: □□□□□□□□□□□□C □□□□□□□□□□□□C IDODDDDnDOannaDI □□РРРРРРРРОРРРОРаРРРПРРРППРОРРРРРаПРПОРРРРРПРРРППП □ □ D □ p □□□ □ □ □OD □ □ □ o a a □ a □ □ a □ □ □OD □ a □ □ n p p p CCD □□□ GLASILO SLOVENSKIH GOSPODINJ IN DEKLET □ □ □ □ ono P a □ □ □ □ a □ □ □ □ □ □ □ □ a □ a □ a p a p □ p p a p p □op □□□ < ^ ^ ^ ^ Hi ^ ^^ ^v ^^S. /v ^Ч ^ч ^v ^ ААУУА УУ УУ ХУУЧ^Ч УЧ ЛЛАЛ ^^»^^УЛ- Štev. 6. V Ljubljani, dne 27. junija 1912. Leto III. Spite pri odprtem oknu! Še danes je razširjeno mnenje, da je spanje pri odprtem oknu škodljivo. Nočni zrak je strup, pravijo in pripovedujejo, kako se je nekoč neki mož zbudil popolnoma slep, ker mu je udaril nočni zrak v oči in o neki ženi, ki se je zjutraj zadušila, ker ji je otekel vrat; tretji je zopet v noči oglu-šil in celo enega so našli popolnoma trdega v postelji. Take pravljice so razširjene, a čuda, da jih v našem času še nihče doživel ni. Seveda, ko bi se pričelo v sredi zimskega časa spati v sobi z odprtimi okni, zbudil bi se pač človek z lahko prehlaje-nim vratom ali prehlajenimi očmi, in ljubi sosedje, ki tako radi narede iz mušice slona, bi rekli: »veseli bodite, da niste popolnoma oslepeli«. Tako pride dobra stvar v slabo ime in človek se je boji. Kdor se ne boji malega truda, bo stvar natančno preiskal in prišel do zaključka, da je spanje pri odprtem oknu ne le koristno, ampak celo potrebno. Zdravstvena veda pripoznala je to že davno, o tem spričujejo zavodi za zdravljenje bolnih in slabotnih na pljučih. V teh zavodih se okna nikdar ne zapirajo, bodisi dež, sneg, nevihta ali toča; mrzlo ali vroče. Zdravniki so prepričani, da je najboljše zdravilo za bolna pljuča svež zrak. Porabljeni zrak je strup za človeško zdravje in dihanje pokvarjenega zraka povzroča bolnikom večje težave. Vstopimo enkrat v sobo, kjer so spale štiri osebe pri zaprtem oknu. Porabljen zasmraden zrak prisili nas, obrniti taki sobi hrbet, da se nadiliamo zunaj zopet s celimi pljuči svežega zraka. Kaj je vzrok, da se je zrak tako pokvaril? Vsakdo pač ve, ker se ni pre- ] novil celo noč. In zakaj se tudi ponoči ne zrači soba? Le iz praznoverskega straha pred neko negotovostjo, ki visi nad nami. Cela vrsta je ljudi, ki so prevideli, da je svež zrak potreben, zato tudi podnevi zračijo svoja stanovanja, a ponoči se le še boje ostrejšega zraka, zato zvečer skrbno zapirajo okna. To je, kakor smo že povedali, popolnoma napačno. Sveži zrak je potrebno dovajati tudi ponoči med spanjem. Bolj potreben je zrak kakor jed in pijača. Brez jedi in pijače lahko presta-nemo nekaj dni, brez zraka niti ne malo minut. Kisik v zraku nam daje moč živeti. Čisti kisik bi preostro vplival, zato je zmešan z dušikom, in sicer tako, da je v 100 delih zraka 20 delov kisika in 80 delov dušika; tako razredčen kisik vdihava človek. Kisik ima v človeškem telesu zelo važno nalogo, da čisti kri. Kri, ki vodi prebavljeno hrano po človeškem telesu in redi telo, vodi s seboj tudi porabljene snovi, in te porabljene snovi izčisti kisik. To se dogaja podobno, kakor pri gorenju v peči ter tvori pri tem ogljikovo kislino. To je strupen plin, ki ga izdihava človek. Ako je človek na prostem, razprši se ogljikova kislina v vse vetrove in služi rastlinam v hrano, V zaprtem prostoru pa se zbira vedno več ogljikove kisline, medtem ko ljudje, ki dihajo v sobi, porabljajo kisik. Oboje bi lahko postalo nevarno človeškemu zdravju, ako bi skozi špranje oken, vrat in zidu ne prihajal novi zrak v sobo. To naravno prepihavanje zadostuje ravno za življenje, a ne za zdravje in tudi nikakor ne zabranjuje, da je v zraku vedno manj kisika, a vedno več ogljikove kisline. Tudi izhlapevanje človeškega telesa pokvari zrak, ravnotako goreče svetilke, prah in drugo. In to pokvarjeno zmes vdihava človek skozi 7 ali 8 ur ponoči. Ni čuda,*da ga spanec ne okrepča, ampak človek vstane zbit in truden, z motno glavo in je spo- soben za delo šele, ko ga je okrepčal svež zrak. Odpirajte torej okna! Ne zabijajte jih v zimskem času! Začnite z odpiranjem oken ponoči v toplem letnem času; saj ni potreba takoj prvi dan odpreti celo okno, zadostuje le četrtina. Tudi ne sme stati postelja na prepihu. Škoduje pa prav nič, če prepihlja sapica ponoči na posteljo, črez obraz spečega. Kdor je pa posebno boječ, naj odpre okno v sosedni sobi in pusti odprta vrata, samo da pride svež zrak v sobo. Počasi se privajajte na spanje pri odprtem oknu in kmalu boste občutili, kako dobrodelno vpliva na telo tak spanec. Posebno pri slabotnih otrocih je to naravnost potrebno. Ne poslušajte zastarene svete starih tet, ampak odpirajte okna na stežaj, najprvo zgoraj, potem spodaj in nazadnje celo okno. Sveži, okrepljeni boste zapustili zjutraj svoje ležišče in z novo prenovljenimi močmi pričeli vsakdanje delo. i. Kanarčki nam s svojim ljubkim petjem in s svojo družabnostjo krajšajo čas; zato zaslužijo, da jim tudi mi lajšamo jet-ništvo s skrbnim negovanjem in pravilnim krmljenjem. V hrano jim najbolj služijo sledeča zrna: