152. številka. Ljubljana, soboto 6. julija. XI. leto, 1878. Ithaja vsak dan, iivsomši porcutaljko h* dr.-jvo ju* piuiue'Lh, tor vr-lj* po poili prejcman sa »vitro-ogeriko doiele *h ćelo leto 16 gld.t ta pol lota ^ gM., sa četrt leta 4 gld. — Za Ljnblifcpo* i»re* pobijanja n* dom ta oolo loto 13 sldL, ^a ftotrt leta 3 gH. 30 kr., w on menoo 1 ^Ui. 10 kr. Za puSiijaiijr na dom se računalo kr. ku oeiffl. :i'f> ^ vir. e*trt 1o:a» — ka «•:.)« rlnlele toliko ^oć, fcolikor noStnins, isnaia. — Za gospodo nćituljo na ljbriakih ftulali i- /a dijako veija milana cena in sicer '.*• F^r Ji 1) »m o %% vHr> le* a %\A. ?IO >-.*.. po j>o3ti prejemun za četrt leta 3 pld. — Za ozuanila «o plačuje od ćom'id-'opiir petit-vrste 6 kr., čo se ■•:•■• ■;r-...:S cubrat link*, * jrr., 6o •« dvakriit in 4 kr. če u« tri- ali večkrat tiska. Dopisi nr.j se izvole finukirati. Roki piši se ne vračajo. -■■ ""jdiuvo i;« v Ljubljani v Frano Euiimtnovej hifii ?\ 3 „glođaliSka stolnu". Opr avniši.vo, na kmuro tuij se blngovoljo pošiljati naiočninu, reklamacije, nznanil.i, t. j. ao^einir^.'iifj-'iio roči, je v „Narodni tiikami" v Koluiannvo} hiši. Le Slovanom ne pravice! Kaki so v svojem spridenem srči na^i protivuiki in kam šega nesramnost naAih nemškutarjev kaže zopet vztliževani orgaa naAih ljubljanskih in kranjakih nemftkutarjev od srede in si cer denes enkrat ne s tem, kar sam pravi ia piše, nego „zavoljo izpremeiube" meuda enkrat hoCe tuđi 8 tem sovraštvo pokazati do ua£ega rodu, kur ne te praviti in kar briše. Poslušajte! Te dni ju bila po *seh vecjih evropskih, tuđi po skoro vseh po fiteutjših avstrijskih nemških novinuh brati elfcdeCa važna novica; „Stari Garibaldi je pisal o zdanjem socijalnem btanji na Nemikeiii »ledeče pismo rimskemu časopisu „Cai>itale": „Me že dolgo tega, ko «em neniškega cesarja in ruskega caija hvulil; tega se ne ktsum. Gotovo imata velike zasluge za narodni n u p re il e k, in jako žalil me je napad na čenutega Vilhehnu. V tem slučuji njstin komuuard in ker aem »ttir, mi je teško svetovati. Zlaj gre rse nu to, da bi se socijulizem ukrotil, ia to su lehko doseže: 1. Nt;j se stulue vojske od pravijo, da ao boio ljmijy popiijeli polje delJBtva in bode nehalo siromaštvo. 2. /e-lezo naj se porablja za izdelovanje poljedelj-ekega orodja, a ne za vojno orožje. 3 Nuj nekateri jedo le za dv^aajstero ljmlij, a ne za tisoče 4. Mejnarodno sodižčc naj se napravi, ki bode prepire mej narodi razsojevalo, a od-pravijo naj se mesnice za ljudi. S tem opo minom do kongresa pa konćujem: ako b© Slovanom pravica ne dii, oznanjevali bodem o mi revolucijo. Vas G. Garibaldi." Podpirauo in oficijalno glasilo uuše kranjske takozvane „ustavovetue struuke% ali ka-kor snio mi bolj in pravilneje vajeui refci, gla- silo nafiih nemžkutarjev „Laibacher Tagblatt" od srede prina^a v svojem petem Članku pod naslovom: „Ein neues Manifest" ves ta list Garibaldijev, — samo konec izpuAta, a a ni o zadnji stave U, opouiin G a r i b a 1 dijev na kongres, naj so Hlovaiiom pravica «la, je izbrisal poštenjak ljubljanske nemškutarije! Mar ne govori to izbrisanje, to primol-Canje bolj glasno, kot devet strupenih ćlankov V Treba li bolj^ega dokaza, da so ti ljudje prc-tivDiki pravice za Slovane? Že v tujih ustih jim jo zoperno slisati o pravičnosti do nas, kako bi nam mogii biti sami pravični! Kedar pridejo pa volitve, tačas se obleče žurnaliatitni nemskutarski volk v ovejo obleko, in gre po našej slovanskej deželi pridigovat rekoč: „Mi nijsmo sovražniki slovenskoga ljudstva, mi ne zatiran.o vašega jezika, ini ae ne protivimo pravičan vaše uaroduosti itd.u Ali zdaj nij mogel tricijahu organ te stranke niti krutkega stavka o „pravičnosti Slovanom" pod Garibaldijevim pertsom pustiti, temuč ga je izbrisal predno je druge stavko maui fešta poštenoga itulijanskega starca demokrata v svojih predulih priobćil. Čitujočcmu o „prav.fcuosti do Siovauov" zgrozilo so mu je švabsko srce in s švabsko Btiiititjo je popel svintnik trez koiu'ni Garibaldi jev stavek. lleva nemska, ki je to brisalu, si je niorda ćelo mislila, da je s tem brisanjem tuđi naša bodoča pravica izbrisanu ? To so ljudje, ki sebe zovejo „liberalco", nas druge psujejo, da