Rokopisi e© n« vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismen im vprašanjem naj se priloži TnomVa j ta odgovor. ^ Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 18,638. -------------- Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 227. Posamezna števili*« Dia 1.— LETO m, A* Igtttja vsak dan opoldn«, livie®Si nedelj« la , praznik«. ■••eSna naročnina: V Ljubljani la po poštii Din 20‘—j inozemstvo Din 80-—* Neodvisen politiien list. UREDNIŠTVO: O ■mo* GREGORČIČEVA ULICA STEV, 18. TELEFON STEV. 552. CPRAVNISTVOs KONGRESNI TRG STEV. I, Po panevropskem kongresu. Neprimerno bolje, kakor so pričakovali pesimisti, ^®, končal I. panevropski kongres na Dunaju. Je is cer res, da niso bite premagane niti vse pcirodne težave, toda tudi misel, da bi bila Panevropa samo prazna utopija je bila položena v grob. O nujni potrebi skupnega nastopa evropskih narodov ni nobenega dvoma in da smo prišli tako daleč, je v .prvi vrsti zasluga panevropskega gibanja in že samo ta zasluga je opravičila sklicanje I. panevropskega kongresa. Ne gre več danes debata o pravilnosti ali nepravilnosti panevropskega gibanja, temveč danes gre le zato, 'kako to zdravo 'nisel uresničiti in jo uveljaviti v praktičnem življenju. "" '"{Creba odkritosrčno priznati, da SO tu težave večje, kakor so mislili optimisti in v tem oziru pomeni 1. panevropski kon-Sfes morda tudi malo razočaranje. Toda j® razočaranje more biti vzrok samo'še . °lj konkretnega dela, nikakor pa ne da-Povoda za razočaranje. Skupno delo evropskih narodov je mo- le na podlagi popolne enak op ravno-• 2 drugimi besedami se pravi to, da mcirajo imeti v svetovni vojni premagani ^rodi ravno iste pravice, ko njihovi fmag&valci. Teoretično o tem tudi ni norega dvoma, toda praktično bi moglo Pomenjtj to, da so zmagovalci osleparjeni z# sadove svoje zmage.. Zato je naravno, da so Nemci za pane vropsko misel, da Pa so zavezniki .previdni in za panevropsko misel le pogojno. Ne nasprotujejo zavezniki temu, da dobi res demokratična Nemčija popolno enakopravnost, ne 'Htarejo pa dopustiti, da bi to enakopravnost izrazili militaristični in reakcijonar-p krogi Nemčije za revanžni boj proti : n° j' ^'‘ancozi hočejo konkreten in J en d°kaz, da je panevropsko gibanje ^am0 stvar demokratične Nemčije, in do-er tega dokaza nimajo, ostanejo v tre-zefvi. Zato nobene geste in nobene besede proti Panevropi. To je bilo čisto jasno povdarjeno s tem, da se od zavezniške strani ni udeležil kongresa noben aktiven, politik. Ta skepsa zapadite Evrope je razum-Jiva in za pravilen razvoj pane.vropske-ga gibanja tudi koristna. Zakaj propaga-torji P 'anevrcipe se morajo zavedati, da je Panevropa mogoča le na resnično demokratični podlagi in da je takoj uničeno, kakor hitro bi se hotelo z njo prikrivati druge misli. Prvo dobro preizkušnjo je Panevropa v tem oziru tudi že prestala. Istočasno ko se je stvarjal v Konzert-hausu panevropski kongres, je 20.000 irontkampferjev demonstriralo za priključitev Av’st rije k Nemčiji ter zahteva-3 se njegovi zahte.vi pridruži tudi Pa«evr,v„ i _______ »4:........... in0 -pski kongres. Močno in energič-®kih £° Pauevropejci to prvo atako nem-” odbili ter tako dokaza 111 Panevropa samo sredstvo velikih narodov, pa mora zali, ^ci.j°»alistov PaJigerniajiske cilje. Pol PrGn}')0-' f* * vcuiviu lutiomn, j / ti m /'•uiri'"2’.' Panevropsko gibanje tudi ne- e' J|VOsf malih narodov. Težišče pan- nolm'S fe*a gibanja je na gospodarske:)! r.. i? ’ enotnas|i carinske- ga zemlja /a vso Evropo. Nad vso lahko hi se zgodilo, Ja bi s tem postale, male države kolonija velikih industrijskih dr- '•av več ko razumljivo. «o bili glavni pomisleki, ki so se iH,Javn' '»a panevropskem kongresu. c odkrito, ki pa se jih .je čutilo. je Pa so ti pomisleki tehtni, vendar ali^6 ,e,ltno dejstvo, da so je z re- tetn ^ 'Panevropske misli pričelo. V Uajsi|e ^rezdvomna in velika zasluga du- panevropskega kongresa, ker j, - ’' Privedel na pot složnega sodelova- ■'* f'vi‘opskih narodov. Po Nikifevi demisiji. Beograd, 9. oktobra. Ostavka dr. Nikiča je izzvala v vseh političnih krogih velik efekt, ker je prišla nenadoma, čeprav je vsem onim, ki trezno premotri-vajo situacijo in so dobro poučeni o glavnih smernicah državne politike, bilo jasno, da se morajo pred sestankom parlamenta razčistiti in spraviti z dnevnega reda vsa nerešena vprašanja med obema vladnima strankama, da se tako njiju kolaboracija čim uspešnejše izkoristi v interesu države. Opozicija trdi v skladu s svojimi željami, da je demisija dr. Nikiča samo pričetek padca Uzunovičeve vlade. Nekateri so že začeli šteti dni, ko bo prišlo do izpremembe režima, dasi nihče ne more postaviti nobene resne kombinacije, ki bi mogla nadomestiti Uzunovi-eevo vlado. Po informacijah iz najzanesljivejših virov so vse te kombinacije vseskozi neosnovane. Z demisijo dr. Nikiča je koalicija HSS in radikalne stranke samo ojačena in je položaj Uzunoviča čvrstejši zlasti uapram onim krogom v sami radikalni stranki, ki so. nameravali izkoristiti to malo krizo, dn bi pripomogli zopet do vpliva takozvani Pašičevi skupini. Demokratska zajednica, ki je polagala velike nade na dr. Nikiča, ki pojmuje situacijo tako, da je vsaka možnost za razširjenje vlade na demokratsko zajednico za nedoločen čas odložena. Vsa ta dejstva, da se demokratska zajednica smatra sedaj izven vsake kombinacije za /stop v vlado, se označujejo kot zelo značilen dogodek, ki je nastal po izstopu dr. Nikiča iz vlade. V premotrivanju < političnih prilik se obrača vsa pozornost na vladajoči stranki. S te stiani se pričakujejo pomembni dogodki, in sicer zato, ker so nekateri ugledni in dobro informirani ljudje uverjeni, da gre za aranžma med dvema radikalnima skupinama, ko katerem naj bi Pašičeva struja debila dominanten vpliv v klubu. Pašičevi ljudje naj bi prišli do večjega ugleda. Poleg tega se čaka, kako stališče bo zavzela HSS, ker so si radikali za sedaj pridržali ministrstvo socialne politike in bi pri taki soluciji HSS imela samo štiri resore. Ako si Pašič zopet hoče utrditi svoj ugled, potem je naravna posledica, da se mora žrtvovati Boža Maksimovič in da stopi na njegovo mesto druga oseba, ki bi bolj ustrezala razpoloženju šefa radikalne stranke. Iz teh razlogov mislijo politični ljudje, da je razvoj političnih dogodkov velike važnosti in da pomeni ostavka dr. Nikiča umik one skupine politikov, ki je hotela izvesti politiko narodnega sporaz-utra na drug način, kakor je običajno v parlamentarnem življenju. Razen sklepov na sestanku Hrvatskega seljaškega kluba v Zagrebu se piipisuje velika važnost sestanku vodstva SLS, ki bo 10. t. m. Ta sestanek vodstva SLS se vrši v ugodnem momentu, ko je politična situacija že v razvoju. Resolucija vodstva SLS ne pomeni samo orientacije v sedanjem staiiju, ampak odgovarja tudi težnjam in vestem o vstopu SLS v vlado. Do tega momenta se ne pričakujejo ni-kaki posebni dogodki, toda SLS lahko stori take sklepe, da se bodo mogle videti konture nadaljnjega razvoja politične situacije. Ako SLS ne zavzame stališča, da pojde v vlado, potem bodo revidirani ednošaji med HSS in radikali. Ne izključuje se možnost, da dobi IISS ali ministrstvo za sume in rudnike ali pa kako drugo ministrstvo kot odškodnino za ta resor. Seja Hrvatskega seljaškega kluba. Zagreb, 9. oktobra. Okrog H. popoldne je bila nova seja Hrvatskega seljaškega kluba. Predsednik Stjepan Radič je najprej sporočil, da mu je Pavle Radič telefoniral, da je podal dr. Nikič ostavko in ga zamenjuje dr. Vasa Jovanovič. Slje-pan Radič je ob tej priliki razložil od-nošaje Hrvatskega seljaškega kluba na-pram radikalnemu klubu in sedanji Uzu-novičevi vladi ter je bil na koncu poročila storjen sklep, da se bodo razprave nadaljevale na prihodnji klubski seji v Beogradu s pristavkom, da se bo o tem razpravljalo in se bodo sprejeli končni sklepi samo v predsednikovi navzočnosti. Nato je podal minister pošte in telegrafa dr. Hijicrina obširen referat o dolu svojega ministrstva, zlasti o novem podzemeljskem telefonskem kablu, ki l)o veljal okrog H00 milijonov dinarjev. Ako bi mi ne žrtvovali tega denarja, bi telefonski kabel obšel našo državo čez Madjursko, Rumunsko in Bolgarsko in bi bilo težko pozneje to stvar popraviti, faktični jo t.. dobra investicija. Omenil je tudi zgradbo avtomatske centrale v Zagrebu iti Beogradu in sčasoma tudi v Ljubljani in Novem Sadu in pa razne telefonske zveze. Minister agrarne reforme dr. Šibenik je poročal o poslih svojega resora. Razpravljalo se je o reviziji segregacije. Državni podsekretar dr. Pernar je podal pregledno sliko o politični upravi v prečanskih krajih in navedel cel niz slučajev, da puedini odgovorni organi ne izvršujejo lie njegovih in ne ministrskih j odredb. Naglasil je, da bo temu zlu na- 1 pravil konec o občinskih samoupravah, le dni se bodo začele razprave o tem zakonu ped njegovim predsednlštvom. Minister mu je naročil, da pozove na posvetovanja dva do tri strokovnjake iz vodstva HSS, ki so predložili odboru svoj načrt že leta 1924. Državni podsekretar inž. Košutič je podal sliko o našem prometu na kopnem in na morju. Pobijal je vesti, da se pomorska uprava preseli |z Splita v Beograd. Lanska postavka za gradnjo železnic 220 milijonov dinarjev je letos znižana na 20 milijonov dinarjev za gradnjo nekaterih nujnih, kratkih in cenenih preg, n. pr. Krapina—Rogatec, Bakar—Kraljeviča. Velika ^proga Beograd—Jadran je po ponudbi ameriško-angleškega konsorcija toliko proučena, da bo tekla ne od Pančeva—Beograd— Kotor temveč od Beograda do Sarajeva in potem na Mostar, Imotski Split. Črna gora in južni kraji dobe od Sarajeva ozkotirne spoje, ki ustrezajo ondotnemu lereneu. O osebnih vprašanjih pri prometu je podal izčrpne in važne informacije in je prejel ('d kluba pooblastilo in nalog, da naj se z vsemi svojimi silami prizadeva preprečiti neopravičeno odpuščanje delavcev. Nato je bila razprava, na kateri je govorilo sedem narodnih zastopnikov, zaključena. Najbolj temperamentno je nastopil Ru<]e Bacinie, ki je govoril o strašnih odnošajih v bivši 3. coni (Dalmaciji). Seja se nadaljuje danes ob 7. uri dopoldne. Ceiki