rips (repno seme), neke male vrste ječmen, bar in konopno seme. Poslednjega se sme le malo dati, ker se drugače živa-lica odebeli in pogine. Včasih tudi sladko sadje, kakor: črešnje, jabolko, iige in dr. Solate le čisto malo, boljša so kurja črevca, tudi košček sladkorja, ali kar je bolj zdravo, neke vrste bela pena, osa-Sepija. Kletke morajo biti zelo snažne, zlasti v poletni vročini jih je treba večkrat z lu- 0» gom umiti. Droge, na katerih sede in skačejo je pogostokrat treba osnažiti. Spodnji del kletke se mora včasih postaviti na solnce, da se zamore razne, gli'viće, ki pro-vzročajo bolezen ptičkov. Podstavki se morajo vsak dan očistiti, potresti š sipo in z zdrobljenimi jajčnimi lupinicami, Pitna voda ne sme biti premrzla in vsak dan sveža. Kadar se kanarčki mavsajo, morajo imeti krepkejšo hrano. Dati se jim mora trdo kuhana, drobno sesekljana jajca in zdrobljeno konopno seme, V vodo se vlije par kapljic rdečega vina in položi vanjo zarjavel žrebelj, da postane železnata, kar ptička okrepi. Zelo občutljivi so kanarčki zoper prepih, zato jih je skrbno varovati pred prepihom. Ptiček postane bolan, preneha peti in včasih se prav dolgo ne more pozdraviti. ' • Kletko je treba postaviti na prostor, ki ni presvetel, ne pretemen in ni na prepihu. □сзсзсзсзсасзсзосасзсзсзсзсасап 0Г-—— - -|Q a __Kuhanja g Rajželčeva potica. Telečji rajželc dobro operi, ga s soljo in čebulo zdrgni ter kuhaj na rahlo v loncu pol ure, da ni premehak, Kuhanega deni na rešeto, da se odteče. Mast mu nekoliko odstrani. Sesekljaj polovico rajželca, pa ne preveč drobno, Razreži štiri žemlje na male kocke in jih v skledi polij s tremi osminkami litra mrzlega mleka, V skledi pa mešaj tri žlice kisle smetane, tri jajca in malo drobno zrezanega zelenega peteršilja, malo osoli, pridaj ščep popra, sesekljani rajželc in na-pojene žemlje, vse skupaj zmešaj in deni v dobro pomazan model in peci pol ure. Pečenega zreži na kose in ga daj kot samostojno jed na mizo. Ta jed je v nekaterih krajih močno čislana in priljubljena, posebno ob žegnanjih in sejmih jo gospodinje rade prineso na mizo, Rajželčev pečnjak. Deni v lonec eno osminko litra mleka, eno jajce, malo drobno zrezanega zelenega peteršilja, malo soli in dve pesti kuhanega in sesekljanega rajželca, prideni tudi za en ščep popra; vse to dobro zmešaj! Potem razgrej v plitvi ponvi eno žlico masti, v vročo mast stresi tisto mešanje, ga lepo razravnaj ter speci v pečici (15—20 minut), pečenega zreži na kose ali pa zdrobi in daj s solato na mizo. Ocvrt rajželc z jajci. Skuhani rajželc zreži na mezinec dolge rezine; razbeli za polovico rajželca eno veliko žlico masti ter stresi vanjo košček čebule in rajželc; potlej nekoliko mešaj, da se malo popraži, osoli in potresi s ščepom popra, prideni tri raz-tepena jajca, pa še nekoliko premešaj, da se jajca razkrknejo. Grahova juha s pšeničmm zdrobom. Kuhaj četrt litra zelenega graha v pol litru osoljenega kropa. V kozi pa razgrej žlico dobre masti od pečenke ter stresi vanjo tri polne žlice zdroba, mešaj ga, da se nekoliko zarumeni in ga zalij s poldrugim litrom juhe; ko četrt ure vre, stresi vanjo tO' grah z vodo vred ter vse skupaj kuhaj še par minut in juha je gotova. Ako hočeš, raztepi v loncu en rumenjak, predno zliješ pripravljeno juho vanj, Sardelni zvitki. Napravi jajčne krpe takole: Razmotaj v loncu eno jajce, četrt litra mleka, malo soli in 18 dkg moke, tako da se napravi tekoče testo. Nato deni v plitvo ponev žlico masla ali masti, jo razbeli in odlij v drugo posodo, v ponev pa vlij toliko testa, da se prav tanko pokrije dno. Ko se testo strdi in spodaj zarumeni, ga obrni in pusti tudi na drugi strani za-rumeniti, potem ga vzemi iz ponve in položi na krožnik, to ponavljaj toliko časa, dokler imaš še kaj testa. Potem vmešaj nadev: daj v skledo za orehovo velikost surovega masla, dve žlici kisle smetane, dve osnaženi drobno zrezani sardeli, eno jajce in eno pest kruhovih drobtin, namaži vsako krpo z nadevom, zvij kakor štruklje, vsako prereži črez sredo, povaljaj v jajcu in kruhovih drobtinah in ocvri na masti. Na mizo jih daj s kislo repo, zeljem ali sa-lato. Žličnjiki iz obrezkov od štrukljev (za v juho). Te žličnjike pripravi takole: Ko si razvlekla testo za štruklje, ga okrog kraja obreži, zgneti dobro in skuhaj (pol ure je kuhan) ter postavi na hladno. Kadar ga potrebuješ, zribaj ga na strgalniku, potem vmešaj dva dekagrama masti ali surovega masla in eno jajce, primešaj še zri-bano testo, primeroma od enega štruklja, malo osoli in zakuhaj z žlico, kakor druge žličnjike, v vrelo juho. Kuhajo naj se 8 do 10 minut. Krompir s suhim svinjskim mesom. Dva trdo kuhana in olupljena jajca zreiži na zrezke in ravnotako šest celih kuhanih in olupljenih krompirjev, osnaži dve sardeli, zreži jih na rezance, prideni tudi dve do tri pesti kuhanega, drobno zrezanega suhega mesa, Namaži skledo s surovim maslom, obloži jo najprej s krompirjevimi ploščami, povrhu