smo svobodi protivni. Slovinac — Slovenec Iz Zagreba 1. julija. [Izv. dop.] V Dubrovniku v Dalmaciji izhajajoM znau-stveni časopis „Slovinac" je predložil v po-slednjej žtevilki nul;o ne veC novo, a jako zdravo idejo, naj se vsi juJni Slovani združo pod jedno ukupno ime, in to je po nje-govem mnenju ime „Slovinac". Tolikokrat se je uže poudarjala potreba tukove^a združen ja in uže parkrat videli smo predlagati razna imena, s katerimi bi se imeli imenovati južni Slovaui: Hrvati, Srbi in Slovenci. Slavni Gaj predložil je ime „Iliri", Starčević rekul je, da smo vsi „Hrvati", Srbi prevročih glav pak tvrdo, da smo vsi Srbi, in zdaj priđe „Slovinac" in predlog njegov se glasi, da smo vsi S lov inči. Dobro! Vaak izmej imenovanih mož imel je pojem o južnih Slovanih v avojih niislih morda pravi, ker istina je: vsi smo Hrvati, vsi smo Srbi in vsi smo Slovenci, ali ako hoćete SIovinči. (O imenu Iliri tukuj ne govorim, ker je stvar — rešen a.) A temi pojmu nij znul nobeden pravega izraza dati, nobuden nij vedel prave besede najti za ono jedinstvo, koje nde facto" mej nami ob-stoji. Vsi smo si brat je, vsi smo sinovi ve-likega sliivja nskega debla, katero se srne ponositi z 80 milijoni hrabrih sinov! Naš cilj je v glavnom tuđi isti: vsi ho-Četno živeti, vsi napredovati dnševno in materijalno, vsi hočemo, da nam je obstanck na sv tu iu v zgodovini ali historiji za-gotovljen. No, vsako plemo imaše posebna težnje, ki specijalno za tem gredo, da si za zdaj pridobi ugoden položaj, to jts opor tuni te ta, ki ga sili plaše po vetru obraćati. V nekem oziru in do neke meje je ta opravdana, ako pa šega tako daleko, da se skupni cilj na škodo druzih plemen iz oči izgubi, tedaj se imenuje ta oportuniteta separatizein, katori bodi proklet! A prvi korak, da se otresemo sumnje separatizma je ta, da bi damo zajedničko ime. „Nomen est omen". To je potrebno, kajti brez tega ne da sa eksistirati. Zagreb. (Kont'c.) Družtev je v Zagrebu obilo, in s:cer za izdavanju knjig: Matica hrvatska, društvo sv. Jerolime in pedagogijski književni zbor, nadalje učenih, zabavnih, pt;v.-kih in podpornih, kakor; arlicologićko, plamu^ko, streljačko, pravničko, lecniC-ko, gozduarsko, liiennčko, ti-pogratičko društvo, telovadno „Sokol", društvo Clovecuosti z ljudsko kuhinjo, požarno, vete rausko, trgovsko, delavsko; pevska društva: ,Kolo, Oravlica, Sloga, Merkur in srbsko cer-kveno pevačko društvo, cituliiica, ceska be-Beda, amicitia, konČno podporua društva, ka-kakor učiteljska zadruga, dobrotvor, gospojin-sko podporno društvo, in razna društva za podpiranje čolske mladeži. Postoji nadalje: Štedovno in vzajenmo ilruStvo I. činovničke zadruge za uvstro-ogersko monarhijo. — Veli-kega pomena je narodni glusbeni zavod v Zagrebu, utemeljen U ta 1828. po Se zd;ij ži većem predseduiku kr. banskoga stola, Dragutinu pl. K obucariču, ki uže poluih 50 let obnaša čast predsednika tega društva. V tem zavodu te pociuiuje mladež obojega spola v vseh stroknh glasbe, in so nrane^ceni posebni učitelji za pevanje, ghtsovir, go>li, violont-.elo in za puhalu« instrumente. Zavod taj postduje vlastito sgrudo, Sf/i(:yuo leta 1S75 v Guudu-lićevej ulici. Knjigurne ob.-toje tri, ali na \efjo haseu ntnir>kih romanoj»iscev in žurualistov, nego na hasen domaće literaturo. Kavarn ima Zagreb 10 jako lepih iu prostornih, v katerih je do^ta novin na raspolaganje obiskovalcem. Ilotelov je 5, ki zadostujejo vsakdanjej potrebi, samo ob času kraljevega sejma, pa-sebno če saboruje deželni zbor, prožejo premalo prostora. Odvetnikov je 38 in dva kr. bilježnika, zatim 3 ovlašteni javni agenti; vse avstro-ogerske zavarovalnice imajo tukaj svoje za-stopnike. Gospodarsko dtuStvo s poddruznico tn-JBtcfrii, odvetniški odbor in trgovinska zbrr-nica ludi ohstoje v ZujireVjU. Narodno kuzuli.He r>li glcdali-'e stoji neposredno pod upravo vlnde, dobiva o.l dežele 32 OOO gld. letne podpere iu obstoji.iz dveh druAtev, dramatičnoga in opernega, tako, da se tečajem suisone skozi 8 mesecev vsaki dan predstave vršiti morejo. Od znamenitijih v Zagrebu obstoječih in-dustrijalnih podjetij naj bodo spomenjena sledeča: paromlin, pivarna, tri parne pile, kožamica, pliuarnica, tvornica