim — je deial tiho. Townsend ie ravnodušno pogledal, toda naenkrat se je zdrznil — Gromska strela, kaj vam pa pride na misel? — Oprostite gospod Tovvnsend — je dejal neznanec še tiše kakor prej, — toda moral sem se orepričat:. da-li ste res vi .vi... — Trist vragov kdo ste pa vi? — Ne t - o glasno. — ie nrncil neznanec. — Jaz sem seržant v oddelku A W33 Tu je vse polno redarjev in do polnoči bodo končane vse aretacije ~*osDod Lengl?n .. Tovvnsend je krepko zgrabil neznanca za ovrat-lik. — Kai pa govorite človek božji? Kakšne areta Mje? Saj niti sam še ne vem Tu zanoveduie kapi-an Fureuson On vodi vse in povelje je dobil od >amega Lenglena — Karjitar Furguson je tu? — Da gospod — Odvedite me takoj k njemu, — je zapove-i*l Tovvnsend kratko — Sa4 to ie itak bila moia rlo^nost. — ie odgo oril nernan^c mirno in odve^el Townsenrla —OH k-jga ste Da d**b*1i obvestila ki *o pri rdla po1;riio na ta korak9 — je vprašal Town--sr»r» — To boctp morda vedeli - r>a — ie od"ovo*; seržant — Policija je do-o|Ta obvfstilo od vas - Or1 mene7 — se ie začudil Tovvnsend - Db in sicer s posredovanjem nekega gospodr Mfonsa. To ~end ie tiho siknil sko^i zobe Sele zda; je spor^nil. kaj ie bil naročil svotoftui slugi, to- da sluga mu je bil menda zopet skuhal lepo kašo Sicer ga pa ni motilo, da je imel prav zdaj pri rokah policijo Nihče ni mogel vedeti, kako se bodo Ho^odki razvili do jutri Tn morda ie es že nar počil dan, ko se morajo izvršiti aretacije. — Tu sem izvolite, — je dejal njegov vodnik n odprl vrata — Pazite tu sta dve stopnici Zažarela je žepna svetilka odprla so se še ena vrata in Tovvnsend ie vstopil v razsvetljeno sobo V kotu pri peči sta sedela dva uniformirana redarja, pri oknu pa krepak mož v civilni obleki Kraj njega je sedel na stolu Tovvnsendov sluga Al-fonso. — Vedel sem da pridete gosrod. — ie vzkliknil Alfonso radostno — Moje nade in moje hrepenenje ni bilo zaman Tovn^end ga ni niti oos^edal. — Kapitan Furguson, kaj ne? — se je obrnil k ^žu pri oknu Le-ta je samo prikimal in pokazal svoj policij-ki zn^k — Kapitan Furguson iz oddelka A. W33, — je Pritrdil. — Ne veriem'te mu ern«mnd — ie vztr1;Vnil Al-onso Pot^ei ie pa timo^Vn'1 k^or da se davi — Tazrn »-»rorok govori lažne stvari. — je pripomn*'1 ^amolklo. Nekai čqul. XIX. — Rad bi vedel, komu se moram za vse to zahvaliti, je bila njegova prva rmsel, ko je zopet )dprl oči. Bil je v bogato in okusno opremljenem salonu, amo majhna ieščerba je gorela v njem, toda "ovvnsend je kljub temu opazil, da je ujetnik. Bil e privezan k stolu, na katerem je sedel. Kmalu je spoznal, da se sam ne bo mogel rešiti « '-" ~?>*; t a pt^* trda n:hče se mu ni odzval. 2e se mu je zdelo, da sliši ropot, toda onovil se ni. pa nai je še tako narenjal s^h. "slednjič je opustil vse poskuse d^ bi koga prikli-al in prepustil se je svoj m mis1:m. Urejuje Josip Zupančič N Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani »SLOVENSKI NAROD«, pstek. 8. decembra 1940. 8trmn S Ogledalo gospodarskih razmer V razmerju izdanih in črtanih obrtnih pravic se kaže uspavanje ali pcjemanje mariborskega gospodarskega in poslovnega življenja Mar'tnr. 5. deeembr. Seznam vsakomesečnih novih ln Črtfinih obrtnih pravic je dragocen prispevek k spoznavanju mariborskega gospodarskega stanja. Prevladujoče Število novih obrtnih pravic daje »klepeti, da je gospodarski stanje boljše, prevladujoče Število črtanih obrtni pravic pa je barometer, ki kaže slabše srospodarske pogoje. Ce si oglodamo seznam v novembru izdanih ter črtanih obrtnih pravic, vidimo, da je bi!o zelo živahno potegovanje za nove obrtne pravice. Med drugim je mestna obrtna oblast izdala naslednje nove obrtne pravice: Franc Oaiser. izdelovanje kemičnih izdelkov (pralno sredstvo, nadomestek mila), LoSka ulica 18; Janko Stlper. tapetnik in dekorater. Kopitarjeva ulica 6; Peter An-rather, čevljar. Meljska cesta 13; Marija 3uđija, trgovma. Stritarjeva ulica 5: Mari^ Penič. trgovina z mešanim blanom na drobno. Ljubljanska ulica 37; Joslpina Paš, trgovina s športnimi potrebščinami ln z modnim blagom za gospode na drobno. Slovenska ulica 4; Mihael Krewalder, krojač moških oblek. Frankopanova cesta št. 31; Ivan Holobar. pleskar in sobni slikar. Koroška cesta 39: Josip Petan, kavarna. Slovenska ulica 2; Viktor štibler. gostilna, Vetnnjska ulica 3; >Mr.vx< d. d.. Mariborske in varaždinske združene tvornice Beograd, industrijski obrt proizvodnje bombažnih prediv in tkAnin na 7920 vretenih in 466 tkalnlh strojih, belilnlca, barvarna, tiskarna, apretura, Motherleva ulica: Danica Hanig. trgovina s glasbenimi instrumenti na drobno, Strossmajerjeva ulica 5: Muaa fuajlp, brivec in frizer. Ljubljanska attoa 37: Adeb. Horvat, trgovina s manufakturo na debelo. Trg svobode 3: Poldi Šetinc, uvozna trgovina bombaža, bombažne preje, celulozne