10. številka. Ljubljana, v četrtek 14. januvarja 1897. XXX. leto. SLOVENSKI NAROD. Izbaja vsak dan *ve#erf izimsi nedelje in praznike ter velja po poŠti prejtman za av s t r o-o ge rs k e dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden m sec 1 gld. 40 kr. — Za L j o b ) j a n o brej. pošiljanja na d< m za v*c leto 18 gld., za četi t leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od fitirietopre petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedei krat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali ve C krat tiska. Dopisi raj se izvole frsnkirati. — Rokopisi 6e ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Up ravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Reforma borze. Vedno pogosteje b» pritožbe proti slabima oplivn borzne trgovine na narodno gospodarstvo. L;udje, ki mislijo, da vse slabo na svetu izhaja od bers, zabavljajo proti borzi sploh. Domišljajo bi, da na borzi razni špekulant)« kar milijone žanjejo. Temu seveda ni tako. Trgovina na borzi ima tndi svoje težave in tndi onda se kar tako ne obogati. Poštena trgovina na borzi ni nič slabega, samo to je obžalovati, da se je poleg poštene trgovine razvila spekulacija, kar močno ovira naravni razvoj cen samo v Škodo prodneentom in poštenim trgovcem. Danes hočemo govoriti le o žitni borzi, ker je bas ta posebne reorganizacije potrebna. Na borai se ne trguje z blagom, ki ga ima đotičnik že pripravljenega, da ga kupca izroči Onda se trgnje na obroke. Prodajalec se zaveže, da bode čez toliko časa toliko in toliko kake vrste žita gotove teže preskrbel. Samo na sebi to de ni nič slabega. Prišlo je pa v navado, da se naposlud žito niti ne preskrbi, temveč se poravnajo le dife renče v cenah. Tako izgnbi vsa trgovina pravi značaj trgovine, postane samo spekulacija, stava To i a slabo upliva na vso trgovino. Teb navidez uh kap;'i j je večkrat mnogo več, nego pravib. Tako ponujajo taki špekulantje blago, ki ga nimajo in tndi ne vedo, kje ga vzemo, če bi se od njih zahtevalo, in tako pr tianejo na cene ravno o časn, ko se po Žitu zelo vprašaje. V drugom slučaju pa zopet žito kupujejo ljudje, ki tudi ne vedo, kam bodo ž njim. Te borzne cene se potem telegraf a jejo po sveta in po njih se ravna žitna trgovina. Bolje sviti špekulantje pri taki trgovini delajo dobiček. Imajo namreč zveze mej seboj in znajo ceno ponižati ali povišati, kakor jim ravno ugaja. Hitro razširijo Čisto izmišljene novice o letini v tem ali enem kraju, o žitu, ki je na potu v Evropo. Tako postopanje pa najhuje zadene kmetovalce. Kupci hočejo od njih imeti žito jako po ceni, kajti nobeden si ga ne npa dobro plačati, ker se vedno boji, da sleparji na borzi pritisnejo na ceno. LISTEK. Podobe iz življenja prijatelja. (Izvirna novela. Spisal Slavko K—j.) H. Tedni so tekli. Bližal se je čas, v katerem straši vsakega oamošolca ona pošast, ki ji pravimo „maturu". S trepetajočim srcem smo jo pričakovali. Posebno bal sem se za Milana, ki je bil tako zmeden in radi svoje sentimentalne ljubezni tndi tako povrSen prijatelj knjig, da se je bilo najhujšega hati. Ali sreča nam je bila mila. Vsi smo jo izdelali z dobrim uspehom. Globoko je izdihnil Milan in ogenj njegove ljubezni je bil še večji po prestani izkušnji, saj ae je čatil sedaj prostega in svobodnega v vsem svojem postopanju. „Vesta kaj," reče nama, ko smo ae bili zbrali pri kozarcu dobrega dolenjca, »spremita me na jezero. Obvestil aem Marico o svojem prihodu. Nič ne dene, če prideta tudi vidva. Noč je mesečna, vreme krasno in pričakovati imamo lepo vožnjo v lan. Pri ribiču blizu tvojega doma, Tine, sem jel za slučaj dva čolna. Uatregla ava mu. Solnce je ravno zatonilo, mesec se je pokazal ^ obzora, tu in tam je kaka posamezna zvezdica amigljala na jasnem nebu. Korakali smo proti »bičevi koči. Vse okrog je bilo tiho, mirno. Slavček Vlada je večkrat premišljala, da se take špekulacije prepovedo. V Fracciji so ae dolgo take kopije zrnat ral« za igre, so se kazensko preganjale in dolgovi, izvirajoči iz tacib kupčij, se nieo dnli ittožiti. Vse to pa ni ovir alo berznih aleparstev, in to zato, ker se take navidezne kupčije ne dajo ločiti od navadnih kupčij na obroke ; te se hitro lahko premeni v diferenčne knpčije in narobe ae pri i) f•» renčni knpčiji tudi lahko blago zahteva. Poslednje ae navadno dostikrat ne zgodi, kajti kupec le predobro ve, da bi mu prodajalec, prisiljen blago pre-akrbeti, izročil žito, potres«no z raznim plevelnim semenom, ali pa moko z raznimi drugimi primeami, da bi le imelo blago dotično težo. Zato je pa treba, da se prepovedo neke kupčije na obroke, tako imenovane blankc knpčije, pri katerih ne more prodajalec po vede ti, kje ima blago, ki ga prodaja, ali kje ima epanje, da ga gotovo dobi. Da se ne zadene redna trgovina, je 8eveda treba dovoliti, da mlinar že v januvarju proda moko, ki jo izdela šele v marcu, če je njega mlin tak, da brez posebnih nezgod tf liko moke zares namleti more. Prav tako ee ne sme knee'u ali vinegradarju zabraniti, da proda žito ali vino, kolikor ima upanja, da ga zrres pridela. Tudi mora biti dovoljeno prodajati žito na poznej*: Čae, ako ga ima trgovec že v skladiščih, a ga je pogodbeno kupil cd kmetovalcev ali pa se že zanj pelja po morja, Prepovedati je prodajo žita, o katerem predi-jalec prav nič ne \b, kje je dobi, če bo bode od njega zahtevalo Sedaj se namreč prodajajo cele la-dije žita, katero te dejanjski ne nahaja, ki še ni in ne bede vzraslo. P rc dajali c in kupce na to računata, da se jima posreči si pomagati z umetnim pritiskanjem na cene. Seveda večkrat kateremu močno i7pod!eti, a kaj ga to briga; napove bankerot in pri njem i? gube nsjveč pošteni trgovci, ki eo se ž njim pustili v špeknlacijo. Tembolj je potrebno, da se v Avstriji