potresi meso, potem jajca in sardele in zopet krompir, meso, jajca in sardele, čez vse polij četrt litra kisle smetane in postavi za četrt ure v pečico, da se nekoliko zarumeni. Na mizo postavi kot samostojno jed opoldne ali zvečer, Prikuhe brez masti za bolne na želodcu. Postavi žlico bele moke na ognjišče in jo mešaj, da se bledo zarumeni; med vednim mešanjem ji prilivaj tri osminke litra dobre juhe, jo osoli ter prideni četrt litra dobro kuhane sesekljane prikuhe, še nekoliko pokuhaj in daj na mizo. Tako lahko pripraviš vsake vrste prikuho, n. pr. solato, kolerabco, špinačo, repo itd. Jajčni zvitek z makaroni. Razmotaj v lončku eno jajce, ga osoli in stresi v plitvo kozo, ki si v njej prej raztopila za oreh masla; nagni kozo sem in tja, da se razleze po ponvi; ko se na eni strani zarumeni, obrni še na drugo. Posebej pa kuhaj in pripravi makarone, kakor ti jih je že »Naša gospodinja« opisala, s sardelami ali laške makarone. Ko je zvitek pečen, ga nadevaj z makaroni, ga skupaj zvij in daj kot samostojno jed s solato na mizo. Če potrebuješ več, pa vlij več jajc, za vsak zvitek zadostuje eno jajde. Riž s krompirjem. Deni v lonec dva srdnje debela olupljena in na kocke zre- zana krompirja in jih zalij z enim litrom vode, ko par minut vro, prideni jim osminko litra riža, osoli in kuhaj vse skupaj 15 do 20 minut; napravi prežganje iz ene žlice masti in moke, razredči ga s par žlicami1 vode in ga deni k rižu in krompirju; ko še par minut vre, mu prilij žlico kisa in daj kot samostojno jed na mizo. Raki. Nalij v lonec vode, prideni žli-čico kumne, soli. Ko zavre, deni v krop rake, vsakega pa prej operi ter jih kuhaj kakih 10 minut. Kuhane poberi v skledo, ki je za juho, potresi jih z drobno zreza-nim zelenim peteršiljem in česnom ter zabeli s kisom in oljem, pridaj tudi par žlic juhe, ki so se v njej kuhali raki. (Pripomba.) Namesto prtičev pripravi za brisanje rok mehkega papirja, Špinačni cmoki. Vmešaj v skledci za oreh surovega masla, primešaj eno jajce; pridaj poldrugo v vodi namočeno in ožeto žemljo, dve žlici kuhane dobro sesekljane špinače in pest krušnih drobtin. Napravi iz tega osem cmokov, kuhaj jih v slanem kropu 12 minut; kuhane poberi na krožnik in zabeli s surovim maslom, ki si v njem zarumenila žličico krušnih drobtin. Krompirjev kipnik. Vmešaj v skledi žlico kisle smetane, za oreh surovega masla, en rumenjak in eno celo jajce, dodaj tri srednje debele, kuhane, pretlačene in ohlajene krompirje, za noževo konico soli, eno žlico parmazanskega sira ter dve pesti z mlekom napojenih krušnih drobtin. Vst: to narahlo zmešaj in deni v model, ki si ga namazala s surovim maslom in potresla z drobtinami ter ga peci 15—20 minut v pečici, Na mizo ga daj kot prikuho ali kot samostojno jed s solato. Možganja palačinka. Mešaj v skledi tri polne žlice mleka, eno polno žlico moke, en rumenjak, nekoliko soli in malo zrezanega peteršilja, to pusti pol ure stati; nato prideni iz enega beljaka sneg, 1 dkg (za lešnikovo velikost) stopljenega surovega masla, vse skupaj zmešaj in speci v dobro pomazani plitvi ponvi (četrt ure je pečena); pečeno nadevaj z možgani takole: Osnaži in sesekljaj polovico telečjih ali prašičevih možganov, v kozi pa razbeli pol žlice masti, prideni dobro zrezane čebule, peteršilja in možgane, mešaj nekoliko časa na ognjišču (8 do 10 minut), prideni soli, in eno celo raztepeno jajce, še malo premešaj in možgani so pripravljeni, S tako pripravljenimi možgani namaži. palačinko, jo zvij in daj na mizo kot samostojno jed ali pa s kislo repo ali solato. Grah z vrvicami (špageti) ali makaroni, Kuhaj četrt litra zelenega graha v poldrugem litru osoljene vode. Posebej pa kuhaj 7 dkg drobnih makoronov; ko so kuhani, jih odcedi in prideni grahu. Napravi prežganje iz 5 dkg masti in 5 dkg moke, razredči prežganje s par žlicami mrzle vode in ga prideni grahu. Ko vse še par minut vre, je jed gotova. Na mizo jo postavi kot samostojno jed opoldne ali zvečer. Črešnjev pečenjak z zemljami. Zreži dve veliki en dan stari žemlji na male kocke ter jih polij s četrt litrom dobrega mrzlega mleka, v katerega si razmotala eno jajce in kavino žlico sladkorja. Ko se žemlje napoje, jim primešaj dve pesti čre-šenj, katerim si odstranila peclje in peške, in ščep cimeta. Stresi vse v plitvo ponev, v kateri si razgrela 3—4 dkg surovega masla ali masti. Daj v pečico, da se na obeh straneh lepo rumeno zapeče. Potem zdrobi pečenjak z vilicami, postavi ga še par minut nazaj v pečico, nato ga stresi na krož-pik in dobro potresi s sladkorjem. Črešnjev vinski kolač. Zreži navadno deseivinarsko štruco ali tri žemlje ali bel iruh na mezinec debele zrezke (šnite), ocvri jih naglo v maslu in daj v skledo. V ončku pa zavri četrt litra črnega vina z dišavami, limonovo lupino in 5 dkg sladkorja; s tem polij ocvrte rezine ter jih pusti, da se dobro napoje in narastejo. Operi in osnaži pol kg črešenj, odberi jim peške in peclje. Testo pripravi takole: Deni