parlamentarci v Zagrebu. Zagreb, 9. oktobra. Sinoči ob 7. so prispeli sem češkoslovaški parlamentarci-Na kolodvoru so jih sprejeli predstavnik vlade v osebi velikega župana, mestni župan Heinzl, vojska in predstavniki raznih civilnih in vojaških oblasti. Pozdravila sta jih veliki župan in načelnik mesta Heinzl. Na pozdrave sta odgovorila predsednik paralmenta Jan Maly-petr in podpredsednik senata Soukup-Gostje so krenili proti hotelu Esplana-de«. Občinstvo, ki je tvorilo špalir, jih jt-burno pozdravljalo. Gostom je bila prirejena svečana večerja. Danes si gostje ogledajo mesto, zvečer ob 9. pa se odpeljejo v Split. PRED FORMALNO OSTAVKO VLADE. Beograd, 9. okt. Kakor se doznava iz-dobro informiranih krogov, je sklenil predsednik vlade Uzunovič, da poda 20. t. m. ostavko celega kabineta. Ta ostavka se bo motivirala kot formelna ostavka, ki izvira iz parlamentarnih običajev, da pred novi parlament stopi nova vlada, tu naj bi bila izraz razpoloženja novega zasedanja. Dejansko je ta ostavka forrnetm znak za pričetek temeljitega proučevanja politične situacije. Sele po tej ostavki se bodo vršile irazprave med obema političnima strankama, ki naj bi bili udeleženi oa novi vladi. Ob tej priliki se 'bodo vršili tudi razgovori s SLS, ali hoče vstopit; v vlado. Sodi se, da bodo po tej ostavki Uzuuo-vieeve vlade rešena tudi druga vpraša-nja, ki se nanašajo na posamezne osebe, katere naj bi vstopile v vlado. Kot važna izpraniemba se navaja, da bo vstopil Stjepan Radič v vlado kot minister za socijal-no politiko iu da bo postavljen Milan Simonovič za ministra notranjih del (?). Za druge osebe še ni nič gotovega. DR. NIKIČ NAPOVEDUJE AKCIJ« MED NARODOM. Beograd, 9. oktobra. Dr. Nikič. je ime! včeraj sejo svojega kluba, na kateri je obvestil člane, da je v pretekli noči podal ostavko in da je bila ostavka sprejeta. Na njegovo mesto bi prišel kot namestnik dr. Vasa Jovanovič. Kakor se doznava iz dobro poučenih krogov, se je cel Nikičev slučaj odigral prejšnejo noč ' v ministrstvu notranjih del, kjer je bit clr. Nikič z Božo Maksimovičem do 9. zvečer in kjer je sestavil besedilo svoje c-tavke. Tu je tudi počakal na odgovor, ali je njegova ostavka sprejeta. Dr. Nikič se pripravlja na večjo akcijo v narodu. Prihodnje dni bo imel več zborovanj in konferenc s svojimi pristaši. MAKSIMOVIČ KONFERIRA Z LZUNO-VIČEM. Beograd, 9. oktobra. Minister notranjih del Boža Maksimovič in predsednik vlade Uzunovič sta včeraj konferirala da t in pol. Ko je Uzunovič odhajal s konference, je na vprašanje novinarjev, kaj je novega, odgovoril: »Kje ste bili sinoči, da bi Vam povedal novosti? — Pa Vi ste, gospod predsednik, ob 9. rekli, da ni nič novega tudi v vprašanju dr. Nikica. — Ko sem Vam to rekel, v resnici ni bilo nič novega. Novosti si» se dogodile šele kasneje. — r ;>Ali ho S«* kakšna izprememba? — Ako podu še kdo ostavko, kaj mu moremo?« je d°-jal Uzunovič z nasmehom in se odpeljat z avtomobilom. Dr. Korošec o aktuehih političnih vprašanjih. Te dni je imel naš urednik priliko, da se je sestal z rediteljem SLS, gospodom dr. Antonom Korošcem, ki je bil tako ljubezniv, da je peleg mnogih drugih zanimivih političnih pojasnil, odgovoril tudi na sledeča, za slovensko politiko gotovo prav važna in aktualna vprašanja. Prvo vprašanje: 1. Velecenejni gospod minister! Volitve v‘Zbornico za trgovino, obrt in industrijo so dokazale, da ni danes med Slovenci popularnejše politike od one, ki omogoča skupen nastop vseh Slovencev, ki so na slovenskem stališču. Da pa je tak nastop uspešen, treba, da je dobro organiziran in da je tu instanca, ki vodi ipo 'strogo določenem načrtu skupen nastop. Tak odbor more biti samo Narodni svet in zato si Vas dovoljujem vprašati, . kot šefa najmočnejše slovenske stranke, brez katere je vsak skupen nastop Slovencev nemogoč, pod katerimi pogoji in na kak način bi bila SLS za Narodni svet. Skupen nastop večine slovenskih strank pri zadnjih volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je bil obenem skupen protest proti zanemarjanju slovenskega gospodarstva od strani Beograda in izraz velike nevolje proti neslovenski politiki SDS, ki se javlja tudi na gospodarskem polju. Možnosti za enak skupen nastop predvidevam več, n. pr. osamosvojitev Ljubljane iz rok nesocialne, protislovenske stranke. Kakor je nekdaj Dunaj proteži-ral po naših mestih in trgih naše narodne protivnike, četudi se je ves narod z indiguacijo obračal od njih, tako tudi gotovi krogi v Beogradu mislijo, da delajo pametno politiko, ako podpirajo najbolj osovraženo stranko na Slovenskem in to še na tako viden način kakor pri predzadnji odstavitvi ljubljanskih gerentov. Narodni svet bi pomenil stalno kooperacijo .slovenskih strank in ne samo od slučaja do slučaja. Temeljna točka njegovega programa bi morala biti: Čim večja osamosvojitev Slovenije, od centralizma in to v vsakem pogledu. Tudi glede taktike,, ki bi jih delegacije našiti strank zasledovale v Beogradu, bi moralo priti vsaj v velikih obrisih do soglasja. Smatram za moralno nedovoljeno, da se doma kdo bori proti centralizmu, a v Beogradu podpira centralistično politiko. Slovenskega naroda ne smemo v politični morali korumpirati. Dalje govoriti ne bi hotel, pod katerimi pogoji sem za sodelovanje slovenskih strank v Narodnem svetu, a že iz tega razvidite, da sem za to. a seveda na solidnih temeljih, ki 'bi nov.) zgradbo dalje časa varno nosili. Vsi pač čutimo danes željo, da tekmujejo stranke med sebo j v delu in skrbi za narod, a ne v medsebojnem napadanju, intrigi-rauju in zavijanju. Vsaka stranka naj pošteno dela po svojih načelih, a kjei se ne ločimo, je skupen nastop gotovo koristnejši. e 2 Slovenci žele skupen nastop vseh Slovencev pred. vsem vsled tega. ker so uverjeni, da bi bile tako slovenske Ponvice vse drugače varovane, ko v sedanji politični razcepljenosti. V zvezi s tem se tudi nvnogo propagira vstop SLS v vla- do, da bi bilo tako slovensko stališče varovano tudi v vladi. G. minister Pucelj je v tem zmislu tudi v pogo.voru z našim urednikom apeliral na SLS. Ali 'bi bili, gospod minister, tako ljubeznivi in tudi v tej stvari povedali svoje mišljenje? V vlatlo gre stranka samo takrat, kadar je prepričana, da bo v njej lahko delala po svojem programu. O slednjem danes v SLS nismo prepričani. Radikalna stranka je danes tako okupirana s skrbmi v svoji lastni strankini hiši, da nima časa za državo, razven kar se tako mimogrede naredi. Nadalje pa morate pomisliti, da nas radikalna stranka niti za večino ne potrebuje, ker ji je Radičeva stranka dovolj in še zraven bolj po ceni kakor bi bili mi Slovenci. Rado se rabi fraza, da bi z našim vstopom v vlado olnilili težko situacijo slovenskega naroda v državi. Tudi o tem nisem prepričan! Ali jo je Radič omilil za hrvatski narod, osobito v gospodarskem oziru, kar je trenotno za Slovence gotovo najvažnejše? Ni! Radikalna stranka 'rešuje svojo krizo, ne pa državno. Kadar pa bi moji tozadevni pomisleki odpadli, ker bi bilo na nasprotni strani res razpoloženje omiliti naše težave, potem seveda bi mi takoj nasprotno stran podpirali in ako nas povabi, sedli ž njo skupaj tudi v vlado. Toda brezpogojno ne moremo v vlado! To tudi ne more biti in ne sme postati princip slovenske politike. Poljaki v Avstriji so to lažje delali, in četudi ne brez obsojanja od strani političnih moralistov, a delali so lažje, Rer so v Galiciji imeli svojo avtonomijo. Kadar jo bomo tudi mi Slovenci imeli, se bo seveda taktika slovenskih strank v centrali takoj izpremenila in bomo tudi tam imeli svoje Slovensko kolo. In končno še tretje vprašanje: Ali je upravičen strah nekaterih Slovencev, da je Panevropa samo nemška tvorba ali pa imajo bolj prav oni Slovenci, ki pravijo, da gre pri Panevropi v veliki meri tudi za Slovence in da zato Slovenci ne smejo biti brezbrižni? Program Pancvrope je še in fieri. Nihče od nas se z vsem ne strinja, kar se danes piše pod panevropsko firmo. A vsi hočenvj nekaj, kav t>i narodom /aai- guralo mirno in prijateljsko sožitje v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. Društvo Narodov in panevropski pokret delata v tem zmislu, zato pa jih spremljamo s simpatijami in nadami. Panevropa ni nemška zamisel, niti ni samo njihov pokret, ampak je danes res že panevropski. Vsi večji narodi Evrope se 'boje pri hodu josti, posebno v gospodarskem oziru, a mi se te prihodnjosti tudi nimamo veseliti. Če bo Panevropa prišla, ho prišla tudi brez nas, a boljše je, da pride z nami. Sicer pa ne bo prišla žo jutri in ne brez pogajanj, pri katerih bomo tudi mali narodi dobili besedo. V narodnem oziru pa se mi vidi to pot, ki nas vodi do tega, da se osigura našim Korošcem in Primorcem eksistenca. Dalje pa si bomo že sami pomagali. Socialna politika « naši državi. Socijalna zakonodaja v Jugoslaviji temelji na tako slabi podlagi, da je delavskemu razredu nemogoče pričakovati, da Ibo prišel na podlagi državnih zakonov o zaščiti delavstva — na svoj račun. Vsled krutega režima finančnega kapitala nad industrijo, se la razvija v .Jugoslaviji le ekstenzivno. Vsa industrija nima ne časa ne možnosti za intenzivni razvoj in za tehnično izpopolnjevanje, kar ima v glavnem za vrek, žalostno delavsko zakonodajo v državi. Delavske plače so strahotno nizke, posebno v Sloveniji. Bosni in delno tudi v Hrvatski. Dnevne plače od 20 do 25 Din nekvalificiranih delavcev so pri nas redno. Tedenske plače odrastlega delavca v splošnem ne presežejo Din 180. Grozi tudi brezposelnost. Delavci so nesigurni, ker vsled deniontaže industrije v Sloveniji in vsled stalne gospodarske krize lahko ostanejo vsak čas brez posla in ker za slučaj brezposelnosti ni od nikjer pomoči io~podpore. Med delavstvom vlada radi tega skrb in strah za bodočnost. Paralelno s lem propada tudi socijalna zakonodaja, ki je toliko bolj izpostavljena napadom finančnega kapitala in delodajalcev, čim več se socialni in gospodarski položaj delavcev slabša in splošna kriza poostruje. Delavstvo trpi vsled brezposelnosti, radi nizkih mezd, od neurejenega delovne- ga časa in od vsakovrstnih šikan delodajalcev. Žalostno stanje našega narodnega