onemogočijo t^.ka sleparstva na borzi, ker pride gotovo več berznih špekulantov v Avntrijo, ko so je v Nemčiji prepovedala trgovina na obroke na žitnih borzah \ «■ m neprctokolovanirn trgovcem. v bližnjem grmu pa je tako milo drobil svojo pesmico, da smo obstali vsi in poslušali. Mre k ee je spremenil v noč. V zeleni travi skriti okrepili boio se na bistrem viru bližnjega studenčka in povžili skromno večerjo, ki smo ju bili prinesli seboj. Vse je bilo tiho, samo nekatere vile onkraj jezera so bile še razsvetljene. A tja ni šla naša pot „Gas bo," pravi Milan, in vstali smo ter potrkali na ribičeva vrata. „Pridite ven, očka," pravi Milan, „dajte nam dva čolna." Ni trajalo dolgo in odpahnejo se vrate s precejšnjim ropotom. Majhen, postaren mož, grbast, s sivimi hwmi in globoko vdrtimi očmi se prikaže na pragu in zarenči: „Kdo ste in čemu rabite čolna v tem času?" „Saj sva že govorila o tem, očka," pravi Milan, in mu stisne nekaj belfga v roko. Starec se nasmehne in koj reče najboljše volje: „A sedaj so spominjam; ona dva tam v zatišja pod robom vzemite, meja najboljša dva sta." .Hvala vam, oče, lahko noč," zakličemo, in odšli smo. mDober opravek, lahko noč," mrmlja starec in zopet izgine za vratmi. Odvezali smo oba čolna in mirno veslali po jezerski gladini. Mej zelenjem in grmičjem skrita videla se je od daleč hišica, v kateri je bivala Samo tiste protokolovane firmo, ki lahko dokažejo, da se dejaneki pečajo z žitno trgovino, smejo eklepati take kupčije. Kako je v Nemčiji cvetela navidezna trgovina, je jaano iz tega, d* so več borz že morali zapreti, ker so se postavile meje borzai špeku aciji. Nas le veseli, d* ja te dni poljedelski minister grof Lsdebnr ne mignil, da se zgodi nekaj tacega tudi v Avstriji. Lh tako bode poljedelec imel dobiček od svojega dela, ne pa razni špe-kulaotje. Seveda bode zakon moral imeti točne in jasne določbe, da se mu špekulacija ne bode mogla izogniti. Hrvatsko in slovensko šolstvo v Istri. (Govor posl. Spinčića v državnem zboru dne 5. t. m.; po stenograf zapisnika.) (Dalje.) Kako pri nas poatopajo šolska oblastva, aem že pogostoma pokazal; nekaj slučajev pa navedem tudi danes. Lita 1895. je sklenil občinski zastep na Lonnju Velikem v svoji večini, uveati hrvatski jezik kot predmet na tamošnjih ljudskih šolah. Pomnit* je, da je na Velikem Lošinju prebivalstvo v veliki večini hrvatsko, in da je tarnanj samo jedna hrva'ska šola. Ljudje so samo prosili, naj se uvede hrvaščina kot predmet. Nekateri pa ao proti tema predlogu večine občinskega zastopa rekurirali pri deželnem odboru, in ta je sklep veČine občinskega zastopa razveljavil, ker je oni v tem oziru n?kom-pelenten. Proti tej nekompetentni odločbi deželnega odbora vložil se je rekurz na ministerstvo, in to je zahtevalo po deželnem šolskem svetu informacije pri okrajnem šolskem svetu. Predsednik okrajnega šolskega sveta, slavni okrajni glavar Zuecb, kateri glavari v okraju a ilO 000 Hrvati, a besedice hrvatski ne zna, (Čujte ! Čojte !) je poročal, da se sk?ep večine občinskega zastupa ne more smatrati resnim in da eni nasprotuje § 6. drž. ljudskošolskega zakona. Za tega moža tedaj sklep, katari je bil pač samo težnja po uvedbi hrvatskega jezika v šolo, katero obiakujejo sami Hrvatje, ni bil resen, in je nasprotoval § 6. drž. Ijadskošolskega zakona! Glede Marica. Milan, ki je vesljal sam v svojem čolnu, bil je tih in zamišljen, jaz in Tine v drugem pa tudi nisva mnogo govorila. Prišli smo do določenega kraja. Privezali smo čolna na bližnji štor ob robu jezera. Hišica je bila od nas kakih petdeset korakov oddaljena. Prišli smo do nje. Vse tiho, kot bi vladalo daleč na okrog smrtno spanje. S Tmetom sva stopila za bližnji grm, a Milan pred Maričino okno. Ni trajalo dolgo in oba sta bila zopet pri naju. Milan in Marica sta sedla v čola, jaz s Ti -netom v drugega. Počasna je bila vožnja, a tem lepša. Daleč za nami ostalo je jezersko obalo. Jezero je bilo tako mirno kot zrcalo. Vse zvezdice so se videle v njem, čez vodeno gladino pa so donele sentimentalne pesmi, katere sva pela Tine in jaz, dočim sta naju Milan in Marica poslušala ali pa tudi ne. Gledaje zaljubljenca sem si mislil: če jima bodočnost tudi vso srečo odreče, vsaj bodeta mogla reči z zadeščenjem oba, da je bil trenotek, ko sta bila srečna, neizmerno srečna, oba bodeta morala priznati, da je njima cvete) jedenkrat čas, ko sta s pesnikom vzklikala: O zlata prostost, oj ncBkrbna mladost, Kako to jo tožko pustiti! Oj prave ljubezni nebeška sladkost, Kdo pač se ti moro obraniti! (Konec prih.) tega slučaja in glede mnogih dragih slučajev, katerih nekateri eo bili že navedeni, menim, da bi bila dolžnost naučne uprave, poučiti takovega moža, da živimo v državi, kjer je jednako postopati ■ vsemi državljani, in da Istra tudi leži Se v tej državi. Ta mož je na primer prošnje za uvedbo laškega učnega jezika v čisto hrvatske šole smatral resnim. To mu je bilo resno, tako v Conskem kot v Sušaku, kjer so se z gotovimi mahinacijami zbirala ročna znamenja za uvedbo italijanščine. Sploh pa ta mož v šolskih in pa drugih rečeh poBtopa tako, da ne bi smel ostati na tem svojem mestu. Proza ru u u no bi bilo, navajati vam tu njegova dola in tudi gospod predsednik bi mi tega ne dovolil. Naj ostanem pri tem okraju. Ni Malem Lošinju je bilo razpisano mesto učitelja za prvi razred. Mej drugimi je prosil za to mesto nek Sfcopinič in nek i:J*el. Skopinič je bil zmožen italijanščine, nem-Sčine, katera je učni predmet, in hrvaščine, katera se je preje pri natečaji za to mmto zahtevala; Iti-fael je bil zmožen samo italijanščine. V občinskem zastopn napravil se je ternoprediog, in pri tem j-j dobil na prvem mestu j^-dt-n dvanajst, in dtujrf tudi dvanajst glasov. Na druzega pa, kateri nt zadostil zahtevam, se