PoStnlna pbAu> v (oto*U> Leto XVn., št. 140 LJubljana, petek 19. junija 1936 Cena 2 Din o pravuistvo; i^juoijunu, oaiailjevtt ulica 6. — Telefon St. 8122, 3123. 3124, 3125, 812&* Inaeratm oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova tli- i. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica lit. 1L — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova unča tt ;L — Telefon St. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842. Praga člslo 78.180, Wien St. 105.24L Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica ll. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Ste v. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo Hitlerjevska iredenta na Poljskem Pred sodiščem v Katovicah se razvija proces, ki bi v manj nemirnih pailikah povsod vzbujal ogromno pozornost in v nemškem svetu povzročil veliko razburjenj. Nad sto poljskih Nemcev je obtoženih veleizdaje, ker so bili člani tajne hitlerjevske stranke in so, kakor jim obtožnica očita, delali za odcepitev Žlezi je od Poljske in njeno priključitev k Nemčiji. Poljsko sodišče ima tedaj opravka z lemško iredentistično organizacijo, ka-krisne v državah, sosedah Nemčije, niso nič izrednega. Saj so v Nemčiji na delu neštete moči za nemško stvar v ozemljih izven nemške državne oblasti. Nemško skrbstvo za manjšine v inozemstvu je že staro. Pričelo se je že kmalu po novi razmejitvi Evrope, ki je zaključila svetovno vojno, prav posebno intenzivno pa je postalo po zmagoviti hitlerjevski revoluciji. Od takrat dalje se ~'e to skrbstvo bolj in bolj prenašalo na politično področje, kar je moralo nujno dovesti pri nemških manjšinah do iredentistič-nih teženj, naj so to v Berlinu hoteli ali ne. Zato so veleizdajniški procesi proti pripadnikom nemške manjšine v obrobnih državah Nemčije na žalost precej pogosta stvar. Taki tajni iredentistični organizaciji sodi sedaj tudi katoviško sodišče. Med podrobnostmi vse afere je posebno značilen samomor enega glavnih vodij te organizacije. Značilen je že samomor sam po sebi, še bolj pa po dejstvu, da zvračajo soobtoženci na samomorilca glavno krivdo, hkratu pa ga označujejo kot zaupnika poljske politične policije. Pozornost javnosti je postala še večja, ko je prvemu samomorilcu v kratkem sledil še drugi, prav tako eden glavnih obtožencev. Razumljivo je, da sta ta dva samomora postala predmet živahnih političnih debat. Na eni strani se trdi, da sta obtoženca šla v smrt zaradi tega, ker sta bila od sozarotnikov obsojena na smrt in sta se zavedala, da bi tej obsodbi ne ušla, četudi bi se jima morda posrečilo niti obsodbi sodišča. Od svojih tovarišev pa sta bila obsojena, ker sta baje pri zasliševanju aJd morda še poprej izdala poljski policiji preveč tajnosti o organizaciji. Na nemški strani zopet poskušajo razlagati samomora s tem, da je bila zarotniška organizacija, ki je postavljena na zatožno klop, le delo agentov provokaterjev, med katerimi da sta bila tudi oba samomorilca. Ta argumentacija je pri današnjih odnošajih med Poljsko in Nemčijo pač zelo na trhlih nogah. Njen cilj je očividno ta, da postavi kompromitirane obtožence v nedolžne jšo luč. Naj bo tako ali tako, navedene podrobnosti vsekakor pričajo, da so na delu zelo močne in zelo spretne sile, s katerimi borba nikakor ni lahka. Obenem pa katoviški proces razkriva, kako nezdravo je politično ozračje tudi na tej državni meji, tudi v poljsko-nemškem obmejnem področju, ki ga naj bi bil berlinski pakt med Poljsko in Nemčijo pomiril vsaj za deset let. Vidi se, da se podrobna propaganda dejansko ne briga za to politično premirje, pa da zakulisne sile ne mirujejo, čeprav se vse drugo, kar se more smatrati kot oficielni aparat diržave, drži več ali manj korektno v skladu z diplomatskim paktom. Take nezdrave razmere se dado težko vzdržati na daljšo dobo. Prav nič se ni čuditi, če o priliki tudi uradnim osebam uidejo izjave, ki so nastale iz povsem drugačnega koncepta. Taka je bila svoje-časna izjava v govoru ministra Schach-ta, ki je sprožila zelo energično reakcijo z enega najvišjih mest v Poljski. Toda v glavnem se vendarle drži politična linija sklenjenega pakta in se akcija prepušča neodgovornim, zakulisnim činite-Ijem. Njihova je krivda in zasluga, da pride do pojavov, kakršnih eden se razkriva v velikem sodnem procesu v poljski Šleziji. Interesa ntno je zadržanje rajhovske. ga tiska. Izredno malo pozornosti posveča temu procesu. Podobna taktika je v praksi že ves čas. odkar se je sklenil berlinski pakt- Vprašanje koridorja, poljske Šlezije in slična so od takrat takorekoč izginila iz velikega nemškega časopisja. Niso pa izginila iz manjših pokrajinskih, zlasti obmejnih listov, še manj pa rz specialnih publikacij, ki z vnemo skrbijo za očuvanje prejšnjih tradicij. Ko se je pred letom dni vršil v Litvi sličen proces proti klajpedskhn hitlerjevcem, je nemški tisk organiziral ogromno propagando in mobiliziral vse sile novinskega aparata, tako da je iz procesa napravil afero, ki je obrnila nase pozornost domala vse Evrope. Velesile, ki garantirajo klajpedsko avtonomijo. so opozorile Litvo na statute te samouprave in v Kovnu si niso upali niti izvršiti smrtnih obsodfb, niti nadaljevat, energično politiko v Klajpedi. To je bilo takrat, ko je Evropa mislila, da bi mogla Nemčija svojo obnovljeno moč preizkusiti najprej na mali Litvi. Poljska je seveda v povsem drugačnem položaju. To je velika država, ki hoče, da bi dobila značaj in pomen ve- Angleška politika na novih potih Zunanji minister Eden je včeraj v spodnji zbornici službeno sporočil, da bo Anglija predlagala ukinitev sankcij proti Italiji London, 18. junija w. Današnja seja spodnje zbornice je imela obeležje z napetostjo pričakovanega dogodka. Zunanje-politično razpravo je otvoril zunanji minister Eden med burnim odobravanjem članov vladnih strank. dočim je delavska opozicija vzklikala ironično: Držite se! Edenov govor je bil razdeljen v dva dela. Prvi del je bil posvečen italijansko-abe-sinskemu sporu in v zvezi s tem reformi Društva narodov, drugi del pa je veljal nemškemu vprašanju Sankcije so zgrešile tvoj cilj Eden je naglasa! v uvodnu, da se je angleška vlada popolnoma in v celoti udeležila kolektivne akcije, in je pristavil takoj, da bo tudi v bodoče sodelovala pri vsaki odločitvi, ki bi jo utegnilo storiti DN. Priznati je treba, da namen zaradi katerega so bile uvedene sankcije, ni bil dosežen. Treba je imeti pred očmi, da so sankcije popolnoma zgrešile svoj cilj. Vojaški pohod Italije se je končal r uspehom ln ker vemo, da v nobenem delu neguševega cesarstva ni več nobene abesinske vlade, je položaj takšen, da se — razen če bi vojaške akcije ne začela katerakoli druga država — ne more ničesar več spremeniti. Ali je sploh država, kjer bi bil del preb;valstva prepričan, dabi Anglija hotela uvesti tako vojaško akcijo? To so dejstvi in na podlagi teb dejstev smo morali priti do zaključka, da je treba - če hoče DN doseči cilje, zaradi katerih je bilo prvotno ustanovljeno —, sedaj uvesti ukrepe. ki bodo imeli popolnoma drugačen značaj od onih. ki so sc uporabljali do sedaj. Kar je angleška vlada storila do sedaj, ji ni treba niti obdelovati, niti se zaradi tega opravičevati V Ženevi bodo morali sedaj proučiti trenutni položaj, pri čemer pa bo sankcijsko vprašanje tvorilo le izrezek. Kaj bodo v Ženevi sklenili, se ne da reči. Angleška vlada Je prišla do zaključka, da nadaljevanje pritiska na Italijo ne obeta nobene koristi ve£ Razen tega angleška vlada tudi ne namerava vojaško posredovati. Sankcije morajo imeti določeni cilj. Ta cilj je bil obnova Abesinije, ki pa danes ni več dosegljiv. Zato