gospodarstva in socijalno stanje našega delavstva pa so poslabšale še zadnje vremenske katastrofe, tako da je delavstvu ogrožen še zadnji del imetja. Državni zavedi za zaščito delavcev in ministrstvo za socijalno politiko ne funk-cijonirajo redno. Inšpekcija dela n. prebavlja samo 12.2% svojih dolžnosti, primerno tudi druge institucije za zaščito delavske zakonodaje itd. Poglejmo sedaj še številke, ki jasno pričajo, da je sedanji socijalni položaj delavskega razreda ne vzdrži ji v. Sledeči izvleček uradnih številk črpam iz brošure: 1/veslaj Inšpekcijo Rada kraljevine SHS o njenem poslovanju u g. 1925.C Izdalo ministrstvo socijalno politike, Beograd 1926. Stran 297 + VIL Število delavcev v Jugoslaviji, ki -bi morali priti pod zaščito —- pravi Izve-g(aj _ bi presegalo 600.000 delavcev. — Od teh 600.000 pa je bilo zaščitenih v letu 1925 samo 146.740 delavcev, ki so bili zaposleni v 9079 podjetjih. Leta 1924 je bi- lo pod zaščito 175.627 delavcev zaposlenih v 8146 podjetjih. Te. številke nam kažejo zelo karakteristično razmerje! To znači, da je od števila delavcev v državi, kateri bi po nalogi Inšpekcije Dela iliorali biti pod zaščito — samo 24. odstotkov ali niti ne cela četrtina vsega jugoslovanskega delavstva pod zaščito, ki jim pripada po zakonu! Moških delavcev je bilo od imenovanega števila 120.585, ženskih pa 26.135. Mladoletnih delavcev, t. j. delavcev pod 18 leti je bilo 26.112, kar je približno 18%! Od tega je moških mladoletnih delavcev 19.519, a ženskih 6.593. Računati se morata še 663 moških delavcev pod 14 leti in 91 ženskih delavk pod 14 leti: skupaj 754 otrok!! Zakon o Inšpekciji Dela predpisuje, da mora 'biti vsako podjetje najmanj dvakrat na leto pregledano. Ali Inšpekcija Dela tega ni storila, ker ni mogla storiti, ker razpolaga z malo sredstvi. Poročilo celo predvideva zmanjšanje budžeta, kar znači v najbližjni bodočnosti — likvidacijo socialne zakonodaje!! Inšpekcija dela je pregledala 9079 podjetij, v katerih je dognala 12.910 nepravilnosti radi katerih je na pristojnih mestih intervenirala. Vzroki nepravilnosti so bili sledeči: 908 intervencij radi prekoračenja delovnega časa. 424 intervencij radi nedostatka delovnega odmora. 232 intervencij vsled nepravilnega izplačevanja delavskih plač. 301 intervencija radi nepravilnosti pri zaposlovanju mladoletnih delavcev (pod 14 leti). 290 intervencij radi zlorabe obrtnih vajencev. 1417 intervencij radi nezadostno urejenih higijenskih naprav itd. itd. Največ nepravilnosti in največje gaže-nje zakona se je izvršilo v odjevni (tekstilni) industriji, kjer je bilo 2988 slučajev, kjer je inšpekcija Dela Interveni-'rala. Ne dosti manj nepravilnosti je bilo v živilski industriji, kjer je. Inšpekcija intervenirala v 2719 slučajih. V lesni industriji je Inšpekcija Dela intervenirala 1858 krat radi nepravilnosti in gaženja zakona o zaščiti delavstva. Stran 10. imenovanega Izveštaja ima tudi isledeče vrstice: »U toku 1925. g. desilo se nekoliko slučajeva neisplate radničkih nadnica ■— vecega stila. U nekojim od tih slučajeva io je 'poslodttvac diržava™ leoja vvslijed administrativne aporosti nije mogla na vrijeme otvoriti kredite za isplatu. — No mnogo iuteresantniji je slučaj nekojih preduzimača koji su od neisplate svojih radnika stvorili čitav sistem. Na ime bilo je nekoliko slučajeva — — da su pojedini preduzimači vršili duže vremena šumske poslove, ne plačajuči, ili samo djelomično svoje radnike — >pa se zatim izgubili. Nesumljivo je utvrdjeno da su — oni računali sa nedostatkom našeg so-cijaluog zakonodavstva i sa ueumjenjem '.radnika — večini delom seljaka — da ovu tjeraju preko gradjanskih sudova. Iz karakteristične analize Izveštaja le predobro uvidimo, kakšni sistemi se uveljavljajo pri izdajanju delavskih plač in drugo, ako Inšpekcija Dela sama prizna, da je socijalni položaj delavstva Jugoslavije samo radi tega tako mizeren, ker ni \ rešeno povoljno — vprašanje delovnega časa, delovnih plač in socijalne zakonodaje! Nesrečnih slučajih zazuanuje Inšpekcija Dela 8135, od teh 144 smrtnih. V razmerju s številom slučajev nezgod iz leta 1924 se je število v letu 1925 povišalo za 838! Največ slučajev nezgod se je pripetilo v lesni industriji in sicer 2364. V prvobitni indutriji (žganje apna, oglja, i. dr.) je bilo nesrečnih slučajev 1423. V kemični industriji 606, v živilski imlu-riji 551 itd., itd. Končno celo pravi po- j fekupno' od 73 tarifnih pokretov, je uspdo 12 popolnoma za delavce v slučajih je bil narejen kompromis, lienih i *!° lovilo izgub- 4v o1,v -rajkujf>čih znaša 110.600, a Vsi št čajki so bili porazni za delavstvo- dnevnice so se znižale za 10 do 15%. ’ lo so gorostasne številke, ki jasno pričajo, v kakšnem socijalnem in gospodarskem položaju se na linja delavski razred Jugoslavije. Številke Inšpekcije Dela jasno dokazujejo, kako se v Ji pri nas socijalna politika, kako skrbi država za socijalno zakonodajo. A. Vikin. KOLIKO JE SLOVENCEV NA KOROŠKEM? V° IMutte-Streitovem zemljevidu župnij Krške škofije »n po shema tizmu Krške- škofije za leto 1926, sestavil Slovenicns. Izdala Jugo-sloveneka Matica v Ljubljani. Cena- 7 Din. Za sesto obletnico nesrečnega, koroškega piebiseiita je izdala Jugoslovenska Matica valeC°rprVl-^luri "I®11 avtor’ i*VMten pozna-oodhcri iipnS'i razmer na Koroškem, na '-iti ndldl-nf Vlr°''.jei' vladnih in škofijskih odlokov sistematično m T>re7, vaafcet;a pretiravanja ugotavlja resnično številoSflo-vencev v onem delu koroške zemlje, ki je se ostat pod avsirijsko in italijansko nadvlado. Za vsako župnijo posebej je navedena v poraba našega jezika v cerkvi'in pri ,poučevanju slovenske mladine v verouku; z gro®° opazimo, kako napreduje germanizacija v či-sto slovenskih krajih, kjer so nastavl jeni-*a mesta pregnanih slovenskih duhovnikov «em-ški župniki in kaplani, ki ne,znajo i" h*di nimajo volje naučiti se jezika svojih Dovep: skih župl-janov. Germanizacijo v šoli so sfd«.t koroški nemški uUranaciona.ini of-iri-el** ln polof iciel n i krogi učinkovito okrom11 K P®* »emče vanjem starih slovenskih cerkva, v katerih se skozi tisoč let do -najnoveiše dobe po .plebiscitu ni nikdar glasila nemška beseda, ker za njo mod sa mo .slovenskimi verniki ni bito niti najmanjše potrebe. Razni vladni in škofijski odloki, ki jih navaja pi-'sec, so nepobitni dokazi, da ima naš slovenski jezik v kor 'V;ih cerkvah svojo tisočletno pravico in da se godi našemu narodu vueibo-vpijoča 'krivica, ko mu nastavljajo za dušne pastirje tujce, ki slovenskim otrokom že v nežni mladosti iztrgajo i/. src ljubezen in spoštovanje do tega, .kar mu je dala slovenska mati kot prvo duševno darilo: svoj sladki materni jezik. Vsak, kdor ima še čut m stud zoper krivico .in O.i.rbonst-vo, noj .si (takoj nf' ■bnvi in ..prečila lo knjižico. Ob tej priliki opozarjamo na Sttrl; lansko Jelo izišta dela o koroškem vprašanju, ki tvorijo z. letos izdano knjižico nekako celoto. To so knjige: Dr. V. Rožič: Boj za Koroško. Na-torog il Šanzop: Na Koroško! in Carimthia-ciis: Položaj Slovc-uaca pod Austrijinn. Vsa štiri dela skupaj -prikaztujejo jasno sli,ko trpljenja in obupnega odpora naših -koroških Slovencev proti nemškemu nasilju. Po plebiscitu smo obljubili slovenskim Korošcem, da ne bomo iK-zabili nanje; obljuba nas še vedno veže: pomagajmo jim z besedo in dejanjem. Vse navedene knjige -so naprodaj po vseh slovenskih knjigarnah in pri-pokrajinskem odboru Jugoslovanske Matice- v Ljubljani, Šelembu-rgova ulica 7/II. DOPIS. Središče ob Dravi. Medji murski Pjevački •'/bor priredi v -nedeljo dne 10. oktobra v Sokolskem domu v Središču pevski koncert pod vodstvom stud. kori/.. J. Vrbovški. Proizvajale sc bodo medjimurske in hrvaške narodne, slovenske in hrvaške umetne pesmi. JJo konci rtu se vrši trgatev s plesom. Zveze z vlaki i/ Čakovca in Ormoža zelo ugodne. — Prija-I tel ji lepega petja, na svidenje! Zdravo! — ! Odbor. Kokalj Marijana: Mlada Indija. (Konec.) 22 Sodba. Gospod Gaudhi, vi ste mi olajšal mojo točilo: »Ne može se tvrditi, da su Inspek- \ nalogo, ker ste se pripoznal krivim. Kar čajev!.« i ostane je determiniranje prave sentence cijama prijavljeni svi nesrečni slučaje - Iz tega lahko sklepamo, da je stvarno , število še mnogo večje!! Štrajkov je bilo 44, v katerih je stav- i kalo 7,483 delavcev. Poročilo celo pravi, j da je Inšpekcija Dela konstatirala, da j število štrajkov pada, ker je ekonomski | položaj delavstva tako slab, da delavec ue more stavkati niti par dni. Poleg tega pa brezposelnost stalno raste. Mlinska industrija je morala -/.manjšali svojo proizvodnjo za 30 do 50%. Lesna industrija-je istotako v nevarnosti: veliko Število lesnih podjetij in obratov se p ustavilo. V lesni industriji je ««<> ’ ritnih gibanj, kjer je j^V^ov z 2205 10,576 delavcev m 12 • n, uier -je bilo zainteiesiianih pogajanj, kJel 5178 delavcev. in je morda najtežja naloga sodnika v teli krajih. Zakon ue upošteva posameznikov, vseeno pa lahko znam, da sto vi član kategorije različnih ljudi, katere sem in bom sodil. Ne unoiemo zatajiti, da sle v oč.d> vaših ,n'l'b,n',v ro.jakov . velik patrijol in velik vodja, eh, oui, k> niso vaših mnenj, vas prepoznavajo Kot moža visokih idealov, plenienii^a Življenja in celo svetega. No sedim ka kor v enem: in ne bi si dovolil, da bi VHs kritikoval ali sodil v čem drugem. Moja naloga je, da vas s- dim kot moža, ; podrejenega zakonu, kateri je kršil po ! svoji -proti volji proti zakonu, -kar je za j vsakogar velik pregrešek napram drža-, vi. Ne pozabim uiti za hip, da ste vedno j govorili proti nasilslvu in ga tudi cesto j preprečil. i Gotovo je, da je malo oseb v Indiji, Ha bo šlo! Murn, murn, črni murn, pridi ven! Kako je bilo pred vojno pri. nas z molčečnostjo o raznih rodbinskih, družabnih in drugih škandalih, to se starejša generacija še jako dobro spominja. Povojna doba pa je udarila v nasproten ekstrem: Vse zamolčati, zamolčati celo stvari, o katerih se v javnem interesu molčati ne sme! Princip neomejene molčečnosti in brezpogojne tajnosti se je uveljavil zlasti na gospodarskem polju. Uveljavil se je pri nas princip, da se o gospodarstvu sploh nič slabega pisati ne sme. Do neke gotove meje je princip zdrav in koristen in čisto v redu je, da se z zlobno izmišljenimi ali z zlim namenom v liste vrženimi vestmi n. pr. o slabem stanju kakega denarnega zavoda ne ruši kredit javnih zavodov in da se že itak dovolj boječe občinstvo ne vznemirja. Vse nekaj drugega pa je, če gre za resnična dejstva, za resnične in dokazljive zlorabe in nerednosti.V takih slučajih je po našem trdnem prepričanju molk neumesten in celo škodljiv, kar tak molk vzbuja mnenje, da ise hoče nekaj prikriti, kar se nikakor prikrivati ne sme, in sicer v interesu javne morale in v interesu pravnega čuta ljudstva, ki tvorijo najsigur-Podlago vsakega kredita. Najslabše pa Je se to, ge izziva neumestni molk mnenje, a se hoče z molkom varovati to ali ono ose-star krat ljudje le preradi ponavljajo ono male l "r0 Prislovico, da vidi oko postave le wTei velike pa spregleduje, mor Se ^Uc*°m čudimo slovenski javnosti, da prenevak° mirno in brez najmanjšega odpora v Srožnje, kakor jih večkrat beremo h »vodilnih« slovenskih listih na na- «v°jega hudega protivnika: »Opozarjam slov Isto ym°'čite — sicer bomo mi govorili!