niti ozirati ne bi smelo, temveč samo na onega, kateri jim je zadostil Kaj sb je zgodilo? Niti jeden, niti drugi ni bil imenovan; čekali so jed no leto ter dali Rifaelu čaBa, da napravi skušajo iz nemščine, in ubčinski zastop posvetoval se je drugič. Ta je bil potem na prvo mesto postavljen in tudi imenovan. To jo čisto protipostavoo, kajti ubčinski zastop je, potem ko je bil že jedenkrat za slišan, izgubil pravico še kedaj v tem oziru zaslišan biti. Ša lepši slučaj o postopanju c. kr. ob'aitev pa je ti*, komu se je podelilo mesto na italijanski šoli v Opatiji. Tamkaj si j« br z zakonitega temelja ustanovila itahjnnska šola in raipsilo učiteljsko mesto. Več kompetantov se jo og'asilo; iz t-^b kom-petentov je občinsko zastopat/o nipravilo ternoprediog, in v tega postavilo čisto kvahtiiovane in zmožne nčne moči. Meito pa da bi koga iamej teh imenoval, naznanil je deželni šoliki svot po okrajnem šolskem svetu občinskemu zastopu, da deželni olbor ne mara potrditi nobenega, in je priporočil okrajnemu šolskemu svetu, naj imenuje provizor.čnega učitelja, kar je tudi okrajni šolski svet v kar naj hitreje storil. Tako kršilo 06 je trm trom uč'teljem njih pravo, tako po je kršil § 3 drž. temeljaih zakonov iz 2t. decembra 1897., ft. 112, rako so se krlili tudi 18. in 50. drl. Ijudikoš-jlsk^g* zakoni in tnii § 12 iatrijanskega dpzeIno5ol.sk> gi zakonika iz 3. novembra 1874, št. 30 O tem slučaju aem Že 23. novembra 1895 napravil interpe'acijo, v kateri sem vsh natančno p pisal, toda na to interpelacijo 89 ni cdgovonlo do d men. Občinsko zastopstvo je tudi 20 novembri. 1895 po.valo učni upravi rekurz, kat ri tudi še ni, po protegu 13 mesecev, rčšen. Mej tecn je šel oni, leta 1895./9G imenovani uč.telj proč, mesto je bilo razpisano, in poste p:do se je zopet tako, kaVor prvič: Nasvet vani so bili zopet trijo č:sto zmožni prosi/ci, tođa nihče nj h ni bil imenovan, temveč zopet do đzazoga tdl.ka nastavljen provisoričen učitelj. Občina je začetkom novembra lanekepa leta pri d^želn^m šolskom svetu protestirala in pri naučnem m:»iisferstv u pospešila rešitev reku-za od 20 novembra 1895. Vendar vlada š> vedno že drugo leto na italijanski šoli v Opatiji po'jubnoft mesto zakonov. O delovanji t^ga druzega v Opatijo poslanega učitelja, Zirat n a iz Poreč*, kolikor čr^sa je b'val tamkaj, ne bodem govoril; učna uprava so hhko o tem informira. Navesti pa moram dvojo dojstev iz časa, ko je deloval v Opatiji sam . On jo učitelj prvega razreda, ima plačo o .'c i G00 gld., ima več kviokvenijov in dobiva z aktivitetro priklado vred gotovo 1000 gld. na leto, in to za 31 otrok. D ug učitelj na hrvatski šoli dobiva etalue plače 500 gld. za 70 ttrok. Ia pa še drugi učitelji v ekraju Volcskem, kateri imajo stalne p!a*e samo 400 gld. podučujpjo pa 120, da celo 150 otrek v jednom razredu. Pri vsem t*m pa je v deželi toliko otrok, kateri sploh nimajo nikake šole, za katere se uifi krajcarja ne izda, tu pa sb pla'uje za 30 otrok toliko denarja, za otroke, kateri večinoma niso Italijani, temveč Nemci, kojih stariši so tamkaj naseljeni, kajti domačini obiskujejo večinota brvatsko šolo. (Konec prih) Državni zbor. £t Na Dunaja, 13. januvarja. Ko je včeraj koncem seje Lswakowski utemeljeval svoj nujni prellog gleda varstva političee svobode v Gališki, prinesla sta dva parlamentova slugi malo mizico ter jo postavila pred sedež mini« sterskega predsednika. Ta milica je namenjena za stenografe in se prinese na rečeno mesto vselej, kadar misli grof B ade ni govoriti. Včeraj pa ni govoril. Predsednik Chlumeckv je hkrati sejo zaključil in nadaljevanje razprave o Lewakovskega predlogu določil za danes. Uzrok temu je bil, da je L°wa-k< w ;ki v svojem govora navedel tako gorostasnih rečij ii OaliŠke, da s« grof Badeni ni upal nanje takoj odgovoriti. Ssveda je bilo d»nea vse radovedno, kako se razvije ta debata, tako da se ni nihče posebno zanimal za razpravo o proračunu železniškega ministarstva. Pri tej razpravi se je tržaški poslanec Burgstaller potegoval za Železnico Čez Ture in čez Predel, dr. L a gin j a je govoril o isterskih lokalnih železnicah, koroška poslanca Rainerin Dobernig pa sta se krepko pogajala za železnico čez Karavanke in za progo .škof,a Loka Divača. Železniški minister vitez (Jtit-tenberg je obširno govoril o fiiiancijeloem stanja državnih železnic in glede drage železniške zveze s Trstom naznanil, da predloži vlada v prihodnjem zasedanju načrt za zgradbo proge čez Ture in skozi Bohinj. Razprava ae je na to pretrgala in začela se je debata o nujnem predlogu Lewakowikeg t in I i >-mančuka. Najprej je slednji jako dobro utemeljeval nujnost svojega predloga, potem je pa vstal mini-eteraki predsedaik grof Badani in čitil svoj odgovor. Proglasil je V8e, kar sta navedla I/w i-k wski in Romančuk za izmišljotine, pretiravanja in zavijanja ter naposled pritrdil namestniku guli -£kemu glede govora, s katerim je otvoril dež. zbor. Seveda je stari Jaworski pritrdil ministerakemu predsedniku. Unela se je daljša razprava o galiških razmerah, v katero sta posegla razen Liw ikovvjkeg* tudi Pernerstorfer in Kronavvatter končno pa je poslušna zbornica odklonila nujnost obeh predlogov. Prihodnja seja bo jutri. želah jako pomanjšal. Grška škofijeigube skoro vse ver* nike. Do sedaj so se Srbi iz nasprotja do Bolgarov držali grške cerkva. Začel se bode pa potem hud boj mej bolgarsko ia srbsko cerkvijo. Skušali bodeta spodriniti druga drago. Preoeaove v Turčiji Velevlasti so ne prepričale, da sedanja turška vlada ne bode nikdar izvela administrativnih preosnov, katere je obljubila. Za to jej manka dobre volje in pa sposobnosti. Zato so pa sultanu svetovali, naj poklica drugo vlado. Ča jih bode sultan poslušal, ne vemo. Poroča se pač ii Carigrada, da so v