93. MVM.                                              I liibllaii. p EctUeb 2. mii I91L         fu-^-^nts                 u. teto.
^^^^^^h         ^^^^^SS                      -V*        ~"" -"■*      ^J^**y       ^^^^^hb              ^Bi^^a* »^iJ^p                  ^I^hL'^bf        * *«**               ^^^^^B    ^^^B^^^^^^H          ^^^^^h         ^^^^^^^^b         ^^^^^^^b ^^^^^^^^^L                   ^^^^^^^h                                                ^^^^^^B   ^^^^^^^^^^^3              flf^^QB^^^^^^^^^^^^K                B^^^^^^S      ^^^^^^^E            ^^^^B^k      ^^^^^^^h              ^^^^^^^K      ^I^^^^^^h
.Slovenski Hvod* *«Ma *• £*•»!*i u Avstfo-OgT5w>:                                          2a Nemftjo:
esk> teto sknpftj napre;      •   K 40       I c«lo leto aaprej    .    .    .    .    K J > —
Bi mcscc    ii         a     • '•    •   3 50 I   cio leta naprej   ....   K 50 —
VpraSanjem glede mseratov se naj priloži a. odgovor dopisnica ali mamica. »»■■■■Mini (tpođa\ dvorfi^e levo\ Kaafltva «Um *t i, t»i*!<m *L 95.
I«fc*|a »•«* ten z?*69? tivs«*ii a«4eMa 1« prasalkd.
Inserati  »e  rađana].)   fvo  pirabijensm   prostora   ii   sicer    1   tim   visok,   ter
54 mru širok prosr>r:enktnt  po 12 viri., đ.akrat p^» 11  vla.f trlKrafc po  10 v.
roilano  (enak  prostor)  30 vin.,   parie  in  za'ivais  (eaa'c  prostor;   20 vio.
Pri večjih fn.^errija1! n;> dogovoru.
Noti mrožilki atj pr«:i.£ja  aafoiuij    cji>     ^T po aa&azalsi.   ""^^3
Na siao pisata* aa-    »= brez ajslatte Jeiurji se na  ajreuj nikako;   oiif&u.
,^^9d9i tivkftraa" ta!«3«a  i:. SS.
.Slovenski Narod" velja w LJablfanl dostavljen na dom ali £e se hodi ponj t ^,,
ćelo teto n^rej   .   .   .   .    K 3o*— I čelrt ieta     „       •' ~&fr-Z    »    9»— pol leta        „        .....  18*— I  na mesec     „        .    .   .    .     9    3*—»
Pssc^ecvKi sieviiks  jsija 20 v3ssa?jev
Dop.si aaj se fiaulvirajo. Uol:opisi se ne vračajo. th»dd2U&t?o:   Xaaiio;?a alt2» iih 3 (v 1. naJstr. levo), teidfon i*. 34
flcvenke! Slovenci!
Dne 6. aprila srno objavili oklic na naš narod: javiti smo. da se je osu* »val slovenski konsorcij. ki ie proste volje prevzel naše težko n '            *•   ■ ■    o_
vensko Talilo ter jo ti v                        -jr>
stopnjo umetniške dovršenesti. fci ie pri nas cioseicliiva. Po'-'■•—' '             i si ij
meci tem zagotovii ^                       ,o i>o-
slopje in je zaZcl s prirfavciirti za bo-dočo sezono. Pozval ie rođakinje in ro-jake, naj se prišle.šijo k dram ^kcmu, opernemu in opc.ctn. ansambla :iare-g?L glcJišća. ofcrnil pa se je tuđi na ć _-l:e, Mnrite in Srbe. nai mu o» morejo se? ta vit i  čim  r   "   '                         >srjb-
z^ejše in Ie resno _j...v;.j ^...:.^..o osob-je. Oaziv je že do^lej velik, nadvsc raz-\eic!iiv, in r " ' • ' . ' - \ ; se oam posreći             . i            \_      ...jt-
nikov. ki brdo de!ovali na čast in u^ied slovenske kulture in naše umetnosti.
Naš cilj Je visok, naša volja velika. A da bo možno dočeci ta cilj in da se moT2 naša volja učejstviti. treba za^osr-ne  gmotne   podlace   za   naše     najvi>je kulturno o?cnji^ve.    na$2 ^leoišč^.      To i rocilago je rroreče u>t\-ariti Ie celokup-netnu narodu, in lc trkrat. čc se zave-tlajo vsi rojaki.    da :e ljubljansko Narodno glcdišCe  častna za- i deva vsegra naroda.      Kakor je j 1         -i  Čehom prasko Naredni divađlo I I        ^a v očesu. ki jo ljubi in šćiti ves ! ćeško-sl^vanski narod, kaker je Ce^om prasko Narodni divadio fzlata kapela«. jl kateri romajo s pobožnin nnrociim ^usitvom brez razlike vsi Ćehi na svetu, prav tako mora postati slovensko   Narodno jriedišče last čast in poncs vsesra f.!ovenske?:a    naroda na vsem             m I
svetu.                                                          j
V veliki, usodni dobi svotm*n!fi đb- \ godkov se bih'a petJe^etbtnica    on»5:a \ dne, ko je če£ki narod poližil temc!;ni kamen svo^emit   Narodnc.Tin      d^vadlu. i Dne 16. maja  1Q^S je bil nrivečji. naj-radcrtnejši narodni praznik    od    Časov j ć.^kega prerojenfa. in do netde^etih Ie- j f71i se ga sr     " '       .•.---.-•..   .a j
^nerac-i * ;.  _.-_..  ,... ; - ^. .... . ;:o. ■
pred 50timi leti so zbrali Cthl r.ekaj mi-KJonov za s\'c:q jrledisče in  danes zro | nanj  z najvećem ponosom,    saj iim 5e j središče in \Te!?iče češke visoke kulture, ognjice češke naroene zavednosti, svetiŠČe če^ke  najvzne«enejše      umetnosti.
Na ta veliki čc?ki jubilefni dan pohitimo tuđi Slovenci v Prazo. poklorit ^■c- "i velezaslužnih zarr?diteljcv in WK., . y.v Narodnecra divadla in zahva-1ii*e českemu narodu za mnr^otero in t ! kero pomoč. ki "o je uživali sloven-*'~~l knltura. rlasti na s'^venska r'asha ! *:' m mfnoff1? 50 let od bratov CrT:ov voh.-'et a od Nnroc'ftetra divadla opetovano ie prav fosetjei.
Tn ravno tetra dne. ko bodo C;hi v dnižbi siroiih slovenskih ?ro5tov slavili t veljđ labftef sveje diTre tn ponosa, položimo — rofakinie in rojaki — tuđi Slovenci močan teme 11 s v o j e rr» n slovenskemu Narodnema jfledišcu! Položi-ipo gm, sestre in bra;•■?. da bo Jr> čez 50 fet «aši zanai^d rrav tako ve<eli in ponosni, kakor bodo 16. t m. bratje in sestre češ-<e!
V'snka naro<!n^ zavelna in resnično JvU*Turp.a Slovenka, vsak nonosen Slo-
venec c*^": v n?s !;-"-' '*--:'-----'.*    val
za osr          ^  res :                              * a
slovensko Trsjjc n-» svojrh moč^h: De-it-; ~^ joa K orro^^jai^, da 5e ••^~1^fe ^          -^ra  k^^^orciia tuđi  nas;          rši
V          T    '         ^n*"  ie dc^Ie! ?•  pe-'ć^a
f -^ - .. rocl?liubov ztirala nnd ^r^}.000 K. Tot'a premožnejših ie med rani. po debeli m pr> svef H25i drmn-v!rJ še delira \Tsta. Nsj S2 zavevlajo. ćn Sieđa vsa slovenska javnost na ncs. naj sa zaveda?^>. da zro na n?s naši s '> -vražniki. ki nas bodo sodill po d e ! a n i n. ne po besed?h.
Zato: Vsi na krov! Int?>'gčiica, 4'tiov^ka in po<v€tna, v rrvi vrsti industrijalci in trtrovc'. obrtr^i in nič m;.:i;e
cf------tc-li zavedni in srmotno trdni I;m3-
t         : na Va s z re d an es domo-
vini !
Po r^"--^ ali ?upnijah se strnitc vsi, ki «^e           a duha in rraše volie. v
krajevne odbore in oclseke ter zr iraHe Ij^stnoroćne podpise članov ^a naš crie-«M5ki konzorcii! Pofdite tako} na delo m našo sktirno n?iv;š!o kult»irno zac^e-V^t Zrtv^ite veiikn. ^ z združenitr? močmi postanemo v^Hki!
Kralfevni odseki nai bi vsaf do t?.
lp* ub o4po6laii podpfsaneoiu upfavoe-
mu odboru, ki objavi vi* -r* zbirke ni praznik Narodnesa divauia ane In. maia t. I.
Takr* bo češki pravnik tuđi na?, praznik. Nai zve vpj slo\ en^ki s;vet. da smo zaveden, kulturan narod. — naj vzh: ci Jn^oc-laT'!ia ne nct?ne brrr krvn. rarne in slasbene umetnosti, brez močno utemelJeneRa. krepko ra-stočega in se poiiosno razvit oče ?n ^lo-venskejra Narođnes:a ^ledi^ća v n*ro-s'ovanski Beli Ljubliani! Ta dan doka-žimo iznova, da kakor smo prsživeli sto'ctja zatiranja, ir. krvava dobo r.ve-tovne vojne iz lartne rroči, hoc^irjo ži-veti in napredovati še đa^ie in še višje iz lastnih <H in las?ne moči. zvfsti svoii mi;:u!o:sii. ;:vesii ićc?alom svor.h declov, zvesti veliki sedanjo«ti in ssniim sebi zve?ti najbolj!
V Ljubljani, dne  1.  n:aia   \0\H,
ITrr^vni or-bor
Slovcaske^a   ^ledaliifcrf:*  koasorcUa v LleMmil.
Enosira??sk3 rešifet? ustavne reforme?
Dunaj, 30. aprila.
•^r'ametit je sicer prečej prazen, j a vjioarji so zelo zgovorni. Nemski na- j i cijonalci se neprestano posvetujejo in ; | pripavedujejo, kaj so ukrenili. Dar.cs širijo nove vesti o ustavni reformi, o kateri ste zaćnjič prinesli porobilo. Mi ! nimamo vzroka, da bi te vesti zamol- : čevaJi, čeravno jih Nemci lansirajo, | ker jim splošna ustavna reforma ni sim- j pa lična. Vaše poročilo o trch partijah ■ narodnih ozemelj se ne Ie re dementi- i ra, r.'npak s p 1 o š n o potrjuie. Iz ! svakih krosov se še ponavlja vest, da j bodo re5 za gotove kulturne stvari do- ■ pustr^e ski:pne seje slovenskih okrožnih . svetnikov (poslancev).                               |
Danes pa vb.da splošno jako na- \ vduieno razpolozcnje v krozili nem- ! škega »Verbanda«. .lavliajo. da se jim j je posrećilo slomiti odpor vlade: J ustavni nacrt za vso drza-| vo je pokopan, že v kratkem ! bode samo za Češko razjrla-t šena delna administrativna* r eS it e v v smeri nemškcKa i programa.
Te vesti se potriujcjo z novicami iz slovan^krh kromov, ro kojih ie vbaa iz- | javila,   cia   zapusća     staro   na- ' čelo,  da  se  ima  narodnost na; vprasanja   r e $ e v a t i   Ie   spo-j razumom    prizadetih     naro- i dov. Od zćn] da bode prizadete naro-de Ie par dm r-rej  o h v ? ^ č a 1 a,  a se : ri -irovore we more ozirnti.                      ?
Seidlfrieva vlada  je torei  zavrrla ! dva principa, ki stst v tei državi dr^ro ! držala skupa.i, kar ^e 1c še dalo držiti: , reforme   morajo   biti   oheuer«: z a   vso   državo,   reforme   jrre-j do  Ie  sporazumno.   Zdsi nsi to-rej velra, da se nai reformira na r?vrru v r»nd N>mcem, na juru pa rnj<^^   pri i <tarr -   ■   J; T-  v Tirid Nemccm.    Ju^o-slov~         . ^ Čehov se ne vpr"*a. je - li so zadovoljni.
Vlada ne porntsli, kaj hode r»oslf-dica: S]o\*3Tii \7Z"^* v*ak interes ni paHnmenttT. ker vidno. c*a r? wore rt-P'eČiti rsnvjh Vrivic, ^4* rodiairrrr politi P2 je brer mo<r*. Obfrem r« pade Se ti^oč čruzih vezi in o^irov —- T*se v Škoćo — državi. Toliko ?e re dr^^s j?o*r«vo. da Jiv^o^lovani enostran-skejra reševanja reforme ne bodo   dopustili.
Nemci bi bili silno radi dohrli, da bi se bile seje poslarske zborrice zopst j prelomile na čas do Binko^tih. Ju^o<lo- i vari in Čehi %n dobro uranili, kai hoče- j jo Nemci. \emSke stranke bi rade, da i bi vbda hrtz parlamenta  irvedl*  ob- i liubc. ki »ih kako- ir Mikb^.^e^/e 'Tfčf ! stresa vite* Seiđle?*. TodD tn r? poide. j Jugo?lovan! in Ceh? so vladi t^rav j3.»- | no  povedali.   da mi  ne  bodemo  nosili f nobene odgovornosti, če tira vf^id^ državo v nove *rjde Vrtze    ra\rn^ v tre-r^tkn naivečje nrdr.
^lede T&*e<$mia ** se vlada in Nem?\ Irskor v?e k?ite. že vd^H. Pri-hodnja ^fja bo dne 7. mafa ir zareda-n|e se ne bo preldn^o. temveč ^o tr?-filo s kratkim odmorom preko Plnkosti tfa do noletnih me^eetv. Tako se dane^ zatrjuje v netnfkfh kro^ih. ^^jra beseda T'jj:o?V>\'?nsk#^fi kluba i« Ce-r^^. ?v?m !*e tore; nek-| z?Vrl«. Od vlade ia N«raoev bo seveda   odvisgo. '
kako se hoda razvijali dogodk! paprej. ! Vitez Seidler in njeseovi tcvariši bi radi imeli čim najpreje odobrene razne davciie zakone in pa šc5tmcsec'ni proračunski provi zoni. Položaj ie 5ilno kompliciran in morda «?e ne varamo, Če trdim.o, da priliaiajo vižni čaši.
Jusoslovanski klub ima  plenarno  s e j o v torek, dn« 7. maja ob pol 10. dopnldrie v klubovih prostori«. Vsi p o s 1 a n c i   sn pozvani,  da %t že ju-tranie ^eje   polno^tfvilno  ude-' leže, k«r rre r.i   važne   u k repe, zla'*5 pa treba, da   so   vsi   prisot- , ni   že   ob   otvoritvi   plenarne i seje   poslan fke   zbornice.