na desko 20 dkg moke, 3 žlice vode, par zrn soli, žlico kisle smetane, eno jajce in 5 dkg surovega masla ali margarina; testo narahlo pogneti, deni ga v stran, pokrij ga, in ;o je vsaj pol ure počivalo, ga razvaljaj pol prsta na debelo. Pomaži primerno pe-kačo (pleh), obloži jo s testom, da okrog in okrog za dva prsta črez visi. Položi po testu eno vrsto črešenj, na črešnje pa pripravljene rezine, in na rezine zopet črešnje; ko si vse porabila, potresi s sladkorjem in zapogni testo od vseh strani, da je ves nadev pokrit. Pomaži po vrhu z jajcem in peci v srednje vroči pečici dobre pol ure. Pečeno zreži na kose, potresi s sladkorjem in daj na mizo. Črešnjeva torta. Mešaj četrt ure 8 dkg sladkorja, 4 rumenjake in drobno zrezane limonine lupine (za duh). Nato primešaj 1 dkg drobno zrezanih neolupljenih man-oe\^ev, od 4 beljakov sneg, 2 dkg zdrob-Ijene čokolade, dva dkg drobno zrezanega cifronata, pest drobtin? namočenih v soku, ki se je pri odstranjevanju koščic nacedil iz črešenj, 3 pesti pripravljenih črešenj in žličico moke, vse narahlo zmešaj ter daj v pomazan obod za torte in peci v ne prehudi pečici pol ure. Pečeno zreži na kose, posipaj s sladkorjem ter daj gorko ali mrzlo na mizo. Rabarbara kot sladka solata. Stebelca rabarbare olupi, razreži na pol prsta dolge koščke, jih prevri v vrelem kropu in odcedi; medtem pa deni v kožico za četrt kg stebelc: 5 dkg sladkorja, osminko litra vede, 3 žlice vina, košček cimeta in limonine lupine. Ko že sladkor nekoliko časa vre, odstrani cimet in limone ter pridaj stebelca. Ko zavro, jih pusti 5 minut vre ti, nato jih poberi v skledo, sok pa še malo pokuhaj. Potem ga vlij na stebelca ter daj mrzlo na mizo. Sesekani zrezek govejega mesa. Se-sekaj drobno 30 dkg svežega govejega mesa, odstrani mu kožice in žile; obenem sesekljaj tudi košček slanine (1 dkg) in malo limonine lupine. Potem napravi iz ene žemlje ponado, hladni primešaj sesekljano meso in malo soli. Potem deni meso na mokro desko, zreži šest enako velikih zrezkov, lepo jih po obeh straneh potresi z moko ter peci v razbeljeni masti. Pečenim pridaj dve žlici kisle smetane in dve žlici juhe in ko prevre, jih zloži na krožnik ter zlij polivko čez. Ponada se naredi takole: V kožico daj za oreh masla; ko se segreje, prideni eno žličico drobno zrezanega zelenega peteršilja in čebule, eno v vodi namočeno in ožeto žemljo in pa par žlic juhe, vse to mešaj na ognju, da postane gladko, potem pa odstavi od ognja. Možganji žličniki. Vmešaj eno žlico masti in eno jajce; pridaj drobno zrezanega zelenega peteršilja in čebulje, ščep popra, eno v vodi namočeno in ožeto žemljo ter polovico svinjskih, telečjih ali govejih možganov (možgane poprej osnaži in sesekljaj). Prideni žlico moke, par zrn soli in žlico krušnih drobtin. Nato vse narahlo zmešaj, zajemaj z žlico ter zakuhaj majhne žlič-njike v vrelo juho. Ko so 12 minut vreli, jih stresi v skledo in daj na mizo. Črešnjevo kuhanje iz starih žemelj. Zreži na male kocke tri en dan stare cesarske žemlje ter jih polij z eno osminko litra mrzlega mleka, pokrij jih, da se napoje. V skledi pa mešaj dva dkg surovega masla, 3 dkg sledkorja, en rumenjak, malo zrezane limonine lupine, sneg enega beljaka in veliko pest črešenj brez pecljev in pešek. Vse to narahlo zmešaj ter stresi v dobro pomazano, z drobtinami potreseno podolgasto pekačo in peci v srednjevroči pečici 20 do 25 minut. Pečenega razreži in naloži na krožnik, potresi s sladkorjem in postavi na mizo. Jagodova torta. Deni na desko 7 dkg surovega masla, 10 dkg moke, en kuhan in en surov rumenjak ter par zrn soli. Iz tega hitro napravi testo, ga razvaljaj v okrogel blek, kakor je velik obod za torte, v katerem ga speci bledorumeno. Pečenega pusti shladiti. Napravi iz štirih beljakov sneg, primešaj mu četrt kg sladkorja ter ga polovico namazi vrh testa v model, povrhu potresi četrt kg rdečih jagod, potem še ostali sneg in povrhu potresi z olupljenimi zre-zanimi mandelji, deni v pečico in peci 15 do 20 minut. Pečeno zreži na kose in daj gorko ali mrzlo na mizo. Mezga (salsen) iz rdečih jagod. Lepo zrele jagode preberi, pazi da ne pregledaš gnjilih ali že objedenih; oprati jih ne smeš (ako jih opereš, jih moraš tako dolgo pustiti, da se popolnoma zopet posuše), tudi take, ki so še mokre od deževnih kapljic, se ne drže. Zbrane suhe jagode odtehtaj z enako težo stolčenega sladkorja in mešaj v loncu eno uro, potem jih daj v kozarce in dobro zapri. Tako pripravljena mezga je jako dobra s kruhom, porabiš jo pa tudi kakor vsako drugo. Kako se ohrani meso sveže 4—6 dni. V glinast (lončen) lonec daj na dno koprive, nanje naloži meso in na meso zopet koprive. Da je vse na tesnem, izberi primerno velik lonec, tako da bo poln, dobro ga pokrij in hrani na hladnem. Kako se hrani suho meso in klobase. Ako nimaš primerne shrambe za tako meso, ovij posamezne kose v tiskan papir, položi jih v zaboj in potresi nanj pepel. Na ta način se ohrani meso dolgo