kratkem zameno nekateri ministri i dragimi možmi, a morda so tp le želje veleposlanikov. Sicer bi pa tudi nova vlada najbrž ne isvela preosnov, ker bi jih ne smela in ne mogla. Glavna ovira preoenovam ni vlada, ampak sultan sam, ki noče slišati o nobenem rednem državnem finančnem gospodarstvu, ki bi seveda tudi določevalo, koliko srna on porabiti. Sedaj so sultanu odprte vse državne blagajnice. Zanj mora biti denar, naj tudi vsi drugi državni f jnkoijonarji ne dobe plače. O tem, koliko sultan porabi, se ae vedejo nobeni redni računi, da svet ne izve, kako velike svote stan-3 vzdrževanje dvora in harema turškega vladarja. M.dhad paša je skušal red napraviti v turškem gospodarstvu, a ga je zato sultan bil ukazal spraviti s sveta Sedaj se seveda tega noben minister su'tanov niti naevetovati ne upa. Kralj belgijski ae baje misli odpovedati prestolu. Povod temu je, da ni zadovoljen s klerikalnim vladanjem. Klerikalna večina v sbornioi in vlada na v8o moč omejujeta oblast kraljevo. Nedavno t>ta ga prisilili, da je odpustil vojnega ministra Brasaine-a in milili za vojnega ministra moža, katerega v vojaki mkdo ne spoštuje. Kralj nima nobene stranke, na katero bi s j oprl. Liberalci so v Belgiji ob vso veljavo. Socijalisti imajo većino naroda za seboj in bi imeli tudi večino v zbornici, da ni volilni red jako umetno in za klerikalce ugodno sestavljen. Na to stranko se pa kralj vendar ne more opirati, ker so vsi socijalisti zoper kraljestvo in za upeljavo republike. Ča pa odstopi sedanji kraj, in če bode njegov naslednik bolje klerikalen, pa utegne v Bal-giji prebivalstvo poskusiti se s silo otresti klerikalnega gospodarstva. V 1J uhlja lil. 14. januvarja. Sooijalizem in narodnost Kakor so kleri kalci spoznali, da ae naredna ideja ne da popolnoma prezirati v Avstriji, in ae začenjajo postavljati povaod bolje na narodno stališče, tako tudi sojijalni demo kritju ne morejo kar pomesti z narodnostjo To se je pokazalo te dni na Češkem. ČeSki socijalisti ao 8) ločili od nemških in osnovali svoje tajništvo v Pragi Samo kadar bode što za mezdne in Štrajkne zadeve, hočejo še češki socijalni demokratje vza jemno postopati z nemškimi. Ker mislijo o -ški soci jalni demokratje začeti svojo akejo po vsaj deželi, zlasti tudi v meševitih okrajih, ni dvombe, da pridejo polagoma v popolno navzkrižje z nemakimi socijalisti. Tedaj se oboji utegnojo prepričati, da narodnih borb v A/atriji niso izumili kapitali iti, kakor ti- laj radi trdijo socijalisti po svoj>h glasilih, temveč da so posledica narodnih razmer in zgoiovinikega razvoja v naši državi. Nemški Bocijalis'i so gotovo že s.daj nevoljni, da se češki delavci več ne dajo njim vediti. Novi topovi Zadnji čas se je po listih mnogo pisalo o tem, da sa naprjvijo v raznih evropskih državah novi, hitreje streljajoči topovi. Niša država bi vsled tega imela kacih 100 milijonov stroškov. To se pa vendar utegne še malo odložiti. Vsi modeli hitro3trelnih topov so baje še tako pomankljivi, da jih ne kaže uvajati. V kratkem bi jih morda morali zopet predela vati. Deluje ae pa v vseh državah na to, da sa izumi kak boljši hitrostralni top. če se tak iznajde, ni dvombe, da se takoj uvede. Sedaj je pa še upati, da celo Francozi opuste misel na uvedenji hitrostrelnih topov, Kaj bi jim v boju po magali hitrostrelni topovi, če se hitro pokvarijo. Skopeljsko metropolitsko vprašanje. Nova srbska vlada se je z odločno zahtevo obrnila do turške vlade in carigrajskega patrijarha, naj odpravita metropolita Ambrozija iz Skopelj. t"; i ta korak ne bode nič pomagal, mislijo Srbi proglasiti samostojnost srbske cerkve v Stari Srbiji in Makedoniji Sedanjega metropolita v Prizrenju Dijonizija mislijo proglasiti za patrijarha Nekdaj so že Sibi v Ipeku imeli svoj patrijarhat in se torej le obnovi. Z osnovo srbskega patrijarhata, se bode grški upliv v teh de Dnevne vesti. V Ljubljani, 14. januvarja. — (Imenovanja) 1) -želnovladni konciptat g. Karol Ekel je imenovan začasnim okrajnim ko-miaarjem, koncept.ni praktikant g. dr. Anton Pil.s hofer pa začaanim deželnovladoim koncipistom. — (Za sodne avskultanta) Pravosodno ministerstvo pomnoži s 1. febrnvarjem število adjutov za sodne avskultante. Po 500 gld. bode odslej mesto 437 imelo 537 avskultantov, po 600 gld. pa bode mesto 431 imelo 531 avakultantov. Na okrožje graškega višjega sodišča pride 16 novih adjutov. — (Odvetniško skušnjo) je naredil odvetniški kandidat g. dr. J o op Kušar. Čestitamo ! — (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo na današnjo predstavo izoorne barke s petjem „To je dekle", katera je pri premijeri dosegla najpopolnejši uspeh. V soboto ae bode ne-preklicljivo zadnjikrat v tekoči sezoni pola opera .Norma". — (Zanimiva kazenska obravnava) vršila se bo dne 22. t. m. pri tukajšnjem dež. sodišču. Tožen je neki kaplan, ker je svoje politične nasprotnike dolžil, da razširjajo krivo vero in pripovedoval lahkovernežem, da se pri jednem dotičnih nasprotnikov ljudje v krivo vero vpisujejo. — (Klub slovenskih bioiklistov „Ljubljana") ima v četrtek dae 21. t. m. ob 8. ari zvečer .Narodnem domu" redni občni zbor. Na dnevnem redu je: a) poročilo tajnikovo, b) poročilo blagajnikovo, c) volitev odbora, d) volitev dveh računskih preglednikov, e) slučajnosti. — (Občni zbor mesarske zadruge v Ljub • Ijani) vršil se je v nedeljo 10. t. m. ob 10. uri dopoludne v gostilni pri Škrjancu v navzočnosti vladnega komisarja gospoda magistratnega svetnika Sešeka. Iz prečitanega letnega računskega sklepa je razvidno, da je znašalo koncem leta 1896 zadružno premoženje 1640 gld. 63 kr. Računski sklep ho je soglasno odobril. Pri posameznih nasvetih se je izrekla želja glode naprave toliko potrebnih tržnih lop — (Glas iz občinstva ) Piše se nam: V dveh varijacijah