parket, tvornica To BO uvideti tuđi drugi narodi, ki so prej Živeli pod posebnimi plemenskimi imeni v historiji in literaturi; na pr. Nemci kot Švabi, Saksi, Bavari itd., Italijaoi kot Piemontezi, Toskanci, Latinci itd. Vsi se zdaj razume vajo pod jednim goueralnim imenom: Nemci, Italijani. Ako rečem vsi, tedaj seveda ne mislim vse v niat^rijalnem obziru, nego vse one, ki so narod v duševnem oziru, jaz mislim inteligencijo. Kajti, kdor je imel priložnost potovati po nemAkih pokrujinah na pr. po Saksonskem ali BavursktMii, on more opaziti, da samo inteligentni Ijudje tam rabijo izraz: mi smo Nemci («wir aiud Deutsche"), priprosti kmet ali delavec pravi na vprašanje „kdo si?" „Ich bin a Schwob', — „bin a Sachs'J itd. Mej nenaobraženim ljudstvom ne bode se še tako brzo udomaćilo vkupno ime. Kako bedasto je torej, ako se mej juž-nimi Slovani nahajajo nekateri, ki trde: narod govori tako, da smo mi Hrvati, narod govori da je tu srbska zemlja itd. pa zavoljo tega mora to tako biti, kakor puk ( ljudstvo) govori To je kriv nazor. Ker ako bi to veljalo, kar ljudstvo (puk) govori, potem bi bil z gledišfia turškega ljudstva ćeli svet turski, z gledišča StarčeviČijanskega ćelo južno Slavjanstvo hrvatsko, a z gledišča veliko-srbakega ćelo Slavjan stvo Brbsko. In z gledišča onega, da se mora to priznati, kar nevedno ljudstvo govori, morali bi vsi verovati na to, da zemlja mirna stoji, pa da Be Bolnce okolo nje vrti! ? „E pour si muove!" rekel je slavni Gali-lej, tako tuđi jaz nasproti vsem tistem, ki drže, da je v tem obziru ljudstvo merodavno, trdim: mnenje ljudstva v tem slučaj i ni) merodavno! Naj se govori še toliko, naj se kriči, naj se roti, vse je samo kimera;prej ali Blej pokazala se bo stvar kot takošna, ka-koršna je. In res — prikazuje se uže. Vidi se, da posebna imena obče veljavnosti imeti ne morejo. Prvi ao to uvidili Slovenci. Čim so počeli gojiti literaturo posebno na Kranjskem bili so prepričani, da se ime dežele, v katerej se goji, da narinoti onim ljudem, ki jim jo izvan te dežele pomagajo gojiti t. j. na Šta-jerce, Korošce, Goričane itd. Tu je trebalo ukupnega imena tako silno, kakor treba človeku zraka za dihanje. To se je zgodilo, in jedinstvo bilo je v najlepšem redu gotovo. Kar so je tu dogodilo „en miniatur" to fii naj vzamejo zdaj za primer vsi južni Slav- ani ukupno. Naj si dado ime zajedničko, bilo jX, ali Y, dobro je došlo. In ker se ravno zdaj predlaga ime „Slovinac", ter se Hrvati, kakor glavni znanstveni in beletristički list „Vle-nac** v svojej zadnjej Stevilki (dne 29. lipnja) iz javlja — temu ne protivijo, tedaj Se satno od Srbov odvisi, dali ob jednem s Slovenci to ime poprijeti hočejo. Da so Slovenci iz duše in srca za ukupno ime Slovinac, to mislim, da nij treba posebno nagla3ovati, nego se razume samo po sebi. Zakaj bi se tuđi protivili, saj ime „Slovenec" ničesar drusega v sebi ne zadržava, nego hoče izraziti pojem jedinstva i« bratstva v prveni redu mej Slav jani na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem, Ko-roškem in v Primorji, a v drugem redu naj ista beseda — ako tuđi v formi malo pro-meojena — izrazi jedinstvo mej Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari. Glede tega i (Slovinac) in e (Slovenec) valjda ue borno toliko prepira vodili, kakor so ga Nemci, da-li bi se imenovali „Oeutschen" ali „Teutschen". Ob jednera predlaga list „Slovinac", da se ima poprijeti hercegovački dialekt, t. j. tišti, ki ga rabe Hrvati in Srbi v svojej literaturi. Slovenci se bodo torej njega poprijeti imeli, to je jasno kot beli dan; a da bodo to radi in precej storili, temu so uže zdaj najbolji znakovi v tem naj ti, ker se v pismu glavnejih in vaznejših literarnih produk-tov to zleliževanje od dne do dne povečuje, tako da smemo reci: užesmonapolpota, samo še nekoliko korakov, in borno kot bratje v slogi po dubu in imenu roko podali. U to ime poinozi Bog i ereča junačka! A. B. Politični razgled. RTotrttiiJe «l«»ž«»le. V Ljubljani 5. julija. V notranjej politiki je po odgodbi držav-nega zbora dunajskega ia ogerskega nastala neka tišina. Zatorej se vua pozornost obraća na vnanje stvari, zlasti na vprašanje okupacije Bosne. Glede te okupacije