—ll~^ v Gradcu se so sli v nedeijo re-.olacijo. Prosioniit   Steianijina  dvoraca je bila malodane poba o^roiene-ta   in   egorcenega    mestnciji     naroda obojega spola. Vse je bilo zastopano — ; od  župana,  vrlega   magistra   Fizie  pa ; doli  Jo najmlajšega    ^cvijarskega va- i jencu, od Rospt Lir.e Kreuterjeve pa do ; zadnjega puntigamskega dirndlna.  St- : mc> poslsncev in drugih resnih mož ni bilo. Žaro so si tuđi ir.oržili naročiti zr>
j vornike  z  Dunaja    in iz — Ljubljane.
i Ampak to so bili g:cvori, da je kaj iz-
! ćsio!   Na  dunaiskem  cesarskem  dvor- ;
; cu so zvenela okna, K^ ie »^chriftleiter^ \ Zeićier Ićc se ne motimo, zavzema moz
\ odlično mestn šerurednika »iian^ Jorg-
•  ja iz Gumpoiđskirchna«) napcvetiai voj- ■ ! sko    kamarili^    in    razkril strmečemu
| svetu, da hiša burbonska ne uživa • i simpatij zoorovalcev ob zeleni Muri. j Drug go\Ornik je v imenu avstrijskih j ! Nemccv odpovedal t.r/.avi z\-cstobo in j ! pre^ovedal Avstriji obstanck, ako ne bo ! j več ncmška, tretji je podii v pokoj via- ( : do in četrti je obsodil na politične vis- | lice vse nemške poslanee, ker prodtja- j i jo svoj narod v slovansko sutenjstvo. j Grozne! Spričo temu neznosnemu po- ] ! ložaju je magister in župan Fizia v po- i I sebni ad hoc zloženi pesnitvi pozival j ! nemPi:st?a »Mihla«f naj se zdrami (nMi- ' i cliei, w;.:h auf «\ V koliko je imcl ta : : poziv uspeh, o tem še ni poročii. — j 1 Piecc de resisitence ćele odlične prire- I
•   dirve,:o kateri bodo brejdvomno ob^^r- ! 1 no poročaii tuđi londonski in pariški li- !
sti. pa ie bila praska pri?e?t na Riitliju, j s katero so rborovalci potrdili, da   ne : bodr> odjenjili   niti  pičice    od    svojih ! ! ^?:orai navedenih zahtev. St-uffacherja I je pri tem ciumil neki dunajskJ    ^>K;rrv j merr^t^ Kmndl, ki je beitrljivce poto!a-j ii), da ve'ja  ??nie he«eda Steinklo^ter ; i Mansa: *Cs kann dir nix g'scheh'n^.Mož j
•  pozna dobro    avstri.iskera    drža\^*ie2a ! i pravdmkt'
! Toda davol? sale! Mi hi se s sme-| sno nedeljsko praško komedijo ne p*-i cali oMimeje, da ni ra^el n»njo tuđi ■ \'odit^'.l kranjskih Nemcev,    dr. FerJi-
•  iisnd  Cger.    £ieer *c mu    je    zgodilo prav. amptk *ie«:ovih irvtjt«j ne wo-remo moiče prerreti, ker se rrcali    iz nji'-   mnenje ntsTn  sicer malostevilnih, i a  r*t^ tem ore^cnej^ih »eit"^kih ?ode-relffiov. Ca^i ^^ re«nit odločilna ura se bliža in tato je treba popolne jasnosti. Če *e je rdeTo dr. Tireriu umestno. da j« na rbf>rovanju, kjer se .^e dins^tiii in državi v suhih >^esed?h  rvdrekalo  zve- i stobo.  sumnicil   nasn   deklaracijo p© | riiMih i^rleciih ra vel#izdajsko, potom i j> *o ^tvtr lier^v^ra okusa. Tuđi trdi- j ♦*»v,    da    5?    ^!ove*-i   v»i!jluj«i«a i Hn-atoin in 5rbo»fl    ćelo    proti njihovi j volji,  sawo da bi vrrd *\-ei*m prikrili I sv<v>    lt«tno    malo'te^ilnnst.    zamore i pam i>^i!;ti Ie r»^wilova>*^ •mehliai. S\€ ve? k^»ič«o    tuđi    cK Treria    u^nevns
i rjnem  jerica ntd  nn^o  »pansla\isttč-i ff>^  trrsh.-fcinie«.    Arr»^*k    ?e  se  ie po-j >rtnel  H* kn/ave irr»i»ije.    da   rt   n n \ l s v • t ti   n \   nar^ds.     \: i     bi     * ■"» i ifttetr!   **£**ti<»m KtevUu   bil ! ^ d   Hl r f n v e     kulturno   i w   «r <* -! ^ n ^ d « r * k ^   ♦ » k <■«     hofrato   ^b-I d ?f r j ^ ",   k?k<>r   ie   narod   s!«-
ff^ktrtr vzf t? n» r*9*je. d» sf je v Otp4-
yr»ri o ii»roH«ik vr^ieah «ri n?t ne V*«» ve* fpt#tt». T^r. r!rer V *re<*<*l»r* ^*4. da
•'^'•^♦Vp^» i«?irod* Vui^e df-Ha. ««r^
trr»^'-* tndi v ^1"^^ 5!f«v#*iie. im Tvr^H- I •V>^*. V«t v#»^nti^. m^?!ti nt f»^f?h ce- ij s?^ki^ iirldfH hr<^ v**ke THe^rte ^^ n* I
bele Ljubrf^e, f* ttdfc skod vftta la 1
! ek«a jusričie  palače naš jezik, notar- l ska mesu v cisto slovenskih okrajih se ; rci.Iamuje za nemško posest, trumoma se ifoni naso slovensko   deco v schul- ; vereinske ljudske in drž. nemške šoie, s kitajskim  zidom  najstrupenejšega  g2r- ' man?tva se obdaja na državne stroške peščico kočevskih,   corenjskih in ljubljanskih    Nemcev     sredi    slovenskega ©zemlja, da tiće kakor stru^ena pusica
■  v našem mesu — tnko bosato smo kul-1 turno ohdarjeni dd drž4t\'e!  In gospodarsko? Dr. Egtr s* je v Gradcu sam bahai, eld je većina industrije in zlasti
I rudarstva na Kranjskom v nemških ro-kah, poleg tega pa baje kar   četrti del   vse   naše zemlje. Da, v ro-kah   onega   nemskega  kapitala,   ki  se 1 nam je vsiiil,    ki nam je ugrabil   naše naravne  zaldade,    da vihti sed?.j  svoj germanski bič nad  slovenskim    ćelavcem. Naša zemlja je v rokah one petorice  nemških knezov,  grofov in baro-■ov, čijih    pradedje so jo pridobili od \ slovenskega kmeta iz pravnega naslova : — pesri! Tako srr.o gospodarsko obdar-! jeni. Prav zaraditega zahtevamo samo-: odločJio in gospodstvo na lastnih   tleh, : ker tega »bogttcr^ obdarjenja« ne iro-re-no  več prenašati. Toda z nemškimi sodczelani, ki so zasidrani s svojo go- . sp^darsko    in    rodbinsko eksistenco v naSi zemlji, želimo živeti v miru in sio-! si. To pa bo mogoče Ie tedaj,    ako se
■  pravočisno ođpovedo tištim anakronističnim   političnim    sanjam, ki jih ie pogreval v nedeijo na
'■ rraškem shodu v veliki    neprevidnosti
dr. jčger. Žadostno zavarovanega naci-: jostlnesa življenja   jim nihče   ne    bo
kratil, toda nemškega gospodstva i na jiigoslovar.ski zemlji bo enkrat za j vselej konec, ker ga mora biti konec. i Zato je ime! dr. Eger prav, če je. odkla-! niai za našo zemljo ćelo nacionalna i ekrožja, kakor jih odklaniamo mi, ker I bi ta okrožja zlasti na Štajerskom, a še
boij na Koro?!:cm pcmenjaia Ie petrin-i kadio dosedanjega nemškega političrc-| ra in gospoaarskega rasilstva. In kenč-| no še Egerjev nemški most do Adrijc. i Pritoževal se je, da sudetski Nemci žele | ta most jgraditi s pcmočjo berlinske j botrinje čer Goriško in ne čez Kranj-I sko. češ, potem bi bila Kranjska za ! nemš^o izdubljena, Naj bo miren! Na ! jugoslovanski zemlji, v katero veruje-i ina. kakor je veroval svet v Odrešeni-
ka. ne bo prostora niti za en sam steb-! riček take^a mostu.    Niti ob Soči, niti
ob Savi! Pzč pa bo odprta tuđi Nem-
eem prek^ svobodne Jujroslavije široka
tr«ro\iT»ska etsta za svobodno trgovino i -*li M?fw 3uro*!e>va**keni moru. Kdor j ve? sahtevs,    zan?" med nami ne more
biti prest^ra.
Tr> pr?T>ričsnje    naj vcern    gospod
dr. Fger «as*im aew^lrim   sodeželanom.
Večje uslujfe jim ne me>re storiti.            ;
,^^^^^_______________________-^________                               .        i
i
: Da«,. Zrinskera  in   Fraakopaaa^ Pr\\ lh«ji. SaborTVoiRv&V STsRRS&eur kota-ru. Štrajk ?tavccv. Mere oblasti.
(Od  našec«  stalne«:*  dopisnika.)
Zagreb. 30. aprila.
Ves larod občuti danes 247. oblct-I Mieo   cibglavljenja   zavesnikov   Zrin-skejca     in     Frankopana,    naših i skupnih narodnih mučer.ikov, ki sta ce-| nila slobodo visje od življenja, koje sta i končno darovala zanj. i         Leta 1571—73 je bil krvavo potla-čn    kmetski »upor«,    iznova   uničeno stremljenje za BaSo staro  pravdo, slovensko - hrvatski kmetski krali M a-t i i a   Gubec    krrnan na Markovem trsru r rarbelieno krcno.Sto let kasneje sr«  Do?k'^«la nosilea dveh na^slavnei-Jih h^atsVi'rt rodbin. hrvatski ban Petar rrof Zrinski in knez Franjo    Krsto Fr*rkcwn resiti i?to vpra?anje wa drug nači*. Njut  poiskus    osloboditi    naše reirlje  in vm dati  državno samostojnost.   paeijoaali1!^  državo,  se  je  pone-srečil. Đn? *fl. aprila ISTI. sta bila ob-fltvliera v fVuntjsUem Mr»\reir» mestu. Zagreb ^e vređno ?»rosla\i1 t* zsro-ipn.in«!:i đaw. čigar ?ros?ava !e dvojne vree^nitti v tei veliki dob!. ^       Ktk«»r v zsćpjifc »esee't vtđnf». Je \l *« probavo provtdla mladina, vredno Hn dofttoif^ t ud^lerbo e«fcra m^S^an-fstv* \% jt^Tier?« »nertii^Na predvečer #3# se v fzlo^tnih oknlh fn nt ple1rar"ih [<!esV*h p^JtviH    ^mortbroStfeni    por\v\ Ina ntrofi. «*? vr4&*t> proslivi ta vrnt-[Rn; rrr^i***!    *r**w\na. !if t^^-ecen.'a I oni misli, ki aavdaja nas vie.   Slobo-
da   je   v redna   več   nego   živ-/ : I j e n j e.  Danes so ostale vse trgovine' zaprte, brez izjeme.    Po vseh glavnih \ \ ulicah in trgib, s streh, drogov in bal-1 i konov plapclajo crne zastave. S palače « [ aadškofa     plapola    mogoČna  crna  za-, stava,    bazosiovje    je    crno okinčano. ' Kjer je otvorjeno kakšno večje izložbe^ no okno, ni v njem videti blaga, pač pal ' zgodovinska,     zelo    razširjena     slika;! ; »Zadnji trenotki Zrinskega in Franko-V ■pana v ječi«, nad sliko naše trobojnice^^ tpekrite s crnim florom. V veliki cerkvi rranjevcev na Kaptolu se je služila ve* lika peta žalna masa v spomin mučen^ kov. Frančiškan je spovedal Zrinskegk in Frar.kopana pred smrtjo ter jima jk rekel: »Rešcna je vajina duia, ker st^ se borila proti tiranom.c    Sredi cerkv^ ^b dviga crn katafalk. Nad 3000 udele« žencev,   meščanov  in  akademikov,   9^ jfe udeležilo te žalne maše, videll srna l^noge saborske in mestne zastopnikei! tfeovce, odvetnike, darne, a v cerkvi sv.1 Blaža je bila žalna masa   za   srednje iole. V prostorni cerkvi ni bilo mesta. ta vse udeležence. Treba je opomnitfc da ta masa ni bila takozvana »šolska«, 4ego da so jo sklenili in provedli dijaki sami, ki so za čas sole izostali od ptfr-đavanj in poduka.
Po maši je desettisočglava množica .valo\ila po Jelačićevem trgu in Zrinjev-cu. v spomladnem solneu. Menda brea Izjeme nosi vsakdo na prsih maihn<J trobojnico, pokrito s crnim florom. Nt vseh oglih, ob vhodih v kavarne, nj tramvajskih stajališčih zbira akadenš. ska omladina prinose, kojih polovici gre v prid »Zaklade« za vojne sirote, kt se prehranjajo v Hrvatski, a polovica vi iprid »Cirilo - Metodske šolske družb^ za Istro*.
Ob 11. dopoldne je bila na vseuči-Hšču svečana komemoracija; predaval je prof. Šišič    ter   podal v vellkem okviru onodobne evropske politike si-jajno   sliko   vse   tragedije   Zrinskega, r«kesra in Frankopana. Zrioski stoji kol vitez - junak sredi moralnih propalic, ki jih plačuje Dn?mfrH»-^re4-^isoku^! hifioVCt;iri-^rs-sm6Wjaii vaJUiouaa Di|-imir da ga potem uničijo. Zrinski je sai^i pisal, da je dunajska vladaj najbolj pof; k\rarjena na v^^*^v«W7"Ha*T>tma|*ih|'  > Ie od ^ojzjirusiii-in.da niJlikake nadei da bi se popravil.   Tud!   nfega so za-y pletli v smrtonosne zanke. Verjel Je be-» \ sedam gospodov, češ, da »vrata carske   i milosti nišo nlkoli zaprte«; zato Je po-l ' igini 1,    Ko sta bila on in njegov   mlad! | svak Frankopan že v ječi, so v nečlo-./ vešk«m cinizmu pisali z visokega mew sta: »Ptička sta v kletki in ie pojeta.#4i Velikanski aplavz je sprernljal    izvanredno jasna in poučna izvajania preda-vateljeva,   ki    so   izzvenela v besecJe* Majke Jugovićev na Kosovem polju, dai so uničlli pač ptice - žrjave, a Žrjavidf so ostali. Ža pref. Slšićem ie govoril fe vsetičiliSčnik Vukovac, ki je zlasti prf-»crjal čaše Zrinskega in današnje ^ase t«r poiidarjaj današnjo iddo narodnega a ^ ujed ini en$a,k! je pa ne nosijo več Ie po-/ redini rodovi, ampak vse   na§e   Široke/ r»ia5e.  »Na visokih mestiti laž©|o, a sef ipak upajo trditl, da govore istino, zatet ker si ne morejo mislit!, da bi kdo zaf fes ^ovoril istino.«                                f
Pod težkim pojmom dejstev zgodp-vine in sedaniosti je zapuščala puboka vsei!či!i.*če, akademski senat, vseuali-?ki rrofesorn, akademska omladinia, »■boso dam. »ZrtvaU to je bilo geslo; dne. Žrtva Zrinskeara fn Frankopana ft bila. se zdi, v ra^m^rfti z uspshom. Ž vtndar deliiie §e 250 let poznaje, to £, da^danes z neizprosno silo na đu^o C-rosiovaBško... Mlade Hrvatice, Srr-km:e in Slovenke, Hrvati Srbi in Slovenci stoje ob osrlih ^agrebšklh ullc in že majnisico solnqe siie z niih obrazov.
I jutri ostajiejo trgovine po Zagrebu zttvorjene. prvi maj je praznik defa {* delavskega ljudstva. Zajedno je praznik miru, manifestacija za satnoodloČbo narodom. 2^ato sođel^'ejo s socfjahpr demokracijo tutfi opozfejonalcL t i-itru-fa ko?lieior.aikiS disi(Jerttav dSros:. nisjia S. rj. 5., Siarcevićeva (mifinpv-ska) stranka In Seljačka stranka. Prvf iraj postane skupni narodni i7T3znik.
Ta <Ja* *^ vr^2, todi đppatiilne vp-ifve v s}mfitAem Itotafn 6ned B^Iovb-rom k Osekom). Jegfc- dosedanii «r-sto?5i!ik dr. Zbierzotvski ie t>rođ fcatkim omrL Za koalicijo kandidira dr. Zdrav-ko KovačeHad, za združeno opozicijo pa dr. RudoH Ivančić. Zma£a kpatlck>naša }• pđrf5 sijftifiui, ker fe ta dcl fffvatslce ttitmd* ttajman] ikrofan. VMfub temn je pa vrlina borba ze|o hucla. agitacija Ofctra iR ute«ne 0Dozicioo«toa  nan^joi
wiran 2.                                                                                                         .SLOVENSKI NAROD-, ćnc 2. maja  m&.                                                                                                        99 Stev.
vkljub zaostalosti Kotara biti zclo častna.
Hrvatski sabor je zasedal dva dni, rešil nektere formalnosti, ki nimajo za našo javnost pomenci, ter na to odgodii zasedanje do preko pravoslavnih veli-konočnih praznikov. Na to se zaseđanje nadaljuje. Na dnevni red priđe u.rako-njenje dvomesečnesa podaljšanja hrv\-ogrske nagodbe.
Stavci v tiskarnah so ponekod popustili. Danes je večina lisrov po daljŠi pavzi zopet izšla, četudi še v zmaniša-netn obse?u. V četrtek iziđe zopjt. naše zajednJško glasilo »Glas Slovenaca. Hrvata in Srba«.