se je vašemu listu zdaj že v drugič po* ročalo, da se bo tlakovanje Sv. Petra ceste od župnišča do mitnice izvršilo tekom letošnje pomladi. Kdaj se bo pa tlakovolo „blatno morje" od 9Fi-govca* do Kolizeja, o tem pa doslej — še niste nič poročali, kajti tega morebiti niti skrbni mestni oče ne ve, ki eam stanuje na Marij« Terezije cesti. Ko, pa saj to menda ni tako nnjno?! Saj „kolosalni Kolizej", v katerem biva in prebiva samo nekaj nad 2% ljubljanakega stanovništva, inkorpo riral se je se le pred par leti, doČim se je „nova Ljubljana", kamor naj bo vodita novotlakovana Sv. Petra cesta, mestu priklopila že pred već — meseci . . . Sapienti sati — (Postne reči) Postno in brzojavno vod stvo razglasa: Počenši z 20. jannvarjem 1897. dostavljale se bodo strankam, stanujočim, v Ljubljani došle navadne postne nakaznica, potem povzetne in naročilne poštne nakaznice in slednjič čekovne nakaznice postno braniln'čnega urada do vključno 500 gld. zajedno z nakazanimi zneski proti plačilu posebne dostavnine Dietavnine bjde plačati: a) Za -vsako poštno ali čekovno nakaznico, ki se ima pojedino dostaviti, ako nakazana svota ne presega zneska 2 gld. po 1 kr.; b) Če pa presega nakazni znesek 2 gld. po 3 kr.; c) ako se dostavi pri jedni in isti ekspediciji jednemu in istemu adresatu več poštnih nakaznic, od katerib znaša vsaj jedna nad 2 gld, tedaj je plačati za isto, oziroma za nakaznico z najvišjim zneskom 3 kr., za vsako drug i pa po 1 kr.; d) na ieti način se pobirajo pod c) nzna cene, znižane pristojbine, ako je jednemu in internu adresatu dostaviti ve} čekovnih nakaznic poštno -hranilničnega urada. — Poštne in čekovne nakaznice dostavljajo ee vsaki dan. Strankam je svobodno pridržati si, da bede same hodile oziroma pošiljale po svoje poštne in čekovne nakaznice ; zato plačajo predalnino 1 gld. na meBec, in to vsaj za jeden mesec naprej. Strankam, ki plačujejo predalnino za pisemske pošiljatve, ni treba plačati nadaljne pre dalnine za poštne in čekovne nakaznice. Predalnine ni treba plačati tudi za poštne nakaznice došle „poste-restante" takim osfbim, ki nemajo stalnega bivališča v Ljubljani, in potem za one poštne nakaznice, po katere hodijo adreeatje „v posameznih sin čajih" irjemoma sami. Nakaznice, po katere stranke uame hodijo, oziroma peš l,ajo, smejo se izročevati le adresatu oafbno ali pa njega zakonitemu pooblaščencu na oddajališču pisemskih po-Šiljatev imenovanega urada v določenih uradnih urah, in sicer ob delavnikih in ob prazn-kih v tednu od 8. ure pr. p. do 6 ure zvečer in ob nedeljah od 8. nre pr. p. do 12. ure pr. p. Ako prejemnik ni pozDan uradniku, ki izročuje nakaznice, tedaj je posle inji obvezan zahtevati primerno legitimacijo. Glede takih nakaznic neha jamstvo od strani poštnega zavoda v trenutku, ko se je nakaznica izročila proti potrdilu ali adresatu ali pa njega pooblaščencu. — Te dokčbe ne veljajo za brzojavne nakaznice potem za poštne in čekovne nakaznice, došle od poštnine oproščenim oblast »cm. uradom in blagaj nam ali osebam m >Hva iz vojake in deželne brambe, ter osebam ki t v zaprte, nadalje za nakaznico došle lastnikom čekovnih računov, katere ima pošlno-uakazni ni oddelek v Ljubljani dvigniti ter prejete zneske po oddajnem listu poslati c. kr. poštno hranilničnemu uradu na Dunaju v ta umu h da se vpišejo na dotični čekovni račun, sUdojič za čekovne nakaznice znašajoče nad 500 gld. kakor tudi za take nakaznice, kattre je izplačati le proti po sebnemu potrdilu, na pr. potrdilo o življenju , o vdovstvu in o uboštvu pri nakaznicah za rente, koje izplačuje delavska zavarovalnica proti nezgodam. Vae te nakaznice se b;do dostavljale nt; dosedanji način. — Pri poštmh nakaznicah, katere je dostavljati ekspresno, se nakazani znesek, kakor pri brzojavnih , dostavlja adresatu proti potrdilu na nakaznici, ne da bi se za to terjala kaka nad:, 1;na dostavnina razun one, ki se jo že plačala pr pr« jemnera poštnem — (Poskusen samomor) Noka 26letua go spodična si je te dni iz neznanih uzrokov p< skusila končati življenje. Zaižla je precejšno množino morfija, kateri je bila dobila z Dunaja, a pr^vo časno na pomoč poklicani rdravnik jo je r sil. — (Da bi le res bilol) V Ljubljani so govori, in aicr v verodostojuih krogih, da je noka kmetica v Škofoljci, katere mož je svoj čas šel v Ameriko, da si tam kaj prištedi, zadela glavni dobitek donavskih komunalnih srečk v znesku 100 000 gld. Da bi le ros bilo! — (Iz Idrije) se nam piše 12 t. m: Dolgo časa Že m bilo nobenega dopisa iz našega mesta v Vašem cenjenem listu Naši politični nasprotniki so veled tega postali srčni, greben njim je začel rasti, menijo, da je nas „ liberalce" vse v. . . vzel. Gonja načela se je zoper .liberalce" ia njih časopis* posebno zadnji čas tudi v naši c rkvi. Katehet O. zi jahal je političnega konja na prižnici in v spoved niči, kar peni se cd jeze, ker ga ne poslušamo in abegamo, da bi ne brali več slabih časopisov (po njegovem mnenji), temveč le dobre in poštene. A mi emo tidovratni, nič nas ce ganejo njegove pri dige. Gospod O., ker ste tako učeni in vneti za vse dobro, povejte n»m naravnost, kateri čbs pisi so „dobri", in kateri no „slabi", morebiti dosež»te po tem boljše uspehe s svojimi pridigami. „Zapustite taka diušt»a, v katerih se taki časniki čitajo, ne podpirajte jih!" To je klic g. kateheta slednjo nedeljo. Pri nas nahaja se več bralnih društev, Bog ve, katera naj zapustimo; povejte nam, g. O., morebiti .delavsko bralno društvo", — to društvo je gotovo graje vredno, ker ae je tako aiabo izkazalo pri javni tomboli za šolsko mladino ka Ii? To imamo v zahvalo za naš trud, da našemu društvu direktno in indirektno hočete škodovati. Ali pri nas je zaman vee vaš trud, mi stojimo kot skala! Prosiato Vas toraj, g. O, da nas pustite