Bosne po avstrijskej vojski poroča oficijalna „Pol. Corr.", da bode treba več vojske, nego se je prej mislilo. Vendar rečeni list ne verjame, da bi se Turki ustavljali, ker imajo le 25.000 mož tam in Blabo ekvipiranih. . . . VimnJte države. Pravo zmešnjavo in velikansko Bitnost nam narede v ti os ni Turki če Be bodo u stavi jal i. Iz Carigrada se v „Pol. Corr." pon i ča 3. t. m. da Turki le dovolijo Bosno zasesti s temi uveti, €e se pove kako dolgo bodo Avstrijci notri, koliko vojake srne notri iti, in koliko Bosne bođo zaseli, — sicer ne. Pa, ali je mogoče, da Bi bode dala Avstrija uvete ol pol cerknene Turci je predpisavati. S tmint/resn se javlja : Konec kongresa se pričakujo 10 julija. — Srbija oblrži N1S, Pirot, Vranjo, kot zapadno mejo defile Kopavnik. Z*htevi Črnegore se nfjso po vnem izpolnili. — Ramunija bode samostalan le ako judom enako pravice da. Prihodfnfa seja, naj-brž 4. t. m. ima biti grškemu vprašanji oameniena. rNordd. Aller. Ztg." porofa: Doffovar-janja Črnogornkih zastopnikov z avstrijskirof so, kakor je videti, ^epričakovane te-žavnosti pokazala. Crnogorci so sprejeli av-strijske uvete glede Bara, ali terjali ao, da dobodo deani breg Bijane, Cemur se Andrassy odločno ustavi ja. — Kaj more iz tega nastati? V anfjtpfbej zbornici je Northcote 4. t. m. rekel, da bo dela kongresova tako nadaljevala, da je konec kongresa v 10 do 12 dneh pričakovati. #W»*JFVo rainisterstvo ie dalo 2. julija kralju odstavko vsled nceih imenovanj kater* je naredil vojni minister. Kralj te odstavlce nij sprejel io je v pismu na Komnnduroas naznanil, da zaupa minnterstvu. Misli se, da bode zdaj lo vojni minister odpuščen, a drugi ministri ostanejo. Torej v najkritičnejšem časa se znajo za osobnosti (ne za principe) t! „Grki" klati mej soboj, za osvobojenje svojih bratov pa nijso znali ničesa storiti. Iz Ctvrif/rmi** se javlja, da vlada ▼ onih krogih Turkov, ki upa.jo na kak razpor na kongresu, fte zmirom vojevit duh, čei, da Turčija more zdaj 250.000 dobrih vaiakov, na noge postaviti ne racunivši rodopskib v s t a 5 e v. Dopisi. 3R Itnlii a. julija [Izv. dop.l Včeraj obiskal je naš okraj deželni predselnik vitez Kalina, in ogledal pri nas različne urade, sodnijo in davkarijo, in b posebnim zanimanjem Šoto, ter ostal v zadnej črez pol ure, ter izrazil svojo posebno zadovoljnost, da se naši duhovni gospodje z mnogo požrtvovalnostijo in pridnost;jo poprijemajo podučevanja, ker pri nas nij mamo učitelja. Tuđi naši kmetje pozdravili so slavoloki in strelom deželnegt predsednika, in menda nij potrebno omenjati, da je vse to v našem narodnemu okraju veljalo njemu kot cesarjevemu namestnikti in možu ki je dejal, da bode vsestransko pravično in objektino vlada 1. Popo-ludne se je deželni predsednik vrnil zopet ? Lj ubijano. Denes smo imeli lmdo nevihto in toCo, ki je kot orehi debela padala in provzročila je mnogo škode. In poleg tega imamo dež ia žigic in erarska tvornica za smotke in duhan. — Za promet skrbi železnica, katero vodi iz Zagreba na štiri strani, in sicer do Zidanoga mosta, v Sisek, na Keko in Žukanjo; vsaki dan prihaja in odhaja g jim blagoslovi trud! Če kdo, imamo posebno ini Slovenci svoj interes, pozorno pratiti ran-vet domoljubnega središča jugoslo-vanstva, in se veseliti razvoja glavnega grada kraljevine Hrvatske in Slavonije, ponosnega Zagreba. C—v. vedno le dež; žito polega in seno gnije po senožetih. Iz Hrope 1. jul. [Izv. dop.] Novo ustanovljeno društvo „Sloga" je imela 29 p. m. svoj prvi občni zbor, katerega bo se udje v obilera številu udeležili. Gosp, Marko Kovšca kot začasni predsednik, prifel je zborovanje z nagovorom, v katerem je naglašal, da čas zahteva z vso Bilo od nas vseh, da z njim napredujemo, a da napredovati more le oni, koji si Bkrbi za pravo potrebno omiko. In ravno naše društvo, kateremu stavimo denes temeljni kamen, hoče skrbeti v prvej vrsti za pomočke, ki aluzijo. Geslo naše naj nam bo: Vse za narod, omiko in svobodo! Priporočal je dalje prav živo, da poza-bimo, kar se je godilo, in živimo tuđi s čital-nico, ki ima isti namen, v miru in slogi. Za-pomnimo si prislovico: Sloga jači, nesloga tlači. "V slogi moč rodi se prava, v slogi se