« grožnjo z »govorjenjem« se sliši seveda C1 Ha to tudi z druge strani I Kaj se to Pravi? Ali se to ne pravi priznati, da so tukaj neke nečedne stvari? In mi vprašamo: ‘ i je prav, da se o nečednih stvareh ne go-Ali ni bolje, da se nerednostim sto-Pi na vrat in se jih temeljito odpravi z zdra-VQ in pošteno javno kritiko? da v? se- do£aia danes. Danes ve cel svet, J* v Sloveniji debela afera s Slaven- snra • afera ie *ukaj in živ krst je ne v£ V Ve^ s sveta- Vsa slovenska javnost tudi nikd«a strahovite afere Slovenija še ni .. T,,; “°Živela, kakor je ta. A kaj vidimo? iSll ’ vodilno glaeilo SDS — molči!!! Lii h•enec<;’- 8*avno glasilo SLS — molči!!! nmi) pa se čudno vprašujejo: Zakaj Uni x . Odkod? Na čegavo' povelje? Vsted Kaksnih zakotnih in prikritih zvez? Itd. Stvar slovenske javnosti je, da ona sama v. iem oziru napravi red- Javnost mora pritisniti na vse, da se enkrat prikažejo vsi na dan! To zahteva naš slovenski sloves in naše dobro ime. Mi ne bomo uživali nikjer kredita in zaupanja, če bomo molčali o stvareh, ki jih sam minister javno navaja (primeri včerajšnji »Narodni dnevnik«) in jih prikrivali, namesto da hi mi sami v prvi vrsti gledali, da z javno kritiko očistimo s sebe blato, ki so^ ga na nas nametali brezvestni ljudje. V članku, ki ga je podpisal minister za trgovino dr. Krajač, stoji sledeči odstavek: »Konkurz Slavenske hanke v Zagrebu, ki je prejela večino svojih vlog iz Slovenije, bo pomenil verjetno tudi konkurze mnogoštevilnih malih hranilnic v Sloveniji, ki so vlagale svoj denar pri Slavenski banki; to bi dovedlo do propasti malega človeka v Sloveniji in bi ga popolnoma podvrglo gospodarskemu vplivu Dunaja in Trsta, torej Nemcem in Italijanov. Kaj pomeni v takem slučaju Slovenija, naše politično ujedinjenje in osvoboje-nje?« Ali se zaveda slovenska javnost silne težili*? ministrovih besed, kjer pravi, da bodo deležne neizogibnega poloma pri Slavenski banki tudi naše hranilnice, ki tvorijo jedro vsega našega narodnega gospodarstva? Po molku »vodilnega« časopisja sodeč se slovenska javnost te važnosti ne zaveda, ampak spi, ker spi «vodilno časopisje«. Toda gorje bo takrat ko ne bodo samo govorili, ampak naravnost tulili žepi onih, ki jamčijo za vloge v hranilnicah! Ali mislijo »Jutro« in »Slovenec« itd., da bodo polom preprečili s svojim molkom? Najpametnejše pa bi bilo, če bi se nesrečni krivci javili sami in povedali ljudem skesano, da so grešili. Tajiti se ne da nič več, in mi bomo tako dolgo bezali in drezali, dokler ne bodo prilezli iz svojih lukenj tudi najbolj črni murni. Politične vesti. = Ni ločno. »Slovenski Narod« piše včeraj v uvodniku o izpremembi na magistratu in pravi, da to ni znak poraza SDS, če so bili esdeesarski gerenti skoro, dve leti na vladi tudi pod sedanjo vlado, ampak da je to le dokaz, da je tudi sedanja vlada pustila ge-rente na njihovih mestih zato, »ker je upoštevala njihovo stvarno, prav nič strankarsko (?), a za Ljubljano in njen razvoj izredno uspešno delovanje.« — Mi smo pa slišali neko drugo pesem, ki pravi, da so se gerenti SDS držali na svojih mestih le, ker so uživali tajno podporo nekih beogradskih veljakov, katerim politika sporazuma ni všeč in ki bi še danes radi videli na krmilu proslu-li PP režim. Če se bo »Slovenski Narod« še par takih iznebil, mu ljudje kmalu ne bodo več rekli »ata«, ampak »O - papa« (Gross-papa). čijo in za nemške narodne manjšine ne more biti druge manjšinske politike. Evropska orijentacija omogoča šele Nemčiji, da sploh prične z manjšinsko politiko. V Zvezi narodov je Nemčija naravni moralni zagovornik nemških narodnih manjšin. To zagovorništvo se more izvajati le v strogi evropski in nikdar v nemški iredentistični manjšinski politiki. Toda le kulturna avtonomija omogoči manjšinskim narodom sintezo državnosti in narodnosti. Narodne manjšino imajo dobro in mnogokrat že izraženo voljo do mirnega sožitja, toda j tudi vladujoči narodi morajo revidirati svojo i dosedanjo narodnostno politiko v smislu panevropske federativne politike. Teorija manjšinske zaščite je sicer dovršena, nasprotuje pa ji realnost. V panevropski uniji se bo pričela šele prav izvajati manjšinska zaščita. Ustanovi naj se panevropska centrala manjšinske zaščite. Ena najvažnejših nalog te centrale bo uvedba paritetnih komisij za manjšinsko zaščito. Te komisije naj obstoje iz zastopnikov državnega naroda in manjšine. Skupno delo večinskih in manjšinskih zastopnikov, potovanja po spornih ozemljih — vse to naj bodo naloge dela za manjšinsko zaščito. Naša „krivda" pri koroškem plebiscitu. Po koroškem plebiscitu se je pojavilo mnogo pomislekov, zlasti pa s strani onih, ki se jih ni nikoli videlo pri delu pred plebiscitom. Dvigali so kamne, da jih vržejo na »Krivce«. Toda to so bili samo izjemni pojavi Merodajna javnost je priznala, da so se priprave za plebiscit vršile zavestno, da so se propagandistična sredstva, kolikor jih je bilo na razpolago, vsestransko uporabljala, da so se sicer dogodile mnoge napake, ki pa niso mogle vplivati na rezultat in da bi bilo krivično valiti vso krivdo na posamezne osebe, stranke ali vlade. Krivda je predvsem na tedanjih zunanjih razmerah, ki so bile silnejše od nas. V prvi vrsti so krivi oni, ki so nam naložili 4a kri- • vični plebiscit, proti Italiji pa so nam ga ; odrekli. Narodu, ki je bil skoro brez vsake S posvetne inteligence, ki se ni smel v svojih šolali učiti ne čitanja in ne pisanja v materinskem jeziku, ki je že od nekdaj živel v j kulturni in gospodarski odvisnosti od nem-I ških sosedov, narodu, ki je bil navajen tujega gospodarja in ki ni nikdar okusil narodne svobode ter je od mladih nog slišal o Srbih samo najslabše, takemu narodu naložiti plebiscit in pod takimi ^pogoji, to je in ostane historični zločin. Ni treba pozabiti, da bi bil v onem času plebiscit tudi v drugih krajih opasen za nas, n. pr. v Prekmurju in v drav-i ski dolini. In kljub temu smo zmagali na Ko-’ roškem južno od Drave. Morda je bila naša krivda v tem, da nismo sprejeli predloga tedanjega avstrijskega kan-ceiarja dr. Rennerja, ki nam je bil pripravljen za ceno gospodarskega popusta odstopiti brez glasovanja Dravo kot mejo in kar bi antanta brez dvoma potrdila. Imeli smo morda preveč zaupanja v pravičnost naših zahtev, oprli smo ise na ranjkega Wilsona in na Francijo ter smo podcenjevali neiskrenost našega zapadnega soseda, ki je ravno pripravljal primerno atmosfero za rapallsko pogodbo; podcenjevali smo lastno moč in končno — bili smo preveč pošteni. Naš delegat je vedno naglašal, da mora naša država vsemu svetu dokazati, da je izvršila časten plebiscit. To slavo srno sicer dosegli, ali pri tem nam je zadal nasprotnik rano, ki jo bomo težko zacelili. Mogoče je krivda v tem, ker se ni zganil ves narod in se ni zavedel historičnega trenutka, da bi napravil potrebne korake in da bi za kratek čas sklenil premirje in vso svojo pažnjo obrnil na Koroško. Med tem se je domača borba še povečala in je pljuskala ce- lo preko Karavank; o plebiscitu pa je eden govoril, da stoji izvrstno, drugi pa, da ne da nič na koroške Slovence, ker jih predobro pozna ker je prej bil 20 let pri vojakih v Celovcu. Ali niso krivi tudi oni, ki niso mogli razumeti, zakaj se trudimo za koroške Slovence če nočejo oni sami k nam? Vsak historijski dogodek se da pojasniti s svojimi vzroki, tako tudi neugodni rezultat koroškega plebiscita. Teh vzrokov nismo bili krivi mi in bodo oni sčasoma odpadli. Mogoče nam bo dala zgodovina še kdaj priliko, da pokažemo, če smo zrel narod in če smo še ohranili ljubezen za koroško rajo. Panevrepa in Nerodne manjšine. ,ipP^; Canulo Morocutti, znani manjšinski dum> ? 'Z 33 pri Mariboru, je imel na uunajskein panevropskem kongresu predavanje katerega glavne misli podajamo v naslednjem odstavku: Manjšinsko vprašanje v Evropi je izključ-bnli vPrašanie evropskega kontinenta. Naj-'stivireVarno pa je za to vprašanje, če se po-v isto vrsto z ruskim in angleškim s, vprašanjem. V Rusiji je to vpra- dobro rešeno z ustanovitvijo avtonom- ' manjšinskih sovjetov. 