sveže in okusno. Žilavo in trdo meso, katero nameravaš dušiti, drgni na predvečer z gorčico. Tako postane zelo krhko, Predno ga rabiš, ga splakni, da ne diši po gorčici. Kuretino, katero rabiš še isti dan, ko je zaklana, obesi tako, da visi z glavo v vodi. Pečenka bo potem zelo krhka. Sveže klobase kaj rade počijo, ako jih pečemo. Da se to prepreči, se pripo- roča, vtakniti jih za trenotek v vrelo vodo in povaljati v moki. Tako ostanejo cele in se zelo lepo opečejo. Kaj je vzrok, da postane pečenka, ki je bila opoldne pri obedu Sočna, zvečer pusta in suha? — Vzrok je edino ta, ker je ležala na krožniku z narezanim delom proti dnu. Tako se je polagoma izcedil ves sok na krožnik, pečenka pa je postala suha in pusta. Ostanki pečenke se morajo vedno tako hraniti, da je narezani del na vrhu. — Še najbolj se jo pa ohrani sočno, ako se jo zavije v pergamentni papir, položi v skledo, pokrije in postavi na hladen prostor. Sveži kruh se lahko na poljubno tanke rezine zreže, ako ga režeš z razgretim nožem. □1 D □ D Mri U □ П □i ГЗЕЗСЗСЗСЗСасЗОЕЗЕЗСЗСЗЕЗСаСЗП Vrtnice. Vrtnice imajo prav mnogo sovražnikov. Ako se jih pridno ne pokončava, ni pričakovati veliko cvetja. Razni mrčes se najraje nastani na najnežnejših vršičkih in uničuje popje. Dvojne vrste uši, zelene in bele, zelo škodujejo vrtnicam. Prve se na debelo nakopičijo po stebeljcih in popkih. Druge pa objedajo listje na spodnji strani. Tudi male gosenice hočejo imeti svoj delež, posebno letos pa jih je zelo veliko. Uši se odpravijo, ako se vrtnice parkrat poškrope z močno tobakovo vodo. Gosenice je pa najbolje obirati, če jih ni prav veliko. Ako pa jih je mnogo, škrope se s slano vodo. Na vrtnicah se še rada pojavi rja, rudečkaste pike in moknata rosa. Prvo se odpravi s škropljenjem z galico. Za moknato roso (bele liste) je pa izborno sredstvo žvepleni cvet. S tem prahom se nalahno potresejo omenjeni listi. Listi dobe kmalu zopet svojo prvotno zeleno barvo in svežost. Za pokončavanjje polžov po vrtovih, je pivo najboljše. Vzame se lahko počepna. Lonec počepne se zakoplje v zemljo, na gredo, kjer je veliko polžev. Polži bodo v kratkem času na-, šli smrt v tem pivu. Oleandri. Oleander je kaj lepa rastlina. Dasi strupena je vendar zelo čislana. Vidi se jo pri nas največ po gostilniških vrtovih in verandah. V južni svoji domovini raste najbujnejše ob obrežju vode. Oleander rabi zelo veliko solnca in tudi veliko vode. Zalivati se mora tako obilno, da vliaja voda spodaj iz posode. Voda mora biti malo pogreta, najboljša je, ako stoji črez dan na solncu. Pogostokrat se mora Oleander zaliti z gnojnico, pomešano z vodo, ali pa z namočenim kravjekom. Presajati ga ni dobro, ker to slabo vpliva na razvoj 1П cvetja. Zadostuje vsake tri leta. Navadno se rabijo za Oleander lesene, spodaj luknjičaste posode, ki morajo biti prostorne. Zemlja iz gorke grede, ali ona mastna iz jarkov, mešana z ilovico in peskom. Na dnu posode naj se da rože-nina, ali kravjek. Pogostokrat se prigodi, da se popki kar ne morejo razviti v cvetje in se posuše. Največkrat je vzrok premalo solnca, ali pa so prezimile preveč na toplem in premalo zračnem prostoru. Mogoče je pa tudi, da so drevesca že prestara, treba jih je zopet pomladiti; kar se zgodi takole: V jeseni, ali pozimi, se obrežejo vršički do vejice, iz katere so pognali. Prvo leto oleander ne cvete, pozneje pa tem bujncjše in lepše, posebno ako je imel mnogo solnca. Kakor ljubi oleander poleti veliko solnca in mnogo mokrote, tako zahteva pozimi le pet stopin Celsija, toliko, da ne pozebe. Pri večji toploti začne odganjati, pojavijo se tudi neke vrste uši, ki rastlino, ako jih je mnogo, celo uničijo, Če jo ne škropimo z milnico in liste ne očedimo še s krtačico. Zalivati se sme pozimi le toliko, da korenine ne vsah-nejo in se ne posuše listi. Zelo zanimivo je razmnoževanje oleandrov. Eno leto stare vršičke (brste), se vtakne v steklenico napolnjeno z vodo in jo obesi na solnce. Vsaki dan se lahko zasleduje, kako hitro se razvijajo in množe koreninice v vodi. Ko so korenine dovolj krepke, se jih kakor že omenjeno vsadi. Na ta način si lahko vsakdo sam, brez truda vzgaja oleandre. Skrb za sadno drevje po leli. Slekla so drevesa svoja raznobarvna svatovska krila. Svatba in cvetje traja malo časa. Lišp, ki so si ga nadela za časa svatbe je sicer odpadel, a ni zapadel smrti, ampak življenju! Po lepem cvetju dober in zdrav sad! Črešnje rude in zore. Višnje hite za njimi. Vrtne jagode gledajo s svojimi sočno-rdečemi glavicami iz rujavkasto-zelenega listja. Lepe za oko, blago-diše-če in sladko-okusne! Marelice, razpete po belem zidu, se tudi že lepo krožijo. Jabolka, hruške in drugo sicer nekoliko zaostaja, a vendar vidno napreduje. Kako lep pomen življenja nam daje drevje. Cvetje, zorenje in sad. Prijatelji vrtov tudi sedaj ne opu-ste dela in nege na sadnem drevju. Z nego listja in mladik po cvetju se ne koristi samo obroditvi za eno ieto, ampak se pripravi