volne in živalske dlake na debelo. Gregorčičeva ulica 4; Rudolf Curman, trgovina z mefianlm blagom oa drobno, Cankarjeva ulica 20; Ado'f Steger, kniigovez. Gregorčičeva ulica 6; Mirko Go-ričan. trgovina s kurivom in apnom na irobno. Tržaška cesta 49: Javna trgovska družba Ivan Plohi in Franc Novak pod imenom: Plohi in drug. mizarstvo. Smetanova ulica 1. črtane pa so bile naslednje obrtne pravice: Antonija FajcJjga. gostilna. Cvetlična ulica 30; AlojJtlj Granduč, krojaštvo. Ve-trinjsk* ulica 22; Flaimund šaihaleter. podružnica obrta ala*eičariev. izdelovalcev keksov, sladoleda, kanditov in bonbonov. Koroška cesta 49. Vzroki požarov na deželi Po večini povzročajo og nj slabi dimniki — Tudi čez zimo mnogo požarov Maribor, 5. decembra. Nadvorino je ?ani.nko poslopje. Emnik si je zgradil kar sam, komaj pol metra nad slamnato streho. Ok^ dimnika je natla-čjl seno in slamo, v bMŽini je Imel *e celo zalogo lahko gorljivih predmetov. Razen tega je bilo na podstrešju tudi vse žito. Proti koncu novembra so prišli h Kek-cu delavci, ki so zaposleni z napravo vodnjaka. Kekče„a žena Mat:lda je zgodaj zjutraj močno zakurila peč, da speče kruh za delavce. Medtem je skočila k sosedu po mieko, da pripravi zajt k. Ko pa je stopila iz sosedove hiše, je zapazila na strehi svojega doma ogenj. V hipu je ogenj švignil izpod strehe in izbruhnil v porar, ki se je razširil in zajel vso domačijo. Zgorelo je vse, zlasti kar je bilo shranjeno na podstrešjih: 1800 kg sena, 900 k« slame. 100 k« pšenice. 100 ks ajde. 50 kg fižola. 50 kg ovsa, 30 kg prosa, 320 kg k0- ru2e in 40 kg ržene moke. Zgorelo je tudi vse gospodarsko in poljedelsko orodje škode Je več tisočakov. Na pomoč so pri-brzeli gasilci iz Polenšaka z motorno briz-galno. S požrtvovalnim gašenjem so preprečili, da se ogenj ni razširil oa sosedove objekte. Človeških Žrtev k sreči nI bilo, ker je bil ogenj pravočasno opažen. Zdaj gre za vprašanje, kako Je nastal oL'enj. Na to Vprašanje odgovarja — dim-nik Izvedenčevo mnenje pravi, da je moral biti dimnik zelo abo narejen, tako da je kmalu po uporabi dobil razpoke. Ker so v peči pekli kruh in je zato v nji gorela cela grmada, so sc predvsem vnelo sMje. katerih iskre so skozi razpoke prodirale v zelo segreto seno in slamo, kl se je vnela. Številnim prtnr rom je sledil s tem nov primer, 1*1 kuže, kakšna pozornost je potrebna pri postavljanju dimni-k 'v in kakšna odgovornost pade predvscni na občine kot krajevne stavbne oblasti, ki morajo paziti tudi n;i to. kakšni dimni-k; Stojijo na strehah naših kmečkih domačij. Rekoč sam je teir. bolj prizadet, ker »voje domačije se ni zavaroval, ampak je Čakal, da bo zavaroval svojo domačijo potem, ko bo dograjena. Zmagoslaven prihos* sokolskega Miklavža Na stotine ljudi ga Je navdušeno z prejelo na pohodu skozi Maribor Maribor. 5. decembra Naša deca ie Miklavža pričakala, čeprav sio mnoGi starši v tegobah današnjega ča-c^a skušali dopovedati svojim otrokom, da so časi takšni, da Miklavža bržčas ne bo Pa io s »kolski Miklavž vseeno napovedal svo1 prihod, prišel ie v si 1a i nem razkošju, kakor da bi hetel v tom še posebei podcrtati važnost svojega poslanstva v sO-jo bridokosti in neprijetnosti Dn bi videl! množic, naše mladine, kako ie pričakovala sekoiskeca M klav/.a. ki Je P: epel že snočl v Maribor in prenočil V prostorih Sofeolsfctga doma Točno ob naoovedani uri se ie ob zvoku fanfar pripelial v Maribor. Njegov pohrd ske d mesto ie bil naravnost tri-lunaflen V sedmih avtomobilih so se Pripeljali Miklavž in njegovo spremit vr. Zarkn luč le razsvetljevala njihova oblič-POieg Miklavža so Se r*ripeljan a-v ell. huđobcj z Mefistom na Čelu. pa tudi ljub-iiene ih ulicah in se ustavil pred Sokolskim domom, kjer ie prenočil da si odpočile od naporne vo?nie. Zirnai pa ie Se dolgo, dolgo čakala na§i mladina, ki ji ie sokolski Miklavž prinesel par vedrih, veselih uric v resnobi dana$nie?a življenja in v težavah sedanjega časa. Njegoveea prihoda na niso bili veseli samo naši malčki, ampak vsi pravi mladinoljubL ki se zavedalo, da potrebuje naša mladina navzlic vsemu, kar se doizaia c-koli na.