'ba manjšinska kongresa v Ženevi sta line- Tako obstoji za prvoboritelje Panevrope v prvi vrsti le nujnost praktičnega dela za mir, za najšibkejše med šibkimi in usmiljenja potrebnimi, — za evropske narodne manjšine. Zahteve manjšin po pravici in enakopravnosti se morajo izpolniti evropskemu miru na ljubo. Te zahteve ne nasprotujejo mirovnemu stremljenju vladajočih narodov. Za evropsko narodnostno vprašanje ni druge rešitve kot avtonomija in tederacija. Ne narodna in kulturna asimilacija, nego le narodna in kulturna diferenciacija do stopnje samosvojega, individualnega naroda, omogoči nadnarodno izrecen .vseevropski značaj. Učinkujoča j sintezo svobodnih evropskih narodov. Danes manjšinska zaščita bi se mogla uvesti v vsej j živi v Evropi 40 milijonov narodnostnih drobcev. Kako pa naj se reši teh štirideset milijonov iz svojega nesrečnega položaja, je jasno povedano v obsežni manjšinski literaturi ter na pomembnih narodnostnih in manjšinskih kongresih, na katerih se je prostovoljno in iz lastne volje zbralo 39 različnih narodnostnih skupin (te obsegajo 40 milijonov ljudi) k skupnemu, enakopravnemu in mirovnemu delu. Zasluga Coudenhove-Kalergija in njegovih sotrudnikov je, da je ustvaril idejne temelje in duhovno atmosfero za te kongrese. V dejstvu je politika vodilnih manjšinskih politikov odločno evropejska. Tudi za Nem- Evropi le z napredujočo heivetizarijo in kan-tomziranjem Evrope. Nastane vprašanje: ali manKin *MUi3-°nov brezpravnih evropskih ciiV> Ti i uresničenje evropske federa- dnlao • '!! S,rani: ali i'e ‘ako lHnnm njl I aiievropo, dokler je 40 mi- kit e'ropskih ljudi mučenih in preziranih državljani nižje vrste. Kdor upa na Pan-,1- P0’ mora pomagati manjšinam. Spom-mo se le narodnega vprašanja v Avstro-g' ski. Desetletja dolgo teptane narodne manjšine končno ne bodo več hotele narodnih avtonomij radi sovraštva in trpkosti, v katerem so rastle. Primorsko. KONEC OBČINSKE AVTONOMIJE NA GORIŠKEM. »Giazeta Ufficiale« službeno glasilo italijanske vlade, objavlja kraljev odlok, s katerim se ukinja v zmislu zakona občinska uprava v vseh občinah z manj kot 5000 prebivalci v videmski prefekturi, kamor pripada tudi Goriško. Mesto občinskih uprav se imenujejo podestati (komisarji). V drugih prefekturah, v katerih živijo naši rojaki je že ta zamena izvršena. Imena novih podestatov še niso znana. Fašisti so na svojih zborovanjih že izjavili, da ne more biti niti eden naših ljudi podestat in tudi ne tak, ki je naklonjen fašistom in ki je že prešel v njihove vrste. Isto usoda čaka tudi ostale občine, ker se že pripravlja zakon, po katerem bi prevzel posle v večjih in največjih mestih imenovan komisar. Prekmurje. DUŠEVNI PREOBRAT PREKMURSKIH SLOVENCEV. Prekmurski Slovenci so poznani, enako vsem 'revežem, kot izredno pobožni. Saj je vera bila tista sila, ki jih je držala pokoucu in jih krepila v vseh težkih časih, v najtežjih prilikah. Ne moti jih v njih vernosti niti dokaj »posvetno« življenje nekaterih domačih duhovnih gospodov. Toda odkar je agr. reforma ustvarila dva tabora, iste ki so za izvedbo agr. reforme torej zia inter. magela vedbo agr. reforme torej za interese malega človeka in iste, ki so proti tem stremljenje torej za interes veleposestev, se že začenja opažati duševni preokret prebivalstva v verskem pogledu. Prekmurec je bistrega duha in dobro razsodi, kdo je za njega in kdo je proti njemu. On 'bodro zna, da izdajajo zastopniki veleposestev v Dolnji Lendavi svoj posebni list »Naše novinec, ki se na videz bori za hrvat-sfvo in Bog si vedi za kake vse lepe pravice, v resnici pa dela le za hasek veleposestev. Mali človek naj sedaj ob razprodaji veleposestniške zemlje samo bogato plača, tako da ga že čez nekaj let poženejo na boben, gospodje zastopniki in njih trabanti pa bi se preobjedali v Zagrebu ali v Budimpešti in v novinah po njih financiranih se dalje nor-čarili iz uboge kmečke pare. In sedaj čujte! V konzorciju in uredništvu tega lista sedijo stari in mladi, izkušeni in neizkušeni gospodje duhovniki rim. katoliške in evangeličanske ter menda tudi židovske vere. Nič jih ni bilo niti sram, da so njih imena v tem ne-socijalnem listu celo objavljali. In prekmurski mali človek, 70—80 odstotkov tukajšnjega naroda, vse to gleda in vidi. Posluša duhovne gospode, ki oznanjajo ljubezen do bližnjega in pridigujejo blagor ubogim, ker njih so nebesa. In ko vidi, ta trpin prekmurske ra-vani, da so se zvezali svečeniki skoraj vseh tukajšnjih veroizpovedanj takorekoč proti njemu, proti njegovemu liadaljnemiu obstoju, tedaj začne on dvomiti nad verskimi resnicami. In ko vidi, da od teh duhovnov pisan list imenuje stremljenje malega človeka po koščku veleposestniške zemlje za »roparstvo«, tedaj mu zastane sapa. Strmi in razmišlja. In prihaja do zaključka, da je vse skupaj le velika komedija, grda laž. Gospodje dušni pastirji! Le tako naprej! Pokličite še duhovne zastopnike Mohameda, Buddha itd., da bo bolj držalo. Dobro je tako. Narod bo vsaj prei izpregledal in bo pristop-nejši in odkritosrcnejši za napredek in prosveto, kot je to do sedaj. ki ne obžalujejo iskreno, da je bilo nemogoče vladi vas pustiti na svobodi. Pa tako je. Poizkušam prinesti v ravnoves-to’ kar vam gre in kar je v prid na-raje* 'U Odlagam, da vas obsodim, opi-vag Se sledeči slučaj, ki sliči mnogo raKrafU ‘a ki je bil sojen po istem pači onoU ^le<* kakimi 12 leti. Hočem re-jen :e »Balu Gangadharju Tilak.* Obsodil ^ 6 let ječe. Ne boste me so- tCjii.llerazUmnim, če uvrstim k Tilaku, . a v’as obsodim na 2 leti za vsijko^ ” ,° P5 skupaj t> let kakor se mi zdi ™!rin l^03*' Želim dostaviti, da po tku dogodkov, bo morda mogoče zmanjšati kazen in nihče ne bi bil bolj srečen kakor jaz.« Potem je rekel sodnik Baneserju, da ^.obsodi na 1 leto zapora in na 1000 ru-denarne kazni, ali pa če je ne pla-Se 8 posebnim šestmesečnim zaporom. kar *-*■ Tilak je imel pridevek Lokamanya, iistvaV^eni — oboževan od naroda. Bil je in moderne Indije, rojen demokrat žev ^Prosen nasprotnik birokracije. Angle-kih j'.sovražil, četudi je doživel dokaj brid-jj j**'Ušenj. Nad vse pa je ljubil Indijo ter a]j a priboriti s svojimi žrtvami Suraraj knL- n°mij0 katerega je oznanjeval logično r še nobeti mož. 23. Gandhi o obsodbi. Gandhi je govoril: , »Ko ste me počastili s spominom na proces pokojnega Lokmanya Bal Gangadhar Tilaka, dovolite mi, da se mi zdi kot privilegij in kot čast, da ste pridružili moje ime njegovemu, na kar sem tudi ponosen. Tendenca je po bistvu tako lahka, kolikor je pač mogoče za sodnikovo podavanje in priznati moram, da nisem pričakoval tolikega kavalirstva.« Ghandijevi prijatelji so se mu približali. :lo je odšel sodnik, so padli na kolena predenj in jokali. Gandhi se ni nehal smehljati, bil je miren in je navduševal one, ki so se poslavljali od njega. Bauker se je tudi smehljal, vse mu je bila d vina zabava. Ko se je poslovil Gandhi od vseh prijateljev, je zapustil sodnijo in odšel v zapor Sabarmati. 23. marca 1922. 24. Vrata so se zaprla in Gandhi je bil sam. Um, ki ga ljubijo, so se razšli; z njimi so se razpuhteh najvažnejši spomini; ostali so mu samo še — ideali. Delo ne bo spalo. Ghandhijeva soproga je razglasila: »Dragi rojaki in rojakinje! Moj sotprog je bil obsojen danes na 6 let ječe. Ne morem prikriti, da mi je težko ob '> njegovi kazni. Potolažila sem se rekoč, da ni 1 v naši moči zmanjšati kazen in ga osvoboditi z našimi močmi pred koncem. Ne dvomim, da se ne bi prebudila Indija in se resno posvetila programu konstruktivnega kongresa; ne bomo dosegli tako samo njegove osvoboditve, ampak bomo tudi rešili na zadovoljiv način troje vprašanj, za katere smo se borili in trpeli 18 mesecev. Sredstvo je v naših rokah. Če bomo propadli, smo sami krivi. Zato kličem vsem možem in v§em ženam, ki imajo simpatije do mojega moža, da žrtvujejo vse svoje moči konstruktivnemu programu tako, da bo uspel popolnoma. Med raznimi vprašanji programa mu je posebno do kolovrata in khaddarja. Naš uspeh v teh dveh vprašanjih ne bo rešil samo našega gospodarskega problema množice, ampak nas bo tudi osvobodil političnega robstva. Prvi odgovor na obsodbo Mahatma Gand-hija naj bi bil torej: 1. Da vsak.mož in vsaka žena preneha nositi tuje tkanine, nosi khaddar in pregovori tudi ostale k temu; 2. da bo vsaki ženi verska dolžnost, da prede vsaki dan in pregovori tudi druge k temu; 3. da prenehajo vsi trgovci s kupovanjem in prodajo tujih tkanin. Kasturibai Gandhi.c 25. Kaj bo dosegel indijski sanjavec? Ne vemo se. Morda bo utonil z drugimi sanjavci v sili neuresničenih želja; ali pa bo zgradil zlat roost sloge med Angleži in Indijci in vsem človeštvom. Tako vprašanje je kakor čas, ki pride s sigurnostjo, odhiti problematično in pusti neizbežne posledice. Ghandhi verje, upa, ljubi. Svojo moč je zajel v Bibliji, v Ruskimi, Tolstem in v sebi. Ali se mu še čudimo sedaj? Ne. In tako vidimo, da je svetovna literatura samo interpretacija duševnosti vsega človeštva. To mnenje je podčrtal posebej Gandhi ki je izločil iz najboljših duš svojo teorijo nenasilstva filozofijo trpljenja in svoj cilj — miru. On je člen neskončne verige preroditeljev, ki se je spočela s prvim človekom s plamenico v duši, katere ime je — svoboda! Gandhi je psiholog in logik; svoboda je samo ena, četudi z mnogimi izrastki. Če abstrahiramo vse materijelne smernice, se izloči samo od sebe — svoboda duha! K temu pa gre pot samo skozi duševnost posameznika kot del celote, ki pa mora biti zrelo za pravo svobodo. Gliandhi je revolucijonar — njegova moč je ljubezen; taktika je pravičnost in njegova revolucija je revolucija duševnosti. Mnogo je strašnejša, uspešnejša je kakor vse one krvavega nasiistva. Angleži jo zatirajo. A za kako dolgo? V svojem delu »Young India« je izklesal Ghandhi jasno tisto Indijo-Koromandijo na šeh otroških sanj in pravljic in bajeslovnih maharadžev po kinih in romanih v treznem zrcalu resničnosti. Poleg zlata in džungel je Indija tudi dežela siromakov. In če je ne bo uspel Ghandhi, bo prišel aa njim drugi in tretji... Vsaka doba prinese po potrebi svojih mož, ' ki trpe z dušo in telesom za svoje velike ideje ter iako kratkočasijo senzaciježeljno publiko in vznemirjajo zlate starinske paragrafe kakor razburkani elementi... Dnevne vesti. NUJEN APEL ŽELEZNIŠKI UPRAVI. Iz časopisnih vesti je bilo razvideti, da bodo v kratkem vse oblastne železniške direkcije v naši državi reorganizirane in sicer tako, da bo število oddelkov skrčeno na polovico in približno ravnotako pri oddelkih postoječi odseki. Pri gradbenem odelenju so baje že določeni samo trije odseki, in sicer: splošni odsek, odsek za vzdržavanje prog in odsek za gradnje (sspec. za investicijske m nove gradnje). Ob prevratu se je jako grešilo, ker se ni takoj na merodajna mesta postavilo naših narodno in državnočutečili ter tudi sposobnih uradnikov, ampak skoro vsi zgoraj imenovani oddelki in odseki so bili zasedeni od pravih Nemcev in nemčurjev. Vsled tega je opravičena bojazen, da se tudi pri novi organizaciji postavi na načelna mesta zopet same tuje nam elemente. Ker smo torej že ob prevratu, odnosno pri poznejši prevedbi, premalo pazili (ozir. čistili) take elemente, je sedaj ne-obhodno potrebno, da naše prve grehe popravimo in ublažimo vsaj toliko, da se sedaj pri novi organizaciji železniških direkcij (zlasti v Ljubljani) posveča posebno pažnjo pri imenovanju šefov odnosno načelnikov pri novo kreiranih odsekih oziroma oddelenjih. Radi tega naj se v železniškem ministrstvu takoj stori potrebne korake, da bodo ta nova mesta zasedli naši strokovnjaki, ki nam dajo v vsakem oziru največjo garancijo. — Poziv! V pondeljek, dne 11. oktobra 1926 ob 9. uri 35 min. 