razvija. Ko so radostni slava i živijo klici na ce-sarja pojenjali, poročal je gosp. blagajnik, da se je do denes vpisalo 66 udov. Račun se je dal v pregled trem izmej udov izvoljenim. Ko bo se pravila pročitala, pričela 8e je vo-litev. Z veliko večino glasov bil je izvoljen za predaednika gosp. Marko Kovšca. Za odbornike gospodje: Adolf pl. Kapus, Benj. Šuler stareji, Matej Šolar, Benj. Žuler ml., Valentin Klinar, Lovro Magušar, Joža Gartner in O. Jelenec. Vrstili so se od zdaj naprej krepki govori, kateri so ude iskreno navduševali. Posebno je vstrezal obfiinstvu g. A. pl. Kapus, ki je jedernatb razvijal stavek; Da iz malega raste veliko, posebno povdarjaje, da je le složnosti in vstrajnosti treba, da dosežemo cilj svoj. Občno priznanje naj priča bo gospodu govorniku, da so besede njegove pale na plodno zemljo. Po dokončanem zboro-vanji so štirji kvarteti „Pevskega društva", katero se je pa zdaj popolnem s „Slogo" spojilo, zapelo „Hej Slovenci naša reC slovenska", — „Naj viharja moč razsaja" in veliko druzih. Drugi dan pri odborovej seji sta se izvolila tajnik in blagajnik. Nadalje se je sklenilo, zdaj za enkrat naročiti se na sledeče časopise: „Slovenski Narod", „Slovenca", „Nožice", „Brenceljna", „Edinost", „Beseđnik* in „Neues AViener Tagblatt". Tištim g. udom pa, kateri so obljubili tuđi svoje časnike v Slogino čitalnico pošiljati izreka odbor uajis-krenejšo zahvalo, koristili bodo s tem našemu društvu in bodo ob jeđnem podpirali narodno reč če ostanejo zvesti naročniki domačih listov. Domaće stvari. — („Slovenski Narod") je bil včeraj od c. k. državnega pravdništva konfisciran zarad nadaljevanja predvčeranjem začetega članka „učiteljem v razsodbo." — (Tuđi zadnja „Soča'') je bila zarad nečega dopisa konfiscirana. — (M o b i 1 i z a c ij a.) Veliko pozornost je vzbudila novica v oficijoznej starej „Pressi" in družili dunajskih uuvinah, da se bodo še tri divizije, mej temi 1 jublj ans ka in graška, mobilizirale. Potem gredo tuđi sloveuski reser-visti. Ker je ztlaj na polji toliko dela, ztulelo bo to huđo. Ta nova mobilizacija je baje za to, ker se je bati, da Turki ne botlo mirno pustili v Basno iti. — (Nevihta in toča) v severnej ljub-ljanskej okolici iu obližuici 3. julija ob sedmih zjutraj, o katerej smo uže včeraj poročali, je segala še dalje, nego Bmo mislili, ter je tuđi več škode naredila, nego se je vferaj pravilo. Po nekaterib kraj ih je pšenico in rež tako temeljito potolkla, da ne boile kaj žeti, fižol je popolnem unifen, jačmen, kjer utj bil uže požet, omlačen, krompir hudo pokvarjen. Ka-kor posnemljemo po pismu, ki je nam za dopisom z Brda prišlo, segala je toča in nevihta od tukaj naprej preko Domžil, Doba, Ilovca, Brda, Krašnje in Moravč. Škoda je neizraerna. — (Čitalnica v spodnjej &iški) napravi prihodnjo nedeljo 7. julija ob 4. uri popoludne v prostorih pri „Guziju" s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora ljubljanske čitalnice in slavne vojaške godbe c. kr. 53. pešpolka nadvojvode Leopolda veselico z be-sedo, loterijo in plesom. Program je: Pozdrav gostov. 2. Koncert, katerega zvršujejo udje pevskega zbora Ijublj. čitalnice in si. vojaška godba. 3. Deklamacija. 4. Loterija. 5. Ples. — K tej svečanosti vabi najuljudneje vse narodna dru štva in njih društvenike kakor sploh vsakega domoljuba in prijatelja narodnega napredka Odbor. — (Sokol) napravi v nedeljo 7. t. m. popoldanski izlet v Šiško, in se udeleži slav-nosti, prve besede tamošnje Sišenke čitalnice. — Sokoli se zbero v društvenej telovaduici, I ter otidejo o 4. uri v polnej obleki s zastavo, | proti „Guziju". Zeleti je, da se mnogo Sokolov v obleki zbere pod svojo zastavo. — (Iz tržaške okolice) se nam piše 5. jul.: V denašnjem „Slovenskem Narodu" poročate, da je okolo Ljubljane toča pobila. Denes okolo 3. ure popoludne pa je dež v Dolini semenj precnal, ali je še kaj druzega bilo, ne vem. V Zavijah, Ricmanjah in v Servoli pa je ob istem času toča razsa-jala in po vinogradih precej škode naredila. Ker se je oblak od severa privlekel, mislim, da je tuđi v Sežani, Bazovici in Trebižu kaj toča poškodovala ; boste uže od tam kaj več izvedeli. — (Imenovanje.) Okrajne sodnije ad-junkt v