- razvedrila, zabave, prijetne spremembe in tudi tradicionalne mikiavževske obdaritve Mariborske in okoliške novice — N°va grobova. V VVilaonovi ulici št. 13 je umrl višji poštni kontrolor Josko I Oemcvlek star 46 let, v poroHerkules . — Izpred neka hiše v Vrtni ulici so odnesli pesetnikovi hčerki Mariji MaivSn posodo, v kateri j« bilo pet litrov mleka. — Urar ju Stumpfu na Koroški cs» •U je izvabil neki Viktor Seveek U Studencev tri moške ure, čes. du jin bo provsl nekemu kupcu in da bo denar takoj vrnil. Seva k a ni bilo več nazaj. Za njim poizveduje poiicija. — Konji so se splaJili posestniku Maksu Peterlinu i2 Sv. MiklavSa Peteriin j« padel pod vos Ln obležal nezavesten n* tleh. — Antonija K. ia Studeii-cev se je hotela zastrupiti, pa so domači v zadnjem hipu preprečili njeno namero. Vzrok obupnega dejanja ni sman. — V studenškem Sckolskem domu je jutri poster večer v prid zimski pomoči revnim studenJkim učencem ter učenkam — Poroko v zadnjem času so se poročili v Mariboru: gozdarski inženjer Drago Volk in gdč. Ana Klančnukova, organist Vinko Rizmal in Albma Hudiai. delavec Frane Jarc in Ana Mahorjeva, trgovec Franc štarb in zasebnica. Marjeta Suščeva, trg. pom. Albert Srlatič in Angela štuhčeva. strokovni praktikant Rudolf Tkavc in Terezija Lajhoi^a. strojni ključavničar Štefan Maurič in Pavlina ćelaaova, pomežni žel. delavec Rudolf Toplak in Ivanka Tr-stenjakovs. tknlec Ignacij Kolbl ln Antonija Papeževa, mes. mojster Minael Medved in Angela Steinaher. Obfo sreče! Petek, 6. dec. ob 15.: -Pikica in Tonček«. Premiera, Sobota. 7. cec. ob 20«: Proslava oOOletnlce G-utenberga. Nedelja. 8. tiec ob 15.: Pikica, in Tonček. Ob 20. Na eesaHftin ukaz. Zasedba v mladinski ijjrri »pikica tn Tonček«. Nosilca naslovnih vlog £ j - j Tončka Naratova ko Ptiki-.a in Danica Sa vinova kot Tonček. Večje vloge igrajo: KoiutA kot Pikičin oCe (K^ren), Rasbergerjeva kot njena mati, GroriruSkova kot Piklcin* vzgojiteljica Piiomena, Nakrst kot uuitmj. Cmobori kot vražji Marko. Gorinšek kot Kazalec. Blaž kot Brbljač. >Iiki\>/ bo prišel v" gledališče a svojvm spremstvom u^evi po končani igri. Izpred sodišča — Na r.if«m drugega je Jeni0-! blago. Ivan Kolcr, upokojeni ključavničar držav, železnic, je kot član Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev piijavil v avgustu 1934 pri ociboru e^druge prošnjo z» prejemanje blagra na up. Poroka sta mu bila žena ln sostanovalk livarski pomočnik Ivan KlamreT. Kredit mu je bil dovoljen in Koier se ga. je po potrebi tudi posluži). Začetkom 1937 na je postal Klamfer b:ez-potlen. Razmišljal Je o tem. kake h; prišel do denarjs ali vsaj do r.abave življenjskih polrebš'in. Spomnil se je svojega poroštva pri zadrugi. Ker je lahko prlftel do nabavne knjižice, je z njo poizkusil svojo srečo. In Slo je vse gladko, zlasti ker niso v zftdiugi poznali osebno svojega člana K^:crja, nnmosto katereg-a jc nastopal Klamfer. To io filo bxaii ovir do 1. s.vg~u^ta 1988. V U-m ča»u je dvignil v zadrugi razno blago, vredno 6.125 55 din. Možak.nr je prlM zaradi prevare pred sodišče, kjer so mu naicžili 2» pokoro tri mesece strogega Zapora, (.oho 180 din in izgubo častnih ctržnvljanskih pravic za tri leta. -i Iz Šoštanja Sekoiska akademka v proslavo 1. decembra ie bila lep? ob>kana. Po pozdravni besedi starest- br. Koilevčaria se Je z odra razvijal program, obsegajoč 16 točk. Deca ie v n tili s. Natkove uprizorila Ri-bičičevo »Up..:nko*. zatem pa so prihajali na oder ostn.i oddelki: ženski rva-aAčaj je nastopil s točko »Slovenske rožice«, člani s simbolično vajo »Hajd' junaki«, članice pa s podoknico. Člani so nastopili tudi na orodiu. Slavnostni eovor ie eovoril društveni podstarosta br. Karba. Ostale točke so izpolnili recitatoru in orkester. jadralno-leta-lska **kupina je obnovila svoje delovanje. Ustanovila bo svoi mestni odbor in bo s tam omogočeno skupini šir-5e delovanie. V bližnjih dneh bo občni zbor. na katerem bosta izvoljena odbor in odbor jadralne skujine. Osebne vesti. Dosedanji sodnik tukajšnjega okrajnega sodišča g. Bori? Ker-mauner ie premeščen v Maribor, na njegovo mesto pa pride sodnik s. Vičič iz Murske Sobote. Šahovski turnin. Pred dneva je Šoštanj-aki šahovski klub zaključil prvenstveni turnir za 1. 1941. Tudi letos so se na prva mesta vsedli najmlajši naši šahisti. Prvi je Goršič Mirko, ki ie dosegel 6 točk, drugi Galof Valter s fi točkami. Slede Berd-nlk s 5. Soln. PreseČnik s 3 točkami itd. Preiskava o vlomu v Sori Sora, 5. decembra Pred dnevi smo poročali da je bil izvršen v trgovino Lovrenca Oblaka v Sori predrzen vlom. Lastniku trgovine so odnesli svedrovci za 15.000 din blaga. Domnevajo, da so vlomili štirje zločinci, ki so osumljeni tudi drugih pregreh v zadnjem času zlasti v ljubljanski okolici. Dokazano je, da se je pritep^a vlomilska družba k nam iz ljubljanske okolice. Najprej so skušali vlomiti pri Konzumnem društvu v Svetjah. Močno ključavnico so prelomili, v trgovino pa vseeno niso mogli priti. Za spomin je ostal pred vrati koSček odlom-ljeue pile, kar najlepše dokazuje, da so delali men Jene noči isti ljudje. Ostanek pile so namreč nasii v Sori. Po ponesrečenem vlomu v Svetjah so menda hoteli vlomiti v trgovino Ivanke Plesne ve v Sori. Vsaj cepin so nas U prislonil k njeni hiši. Bržkone je moralo tatove nekaj premotiti, da so se umaknili. kaj*~'. ko je prišel Anton Plesec ob 2. z-Jutia-1 domov, ni opazil ničesar sumljivega Po dveh ponesrečenih akcijah so Ili Se v tretje na delo k trgovcu Oblaku, kjer so temeljito