V Varaždinu je župan đr. Pero Magdić, podpredsednik sabora, kot policijski šef, dal sneti vse razobe^ene crne rastave na današnji dan Zrinsko-Frankopanski... Ob svoječasnih volit-vah, ko ie mož kandidira! v nekern <Vp-mejnem kotaru, so hodili Slovenci zanj preko Kolpe a^itirat. Seveda si moramo to odslej temeljito premisliti. Naj se misli o koaliciji kakorkoli. t^kšno eksponiranje bivšega koalicionaša v mad-laronsko-policijskem duhu je protina-fodno.
V Zagrebu Je konsisnirano vse vo-faStvo; za danes i za jutri. Vendar je ta »Bereitschaft« popolnoma nepotrebna, — naša misel se ne da več aretirati, ne ustaviti, ne konfinirari.
Halnišlio sinule v LlatijoRi.
Važna izjava soe. đem. stranke za narodno  ujedinjenje.
Včerai dopoldne ob 10. ie imelo socijalno demokratično društvo >Bo-đočnoat« v Ljubljani v dvorani Mest-nega doma stiod v proslavo 1. maja ter 68 ie shoda udeležilo lepo stevilo de-lavcev. železničariev in tuđi kakih 100 delavk. Xa shodu ie crovoril sodrue Kopač, ki se ie v roeiavitnem bavil o etaličču socijalne demokracije napram sedanji voini. Obraeal se ie proti voi-nim hujskačem. pa tuđi proti vojnim dobičkarjem ter nasrlašal zahtevo vsega ors:anizirane£ra delavstra. da nai se ta strahovita vojna, ki ie uniella nrs r-*»i-drasorenejM zakla i. mladino in «ie-lavne moči, breznosrojno takoj konca. Označil ie nadalje zahtevo socijalnih demokra^ov  po  burnem  delavniku.
Glede narodnostneca vpra- : Sanja ie pođal sodras: Kopač važne i načelne izjave. Izvaial je. da bi i bila delavska internacijonala prav lah- | Jto preprečila vojno, če bi biln ostala • nemška socijalna demokrneiia zvesta svojim internacijonslnim nazorom in bi se bila držala narela pobratimstva na-rodov. Vsak narodnostni šovinizem smatrajo socijalni demokrat je za krivi-čen in neupraviSen. pač pa pozdravljalo vsa stremljenia po osamosvojitvi na-rodov. Nemški naciionalci. med niimi liubM»nski hnj?kač dr. Eprer. po v Građen skovali besedo. da mora biti AvFtrija nemika, ali io pa sploh ne bo. Ce bi srovorili tsko slovanski narodi v Avstriii, ki vendar tvorijo većino vj&e-ffflh prebivalstva, bi bile na mah vse ie-oe prenapolnjene slovanskih narodnih Toditeliev. Nemški šovinizem pa se ie smel v Gradcu sopiriti v vsei gabni jfoloti. V Avstriii ei »tnilta &ed«i na-sproti dva sovrsžna tabora. Xa eni strani nem^ki nacijonalni šovinisti, na drugi strani v^e nenem^ke narodnosti. S<v*iialni demokrafie. ki pripadaio ne-neinškiin narodom, po pvoiim avprrij-eklm nem^klm podrugom hval^žni za marsikateri pouk. in zla^ti za to. da po ođprli vir naukov sociialne demokraci-f© tuđi nilm. Kljub temu eosr kišan ju z neirškimi ?odru^i pa penem^ki ^ociial-ni demokratie n*» •'utno in n** mislijo povseni tako. kakor ru^io in mi^liio avstriiski nemški socijalisti, d-vsiravno se očita zlasti ju(roslovan=ki socijalno demokratski etranki v zndmVm ča^u. da ie odvigna od ne^n^ke Fociialne đ<>-rookraciie. Bodru? Koo»č zavrača ta ocitania ter iz i a vi ofiri jalno, kak^no ie ^IttliMe jtnro*«lovan3ke «ociiMnp denn-kraiične »trank^ napn.ra n^rodnosTr»e-nm vpraSanjn in nanr^m svobodni tu-jloslovaiiRlri državi. >Za nas soeiifllne de»okrate je zahteva po zdrp-Šitvi   Slovencev.    Hrratov  in
Srbovvgknpni in ?amoptoinl r i a v i nekaj doeela do s*»bi nmliive-K» in nirarneira. Vtera oziru se stremljenje Mranke kriie z onim fusroslovanskih me-Scanekih stran k.< O^^nem pa na-
Sla£a   sociialno    demokratična    stranka b nadalje pofreM razrednejra boja za intere-e proletarijata.
Juaroslovan.aka po-Mjalno d^tnokra-tlCna stranka zahteva nadali mir. toda ne mir meča in nasilja, p.nroak mir sporazuma in enravluvo-*ti. Satno na tej podla si bo m^tr^Če do^eoi. da f*i narodi med seboj priznai«> «imo«»toino?t. en^ke pravic« in svobodno ^amou^ravo. Soci-lalni dernokratje prpdvsom iua'oalovaTi-ski ne sovTSžijl^ nikoear zaradi m>c:o-▼o narodnosti. ob<*ojaiA pa v=ak ?ovi-n!«em. ker oovzroča on nai.ailneiše boje med narodi Da =e napravi enfcrat za vselei v Avstriii konec t^i sronii nprovla proti narodu, ie treba predv?em p r e -osnovati državne temelje, ie treba da dob« narodnosti ^voio *?vobodu in svojo enakopravnost. Jiicoplovanski aodjalni demokratie nočeio biti izdajice evoiesra nardn. Ce bo ireha kdai etopiti za iti^oelo-t a n p k o državo na cestn. bo ju-Hoslovansko                delav«tvo
prvo. ki bo to storilo. (Bnrno pritrjevanic.) Zato zavrn^a vse očitke. 5eš, da socijalno demokratična stranka uoče moriti ničesar za §voi narod.
Govoril ie na to    o   en    Stttrekh-Tisza.  o  pers^kucijah.   \*i^Mcah.   o    je-žah. o cariu Nikolain ter o boliSerikih. Bavil se je nadalje z rrnrom v Bresra I>itovskem  ter  izir»vil:   Ce  »o  Nemri   z grofom   Czerninom    vred v Litovpkem ' Brestu odtrirrli  od Punite toliko naro- ; doT, da boiiševištvo Nemčiii  za enkret ne  more biti  prenevarao.  ni?io  do«#»ffli i ničesar trainesra. ker ?e bodo odtrsrane ! države Dret ali sle vmilei k svoji mate-rineki  državi  in notem    obračiinale    I bniml. Iri so hoteli z odtrs-anieTn teh đr-lar orepreciti. da bi prišla demokratii-fia in pocijalistična misel iz vzhoda na lapad. Mojroče se to zjrodi ćelo se prei ' preduo bo končana sedanja voina. Fdi- j %O dobiđcariia VKdržnj« dane« ?? vojno. '
Ko bi se morali zadovoljiti crenerali z mezdo infanteristov, ko bi morali je«ti iz infanterij^tovskega lonca, te davno bi  bilo k^nec rnine.      '    *     w ^1    •  '^'
$
Jro \(>ini bo treba surovin. Te bo treba plačati z zlatom, država pa zlata niina. Izpo^oditi si ca bo morala in sioer zla-eti pri Aneliji in Ameriki in to ne bo mosore, oe «e s tema dvjema državama ne snorazume
?H>druff Kopač >e je na to havil ob-feirncie s policijskim! in voia.-kimi varno>tnimi odredbarui v Liubljani povodom prvera maja, dasiravno socijalni demokratie nimaio nainena delati vladi in policiji neprilik Odklania odgovornost za demonstracije pretekleea tedna. naplata pa. da npi bi bili ti do-prorlki za vLido glasen m*»mento. Grof Attems nai se pelie na Dunaj in naj pove merodainim kroeom, da pri nas ljudstvo strada in da mora dobiti jesti, sicer ira obup lahko pritira do skrai-nosti. Obenem -*e mora vladi zavedati. cl a brez miru ne bo nikdar konca ved-nesa pomanjkanja živil. Gla>en me-mento naj bodo vladi te demonstracije, ki so bile docela nepolitične.
Sodrug Kopač je konptfuiral. da ie napredno č?.«iOT>i?je simpatično  i>ozdra-vilo praznovanie prvpjra maia kot    de-lavskeira  praznika.    Xa«;promo    pa   ie napadat »Sloveneac zaradi  izjave kntr»-?iskeera đe'avstva  (\a ^e mainiske mani-fes-aciie ne udeloži   Končno ie označil Zfthtevo   jnjro^lovan^kecra   deln.vstvo   po osvoboditvi   izpod   knpitah'^tiČTiPfTn   i»r-ma ter po svobodi. ki io more doaeri Ie v imernaciionnli.  Razlomi  ie  st^vliene resolnciie   ki zahfevaio uptanovitev posebnih  £TOsr>ofinr=;kih  orc-pnizpoii  zn  de-lavce. Rumi delavniV. bratstvo med de-lavBtvom v?eh narodnosti,    enakoprav- j nost v*eh narodov, s?moodločbo    naro-dov. konec voine in 8rorn7:nTT>rti mir. T>- j javil ie. da dei^vstvo no r^ore in ne ma-  > ra prena?r»ti za    voir.o    nrnv    nobep'h ; žrtev več in ie zabteval. da naj    vlr,da \ iz te    iziave    izvaia    potrebne    konse- I kvcnre.  Končno  ie  zahteval  obnovitev | delavske iritern^c^ionale.  Recolncije  so j bile c^^'asno ?nre>te.
Na koncu phoda po nekatere ženske burno zahtevale da nai se radikalno na si ori za izpu^titev onih žen?k. ki eo bile zaradi jaaniih demonsrracit rapr- ! te. Sodnisr Kopač ie POJasnievaV da bi | bilo lie^^anie^no zrVevafi več. kalror pe more po o^?toie?ih znkonib do=eči. Pa?* pa nai posebna depur^ciia izr^ri želio zbornioeih. da nM izT>u!«tf» zaprte ženske ter iim odmeriio. če že mora biii. -niile kszni.
Po shodu po orisii delavH v izpre-vrdu izrred Mesrneea doma, preko ju-bileinesa mostu, po FesHevi r^<5ti. pred elavni kolodvor vzkHkaior- >5ivela Ju-eneVviia! dol! z Toir>n!< itd Pred orlav-nim kolodvorom ie ^o^rus Knr>n^ ?e en-krat nnarovoril in*>nife«ta.nte. ki so se na to mimo raršli.
PonoMne ob 3. se i« veri© šrevilo mani Testa*tov zopet z^ralo pred davnim kolodvorom t«r odslo nafo skiip-no na Po^avie. da tr\rn r>rcslavp m<m"n'=ki r>rf"7nik z drnžabno zabavo V*s dan ?e v L,inbli?ni ni kalil n?i*\ d^siravno so bil« no nlicah rf»zpo«attj»v1iene voia^Ve ir» orožniške straže in bo bile po reznih po^iopiih razpoetavljene ^ele etotnije voj^^tra
na Jfernme!.
NEMŠKO LRADNO POROCILO.
B^rolin, 30. aprila. (Kor. urad.) Zapadno bri'Sće. Na flancirskem bo-jišlvL so se rszvili v r?o£aaie7.ilh cdse-kUt iiatl infanteriiskl boji Soverno od Vonacseele hi Oroote - Vuerstraet sir^ vzeU več ari^Isšklh jarkov. N?s*<akovc!-ni odac*1*'^. kl so rr: Locra v.irl? v so-vražre č'te, so z?ć?tl na mnčne frsn^n-ske pro4in2nadc Tekfm teh bo:ev se je nioire! »cvrafnUc iiFtaHtl v Locre. Nie-ltr.vf no«>:-:<i, prot!rct* ćez ta kraf, so se pr ■■:.l:". r'2'^vartie ^rtnieriie. K! Je b' ^ is drn sttnn. ?o ?e ra7$!ri!o n^ vso po^ra^o ob !>--*^=u ter je tr^^Io do n -:. * " o-^r'i'i irontib ?e hUo hoiova-nie o^-z :"i fia !rv:^? ?n na artJMer«i^k! orc»rf, Pcl $e ie od časa do č?*a oživd. MakcJ^nska fronta. Med Vardarjem bi Dr»iran5K!n iezenni se ie nred nn-^iri črtar-ii pone?rečH po večdnevnl ar-ti?"er»ts!ii    otiprzvl    i2vr?eni    ^ovra^ni
Berotin,   1.  maja.    ^Korcsp.  urad.)
Zapadno bojlšče. Na Flandrskeni fe ož?velo stresanje v odsekih Locre in Dranoatrc do vecje sile. Nove franeo-ske čete. ki so bile poslane v bo.i. so za-ntan poskušale prodreti proti Dranou-trela. Večkratn! naval! so se zlomlli v nalern ognju. Na bojišču na obeh stra-neb Som me smo izvršili uspešne izvid-ne šunke. S:;nki v sovražne crte jugozapadno od \oyona in preko kanala Oise - A'^ne pri Varesnesu so prine5il vec kot r>-1 vjetih. Na ostali fronti n«č3-sar pomembnetra.
Vzhodnn  Hnskn.    V obupnih hojjh Je poskuSaf ?ovražn!k prebiti naše Zrtz \ severo - V7hod*?o od Travaste^«sa    ?n Lafit\'a.    S teillml iza^jbami    smo ra vrscli    nazaj.    finske  Čete  so  zavzele ( trdniavo Vibors-                                            i
lTkraiinj». Na Krim:* srna zavzell brez boia Fsodozijo. — v. Ludendorff.
^E.M-KO   VECrTPNO   Pf-^OCl' O.
Beroiin, 1. maia. (Kor urad. Z bojišč   ničesar   novega.
Berollo, .10. aprili. (Kot. urad.) VVolf-fov urad poroča- Ka bojn* mpolju Somme ie ponovi] sovračnik tuđi 2«. aprila svoje izfcnb polne napade na jrozd Hangard. Ob 7. uri zjutrtj se Je prtfel tjktl močan ra-ptd. katerc^a %o spremljili ttnkl, pa ie bfl z lahkoto zavrnjen potem, ko je bilo več sovražnih napadalnih voxov uničenita. Južno Somme Je IrvrSil sovražtiik ob 9. uri 30 mlntit zvečer po enoumi artiljerijski pripravi znova ntpađ ni Hazard. Zopct je ntrpel teZke krvavt fz^iibe. Odkar Je ff-gubli vafno pozicijo na Kemmelu. podknia crtet^a c i  .niti pocornost od »*f^tt* a*-
1 usp«iu v naodrlii t tem, da v vsakM svojem poročilu povdarja, da nimajo Nem-ci v smeri nt Amiens beležltt nlkake nove ta Ine  pridobiive.    Istočttno te povdar)a z
angie&ke strani   važnost   Amiensa   napram masivu Kemmeia. Kakcga pomena pa ie bil Kenunel za An^leže, je razvidno iz tega, da > so prisilili generalisima Focba, da je vrgel i moćne sile v Ftandrijo. Brezobzirnl napadi v i! i as ah, katere so pričeli Angleži in rran-cozi, ko so izgubili pozicijo na Kemmelu v svrho, da bi jo zopet zavojevali kakor tuđi nadaljna opustitev loka pri Ypernu so Bovi I dokazi za veličino najnovejie nemške zma-! ge v Flandriji.
|           Berolln, 1. maja.   (Koresp. urad.)   Na
j bejišću na  Handrskcm ~it izvršil  sovražnik I  močne  napade  na  naše  pozicije  pri  Lajige-;  marku,  severno   od   vaši  Kemmel   in  pred-! vsem  šestkrat  zapored  na  našu  crto   zapadno   od   Dranoutreia.   Vsakikrat   smo   so-vražnika z veltkanskimi žrtvami popolnoma zavrnili. Zlasti so krvavele nove v boi do-spele  iraneoske  ^ete.   Brezol>zirno  izvršeni napadi  dokazujejo,    kako važne so za so-vražnika    lam   izgubljene    pozicije.    Brez-uspešnost   napadviv   ie   samo   p^spešilo   na-men   nem5kep:a   vodstva    razbiti    sovra/ne vojne mase   Ko smo Že v noči na 30. aprila in   30.  aprila   zjutraj   v  protisunku   zavrnili tri   močne   sovražne   napade   na   Oranoutre. se   je  izvrši!   ob   'ili.   dopoUne   nov   mrsćiii napad na na5e crte zapađn;   od Dranoiitre-Ja.  ki se je razbil v frontalnem In bočnem uničevalnem otjnj i že pred namš\imi pehot-nimi črtami. Sledila sta ?.e  dva  napaJa  ter 5ta sp r!nrr?!a ^ba ^e pred norr^kimi črta*ni. 2eneva, 30.  aprila.    'Le   Journal«  po-roČa   iz  flandrsS:e  fronte,  da   favno  mnen^e ne  srne   Drecenjevati   eventualne     op:istitve Vpresa.  Kritje  crte   Calais  -   Dunkfrqne  ie za>am£eno   7.  novimi  pnzicijami.    Važ^a  je rešitev be'Tilske  armade.    ki  se  nahaia v resnično    težavnem    položaji!.     Londonska  ; .   »Times« piše: Z bnjem za flandrsko obal h,e  ! ; prizenja  odločilra bit-a  za  ^^spodetvo nad i Kanalom    in    njegovim!    pristanišči.    Bitka ! more  trajati  vse  poletje.  Nobene  mnčnosti • ni, VonČati to Wtko drutrnče, kaknr z zma-: jfo aH s oorazom.
j           ffga?:,   .?0   aprila.     Vojni     poročevalee
! »Dailv  Mati« poroxa % Frar.coske: Polkro? | okroc: Vpresa se vedno boli zož'ije. Sovraž-' ni pritisk z juga  ie vedno hinSi     Bit^a   se bli^i svojemu vrhuncu. Z veliko napetosti^ ■ pričakniemo     ndločllnih     boiev    prihodnjih i  dni. Tz porrčil drugih lis*ov izhaja. da so se j nemške  čete pribivale  Ypresu  z Jutra sem j na 7 km z vzh^da in severa sem pa na t km : In  četrt,  ozimma  0 km.    Nemške  sorednje čete   strie   neposredno   pred   zunanjim   pašom mesta.