bi sankcije v bodoče pomenile le še nevarnost ln bi morda celo spravile v nered lepo urejene vrste držav članic DN. Eden je nato nadaljeval, da je vlada smatrala za svojo dolžnost, da to stališče obrazloži prej, preden gredo njeni zastopniki v Ženevo. Pri tej izjavi je začela opozicija spet vzklikati in nekateri konservativni poslanci so se celo spravili na klopi socialistov, kar je še povečalo nered. Govornik je poslance pozval k redu in nato nadaljeval obravnavanje sredozemskega vprašanja. Sredozemski dogovor ostane v veljavi V zadnjih mesecih, je nadaljeval Eden, je bilo še nekaj dogodkov, glede katerih mora vlada podati svojo izjavo. Lani v decembru so angleška vlada in nekatere države ob Sredozemskem morju izmenjale misli. Pri tej priliki so bila dana medsebojna zagotovila v okviru določb člena 16 pakta DN glede medsebojne podpore, če bi bila ena izmed teh sredozemskih držav napadena. Te obveznosti bi morale ostati v veljavi tudi v bodoče in sicer ves čas trajanja negotovega stanja, ki bo brez dvoma sledilo ukinitvi sankcij. Anglija smatra sicer, da je ta nevarnost neverjetna, kljtib temu pa hoče zagotovila, ki so bila dana začasno, smatrati za obvezna in ho to tudi izrečno poudarila v Ženevi. V ostalem se je vlada prepričala, da mora Anglija v Sredozemskem morju ojačiti svoje obrambne postojanke, in sicer preko stanja, kakor je bilo ob začetku spora. Bodočnost Društva narodov Važnejše kot vsa ta vprašanja pa je vse obvladujoči problem bodočnosti DN samega. 0 tem se bo lahko razpravljalo, ko bodo razčiščena vsa vprašanja, ki so združena s sankcijami. Angleška vlada je trdo odločena ohraniti to institucijo, pri čemer pa je mnenja, da jo je treba organizirati tako, da bo imela največje izglede za uspeh v vseh bodočih primerih. Treba je analizirati skušnje zadnjih mesecev in na tej podlagi zasnovati nov temelj DN. Tega vprašanja na tem zasedanju še ne bo mogoče vzeti v razpravo, temveč najbrže šele v septem- lesile; njeno prijateljstvo je Nemčiji vsaj za sedaj še zelo potrebno- Zato se ob priliki šleskega procesa nemški tisk ni mobiliziral in se m Evropa z velikopotezno propagando opozorila Qanj. Zato tudi ni pričakovati, da bi izid procesa motil nemško.poljske odnošaje. Toda za celobno stanje v obmejnem ozemlju med Poljsko m Nemčijo in za pravilno presojo resničnih odnošajev med obema državama sp proces in okoliščine, ki so ga povzročile, nad vse zanimivi in poučni. bru. V zvezi s- tem bodo morale vse države proučiti tudi svoje napake. Sicer pa je vprašanje. aH se da svet na novo organizirati na temelju miru. Mnenja sem, da bi se koma' dalo ustanoviti ves svet obsegajoče štvo narodov razoroženih držav na «' kratični podlagi. Danes so se pojavil. , polnoma drugačni problemi in je treba računati z vladami, ki so usmerjene popolnoma drugače. Angleška vlada bo storila, kar je v njenih močeh, da pomaga DN po tem neuspehu, ki ga je treba odkrito priznati, do nove moči. Pogajanja z Nemčijo Eden se je nato spustil v razpravo o pogajanjih z Nemčijo, ki so se začela takoj potem, ko je Nemčija zasedla Potenje. Angleško vlado je že davno vodila želja, da bi mogla doseči dobre odnošaje z Nemčijo in bivšimi sovražniki. Mi smo skušali doseči to na podlagi enakosti in neodvisnosti Nemčije, ter enakosti in neodvisnosti ostalih, kakor tudi na podlagi spoštovanja prevzetih obveznosti. Sodelovanje Nemčije je za mir v Evropi neobhodno potrebno. Angleška vlada nima druge zahteve kot da bi mogla z Nemčijo vred čim intenzivnejše delovati za dosego tega cilja Pred ln po zasedbi demilitariziranega pasu v Porenju je Anglija storila vse, da hi spet oživila medsebojno zaupanje. Razen tega je jasno povedala, da je pripravljena začeti z Nemčijo, Francijo in Belgijo pogajanja o nenapadal-nih in varnostnih dogovorih za Vzhodno Evropo. Česa se boji Anglija London. 18- junija o- V Foreign Officeu sta se dopoldne sestala francoski poslanik Corbin in državni podtajnik Vansitta/rt, k' je Corbinu pojasnil zakaj se je angleška vlada odločila za ukinitev sankcij. Vansittart je poudaril, da je angleška vlada spoznala, da ne more računati na skorajšnje zbližanje z Nemčijo, ki še ni odgovo'ila na angleška vprašanja, na drugi strani pa bo italijanski minister Ciano odpotoval v Monakovo na sestanek s Hitlerjem. Angliji v nobenem primeru ne prija da bi se sredi Evrope ustvaril močan italijansko-nemški blok, z nekaterimi manjšimi državami, ki bi iahk« postal nevaren jez proti vsakršnemu stremljenju po ohranitvi evropskega statusa quo. Francija In novi položaj Stališče Blumove vlade napram novemu položaju je še povsem negotovo Pariz, 18. junija, o. Francoski vladni krogi so zaradi včerajšnjega sklepa angleške vlade glede ukinitve sankcij zelo v skrbeh. Po informacijah iz polslužbenih virov je pričakovati, da bo sedaj tudi francoska vlada v najkrajšem času zavzela definitivno stališče glede italijansko-abesinskega problema. Pri tem naglašajo vladni krogi, da Francija ne more uvideti potrebe, da bi se ukinile sankcije, preden Italija ne pristane na pogajanja za kolektivno ureditev vsega kompleksa vprašanj, ki jih je izzval itali-jansko-abesinski spor. Za Francijo bi pomenila enostavna ukmitev sankcij veliko nevarnost. Vladni krogi ugotavljajo z nezadovoljstvom, da angleški zunanji minister Eden na vsa urgiranja francoske vlade ni hotel odgovoriti, kakšno stališče zavzema angleška vlada glede vprašanja o kolektivni varnosti po morebitni ukinitvi sankcij. Eden ni hotel priti v Pariz, da bi se sporazumel s francosko vlado o tej stvari. Iz-prememba angleške zunanje politike pomeni za Francijo hud udarec, ker so splošno pričakovali, da bo sedanji socialistični režim v Franciji zastavil vse svoje sile, da prisili fašistično Italijo h kapitulaciji. Kakšen vtis je napravil včerajšnji sklep angleške vlade na francosko javnost, najbolje dokazujejo današnji listi, ki skušajo interpretirati razpoloženje in nazore strankarskih političnih krogov. Levičarski tisk odkrito kritizira izpremembo angleškega stališča glede sankcij in očita Angliji, da obrača hrbet sistemu kolektivne varnosti ter da zahteva reformo Društva narodov le zato. da zaščiti svoje lastne interese. Tako zahtevajo >Quotidien«. »Populaire« in »Huma-nite«. naj se italijanska okupacija ne prizna, ker bi to pomenilo nagrado napadalcu, ki je nekaznovano ne le kršil, nego tudi brezobzirno okupiral ozemlje države, katere in- tegralnost je Društvo narodov dolžno braniti. »Quotidien« naglaša. da bi sprejem angleške teze brez vsakega pridržka pomenil konec politike, ki so jo evropske zapadne velesile započele v Stresi, obenem pa tudi polom Društva narodov. Zato opozarja francosko vlado, naj se čuva pogrešk. kakršne so zagrešile prejšnje vlade, in naj odločno nastopi, kakor je potrebno v interesu mednarodnega miru Francije in malih držav. »Populaire« ugotavlja, da mora francoska vlada že zaradi spletk italijanske diplomacije zavzeti odločno stališče in za vsako ceno znova omogočiti čim tesnejše sodelovanje med Anglijo, Rusijo. Francijo in ostalimi zavezniškimi državami, ker bo le tako mogoče zopet postaviti na trdna, realna tla načela kolektivne varnosti v Evropi. V ostalem se Blumovo glasilo podrobno bavi s politiko angleške vlade in skuša dognati, da se bo Eden pred Društvom narodov skliceval na nemško oboroževanje in nevarnost novih spopadov, ter poudaril, da se bo Anglija zavzela za končno ureditev po-renskega in sredozemskega problema; za Francijo pa nastaja predvsem problem, kako zavarovati na novi osnovi kolektivno varnost in ohraniti mir v Evropi. Drugi listi ukinitve sankcij in angleške pobude ne presojajo