opravili svoje delo. Dognano Je d* so prinesli svedrovci po većini vse orodje a seboj samo lestve in kol so si izposedili pri Oblakov?:n sosedu Ivanu čarroanu. Daktiloskop je posn«! prstne odtiske v trgovini sami doČim so bile vse sledi ETrtiaj zabrisane. P o stani in a stani čtan Vodnikova? družbe! Huda železniška nesreča pri Sevnici Dva Železničarja mrtva, dva ranjena Sevnica, S. decembra V torek smo poročali o hudi železniški nesreči pri postaji Blanc: kjer je skočilo s tira osem vagonov tovornega vlaka, včeraj pa se je na progi Zagreb—Zidani most zopet pripetila huda železniška nesreča, ki je zahtevala tudi dve človeški življenji. Včeraj ob 16. Je Od Sevnice proti Zagrebu vozil brzi vlak St. 47. Med kilometroma 482 in 481, kake štiri kilometre od Sevnice, je trčil v tovorni vlak st 654, ki je drvel s polno paro nasproti po istem tiru. Posledice so bile hude. Obe lokomotivi sta se zarinili druga v drugo, obeenem pa je s tira skočilo 16 vagonov cbeh vlakJv. Vagoni so bili naloženi s premoaom. apnom, koruzo ifT Jajci. Del blaga je uničen, vendar Je ?e večja škoda na Železniškem materialu. Obe lokomotivi sta namreč tako 2biti da Ju najbrže ne bodo mogli postaviti na lastne kolesa, temveč Ju bodo morali naložiti na vagone in odpeljati. Ena lokomotiva Je najmodernejša, izdelek tvornice Borsig. Prevrnjenl vagoni so poškodovali in polomili več brzojavnih drogov in je bil telefonski ter brzojavn' promet nekaj časa prekinjen. Ves promet je bil seveda na tej progi prekinjen n s omorali brze viske usmeriti preko Karlovca, dočim vozijo osebni vlaki do kraja nesreče in s« promet vrši s prestopanjem. Is Ljubljane je od-šla na kraj nesreče strokovna komisija. Pri nesreči sta bila ubita strojevodja Jože Koritnik in kurjač vežbač Jože Jerom, oba iz Maribora, a v bolnišnico so morali prepeljati hudo ranjenega kurjača Fureka in nekoliko laže ranjenega vlakovodjo Pukmana, oba is Maribora. Vzrok nesreč* se ni povsem pojasnjem. Dejstvo je, da je proga, ki je samo enotirna, stalne preobremenjena z njo vred pa vse osebje, ki komaj vzdržuje naporno službo. Poleg tega povzročajo osebju največje težkoče neprestana zamude vlakov, ki so postale kar pravilo. Upajo, da bo do danes popoldne proga že popdavljena ter odstranjenni prevrnjeni vagoni. Na delu je poleg ljubljanskega tudi strokovno oseb je zagrebške železniške direkcije. Glede na stalno množeče se nesreče na progi Zagreb—Zidani most ki jim je edini vzrok preobremenjenost proge, bi bilo res č> skrajni čas. da prično graditi na njej drugi tir, saj je znano, da so železnice v Sloveniji najbolj sktivne, a razen tega Je poudariti, da gre najmanj dve trećini uvoza in Izvoza ter ves tranzitni promet preko naše države po tei progi. Na ta način bi bilo tudi znatno razbremenjeno železniško osebje, k: vrši več kak *r tvofo dolžnost! Stroški prehrane w Lfisbljani pc isMiefcsu statističnega oddelka mestne o&£iiie Hrana je za 36tt% dražja kakor pretil letom Ljubljana, (>. decembra Tudi mestni statistični oddelek izračunava indeks življenjskih stroškov — ssmo t* Ljubljano — toda lc za hrauo. V7 teb Cssih bi bilo posebno potrebno da bi statistični od*eK sestavlja'! popoln indeks . Ži. .jenj-skih stroškov, to se prav\ da bi upošteval tudi izdatke za obleko obutev, stanovanje in razsvetljavo Sedaj sc samo ozirajo na cene življenjskih stroškov, ki jih registrira mestni tržni urad v svojih izkazih 1 in 15. v mesecu. Zato so upoštevani razen cen hrane stroški za kurivo ker tržni urad navaja tudi cene kuriva. Mestni statistični urad ima mno-jjo premaio osebja da bi 'ab-ko Opravljal svoje pomembr.e naloge, kakor bi bilo potrebno Za njčgovc delo bi pa tudi morali kazat mnroo već razumeva nja. Pri nas še vedno n; prodrlo spoznanje o izrednem pomen«.; **atističac službe za gospodarsko in socialno življenje. Čeprav je brez statističnih podatkov onemogočeno vsako raziskovalno delo. nekateri šc vedno mislijo, da je statistična služba nepotrebna Potrebna bi pa bila, čeprav bi služila samo za računanje življenjskih stroškov. NTa$ list .stalno opozarja na pomembne p(.'datke socialni« statistično re\ije »Indeks*, ki izhaja v Zagrebu To k edina revija svoje vrste: zelo potrebno bi bilo, da bi podobno revijo imeli tudi Slovenci, toda izhajala bi samo tedaj lahko, če bi bila na ša statistična služba nekoliko organiziranu. Da bi tudi pri nas zbira; podatke in delal vse račune posameznik, kakor v Zagrebu, ni verjetno. Podatki »Indeksa« so predvsem uporabljivi za Hrvatsko, čeprav ne moremo trditi, da imajo do neke mere splošno veljavnost tudi za naic razmere. Zato je potrebno da izdaja statistični oddelek ljubljanske občine indeks življenjskih stroškov za Ljubljano. Splošne socialne razmere v Ljubljani imajo nekatere značilnosti in cene življenjskih potreb-čin pri nas niso