Kočevji, g. Janez Vencajz, je imenovan za okrajnega sodnika v Krškem, a suplent g. Heinrich Gartenauer za pravega gimnazi-jalnega učitelja v Ljubljani. Prestavljen pa je sodnijski adjunkt g. Trenc iz Metlike v Velike Lašiče. — (S t r e 1 a u b i 1 a!) Iz Brezovice se nam piše 3. t. ni.: Včeraj popoludne okoli 3. ure je kmet Alič, po domaće Pusanek spravljal mrvo na svojem travniku „pod pruliom" prav poleg naših notranjih Goric. Oče je nakladal, lGletni sin je grabil za njim in mati je na vozu mrvo tlačila. Crni oblaki so se drvili po nebu, bliskalo se je in dež je v debelih kapljah naletaval. Sosed priđe mimo ter pravi: „Hitite, če ne, vas bo clež!" Mati navozu odgovori: Prej ne gremo, da voz naložimo!" — A komaj je izgovorila te besede, kar se za-bliska, in treši v seneu voz, Žena se z^riuli. OČetu in i'antu se pa — čudo! — nič ne z^odi. Ko jth mine prvi strah, pravi oče sinu: Zlezi na voz „mater je najbrž ohlip podrl." Sin zleze na voz in najde mater — mrtvo. Samo lasje bo bili nekoliko osmojeni in obraz je bil očrnel. Mrva na vozu je bila tuđi nekoliko ožgana. Takoj pod vozom je Šla strela v zemljo. Ta nesreča je toliko večjega milovanja vredna, ker je bila ta žena jako pridna gos-podinja ter je zapustila — deset otrok, naj-starejM ima 10 let, najmlajM 3 mesece ! — (Človek ne vu kje gasmrtčaka). Pod tem naslovom se nam piše z Brezovice 1. t. m. VrhniSki trgovec je danes peljal voz z različaimi stvarmi naložen iz Ljubljane. N* Logu začae deževati; mož gre z voza, da bi a Storijo stvari pokril, a spođrsne se mu, pad« na trdo cesto in se ubije. — (Iz Novega mesta) 3. julija 89 nam piše: Prebritka izguba je zadela tukaj« šniega mestjana in posestnika, g. Antona, VertačiČa. Nemila smrt mu je pobrala jedi-nega sina, nadepolnega mladeniča, Alojzij* Vertačiča, poznanega trgovskega pomoćnika V narodnej prodajalnici Bleiweisovih dedičer V Ijjubljani. Pokojni je priSel pred dvema teđ-noma v Toplice pri Novem mestu, čvrst in zdrav in glej, — obolel je za pljučnico in V par dneh je moral, previđen s sv. zakramenti, komaj 20 let star, ondi umreti V nefleljo 30. iunija popoludne so ga pripeljali iz Toplic V Novo mesto, da bi na tukajšnjem pokopaliSči počival. Pogreb njegov je bil sijajen, kajti ude-ležila se ga je mnogobrojna množica ljudstva. Došlo ie Šest vencev iz raznoterih krajer. Poslednjo ča^t so mu skazali tuđi njegovi to-variši, priSedSi nalašč k pogrebu iz Ljubljane. Pred hišo in na pokopališči 80 mu v slovo zapeli naši r?. pevci pod vodstvom marljivega g. Adolfa Itilirmana prav miloglasne žalostinke. Bodi mu zemljica lahka! — (Toča.) Iz ljutomerske okolice se nam poroča: 2. jul. je razsajal pri nas hud vihar, dež je lil kakor iz škafa — in žalibog je tuđi toča v nekaterih občinah napravila precejšnjo škodo, zlasti v Branoslavcih, VogriČevcih, na Gracali, v Sogorovcih in proti av. Juriju. Na-tančneje hotem še poročati. — (Strčenje naželeznici.) V Ormužu je 2. januarja na postaji osobni vlak trćil v tovorni vlak, ki se je ravno ptemikal, 8 tako silo, da sta bila dva človeka poskodovana in dva voza strta, ne glede na strah, ki so ga popotniki imeli, videči, da ako bi bilo strčenje le majheno močnejše, šel bi bil cei vlak v Dravo. Zarad tega sta bila pred sodnijo V Ormufc poklicana na odgovor štacijski Sef or-muzki in mašinist osobnega vlaka a nobednemu se nij mogla krivda dokazati, oba sta bila oproščena. — (TržaSka slovanska „Naša Sloga") prinaša z več krajev Istre dopise, v kateri p isterski SI ova nje, prava in ogromna večina te dežele, protestujejo zoper italijan*' ske izdajničke demonstracije v Pazinu, Kopru in drugod. — Ali „neki" organi podpirajo le italijanski (t. j. protiavstrijski) element ne pa slovanskega. Pa mi — to bi se vsa-cemu inostrancu čudno zdelo, a istina je — o tem več ni pisati ne smemo, če ne smo konfiscirani. •—(Duhovenskepremembe.)V Ijublj anskej Škofiji razpisane so duhovnije Kopriv-nik v kočevskej, Knežak v trnovskej, in Nova Oselica v loškej dekaniji. — G. dr. J. Ster-benec je bil 2-i. jun. umestjen za iarmana v Ilrenovieah; g. Jernej Kosec dobi faro Sko-cijanško pri Turjaku, g. Jožef Belar lloteder-šico; g. Friinee Žagar je postal farni oskrb-nik