tako pesimistično ali pa je njihova sodba mnogo milejša. Tako očita »Excelsior« angleški vladi le, da o svojih sklepih ni pravočasno obvestila francoske vlade. »Jour« celo obžaluje, da pobuda za ukinitev sankcij ni izšla iz Francije same. »Journal« pa naravnost zagovarja Angleže in meni, da bo ukinitev sankcij zopet omogočila politično sodelovanje v Evropi ter da bo tako izprememha angleške zunanje politike v zadnjih posledicah vendarle služila miru. Mussolinijev Italija se ne bo zadovoljila samo z ukinitvijo sankcij, zahtevala bo tudi razveljavljenje Ženevske obsodbe Rim, 18. junija o Preokret v angleški zunanji politiki proglašajo italijanski listi splošno za velik Mussolinijev uspeh; pri tem poudarjajo, da bo Italija, preden bo zopet sodelovala z evropskimi državami v mednarodnih političnih zadevah, dobro proučila sedanji položaj. Predvsem mora vedeti, kdaj in kako se bodo •ankcije ukinile, kakor tudi ali angleška vlada zares ne namerava zahtevati nikakSnih posebnih koncesij za svoj pristanek na njihovo ukinitev. Angleži gotovo računajo s tem, da bodo lahko zahtevali takojšnjo obnovo normalnih trgovinskih odnošajev med Italijo ter Angliijo in drugimi sank-cijskimi državami. V tem primeru bf morala Italija preklicati vse represivne ukrepe, ki jih je izdala orotj sankcijskim državam ukinitvijo, z sankcij bi se morale ukiniti tudi italijanske protisankcije, takSen pogoj pa bi bil po mnenju italijanskih listov popolnoma deplasiran. Vprašanje je tudi, ali bo ukinitev sankcij pomenila tudi končno likvidacijo Hali jansko-abesinskega spora z vidika mednarodne politike. Angleška vlada je sklenila, da bo pristala na ukinitev sankcui proti Italiji, 6e se za njo odloči večina članic Društva narodov, sama zase pa jih ne namerava ukiniti. To angleško stališče ne bo povzročilo nikakršnih težav pri likvidaciji sankčijske politike, ker sodi velika večina sankcijsih držav, da so sankcije škodile evropskemu gospodarstvu in da niso bile v interesu vsake posamezne izmed njih. Razen tega amgleška vlade ne nameranra priznati italijanske aneksa je Abesinije- Ženevska obsodba Italije se torej ne bo razveljavila in bo Italiji ostal madež napadalca. »Tribuna« sicer skuša z nekega moralnega stališča dokazati, da bi pomenila ukinitev sankcij vendarle tudi razveljavljenje ženevske obsodbe, drugi listi pa se v take problematične razprave sploh ne spuščajo. Nekateri le beležijo informacijo agencije »United Press«, da smatrajo anole-ški službeni krogi vprašanje abesinske aneksije za, čisto separaten problem, ki ga lahko likvidira Društvo narodov šele tedaj. ko bo Italija docela pojasnila svoje stališče napram Ženevi. »Stampa« pripominja le. da po tej poti ni mogoče doseči sporazuma, ker bo Italija slej ko prej vztrajala na svojem stališču, da ni napadalka in da je ženevska obsodba neutemeljena, zaradi česar tudi kljub ukinitvi sankcij ne bo hotela sodelovati v mednarodni politiki z ostalimi evropskimi državami. Zanimiva izjava ministra Lessone Italijanski kolonijalni minister Lessona je imel snoči zanimiv razgovor s poročevalcem pariškega »Journala«. Minister je de-jal: Od vseh strani nam ponujajo milijarde. Ko bi hoteli, bi lahko razpolagali z ogromnim domačim in tujim ter celo angleškim kapitalom. V Franciji niti ne veste, da nas je Anglija v času vojne in sankcij pri naši akciji celo podpirala. Mi nismo proti sodelovanju inozemskega kapitala, toda predvsem se moramo ozirati na naše lastno gospodarstvo. ki je sedaj pod kontrolo. Pravno je vsa abesinska zemlja last italijanske države. Kar se tiče industrije, nismo proti temu. da nas inozemski kapital podpre, kar pa se tiče zemlje, moramo dati prednost predvsem fašstičnim korporacijam in našim vojakom. Ameriško stališče ostane neizpremenjeno Washington, 18. junija, o. Snoči je državni tajnik za zunanje zadeve Hull izjavil novinarjem, da bo vlada Zedinjenih držav tudi v bodoče izvajala docela samostojno politiko napram Italiji. Morebitni sklepi Anglije in drugih držav, članic Društva narodov, da se sankcije proti Italiji ukinejo, ne bodo vplivali na stališče ameriške vlade, ki bo postopala izključno v smislu določil svojega zakona o nevtralnosti Zedinjenih držav. Abesinske želje London, 18. junija o. »TimeS« je objavil članek abesinskega poslanika v Londonu dr. Martina, ki označuje stališče Abesinjje glede na bližnjo razpravo o sankcijah v ženevi- Abesinija želi predvsem, da bi ves svet, zlasti članice Društva narodov energično branile abesinsko neodvisnost. Ce bi se čutile za to preslabe in če bi ne mogle prisiliti napadalca h kapitulaciji in umiku z zasedenega ozemlja, naj bi dale abesinski vladi vsaj zadostno finančno pomoč, da bi se lahko abesinski narod sam toril dalje Ce tudi to ne bi bilo mogoče, tedaj bo skupno z najstarejšo državo v Afriki uničen tndi prestiž Društva narodov in njegovih članic. Abesinski cesar na Škotskem London 18- junija AA. (Havas) Cesar Haile Selasi je z družino včeraj odpotoval na Škotsko, kjer bo ostal nekaj dni na posestvu ne daleč od Glasgowa- Abesinsko poslaništvo v Londonu poroča, da bo cesar Haile Selasi odšel v Ženevo o priliki sestanka DN, vendar pa ne bo zahteval, da bi se mu dovolilo, da bi prisostvoval sejam sveta DN. Argentina grozi z izstopom iz DN? Buenos Aires, 18. junija AA. Narodni poslanec Franco Uriguru je vložil predlog v parlamentu, da naj Argentina zapusti DN. V svojem predlogu pravi, da se je izkazalo, da se ženevska ustanova ne more rešiti svojih birokratskih navad, ki stanejo vse Slanice DN zelo veliko žrtev. šef nemške policije Berlin, 18. junija, o. S posebnim dekretom je bil šef tajne policije »Gestapo«, poveljnik milice Himmler, imenovan za šefa celokupne državne policije. Himmler bo dodeljen notranjemu minstrstvu in bo zastopal tudi notranjega ministra. Sodeloval bo na sejah vlade, v kolikor se bo bavila s policijskimi vprašanji. Uredba o minimalnih mezdah Beograd, 18. junija, p. V kabinetu finančnega ministra je bila dopoldne seja gospodarsko-finančnega odbora ministrov. Razpravljali so tudi o izvozu našega žita. Po nekih informacijah so Nemci pripravljeni kupiti dober del presežkov naše letine. Dalje so začeli z obravnavanjem načrta uredbe o minimalnih mezdah. Pred razpustom desničarskih bojnih organizacij v Franciji materi iaia in trgovin.- z Pariz, 18 junija. AA. Seja vlade, ki se je vršila popoldne v Elizejski palači je proučila celo vrsto zakonskih načrtov kakor načrt zakona o razpustu raznih bojnih organizacij itd. Kakor govore, gre predvsem za desničarske organizacije ognjenih križev. patriotske mladine, franciste in za 9tTanko francoske solidarnosti- Finančna minister Vincerrt 'Auriol bo predložil ministrskemu svetu zakonski načrt o reformi statutov francoske narodne banke, delovni minister bo. podal ekspoze o ukinitvi napitnine, minister za narodno obrambo Daladief -pa bo poročal o podržavljenju iz- delave vojnega orožjem. V desničarskih krogih vlada zaradi nameravanega razpusta bojnih organizacij veliko razburjenje. Predsednik organizacije Ognjenih križev DeMa Rocque je izjavil: Vrste se provokacije, ki bi utegnile "zapeljati moje tovariše k dejanjem, ki bi samo škodila gibanju na narodno pomiritev, ki x) somi zagovarjajo. Prosim svoje tovariše, naj ostanejo mirni, naj se ne razburjajo in naj počakajo na moje kasnejše iziave. preden kaj ukrenejo. V tem orra računam na njihovo zaupanje in na njihovo zvestobo- Beležke češkoslovaška in Rusija Zanimiva debata v zunanjepolitičnem poslanske zbornice Praga, 18, junija, r. V zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice se je včeraj razvila debata o ekspozeju