vedno enake cenam v Zagrebu in drugih mestih v državi. Ljubljanski indeks je, kaker rečeno, zdaj šc nepopoln, zato ga ne moremo s pridom primerjati z zagrebškim. Podatki so pa vendar zelo zanimivi in služijo predvsem, da lahko primerjamo, kako so se gibale cene živil v Ljubljani vse leto in v kakšnem razmerju so s cenami 1. l0^*, ko so bile najvišje po vojni. Ta indeks stroškov za prehrano je računan pravilno, ker so upoštevane vrste živil po svojem pomenu, namreč glede na konzum in ne le na cene. Pomniti moramo, da odstotek zvišanja cen ni vedno istoveten z odstotkom povečanja življenjskih stroškov. Stroiki prehrane yc po- večal«, mnogo bolj. č se pOdrSi! VSŽno Živilo !e malo kakor če «e ne Ko drugo živi* lo. ki ga 1 Judje ne konsurnuaio toliko, podraži ina^neje Za pnmer nam lahko sluS< podražitev kron>p rja in kav«. Ce se podraži krompu le za 5o par p"*' ke, SO zaradi tega ljudie boli prizadeti kakrr če *e r■>-draži kava za 10 dm Strošk« ^a prebrana v Ljubhani v drugi polovici novembra st *cpet nsrtsli, a podražitve so delne sezer-sket* rnačajs, ksr Smo ugotovSli ie v poročilu o živilskih cenah pred dnevi. V komentar,u ?tevilk. ki lih ;c i/račura! Statistični odsek, pa tuoi L;tamu. da gre podražitev nek >l;k< tudi ni : čim večjega povpraševanja pred" prazniki SiCcr *e pa cene ruti« v frplr^ncm ni*<> ustalile, čeprav /adnj;h 0 tednov ne nar.i ščajO več v taksnem ra?mcriu kakf.r prei. Tako »o se stroški prehrane povečali v pr vi polovici novembra za 134« v dftigi pO-kvicl pa samo za 0An't\ Stroški prehrane ene konzumne ediir.ee so znašali 1. januarja 279 44 dn 1. t m. pa 389.03 din, to se pravi, da so sedaj za 100*5 din večji kakor v začatku Jeta To je ie znatna razlika ln zato SO razumljive t^Jbe nad draginjo. Rekli sme. da so bile 1 1929 cene najvišje po vojni, a zdaj si oglejmo, v ka-kšncio razmerju so stroški prehrane letos v primeri z L 1929! V začetku januarja 90 zna šali str. -ki prehrane 82 l°/o str. Eke* 1. 19JJ9 (indeks '»2.1), 1. t. m. pa je bila indeksu* številka že 114.6. kar pomeni, da so bili stro.'ki približno za 151« višji kakor pr^ ' 11 leti. Sredi novembra je zna'al indtks stroškov prehrane 114 2. Pribli/no ena^o Visoki kakor leta K'29 so biii .srro k", pre hrane 15. septembra, ko je bila indeksna številka 99.3 Zanimivo je. da so se stre :ki prehrane • Ljubljani med letom nekajkrat malo zmani-Sali. Tako 90 n. p*, znašati 15. februarja 297.37 din (Indeks R7 4), 1 marca M 283.08 (indeks 83.2); to zmanjšanje znaša 4 8'' Toda potem so se stroiki zopet povečali do 1. maja, ko so znašali 3fin.f> din (indeks 8S.4), a 15. maja so se zmanjšali za 0.7%. V začetku julija so znašali 310 din. sredi julija so se zmanjšali na 30436 din (1.79^) in v začetku avgusta na 302.85 din. Poslej pa neprestano naraščajo. Sedaj so za 36 o odstotka višji kakor lani v začetku decembra. 1. novembra s<> bili za 43.2'> višji kakor pred letom. 15 .septembra za 33.5 in '5. avgusta za 22i)rf. Primerjajmo šc: 1. decembra I. 1929 so znašali stroški prehrane 285.41 din, sedej 389.95 din. Pred 11 kri so bili rej stroški prehrane nad 100 din nižji kak *cdAJ. Poslednja pot dr. Toneta Jamarja Skofja Loka, 5. decembra Noč je že legla na zemljo', ko smo polagali k večnemu počitku posmrtne ostanke velikega dobrotnika ln človekoljuba, plemenitega sina slovenske matere dr. Toneta Jamarja, čim so z avtofurgonom pripegali truplo pokojnika v škofjo Loko in ga položili *n*a oder v vežo njegove hiše na Mestnem trgu, so prihiteli nešteti, da Še poslednjih izkažejo spoštovanje in ča-c^ možu. kt se je zapisal s svojimi lepim* ".;-'i globoko v naSa srca- Častno stražo so i- vi! Škofjeloški planinci podčastniki, ki so kasneje tudi spremljali kasto, ko se je ob 16 razvil skozi mestne ulice, kjer so z m Tin hiš visele Črne zastave, veličasten žslni sprevod. Ko je z župnikem PodbevSkom duhovščina opravila molitve pred domom, se je množica razvrstila v dolg pogrebni sprevod. Godba planincev je zaigrala žalni koral. Za križem je stopal stasit planinec podčastnik, za njim pa nosilci neštetih prekrasnih vencev in šopkov. Pod vodstvom višjega kapelnika g. Alojzija Smrekarja 3» godba venomer svirala turobno žaJo^rtinke Za vodom vojakov planincev se je uvrstili Leriia koroških borcev s praporom, potem pa loč ki Sckol s krasnim vencem rdečih, nagljev in trakovi v državnih barvah in zastavo. Za duhovščino so peljali vrar.'i krsto, za katero sta Sla sin Janez in polbrat Vinko, nato pa v nepregledni vrsti val ostali epostovalci, prijatelji, znanci in čestilci nepozabnega pokojnika, množi o:-ličniki iz Ljubljane, med njimi zastopniki zdravniške zbcrnJce, polnoštevilno pa so se uvrstili v sprevodu tudi vsi predstavniki škofjeloškega javnega življenja. med njimi sreski načelnik gg. Mirke Brezigar, Ivan Legat in Kaki, predstojnik