'prispe v Ljubljano preko Karlovca 80 češkoslovaških narodnih zastopnikov. Pozivamo pristaše naše stranke, katerim je možnost dana, da se ob 9. uri dopoldne zbero v tajništvu, odkoder gremo skuipno na kolodvor, da pozdravimo bratsko zastopstvo Češkoslovaške. — Tajništvo Slovenske kmetske stranke. — Društvo stanovanjskih najemnikov in Združena strokovna sveža priredi v nedeljo dne 10. oktobra ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani velik javen protestni shod za popolno zaščito stanovanjskih najemnikov, za zidanje novih stanovanj po državi in očini in proti nameri, da se ukine stanovanjski zakon že po novem letu. Upati je, da bodo vsi najemniki in podnajemniki dvignili svoj glas proti tej nameri. — Javni železničarski protestni shodi. Po redukciji nad 600 delavcev v ljubljanski direkciji je znižala železniška uprava na Hrvaškem s 26. septembrom 1926 delavstvu urne plače od 30 do 56 Din dnevno na 26 do največ 40 Din dnevno po 30 letih. V Zagrebu, Sisku, Bjelovaru in drugod je reducirala na stotine železničarjev. Z novim finančnim zakonom za leto 1926/27 hoče ukiniti 20% eks-ekutivno doklado, zmanjšati draginjske doklade in z novimi pravilniki reducirati vozne ugodnosti za železničarje ter ukiniti sleherno samoupravo v bolniški blagajni. Poleg tega pa ne da osobju niti službene obleke, ne izplača napredovanja za nazaj, ne uredi starostnega ter brezposelnega zavarovanja, pusti umirati nad 300 miloščmarjev po 30 do 40 letih službe brez vsake podpore na cesti ter noče urediti delavskega vprašanja. V protest proti takemu postopanju sklicuje »Ujedi-njeni savez železničarjev Jugoslavije« javne železničarske protestne shode, ki se vrše dne 9. oktobra 1926 v Zagretiu, Zidanemu mostu, Ljubljani, dne 10. oktobra 1926 v Vidmu-Krškem, Radohovi vasi, Ptuju, Grabelnem, Vuhredu, Breznu, Dravogradu, Novem mestu, Litiji in še več drugih krajih. — Železničarji, upokojenci, miloščinarji, delavstvo, vsi na te protestne shode. V Ljubljani se vrši shod v soboto 9. oktobra 1928 ob 7. uri zvečer v Mestnem domu. — Jugoslavenska banka d. d. v Zagrebu, podružnica v Ljubljani, Ljubljanski dvor, nas naproša, da ugotovimo, da Jugoslavemska banka d. d. v Zagrebu, preje Hrvatska ze-irialjska Ivanka, ni identična s Slovensko banko d. d. v Zagrebu, ter da nima z isto ni-ikake poslovne zveze. — Rezultat preiskave o znanem incidentu inod policijo in Orjunasi na Vidovdan v Prešernovi ulici. Sodna preiskava proti radi znanega incidenta v Prešernovi ulici v Ljubljani aretiranim Orjunašem je končana. Proti Or-junašem iz Slovenije je preiskava popolnoma ustavljena, dočim se bo moralo zagovarjati nekaj Orjunašev iz Vojvodine in Beograda radi prestopka zakon« o prepovedi nošenja orožja. Obravnava se vrši začetkom mesec« decembra v Ljubljani. * — Napredovanje strokovnih učiteljev. V ministrstvu trgovine in industrije so podpisani dekreti o napredovanju večjega številu učiteljev in učiteljic strokovnih šol. — Zgradbe novih osnovnošolskih poslopij. V ministrstvu prosvete je izdelan nov pravilnik o zgradbah osnovnošolskih poslopij. V pravilniku je natančno določeno, kakšna mora biti šolska zgradba v tehničnem, pedagoškem in higijenskem oziru in kje se sme zidati. Pravilnik predpisuje tudi izrecno da se morajo pri zgradbah o predvidevati tudi prost o n za Beograjski listi ~X . 1„ hn oredložen na prihodnjem TJS& ti.“• črt o srezkjh sodiščih. Ustanovitev sodišč se izvuši stopnjema. Najprej pridejo na vrsto kraji, ki 'bodo dali državi na razpolago za sadišča potrebne uradne prostore. — Železniška delavnica v Sarajevu. V prometnem ministrstvu so odobreni večji krediti za nabavo strojev hi raznega orodja za železniško delavnico v Sarajevu. V delavnici se bodo vršila lahko tudi večja popravila lokomotiv in vagonov. — Železniška delavnica v Smederevu. Generalna direkcija državnih železnic je votira-la potrebne kredite za nabavo strojev in orodja za novo veliko državno železniško delavnico za popravljanje vagonov v Smederevu. — Elektrifikacija Crikvenice. Crikveniška občinska uprava je sklenila z nekim podjetjem pogodbo glede elektrifikacije Crikvenice. Začetkom prihodnjega leta bo imela Crik-venica električno razsvetljavo. — Poljski zdravniki v Splitu. Predvčerajšnjim je prispela v Split skupina 16 poljskih zdravnikov. Ogledali so si zanimivosti mesta, nakar so se odpeljali v Trogir, kjer so poselili zavod za pobijanje malarije. Danes se pripeljejo v Zagreb. Brezplačno lcčenje dijakov na beograjski univerzi. Rektor beograjske univerze se je sporazumel z dekanom tamkajšnje medicinske fakultete, da bodo odslej vsem dijakom in dijakinjam beograjske univerze v slučaju obolenja brezplačno na razpolago univerzitetne klinike. — Iz prosvetne službe. Za telovadnega učitelja na moškem učiteljišču v Mariboru je imenovan dosedanji telovadni učitelj na gimnaziji istotam Mirko Govekar. — Umirovljen je profesor na realki v Ljubljani dr. Anton Papež. — Iz zdravniške službe. Za srezkega sanitetnega referenta v Laškem- je imenovan dr. Anton Cede, dr. Gabrijela Železnik pa za zdravnioo-volonterko v splošni bolnici v Mariboru. — Razpisana je služba okrožnega zdravnika za Kočevje. Prošnje je vložiti do 15. t. m. na veliko županstvo ljubljanske oblasti. — Novi dolarski falzifikati so se pojavili zapet v prometu. Gre za novčanice po 1, 5, 10 in 20 dolarjev. Nekateri falzifikati so prav slabo posrečeni tako, da jih je lahko spoznati. — Kongres jugosloveuskih zionistov se visi v dneh 17., 18. in 19. t. m. v Zagrebu. V zvezi s kongresom se priredi koncert moderne židovske godbe in sinagogaine klasične muzike, velika makabejska telovadna akademija. Predvajali se bodo tudi filmi o življenju v Palestini. Na kongresu bo govoril kot zastopnik svetovnega zionističnega odbora Rosenbluth iz Londona. Udeleženci kongresa imajo na naših železnicah polovično vožnjo. — Državna (lesku in dekliška meščanska šola na Jesenicah je priredila meseca juniju t. 1. prvo veliko šolsko akademijo, ki »la jo s pomočjo nekaterih drugih članov učiteljskega zbora vodila gg. sirokovna učitelja Rudolf lira tok in Alojzij Rabič. Čisti dobiček znaša 2020 Din, ki se je porabil za nabavo šolskih knjig ubožnim (učencem. —- Vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je akademija tako lepo uspela, izreka ravnateljstvo najiskrenejšo zahvalo. — Otvoritev Jurčičeve sobe na Muljavi. G. Ciril Hočevar, po domače Gričar, bližnji sorodnik Jurčičev in posestni naslednik »Obr-ščakovt (Solkov), izroči v nedeljo popoldne 17. t. m. v svoji gostilni na Muljavi, rojstnem kraju Jurčičevem, javnemu prometu tako-zvano Jurčičevo sobo. — Vse stene »o preslikane s prizori iz Jurčičevih del. Najbolj je seveda zastopan Deseti brat, ki sta mu posvečeni domala dve steni. Ovekovečen je predvsem Krjavelj, ko plete košaro pred svojo bajto, ko vleče za sabo svojo uporno kozo, lip pripoveduje štorije sopivcem jiri Obre-ščaku, potem Martin Spak z obligatnimi čiž-tni preko rame, Lovre Kvas na konju pred Peharčkovo. gostilno, zaljubljeni Lovre Kvas pri knjigah, gugajoči se stric Dote!, menice. —- Lepa Vida, čr-ni rampret. prizori iz klošterskegu žohurja, U . zjaka itd. Na sredi glavne stene_ Jurc c e portret iu njoiiov. rol« "• ^jj , u 2 *> liavo „ Gostilniško poslopje stoji ob novi časti pod vasjo. — Gostilničar zagotavlja, da bo zadostil vsem primernim gaistrouom-nim zahtevam gostov. — Prijatelji Jurčičevega peresa in lepe slovenske knjige sploh — na svidenje v nedelji) 17. t. ni. pri novem Obrščaku na Muljavi. — Zlatnike v Zlatorog-terpentinovem milu -o našli: Helena Pušave, Ljubljana, Kladez-na ul. 22, Štefanija Vuga, Maribor, Mlinska ulica 18, Marija Ktissel, Ptuj, Novo mesto, Neža Uregorevčič, Malivrh 15, Globoko-Drežice, Marija Vajd, Trnavčo pri Mozirju, Marij« Podržaj, Ljubljana, Bohoričeva ul., Slavka Šepetave, Gregovco pri Bizeljskem, Terezija Špan, Delro pri Laškem, Julijana Kep, llrez-•nica pri Prevaljah, Marija Korošec, Gorjuše pri Bohinju, Marija IJrabič, grad Turn, Leskovec pri Krškem, Tereza Zrim, Kuzdobljulije, Gor. Lendava, Ivanka Križaj, Ceste pri Dol. Logatcu, Helena Pivk, Selo pri Žirih, Tina Lovše, Vel. K o st rev ni ca, Šmartno pri Litiji, Marija Kapelari, Jurklošter, Loka, Fanika Maričič, Zagreb, Ilira 103, Ana Lukič, Doljnl Daruvar, Marija Ciček, Vetovo, Manca Pojmi, Konak, Podravske Sesvete, Franči-škn Hren, Stara Gradiška, Marija Hunjndi, Ivaničgrud. — Tajno skladišče municije v Subotici. Predvčerajšnjim so razkrili delavci jiri popravljanju občinskega skladišča v Subotici tajno skladišče municije. Našli so 9 granat in tri karabinarje. Domneva se, da je to ostanek . municije, ki so jo skrili ob priliki poskušene-ga puča leta 1920 komunisti. — Velik goljuf je šef podružnice zagrebške trgovske akcijske družbe »Dekos« v Ruml Pavel Handler. Možakar je vžival v tamoinjih trgovskih krogih veliko zaupanje. Vsak tr- govec bi mu bil zaupal na islepo stotisočake, ne da bi zahteval od njega kakšno potrdilo. Kolikor je doslej ugotovljeno, je izvabil Handler velikemu številu trgovcev znatna posojila, ki jih ne bo mogel vrniti. Med njegovimi žrtvami se nahajajo v pzvi vrsti ljudje, ki so mu posodili proti oderuškim (40—50%) obrestim denar. Ti ljudje se doslej še niso prijavili kot oškodovanci. Razven tega so posodili številni j ljudje Handlerju iz prijaznosti brezobrestno • denar. Handler je izvabljal ljudem denar pod pretvezo, da so prispele za tvrdko večje količine blaga, da pa momentano nima denarja na razpolago. Doslej so prijavili oškodovanci skupaj terjatev v znesku 827.000 dinarjev. Najbolj je oškodoval Handler nekega trgovca z železnino, katerega je osleparil za 180.000 dinarjev. Vzrok, zakaj je izvršil Handler sleparije, še ni pojasnjen, baje je igral na borzi. V trenutku aretacije so našli pri poštenjako-viču potni list za inozemstvo. — Star slepar- pod ključem. Te dni je bil aretiran v Beogradu znani goljuf Miko Eiraim, ki je, kot smo poročali, pobiral po Srbiji in Bosni prispevke za dobrodelne cilje v imenu Rdečega križa. Pri njem so našli razne spiske, kljub temu pa se ne da natančno dognati, koliko denarja je Miko Efraim doslej nabral. Pri sebi je imel samo par sto dinarjev. Vremenska katastrofa v južni Franciji, ii se je vlila v okolici Perpignana v juž- l’e dni župana in Jugoslovansko-Češkoslovaške Lige poziva eksekutiva Gremija trgovcev gg. člane, da se udeleže sprejema češkoslovaških parlamentarcev v pondeljek dopoldne in da dajo onim svojim nameščencem, ki sodeluje- -jo pri raznih društvih ter se udeleže sprejema ta dan dopoldne od 8.