AVGLE^KO   UR4DNO   PDROCILO.
29.    aprila   z 1 u t r a J.   Včeraj   po-poldne. ko je bil odbit razvijajoč se sovra?-ni nap?,d v blizini Locre z ognjem pusk in strojnic.   je   pričel   sovra?n!k   težko   nhstre-lievati  z  eks^lozi^Tiimi  plinskim!  granatami velikega kalibra vso fronto   od   Meterenna do  Vormezeela.  Tnfanterijskf napadi  se se-daj   razvfjaio.    Sovražna  artilierija  ie  po-reči jako delovala od Scarpe do Lensa kakor    tuđi    med   Ohivenchviem   in   gozdom Nieppe. Z uspešnim podjetiem pretekle noči smo zopet zavojevali dne 26. ponoči od so-vražnika osvojeno postojanko v blizini Fe-sruber+a in smo vjeli pri tem okoli 50 niož in   -vplenili   3   stroHe   pu?ke.     Ob   uspe^nih sunkih južno Alberta in v blizini NetrvUle-VUasse smo istotiVo vjeli več mož in vple-nill 4 strojne rni*r-.£.
30.   aprila    z i u t r a j.    Protinapnd. ki  so ga izvršili Francozi včeraj  popoldne in zvečer z uspehom, je pregnal sovražnika z ostanka tal. katera je bil pridobil   tekom Jutra v blizini Lokerja in je dal več vjetni-kov. Vsa vas je v pesesti naših zaveznikov. Po težkem protludarcu, ki ga je sovražnik včeraj   utrpel.    ie potekla    noč  na  severni bojni  fronti  razmeroma  mimo.  Svojo crto smo tsV.nrv noči vzhodno Villers - Breton-neuxa  pomakniH  nekoliko  naprej.
30. a pr i 1 a zvečer. Pri uspesnem protinapadu franeoskih čet preteklo noč pri Lokerju je bilo vjetih 90 mož. Neglede na krajevne boje na raznih točkah čez dan ni bilo nikakega infanterijskega delovanja. Nadalinia pnročfla potr.uijejo. da so bile so-vražnikove izs^be pri brezuspe?^em napadu včerajšnjeea dne jako težke. Južno Somme so naše patrulje pripeljale nekaj vjetnikov. Razven običninega artiljeriiske-ga delovania na oheh straneh ni ničesar več poročati. — Iz Mezopotamije. Naše bojne sile so napredovale v več ko-Ionah, katerih nova ureditev je zahtevala do]to skrbno pripravo, severno Bagdada \'zdn]f. cclavrie ceste, ki vodi v Mosul preko Kifriia in Klrkskega. Dne 27. aprila je bil zavzet Kifrt in vjetih 40 mo2. Turkl. ki nišo pnčakaM na*?<sa napada, so se v vsei nnsrlicf umaknil! na K!r!:sk. ali na?! jezdecf so dohiteli eno sovražno kolono, jo ^a^adH takoi in rbili nad 100 moj in vjeli 5.1R. n^^a-lie so vDleniH mnojro bojnecea orodia Dne 2*. aprila so izsMTH na^f lezdeci prehod p^-e-ko AfSM na neki točki 'nfnn Tas Churmat! in i^ti dan ie dosecel elavni del m*T^ b«'-nlri *\\ bre<r te reVe. Zintrai dne 29. arri'a so dosegli na*^ iezdeci sovražne zverr v Tauk. Nnto ie šla na^a infanterila oroti Tas Churma'HTi in se ie Hnalu polastila rne«;ta kjer ?e KM vlefih .^500 moj? \n vplenienth * t«p^v. Mr»f-? dni" top In transportni voj. Vf st* %e trucka, da h\ sr po stranskih potih ndmnknttn. *+* ^'df "ri?Ta v na?e roke. 7a-slpdovanfe s^vrnfniVa na elavm" cesti na sever trn Ta d?Jie.
FRANCOSKO    URADNO   POROČTT.O.
30. aprila   zvečer.   Čez dan liut
i tormvsid   o^»nj   *«'  pokrajini   Hansarda.     Na I odseku pri Noyorm je izzval nemški napad živahno prasko. *Jaše čete so vrsle sovra?-nika iz izoostavijenih jarkov, kjer se Ie bil i prvotno vstaltt. in so svojo crto zopet vzpn-i stavi!?.  ?r>*pndi  med patrtiHami  na  levci l b?e?m Oise. Z ostale fronte ni poročati r.i-česar.
Poročilo \r n r i i e n t a ?9. aprila. Obofestranska artiljerijska podija ob Strtimi. zanadno Varđarta, v Inku Crne fn med iezfri. V pokrajini Nrmte je vdrl srb-ski oddelek v sovražnl Jarek, katereara po-sadko )+ uničfl fn se vmfl z vferlmi brez fzrnb. V pokrsHirr? V^rrenlkt so napadi! Bol-sarl brez ti^peht^ trđnl^vn. M so Jlrr jo srb-ske Ćete dne 21. anril« iztrgale V !r>Jm Crne so Ttalijtni Mvraili sovražen nenadni napmd.
zlsteiih boiisT~
NA«E  l^ADNO  POROCILO.
Don«f. 30. aprila. (Kor. arai.) BoJcvank m te*os*i>ađat fronti m
zavrnill več sovražnib sunkoT. — Sef
generalnec:a štaba.
Dunaj, L maja. (Koresp. urad.) 2taftaejš* bojao delovaaje na iugo-zapadni fronti je trajalo tuđi včeraj čez dan. Na mnogih točkab smo prepreCill italijansko izvi dno đelovanje. — Sef generalne ga štaba.
TURSKO    URADNO   POROCILO.
29.   aprila   Fronta  v  Palestini.   Živahnejši    artiljerijski    ogenj !
! na raznih frontnih mestih. lzvidni od-delki sovražnikov so bili zavmjeni. Neki sovražni privezni zrakoplov je bil po naših lovskih letalcih strmoglavljen goreč. — Fronta v Kavka-z u. Naše čete co pridobile tal vzhodno Karsa od ozemlja do meje.
BOLGARSKO URADNO POROCILO.
26, a p r i 1 a. Makedonska fronta. Na vec frontnih mestih se-verno Bitolja v loku Crne in vzhodno od Dobrega polja je bilo nekaj časa ognjeno deluvanje na obeh straneh ži-vahnejše. Vzhodno Vardarja je trajal močan artiljerijski ogenj sovražnikov na naše pozicije. V Vardarski dolini in v dolini Strume sovražno letalsko   de-
lovanje.
i        _                                                     _____________^
Z ITATJJANSKE FRONTE.
Pred   ofenzivo   na   italiian-s k i   fronti.   Iz vojaškesa razmotri van ja 30   aprila:    Na  italijanski fronti prevladuje veliko strelianje, katero narekuje sovražni-  i ku s:rah.    Isti pojavi so se pokazali    pred I I prebitjem pri Kobaridu, katero  Italijani,  ki I radi  marsikaj  pozabijo,  označujejo  za  ba-j  gatclo. Sucljanje na fronti odmeva v kriku i  in viku italijan. ćasopi'ja v zaledju. Mi pri-  j I pu?čamo  sovražniku    gestikulacijo,    bogato  ■ i praznih besed, brez drugega in se zadovo-I Ijujemo z dejotvom, katero se ima dovršiti  \ nič manj krepko kakor dejstvo onih dni, ko  i so  nale  čete,   osvobojene   obrambne   more,  i stopile s hribov in vrzle Lahe preko Soče, ] Tilmenta in Livence na Piavo. — Iz rtaaga, 30  aprila. »Daily Telegraph« poroča iz švi-ce:  Velika  avstro -  ocjrska    spomladanska ofenziva se prićne v kratkem
ITALiJANSKO   URADNO   POROCILO.
30.  aprila. Na asiaški visoki planoti ie  zadela  ena  naših  patruli  v kraju  Stoc-careddo  na  številno  močnejši  sovražni  oddelek,    se spustila ž njim v boj in ga po-cnala v beg, ko  mu  je prizadjala občutne izgube.    Zapadno Canove so pripeljali  an-gješld  in   v  dolini  Ornic  italijanski  oddelki nekaj  vjetnikov in en minomet.    Sovražna patrulja je bila s strani Izpostavljene straže pri Malsi Costalungi vzhodno Asiaga zavr-r.iena.  Na  vsei  fronti  navadno  artiljerijsko đelovanje
USPETII   PODMORSKIH   ČOLNOV.
Beroiin, 30. aprila. (Kor. urad.) Nem-ški in avstro-ogrski podmorski čolni so potopili na zapornem obsežju Sredozemskega morja 5 pamikov in 2 jadrenici, skupno okroglo 22.000 br. reg. ton.
Zavzerje Vlborsa.
StockbolTn, 1. maja. *Aftonbladet* Iz-v^ \z Aboia. da je bil pri zavzetlu Viborga vjet tuđi šef ^deče garde Manner.
Položaj na Irskem.
London, 1. maia. Kraljeva odredba od-l?3:a obrarnbno dolžnost za Irsko. >DaiIy News« poročajn k temu. da hoče vlada nai-prej pnčakati. kak^en uspeh bo imel zakon o irski samoupravi, ki se bo predložil pri-hednii teden.
POLJSKA   ARMADA   SC   NOĆE UDELEZITT   BOJEV   NA   ZAPADU.
Beroiin, 30. aprila. >Tribune de Ge-neve« poroča, da Ie poljska armada odkio-nila predlog nemškega oovelfnika, da naj nastopi na zapadni fronti. To poroČilo Je, kaknr konstatira Wolffov urad, ravnotako izmiSIieno. kakor mno^o drugih poročil, ki se v zadnjem času silno množe.
Boi z£) voli!^*3 reformo
na !*rM3f€esn.
Bernlin. 30. aprila. V pruski zbornici se ie priČeJo d^nes druco branie volilne reforme Posla nec centruma erof Sr>ee ie r»redlaarf»l. da naj se volil-na reforma odgodi do sklepa miru. ker ie prepričan. Ha bo to napravilo na knncu najbolji vtis Podpred^ednik dr-žnvno^a raJnijtrPtva dr. Friedhers ie zn.vrača 1 ta predloor. če§. da bi niega snrei>rie kar naihui§e osrrožalo mir mH narodom. Vloda ne more prevzeti o^eovornos*! za to in bi odsrovorila s pkrainiTTii iiPlavnimi kon=ekvencami. Xeodvi?on soriialipt Hoffmann ie za-ffrczil. da bo pozval boievnike na fron-ri. da nai ustalio boi. če se volilna reforma zopet odloži Vsled teca ie pri-$]o do silno burnih prizorov. Sela ie bila prekiniena za 1 uro. Enako burni prizori so £e ođisrravali. ko ie bila se-ia zopet otvoriena ter ie ^il končno predio? poslanca Speeia odklonien s 3?*. e^eovi proti 60 clasovcra. V debati o meritn volilne reforme je crovoril kot nrri ministrski pred^ednik erof Hert-Hnsr. Govoril ie proti plutokratični voli Ini pravici, ki odmerm volilno pravico po premoženiu in dohodkih. Taka volilna pravica d«nes niti na Prnskem n^ več mosroč«. V principu zahteva vJada eniko voli Ino pravico. Vge moderna države imalo že tako volilno pravico in večinoma ćelo boli radikalno, kakor io nredlaea pruska vlada. Dolso bi se vladn. taki liuđeki zahtevi ne mo-erla umrati. nemoproče ie. da bi edino Pruska na vsem svetu ne uvedla splos-ne volilne pravice. Pa5 pa obsesa pred-lofca razna iamstva. da ta volilna pravica ne bo Šla predaled. Izvaial ie: Danes nam ie še mo^oče izpolniti obliuBo. ki smo io dali in ni se nam treba batl huflih snorov. Obenem pa moremo danes dobiti ona iamstva. ki so potrebna v interesu mlrnecra in stalne^a razvoia drlavneea živlien^'a. To kar moremo danes dati borno morđa. 6e danes odklo-nimo volilno pravico, prisilieni v kratkem dati pod hudim pritiskom, člsrar posledlc danes niti še prevoditi ne moremo. En&ka volilna pravica nride, Če ne danes, vendar v naikraišem času. Pride ali brez hudib eporov. ali pa po toSkih notrenjih boiih. Vršila s© Ie na to dftijš* debata o minijtrovem govom. '
!3erolin, 1. maja. (Kor. urad.) Uradno se p roča: Zadnji Čas je opažati v Kijevu močr •» agitacijo, ki se obraća očividno ttidl proti nemškemu vplivu v Ukrajini. NemSko strerr'ionje, napraviti red, ni našlo pri vladi prave podpore. Vlada poleg tega ni storila ničesar,  da  bi  zagotovila pomladansko 5;e-tev in  iznolnitev svojih velikih obveznosti. : Feldniarša! von Aichhorn se je Čuti! vsleđ tega   sporazumno  s  cesarskim  veleposlanikom  baronom  von   Mummom    prisiljenega, izdati odredbo glede izvedbe pomladanskih setev, katero pa je ukrajinsko časopisje po-tvorjeno prineslo, kar je povzročilo po de-žcli in v Radi protest. Vsled tesa se je Iz-kazalo.  da  so se udeležili    agritacije    proti nam ce!r> Člani vlade. Pod temi okclnostml j je dobila samovoljna    aretaciia    ravnatelja j ruske  banke  za  zunanjo  trgovino  Dobresja poseben  pomen.  Napadi! in  odpeljali no ga brez radattnie    izjave v imenu    zveze za j osvoboditev   Ukrajine.   Obenem   so   se   po-! množili  znaki.    da  ie povzročilo    aretacijo i več članov vlade same.    Za varstvo mesta Kijeva   je  fm.  Aichhorn    odrcdil    posebue varnostne   rdredbe,    ki   vsebujejo  posebne določbs glede uvedbe vojaških sodišč. kazni za  splošne    zločine    groze z najtežjimi kaznimi nri vsakem motenju reda. Medtem se je bila preiskava slučaja ravnatelja Do-i brega izročila že nemškemu vojaškemu so-I diščti. Tekom razprave se je izkazaJa po-: treba aretirati vojnega ministra Zukovske-) ga in več drugih oseb. Sodna preiskava se ; nadaljuje .
j           Berolin,  1. maja.    (Koresp. urad.)    V
I prehranjevalnem  cdseku  nemškega  prehra-•  njevalnesa   zbora  je  podal  državni     tajnik ! državnega   prehranjevalnega urada pregled j o stanju in izgledih    prehranjevalnih    raz-j mer ter izjavil:    Navezani    borno na večji dovoz iz Ukrajine,   da   se   izognemo   esadj potrebnemu zmanjšanju količine kruha. Izid sedaj končanih gospodarskih pogajanj v Kijevu da upati, da bo Ukrajina obljubljenih 60 milijonov pudov žita do 3. jultja poslala centralnim državam. Z žetvljo v NemČIji in z izvozom presežka iz Ukrajine    bo    naša prehrana  rudi  za bodoče  zagotovljena.