rast tudi za prihodnje leto. Deblu in koreninam lahko stre-žemo pozimi, listju pa poleti. Listje je hrana za drevo. Zboljšajmo drevju hrano, da nam bo dalo dobrega sadja. Zelo važno je prirezavanje pritlikavcev, ki so nasajeni v spalir. To obrezovanje obstoji v tem, da močno in bujno rastočim mladikam, ki stoje stransko na vejah priščipnemo zelene vršičke nad tretjim listom. Nikakor pa ne smemo odščipniti vršička mladiki, s katero se podaljšuje deblo ali glavna veja drevesa. Odščipavati se nikakor ne sme vse naenkrat, ampak 12» polagoma, na vseh straneh drevesa enakomerno. Najprej se odščipnejo močnejši in potem slabši vršički. Odščipavati se sme pečkastemu in koščičnemu drevju. Drugi način poletnega obrezovanja je zavijanje že olesenelih mladik, kar se pa dela le na pečkatem drevju, na marelicah, češpljah, slivah, črešnjah in višnjah. Olesenela mladika se v polovici ali tretjini svoje dolgosti zvije, enako brezovi trti in jo zavije v zanjko. Zvijajo se mladike meseca malega in velikega srpana in v prvi polovici kimovca. Če se jeseni zapazi, da je spodnji del naredil plodne čepke, se priviti del odreže. Tretji način poletnega obrezovanja je izrezavanje in trebljenje pregosto stransko stoječih vejic na glavnih vejah. Čas za izrezavanje je mesec mali srpan do kimovca. Pri trebljenju odreži vsako preveč v les silečo vejico, stoječo tesno med drugimi šibkejšimi. Take vejice potrebujejo mnogo hrane, a rodnih čepkov in rodnih vejic dolgo ne nastavijo. Izrezavati smemo le pečkato drevje. Če tako strežeš drevju, ti bo rodilo leto za letom. Poleti o hudi vročini se vsled prahu malih glivic in druge umazanije zamašijo drevesne znojnice ali potnice (Poren), kar zelo ovira rast. Najboljša pomoč in zdravilo, z'a to je pogosten dež. Ker je pa večkrat suša, moremo drevesa zalivati od zgoraj, da se odpro potnice in da drevo diha vase svež zrak. Kakor se osveži človek po kopelji, tako si drevje opomore po zalivanju. Tako zalivanje je priporočljivo zvečer s postano vodo. Posebno priporočljivo za gojenje listja je uničevanje mrčesa in škodljivih glivic. Zato se ne sme opustiti škropljenje z galico, ki se pripravi na tale način: v trgovini se dobi galica, ki se namoči v gorko vodo in sicer enčetrt kilograma galice na 25 1 vode. V to se zmeša toliko apna, da je zmes svetlo-modra. Apno naj se precedi skozi vrečo, da ni peska v njem. Za škropljenje so nalašč take škropilnice, ker so pa precej drage, se namesto njih lahko porabi metlice. Škropiti je treba zjutraj, kadar kaže lep solnčen dan. V dežju škropljenje ne koristi mnogo, ker dež sproti izpira. Uši so zelo školjive listju, ker se nastanijo najrajše na najmlajšem zelenju. Zjutraj večkrat poškropi z mrzlo vodo, da se uničijo škodljivci. Tudi voda prekuhanega tobaka je dobro sredstvo zoper te uši. Prekopavanje in rahljanje prstenega kupa okoli drevesa prav dobro upli-va na rast in plodovitost. Zlasti v jeseni naj se dobro prerahlja, prekoplje in z gnojem založi. Odstranjevanje plevela tudi koristi deblju in koreninam. Zalivati z gnojnico je dobro spomladi, poleti in v jeseni. Solata za seme. Marsikatera gospodinja bi si rada spravila seme solate lepih trdih glavic, toda ta ji neče v cvet. Temu upomoreš, ako prerežeš z nožem vrhne liste, jih raztegneš malo vsaksebi in zopet notranje prerežeš, le toliko moraš paziti, da ne raniš srčka.: Tako narezana najtrša glava ti bo šla! kmalu v cvet, katerega seme potenj lahko shraniš za prihodnje leto. □caant 7UDaac=!Uuauun 1 □ Ql-_JGI ПППППППМППГ-Ц ЈГ 1Г1ППП Kako obvaruješ zrcalo pri umival-ni mizi, da se z vodo ne poškropi pri umivanju. Odreži kos belega blaga za! 15 cm daljše kakor je zrcalo, zarobi ga, ako imaš čas z luknjičastim robom, na: dveh vogalih pa napravi zanke. V zid na vsako stran ogledala pribij žebljiči ke v isti visočini, v kateri se zrcalo po-* škropi, na katere obesiš narejeno zave* so, zvečer ko pripraviš vodo za umivaj nje. Med umivanjem pusti ogledalo za-, gmjeno. Zelo lična je zavesa, ako ji iz* šiješ okraske z barvano prejo. Fižolova voda je izvrstna za pranje svilenih in fino-volnenih blagov. N1 približno štiri litre deževnice se skuliai pol kilograma suhega, belega fižola^ Fižol se odcedi, vodo pa, ki ne sme biti osoljena, postavi tako dolgo na hladen prostor, da postane mlačna. Namočf vanjo stvari, katere misliš oprati in stiskaj blago z obema rokama nekaj časa v tej vodi. Nato ga izplahni še parkrat v čisti mlačni vodi, stisni, da odteče voda in zjikaj narobe. Tako oprana surova svila postane kakor nova. Tuidi madeži od črnila, masti in rdečega vinalz-« ginejo, ako niso že prestari. Pri čiščenju bakrenih in medenih stvari, se često porabi mnogo volnenih krp. Ako ti jih primanjkuje, ohraniš si dolgo samo eno krpo, če obdrgneš s kr-i po namazano posodo z mehkim popir-jem od časnikov. Stvari se nič manj ne svetijo, kakor če si jih zdrgnila s krpo) Posebno velike cinaste posode se dado s popirjem zelo lepo očistiti. Srebrne