v miru v cerkvi na prižnici in spovednici, in epreobračajte rajši vaše pokorne ovčice, da tudi one ne bodo več podpirale „liberalnih" društev, kot jih dosedaj. — Kakor je čitati, se drugod ljudski ucite'ji krepko upirajo vedno rastočemu klerikalizmu, naši delajo pa ravno nasorotno, vsi, z nekdajnm „rodoljubom" na čelu, pristopili so v klerikalni tabor. To so značaji! — Mnogo volilnih oklicev so zadnje dni raztrosili po našem mestu soc jalni demokrati. — N rodna drv štva se pridno pripravljajo na prihodnje prednostne veselice, po svojih napravljenih načrtih in obetajo nam mnogo prijetne zabave. Dal Bog, da bi se tudi na ta način mej nami narodna zavest v korist na-fiega naroda okrepila T — (Prostovoljno gasilno društvo v Dolu) priredi dne 17. januvarja v društvenih prostorih pri gosp. Levcu v Dolu veselico. Začetek ob 4. uri po poludne. Vstopnina 20 kr. — (Narodna čitalnica v Škofji Loki) priredi tekom letošnjega predpusta samo jedno večjo veselico in sicer na pustno nedeljo, na kar sa domača društva opozarjajo, da ne prirejajo veselic iatega dne. Program f-e obiavi pravočasno. — (Kamniška čitalnica) napravi v nedeljo dne 17 jauovarja veselico s sleiečim vzp)redom: 1. J KccijančiČ: „Poptna pesem", moški zbor z bariton samospevom poje pevsko društvo „Lra*. 2. A. Hajdrih: .Dekletu", oveterospev. 3 B Po-tečnik — J Bartelj: .Dolenjska", udarja tamburaški /bor, 4 „Eao uro doktor", turka v jednem dejaoju. 5. Ples. Pri plesu svira sekstet godbe Stutz. Za četek ob 1;S8. uri zvečer. Vstopnina za ude 20 kr., za neude 40 kr. — (Polkovnik Monari pl Neufeli) umrl je predvčerajšnji ui v Gradca v starosti 67 let. Rodil se je v Vrtojbi na Gtriškem — njegovi sorodniki žive še v ŠempaBU — ter bil I. 1847. potrjen k vojakom. \t lastne moči se je od priprosfega vojaka povzpel do dostojanstva polkovnika. UJelfžil se je več vojen in si pridobil ran^go odlikovanj. L. 1886. je stopil v nokoj. — (Umrl) je na Dunaju znani preiskovalec knških jam vladni svetnik Franc Kraus, star 62 iet. — (Vojaška vest) Gosp. Maka K 1 o d i č vitez Sablodolski bi je imenovan c. in kr. nadomestnim poročnikom pri slavonskem pešpolku št. 78. Barcn Siskovrč, naborni r.kraj Oeek. — (Aretovana kupoevaloa z dekleti) Na Krki je p i ' i a:ttov:il . na kolodvoru dva žida, Ignacija in Mihaela Groisa iz IV ko na O^erskem, ka-era s ,t hotela tri mlada dekleta odpeljati v Ameriko, da bi j»h tam prodala v izvestne hšj. Žida sta imela pri bebi 2000 gld. denarja. Konsta-tovalo se je, da :-t - . \ • •-1 šele pred kratkim dve dekleti eksportira!a v A ueriko. * (Senzacionalna obravnava) se je začela včeraj prud dunajskim s;diečem ter bole trajala štiri dni Obrožena sla 34letni mdhanik Ivan Fiook in 26letna Pavlina B.isch in sicer zaradi dejonja, katera sta storila luni rueeeea avgusta. Takrat je neznan < lovek prin* s-' v delavnico ključavničar a Bascba zavoj in ga pn-.til na mizi , ker je bil H i-vli odeoten. V »lenec Gert.-.nn je iz radovednosti ogledoval zavoj. Hkrati je zavoj eksplodiral. V papirju zavita d namitna bomba je razpočua in rad • vidnega vajenca ubila. O-itno je bilo, d.t je bla namenjena bomba Baechu in po d>lgih poizvedb .h se je dognalo, da je poslal bombo ljubimec Ba-scheve soproge Fbck. Ta in Brcneva soproga sta se hotela ključavničarja zneoiti, ker je bil na potu njiju grešni ljubezni. * (Bioikel in literatura.) Zjpet prinašajo veliki Isti dolg* članke o t-labih posledic*h kole sarstva za — literaturo, oziroma sa literate in založnike. Neki ameriški pisatelj toži, da se ljud.e, kadar se zavzemo za kolo, ne menijo več za književnost, literatje, založniki in tiskarji baje lahko kar izračunajo, koliko mnnj zaslužijo, odkar se je kole sarstvo udomačilo. Z druge strani se tema ugovarja, češ, da Angleška, kjer se šport naj strastne, še goji, producira še vedno toliko literarnega bla^a kakor prej. Na to cdgovarja amcr.Aki Jeremija, da se na Angleškem ženske še ne vozijo na biciklu tako, kakor drugod, ker je to „ahoking", v drugih deželah pa da zanimanje za literaturo vidno pojema. * (Ubegel pop) Rumunski pop Cimpian iz Prigorja u- je navzel novodobnih idej in hotel kmete svoje župnije gospodarski podpreti- Sprožil je misel, naj se ustanovi hranilnica. Dobil je 30.000 gld. ulog in spoznavši, da kmetom pač dosti ne bo moj pomagati, vtaknil je ves ta denar v svoj žep, izvabil raznim denarnim zavodom v Te-mesvaru na ponarejene m niče 20.000 gld. in pobegnil najbrž v Ameriko. * (Nadobuden dečko) »Amerikanski Slovenec" poroča iz Grevestaoa, država Teksas: Jed-najstletni deček James Louis Scheppard je stal danes (22. decembra) pred kriminalnim sodnikom, zatožen umora. Ta paglavec je v stanovanja svojih starišev ustrelil služkinjo, ker mu je bila, nagajajo mu, v šali pobelila obraz z moko. Fantalin je šel v očetovo sobo po paško, natihoma odprl okno kuhinje in zavratno ustrelil služkinjo. Dečaku ja vidno ugajalo, da je sedel v aodnijnki dvorani na obtožni klopi; ponosen je bil na to I Niti ee mu ni eanjalo o strahoti svojega hudodelstva. Obsodba je glasila na 1000 dolarjev globe, ki so jih plačali etariši fantalinovi in na to je mladi morilec žvižgaje šel iz sodnijske dvorane. Književnost. — „Hrvatska misao." Hrvatski vaeučilišč-niki v Pragi so zasnovali svojo revijo, v kateri hočejo zastopati moderne, politične, socijalne in literarne nazore. Prvi sešitek ima jako raznovrstno in prav zanimivo vsebino ter je dokaz, da so se hrvatski vneučiliščniki resno pripravili za svoje podjetje. Nova revija bo izhajala po jedenkrat na mesec in velja a iv što na leto 3 gld. 10 kr., za diiake 2 gl. 10 kr. Naročnina se pošilja na naslov: Fr. Poljak, Praga Vinohradj, Korunnf tfida Č. 841., I. p. BlZOJ SLTTlre- Dunaj 14. januvarja. V finančni komisiji je vprašal grof Harrach