zunanjega ministra dr. Krofte. Glede na mednarodni položaj je vladalo za debato veliko zanimanje, bila pa je tudi zelo značilna, ker se ji pokazalo, da se v zunanji politiki dokaj strinjajo celo klerikalci in komunisti, ki oboji pripisujejo zavezništvu s Sovjetsko unijo odločilen pomen za Češkoslovaško. Posebno zanimiva so biila izvajanja poslanca češkoslovaške klerikalne stranke msgr. Svetlika, ki je primerjal sedanji mednarodni položaj s položajem nekdanjega rimskega imperija, ki j« se>gaj vse do Du-nava in je tu prišel v nasprotje z german-stvcm- Za ČSR nastaja sedaj vprašanje, s kom naj krene, ali z Rimom, ali z Berlinom. Po njegovem mnenju mora ČSR z Italijo vedno računati, nikdar pa se ne sme ne njo zanašati, kajti Italija zasleduje vselej se svoie imperialistične cilje- Ce se dva diktatorska režima v srednji Evropi pripravljata na spopad, potem se ČSR ne sme naslanjati ne na enega, ne na drugega. Edina zaslomba ČSR je sedaj Sovjetska unija, čije pomen kot svetovne sile etailno narašča. Napram Nemčiji je zavzemala ČSR vedno stališče sprave, nezaupanje do Nemčije podžiga splošni mednarodni položaj, zlasti še, ker Nemčija še dosedaj ni odgovorila na angleško vprašalno polo, ki vsebuje tudi vprašanja glede ČSR.. Evropsko ravnovesje se vedno bolj nagiba k Sovjetski uniji, ki je danes močna dovolj, da lahko vodi vojno tudi na dve fronti. Zavezništvo ČSR s Sovjetsko unijo je bila edino prava in zdTava ideja. ČSR mora ostati neodvisna od diktatorskih velesil, kakršni sta NemSiia in Italija ter mora voditi s pomočjo Sovjetske unije in Male antante politiko neodvisnosti Srednje Evrope. Poslanec narodne zajednice Holeček je omenjal vesti, da se zavzema Nemčija za plebiscit v Avstriji in v nemških pokrajinah ČSR ter je izrazil mnenje, da gre pri vsej stvari le za pozorno propagando, ki naj bi zbujala vznemirjenje. Pač pa ni podcenjevati potovanja dr Schachta po balkanskih državah, ki kaže, da hoče Nemčija gospodarsko podjarmiti južnovzhodno Evropo. To je poleg Habsburžanov največja ovira za gospodarsko konsolidacijo Srednje Evrope. Zastopnik Hlinkove slovaške - klerikalne stranke, poslanec Sidor, je odločno nastopil proti zvezi s Sovjetsko unijo, češ da ogroža Slovaško in ustvarja nevarnost bolj-ševizacije ČSR. Zavzemal ee je za sporazum s Poljsko. Komunistični poslanec Kopecky je izrazil popolno zaupanje zunanjemu ministru in osi. zunanji politiki, ki je sedaj na pravi poti« Odobrava prizadevanja za okrepitev Male antante, ki je najjačji steber miru v Srednji Evropi. Ostro je napadel poslanca slovaške klerikalne stranke Sidorja, ki mu je očital, da podpira ono politiko, ki stremi po razdelitvi Slovaške med Poljsko m Madžarsko- Navajal je, da je bil Sidor kot zaupnik svoje stranke v Varšavi, kjer je imel sestanek z voditelji poljske ireden-te in slovaškimi emigranti. Zastopnik sudetsko-nemške stranke je zamerjal, da vlada ne upošteva v dovoij-ni meri Nemčije in ne stremi {X" prijateljstvu s to najmočnejšo sosedo ČSR. Prijateljstvo z boljševizmom pomeni po njegovem mnenju začetek pogin«. ČSR more rešiti samo popolna nevtralizacija po zgledu Švice. Seja je bila nato zaključena- Zunanja minister dr. Krofta bo na prihodnji seji odgovoril na pripombe govornikov. Metaxas o grški zunanji politiki Maksim Gorkij umrl Včeraj opoldne je umrl v Moskvi Maksim Gorkij, eden izmed najznamenitejših ruskih književnikov Atene, 18. junija. AA. Predsednik grške vlade in zunanji minister Metaxas je dopoldne sprejel poročevalce tujih listov in najprej energično zavrnil vse glasove o možnosti uvedbe diktature na Grškem, nato pa je odgovoril na naslednja vprašanja; Kakšno stališče bo zavzela Grčija na konferenci v Montreuxu o ponovnj utrditvi Dardanel?« >Grčija je zaveznica Turčije in se strinjamo z njo«, je odgovoril g. Metaxas. ^Podpirali jo bomo pri njenih upravičenih zahtevah. Naša naziranja so v vseh glavnih zadevah tega vprašanja enaka«. Kaj nam lahko poveste o obisku Schachta? >Obisk Schachta je imel edino namen, urediti nekatera vprašanja gospodarskega značaja med Nemčijo in Grčijo. Sporazum Bruselj, 18. junija. AA. Na sestanku zastopnikov delodajalcev in delavcev, ki mu je predsedoval ministrski predsednik Van Zeeland, je bil dosežen načelen sporazum v sledečem: 1. Minimalna mezda bo za odrasle delavce za osemurno delo znašala 32 frankov. 2. Delodajalci bodo v najkrajšem času vse storili, da omogočijo delavstvu šestdnevni plačani dopust. 3. V industrijah, kjer je delo nevarno in nezdravo, se bo postopoma uvedel 40-urni delovni teden. Ker delegaciji delodajalcev in delavcev nista imeli pooblastil, da bi podpisali sporazum, sta izjavili, da bosta predložili svojim organizacijam predloge in jih priporo- Dunaj, 18. junija, p. Zadnje dni po Schuschniggovem obisku pri Mussoliniju so se širili v političnih krogih glasovi, da bo v kratkem sklenjen poseben sporazum med Avstrijo in Nemčijo. Za ta sporazum naj bi posredovala Italija, ki ga je tudi zahtevala. Snoči je vlada te govorice de-mantirala. Njen komunike pravi: 1.) Na Dunaju o takem sporazum ni ničesar znanega. 2.) Avstrijska vlada vztraja pri svojem trdnem sklepu, da ne opusti smer. se tiče izključno uporabe grških zamrzlih kreditov v Nemčiji, glede bodočega sodelovanja na gospodarskem polju pa med našima državama še ni sklenjen noben dogovor.« Zadnje dni mnogo govore o možnosti sklenitve sredozemskega pakta Kakšno je grško stališče o tem vprašanju? >Grčija je majhna država in ne more dati nobene pobude za sklenitev takega pakta, sicer pa doslej še nismo dobiU nobenega takega predloga. Mi bi zelo radi podpisali pakt, ki bi obsegal vse države ob bregovih Sredozemskega morja.« O grško-bolgarskem razmerju je Meta-xas poudaril, da so vse težkoče, ki danes še obstoje med Grčijo in Bolgarijo, iz ključno gospodarskega, nikakor pa ne političnega značaja. čili. Takoj po sestanku je Van Zeeland sklical sejo vlade, po kateri je bilo izdano poročilo, ki pravi, da se je položaj znatno zboljšal in da je upati, da se bo do ponedeljka vse delavstvo vrnilo na delo. Notranje ministrstvo in županstva so sklenila izdati vse potrebne ukrepe za ohranitev miru in reda. Guvernerji vseh pokrajin so prepovedali sprevode in zbiranje na javnih krajih. V rudnikih pokrajine Campinais vlada splošna stavka, ki je obsegla 18.000 delavcev. V Charleroiu so davi zaprli vse veletrgovine in vsa podjetja. Na trgih v spodnjem delu mesta so stavkaši dovolili samo prodajo živeža. V Namuru, je guverner prepovedal promet tovornih avtomobilov v obmejnem pasu. nic pokojnega Dollfussa niti v zunanji niti v notranji politiki. 3.) Avstrija ne more sprejeti nikakih pogojev za normalizacijo odnošajev z Nemčijo, ker jih sama ni motila. V ostalem je kancelar dr. Schuschnigg v svojem govoru 10. t. m. na dunajskem magistratu naglasil, da zahteva Avstrija od vseh in vsakogar spoštovanje svoje neodvisnosti. Proglasil je načelo »Avstrija Avstrijcem.