—12. ure prosto. Trgovine ostanejo odprte. — Načelstvo. i— Glavna skupščina »Jugusiovenskega zimsku-sportskega savoza« se vrši v sredo, dne 13. t. m. ob pol 2«. uri v damskem salonu kavarne »Emona«. 1— Plesno šolo oivori olepševalno društvo v Rožni dolini v nedeljo dne 10. t. m. v sar tonu na Strelišču pod Rožnikom. Plesne vaje se bodo vršile redno ob nedeljah in praznikih ob 3. uri popoldne. i— Ribja sezona prične danes v dobro znani restavraciji in vinski kleti »Ljubljanski dvor«, kamor so poznavalci dobrih, pristnih vin in cenjeno občinstvo vljudno vabljeni. Priznano dobra gorka in inrzia jedila ter spe-cijaliteta: morske ribe vseh vrst po znižanih cenah. 1— Pozor pred goljufom! Že večkrat se je dogodilo v Ljubljani, da so bdi posamezniki ogoljufani pri sprejemanju stodinanskih ban-ivovcev. Tako je pretekli mesec neznani goljuf izročil trafikantu na voglu Gosposvetske in Bleiweisove ceste star srbski 'bankovec za 20 Din, ki je podoben stodinarskemu ban- ni Franciji nenadoma silna nevihta, ki je pre- j kovcu. Trafikant mu je nato vrnil razliko plavila več vasi ter povzročila veliko škodo, j gg Gin. Nekatere hiše so morale biti z veliko naglico j i— je potrebno, da stopajo gg. matu-evakuirane. Električne napeljave so povsodi..................... pretrgane. Blizu Cereia se je udrl zemeljski plaz, ki je zasul železniško progo. Vsled tega je skočil neki osebni vlak s tira. Človeških žrtev ni bilo. — Rudniška nesreča v.Rockvvoodu. Od ponesrečencev v rockvvoodskem rudniku so potegnili izpod ruševin doslej samo mrtvece. Več ponesrečencev je tako razmesarjenih, da ni mogoče ugotoviti njihove identitete. Domneva se, da je zahtevala katastrofa najmanj 30 človeških žrtev. — Iz plavalnega bassina ua operacijsko mizo. Pri plavalni tekmi v nekem dunajskem kopališču se je pripetil te dni nenavaden slučaj. Eno od plavalk so morali potegniti sredi tekme iz vode in jo prepeljati v bolnišnico, kjer je bila takoj operirana. Plavalko so popadle nenadoma hude bolečine v trebuhu. Bila je opetovano bolna na vnetju slepiča; topot jo je napadla bolezen v vodi. Njeno stanje je bilo tako kritično, da so jo morali odpeljati na kliniko, kjer jo je moral univerzitetni docent dr. Mandel takoj operirati. — Obsojeni komunisti v Miinchenu. V sredo je bilo obsojenih v Miinchenu okrog 60 funkcionarjev' komunistične stranke na tri mesece zapora, ker so se udeležili tajnega komunističnega zborovanja. — Radi poljuba ga je polila z lizolom po obrazu. Laborantinja venerološkega oddelka mostarske oblastne bolnice Brkičev« je huda ženska. Sedela (bo te dni na zatožni klopi radi Ve4ko telesne poSkodbe, ker ’jo polila svojega Sefa -dr. CStopija po obra»u in pnsm z nerazredčenim lizolom. Za proces vlada v Moetaru veliko zanimanje. Brkičev« je izvršila dejanje — kakor trdi — v obrambi svoje časti: dr. Stopič jo je hotel_ poljubiti. — Bivši nemški prestolonaslednik v Milanu. Bivši nemški prestolonaslednik se mudi te dni v Milanu. Njegov prihod je vzbudil med prebivalstvom veliko pozornost. — Izbruh vulkana pri Odesi. V Bugalma-ku, nedaleč od Odese, je jel bruhati neki vulkan, ki so g« smatrali že dolgo časa za ugaslega. V lavi so ugotovili kemičnim potom znatne odstotke zlata. — Ciklon in potres v Sprednji Indiji. Iz Bombay-a poročajo, da sta opustošila silen ciklon in močan potres pokrajino Karachi. Skoda se ceni na 25 milijonov rupij. Mnogo ljudi je 'brez strehe. Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani obvešča vse one razstavljale® športnih psov, ki na zadnji razstavi niso pravočasno .dvignili svojih diplom in plaket, da »e tozadevno ustmeno mhiosiio piaineno v p - rtiirnt dr. Copudia, Ljubljana, MiktoSlieva ce- HlH ‘ztatnike v Gazela milu so našli: g. Al. Badnjevič, Bos. Krupa, kupil nulo pri tvrdki ilija V. Studen, Bos. Krupa; g. Ivana Grob-ner Planina pri Rakeku, 'kupila milo prt tvrdki A. Milavec, Planina pri Rakeku; g. Matilda Martinček, Zagorje, kupila milo pri tvrdki Olga čuk, Kisovec pri Zagorju; g. Donke, Laško, kupila milo pri tvrdki Ed. Vale, Laško; g. Lovro Mlinarič, Zagreb, kupil milo pri tvrdki lsidor Weieer, Zagreb; g. Ivanka Požek, Črnomelj, kupila milo pri tvrdki Karol Ahačič, Črnomelj; g. Jožefa Drnikovič, Vič-G line e, kupila milo pri Prvenf delavskem konzumnem društvu, Vič-Glince; g. Jožefa Intihar, Nadlesk št. 36, kupil« milo pri tvrdki Ludvik Kržič, Nadleek pri Rakeku; g. Kotnik Jožefa, Dopl.ioa pri Kamniku, kupila milo jiri tvrdki Jos. Klemenčič, Kamnik; g. Terezija Tavčar, Polzela, kupila milo pri tvrdki Josip Tiršek, Polzela pri Celju; g- Marija Javornik, Luče pri Višnjigori, kupila milo pri tvrdki F. Terdina, Ljubljana; g. Dora Vulakovič, Vidakoviči, pošta Netre-lič, kupila milo pri tvrdki Jožef Brožič, Metlika; g- Franjo Miko, Sračinac št. 01, kupil milo' pri tvrdki Gustav Mas os i sin, Varaždin; g. Ivan Ivaniševič, Split, kupil milo pri tvrdki p. & M. Ronačič, Split, Sibenaka ulica 2; g-Jelka Dobraš, Virovitica, kupila milo pri tvrdki Antun Igali ml. Virovitica. ranti svojim gospodičnam pri plesu neokretno na lične čeveljčke ter se odlikujejo z iz-vestno nerodnostjo na parketu, v salonu, na cestnih hodnikih, pri pozdravu itd.? v Ljub- .. ljani nikakor ne, ko imamo vendar pri »Ate-# ni« tečaje za dečke, ki pravočasno izlikajo vse pomanjkljivosti v kretanju in nastopili Starši, prečitajle pazljivo razglas plesne šole »Atene«, ki vrši vpisovanje v Narodnem domu. — Vpisovanje k plesnim tečajem ne« se vrši v soboto dne 9. t. m. od -pol 8. ure v Narodnem domu. J$fjezi‘ka 1— Konji tudi grizejo. Kuharič Breoier je naznanila policiji, ‘h*.^Smlednika, v komolec konj nekega kmeta J* , p0,nad-Lastnik konja zanika, da -bi ho k Jl- Policijski j-azgrajača te/Sbe- nekega prevečglaam^ * [atyin0 škaia in lezila eno ”£,vanje -starejše ženske, 1 izgreda na javnih prostorih, 1 telesno poškodbo na 84 letnem starčku, povzročeno vsled neprevidne vožnje mlade kolesarice, učenke meščanske šole, 1 popad konja, 2 prestopka pasjega kontumaca, 3 prestopke policijske ure m 9 prestopkov cestnega policijskega e.l— Mlada psička doberman, sliši Bistra, se ie 7 t m med 9. in U- uro ponoči v okolici Starega trga zaletela. Pošten najditelj jo blagovoli izročiti na Starem trgu štev. 19/11-, Apollo. 1— S tresočo nogo in utripajočim src©"1 stopajo vse one mladenke v dvorano k ■©**' nim plesnim vajam maturantov, srednjih tehnikov, učiteljiščnikov itd., ki niso bile deležne v pravem času potrebne priprave ra ples. Pri današnji otvoritvi dijaških pl©?«1« vaj že pleše vsa mladina in gg. plesni učitelji podajajo povsem novo tvarino, ki zahteva že nekaj predznanja, potrebne gibčnosti in taracije. Živimo pa tudi v času poudarjene j telesne kulture, ki smatra plesno udejstvovanje kot prispevek k vzdrževanju svojega zdravja in ne samo kot zabava. Opozarjamo na vpisovanje plesne šole »Atene« 'V soboto v Narodnem domu. Maribor. Reicha v Ma- m— Kemična tovarna J^^reDoidne žHeV riboni bi bila postala v sredo 1 1 ^ramj)a ne požara, ako mariborska porarim 0aenf bi pravočasno došla na lice me” -,' , j ua ta Oi Kranjc, ko je hotelu opražiti jajce za predpoldanako okrepčilo, nenadoma vnel plin in ž njim ostale snovi, ki se nahajajo v kemičnih tovarnah. V trenutku je bila njena obleka v plamenih. Pri tem so dobile še tri druge delavke, ki so se nahajale istočasno v teh prostorih, opeklini- na životu. Vse štiri delavke so bile Pr® peljane v bolnico. Glede Marije Kranjc, ki K dobila najtežje poškodbe, se še ne ve, če okrevala. Ostale tri delavke pa bodo v »I* kem času zapustile bolnico. Skoda, ki jo uu „i tovarnar Reich, še ni precenjena. i lil V Hočah uri Mariboru. v v*. •»; aestniku Alojziju Viher ju v Hočiih velik požar. torek 5. t- ni. Ulil- inižaT*'Mariborska požarna bran.-Jjt takoj pohitela na io^rnih KSIb ™Sur,»3šj„ia iiovarnosj- Vi.,cr; bramb prepreč SO, da'je^bil požar podtoknjen. -veliko škodo, ker je bil zavarovan le za pogorelo vse razen^ene ^“vnier^Upi vsota. m- *»?Wdtl“RU1aTu,o"“oS Ljubljana Mestni magistrat ljubljana^ se prebivalstvo v okolici v‘*fa ^ru event. • *' ■ cesti, da pusti v miru . ob Dolenjski ceeli, da pu»‘* ' '"bjie iralre-nnjdene 37 mm granate, -kataro jni. ljeue ob priliki vojaUR1. , 25. septeni tralješke čete 40. i0 ter vsak sluča bra 1926, a niso e^P y( hliiniemu fitažmku, najdemo 40 pešpolka, odnosno l,0%:f1^‘ 0.1.e,v v Ljubljani objavlja J- rbeno3ti in trdoti predsednik revotucijo-jarne politične stranke, ki izpove tu tudi svoj duševni krgdo. Človek je, ki zametuje vse transcendentne nagibe v človeku in zanika Potrebo vere, njegov fanatizem mu je zameg-‘} Pogled iz reke življenja, ki jo mora preplavati vsak človek, na — drugi breg... Nje-gjjv sin, v katerem je oče s •svojo vzgojo du-Vero v Boga in ki je tipičen otrok današ-nolpf zaide tako v svojem idealnem ben V ^hlodo, *u> pristaš mlajše, bor-vila6 rev(,*uc'onaine stranke, ki si je posta-■>ikei>Za SV<)J bojni li,ic čin, ustreli minfetr-)jt'j?a Predsednika, očetovega glavnega poprav''* nasPro,nika- Duševni vihar, ki ga stirai IM) te",l einu’ I>rePodi megle, ki so za-, • očetove vzgoje tudi njemu pogled v o l si breg on naide — Boga in s tem »ebi tudi človeka, ki mora živeti etično, če "°če, ^risanih figur, ki se družijo zdaj v prizorih razgibanih političnih borb zdaj v 'u°gu Uiiutme domačnosti in v scenah polnih iih Ba- šaričeva in gna Danilo S-mcm’ Jerman, Lipah, ',isar"«- Premiera Jules Ro-'dZtlt k, '"e l)r- Knock* se je pričela ki ^i^ .U,"° ':imu(lo, ker gospod Lipah ni mwli'1 ze J |,I V(‘"1 aktu, zaradi bolezni niško ■ Pravočasno priti v gledališče. Zdrav-že dpi;1?1 Vll|,(i potrjuje, da‘je gospod Lipah ('••'■si, Va boli"' ter da je dobil v kritičnem y;j;“ “ude napa.de s krči. Zakasnitev po * nilvovi izjavi ni njegova krivda, ^"sfovanjo tenorista k. Jelačina v Ljublja-”• tenorist g. Mirko Jelačin je študiral na dunajskem konzerva toriju, nato pa se je po-Pa nasvet znamenitega tenorista Piccave-!'r;,1«0 nadaljevat svoje študije k .Lela Hm jt. načel nastopati v' n/ »' oporah i„ sicer /e bil član češke «1 užb^ Wg„”,''"'’-;';ikave sprej,‘' ^jebita.niCn vN1^VoSSS!