in nikelnaste reči se ohranijo kakor nove, ako se jih po vsaki rabi umije v milnici. Zelo umazani, mastni lijaki in umivalniki, postanejo hitro zopet lepi in čisti, ako se jih obdrgne s soljo. Boj zoper molje. Ko nastopi od mladih in starih ljudi tako težko zaže-ljena spomlad svoje kraljestvo, irna go-i; spodinja poleg veselja, ki ga ji nudi,] tudi nove skrbi, bojevati se mora zoper, malo neznatno a silno škodljivo živali-co, zoper molja, čimpreje ga začne preganjati tem uspešneje bo njeno delo. S toplim letnim časom, menjamo obleko,j toplo zimsko obleko, volnene rute in' kcžuliovino je" potreba prezračiti, izprašiti in spraviti. In ravno to posprav-* ljanje se ne sme lahkomiselno zgoditi« Med vsaki kos obleke je pokladati ti-i skovni popir, a ne sme biti prestar, dišati mora še po tiskovni barvi, in obleko potresti z belim poprom, ki se je neposredno prej stolkel. Molji si izbero za svoje stanovanje najrajše kožuhovi-no, torej je potrebna pri kožulaovini največja previdnost. Iz kožuhovine ne odženeš požrešno moljevo "samico s poprom in tiskanim popirjem, ona se : ne zmeni za to in izbere vseeno pre-; ljubljeno bivališče za svoje mlade čr-viče, kjer dobe takoj zadosti hrane. Kdor ima dragoceno kožuhovino, stori najbolje, ako jo odda krznarju, ki ima zato že nalašč pripravljene shrambe in se kot strokovnjak razume pečati se ž njo. Gospodinja, kateri dohodki tega ne dopuščajo, si tudi sama lahko shrani kožuhovino, a mora biti zelo oprezna. Najprvo jo mora dobro prezračili in skrtačiti ter pregledati natanko, da ne shrani že s kožuhovino molja, ta v teku mesecev isto lahko znatno prežre in poškoduje. Tudi je paziti, da ni jajčkov v kožuhovini, ki pozneje povzročijo isto škodo. Ko je kožuhovina dobro prezračena, prekrtačena in pregledana, jo je potresti s stolčeno kafro, zaviti v nove časnike in dobro zašiti v platneno ruto. Tudi preproge, zastori, pregrinjala in posebno preoblečeni stoli in zofe rabijo mnogo pozornosti, molj se kaj rad vgnezdi med gube, volnene trakove in razne okraske. Pri snaženju je potreba obrniti stole in zofe in jih tudi na znot-ranji strani dobro zbrisati s krpo, ki se jo namoči v terpentinov cvet, to je dobro ponoviti vsake tri do štiri tedne. Napačno je mnenje, da se vgnezdi molj le v kožuhovino in volneno obleko. Pač so mu to najljubša bivališča, toda ako teh ne dobi, se loti tudi obleke iz drugih snovi. Razun belega popra, kafre, tiskanega popirja, naftalina, se priporoča kot dobro sredstvo zoper molje tudi divji rožmarin in sveže orehovo listje. Ročna dela. ŠIVANJE. Spodnje krilo. Najprvo si odmeri dolgost spodnjega krila, da moreš preračunati, koliko blaga boš potrebovala. Dolgost krila se meri a c 15 b d e Predna pola, spredaj, od pasa navzdol, nekoliko krajše nego je zgornja obleka. Odmerjeno dolgost vzemi trikrat; tej trikratni dolgosti pridaj še 60 cm za podšiv, kateri se izdela spodaj, na notranji strani krila, da je krilo trpežnejše in se ne obrabi tako hitro. Za sprednjo polo vzemi enkratno dolgost in prepogni blago po celi dolgosti v dve enaki polovici. (Prepognjeno blago označili smo na risanem kroju z drobnimi pikicami.) Nato odmeri zgoraj pri črki b, torej na strani, kjer so krajci, proti a 15 cm, črka c. Od c potegni napeto poševno, črto v točko e in odreži nastali klin. Zgoraj ob pasu med točkama a c izpodreži rahlo zaokroženo, in sicer tako, da bo izpodrezek pri a globok 2 in pol cm. Dolgost črte a d prenesi od zgoraj navzdol na črto c e, kar ti spodaj preostaja blaga, ga rahlo zaokroženo odreži. Za stranske pole vzemi ostale dve dolgosti blaga, razgrni jih po celi širjavi in položi drugo vrh druge tako, da bota obe prave strani blaga obrnjene na znotraj ali obe na zunaj. S tem, da blago tako položiš, preprečiš, da bi bile vse štiri pole za isto stran. a 22 cm b e c d 22 cm f Prva stranska pola. Druga stranska pola. Odmeri si zgoraj od a do b 22 cm, isto-tako tudi spodaj med črkama d f. Vleči med točkama d b napeto poševno črto in po njej prereži blago. Tako dobiš z enim rezom vse štiri pole. Blago med točkami a, b, c, d ti da prve dve stranski poli, t. j. za desno in levo stran; med črkami f, d, e, b imaš druge dve stranski poli, ki ste obenem tudi zadnji. Prve dve stranski poli izpodreži zgoraj ob pasu med črkama a, b tako, da bo izpodrezek globok pri a 1 cm, proti b naj se polagoma izgublja. Dolgost ravne črte .prenesi na poševno črto, kar ti spodaj ob robu preostaja blaga, ga odreži rahlo zaokroženo. Istotako ravnaj z drugo stransko polo. Krilo sešij tako, da pristaviš k poševni črti prednje pole ravno črto prve stranske pole; k poševni črti prve stranske pole pristavi ravno črto druge stranske pole. Ker pridejo zadaj v sredi dve poševni črti skupaj, jih moraš na notranji strani krila s kakim trakom obšiti, ker bi se ti drugače krilo zadaj očividno razvleklo. Na tej progi pusti od pasa navzdol približno 30 cm dolg razparek, katerega z ravno rezano krpico skrbno obšij. Pas