« Predlog »Kmetskega Usta" za razdolžltev kmetov »Kmetski list« razpravlja v zadnji številki o izvedbi kmečke razdolžitve. Naslednji predlog postavlja: »Uspešna rešitev tega vprašanje je možna le, če prevzame država, oziroma od nje ustanovljeni zavod vse kmetske dolgove. Dolžniki naj bi plačali dolgove v letnih obrokih tako, da bi bili plačani v 25—30 letih, med tem pa naj bi se obrestovali kvečjemu po 2%, in sicer naj bi služil 1% za upravne stroške amortizacijske službe, drugi odstotek pa za kritje izgub pri onih dolžnikih, ki bi morda ne mogli plačati vsega dolga. Glede na neprinosnost kmetijstva, ki utegne trajati še doigo, naj bi država skušala iz splošnih dohodkov zbrati primerna sredstva za pomoč vsem tistim dolžnikom, ki ne bodo mogli plačati dolgov, oziroma letnih obrokov vsled splošne krize, torej brez svoje krivde. Za odkup dolgov pri denarnih zavodih naj bi država izdala novi dinar, torej denar s popolno obtočno in plačilno sposobnostjo na podlagi hipotekarno zavarovanih kmet-skih dolgov. Na ta način bi bila ukinjena dosedanja škodljiva deflacijska politika, ker bi prišle v obtok okoli tri milijarde novih dinarjev. Novi dinar bi bil 100% krit in bi ne pomenil nikake inflacije. Z obveznicami bi se razdolžitev ne smela izvršiti, ker bi v tem slučaju ostali denarni zavodi še naprej nelikvidni in bi ne izplačevati vlog«. Fronte v taboru dr. Mačka Včerajšnji »Obzor« piše v posebnem članku, da se v zadnjem času pojavljata v hrvatski javnosti dve novi struji: prva propagira ustanovitev delavsko-kmetske fronte, druga pa ustanovitev kmetske fronte. Delavsko-kmetsko fronto predlagajo ljudje, ki so čisti marksisti. Ti bi radi izvedli svoj politično-socialnl program na razredni podlagi. Ker pa se zavedajo, da bi se jim to ne posrečilo, ako bi odkrito nastopili s svojim programom, se skušajo pod raznimi firmami utihotapiti v narodne vrste. Propagatorji kmetske fronte sicer zatrjujejo, da niso marksisti, dejansko pa zagovarjajo isto ideologijo, kakor prvi, ker zahtevajo nadvlado kmetskega razreda nad drugimi. Stjepan Radič in bivša Hrvatska seljačka stranka nista nikdar smatrala kmeta kot razred, zato tudi nista zagovarjala ustanovitve kmetske fronte. Stjepan Radič je črpal svojo moč iz vasi, naslanjal se je na kmetske gospodarje in je odkrito in odločno zagovarjal načelo privatne lastnine. Bil pa je načelen nasprotnik snovanja kmetske fronte, zlasti odkar se je vrnil iz Moskve. Takrat je najostreje obsodil sovjetsko politiko napram kmetu in ostal do smrti neizprosen protivnik marksizma To stališče zastopa tpdi dir. Maček, , • »Gbzor« res mnogokrat tolmači nazore dr. Mačka, a prav jr tej zadevi, o kmečki fronti, bi bilo zelo zanimivo vedeti, ali je dr. Maček res mnenja, kakršnega mu pripisuje »Obzor«. Prezident Beneš o pomenu kulture za državo Prezident dr. Beneš je v Brnu posetil tudi tamkajšnje vseučilišče. Sprejel in pozdravil ga je rektor dr. Dobroslav Krejči. Prezident mu je odgovoril z daljšim govorom, v katerem je med drugim rekel: »Država je fin mehanizem, v katerem ima vsako kolesce natanko določeno mesto ln določeno opravilo. Vsi moramo skrbeti za to, da bo vsako kolesce redno opravljalo svojo funkcijo. Drugače se stroj pokvari, ne teče enakomerno in končno se ustavi. Eno izmed najvažnejših kolesc državnega in narodnega stroja je kulturna panoga. Na to ne sme politika nikdar pozabiti, ker samo potem lahko narod vsestransko uspeva in se država uspešno razvija. Podčrtal bi rad še drugo važno dejstvo. V današnji težki dobi prevratov in des-orientacij tako rekoč vse Evrope, v času revolucij, pučev in državljanskih vojn je naši državi ostala prihranjena marsikatera težka preizkušnja. Naša država je stala tu kakor svetilnik na morju. Znanstvena resnica in znastvena toleranca sta nam ostali sveti. Država Komenskega, Dobrovskega, Palackega in Masaryka vodi v boju med materijo in duhom zmagovito borbo in varuje premoč duha nad gmoto. Je to znak duhovne popolnosti, moralne zrelosti in zdravja duha in državnega organizma. Upravičeno smo lahko ponosni na to zmago duha nad nasilstvom in moralne sile nad gmoto. Kamenin naj postane poljska kolonija Italijanski zgodovinar dr. Remo Renato Petitto je nedavno predaval na varšavski univerzi o Italiji kot kolonialni sili. Med predavanjem je odkril zanimivo, doslej nikomur znano dejstvo o sličnosti kolonialnih interesov Poljeke in Italije ter jim svečano priznal pravico do kolonij. Rekel je, da so že ob koncu prejšnjega stoletja nekateri Poljaki odkrili neznane predele v Afriki in jih proglasili za poljsko posest. Bili so to Štefan Rogozsinski, Klement Toroczak in Leopold Janikowski, ki eo del današnjega Kameruna označili za poljsko kolonijo. Profesor Petitto je obljubil Poljakom pomoč Italije pri morebitni novi razdelitvi kolonij. Predavatelj je to obljubo utemeljil s tem. da smatrajo v Rimu Poljsko za trdnjavo latinske kulture na vzhodu, zato mora Rim v lastnem interesu podpirati vse latinske narode in države. Gospod Remo je očividno napravil velik skok, ko je Poljake prištel med latinske narode. Ravno tako je bil precej velikopotezen, ko jim je indirektno prezentiral del Kameruna, ki je danes deloma angleška, deloma francoska last. ■t Spomenik kralju Aleksandru v Kragujeveu Beograd, 18. junija., p. Na Vidov dan bodo v Kragujeveu svečano odkrili spomenik "pokojnemu kralju Aleksandru X. Za spomenik so priapevall>U delavci vojaškega -tehniškega zavoda.- ure-- -.--.- -•■- Moskva, 18. junija. d. Veliki ruski književnik Maksim Gorkij je danes opoldne umrl v Moskvi. O njegovi bolezni so poročali že pred tedni, da je zelo nevarna, ker mu je predvsem oslabelo srce. Zadnje dni so delovanje srca vzdrževali samo z injekcijami kisika, vendar pa ni bilo nobenega upanja, da bi mogli Gorkega obdržati pri življenju in je končno danes tudi izdihnil, ž njim je izgubila Rusija enega izmed najbolj značilnih zastopnikov svoje književnosti. * Maksim Gorkij je bil rojen 14. marca 1868 v Nižnjem Novgorodu. Njegovo pravo ime je A. M. Peskov. Psevdonim Gorkij, ki pomeni v ruščini grenak, si je navzel zaradi svojega težkega življenja. Njegov oče, ki jc bil tapetnik, in njegova mati sta umrla zelo zgodaj. Šolo je obiskoval le pet mesecev in ko po smrti staršev ni nihče zanj skrbel, je postal komaj 10 let star vaje-ncc pri nekem čevljarju, kjer pa ni dolgo časa vzdržal, nakar je prišel v uk k nekemu risarju načrtov in kasneje k slikarju ikon. Tudi od tu je kmalu pobegnil in jc bil dalje časa kuharski vajencc na nekem parniku na Volgi. Pozneje jc zopet našel delo pri nekem čevljarju in nato v pekari-ji. Slično je potekalo njegovo življenje do pričetka devetdesetih let. L. 1893 je delal v železniških delavnicah v Tiflisu, kjer mu je prišlo na misel, da bi napisal svoje življenjske dogodke. Tako je nastala njegova prva povest »Makar Čudra«, ki je izšla v listu »Kavkaz«. Gorkij se je vrnil potem v svoje rojstno mesto, kjer je objavil razne črtice in se seznanil s slovitim ruskim pripovednikom Vladimirjem Korolenkom. Ta je spoznal Gorkijev talent ter mu je pomagal po svojih močeh. Gorkij je postal tipičen zastopnik ruske literature bos-jakov, katerih življenje je spoznal sam v mladosti iz neposredne bližine. Od 1. 1898 dalje je priobčeval svoja dela izključno v petrograjskem listu »Zizen« in sta istega leta izšla dva zvezka njegovih pripovedk, ki sta mu sledila tretji zvezek 1. 1901 in četrti 1. 