Anarhija v Smolensku.
London, 30. aprila. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Petrograda, da je izbruhnil v Smolensku  anarhistični  upor.
Revizija miru z
Dunaj, 30. aprila. Berlinska »Borsen-zeitung« piše: Ce se ne motimot stojimo pred tako temeljito revizijo dosedanjih bu-kareških mirovnih pogajanj, da je pricako-vati. da se bodo izpremenile glavne doioč-be nacrta te pogodbe. Povod za to je dal znani ugovor Ukrajine in Bolgarske ter spletke na romunskem dvoru, kakor tuđi , omahovanje g. Marghilomana. Stvari stoje danes tako, da bosta vladi v Berlinu in na Dunaju v slučaju, da se vsled besarabske-ga vprašanja konflikt med Romunsko in Ukrajino §e pooštri, z vsem naglasom pod-pirale zahteve Ukrajine uasproti Romunski. Izkazalo se je namreč, da igra romunski kraljevski dvor dvojno igro In da kabinet Marghiloman s svojim omahovanjem ne more dati pričakovane stabilnosti odkrito-srčnim centralnim državam prijazne vladne politike. Nezaupanje proti Marghilomana se Je medtem tako povećalo, da so na Dunaju in v Berlinu opustili misel razdelitve Bes-arabije. Rornunska vlada bo najbrže že v kratkem zopet občutila močan pritisk, in sicer ravnotako iz Berlina in Dunaja kakor Iz Sofije. Če bi se morala pod tem pritiskom odpovedati Besarabiji, bo tuđi kralj Ferdinand, ne da bi se mi vmešavali v notranje romunske zadeve, zapustil prestol In svojo deželo. Njemu se bodo pridružili tuđi nje-, gova žena in njegovi otroci Zdi se, da v Berlinu na noben način nočejo misnfti le z rrtazincem, da bi držali seđanjo dinastijo. Glede Marghilomana se sliSijo pritožbe, da je njegova politika dvorezna in nejasna. Zdi se. ka;;or da Je njemu samo do tesa, da resi dinastijo. V Budimpešti so imele te razmere očividno ta učinek, da so se pojavile preko prvotnih zahtev nove zahteve glede mej napram Romuniji. Tuđi Avstrija ima baje namen. zaokrožiti svoje ozemlje v Bukovini na račun Romunske. Vsekakor Je priča-kovati, da se bo sedaj mno^o lažte izpol-ni1a želia Ukrajine in Bolgarske. da naj bi bile ob dolenlem toku Donave obojestranske meje Čim bolj blizu. Upa ?e, da bo rudi Bol-garska nripravljena za re§itev tursko - bol-garskesca mcine^a \Tra5anJa. Tuđi bi ne bilo izključeno, da bi se pri novih bukarešklh posajanjlh povečale gospodarske zahteve Nemčije napram Romunski, ker so odoadli dosedanji vzrokl za prizanašanje vsled gotovih  političnih   stremljenj   na  Rcmunskem.
NSio^emska se !e sklonila.
Fotterdam, 30. aprila. Rotterdamski poroČevalec »Daily News« brzojavlja svojemu listu v London: Nizozemska se Je po roku 24 ur, je grozil položaj postati re-sen, oziroma ko Nizozemski ni preostajalo drugega, nego odločiti se za vojno ali mir, vklonila pred jekleno nemSko p e s t J o. Dasiravno še ni mogoče podati podrobnosti o pogodbi, se srne domnevatl, da Je Nizozemska privolila v prevoz gotovih vojnih potrebščin in da se bo v kratkem objavila tuđi gospodarska pogodba, kl prinaSa Nemčiji velike gospodarske prednosti ter bo tuđi v bodoče za nemško trgovino velikega oomena. Tuđi nizozemski kapital bo Šel odslei zopet proti vzhodu namesto proti zapadu.
tUK JssotloviinsKesa kluba na NotranisRem.
V oedelfo 5. t ra. ob pol 4. uri
popoludne govori na manifestadjskem shodu ▼ Postotni  načelnik Jugoslo vanskega kluba dr. Koroieo« Pole njega nastopita kot govornika poslano; dr. Barafthar ia dr. Paamtailb
^9- *t€v-                                                                                                        .SLOVENSKI NAROD\ dne 2. maja 1918.                                                                                                       Stran 3.___
Politična verti.
= Ustanovao zboroTaak Jitgoslo-vmske demokratske stranke,    ki bi se
uneio prvotno vršiti o biiikoštnih pra/-nikih, jcprcložcnonasoboto.29. iunija (praznik Sv. Petra in Pavla) in nedeljo 30. Junija. Izvrševalni odbor Narodno - napredne stranke kot pn-pravljalni odbor J. D. S. se je odločil za preložitev iz tehtnih razlogov, vpostc-vajoč na eni strani dejstv>, da se vr-šijo povsodi jako živahne priprave za osnovanje krajevnih organizacii. ki ho-čejo biti na ustanovnem zboru že zasto-pane, na drugi strani pa se je pokazalo, da binkoštni prazniki nišo najusodnejši čas za velik političen ststanek in konč-no se vršijo neposredno pred Binkoštmi velike kulturne slavnosti v Praši, kate-rih se udeležijo tuii nekateri zastopniki stranke, ki so prevzeli za ustanovni shod važne referaie. Preložitev usta-novnega shoda bo omogočila čim naj-uspešnejšo pripravo za važni prvi se-stanek J. D. S.
= O ljubljanskih demonstrac-jah. Prejeli smo sledeči uradni popravek: C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. St. 429/3/Pras. Ljubljana, dne 30. aprila 1918. Uglednemu uredništvu »Siov. Naroda« v Ljubljani. Pod naslovom »O ljubljanskih demonstraci^ah« ste priobčili v št. 93 z dne 30. aprila 1918 vest, da sta imela v četrtek dopoldne g. nadkornisar dr. SkubI in g. deželni glavar dr. Susteršič konierenco. ki je morala biti vsekakor interesantna. — Sklicujoč se na določila § 19 tiskovne-£a zakona prosim Vas. da objavite v Vašem listu sledeči popravek: »Ni res, da je imel gospod nadkomisar dr. SkiiM z gospodom deželnim glavariem v Četrtek dopolđns konferenco. Res je. da S£ gospod nadkcmisar dr. Skjbl ni se-sel z gospodom deželnim glavarjem ne v četrek dopoldne in ne ob kateremkoli ćrugem času in da torej tuđi ni imel z njim nobene konference. — Istotako je neresnično. da sedaj cenzura po »o vi n-k i h namiguje«, da se naj priob^ijo sedaj objektivna poročila. zla ni Doro-čilo o poteku ncine izredne seje Ijubljan-skega občinskcTa sveta. Re^nično pa je, da je bil o dopustnosti priobMtve dotičnih poročil obveščen kot merodami činitelj lista fn kot povzročitelj resoiii-c:'e g. dr. Ivan Tavčar sam. kateremu je bilo rudi obrazloženo stališče. katero zavzame v tej stvari policijsko ravnateljstvo. — C. kr. policiisKo ravnatelj-stvo v Ljubljani. — Dr. SkubI.
= *Pre?anfante Jugoslovano^« je ena točfcr-te prGrgFSmri: W so* ga NVnci predložili Seidlerju kot odškodnino za padec Czernina. Poslanec T e u f e 1 je — kakor smo izvede!! iz povsem za-nesljive strani — napram češkemu socijalistu poslaneti T u s a r j u izrecno pri-znal, da Nerad ne zahtevaio, da se začne z represaliiani na ševe r u. marveč I e na t u z n. Kar pa se je v neđelfo govorilo v Gradcu na nern^kem shoda. to presega vse meje. Razlika med cenzuro v Ljubljani in Gradcu je ravno iz poroci! zlastt v »Grazei Ta^blattuc tako jasno razvidna, ća. smo iz srca hvaležni srra^kim juristom, da so dali tako eklatanten dokaz iz roke, da oni prav tako mis-s 1 i j o i n č n t ijo. kakor govorni-kinatemshodu.
= jNcm5ke obtožnfce trfaškesa dr-.
zavnegk vrsnn}rvAr^st9 TrzaŠV> čfžavno pravđnišfvo je začeto vlagati rrori slo-vanskim strankom nemške obtož-nice. Nemš:ina na Prlmorskem ni deželni Jezik, zato ni nihče obvezan spre-jemati sodne spise v tem teziku. Odkar Nemci za časa vojne tako silovito se-fcsio po Tr>tu. se je našel v Trstu mož, ki je zagrebu knjigo, v kateri dale Nem-cem prav in se ogr^va za njihova stremljenja. Avtor onz knjige s psevdo-nimom Mitocchi ^a seđi v trža£kem dr-žavnem pravdništvu in je začel v svoji stroki izvirati nemška stremljenja. Ali sedimo, da r.a/aste Droti nemškim ob-tcinicam tak cćocr. da preide vsakemn Mitocchiiu vese'fe do u\'-ajanja nemŠči-ne v sedne <ni«e v Primorju.
= ProH dsn^šniemu sistemu fiud-ske prehrane je izdal izvrševalni odbor češke agrarne stranke o^iro resoluciio, ki jo je cenzura po večini konfiscirala. Iz konfisciranega teksta p^vzamemo fledeče scavke: Izvrševalni odbor češke agrarne stranke protestira proti temu, da bi se c* ose da mi nasilni zospodarski sistem nadaljeval. ker izvira iz nit%a. pcnoina demoralizacija in socijalni raz-kroj državne družbe. Protestiramo proti temu. da oblasti dopuščak) javno in tajno odeništvo s preimeti veleindustrije ter zahtevamo. da se uvede takšen red, ki bo vojna bremena sorazmerno razde-VI na rame v?eh sloiev in omo^očil. da se iz današnjih obupnih razmer razvije gospodarsko, socijalno in moralno ozdravljenje.
= (Nemlki atrjstekrat! na Češkem. ' Povodom  nastopa KneTa' Pfh^terrberfrtr * in ^rofa Czernina za vsenemške nacrte
j \ opozarajo češki listi, da ima visoka aristokracija    na    Ceškcm  17%  obdelane
* • zemlje v svojih rokah. srozdov pa 74-5%. Ziasti rodbini kneza Fiirsten-ber^a in rrofa Czernina ste v vojnem času obo^ateli iz česicih srozdov. Pri tem sta velepatrijota Furstenberjr in Czemin prav dobro znala izrabiti voino konjukturo in edini Ffirstenbors je iz svojih jrozćov nroda! leta 1917. približ-
. i no 400.000 metmvdrv, ki so mu ne-
1 ' sfi torej v enem samem letu najmanj 15 milijonov kron ! Czcrnini so napravili ravno'ako velike profite. Češki listi konstatiralo, da je vsied dejstva, ker je visok?, aristokracija spekulirala v vrvfni z dnami, biia onemofcočena vsa-ka organizirana preskrba mest in krafev po deželi z gorivom. Malenu kmetu so bile postavljene za Živifa maksimalne cene, veliki aristokr?t je smcl z *1av-nim virom svoifh dohoćkov svobodno trgovati. Pri tem so mu Sle oblasti v vsaku^ ocim na_roko io so pustile, ^j$ '
protiiakonito ropal oo svojih ffozdovih. Visoka aristokracija je delala po čeških gozdo\ih tako. da se Cloveku vsiljuje spomin na usoda Krasa. Zato je skrajni čas, da se odv/amflo velike cosdne fi-dejkomisne lattfundije iz rok velikih ko-spodov ter se postavilo pod kontrolo ljudstva.     •      ^
= Ustavi)*! nst Hrvatska vlada Je ustavila osješki tednik »Samostalnost« radi »ogrož^nja državnih interesov«. Ni je vlade na svetu, ki bi JaJfo oudno pazila na državne intererf./kakor hrvatska »narodna vlada«. V tern oziru je pravi vror vsem <5o!1ciiskim ravnateljstvom.
= Cesarjevo mirovao pismo. Pariški poročevalec »Manchester Guardi-ana* poroča podrobnosti o rosvetova-nju zborničnega odseka za zunanje za-deve glede pi-ma cesaiia Karla. Ca-ehin je vztraial na svojem stališi u, da je Clemenceau povedal ali preveč, ali pa premalo. Moral bi obenem s pismom sporojiti tuđi drajra dejstva. Glasom \z-jav Članov odseka ni na pp.ilasci doku-mentov objavljenih od \iaie nobene^a dvoma o ođkritosrćnosti cesarja Karla. Njegove bese Je dokazujejo, da je nn-stopal v sporazumu z Nemčiio. Poincare in Ribot sta svečano obljubila, da ne bo-sta spravila v javnost niti cesarjevega pisma, niti dejstva o razgovorih. Dc>ku-menri obse^aio pismo Sikstu Parmske-mu, v katerem ne zahteva Poincare samo Alzacije - Lorene, m.irveč tud! me'e iz leta 1814. in jamstva za desni bres Rcna. Zdi se, da je Poincare osebno vo-dil nosajanjs On ie sporočil pismo cesarja Karla Ribotu, ki je na to sporočil vsebino p-'^ma zastopnikom An^lije. Amerike. Belgije ter Rusije, ki bi bile gotovo zastavile svoj vpliv za sporazum, pa ni obvestn o tem pismu. Al-bert Thr>mas. ki je bil takrat član kabineta, sedaj Poincare1 ju silno očita, da m takrat ni informira!.
== ItnltJansk! intcrvenciionisti oroti parlamentarni imuniteti. Iz Lupana* Skupina intervencijoni^tov v Italiianski poslanski zbornici je stavila Dre»iIr,K, da se za čas vo*ne susi>endira parlamentarna imuniteta
= Senzacijonalni procesi radi ve!e-fzdaistva v HalHf. Tz Curha: »Temrs« poroča, da se bo vršilo v maju pred vo-faSkim sodi5čem v Rimu več ser.zacijo-nnlnih procev>v radi ve!eisdajstva proti visokim mornaričkim  oliciriem.
= !rsk! odpor proti brambni dolž-no9tL Nemški listi poročaio iz Berna: Organizacija irskega odpora proti brambni do!žnosti ie v poln^m teku. Konvencija vseh irskih delavskih orsra-nizacij se je s prisearo zavezala, da r-e bo do skrajnosti upirala izvedbi bramb-ne dolžnosti. Pr> vsei deželi se vrše ood vodstvom katoliških duhovnikov zboro-vanja ter pris-ga ljudstvo, da se bi z vsemi sredstvi uprlo uvedbi brambne doižnosti. V Tipperarviu ie priseglo 10 000 mož. «1a bo nastonilo. če treba, v botti proti brambni doižnosti. Vodja na-cijonalistov Devlin ie govori! v Belfa-stu pred katedralo ter klical množico na upor proti Angležem. Izva'al je, da nima noben narod na svetn oravice prisiliti drug narod, da zagrabi za or >žje. Irci ne bodo odklonili brambne doižnosti iz strahopetnosti. marveč ker hoč»io samo \z proste volje in za Jastne cilie zagrabiti za crožie. Pozivlia! ie, da ljudstvo ne sme rod nobenim pogojem Priznati brambnega zakona. Ce posta vito sodi-ča, naj se ljudstvo za n}e ne zrne-ni. če zahtevaio vpis v naborne listi, nai ljudstvo tesra ne stori. Nikdo nai ne prizna takih oblasti, ki se bodo v to svrho ustanovile. Ker hoče Angl^>, vsiliti Irski brarfbno dolžnost, mora spreieti Irska voiro proti An^liji. Na ta način ne sme dobiti AngHja nobenesra volaka za svoio armado.
= Proti Nemcein na ffavani. \Va-shin^ton. 30. aprila. (Kor. urad.) Iz Havane poročajo. da je tamosnn komite za javno varnost priČel kampanjo proti n^m^kemu vrlivu na Kubi. V to svrho se ?e ustanovila pod častnim nred^ed-srvotn pred^ednika komisiia 20 članov najodifčine^fli rodhfn dežele ter ^o pri-?torifi k te« komis*" tv*\ poslaniki za-vzen^kih držav v Havani.