sodišč * £. Ustar. referenti sreskega n' čelstva z urad-ništvom. predstavniki gospodarskega živ ljenja, zastopstvo dijakov rv*.a raar. lil. drž. gimnazije v Ljubljani, kjer je hčerka Jeja prof^sorica-razre-nicarka, stanovski tovariši, sodelavci iz mladih dni in mnogo drugih, ki so cenili dobrotnika ćt. Jamarja. Med zdravniki je bil tudi šef zdravnik OUZD dr. Ivan Drobnlč. Ko je ob grobu duhovščina opravila molitve, je zaigrala vojaška godba, v tmo nč je zadonela salva, nato pa sta spregovorila dr. Valentin Meršol za ljubljanskega župana dr. Adlcšiča in zdravniško žarnico in podstarosta Škofjeloškega Sokola, notar g. Stevo Sink. Oba sta ponovno po-veličala svetli lik zdravnika, ki je bil ia vseh poljih javnega udejstvovanja ur\vi samaritan, mož zgledaie značajnosti in poštenosti. Marsikatero oko se je oso 1 žilo. ko so padale prve druge na krsto škof jeločana, ki je našel v domaČi zemlji svoj zadnji počitek, še so se sklanjali prapoii, ko tiuno se potrtih src vračali v mesto. Iz Stične — Vajeniška £ola. pri nas so otvorili 13. oktobra strokovni nadaljevalni tečaj za obrtne in trgovske vajence. Pouk je vče-trtkih popoldne ln nedeljah dopcldne t«r ga obiskuje iz Višnje gore samo 7 vajencev, čeprav jih je več zaposlenih, iz St. Vida pri Stični pa 14 vajencev. Manjka.>> samo oni, ki so res oddaljeni od Stične. StlSkih vajencev, katerih je največ, obiskuje tečaj 33, skupaj torej 54 vajencev. V teh treh cbiinah pa imamo nad 20 vi-jenk. za katere se tetos ni otvoril razred. Po strokah imamo 3 kovače, 4 kleparje. 5 mehanikov, 10 mizarjev, 1 kolarja, l sedlarja, 4 krojače, 0 čevljarjev, 1 pek, 6 mesarjev, 2 sobna slikarja in pleskarja, 1 s>-davičarja, 6 trgovcev in enega ribojjojca. ki je menda edini vajenec te stroke v dravski banovini. Mojstri, ki orslej šc n;s-> poslali svojih vajencev v Šclo. naj to t V- 1 store, da se izognejo morebitnim neT" ln posledicam. 19559484919^^1957167859 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek. «. decembra 1940. fitev. 280 Jan Kubeiik umrl Letos je kulturni svet praznoval 60;et-nico slovitega violinista svetovnega slovesa Ceha Jana Kubelika. Ob tej priliki se je Kubelika spomnil tudi naš list. Zdaj je pa Kubeiik nenadno umrl. Jan Kubeiik se je rodil 5. julija 1880 v mali vasi pri Pragi kot sin preprostega vrtnarja. Študiral je na praškem konser-vatoriju pri prof. Sevčiku od leta 1892 do 1900 Že leta 1898 je nastopil na samostojnem javnem koncertu in že tedaj so mu napovedovali veliko bodočnost. S posebno lepim uspehom pred velikomestnim občinstvom je nastopal najprej na Dunaiu. potem pa v Budimpešti Kmalu ga je poznal ves kulturni svet. V vseh svetovnih mestih je dosegel s svojimi koncerti izredne uspehe, da so ga kmalu prištevali med najboljše violinske virtuoze Njegove umetniške turneje so ga vodile po vsem svetu. Leta 1919 je Kubeiik nastopil prvič kot komponist s tremi violinskimi koncerti Koncerti. Pozneje je še zložil več odličnih del. Kubeiik se je poročil leta 1903 z ločeno grofico Czaky. Njegov sin. Rafael je prav tako muzika.no zelo nadarjen in je tudi absolviral praški konzervatorij ter velja za enega najboljših čeških dirigentov Prav tako so tri Kubeiikove hčere Tatjana. Ma-ry in Anita podedovale očetov talent Lani je bil Kubeiik odlikovan od države za svoje 401etno zaslužno umetniško delovanje Kubeiik je koncertiraJ tudi v Ljubljani in vsem ljubiteljem glasbe, ki so ga slišali, je ostala njegova umetnost nepozabna. Iz Trbovel Zanimivosti iz sveta Električno drevo — Horoskop in puder — Dojenčki znajo plavati — župan v kabaretu — Modna revija v letalu V Britanski Indiji raste drevo, čigar listje je nenavadno občutljivo in rako močno nabito z cicktriko. da človek čuti udarec, če se ga dotakne Nenavadno je tudi. da drevo vpliva na magnetično iglo že v oddaljenosti 200 m Elektrika tega drevesa :mj pri raznih dobah raz'ično silo \jjmcčnej:a je v opo'danckih urah najslab'a opolnoči. Pri vlažnem vremenu se skoraj povsem izgubi Ptiči se tega drevesa izogibajo Doslej še tudi niso opazili na listih tega drevesa žuželk. Neki parrki trgovec s kozmct:čnim blagom je /e de!j časa opazoval, da se dame ne morejo oJl< čiti, kak:no vrsto pudra ali parfuma naj i/herejo Ker je večina Francozinj s:,m> praznovernfl in veruje, da imajo zvezde na njihovo usodo velik vpliv, je trg »vec postavil v svoji trgovini velik horoskop. Po tem horoskopu vsaka oklevajoča dama tako« ugotovi, kiteri puder najbolj pristoja njeni keži Trgovčeva zamisel se jc zelo dobro obnesa in kupovake verujejo, Ja blago, kupljeno na pod'agi ho-roskopa, vpliva posebno magično na moške in jih privlačuje. 2e dolgo so nekateri trdili, da dojenčki zna;o plavati ter da ne utonejo, če padejo v globoko vodo Zdaj 'e bilo to potrjeno 2 zanimivim znanstvenim eksperimentom v Xe\v Yorku. Pri poskusu so se sicer poslužili nekoliku baibarskih metod. Učenjaki so namreč k.atkoma!