imaš lahko raven približno 3 cm visok, okrogel, ali pa izdelaš krilo zgoraj ob pasu, kar z ozko, poševno rezano krpico, Gubice na krilu ob pasu si naravnaj po širokosti mere. {! c ' b » Okrogel pas. Okrogel pas najložje odrežeš, ako ga narišeš v četverokotnik. Vsaka sjtran četverokbtnika naj meri polovico obsega črez pas manj 5 cm. V ta četverokotnik potegni dijagonalo, to je črto, ki d^U četverokotnik v dva enaka trikotnika a, b. Na levi strani spodaj nameri na navpično črto a, c 6 cm, ravnotako zgoraj y desno na vodoravno črto. Za pošev pasa zai daj odmeri 1 cm. Na dijagonalo nameri od desne spodaj navzgor 10 cm, potem na isti črti naprej še 6 cm; označene točke zaokroženo spoji. Risba predstavlja polovico okroglega pasa. Poševno posneta stran pride zadaj k razparku krila, ravna stran pa spredaj v sredo. Okrogel pas je, kakor raven past dvojno izdelan. Če si narediš k spodnjemu krilu okrogel pas, moraš vrezati krilo 6 cm krajši, ker znaša visočina pasa 6 cm in tvori obenem del dolgosti spodnjega krila. Podšiv dobiš iz dodanih 60 cm. To krpo razreži kakor kaže risba v 12 cm široke poševne trakove, katere sestaviš v dolg trak in ž njim podšiješ krilo spodaj. Ob robu, kjer se stika podšiv z blagom krila, prišij trak, da se rob prehitro ne ob-nosi in ne obrabi. a 6 cm Pralterejfl. Oskrbovanje in krmljenje brejih svinj. Oskrbovanje iri krmljenje brejih svinj se mora razlikovati od onih, od katerih nimamo pričakovati zaroda. Kakor hitro vemo, da je svinja ople-menjena, moramo polagati večjo pozornost na način oskrbovanja in krmljenja. Svinja potrebuje poleg redilnih snovi za življenjski obstoj svojega lastnega trupla še snovi za rast mladičev. rTo pokaže pri brejih svinjah že narava sama. V začetku brejosti jako rade žro, kar nam da največkrat zagotovilo, da je svinja res breja. Pokladati moramo redilnejšo krmo, katera pa ne sme biti tako sestavljena, kakor za pitanje prašičev. Mnogokrat se slišijo tožbe o slabotnih pujskih od dobro rej enih svinj. iVzrok je premočno krmljenje nosečih svinj, ki pujske težje povržejo in imajo tudi premočno mleko, pujski dobijo lahko drisko, kar je za nje zelo nevarno. &a vsak način je ohraniti plemenske svinje pri lepi reji, da tudi skotenje in dojenje pujskov ložje prenesejo. Tudi se jim mora pokladati krmo, ki vsebuje dosti fosforjevo kislega apna. Ako ga v krmi primanjkuje, primešamo krmi vsak dan nekaj klajnega apna, kar ugodno vpliva na razvoj mladičev. Pripravna krma za breje svinje bi bila sledeča: kuhan krompir, korenje, pesa z ječmenovim zdrobom ali otrobi. Tudi posneto mleko se brejim svinjam jako prileže. Zelena krma, detelja, sa-lata so prikladna krma. Dovoljeno je dajati svinjam tudi pomije, ki niso pokvarjene, to je skisaiie. Zelo dobro je spuščati svinje vsak dan na prosto. V starih hlevih, ki imajo pri vratih visoke prage, čez katere mora breja svinja skakati, kadar se spušča na pašo, je potrebna previdnost. Odhod iz hleva mora biti tako urejen, da svinja z lahkoto hodi iz hleva in zopet nazaj, to se na kakoršenkoli -način lahko doseže. Paša je brejim svinjam potrebna. Po nekaterih krajih pa vlada mnenje, da se breje svinje ne smejo spuščati na pašo. Gotovo je nevarno spuščati jih z drugimi skupaj ali celo z mrjaščki skupaj, ki jih podijo po tekališču. Toliko pameti ima vsaka gospodinja, da kaj takega gotovo ne bode pripustila. Nikakor pa ne kaže brejih svinj popolnoma v hlevu puščati. Na prostem se svinja giblje, dobi zelenjave, rije v prsti, tam dobi zase potrebnih rudninskih snovi, črve in pobira v sedanjem času tudi hrošče, ki ji nič ne škodujejo. Tako se nosečim svinjam zdravje utrjuje, kar je gotovo potrebno, ako zahtevamo živahnega, zdravega in krepkega zaroda od njih. Zadnji teden nosečnosti naj ostanejo svinje v hlevih, kateri naj bodo dosti veliki. Ta čas je treba tudi svinje odločiti v posamezne koče. Ako imamo previdne posle, se tudi zadnji teden lahko spuščajo na prosto brez vsake nevarnosti. Zadnji teden, kateri mora biti znan gospodinji iz spuščalnega zapiska, naj se svinje bolj previdno krmijo, posebno tik pred porodom, da ne bo otežkočen porod. Tako ravnanje z brejimi svinjami prinese gospodinji mnogo koristi, to je krepke pujske in mnogo veselja, zato je potrebno, da se vpoštevajo navedeni nasveti po možnosti. Seno in otau kupuje Lovro Rebolj, Kranj 24. 1741 Najboljša in najcenejša postrežba za drogerije, kemikalije, medicinalna zelišča, tudi po Kneippu, ribje olje. toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, sredstva za desinfekcijo. velika zaloga najfinejšega konjaka in ruma. 3726 Oblastveno koncesirana oddaja strupov. 7ilfinfm>£r0 ■ posebno priporočljivo: OjU £*£ đ ШШ b grenka sol, dvojna sol, so- liter, ecojan. kolmož. krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija Anton Kane, Ljubljana, Židovska ulica št. 1. Kupuje po najvišji ceni razna zelišča (rože), cvetje, korenine, semena, skorje itd. Ceniki zastonj. nastane večl