1902. Gorkij je bil izredno plodo-vit do zadnjega časa. Nešteto njegovih del je bilo prevedenih tudi v slovenščino. Tako je že pred vojno izšel pri Gabrščku v Gorici v prevodu Vladimirja Levstika njegov »Foma Gordjejev,« dočim je njegovo novelico »Šestindvajset in ena« objavil dr. Maribor, 18. junija. Današnjo 6ejo mestnega sveta je namesto odsotnega predsednika dr. Juvana otvoril in vodil podpredsednik Zebot, ki je sporočil, da je imenovan za člana kura-torija Glasbene Matice dr. Franc Sušnik. Na dnevnem redu današnje 6eje je bila predvsem oddaja del v magdalenski šoli, ker bo moral odslej oddajati vsa javna dela mestni svet sam. Mestni svet je odobril zamenjavo erar-nega zemljišča v Stritarjevi ulici z zemljišči v Jadranski in Linhartovi ulici. Linolej za hodnike v novi šoli v magda-lenskem predmestju bo dobavila tvrdka Veka iz Maribora za 165.0f)0 Din, pri čemer je popustila za 10%. Zaradi mezdnega gibanja stavbinskega delavstva je mestni svet votiral za delavstvo, zaposleno pri Predsednik dr. Skubl ministru dr. Korošcu Beograd, 18. junija. AA. 0 priliki 12. rednega zasedanja mednarodne komisije kriminalne policije, ki se je vršilo meseca maja t. 1. v Beogradu je predsednik policijskega ravnateljstva na Dunaju dr. Mihael Skubl poslal notranjemu ministru dr. Antonu Ko- rošcu tole pi«no: »Vaša ekgcelenca, zelo spoštovani gospod minister! Po zaključku tako sijajnega zasedanja mednarodne komisije kriminalne policije smatram kot predsednik te komisije predvsem za zelo prijetno dolžnost, da se vam, spoštovani g. minister, zahvalim za ljubeznivi sprejem, ki smo ga doživeli udeleženci tega zasedanja in ki nam je bil v veliko čast. Za udeležence beograjskega zasedanja je bilo v ponos in radost, ko so vi-doli, kolikšen pomen pripisuje kraljevska vlada zasedanju komisije. To visoko priznanje, povečano &e t visokim odlikovanjem glavnih funkcijonarjev komisije, je kar najgloblje ganilo vse člane mednarodne komisije kriminalne policije in jim bo plemenita spodbuda za nadaljevanje dela po sedanji poti. Posebno sem hvaležen, ker je vaša eksce-lenca.bil^ tako dobra, da je sprejela pred-.sed&tvo in funkcionarje komisije in da je osebno otvorila svečano zasedanje. Opomin Prijatelj v »Ljubljanskem Zvonu« že 1. 1901. V slovenščino je bil preveden tudi njegov roman »Troje- ljudi«, na odru Narodnega gledališča v Ljubljani pa se je igrala pri nas njegova ena najbolj znanih dram »Na dnu«. L. 1905 ga je tedanja carska vlada zaradi nekaterih njegovih spisov poslala v ječo. L. 1906 je odpotoval v inozemstvo ter obiskal tudi Ameriko. Po večini je živel do izbruha vojne v Capriju, kjer je imel svojo vilo, nekaj časa pa se je tudi zdravil pri Sv. Blažu v Schwarzwaldu. Po izbruhu svetovne vojne se je vrnil v Rusijo, kjer je celo stopil za nekaj časa v vojsko. Po revoluciji 1. 1918 je na željo svojega prijatelja Ljenina osnoval v Pctro-gradu »dom učenjakov« ter je kot vodja boljševiških intelektualcev nastopil proti usmrčenju znamenitih ruskih učenjakov. Kmalu na to se je odpovedal vsaki politični delavnosti ter se je mudil zaradi slabega zdravja po večini v Sorrentu v Italiji. L. 1928 se je vrnil v Moskvo ter so ga pri tej priliki sprejeli na meji kot prvaka pesnikov Sovjetske unije z velikimi častmi, ki jih je vžival do konca svoje smrti. Kot novo imenovani član komunistične akademije v Moskvi je prejel nalogo, da spiše zgodovino državljanske vojne od 1. 1917 do 1921, mesto Nižnji Novgorod pa je bilo njemu v čast preimenovano v Gorkij. Trdijo, da mu kasneje odhod iz Rusije ni bil več mogoč, ker je bila v juniju 1. 1935. njegova udeležba na kongresu revolucionarnih pisateljev v Parizu odpovedana * zadnjem trenutku, čeprav je bil že tedne prej prijavljen kot vodja ruske delegacije. Baje je bilo njegovo prijateljstvo z Jenu-kidzejem, ki je prišel tedaj v nemolost pri Stalinu, povod, da mu niso več dovolili potovati v inozemstvo in da je bil poslej pod stalnim nadzorstvom tajne policije. Maksim Gorkij je bil eden najbolj značilnih soborcev ruske moderne ter eden izmed največjih prijateljev slovitega ruskega basista Šaljapina in ruskih realističnih pisateljev, med njimi tudi Bunina, ki je edini izmed te generacije prejel Nobelovo nagrado za književnost. V zadnjih letih svojega življenja je delal največ publicistično. Za duha časa je značilno, da so njegov* dela od 1. 1933 dalje v Nemčiji prepov©. dana. tej gradnji, 40.000 do 50.000 Din. Mastni svetnik Petejan je predlagaj, naj bi »e obenem zvišale mezde delavstva, ki je zaposleno pri javnih delih iz sredstev pomožne akcije. Za zvišanje plač delavstvo, zaposlenemu iz sredstev bednostnega foObda in pomožne akcije, se je zavzel tudi m .s. Kores, ki je poudarjal potrebo, da bi mariborska občina sledila dobremu vzgledu ljubljanske in ptujske občine, ki sta zadevo delavskih mezd že davno uredili. Podpredsednik Žebot je nato sporočil, da bo imel mestni svet prihodnji teden zopet sejo, na kateri bodo oddana nekatera manjša dela v novi šoli. Javni seji je sledila tajna, na kateri so razpravljali o vprašanju prodajalne mestnih podjetij. --- na to zasedanje, ki bo za zmerom ohranilo častno mesto v zgodovini komisije, ne bo nikoli obledel. Plemenita gostoljubnost, ki smo jo doživeli v tolikanj bogati meri v vaši lepi domovini, je še bolj okrepila prijateljstvo, ki druži člane komisije. Ta uspeh je posebnega pomena za mednarodno sodelovanje med organi javne varnosti«. Bolgarska delegacija za konferenco v Montreuxu Sofija, 18. junija. AA. Bolgarsko delegacijo na konferenci v Montreuxu bo vodil glavni tajnik zunajega ministrstva Nikolajev, v delegaciji pa bodo stalni bolgarski delegat v DN Momčilov, ravnatelj za politična vprašanja zunanjega ministrstva Nejkov, tajnika zunanjega ministrstva Ka-randjulov in Milev, kapitan bojne ladje Va-riklečkov in šef odseka za pomorski promet pri železniškem ravnateljstvu Slav-ljanov kot eksperti. Delegacija bo odpotovala v Montreux jutri. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za petek; Toplo, jasno, na severozapadu morda krajevne nevihte. Zagrebška vremenska napoved sa danes: Pretežno jasno in zelo toplo, ponekod morda nenadne nevihte in nalivi. Dunajska vremenska napoved za petek; Vroče in jasno yieme bo trajalo dalje. »Slovenec" in sovjetska ustava V torkovi številki našega lista smo na uvodnem mestu po svojij poročevalski dolžnosti objavili kratek oris nove sovjetske ustave, ne da bi bili zavzeli kakršnokoli stališče napram temu pojavu, ki ga je zabeležil ves svetovni tisk in ga js celo tudi »Slovenec« obdelal v uvodniku. Ker pa nismo zavzeli stališča, kakršnega so predpisali v Jugoslovanski tiskarni, smo se onim gospodom zelo zamerili. In ne očitajo nam nič več in nič manj, kakor da simpatizira-mo s sovjeti in s tem seveda s komunizmom. Pri tem pa niso našli v našem članku niti besedice, ob katero bi se bili lahko spotaknili. Šele nna koncu so obstali kakor vkopani pred našo opazko, da je nova ustava zgovorno znamenje, da »smatrajo moskovski oblastniki svoj režim za utrjen in globoko zasidran med narodi Sovjetske zveze-« Ta opazka je v »Slovenčevih« očeh poklon boljševikom. kdor pa zna le nekoliko stavkove analize, se bo vprašal: Kdo smatra boljševiški režim za utrjen in globoko zasidran? Odgovor izhaja iz samega stavka: Moskovski oblastniki. Ako bo nova sovjetska ustava izvedena res tudi v praksi, bo brez dvoma pomenila ogromen napredek v razvoju Rusije, ki bo ž njo naredila nov velik korak proč od komunističnih naukov. Tega tudi »Slovenec« ne skuša zanikati, pač pa pravi, da ho ostala le na papirju in ua je i udeležilo okrog 50 delegatov Turčije, Grčije in Rumunije. Zavezniške delegacije bodo potovale na Bled pi eko Dubrovnika in Splita, kjer; se bodo ustavile po par dni- Iz prometne službe Beograd, 18. junija. AA. Upokojen je Svetolik Gajič. -uačelnikrsplošneg^ oddelka; beograjskega železniškega ravnateljstva, i Načelen sporazum s stavku jočimi v Belgiji Avstrijski demanti o zbližanju z Nemčijo Mariborski mestni svet Naši lahkoatleti v Gradcu Na povratku s Češke se je del naše reprezentance ustavil v Gradcu, kjer j® včeraj popoldne absolviral uspel miting (G) 40.20, 3. dr. Manojlovič (J) 38.54. Gradec, 18. junija. Jugoslovanska lahkoatletska reprezentanca se je na povratku iz Češkoslovaške ustavila v Gradcu in nastopila na mitingu z najboljšimi graškimi atleti. Zal je ekipa prispela precej okrnjena, ker je nekaj najboljših ostalo še na Češkoslovaškem, tako da se miting ni vršil kot medmestni ali med-klubski, temveč samo kot konkurenčni. Med