v Javoru, in g. Anton Tramte, kaplan v Žuženberku. V ljubi, škofiji sta sprejeta Ferdinand Kogej, nemškega viteškoga reda duhovnik, kaplan v metliki, pa g. Jožef Močil-nikar, iz trža?ke škotije, za kaplana na Dole. — (Iz šmartina pri Kranji) S3 piše „SI." 3. julija: Denes v sredo dopoludne ob 8 mili je strela udarila v StraziŠče, v le-seno se slamo krilo hičo, kjer je bilo polno sitarjev pri svojem delu. Iliša je bila v hipu v ognji, človeka pa, hvala Bogu, nij nobednega poškodovala, da si je švigala okolo statev, pri katerih so tkali sitarji. Ogenj se je 8 tako naglobtjo razSiri), da ubogi sitarji Se obleke nijao oteli. -- Pomoč je bila tako hitra in zdatua, tla t-e prav t k goreče btfe stojtrča lesena poalopja nijso vnela, Posebno gre hvalu g. JeSctu, tukajšnjeniu trgovcu, ki je gasihiico vodil. Sjiluh puk je bilo slikati: llviila Bogu, da imamo gas.luico; zdaj spoznamo, Kolike je koristi! — (Iz Slavine) se piže 3. julija: Si- noči o \.,S. uri je tres čilo tukaj v Slavini hišo, ki stoji pod višim robom in mej visokim drevjfin, ter je bila nauaj^lonu s bosednjo vred vsa v ognji. Pogorelo ,je 0 gospodarjev z vstmi poslopji. Zavarovani bo bili neki vsi. Črt'/S pol ure ao jiript'ljuli gaailaico iz ceaar-sko graščine v Prtstraneku, in ker vetra nij bilo, se je moglo ubramti, tla ogenj nij segel dalje po vadi. Poiuaujkauje gasilncga orodja se je prav živo pokazalo. Ko bi bili imeli do-mačo gasiluico, bi se bil ogenj lehko pri dveb prvih hibah ustavi!. — (Učiteljske službe.) Ob obsegu bre&kega okrajnega glavarstva so razpiaatie podui;itclji~ke službe: na lJizeljbkem (410, 330), na Dobovi (410, 330), v Pišecah 440, 330), na P1 an iniv(4b0, 3G0), v I'il-Štajnu (500, :ii»0), v Št. Petru pod go-rami (ruo, 400) do 2:>. juiija na kr. š. sv. Z vseini je združeno btanovanje. Mej srećkami „CeSkega narodnega gle-dalima", katere sera jaz prodal, zadelistepri žrebanji dne 21». pr. ni. serija 11. St. 420 in serija 14. št. 420 vsaka p<> <-n dohiteh v urednosti ijld. looo. Gospoda, ki sta ti dve ure-čki kupila, naj mi jih blagovolita poslati, da jima preskrbiui dotična dobitka. V Iijubljani, dne 4. julija 1878. Jran Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije". Zahvala. Vaona, ksitori bo najnemu proljubeinu sinu, ranjoiuu gospodu Alojziju Vertačič-u, trgovskomn pomoćniku, umrleuiu '2H. junija v Toplicah na Dolenj-skem, zadnju čast ukazali, Bosebno daroval-ceni krasnih vencov, gg. pevcera, gg. to vari-fieiu pokojnika, ki so iz, Ljubljane k njcguveinii pogrebu došli, ter vsem, kateri 8o natua svoju sočutja o tt'j prebritkej izgubi izjavili, izro-kata najtoplojšo zahvalo (205) žalujoča roditelja. V Nove ili ino at ti, IS. julija 1878, Naduciteljska služba. Nil dvorazriulm-j rudarske] Boi i v Trl>ovljt»m »e oddajo nad učiteljska služba z letno plaćo 8UO gld.. prostim Btanovaiijcm, prosto kurjavo, in z reinuue-racijo delavnoati primemo. Kdor želi to službo dobiti, ter ju nemškoga in slovunakega jezika v b^sedi in v pisum ziuožon, in uiiizikaliOiMi, naj uloži prošnjo, opirajočo so na postavile dokazu učiteljsko sposobnosti in dov.da-njega .službovanja do ^2uU; 1."». uv^nsta t. I. pri ])i'atstojni-itnt brulornkr družbe Irhoreljakih jatu za kofiimje preinotja r l'rltoiljtm (i\tt Staji-rukem). ,K*5li'» Wrir oni|ti-ošljejo •/. Jttnliv-u v X»rora.s j>ri lutkehn «/t> li. i. in. C'OH-1) Tujci. 3 juli;a: Evropa i Tresne, Relnisch iz Gorice. — Rei-tinger ii Ftuja. PriHloiin: Bhž iz Reke. — Svetio iz Zagreba. Rangan iz Trsta. — Ritter ii Dunaja. t'ri flaUftl: Totaasin iz Trsta. — Signer iz Duruja. — Krankel iz KoĆevja. — Folak iz Gradca. Pri bav»rMkriii 4 gl«L 45 ki ZUta renta........ 75 „ 15 r IB'30 dri. po^oji'o ..... 114 , — t ikoije n4roioe banke . . . . 8J8 „ — , iraditne akcijo...... 2iO , 2i t ^oadoa......... 115 , 75 t «apol.......... 9 , 23 . 1 kr. cekini ....... 5 n 46 , irebro ......... 