« pometali v vode dojenčke v starosti od 11 dni do 2 in pol leta stare. Pri tem poskusu so ugotovili, da dojenčki v ran. mladosti, stari šele nck<>' ko tednov v resnici de'ajo z rokami in nogami pravilne ntmične g:be. kakor je treba pri p'avanjo Pr dojenčkih so opazili tudi refleks, da se jim je usta- vilo dihanje čim so b'li pod vodo Pri dojenčkih starih po nekai mtsecev pa so ugotovili, da nt zna c plavati Gibljejo sicer z rokami m nogam' toda ne ritmtčno in če pridei< pod vodo se jim dihanje ne ustavi Pri tem pa ie na;bolj zanimivo, da so otroci, stari nad 2 let' zopei de'ali pra vilne plava'ne g:be ? n-i-gami Podobne poskus«, so napravili tudi 7 mladimi živalmi. Župan Pittsburga |e zHo podjeten in iz najdljiv Sk'enil je poc -Hrc 2 nekim kabaretom da bo v niein i a^icpil redno vsak večer Župan v resnic nakopa pleše igra na gosli in poje Z? te nasiop* prejema 1500 do'arjev. ki jih r*izdel|q,e med mestne reveže. Ponu'arr' ž ipa" 'ir«j v kabaretu vedno velik uspeh in njegovi prispevki za zimsko pomoč so znatni. Zedinjene države so ena največjih držav na svetu, saj merijo skoraj d.000.000 km-. Zaradi njihove velike prrstranosti imajo tudi zelo raz'ično klimo. Tako n pr., ko imajo v Ne\v Yorku snižne viharje, se lahko bogati Američani na jugu v Kaliforniji in na Floridi kopajo v razko nih kcpali-ščih in uživaju blagodat: toplega sonca. Ko nastane v severnih pokrajinah zima. se bogatejši Američan* take preselijo v tople kraje V ta namer se lahko poslužujejo udobnih prometen sredstev predvsem velikih avtobusov in letal Prevozniške družbe store vse kar moTejo za udobnost potmkov. skrbe pa tudi za rjihovo zabavo. NajduhovitCj: > zabavo uživajo potniki na leta'ski pregi Nem York—Mami, kjer se vozno v ogron lih letalih V New Yorku vstopajo v 'era a ot!cct-n v kožuhe. Ko pa pnspo \ M a ni sc lahko gredo takoj kopat v morje V teh letalih prirejajo tetos modne revije žei.dc-h kopa'nih ob'ek, kar se zdi Amenčsncm po^bna zabava. Za vedno nas je zapustil nas ljubljeni soprog, oče, stari oče, gospod Ccfiou Evgen železniški uradnik v pokoja Pogreb dragega pokojnika bo v petek 6. t. m. ob 3. uri popoldne izpred mrliške veže na pokopališču v Beogradu. BEOGRAD, dne 5. decembra 1940. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI Akcijo za uvrstitev Trbovelj v višji drajriniskj razred ie započeo tukaj inie državno uradništvo Na nedavnem sestanku, ki je bil prav d ob .o ob skan. ie b.l ustanovljen akcijsk: odbor k m i načelu je katehet g Zmavec Ta kor stni in prepotrebm pokret pozd * a;o vsi tukajšnji prizadati uradniki ki jih ie na stotine, in se zarad draginie bore z vedno večjimi emotnimi te k č mi Dokaz izrednih dragnj kih razmer v Trbo liah ki so najdražji trs v SLveniij ter do visokih cenah tekmuieio z Ljubliano. Mariborom in Celjem ie ponovno povišanje mezd tukajšnjemu delavstvu in občmskim uslužbencem Državni uradmk v Trbovljah ie dane« v ^motnem o~eledu rro?o na slabšem kakor vra1\ srednie Dajani delavec ki ima pole<* ttt^a še ugodn sti prostega stanovanja kurlave ^aT-vetlia-ve in usodneišega nakupa JHvIlenl kih potrebšč n v konzrmnih drutvih. p-no -no oovišanie dravskih me^d 1e sevedi podražilo tudi tuva*§ni° ž'vli^nie te* j3 s tem še boli otežVčilo ek^i~tenCno brbo državnemu u radništvu V naše-^t Čn^rni^iu smo že neštetokrat p^ud^ria1* d trebe ener^;čne akcije dn se T-*bovliam Dri^ori višji dragi-jskl raz-ed in na- vese'i k^r ie naša ooubda vendarle imela u o^h N: dvoma da bo a?'lnemu odboru s +emelii-to organizirano akciio ii5no3lo dr'avn^m»i uradniŠtvu in upokojencem orib riti skrom"1 nribelišek! — Nagradne strelske *ekme, kt jih je nedavno priredila trbcveliska strelska družina so ob odlični udeležji pokazale ep napredek tega koristnega sporta v naši dolini Na streMSču so se vč3 dan merili trboveljski, hrastmšk: in zagorski strelci ter je bilo eddamh nav:ijivi. bili bi pa še lepši, če bi strelci imeli -ia razpolago boljše puške. Streljanju je sie-dila raz elitev 12 dobitkov h katei*:m so prinpevaa z denarjem in daiili troovelj-ska in hrastniška industrijska pod jer ia Strelski spert se v Trbovljah prav lepe razvija ter kažejo zanj zanimanje zla3ti naši delavci Posebno priznaje za -ispeh gre marljivemu predsedniku g Omerzi blagajniku g Bajuku in agilnosti ostalega odbora, z vsestransko podporo pa našo v> teško organizacijo podpira tudi tukajšnja industrija, za kar ji gre iskrena hvala. V zimskem čssu bo sobno stresanje V kratkem bo društvo na občnem zboru poročalo o svojem letnem delu in bcdočlh društvenih smernicah. — Lepo uspela nstanovna skupščina *rn. rez- poane^a blnga« Kino »Narod-I dem« predvaja a^1^ i"kl film če~a~ vsebina 'e ne'a izrrd i ga. Niclov nam pove veliko »V novo živi