drugimi niso prispeli v Gradcc ing. Stepišnik. Kovačevič, Zupančič, Krevs in še nekateri. Jugosloveni so bili zelo simpatični gostje in so tudi športno pokazali visoko kvaliteto. Huda vročina je deloma ovirala tekmovalce. Tehnični rezultati so bili naslednji: Tek 100 m: 1. predtek : Bauer (J.) 11-6, 2. Karf (G.) 11.7, 3. Hiibl (G) 2 m zadaj, 2. predtek: 1. Hanžekovič (J) 11-8, 2. Hiett-ner (G) 12.1. Finale: 1. Bauer (J) 11-1, 2. Karf (G) 11.2, 3. Hanžekovič (J) 117, 4. Hiettner (G) 12. Disk: 1. dr. Narančič (J) 43.04, 2. Tunner Skok v daljino: 1. dr. Buratovic (J) 6.92, 2. Karf (G) 6.775, 3. Tunner (G) 6.52. Kopje: l. Alpassv (G) 55.01, 2. Zalhbrue-kner (G) 54.36, 3. Miloš (J) 53.44. Skok v višino: 1. in 2. dr. Buratovic in Vučevič (oba J) 1-75, 3. Alpassv (G) 1.70. Krogla: 1. dr. Narančič (J) 14.22, 2. Vučevič (J) 13.67, 3. Schvarz - Bcrgkampf (G) 13.07. Tek 200 m: 1. Bauer (J) 23.2, 2. Karf (G) 23.4, 3. Gangl (G) 23.7, 4. Dremil (J) 2 m zadaj. Tek 1500 m handicap: 1. Haderer (G) (150 m prednosti) 4 : 01, 2. Markušič (150 m) 4 : 10.6, 3. Friebe ( od starta) 4 : 13.4, 4. Bručan (od starta) 4 : 18.2. Štafeta 4 x 100 m: 1. Gradec 44.6, _ 2. Jugoslavija (Erlich, dr. Buratovic, Hanžekovič, Bauer) 45.2. Jugoslovanska ekipa je z večernim brzo-vlakom odpotovala domov. Svilene preproge, gosposka ljubezen Skrita zaloga preprog v dr. Bodijevi hiši — „Pupi, čuvaj mene!" — Lfubavni odnošaji gospe Lidije in skrivnostno življenje nekdanjega postopača Nečajeva — Nova odkritja Beograd, 18. junija. V stanovanju dr. Bodija v Beogradu so našli skrito zalogo z dragocenimi perzijskimi preprogami. . »Vreme« ve danes poročati o tem naslednje: V zvezi s preiskavo. ki jo vodi oddelek splošne policije glede afere dr. Aleksandra Bodija in tovarišev, se je zvedelo, da so v stanovanju dr. Bodija posebno urejeni skriti prostori, ki so služili za skrivanje vtihotapljenega blaga iz inozemstva. Ko be je policija prepričala, da so te informacije resnične, je bila včeraj (v sredo) izvršena hišna preiskava in so zares našli precej prostorno, posebno zgrajeno skrivališče. Ko so policijski organi stopili v zagonetni prostor v dr. Bodijevi hiši v Požarevački ulici 36. so našli 26 velikih dragocenih perzijskih preprog, ki tehtajo skupno okrog 634 kg. Polovica teh finih preprog je izdelana v svili in debele so skoro po 5 cm. Vsa zaloga je bila takoj zaplenjena in prenesena k policijski upravi, kjer bo izročena carinski oblasti. Razen tega so našli starinsko pohištvo, lestence, vaze. kipce in različno srebrnino, kar je pač bilo skupno vtihotapljeno v enem vagonu. Po zaslišanju Lidije Bodijeve in Ivana Nečajeva ter po odkritju opisane zaloge je v središču pozornosti vprašanje sokrivde dr. Ulje Novakoviča, bivšega šefa protokola v zunanjem ministrstvu. Ko je bil te dni zaslišan. je odločno tajil, da bi bil kdaj zagotovil gospej Lidiji vso svojo naklonjenost in eodelovanje pri tihotapljenju. Sledilo je ELIJA NOVAKOVIC oočenje. Tedaj je dr. Ulja Novakovid rekel gospej Lidiji tako nežno, kakor je bil navajen: »Pupi, čuvaj mene!« Njegova salonska nežnost, ki se je sicer zdela komična pred gtrogLmi policijskimi prislušniki, pa je očitno našla enako nežen odmev v gospej Lidiji. ki je odgovorila, kakor se to spodobi v g0isp06kih krogih: »Oprosti, Ikice, jaz sem te upropastila.. .< Po tem dramatičnem soočenju z dialogom medsebojne nežnosti sta hotela gospa Lidija in gospod Ilija skupno demantirati prvotne navedbe. Zlasti gospa Lidija se je trudila, da bi ovrgla vse, kar je v prvem razburjenju izblebetala. Toda policija pribavlja vedno nove dokaze o dr. Iliji Novakoviču in krog kompromitiranih se širi, enako pa tudi število deliktov, zaradi katerih pridejo pod paragraf. Že je tudi pojasnjena neslavna zgodovina Ivana Nečajeva. Izkazalo se je, da Nečajev ni nikak plemenitaš, še manj carski oficir in tudi njegovo sorodstvo z Lidijo se je čisto izprevrglo. V Osijeku je bil precej skrivnostna oseba, ne samo za širšo javnost, marveč tudi za lastno ženo. gospo Olgo, rojeno Nikoličevo. ki je zdaj vsa obupana, ker ni imela pravega pojma, da vodi njen mož dvojno življenje. Gospa Nečajeva je med solzami pripovedovala novinarjem: — Po poroki sva bila tako srečna... Storil je vse. da bi me razveselil, delal je noč in dan. Kar je zaslužil, mi je prinesel. Ves nežen je bil z menoj. Nekoč pa mi je razodel: »Zamisli, našel sem povsem slučajno neko svojo sestrično rz Rusije. Toliko let se nisva videla. Seznanil te bom z njo!« ... In to je bila ona fatalna gospa Bodi. Ona je vsejra kriva! ... — Ali verjamete, da je ona resnično se-strična vašega moža? Gospa Nečajeva je nekoliko omahovala, potem pa odvrnila odločno: »Kako naj jaz to vem!... Moj mož me nikoli ni vmešaval v svoje zadeve. Kadar je prihajal domov, je bil bolj gost. saj je bil stalno na poti. Svoje poslovne in druge skrivnosti je puščal pred vrati. O vsem nisem imela pojma, dokler ni planila na dan vsa afera, v stanovanje pa policija, ki je moža odvedla.« Na vprašanje, kdaj se je seznanila z Lidijo Bodijevo in z ostalo družbo, je gospa Nečajeva povedala: »Letos ob veliki noči ine je mož vzei s seboj v Beograd in na veliki ponedeljek sva bila povabljena h go-spej Bodijevi na večerjo. Takrat sem jo prvič v življenju videla in se seznanila z njenim možem, nadalje z dr. Ilijo Novakovičem in ostalo družbo, ki se je zbrala k bridgeu. Cela kompanija jih je bila. Kako je le moj mož mogel pasti med nje!« Gospa je znova zajokala, a ko so se novinarji poslovili, je rekla: »Vi se gotovo čudite, da ni v hiši nobene preproge. Tako je bilo pogosto pri nas. Kadar je bil velik promet ali razstava ali velesejem. je mož odnesel poslednjo preprogo iz hiše. Tako je bilo tudi to pot. Tik pred razkritjem afere je odpravil vso zalogo na velesejem«... O Nečajevu se zdaj v Osijeku širijo fantastične govorice, ki v mnogem niso brez podlage, saj tudi v Jusroslaviji ne moreš kar čez noč postati od navadnega sluge težak bogataš. Povsem upravičena je domneva, da se je Nečajev bavil tudi s tihotapstvom mamil, ker je bil stalno v zvezi s ko-kainisti. V Ljubljana* kamor se je svojčas pripeljal kot siromak, je vedno zahajal obiskovat svojo 8estrično Lidijo na Mirju. katere pa pred prihodom v Ljubljano sploh ni poznal. Po zvezah z njo je začel hitro bogateti. Največ so mu nesle preproge in zanje je imel v Ljubljani glavnega preprodajalca Nikolaja Miljutina, pri katerem je policija zdaj tudi zaplenila njegov avtomobil. V »Volgi« na velesejmu. v elegantnem hotelu na Bledu in drugod po odličnih lokalih je Nečajev z gospo Lidijo in njeno hčerko, katero je pa zaradi lepšega predstavljala za svojo sestro, živel grofov-sko, zapravljal neusmiljeno in si časih privoščil burne orgije. Zdaj je njegove slave konec in lahko se sodi, da je glavna zaloga njegovih preprog zaplenjena v Osijeku kakor v Zagrebu in v Ljubljani. Koliko bo znašala skupna vrednost velikanskega plena dr. Bodijeve in Nečajeve družbe, je težko reči, ko še ni ves zaplenjen. Dovolj je, če povemo, da znaša carina za vsak kilogram dragocenih perzijskih preprog 2000 Din. Tedaj je n. pr. dr. Aleksander Bodi samo z zalogo onih desetih bal (634 kg.), ki so jih našli v njegovem skrivališču in ki predstavljajo njegov poslednji »Šverc«. oškodoval državo na carini za 1,258.000 Din. Corpora delicti iz smartna ob Savi Obširno poročilo državnemu tožilstvu o tridnevni preiskavi Ljubljana, 18. junija Aretirani Lojze Marn je v ponedeljek pri zaslišanju sam naznačil komandirju g. Ivanu Sušnšcu smer, kod naj iščejo pogrešanega brata Viktorja. Najprej je se na vse načine izmota val, nič nii hotel vedeti o braitu ter je na vprašanje: »Kje je brat?