101 B 15 , Amerikansko briljantno gladko likanje podučuje se na domu ali razveu dama v 2—3 urah; tuđi se perilo sa likanje prevzeme, ždaj na k-ri-er-Htikim trgu tter. mJ r /. t\ađ*tropji. (aOl) Karei S. Tili trgorsteo s knjiijami in jtapirjem, pod Tranco ft. 2, ialo^a vseh potrebnostij za urade in kupcijstvo; za.o^a navadae^a, piaoinskega ia zavijalueg* pa-pirjii. Vso potrebnosti za mgrjevce (inžeairjo), ali-karje in risarje. Najnovejso v konfekciji za papir, Zapisovalne in opravilua knjige. Izdoijiijejo sa tuđi monodrami ua pisemski papir, visitne karte ia pi-semske zavitke. (,158— 2U) Wilhelmovega I antiartritičncga antirevmatičnega \ kri čistilnega čaja i nuvajamo tale priznavajoč dopis : \ Gospodu V r a n j i W i 1 h e 1 m u , lokarnarju v Neunkirchnu. < V V ai-ša vi , iil. julija 1877. \ Prosim Vas, da uii '/» ducenta zavoje;v svujega zaros s!av- * r.cga WilhHhuovcga antiartiitičnega antlrovmatičnoga kri čistilnega * čaja v krarkeui izvclit«; po.s'iiti, ni tu no pusti gospć Karolini Ko- 4 zijt'lskcj D»'r;r/.niji, vas Mavkova mt Rtisk<»m, kajti moji znanci liti". < rabiti Vas "VVilbrhnov antiaitritićni antirevinatićui kri ćistilni čaj, * da so oavedućiju, ako tuđi njim pomore, kakor je poiuagal uieui. J So poštovanjem < IN'ttr \*l. Ki)icliyulckl. i ----------------- (bb7—b) J Preiskii'i, uporahili in za zdravilno priznnli: c. kr. vladni ■ svotTiik in v. av. vscučiliščiii profesor ukarcHtu, rir. Rust na Duujtii l)cn v H vzc-iiikov, prirejen po zdravnika zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gld., za kolek in poveza vanje 10 kr. Sv sirilo. Varovjiti bc jo nakupa ponarejanj ter naj zatorej vsiik zalitevu vedno ic „VVilhelmov RiitiHrtritičon antirevtnatičcn kri čiutileu čuj, ker ao prirodki, ki si ujo uaiuu pod iuieuom untiartritičnih niitiruviuatičniti kri čistilnib ćujev, jedino ponarejuiii tur ja/, vedno svarim pred nakupuvunjem taeih. Da ugodim p. t. občinstvu, pohlal sein in iintijo pravi IVilliel-uiov uutiart.riti^eii uutire%uii»tlčcu kri čitttilcu £»j tuđi IJubijana: l'eicr E.asnnilL; IJuljak: AlaLFtimt; Uorgo: Josip liettanini, lukarnar; Bruck na Muri: Albert Langer, lekarnur ; Bolcan: Franjo \VahlmilUer, lekar-nar; Unmcck: J. V. Malti; Buluvir: Umi. Suvbotlu, lukarnar : 1> r i k h e ti : lA'onhard Staub, lekarnar; Celje: liuumbuch-o\». le-karna in Franjo liaitucher; Uormons: Hermes Vodoluti, lekarnar; Celovec: Kud Klaneučič; Cortiiiu; A. t'umbmzzi; L> e u t 8 c h-L a ii d 8 b e r g : 3//iWt*/--juvi tleiUči; E s u k : J. C. rvu DU-ttett, k-kar-nar ; Jvsip robeUky, lekarnar; V i\ r 8 t on fo 1 d : A. Schrukenfuss, lekarnar ; F r o h n 1 e i t a n : V. Jilumauer; V riusucli: O. iiit.i.sluim, lekarnar; A. Akhitiger, lekarnur; Feldbaoh: Jo,sip Kihtig, leknr* nar ; (i o r i c v : A. Frunzoni, lekarnar; 0 r u d u c : J. Jiurgleitner, lekarnar; Ci u 11 a r r i n g : £»'. Vutterl; Grubisnupoljc: Josip Mulich ; Ci u h p i c : Valentin Vouck, lekamar; (iralcndoii': Jum'j) Jittiser; 11 enungor: Jun. M, Itichter, lekiirnar ; II a 1 1 (Tirolskoj : Leu}>. von Aiehhiger, lekarinir : J u d u n 1» u r ^ : F. Senekon'Lseh ; luni c li u « J. Slupff lekarnur; I ni 8 t: Vi/j. JJeutttch, lekarnar; Ivanić: Kd, Tolloviv, lekflniiir; Kiirlovec: J. lie>iič, lekarnar; A. F.. Kat kič, lekaruur; K i n d b e r g : J. Karinčić, lukarnar; Kaplen-l) e r g : Tunivr, Jekarnar ; K u i t 11; n l"e 1 ti: l'ilj. }'iticfiit<-r, lekarnar; K r na j : Kavi Šuntik, hkarnar; Linč: Franjo jd. Frlavh, lekarnar; Luolioii: han l't/itsclitj, lekarnar; Al ari bor: Afoin (Jiuindest; M i' 11 i k a : Alfrul Math-r, lekarnar ; M u r /, /. u a c li 1 a g : Jran Jhi-njtr, lekarnar; AI urnu: Jran ^tei/nr; Mi tro vica: A. Ke>\stv>to-eiih ; Alals: J,udriy J'iiil, lekarnar; Novo m e s t o : J.foni. Jiizzolii, lekurnar ; Me« in a r k 11 ibtajersko) : Jutri Muly, lekarnar ; Otočac: Kdo Tunaiif, Ickiirnar ; 1'os toj na: Josij> Jiup/vrm-hinidt, lekarnar; l'cter« iirduiu: L. C. Jttiiyinyer/ l'libclg: Jean Js'attmt't; lekarnar: Požega: Aut. ^l. J'razio, lekarnar; S e li 1 a u d er s: B. \Y tusti, lekarnar; Trut: Jak. Sirarallu, lekarnar ; Tricut: Aut. ijuntoni; T r b i ž : Kugm F.bvrlin, lekarnar ; V u-kovar: A. Kraicuutits, lekarnar; Vinkovce: Fried. llerzig, lekarnar ; V araidiu: JJr. A. Jiulter, lekamar; Zagreb: išig. AJittl-iach, lekurnar; Sunj: Jom'j> Accurti, lekarnar; Zader: A'. An-druvićf lekarnar; Zlatar: Jvan A', l'ospisil, lekurnar. IzdateIj in urednik Josip^JurCič. LastDina in tisk „Narodne tiskarnyu.