nauč-nega ministra barona Gautacha, kaj se zgodi s slovensko gimnazijo v Celju, ker je poslanska zbornica odklonila zanjo potrebni kredit. Minister je odgovoril, da je obstanek gimnazije za tekoče leto zagotovljen, potem pa da pride stvar zopet v parlament. Dunaj 14. januvarja. Poslanska zbornica je v današnji seji nadaljevala razpravo o proračunu železniškega ministerstva. Ko bi ar je priporočal zgradbo proge Divača Skofja L)ka-Celovec in zvezo Škofje Ljke s Podbrdom za slučaj, da se zgradi proga skozi Bohinj. Stein-wender je priporočal poslancem iz Češke, naj podpirajo Predelsko progo. Dunaj 14. januvarja. Pri včerajšnjem dvornem obedu je cesar dlje Časa govoril z drom. Laginjo in izrazil svoje veselje, da pojema legar v Polju, Dunaj 14. januvarja. Pred državnozbor-skimi volitvami izdajo škofje skupen pastirski list. Spisal gaje kardinal S ch on bom. Dunaj 14. januvarja. Najvišjim komor -nikom je imenovan grof Hugo Abendsperg-Traun. Rim 14. januvarja. Ministerski predsednik Rudini je naznanil predsedniku poslanske zbornice, d* razpusti v kratkem parlament. London 14. januvarja. Lsti javljajo, da je četa turskih vojakov napadla in o plenila več grških in turških vasij ter poklala vse, kateri so se jej ustavljali. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani (Daljo.) VILI. Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča, da je za podelitev povodom 40letnega vladanja Nj. Veličanstva casarja Franca Jožefa I. ustanovljnnib osem ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike do slo 31 prošenj. Iz podrobnega poročila je razvidno, da je od teh prosilcev dobilo 9 in 2 od teh že dvakrat ustanovo. Ni so moglo ozirati na 5 prosilcev, ker niso dokazali, da so obrt k«daj samostojno vršili in na 5, ker še vrše obrt. limej ostalih prosilcev so po mnenju odsekovem v prvi vrsti nastopni najboli ozira vredni: Frano Scherz. Franc Pristave in Franc Fleischer v Ljubljani, Josip Kriecti v Kočevji Jakob Potočnik v Novem mestu, Ivan Čupek v Kandiji, Janez Grošelj v Kamnika in Jo*ip PetrovčiČ v Vipavi. Poročevalec predlaga osled tega imenon odseka: Zbornica naj podeli tem 8 onemoglim obrtnikom po jedno ustanovo 25 gld. za 1. 1896 — Predlog se sprejme. IX. Zbornični tajnik poroča o dopisu c. kr. okrajnega glavarstva v Kranji z dne 10. decembra 1896., št. 22 186 o ustanovitvi obrtne zadruge za čevljarake cbrt v tržiškem sodnem okraju. Zbornica se je v svojem poročilu z dne 5 avgusta 1896., št. 1373 izrekla za ustanovitev zadruge čevljarjev, sedlarjev in irharjev za sodni okraj tržiški. Prt tem je niso vodila le postuvna določila o ustanovitvi zadrug temneč tudi posebno okolš^ina, da so ee pri nekem shodu izrekli zastopniki teh treh obrtov za skupno zadrugo. Ker so se pa, kakor je razvidno iz nekepa poročila osnovalnega zadružnega odbora, irhar in oba sedlarja izjavili, da ne pristopijo zadrugi čevljarjev in se bo po mnenji odeeko-vem namen zadruge veliko preje dosegel, če se napravi le mej čevljarji in pomočnimi delavci teh skupna zveza in »e osnuje zadruga le za čevljarje; priporoča odsek le ustanovitev zadruge čevljarjev. Poročevalec predlaga torej: Zbornica naj v smislu tega poročila poda svoje mnenje. — Predlog se sprejme. (Dalje prih.) X*roti liT»lpfi,^~osti Učinkujoč«, kaflelj onehfinjo^e, sliz raikrajajoče gredstvo je prsni sirup lekarja Flccolija v Ljubljani (Danajska cesta), kateri se uporablja prav uspešno. Cena steklenici 35 kr., 12 steklenic 3 gld. 60 kr. 4 (44-2) Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. Umrli so v Ljiit»Mrtfil: Dne 11. jjinuvarja: Henrika Rizzi, okr. predstojnika vdova, 85 let, Suritrg ht. 34, pljučnica. — Elizabeta Etigler, črevljarjeva 7.enn, 7f> let, Sv. Petra cesta ftt. 44, pljučnica. Dne 12. jatmvarja: Martin Gaie, hivSi mokar, 8U let, Prečne ulice fit. 4, ostarclost. — Karol in Lndovik llnikar, 1< IczniSkepa dilavi-.a sina, 8 dni, Rudeckega cesta ftt. 1. oslabljenje. — Marija Likar, železniškega čuvuja hči, l'.t mesecev, Marije Terezije cesta — Ko'izej, davica. — Franc Kapelj, stolarjcv sin, 5*/i mesecev, Vodmat St. 52, jetika. Dne 18. januvarja: Ana Žagar, kuharica, BO'/i lfi*. kronični želodčni katar. V deželn i bolnici: Dne 8. jannvarja : Marija Pucelj, delavka, 31 let, Krvnično vnetje črev. Meteorologično poročilo. Janavar' Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperaturi v C Vetrovi Nebo Mokrina t mm. v 24 urah 18. 9. zvečer 730 7 18 si. szah. megla 14. 7. zjutraj 7,'tl 2 1 2 si. szah. me^la 2-3 2. popol. 731 6 38 si. jzah. dež malom. Srednja včerajšnja temperatura l"5*, za 41° nad nor- gld. ki. ID-cuastjslsis, "borza dne 14 jacuvarja 1897. Skupni državni dolg v notah..... 101 Bknpni državni dol# «/ srebrn .... 101 Avstrijska zlata renta....... 122 Avstrijska kronska renta 4a/,..... 100 Ofterska zlafa renta 4°/#....... 121 Operska kronska renta 4*/4 . , , . 99 Avstro-ogerske bančne delnica , . . 955 Kreditne delnice......... 374 London vista........... 119 Nemftki drž. bankovci »a 100 mark . , 58 SO mark............ U 90 frankzv.......... 9 Italijannki bankovci ....... <5 C kr. cekini......... 6 Dne 13. januvarja 1897. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 146 Državne Brečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 188 Dunava reg. srečke 5°,0 po 100 gld. . . 127 Zemlj. obč. avstr. 4'/,4/„ tlati zast. listi . $9 Kreditne srečke po 100 gld...... 197 Ljubljanske srečke......... 22 Budolfove srečke po 10 gld...... 24 Akcije auglo-avftr. banko po 800 gld.. . 158 Tramvvav-drnftt. velj. 170 gld. a. v. . . 482 Papirnati rnbelj...... I 75 »8 95 95 95 70 75 90 75 75 52' 35 66 gld. - kr. ■ 60 . * 75 . . sa „ . 50 . 