W I? SlfeMItffi *?*
Fmrl i« 1S. aprila 1. I. cr Andr^i ; Dnzulin. pojiestriik v Škrbini na Primornkem. o?e biTSesr« ^krbinskep-A župana, sedaniesra ^oT>ose*«tnika sloven- j ftke vinarne na Krali. Vinorradih v \ Praffi. Pokojni ie bil naš vri nnrodniak. : predvsem živinoreiee. večkrat odliko- ! van in ie bil na^im roiakom na Pri- ! morskem rzzled Drareen irosoodar- i stva. Pokojnemu. ki Ie bil znan radi i liubezni   do  sroie  rodne     srrude.    bodi j
blae KTioinin!                                           '
Umri i« v    Gradcu    sospod    Fran j Rnpnik    rr>okoiem  «rozdar*ki     svet- j nik. ki 1e plnžhoval    pvoi Cas   nri    go~ dar«=kein in domenskern ravnateljstvu v Gorici in Dot^m ram živel v nokoin.        ! Voiaški  dopusti.   >O?rednii   odbor« i poroča. da Ie vložil do«lei vse došle mu pro^nie za spomladanefcp dopuste. Vojno ministrstvo je dovolilo dopuste edi-nole moSfm v zaledin.    nobene^a    pa mo^tvTi t boinem nolin. — Za te bo nai-ti drnsra sredstva. Goripko deželo *=o ze pred  voino  ▼  Italiio   korenito    oflfftfli vaeh koli^kai zmofnih ipo?kih.    do«m eo bila dru«od prebiranja pol leta po-*neie. Naši v<raki z Gori^keera ni?o dobili tri letft nikakeira dopnsta, ker ni«o mocrli iti domov, — zdai pa zopet taka stro post!
Za rodbin*   Amfikaacev  fn   dra-eih  rednikov.  kl  po  o#tal!  ▼    inozem-stra t#r se nišo moerli Trniti Tsled ro1-ne. ie bfl izdan i« 17. av^nsti   1917 D. Z. št. 376 zakon, ki določa podporo do visine takozvane voiaške podi>or©. Do- [ slei ne ie ta zakon ie zelo malo uvaže- i val ia rabi i. većinom* Mradi tesra. ker , za ne x>ornaio tieti. katerim    ie   name- ; njen. DrSevne oblanti so se v tem ozi- : rn rndi Ie ♦oMko   m>trndi!e   da   so   ta i zkaon razsrlapilp t Državnem    zakoni- j kn. —  >Osrednji odbor« ©oiivlia rođ- [
nai m zkIšsg na irlavarstrih, kjer sedaj prebivalo, kler moralo tspolniti po na-povedi posebno tiskovino in potem potrebno ukreniti, da bo podpora nakasa-na od 17. avirusta 1917 dalie
Bearaaska pedpra sa ■asa«'»a# •■•mlie. »Osreanii odbore na Punaju I, Bankirasae 2 poroća: Končno ie ven-darle zmagala pravična stvar in na-mestništvo ie ukazalo, da se izplačaio be^runske podpore becruncem. ki so bili pod it&lijansko okupaoiio, od 21. fuliia 1917 naprej. Tako prideio rodbine do preceišnfih veot. ki tim sedai prideio zelo prav. Nai bi tei lepi načelni rešit-vi sledile 6e dru ere n. pr. o naknadni podpori 4o 500 K.
»Narodna tiskarna« v Oorioi. ulica Vetturini si. 9, išče svoje prejčnie tiska reko osobze, ki nai se pismeno ali usrmeno zsrlasiio v tiskani i.
Dnevne vesti.
—    Voino    odlikovanje    y    post ni fclažbi.    Z zlatim zr\>iužnim križem    na traku  hra.bro?tne  ^r.rinie  ie  odlikovan visji v»or^f ar Orest^fl  F ratnik,  z zlatim zaslužnim    križem na    traku    hra-brosene  svetinje z meci    konciniat   dr. Ivan  Lamut.  e  srebrnim    Ziishižnim križem s krono    na   traku    hrabroatne svetinje brzojavni moidter Ernst Lav-renMč,    ađiimktinia    Beatrir-e    N i -s t i « in   aspirantinji   Emiliia   Labina c in Josipina  Debela k.
—  Voino odlikovanje.    Z  železnim križeem s krono na    traku    hrabrost no svetinje ie bil odlikovan    črnovotniški narednik  Anton  M e h 1 e  v   Žužember-ku. ki ie bil nedavno imenovan tuđi pri sodi&ću   za  sodnofiTit  ofu*iial-i.
—   Iz  politične  konceptne   službe. Deželnovladni         koncipist        Ludovik K lo pčič  pridelien   železnižkemu  mi-ni?tr?tva,    ic imenovan    za   okrainetra komisaiia
—  S srebrno hrft'jro^tno svotiiiio ie odlikovan    pešee    17. pp. Fran    Lončar.
—  Tz liud^košolske službe. Suplen-tinja Liudmila S y e t 1 i č i č ie    imenovana zi prov. uc-iteliioo v Hrušici. Marija S e k u 1 a za euplentinio v ftt. Vida pri Ljubljani. Štefnnija Levec za su- i plentinjo v Menffšn in def. uoiteliu Pe- { tru Sircu  ie povoneno  začasno vod- | stvo tamkaisnje $*o\f*.
—  Iz kazniln^ške    službe.    Stražni nadzornik   Jvan   .M n 1 a 1 a n   'vfj/niJnioe v O-radiSki ie    roTnnknien v deveti    2i-novm razred. Za kaznilničkpjra upravitelja ic    imenovan    nadzornik    Rudolf S o r t i 5  v   rio pun i ah,     za    kontrolori a fl.dluni~.il    Karei Kune    v    Kopru    in i Adolf   Vrko v Grndiški. Za upravitelja jeminice v Liubliani je    imenovan kontroirr  Anton  S t r a k a.
— N"a5i fnntle zopet odhaiaio? Kakor nam poroopio iz ^-^rodo^toin*1 strani, bo kader nadesra domačesra 2. ffor-^keera p^relpkesra polka, ki ie prišel prod 2 mesecema \r. Admonda v Liub-ljano zopet preraeščen in sieer na Madžarsko Zato pa dobimo v zameno men-da madžarske vojake. Radi bi vedeli, česravi  prsti so skovali  to intrisro.
—  Nespametne    crovorice.    G.    župan nam pošilja sledeči dopis: V časih, ko ljudstvo res strada in ko primant-kuje   7ivil.  nastajalo  najneumnejše   co-vorice.  Tik  te^ra ?e v'J-   r-ebroj nepod-pisanih pišem — navadno ie ena in ista pisfiva —. v katerih se errozi z umorom, razbijanjem   in    mz^ajanjem.     Pameten clovek vrže take reci v koš  ker ve, da izhaiaio od lindi, k^ n?»iveekrat s^m! ne vedo. kai piJejo. Ako bi hotel ljubljanski župan taka pisma spravljati, bil bi mestni arhiv ž niimi že do vrha napol-njen.  Množici  služiio  take  crovorice  in taka nisma brez    podpisa    v    tolažbo: privoš^imo  iim  torej   to    tolažbo!    — Rnvnoi~to  velja  erlede meslne    aprovi-zacije.  Ta ali  oni  bi  nairaie videl.  da bi  mestno uradm*?tvo. ki  opravlja s to aprovizaciio veliko tlsko. to tlako noč in dan opravljalo, pri tem pa    ničesar ne jedio!  ZatreradeH nofltai^io izmišljotine, kako tišti, ki  imaio mestno  apro-vi7floi]o v rokah. sami eebe    pitajo. in naj si je mestna n provi zari ja    še    tako slabo   založena.   Zadnji*,   ko  po   ženske vdrle v eerkev    sv.  Jožefa,  bilo 1e    v nioj zalocp rnvno za čtiri dni. Govori se. pa vendar. kako ie eerkev boea^o založena, ker misli  tišti, ki  ie ueledal te zpJo?p. v prvi vrsti naše ter je prepri-rpn. da bi  ž niimi izhniai do    eodneffa dn**.   "Pri   tem   pn   peve   pozahlia.   dn   pe ra^oflre. kolikor iih je v cerkvi. moraio d*Titi na .r)0r»00 drlozev.    kar    ustvari a <*isto drugraren položaj, kakor ara slika-io zahita anonimna piptna. TzkoHir.Tnie me^tne nprovizaHie ie p^ sploh izkliu-<^eno. Župan io 1e r^zdelil v tri velike
referate: prvemn. ki se reča prodv=sem 7, me^orn in ubožno akcijo, načelnie s. Rihpikar: dnicresra. ki ima v roki 7ito, raoko in vojne prodala Ine. vodi e. Trdi-na; referat za nremoer. drva in mast pa je odkflzan e. Volcn. Vsi ti eoppodie imaio rez elavo opraviti; posebno te-žavno naioero pa ima ravnatelj Vole. ki oprnvlja tik svojega me^tneara krnieo-vodstv8 in tik svojega aprovizačnesra referata ^e oirronnno knii!?ovod«tvo oe-le aprovizncije. ka+ero onemocročtiie. da bi Ie kilogram kakesra živila prišel v T^apačne roke! Tak ie prnvi položni! Govorio© picer ne bodo ponehale. nai-bolie pa bo. če p© anrovizafni referent-je in žup.in zarie ne zmeniio!
— »Jn^rri železnici    in    memoriam) Pileio ^irnm- -\ir Selozničprskfh   ^rvgovr Fevidenta južne  železnice,  sedaj    na4-poročnika armadne   železnice.    Venče-sl?iv  CernTeoj.  postajni   poveljnik   fna-^elrilft* v*'Siriemieszvcah   (Poljpko)  in Erne«   Varsrazon.    poptftini    poveljnik (načelniD V B0llfflLdu (Srbila) sta imenovana    stotTifkom.    Denuncirana     kot ruso- in srbofila eta bila   ob   izbrnhu svetovne voine brzoiavno preme^^ena, prvi iz Tr?ta v Inomo?t. đruel iz Zlđa-neera   mosta   v   Deutsch - Landeber*r. Kmalu nato sta bila kot »nadštevilnac vpoklicana k voiakom, kier sta bila za hrabro obnašanje pred sovražnikom odlikovana.  Kot  železničaria iu  ie voja-§ka uprava poklieala  na važna   meeta arrnadne železniee.   Tam sta si    stekla toliko zs^lur. da sta bila ponovno odlikovan* in sedai povišnm za p+otniV-— Južni želemiei ie sieer to v Čast, da njuna nradnika    tako    izborno    vrSita doižnosti pnoiene s teiko odgovornost-io: pokazala sta vs*»mu svetn kaj more in  zna  iiiflroslovftnski   železničar;   a v sramoto ji ie in li tuđi ostane, da se Ie i hotela takfh   vradnlkov   odkriiati   sa i
—  Majski po^itek v Ljubljani.  Povodom včeraj&njeffa majskecra praznika je počivalo v Ljubljani skorai vee   de-lo.   Trgovine, banke in dnuri    denarni zavodi. mnoRe pisarne in deloma    tuđi majtristratni uradi so bili  po večini  zaprti. Listi nišo izšli   Ves dan je vladal vzoren red. Vlada ie pripravila mnogo voiaetva, ki ie naibolj zaščitilo deželno-vladno palačo,  policijsko  ravnateljstvo, deželni dvorec in nekatera druga javna poslopja.  po ulicah so  patruliirali  od-delki stražnikov in orožnikov   —    ves strah pa ie bil prazen. Do resnesra incidenta ni prišlo nikier. Dan je bil lep in mnosro Ljubljančanov era je porabilo za izlete v bližnjo okolico.
—  PoŠliite   knjisr   našim   vojakom. Ko sta bila župan in podžupan nedavno na fronti pri 2. gorekern etrelskem pol-ku, so naši fanti silno ložili, da nimajo ničesar čitati.    Dolžnost domovine    je, da preskrhi    slovenskim  vojakom    do-!»rih kpii?. Na županovo inicijativo od-ide te 'dni  zaboj  slovenskesa čtiva na fronto, ireba na l>i bilo. da se nabere se vor- kniisr. Kdor ima kaj čtiva doma in labko po^rera eno ali drugo slovensko kniigo.  naj  io  izroči   našemu  upravnl-štvTi, ki bo poskrbelo.    da se    pošljejo kajiere n«&iin etiva  željnim fantom    na fronti. Darujte knjige za slovenske vojake !
—  Kdo ve kai? Podpisano vljudno prosi v&e one    vifitnike- kateri    fo    se vrnili iz Rusije in pa tovariše   mojesra brata  Josipa  K o r e e  iz   Cerknice  pri Rnkeku. ki    je služil    pri    20. lovskem !io!ku in se ni oglasi 1 že od 13. juniia 1915. da ako bi kdo kai vedel o niem, naj sporoči na naslov: Leopoldina Ber-c:ant, Sv   Jakoba trsr 6.. Ljubljana. Stro-^ke radovnlino povrnera.
—  Interurbani   telefonski    promet. Prokodeželni.  v času  niaiUnegra  prome-ia (od 7.ure Dopolrlne do 9. ure zjutrai) donuščeni telefonski promet iz Trsta in v Trst. iz političnih    okrajev    Maribor, Ptnj.  Celje. Brezice. Konjice    in    Slov. Bistrica in v imenovane politične okra-ie, kakor tuđi s Koroško, Kranjsko in Tirolsko ie dovolien od^lej ob nedeliah in praznikih    tuđi od 1. ure    popoldn© naprej.
—     Dm^tvu   »Jubileiska    samopo-inoč<-- ie treba poslc-ti za 54. smrtni slučaj   (jroFrca    Eliza Nerat).    Člani   prej-ino položnice z napisanimi zneski tesa smrtnefia slučaja in event.  zaostankov. Clanov ie 246.
—  Zdravstveno stanie mestne obline linblianske.    V čai=u od    21. do    27. aprila se ie rodilo v Ljubljani 12 otrok, eclen   ie  bil  mrtvoroien.     umrlo  ie    28 O5?eb. med niim»  9 domaći nov.  Za  o§pi-cnrni je umrla ena o^eba. za    ietiko    8 oseb. med nrmi 6 tujcev.   Obolel   je 1 vojak za tifuzom.
Umrla ie v Mo^tah pri Ljubljani pose^tnica in srostilničarka >nri št. 7< no.. Marieta Cerne roiena Šetina. N. v m. p.!
Nađnčitelj France Groš f. Po kratki bolezni je umri v Kranju. dne 28. nDrila t. 1. sospod France Groš. nad-učiteli v p.. etar 72 let. Rojen v Goričah na/i Kraniem ie pohajal srimnazijo in absolviral erozdarsko solo v Oenilinu na Hrva^kem. Deloval je več let kot eo-zdar v zasebni službi. Tu ie nevarno obolel, dal slovo fcozdarstvu in se po-svetil učitelistvu. Kot učitelj, ozirojđa nadučiteli ie služil v Krškem. Kamni crorici. Trbovljah. Suhorju. Vremu pri Divači in v ^treklievcu v Beli Krajini, kier ie stonil v pokoi. Zadnja leta ie preživel v Kraniu. Bil ie vnet Kneipo-vec. hodil je bos tuđi v najhujčem mrazu in imel seveda zato vedno đovolj hndoraužpih opazovalcev. Na >Sloven-pki Narod« ie bil naročen 35 let in mu napisal marsikatero novico. Počivaj v miru ćori pri Sv, Klrižu v Kranju v ljubi zemlii domaći!
Iz selske doline nam pišeio dne 29. aprila t. 1.: Včerai že zopet ni šla naša pošta v Loko in danes naravno nismo dobili nobene pošte od tam. Najbrže Demšarjeve kobile že zopet nišo imele kai jesti in pošta ie ostala doma. da-ei vemo. da io bilo več nuinih pošiliatev. To po vendar nevzdržne razmere! C"e si Dem^^rieve kobile ne upalo voziti, na1 se poskrbi za dntaro oskrbništvo in za čileiSe konie. Pn§tna direkcija bi ta-kesra nereda ne smela več trpeti!