e-nje«. RPftRTf Šišenska koVsarsk« Z\-eza. Upra%mi odbor Slovenske kolesarske zveze sklicuje p'enarno sejo delegatov vseh kolesa" sklh klubov za 8. t. m. v Celju ob 10 dop. v hotelu Evrope Ker ee bodo na tel se^i razpravljale 2^1o važne zadeve p'cde po'ož->Ja v slovenskem kolesarst^ kakor tudi erlede ostal:h dveh nacionalnih kolesarskih z\-ez je neobhodno potrebno dn M vsi delegati udeleže te seje — Odbor SKZ. Inserirajte v „51. Narodu41! K premieri filma: Deževje prihaja Vsaka filmska produkcija ima v »er ii svojih film >v nekatera dela ki stenam oo vsebini in kvaliteti Drav oosebno v ospre dje V letošnji amer šk Foxovi produkciji ie naipomembneis: film »Deževje prihaja«, kj po svoji gra d1 orni izvedbi prekaša vsa dosedanja slič.ia dela Snov je bila d:slovno vzeta pj znanem *omanu Louis3 Bromfielda »THE RATNS C^ME«. obdelal Da io ie povso i piiznani režiser Darrlev F Zanuck Indiia mistična dežela lepote boaa-tva in bede ie Dr kazana v vseh podrobnostih tako popolno da stopi v ozadje viaka do~e "anja še tako razvneta človeška fantazija S o vsem nepojmljivo tehniko ie nrkazan s^r h vit potres ki ie un čil cvetoči, z vsem bo a-stvom o'.dano d želi. cgr mnn pod ava ki je bila vzrok potresa, prepune človeka. da se v trenutku niti ne zaveda aM vse ro sam doživlja ali pa gleda le pizr na kinematografskem nlatnu V sredini eksotične nv.sitke in krute realnosti se Da razvija prekrasno deianie v kat?rcm ne re-ć'aio mondena vseh živlieniskih dobrot prenasičena Ladv Esketh k: jo p e stavila lepa Mvrna Lov neizkršena Fer-' Simon ki io iera nova zvezda Brenda Jo/-ce. Ind domačin, idealni zdravnik Iod Safti ki ga podaia nad vse s mp tični postavni Tvrone Pcw?r — idol vre-n en-skevra sveta, končno 5e znao; Gco ^2 Brent ki isra ekce^trčne??. pus 1 v~a Toma Ran?oma To film ko delo. ki i do-sneto v tako zva^em »Sep;.a Co rr i« kar daie posameznim prizorom p seb -"i plastiko, i? tako popolno, da mm lahki ie-čemo da nima doslei nobenesa stvar * a tekmeca. 2770 Sobota, 7. septenibra Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček ve-re-lih zvokov (plošče). — 12: Plo^le. —12 r,0: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02; Vesel spe red radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 17: Otroška uia: Pavlihov oder. — 17.30: Beneš: Iz operete »Pri naM kcčicic (pošče). — 17.50: Preglei sporeda. — 18: Orgelski koncert (prof. Matija Tome). — 18.40: O zatcnmjevanju in njegovem namenu (ćrtoaiir Nučlčl. — 19: Napovedi, porodila. — 19 25: No-c. ura. — 20: O zunanji politiki (dr. Al. Kuhar). — 20.30: Prvič v Lukariji, zabavno-poučna igra v 3 slikah: spisal Anton Ingolič. Izvajajo člani radijske igr. družine ln n:kaj domačinov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. MALI OGLASI Beseda 50 par daveK posenej Preklici izjave oeseda Ud 1.— davek posenej •ia pismene odgovore giede malih og»asov |e creba priložiti znamko - Popustov za maie ogia^t- ae priznamo 12i^itSi POHIŠTVO oo naročilu najceneje vsako .•rstni stoli politiram oprave vsa popravila najceneje pri Breg 14 70r m ^ n 25«! r*«tMUZile m* malih oglasov >Slov Narodu« ai ho na if»>f»^ teli ZATEKEL SE JE Ilirski ovčar, ki sliši na ime Turko Odda se v Zeljarski ul 9, Kolezija. 2772 VAŽNO ZA VSAKOGAR! Sedanji težki časi zahtevajo zdrave živce,' zato pridite k nam in pijte mleko, jogurt in smetanco. Zajtrk, večerja in po naročilu mlečna hrana — Se priporoča mlekarna »Drama« Erjavčeva 2. 2733 mm. .. VEĆIMVNE beseda 50 par Daveh posebej Naimanjši znesek s. din ŽAGAR izučen pri venecijanki, cirkula-rist, zmožen vesten, pošten in zanesljiv, oče šestih nepreskrbljenih otrok, prosi za kakršnokoli zaposlitev pri lesni industriji ali kakem drugem podjetju kot nočni čuvaj ali slično. Alič Alojzij, Zg. Pirniče 101 p. Medvode. 2758 !i\o"7il d?» cp mu npVHo na^'n V>1:*a ie mo' v dežnem plašču in klobuk je imel potisnjen na čelo. Stoo.J ie k niemu: — Onrost»te prosim — je deial tiho Tovvnspnd ie ravnodušno pogledal, toda naenkrat se je zdrznil — Gromska strela, kaj vam pa pride na misel? — Oprostite gospod Tovvnsend. — je dejal neznanec še tiše kakor prej, — toda moral sem se prepričati, da-li ste res vi vi ... — Tristo vragov kdo ste pa vi? — Ne tako glasno — ie r>»«ndprl oči. Bil je v bogato in okusno opremljenem sa^nu, amo majhna ieščerba je gorela v njem, toda Tovvnsend je kljub temu opazil, da je ujetnik. Bil e privezan k stolu, na kaierem je sedel. Kmalu je spoznal, da se sam ne bo mo^el rešiti n 1-*ra n^mo* ♦oHa n^h^e se mu ni odzval. 2e se mu je zdelo, da sliši ropot, toda onovil se ni, pa nai ie še tako ni^enial s'uh. slednjič ie opu°til vse poskuse d« ^; l^oga prikli-al in prepustil se je svoim m^s'm. Urejuje Josip Zupančič N Za Narodno tiskamo Fran Je ran // Za upravo in inseratni del lista Oton Chnstof U Vsi v Ljubljani