27»/t . priporočajo zdravniki posebno pri bronhijalnom kataru otrok, ki se tako Često javlja v zimskem Času. 3 dele Giesshiibleca se zmeša z 1 delom vročega mleka in se zmes pije mlačna. (3142 13) Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega Bočutja ob bolezni in smrti naSega soproga, oziroma očeta, gospoda Martina Galle-ta izrekamo iskreno zahvalo vsem prijateljem in znancem, posebno za darovane krasne vence in sploh vsem, ki so se udeležili Bprevoda dražega rajneega k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 14. januvarja 1897. (103) Žalujoči ostali. Pridno deklo katera je vajena opravil pri goveji živini in zna kos'ti. vzprnjmH takoj posestnik g Peter Lassnik v Ljubljani. (65—8) „Ljubljanski Zvon" je po nizki ceni na prodaj, in sicer letnika 1894 in 1895 v Bonačeve platnice vezana, letnik 1806 pa npvezan. — Ponudbe naj se pošljejo pod: J. M. v Trebnjem. (102—i) DFrctl Uhs1|u in nahoda « osobito dece, proti Mališan i u, holez-nlui %' vrsta, želodca in iiieluirju priporoča se najbolje ^ koroški Varstvena znamka. rimski vrelec. Naravno p*-i*st«5ii nutotv;cu. Najfinejša namizna voda. (3344-6) Zaloten v LJubljani pri M. E. Sn|»»u-u, Dunajska cesta; v Kranju pri F. Dolencu. C s. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda •vel3a.t7-n.eara. odi 3L oktobra X©©©. Nulnpno omenjeni pnhajalnf Ia orthajalnl daal oanaAenl M v • rwln|^iri>|>-.Ufm Mil. , 1 T*- 11 ) Odhod t z LJubljane (jaz. kol.). Proga 6«z Trbiž. Ob 11 uri S min. po noći osobni Tlak t Trbii, Beljak, Oelorae, rranaenafeate, Ljubno; oea Belathal t Anaeee, Iaehl, Omanden, rtolnnirrarl j o«a K . "iu • R<-ithntf t steyr. I.inc, na Ounaj ti» Ajnatetten. — Ob T. nr, 10 min. ajutraj oaobni vlak T Trbii, Pontabel, Beljak, < V, v«c, Franeena* feate, LJnbno, nnnaj . oei Belathal t Solnojrrad, oea Amstattan na l>un»J — Ob II. un ..i min. dopoludne oiohni rlak t Trbii, Pontabal, Beljak, Oaw Iotm, l.j'.l.ii i, Belathal, Onnaj — Ob 4. uri popolmina oaobnl Tlak t Trhla, Beljak, CaloTBO, Ljubno ; oea Belathal T Sclnograd, Oend-< taatein, /«11 n^ jeaern, Tncmoat, Bregeno, Ourih, OeneTO, Paria ; <»>a Klpin-Beillinff T Htorr, lilnc, Badejevioe, Plaanj, Marijino vara, Hab, Franoova Tare. KarloTa Tara, Prago, Lipako, Dunaj Tla Amatetten. P ropa v Novo mesto ln v Kočovjo. Ob S. uri 16 min. ajutraj metani Tlak. — Ob 13. uri AA min. po> poludii« metani Tlak. — Ob t. uri 80 min. arećer metani vlak. Prihod v 1. j i* i> I} mu o (jnl. kol.). Proga iz Trblia. Ob A. nri ''3 min. ajutraj oaobnl rlak ■ Dunaja rta AmatetUa* r.ij >• j i j i. 1 r ik.,-, Prancurih »aror, KarloTih ffMOT, Heba, Martinih »aro*, Plaoja, Budejevio, Bolnotfrada, lanca, Btejra, Omundnna, Iaoula, Anaaeee, Tjjubna, OeloToa, Beljaka, Franaenafeate. —Ob 11. uri 36 min. dopoludn« oaobni rlak a Dunaja Tla Arnatettan, Karlorlh raroT, Haba, Marijinih v»tA min. areder metani Tlak. >»I1mmI lm LJnblJane (drž. kol.) t Kamnik. Ob 7. uri 98 min. ajutraj, ob S. uri A min. popoludne, ob 6. ro AO min. sTeoer, oh 10. url 96 min. uvirnr. (Poilednjl Tlak le t oktobra ob nedeljah ln praaniklh.) Prihod v Ljubi |ano (drž. kol.) Ia Hamnik«, Ob 6. nri 66 min. ajutraj, ob II. uri 16 min. dopoludna, ob A. nr3 flO min. aTeder, ob o url 66 min. aveuur. (Poaladnji rlak le t oktobrv ob nedeljah tn praaniklh.) T dobro oliranjeniila. sodov (95) ceni ii r. po 12—13 hektolitrov je po primerni pro«la| pri pivovarnarju Andreju Verhuncu na Bledu, Gorenjsko. Poštena, zanesljiva in izvežbana gospodičina, veča elovonckega in nemSke^a jezika, Želi prelil en iti službo in vstopi takoj kot prodajalka ali v kako drugo tej primerno slnžbo. (101—\\ Pinma naj se blagovolijo doposlati pod : ,,Štefanij a" poste restante Iijubljana. ^ Pianlstinja ^ baronesa Brauneclcer-Beriilez državno preskaiena (71—2> poučuje glasbo in tri jezike. tfa9~" Dohaja tad i na dom v rodbine, "l&sa Več se izve v JLeonlnum v Vodmatu. VIZ1TN1CE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizki ceni. Kt. 6G4, (100—1) Zaradi oddaje zidarskih, kamnoseških in tesarskih del ter dobavo železnine za zgradbo nove liifte mik mestu l»iv*«e mi-Maiiski* bolnlee v Ij] ubijani vrSila se bode pri mestnem magistratu ljubljanske m dne 3. februvarja 1897 ob 10. uri dopoludne javna pismena ponudbinska obravnava. Pismene ponudbe opremljene morajo biti s 5 % na podlagi skupnega ponujanega troška preračunjenim vadijem in jib je izročiti v zapečatenih zavitkih do določenega časa pri mestnem stavbinskem uradu ljubljanskem, kjer so tudi v navadnih uradnih urah načrti, proračuni, pogoji ter drugi potrebni pripomočki vsakemu na vpogled razgrnjeni. Na ponudbo, katere bi po predpisih opremljene ne bile, ali na take, katere bi se prekasno vložile, se ne bode oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dn6 12. januvarja 1897. Stev. S75. Razglas. (83—2) V obČiiiMkl plNitrnlcI v Črnomlju vršila se bo dne 1. le» varja I S'.IT ob '-L. liri |»0|»oIu«llie zraanjševalna iražlia za ponrava mesffle M \r Črnomlju, Vzprejomajo se pa tndi oferti, toda isti ae morajo vsaj do 10. ure pred-poludne napominanega dneva pri mestnem županstvu vložiti Vse d* lo cenjeno je na JSHttS gld. ISO Ur. in vložiti je 10% vadij v gotovini ali vrednostnih papirjih. Načrti sli proračuni leže pri mestnem županstvu in so ▼ navadnih uradnih urah vsakteremu na vpogled. H^/llesteLO županstvo Činomlj-u. dn6 2. januvarja 1897. Pozor! Podp;ri;n„aJrlka Pozor! slavnim prostovoljnim gasilnim društvom in občinam za nabavo vsakojakih brizgalnic, gasilnega orodja, pasov i. t. cl., kakor tudi kmetijskih strojev svojo bogato založeno podružnico v Zagrebu, Frankopanska ulica št. 9. Postrežba točna, solidna, z nizkimi oenami pod ugodnimi plačilnimi pogoji na obroke. — Za obila naročila se priporoča 8 spofitovanjem potlriižiiica It. A. Smekal. ^> plačilnimi pc A\ (84-1) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".