Z Bleda nam pišeio: Kakor pola-groma izvemo. ie razpredlo T?ikliievo podjetje na vse strani mreže, da viame potrebna živila za svote eroste. Tvako pofiVnšava. z mlekom. smo zadniic čitali v >Siov. Naroduc. Praviio. da ie pokupilo velike množino krompiria. seveda po oderuški ceni. Kako bode z iajci. pocWiem itd. si lahko mislimo. Tako pridobiva tnkajSnie vrtnari©. sai po menda samo 2 ali 8, da bi se zavezali, «nmo mVmn Drodai-^^i zelenjavo. Tako dela podietie parao. Pa to ni še v?e. če-sar se imamo bati. Sedaj prideio Rikli-ianci snmi. Le-ti bodo pa hodili okoli ter pokupavali. ne clede na ceno. kar-koli ie še živ^ža dobiti v okolici ter era odPOšUiali. Zelo venetno ie. da bodo prihajali rudi taki k Pikliju. katerim ni nič potreba zdravlienja. samo v name-nu>hamptranja«. Le-to ie pa oblastve-no prer>ovedano in kaznivo in mnoara letovisča so erotovo zaradi tesra odklo-nila poset crostov. To pa nišo samo do-mneve, to ie marveč ćelo verietno in skoro erotovo. Tako bi prišli domačim, ki nič ne pridelnieio. kar ob vsak ži-vež. razun tesra, kar dobivajo od apro-vizaciie. Da bi morali samo ob tem na-Tajnost Grlada počiniti, nihče ne dvomi. Do!£no;-i vs^kesra dornačina. če ne prav prijetn*. bode torej. da paziio na posto-panje Rikliiancev. in kdor koea zakači, nai to naznant županstvu ali žendar-meriii. Knkor imamo sicer radi tujce v normalnih časih. tako se iih moramo | sodai braniti, ko nam arre za lastno in sila Horro prehrano.
Ztrof\j\\i nrvi čebelni roi je imel nadučiteli V. Berce \ 8t. Janžu na Doleniskem. dne 1. maja. Za letošnjo deževno in hladno pomlad je to pač izvanredno zerodai
Vodit noboia rekviziciiske komisije — ^^&tniercitanee*     Tzpod    Pohorja nam pišeio:    PonedeHkova   >Tasre?=po-šta< ie prinesla iz Slov. Bistrice obšir-no poročilo od    nemčurskesra    privan- I dranca o poboiu. ki era ie zasrrešil župan Ačko v občini O^el na Pohorfn s | tremi sosedi  n^d voicško rekvizicii^ko i komisijo. »Tsfre^pošta«. — stara duševna brana  večire  nrezbri^ne slovenske inteli^ence. — ie to poročilo znključila •z zlobno 1 a ž n 1 i v o opazko, da ie po-  ' bol   posledica    *ščrrvj»nta    insro^iovan- :
iklh Todit^i^r prati toomu. 2mM0i *
Ačko. ki je naščuval svoje sosede in povzročil pretep, pa ie v reenici eden naihujših >9taierciian-
cev< na Pohorju. To bistriški dopisnik >Ta£espoštec prav dobro ve, vendar se ne čudimo njegovi lažniivi notici. ker potaplialooerau se nemštvu je danes vsako nepošteno sredstvo dobro došlo.
Tatvine v celiskem muzeju. Rasprava proti dr. Fohnu v Gradcu, ki Ie bil tekom časa ukradel razne starine iz ciljskesra muzeja, kakor smo poročall v torek, se je končala z obsodbo Fohna in njegove soobtožene neveste. Fohn ie obsojen radi tatvine na 10 mesecev tež-ke ieče, nevesta na 14 dni radi krive«& pričevanja.
Za Mebčck kruha dve kroni. Klara Lorman v Gradcu je zahtevala od ne-keera voiaka za hlebćek kruha 2 K. Ob-soiena je na 5 dni zapora in 100 kron globe.
Parni mlin »Andritz« zgoi-el. VČe-raj ob M5. zjutraj je zprorel pri Gradcu veliki parni mlin v Andritzu. Požar se ie vnel naj'orže vsled kratkeera stika. Zsrorel ie poldrusri vagon žita. Požarni brambi se ie posrećilo omejiti požar na glavno po?lopie, ki je pogorelo do tal. škoda ie precejsnja.
Prihodu i i sestanek dunajskih Slovence v se vrši v soboto, dne 4. aprila v restavraeiji >Kaiserhof<. Toči se izborno vino.
Jntri posebne predstave v »Kino^-Cenira!< v deželnem jrledališču! Jutri v pptek predstavlja >Kino - Centrale veliko Union - dramo »Nebr2fdana kri«. Samo en dan!
40 K |e zgubila danes dopoldne neka deklica od ceste na Ruđolfovo želez-nico st 20 do Schumijeve trgovine. De-nar ji je po poti padel iz žepa. Pošten najdiieli naj era prinese na omenjeno • stanovanja.
Ukradeno je bilo v ponedeliek po-poldne na- staciiskem poveljništvu v Bavftrskem dvoru kolo >Eska<, crno in zeleno lakirano Kdor bi kaj izvedel o kole=u. najsporoči proti nagradi na Karlovsko cesto 22.
Zamenian dežnik. Dama, ki 1e za-rnenjnla dne 2G. aprila v trgovini Ranth svoj dežnik z moškim, crnim dežnikom mani se vr^te. nai ga blagovoli oddati pri imenovani trgovini, kier dobi svojega. Enak dežnik ie bil isti dan pozab-lien na glavni pošti. Pošten najditeli naj ga odda istotam proti primerni od-škodnini.________'
f Krušne komisije bodo uradovale
v petsk, dne 3. maja od 8. dopoldne do 1. popoldne. Izdajale se bodo Izkaznice za sladkor.
-r-  Krompir za VIII. okrai. Stranke
VIII.  okraja dobe krompir v soboto dne 4. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Dolocen je tale red: od pol 2. do pol 3. št. 1 do M0, od pol 3. do pol 4. št. 111 do 220, od pol 4, do pol 5. št. 221 do 330, od pol 5. do pol 6. št. 331 do konca. — Vsaka oseba dobi 3 kg. kilogram stane 30 v S seboj   prinesite     nakazila     za krompir
—  Krompir za IX. okrai.     Stranke
IX.  okraja dobe krompir v soboto dne 4. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. §t. 1 do 110. od 9. do 10. St. 111 do 220. od 10. do 11. št. 221 do 330. Vsaka oseba dobi 3 kg. kilogram stane 30 y. S seboi prinesite nakazila za krompir.
—   Razdelitev ješprena In kaše na zelene Izkaznice A. Mestna aprovizacija bo v petek dne 3. maja razdeljevala na zelene izkaznice A iz svojega skladišča pri Muhleisnu na Dunajski cesti ješprenj in kašo. Na v<^ako osebo odpade 30 dkg ješprenja in 30 dkg kaše, skupa] 60 dkg, kar stane 30 v. Na vrsto pridejo: od 9. do 10. št. 1 do 160. od 10. do 11. št. 161 do korra.
* Ovseni riz za doječe fn  noseSe
matere se bo oddajal v vojni trgovini,
• Gosposka ulica, po sledečem redu: Na
izkaznice    št. 1—*00 dne 6. maja,    št.
401—800 dne 7. maja, od 801 naprej dne
8.  maja.    Na vsako izkaznico se dobi 1 K ovsenega riža, kl stane 1 krono.
f Zabela   na   zelene izkaznice A. ! Mestna aprovizacija bo delila v petek, ! dne 3. aprila pri Miihleisnu na Dunajski cesti zabelo na zelene izkaznice A. Stranke dobe za vsako osebo po 20 dkg masti in po 10 dkg jedilnega loja. Kilogram take zabele stane 5 K. Določen je ta - Ie red: Od 8. do 9. št. 1—130, od
9.  do 10. št. 131 do konca. Vsaka stranka mora prinesti s seboi  rumeno iz-kaznico za mast. Brez te izkaznice ne dobi nihče masti.
f Zabela na zelene Izkaznice B. Mestna aprovizacija bo delila v petek, dne 3., v soboto, dne 4. in ponedeljek, dne 6. maja pri Miihleisnu na Dunajski cesti zabeio na zelene izkaznice B. — Stranke dobe za vsako osebo po 20 dkg masti in po 10 dkg jedilnega loja. Kilogram take zabele stane 10 kron. — Določen je ta - Ie red: V petek, dne 3. maja od 10. do 11. St 1—130, od V*2. do Vt3. št. 131—260, od V*3. do %4. št. 261—390, od V*4. do V25. št. 391—520, od Vi5. do Vi6. št. 521—650; v soboto, dne 4. maja od 8. do 9. št. 651—780, od 9. do 10. št. 781—910, od 10. do 11. št. 911—1040, od */«2. do V*3. št. 1041 do 1170, od Vi3. do V«4. št. 1171—1300, od J/*4. do Vi5. št. 1301—1430, od V25. do V26. št. 1431—1560; v ponedeljek, dne 6. maja od 8. do 9. št. 1561—1690, od 9. do 10. št. 1691—1820, od 10. do 11. št. 1821—1950, od Vi2. do Vt3. §t. 1951 do 2080, od Vt3. do Vi4. 5t 2081—2210» od V.4. do J/t5. št. 2211—2340 od V«5. do Vz6. št. 2341 do konca. Vsaka stranka mora prinesti s seboj rumeno izkaznico za mast. Brez te izkaznice ne dobi nihče masti.
t Premog na rumene izkaznice se oddaia za štedilnike (ne za, peči, kakor Je bilo napačno objavljenoj
f Premog za štedilnike v IV. okra-Ju plačajo stranke na magistratu in sicer: s številk^mi izkaznic 1—8 dne 3. maja !n s številkami 9 do 19 dne 4. ma- , Ja. vsakokrat od 10. đopolđst do %!. PGOOMlIft                ---------
ct    Stran 4.                                                                                                           .SLOVENSKI NAROD\ đoe  2. maja 1918.                                                                                                      99. Stev
b^^——                         ■                               ......■   ......                             —'                  '"                                                                                I!                                          ---------------------------------------       |                                                            ■    —■—————■■———         ■■■        ■■■            ■■.....—                      .1—                I                       I                                          III.
t Prodaja vojnih in praikih klobas po zalžani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici po sledečem redu: V pctet dne 3. maja strankam z zeleno izkazitfco B dopoldne št. 2400—^600, fxjpo!dne št.3000—320O. Tega reda se je dne 4. maja dopoldne St. 2800—3XX), popoldne Št. .30»)—3200. Tega reda se je točno držati. Vsaka oseba dobi 'a kg; kilogram vojnih klobas stane 2 ttrooi, kilogram praških klobas 4 K.
-r- Stmeaitki krumpir. Kdor se je svoičas priflasil za stmenski krompir. naj se zglasi tekom tega te dna ob do-poidanskih urah pri vojnožitiicm zavodu na Dunajski cesti, kjer mu izroće na-kazik>. Krompir se bo dobii prve dni pri-^iodniega redna pri mestni aerovizaciji, Jcar bo po listih se natančneiše objavljeno. Ker ]e ćo>lo zelo malo semenske-ga krompirja, preime vsak komaj le eno petino tište množine skompirja, katero je na roči!
f PetroleS za samce (B karte drugi ©drezek) se dobi od 6. maja naprej v »tr^ovinah. ki so že objavljene.
+ Petrolei za rodbine se bode odda-Jaf po sledečem redu: Na vsak drugi ođrezek A karte za petrolei se dobi po pol litra petroleja in sicer v sledečih tr^o-vinah. Na fzkaznice za I. okraj a) pri g. Predovlču, Polianska cesta 73 št. 1 <J- 300 dne 3. maja. St. 300 do   600   dne 4.
maja* St 600 do 700 dne 6. maja. b> pri g. Ravhekarju, Pred ^koiijo ši. 700 do IOuO dne 3. maja. — Na iskaznice za li. okraj a) pri f. Žetkovi, Sv. Horjana ulica St. 1 do 30U dne 3. maja. št. 300 do 600 dne 4. maja, št. 600 do 750 dne 6. maja, D) pri g. Severju, Sv. Jakoba trg št. 750 do luoO dne 3. maja, št. 1000 do 1250 dne 4. maja, št. 1250 do 1500 dne 6. maja. — Na i z -kaznice za 111. okraj a) v konsumu, Krikovski nasip št 1 do 300 dne 3. maja, St. 300 do 600 dne 4. maja, št. 600 do 800 dne 6. maja, b) pri ?. Tenente, Gradaška ulica št. 800 do UkpO dne 3. muju, ši. 100U do 1250 dne 4. maja, št. 1250 do 1500 dne 6.  maja. —    Na    izkaznice    za    IV.
0 k r a j a) pri g. Medica, Tržaška ce-ta št
1   do 300 dne 3. maja, št. 300 do ^   '■ ^ ,c 4. maja, št. 600 do 750 dne 6. maja, b> pri r. Jemecu, Tržaška cesta št. 750 do  1000 dne
3.   maja, št.  1000 do  1250 dne 4.   maja,   št. 1250 do 1500 dne 6. maja. — Na izkaznice za V. okrai  a)  pri  c. Sarku, Marije Terezije cesta št. 1 do 250 dne 3. maja, št. 250 do 500 dne 4. maja,   št. 500   do 700 dne 6. maja, b)  pri s.   Svetliču,   Dunaiska cesta št 700 do 900 dne 3. maja, št. 900 do 1100 dne 4. maja. — Na izkaznice za VI. okraj  a)  pri  r.  Štravsu,  Škofja ulica št. I do 300 dne 3. maJa, št. 300 do 600 dne
4.  maja, št. 600 do 800 dne 6. maja, M  pri JC- ZorčIČu, Kolodvorska   ulica   št.   800   do 1000 dne 3. maja, št  1000 do   1200   dne 4. maja. — Naizkazniceza VH. okraj pri g. Pretnarju, Snodnja $iška št. I do 250 dne 3. maja, št. 250 do 500 dne 4. mata, št. 500 do 800 dne 6. maja, št. 800 do 1000 dne
| 7. mala. — Na izkaznice im VITI. okraj v konsumu, Boboričeva ulica St 1 do 200 dne 3. maja, št 200 do 400 dne 4. maja, št. 4oO do 600 dne 7. maja. — N a i r-kaznice za IX. okraj pri s. Maren-ćetu, Dolenjska cesta št 1 do 200 dae 3. maja, št 200 do 400 dne 4. maja, it 400 do 600 dne 6. maja. — Petrolei za obrtnike se bode oddalal po sledečem redu: Na vsak drugi odrezek C karte za pe-trolej se dobi od 7. maja naprej po 1 liter petroleia in sicer v sledečih trgovinah: v I.
i okrai u pri g. Ravhekarja, Pred Škofijo, v II. okraj u pri g. Severju, Sv. Horjana ulica, v III. okraju v konsumu, KrakovsJti nasip, v IV. okraju pri g. Medica, Tržaška cesta, v V. okraju pri g. Sarku, Marije Terezije cesta, v VI. okraju pri g. Stravsu, Skofja ulica, v VII. okraju pri g. Zormanu, Spodnja šiška. v VIII. okraju v konsumu, Bonoriče-va ulica, v IX. okraju pri g. Marenčetu, Dolenjska cesta.
t Petrolei za samce (B karte) se bode oddajal po sledečem redu: Na vsak drugi oJrezek B karte se dobi Vi litra petroleia in sicer v sledečih trgovinah: v I. okraju pri 5. Ojstrižu, Polianska cesta, v II. okraju pri g. Deržaju, Ulica na grad, v III. okraju pri g. Slemenskovi, Emonska cesta, v IV. okraju pri g. Ješetu, Rimska cesta, v V. nkrajn pri g. Stupici, Sodna ulica, v VI. (kraju pri g. Simončiču, Sv. Petra cesta, v VII. okraju pri g. Tušarju, Spodnja Šiška, v VIII. okraju pri g. St. Mencingerju, Mar-tlnova cesta, v IX. okraju pri g. Klemencu, Dolenjska cesta.
Prosvefa.
—  Koncert.   Slavni  češki umetnik, virtuoz Jaroelav   Kocian bo v   svojem ljubi janskem koncertu v soboto, 4. maia v Unionski dvorani s eodelovaniem našega slovenskega    izvrstnega   pianista Ci rila Ličaria izvaial    sledeči    krasni, velik nmetniški  nžitek nudeči  spored: 1. Anton Dvofak: Koncert za Kosli, op, 53. I. Alle^ro ma non troppo. II. Adar jrio, ma non troppo,    III. Finale.   Alle-Kro *iocoso. 2. Bach: a) Bouree. h) An-dante.  c)   Praeludium.  Solonastop.  Svira J. Kocian. S. Bach - Liszt: Varijacije na temo >Weinen - Kla«aren< (>P!aKanie — zđihovanje<). Solotočko na klavir ju igra Ciril LiČar. — Po odmora 10 minut: 4. Peter Iljič Cajkovskij: Koncert za ffosli, op. 21. a) Canzonetta. b) Alle-^rro moderato. 5. a)  Kocian:    Humore-ska. b)  Suk - Kocian: Pesem linbezni. c)  Smetana:  Iz moie domogne. —  Ja-roslav Kocian slovi kot eden naiboliših svetovnih nioistrov na  Rosli. Sodelova-nje mlađega    priliublienegra    umetnika Ličarta bo vzbudilo se tim večie zani-mante za koncert. Predprodaia vstopnić v Prešernovi ulici.