£ >< ti zadn ji ob 20. ui v restavraciji »Bellevue«. Gospodarstvo. USODEPOLEN PREOBRAT V GIGANTSKE!« BOJU ZA MEZDE V ANGLIJI. Angleški rudarji so posredovalne predloge vlade s 737.000 proti 42.000 glasovom odklo- ■ nili. Konferenca rudarskih delegatov je spre-. jela s 514.000 proti 194.000 glasovom izredno dalekosežen sklep delegatov iz južnega Wa-lesa. Sklep zahteva: 1. da zapuste delavci sesalke, 2. vse interesirane strokovne organizacije se poživljajo, da se zoperstavijo uvozu premoga v Anglijo, 3. boj zoper lastuike premogokopov naj se vodi v prihodnje na ostrejši način kot kot doslej, 4. Generalni svet strokovnih organizacij naj se pozove, da zbira od vseh organiziranih članov prispevke za etavlcujoče rudarje. V vladnih krogih se zatrjuje, da je vlada odločena preprečiti odtegnitev delavcev od sesalk in iz nje sledeče po poplavo premogokopov z vsemi sredstvi. Eventualno se zaposlijo pri sesalkah mornarji. Brazilijanske železnice imajo vsled stavke angleških rudarjev premoga u ' 11' drugega, kakor da si pokorna p ‘n l"'av »*?. ne vprašuješ, ie m0rr»-uu, prav iuia, ye dejal Dvorep. > Ja/ 'ak stara'1 'e<^ao lll)()Kali< ker sem tako na sredi, am-lVi daje Jll||'u ima prav. Poslušaj možaka poleg tel.e, batine sicer ustaviš celo baterijo in dobiš reJjJa v, 'I1} jo odgovoril moj pes, pod topom .-•,'. (viV»u o, q)(Kl;iri(*m. Ti veliko, neredno kamelasto M t« i i m • i v». ’ 'U si nam prevrnilo šotor. Mo.| gospodar je p^orčen «ta dejala vola. Ali ji1 bel? . ajpada je bel, je odvrnil p«*s. Mar misliš, da sem ornega volovskega gonjača? hitro /j*1*'" Ht*' iHlgovorila vola Sedaj pa "dt( <1! lauila N,?' )ia,lal •'1 «'j pa imata, je dejala stara mula mi jaren!^!'.f1*! vill*a*,) bi naprej, pri tem pa se jima rn o. ■Le ne skušajta se oprostiti. Ho jutra sta ujeta. Kaj zlomka pa imata?' Vola sta začela puhati in mukati, zategnjeno, sikajoče kakor indi jsko govedo; vlekla sta, suvala, brcala, se i-/,potikala in se skoraj zgrudila v blato. Še vrat si zlomita, je dejal konj. Kaj pa imata z belimi možaki? Jaz živim pri *ijih. Oni — nas — jedo! Potegni! je dejal bližnji vol; jarem se je prelomil z glasnim reskotn in vola sta c tldirjala. Dotlej še nisem vedel, kaj i« na'dajalo indijsko govedo s takim strahom pred Angleži. Mi jemo goveje meso — ki se ga noben goveji gonjač ne dotakne -in to seveda govedu ni všeč. O a bi me našvrkali z mojo lastno verigo! Kdo bi si mislil, da bosta dve tako veliki kladi izgubili glavo, kot sla ta dva? je vzkliknila stara mula. Nič zato. Jaz pa si grem ogledat tega moža. Večina belih mož, vem, ima vedno kaj v žepu, je dejal konj. Potem te pustimo tukaj. Ne morem ravno reči, j*11 ''nam preveč, rada. Poleg tega so beli možje, ki nimajo kje spati, bržkone tatovi, jaz pa imam precej vladne robe na hrbtu. Pojdi, mlade, greva v naše vrste nazaj. Lahko noč, avstralec, Upam, da se vidimo jutri pri paradi. Lahko noč, stari otep mrve! Poskusi obvladati svoja čustva. Lahko noč, Dvorep! C«' prideš jutri na vežbališču mimo nas, nikar ne trobi! Vse vrste nam zmešaš.« Stara mula je odkrevsala z bahavim korakom starega vojaka, v pa mi je glava konja pri vohala do prsi; dal sem mu prepečenca, moj pes p«, ki je bistra glavica, mu je lajal na vse kriplje, koliko konj da imam jaz. Tudi jaz pridem jutri na parado, je dejal. > Kje pa boš ti?>; Na levi strani drugega oddelka. Dajem korak celi četi, gospod, je odgovoril konj vljudno. >Sedaj je pa treba, da se vrnem k Dicku. Rej) imam ves blaten in trdo bo moral delali dve uri, da me pripravi /.a parado.< Tisti popoldan se je vršila parada vseh trideset lisec mož; s svojim psom sem imel ugoden prostor blizu podkralja in afganistanskega emirja, ki je imel na glavi visoko, veliko črno kučmo iz astrahanske volne z veliko dijamantno zvezdo na sredi, spredaj. Prvi del parade se je vodil ob vročem solncu. Polki so korakali mimo nas v neštetih valili nog, ki so se premikale vse hkratu, za njimi pa topovi, vsi v eni vrsti, tako da se ti je v glavi vrtelo. Za tem je prišla konjiča. Drugi oddelek suličarjev je švignil mimo; na levi strani je stopal konj; rep se mu je svetil kot svila, glavo je držal na prsih, eno uho du je stalo naprej, drugo nazaj, noge so se mu gibale kakor ob godbi valčka, dajal je {korak celemu svojemu (ddellui. Za konjieo so prišli veliki topovi, in videl sem Dvore,pa. vpreženega z dvema diugima slonoma v eni vrsti k štiridesetfunt-nemu oblegovalnemu topu, /a katerim je stopalo dvajset jarmov volov. Sedmi par je imel nov jarem in jo bil videti precej trd in irtrujeu. Nazadnje so prišli gorski topovi, pri katerih je stara mula slop«1«’ Jiakor da bi poveljevala vse čete; jermenje je bilo pooljeno 'n polirano, da se je lepo svetilo. Pozdravil sem jo na glas, ona pa.se ni ozrla ne na levo ne na deisno (Dalje prih.) Zadruga ,/Vzajemna pomoč" v Ljubljan*’, Sentpeterska vojašnica pritličje levo, soba St 4 priporoča cenjenemu občinstvu svojo novootvorjeno krojaško delavnico v kate I Ldeluje po nainižjih cenah vakovrstna oblačilo za gospode in dečke po najnovejši modi. Na razpolago ima krasne vzorce blaga po ugodnih cenah. Naibotisa, naiceuejso ** ui«sa in filvalni stroj so edino Petelinčevi znamke dobrege Gritzner, Adler, Phdnix švicarski Blizu Prešernovega za obr1 imousirijo. Pouk biti pletilni stroj Snomenika za vodo P1®6611’ U£,odni P18«'1™ P°6°J' * T“d' . OUB1ED spomenika .a vodo. n# obrokfc _ Večletna 8»iei.cu«>. Josip Peteline, Ljubljana r n 99 i tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najtlnejši in najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa. JT IAHTBVAITI PONUDBO I fmc TehnlCno In hIg|)enlCno najmoder« ne|« urejena kisoma lugoslav^fl. M. la, O. oadatvop)«. Srajce, promenadne, bele in barvaste, ovratnike vseh Trsi in fason, pentlje, samoveznice, Šepne robce, nogavice v rasnih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - * potrebščine, svilene trakove, Čipk« in vezenino. • • Nizke cene. — Velika Izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA < bllvu Prelernovego spomenika ob -vodi Dobra gospodinja, d 'pozna zdrava načela štedenja s časom, denarjem in perilom, rabi za pranje samo pristno ZLATOROG terpentinovo milo ki napravi perilo snežnobelo in dišeče in vrhu lega tu pa tam prijetno preseneti s pristnim zlatnikom! ORVA ČEBIN MOltn*. Pozor! Neli oglasi. Za v»ako besedo »e plait 80 par,' asa debelo tiskano^ pa Din 1-—. vm&mamm Abonenti dobijo dobro in po c?ni hrano v restavraciji »Skaleof. Mestni trg 11. (Joštom se lahko jastte-že z domačo, srbska, dunajsko in francosko kuhinjo. -- Za jedila in viae preko ulice poseben p»-pust. — Vs:iki dan *e vrši od 20. do 24. ur« koncert. — Z radrrtje pričakujem moje g^ie. Josip LTran, restavratar. Novost! Po dnem in t temi ridlji ve napise, umetniške in sv. podobe, reklamo vaeh vrst, izvvluje: Franc I r a n j c, Maribor. Pismeni naslov: JurHtova ulicn t>/II. Lokal: Miklošičeva uliaa tli. Lukra livni, brezkonku ren&ii artikel za vpostavi-te v lastnega podjetja Din 30.000. — Franc Krajnc. Maribor, Jurčičev« ulica 6. i 11. nadtilr. Stalno vožnje za razvoz premoga )» kolodvora na stranke tu oddam solidnemu prevoami-ku. Natančne ponudbe z J navedbo cene na upr*v>^ lista pod :>RAZVOZt najkasneje Uspe’n zajamčen-« Mesto gospodinje išče izobražena gospodi*'' na urednjih lel pr* boljšemu goepodu, laKko je tu" di vdovec z oliroci. Na-st0' pi lahko lakoj. (>£P“e. ponudbe na uprnv^ 1 >Skrbna gospodinja«. Na prodaj je ; Ljubljanski Zvone večletni kov. — Naslov pove uprava lista. Čreva vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj In ga plačam po najvl&jl dnevni ceni. Jos.Bergman, Ljubljana, Poljanska c.85 Iv. Brunčič & Fr. Rebernik pleskarja ln ličarja Ljubljana, Karel Kotnikova ul. 3 Se priporočata za vsa v to stroko »pa-dajoča dela. . Delo solidno 1 Cene zmerne - ✓M-V pisalni stroj je dosegel svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev v prometu in rabi. UNDER WO OD Zastopnik LUD. BARAGA., Ljubljana W,A ^ .1—^ J—i-*- W w šelenburgova ul. 6. Telefon 980. I Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga Kropa. Telefon inlerurban: Podnart 2. Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. Žeblji za ladje, črni ali pocinkani. Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojke- za ladje in splava Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. I Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sodo, plocev mo, kolesa itd. Vijačni čepi. i . Verigo. I/delfije lahke transmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opremo za vodne žage in mline. Vsi v našo stroko spadajoči železni Izdelki po vzorcih in risbah najceneje. trg0vcem. Hustrovanl ceniki na razpolago. Prodaja se samo na <*e e I Se priporoča s« tisk vseh trgovskih, I obrtnih, Industrijskih j in uradnih tiskovin. I Lastna knjigovesnio* TELEFON ŠT. 561 TISKARNA MERKUR TROOVtKO • INDUSTRIJSKA D. O. LJUBLJANA, Simon GregortKeva ulica 13. Tlaka časopise, knjiga, brolure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice 1.1. d. TELEFON ŠT. 652 ■ i*e*rm- mi snu«- MafutAj: 4leksasdar Zttlaanikar. — Urejuje: Vhfak t+reuk. — Za »Merkur« adgovarju. A.adf«j Hever. Vai v Ljubki.