—  Kocianov koncert   v    Celiu.   V petek 3. maja se vrši v dvorani >Sokol-skega doma< v Gabriib koncert svetov-no - sln\-neca češkesra virtuoza na go-stih,      Yaroslava      Kociana;     moistra spremlja naš rojak Ciril Ličar, ki ima
t»«   nrncTnmii   riirii   R.iinofitninn  kln\nrslrn
točko. Ker le Kocianov koncert izređen Klaebeni dogodek v vsak em oziru, bo celjsko kot okoliško občinstvo gotovo posetilo umetniško prireditev odliČne-ga Blovanokega mojstra v polnem šte-vilu. ZaČetek ob pol osmi uri zvecer; predprodala vstopnić v trgovini Gori-ear & Leskovšek.
* Kocian t Saicburgu. Pretekti te-den bi se bil imel vršiti v Salcburgu koncert svetovnoznanega češkega go-slarja Kociana. Politične oblasti so koncert prepovodale, Češ. da bi se protičeško razpoloženje prebivalstvra Jfchko izrazilo v demonstracijah. Najza-nimivejše pa je, da so vojaške oblasti zabranile oficirjem obisk Kocianovega koncerta.
Nevrastenlkom, katerih slabotnost obstoii na motitvah spDdnjega telesa, pozivi prirodna »Franc - Jožefova« grenčica zanesljivo in voljno tako važno delovanje želodca in črevesa, kar je na-vadno spojeno z obSatkom zadovoljive-ga olajšanja.
Izdajateii In odgovorni urednik:
Valentin   Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Mačeta San din i poroča s tem vsem prijateljem in znancem, o nenadni sn-irti plemenitega in ljubljcnega soproga, ozir. očeta, tasta in deda, gospoda
Hl      »I        |      f*       ^    p       ••
ۥ kr. vUjega sodnega svatn^:a v p.
Pokojnika ostanki se bodo dne TO. t. m. ob ~. uri po^. \z ^i?e Žalosti Nibelunjenirasse 45, svečano blagoslovili in k večnemu počitku na Centralno pokopa!i5:e p:?pelja!i
Ma§e zadušnice se bodo darovale v sredo dne 1. majnika i    ob 9. uri v fami cerkvi Sv. Srca Jezusa.
i
Gradec, dne £9. aprila 1918.
Wclbard C*andinf, pristav ju2. 2eL, Pabrifcla   3or»aal-. P£a
Oanđiaii mati, reda Sv. Srca Jczusay Slpmjmd Ossdin! c. ki. stotnik v bcs. pp. 2. otroci. — Eenata, WlllBmt S^a žJosriani, Tnuki. — BermsB Gor|anl9 c. in kr. stotnik in veieposcsrnik, zet.
i
Brtt posfbneg^ oby»sttla.
^      l§\}^ I 11 I       III—Fl I     I     '  IIHH I  ■ II     -
s
I     Hestni pofrebm zavod  v Llubljini.
I            Potrti najglobje žalosti naznanjamo  vsem sorod-
1   nikom, prijateljem in znancem pretr-sujočo vesi, da je
8    naša iskrenoljubljena, dobra mati, ozir. hci, sestra, sva-i   kinja in teta, gospa
$  HlliiljLifiiiLiiliLiy|#ilLžžiyi
i      poseslaica m gos!!£ai£arka v riostah št. 7
B   dne 1. maja t. 1. ob 7. uri zjutraj po kratki in mučni
B   bolezni, previđena s tolažili sv. vere boguvdana v Go-
S   spodu zaspala.
1            Truplo nepozabne pokojnice  se je  prepeljalo  iz
j&   deželne bolnice   na dom   v Moste   pri Ljubljani št. 7,
I   od koder se bo vršil pogreb   v petakj dne 3. maj-
i   rika 1913, ob 4. ari Mpolđnt  na pokopališče pri
9    Sv. Križu, kjer se položi   v rodbinski grobnici   k več-3   nemu počitku.
p|           Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvab.
%           Moste, dne 1. majnika 1918.
I   Fran iti M;nka Ćerns, otroka. Ra(ko Šet^.na,  dež.
I   rač. revident, brat. Jožefa ^rhar roj. Žetina, sestra.
I   Urinla Setisa, mati. Joiol Urbar, svak. Vsi ostali
I                                 sorodallci.                           2064
Flll 'lll'IU'IMIIM ^—■»IIITi'P'        HlilBiIf—^—hPI  llll'Bllli'1
H »manjini sar^saaplzeHjsRa resfavrsnis'
je zaradi opustitve častniške kuhinje etapnega štacjskegct poveljeni- ' Štva zopet v polnem obratu. — Izborna kuhinja po meščanskih cenah. i Vino in pivo ves cian — rudi čez ulico. —   W^*  Velik senčnat vrt.    j
1S49                  ^9T JOSIPINA SCHMITT, restavraterka.   i
OBVESTILO.    ~H
Usojam si najvljudnejSe sporočiti, da sem z današnjim dnem
os»uitil tvoj brivtki salon za gospode.
Zahvaliyjem se v§§m svojim obi§kovaicem, gospodom častni-kom in ostajemo slavnemu obćUMtvti za iskazano mi dolgoletno zaupanje. Istočasno sporočam, da bom svoj
tesalni salon za dame
ter svojo
par NmerHo in oddelek *a laena dela   j
+%++*—** 1 majnika 1918.                                                 I
\                     Oton FetticSvFraitkheim
Kowjrwl tr» 14. 17.                I
i crehovejja llk«r{a se takoj prod.i i Ponudbe pod „Mirovno bltt^o 2053'" j na n"ravni5tvo »Slcenskr^ Naroda«
|2H0V!PIJHTI
i .'.a voiofe 19-1N"80 :c prodista \ | L!«bl:ani, r?e!2sei, pr!tl!6|e 1S. 2054
piroška posteliica,
--*  M Jo'iro   ^Hra!»iena.   J»e   proda
|SyM ta!i3j.   Kje,   pove  upravniStvn
I ^M^   »Slovenskima Naroda«.       2055
5žrwjes£šsk©
ve^čo sljv. in nsmškc stenosjiafije ter nekoliko knjigovodsiva sr:ejme stro-i:!na tovarna Samsa & Co v Lfiib-ljjasžf I.Ietelkova ulica 4. Preu-:a-v;ti ^c :e od 4 —5.  ropoldne        2033
I vsake vrste in si33^3 sobe kupiijL vedno in v waSi množini   ter plaču je
i po naivci h dnevnih cenah trgovska iimz »• K^s^ć^n, Krs^h <2cr.  Tsto-
■ ram   se   spreime  Itrgovstei  u^eflCC. i
j----------------------------------------------------------------------——-—
j s hlevum in dvorištem na Št. Petsr-I skem predmestiu aii Poljanab.Ponuffoe
j s ceno na urr2v. »Slov. Ni^oda« pod
, ; 2 č > 3 i}, oba mi z vrtom na periferiji i ir.oi'i sa taio?. Vzame se tuđi hiSa 1 z vrt.-ni v r.*;sm. Cr-njcne conudb* pod j „rzirna stranka brex otrok 2040"
| na uir-ravniStvo »Slovenske^a Naroda«.
i------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
!«          L#l          *     Pcs t)oberman,
1 liffllltll ?fl III k] Sii"i   na  ime
f               W IV »L""   Pes j!
iSiHU^Jll dU |b čm.   "a visokih
"                            nogah, nad očmi
j prsih in tacan }c rejasto rujave barve. Peu se je zatekel najbrže k vojakom. j Kdcr o r'em kaj vc, naj sporoči proti . ; nurndi na naslov : Frnac Doline, ; Stara Lcia, p  ikolla L«k4.    20h2
j^eilsĐ §os!e perje.
1 kg belega puljenega I. vrsta K 24— 1   »       »            »         II.     »    K 16 50
1   »   sivega         »         .....K   7.—
1 » belega nepuljenega I. vrsta K 10.— 1   »       r>            »          II.   ^     K   650
Po povzetju poŠilja se po 5 kg ali več
\  L EALDEK,  Praga - Smicbov, "Wm
Kinskehol.              1824
Krmllna m
\   rrava severonemška, ••<? dobi pri S«ver
| A komp. preje Vrtmr !■■—tkt fc|mb-
Vnr.ti9 Mari^n trg.         1944
Resna ženitna
| Agronom, akademično izobražen, 3i let, želi znanja z gospodično aii mlaj-šo vdovo s posestvom ali trgovino v svrho žsnitve. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, na upravniStvo tega lista rod „SaaMMtajnost 1923/2M1M.
Isie se "^1
1 rezbar im poktato 1 niiar. pomoteik
Lhrv.stoiarfti \tm
>*?rej§i zikonski nar bret otrok I4Ć6
stanovanje, 2 sobi
2a avgust. Pon;jdhe pod „Mir 2059"
na upravnišivo »Slovenskega Naroda«.
Odda se Ser a: zračna  wjh
m^s^Ssi^ UBMA*
Naslov se izvc  na  upravništvu  »SIo-venikega Narodi«.         2044
^^IfVffillljSffl
mfasfe praSickc za enovpre~:ni lane',
kmeškl voz. Prsne Per!:cf ževlfsr,
L!abHa&a. riarianitim.   2047
(ivtfplent prah) v večjih množinah ^e odda. Ponudbe pod   „iveplo 2048"
na upravni'fvo »Slovenskega Naroda«.
prodaja v veČji množini tvrd'<.i Aatoa
Snilan, L^nlil1aaa9 KarlO7ska c^sta
Ster- J5.                 17T9
Sisil^ift UTA&ntike. rodbina (5 o^eb
išče stanovanje
3—H sob s pritiklinami za argnst —
Ponudbe do 10. maja  na upravniStvo
»Slovenskega Naroda«.      1954
STANOVANJE
z 2—3 sohami in kuhinjo s pritiklinami sr ISće za d*B đaaif najraiše v Šiškl, - Ponudbe na upravništvo »Sloven. Naroda« pod „A. B. 2057".
Vzel bi'v blizini Lfsblicna v naiera
za ti i leta
v obse^u 2—4 johov, katero bi tuđi sam pognojil. Ccnjene ponudbe naj se posijejo na naslov: A. SnMan. L|ub-ltanm, Karlovaka caata *i-15. 2053
Resna ženitna ponudba
Vdovec, v 34. letu, popolnoma sam, vo-jaičine oproSčcn, z tepim posestvom, večjo lesno trtovino in parno 2ago, se želi seznaniti ter takof, ali pozneje poroČiti z bolj§o gospodično ali vdovo brez otrok. Prednost ima ista, ki bi imela veselje do kmetijskefa vodstva. Prosi se samo resne ponudbe, ako le mogoče s sliko na upravo »Sloven. Naroda" pod v9Bo4ofeost 1994". — Tajnost   zt5:amčena.
Ženitna ponudba.
GospodiČaa, v starosti 20 let, želi pri-mernega znanja z gospodom od 24 do 30 let za takojšnjo poročitev. Ostati hoče potem ali pa pozneje pri svojih staršlh in voditi svoj obrt naprej. Tuđi ponudniki z bojiSCa nlso izključeni. Želi se če je mogoče sliko, ki se takoj vrne. Tajnost strogo zajamčena. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Na-roda« pod n*mwwk* 2048**.
:: SLUGA ::
VW  — sprejm* takoj v   V
»KINO IDEAL*4.
Bončna uradnica
z večletno prakso, zmožna več jezikov, želi premeniti službo. Prijazne ponudbe na „poitnl pređal 47", Ljubljana.
**gr   Proda se  ^W
Iz^o pasest¥O
na   0oreslskemv  pripravno  za  vse. v lepi legi. Ugodni ku?ni pogoji. Pismene ponudbe   na   upravnistvo »Slov. Naroda« pod   „Boreajsko 2339".
onenu, ki mi oreskrbi eventuelriO za-menja stanovanje s 3—4 sobami (nredsobo in pritiklinami). Imam sedaj 2 sobe in kuhinjo. — Ponudbe pod: „poStRi pr-dal 122".    2006
GospodiSita iice s^bo s prehrano
fjroti oddaji nekaj  živil   za takoj. Že-ela bi se soba z posebnim vhodom v blizini kavarne  »Union«   ako mogoče. Ponudbe   naj se naslovijo  na  uprav-»Sloven. Nar.« pod „Sektton 2OOtM-
lile se kenMja
z večletno prakso, vešča  slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja. — Natančne pismene ponudbe s sliko na tvrdko                   2045
Pcter Kozina * Co.v ▼ Llublfasi.
ILEPUEH8 PUTNO
I in papiron
I iv—uši en groš
!   papiron zlepljen meter a K 4.20 tSmaata  vloibe*  Sergoi  in surovo  platne.
Rudolf Bodenmuller,
Ljubljana, Stari trg St 8. f
Enplm hlšico ^Z*
ali okolici do 20.000 K. Prodaialci naj
puste svoje naslove  pri upr. »Sloven.
Narodac pod „20.000 2018".
Petelfo, lacerna, L,
A 1K BP v vsaki množini se dobi
a  Iv  mm v trgovini   M. Eotman,
Oorieftp Baitd^ 27.    - Razpošilja se
tuđi po po§ti.             2035
Prldnega9 pofttenega *^B&
zlatarskega vajenca
takoj sprejme Lnđ. Cente, faveiir, L^ublfana, WoUora vlloa 3.     2043
Tesarfe In mlza?|e
proti dobremu plavilu (za hrano insta-
n ovan je skrbi i eno) ipreime  ABffTOBf
STEINEB, Livbllana, Jeranova
nUca it 11.              175
I^~ Izurjenega im
stenografa
sprejme takoj plsarna  v Liubljani. —
Ponudbe na upravnistvo »Slovenskega
Naroda« pod „stenograf 1034".
Krapinske £ffie
xdravl|o protin, rtvma, isehlas.
Pojasnila in prospekti zastonj. Dobra prehrana lagotovljena.     1421
K1SL0 VODO
in vino razpoSilja 176S
fl. Oset p, GuStanj Koroško.
Živila dam
onemu, ki ml preskrb! par trpežnih plaščev in zračnih cevi za kolo. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. 2019
|aT Prav dober fm
sadnl mošt
500 hl ae proda. Proda se tuđi 120 hl belega in rdečega vina  (Schilcher).
PST M. Wlffcher -im
Gradec, Antianstraaae 61.    2051
Št. 5467/18.                                                                           1035
V  smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 15. aprila 1918, št.  11.507, se bo v Ljubljani dne 3. ia 4. mala 1918 possiso-vala govefa tišina, konfl, pradlči, ovo« in boze in sicer oba itaeva #d 8* do 12. ure dopoldne.
Komisija za pravo mesto bo poslovala v isestsem pop!so» Tal&em nradu; na Bari* ln v SpođDji Siska pa se bo popiMTalo od hlie do blie.
V  Ljubljani stanujoči lastniki navedene živine se torej poziv-ljajo, da jo pridejo pravočasno popišat na magistrat.
Kdor bi navedel napačne podatke, prepozno prišel popišat Živino ali pa bi kaj zamolčal, bo v zmislu obstoječih predpisov kaznovan.
Mestni magistrat liubliansici,
dne 22. aprila 1918.
Za VIII. voino posojlio
sa spraimo
a        a                  B        tt   * ■*°*a>°*tio veHkega sa«
~**.   ^aa^ |^a^ Z aBaai ^—*- I jmaa\   aluika   in   pri.pcvkom  k ■PB f^S ^^% ■ VSS ■ ^T ■   potovalnim   siroSkom.   —
■ IfiLJII   Ol^l   OUeaiJo •• tohko moik|.
m  W ^tm ^^^ • •    ^^* • ^^ •   leiiake  a«  cBcUUce.   ~mm
BT Vsakemu^razumljiv poislc. ^m
p^afce a»aa1 fcaietlftrtm IHrttetvoiii uveden« ai kl ae noCeJe fon uveaU,
aaMale> paa^aaeaa. Vpralaaja pod „VHI. Krieajaeniaihe 247/a*9   •     «nonino
eampedlcMe JOS. A. KanmejCH, ORADac                        2050
.__         -                                   ._.        _                      —^—