« lafoonično odvrnil: »Saj 6e bo kmalu pojavil!« Na odločnejša vprašanja je naposled toMko popustil, da je rekel: »Iščite ga ob Savi! Ga boste že čez 10 dni našli.« S temi besedami je skušail naznačilti orožnikom, da je brat gotovo izvršil samomor, da je skočil v bližnjo Savo, kjer je prav deroča. Orožniki so takoj nato usmerili nadaljnja raziskovanja proti Savi. Dianes je komandir Sušnik poslal državnemu tožilstvu izčrpno poročilo o vseh podrobnostih tridnevne preiskave na licu mesta v Šmantnem ob Savi. Predložil je tudi previdno zavita in shranjena 4 corpora delicti. Prvi corpus delicti tvori kuverta, v katero je spravljena okrvavljena trava, odrezana na prostoru, oddaljenem kakih 300 korakov od Marnove hiše. Tam na travniku, kjer je bila trava močno poho-jena in so našli mlako krvi, — sodijo — se je morala vršiti huda borba med dvema nasprotnikoma, od katerih je bili eden naj- brž z nožem ranien taiko, da je poteklo mnogo krvi. Drugi corpus delicti ie plast beitona, ki so ga s krampom odtrgali na betonski škarpi ob Savi- Na tem betonu so večji madeži strjene krvi. Tu s škarpe je bila mogoče žrte vvržena v Savo, ki je prav tu zelo deroča in globoka do 5 m. Tretji corpus delicti je okrvavljeni telovnik aretiranega Lojzeta Mama. Kot četrti corpus delicti je biil sod.išču predložen vzorec suknjiča, v katerega je bil oblečen pogrešani Viilotor Marn pred kritično nočjo, v kateri ie potem izginil. Revolver, okrvavljen na koncu cevi, so orožniki poslali že predvčerajšnjim državnemu tožilstvu. Vevška orožniška postala ie obvestila vse postaje ob Savi doli do Brežic o pogrešanem Viktorju Marnu. Dodala je obvestilu njegov točen osebni popi6. Obenem pa vevški orožniki nadaljujejo s po-izvrdbami in raziskujejo teren ob Savi. Do dames popoldne tudi 5e ni bilo uspeha- Preiskovalni sodnik g. Alojzij Zatokar še ni uvedel generalneoa zaslišanja 'Alojzija Mama. Treba je počakati, da najdejo pogrešanega Viktorja Mama in de se zbere še drugo gracffivo, potrebno w vestno preiskavo. Delo v Ljubljanici teče dalje Kmalu se bo pričelo tlakovanje dna Ljubljanice v vsej širini Ljubljana, 18. junija. Mnogo Ljubljančanov se izprašuje, kako napredujejo regulacijska dela. Po 14-dnevnem počitku so ta teden Dukičevi delavci znova pričeli tlakovati desno brežino in z odvažanjem rečnega materijala. Precejšnji! nalivi in mezdni štrajk so bili glavni vzrok prekinjenih del. Poleg tega je nastopila košnja. Barjani in kmetje, ki imajo na Barju svoje travnike, so zaprosili na pristojnem mestu, naj bi se odprla celotna zaitvornica na Špici, da bi mogla Ljubljanica vsaj za 40 cm upasti in bi tako mogli ob suhih dneh pokositi travo im pospraviti seno. In ustreženo jim je bilo- Regulacijska dela v strugi Tr en uit no je ondukaj zaposlenih okrog 150 delavcev, ki so si izvojevali vprav te dni malenkosten povišeik dnevne mezde, namreč oni, ki delajo v vodti in blatu, vštevši kamnoseke, dobe po 4 Din, vsi drugi, ki stoje na suhem pa po 2 Din dnevno več ob normalnem osem urnem delavniku. V nedeljo 14. t. m. so zaprli zaivornice na Špici, jih dobro zamašili z illovico in dve črpalki na električen pogon sta ne-utrudljivo brizgali vodo iz struge. Tako ie mogla skupina kamnosekov že v sredo pričeti z oblogo desne (prulske) brežine- Eni dovažajo po posebnem tiru sredi brega težke kamnite plošče in jih vale pa bregu, nasutem z drobnim peskom, do že položene ploščadi, kjer podpeško kamenje pravilno oklešejo in skladajo drugo na drugo. Kmalu bodo pričeli 6 tlakovanjem Ljub-lianičinega dna po vsej širini, kjer je stru-gin teren že okoličen in kamenje že pripravljeno na kupih. Na nasprotni, levi strani ob Trnovskem pristanu že stoji betonski opornik, dograjen in razopažen v dolžini okrog sto metrov. Lokomotiva je stopila vnovič v akcijo preteklo sredo in opravlja svojo službo tia do Kolezije. kakor doslej, v dveh šihtah Pruilski most so že temeljito pregledali v vsem ustroju, z obeh strani ga krepko podprli z debelim brunom: v spodnjem delu, v strugi namreč, pa bodo kožice še posebej močno zavarovali z betonom.^ Ta most je pred mnogo leti stal tik ob šent-petrskem lesenem mostu in je služil tramvaju, a so ga pozneje, ko je bil zgrajen 6edanji moderni most, prestavili v Prule. Na levi strani od p nilskega mosta prav če ne zatremo alkoholizma ... bo alkoholizem dalje uničeval mili narod! V nedeljo bomo imeli v Ljubljani veliko zborovanje, na katerem bo ustvarjena fronta za pobijanje alkoholizma in za moralni dvig naroda. Skrajni čas je, zlo je treba zdraviti pri korenini. Ko ie nedavno predaval predsednik »Treznosti« Rudolf Horvat v Delavski zbornici o slovenskem alkoholizmu, je imel celih 67 poslušalcev. Pa prav na tistem predavanju ie odgovoril na eno najvažnejših vprašanj v tej borbi: ali ni nobenega zdravila proti pijanosti? Večkrat me vprašujejo zlasti žene, je pripovedoval goreči apostol abstinence, kaj naj sitore, da odvadijo može pijančevanja-Na to odgovarjajo skoro vsi zdravniki, da pravega zdravila proti strašni bolezni prav za prav ni. Le dobra volja pijančeva in vpliv okolice ga moreta ozdraviti. V naprednejših državah imajo posebne analize. P,r nas ni takih zdravilišč, zato moramo upoštevati le domače zdravljenje. Največ se doseže z ljubeznivo besedo, mnogo več, kakor s surovo zahtevo Muhe se rajši love na med. kakor na kis Z zdravljenjem je treba pričeti že v otroški dobi. Ni prav, če oče vpričo otrok hvali zlato vinsko kapljico. Kmalu io požele tudi otroci, in prvemu požirku sledijo čaše, kakršno je pač razpoloženje otrok do alkohola. Statistični podatki mesta Ljubljane bi dali sodiiti. da se zmanjšuje potrošnja opojnih pijač, zlasti piva. Treba je priznati, da je spori velik nasprotnik pijančevanja, predvsem pa je delo najboljša pot k zdravju. moralnosti, borbenosti in sreči mladih ljudi. Posebno radi se nadarjeni otroci vdajajo pijančevanju. Poiščite jim priliko, da se razvedrijo z glasbo, slikarstvom ali z ročnimi deli, posebno pa z igranjem šaha, ki naj na deželi prav taiko kakor po mestih odvrača mladino od kvartamja. Intenzivno protialkoholno gibanje se razvija po naših osnovnih in srednjih šolah. V dravski banovini je okrog 100-000 mladih junakov-abstinentov. Zveza skavtov zahteva abstinenco- Sokol do 18. leta tudi. Znaitno sta prispevali k delnemu iztreznjemju našega naroda društvi Sveta vojska in Treznost Prvo je ustanovil duhovni svetnik Janez Kalan že pred vojno, drugo pred desetimi leti zdravnik dr. Fedor Miflrič Oba škofa sta letos pozvala duhovščino in vernike k treznosti. Kakor duhovnik, bi moral biti vsak čas trezen zdravnik, ker le tabo lahko resnično pomagate bolniku, še posebno pa z dobrim zgledom stopata pred množico. Književniki im vsi možje peresa lahko ustvarijo zdrava dela le v treznem stanju. Veliki državniki in strategi so se dobro obnesli v visoki starosti, ki pa so jo dosegli le kot trezni možje. Absolutno je treba, da so abstinenti vsi piloti, šoferji, strojevodje. V Rusiji kaznujejo z ustre-liitvijo šoferja, ki v pijanosti do smrti povozi človeka. Ne glede na to, da je vsakomur, ki trpi na živcih ali na" srcu. abstinenca potrebna, se vsakdo le okrepi, ako spremeni dosedanjo običajno hrano. Manj soli, manj svinji- ALBUS DOMAČE MILO ČUVA VASE PERILO S Dobiva se povsod! Pazite na ime Albus S tja do zaffvonvic je navožena ui že naložena silna množina kamenja iz domačih kamnolomov v Preserju in so morali prejšnjo malo preozko izkladisče nad Spioo celo razširiti s tem, da so prestavili doslej ondi stoječo izposojevalnico čolnov, ki je last g- Albina Jančarja, na nasprotno stran blizu kopališča. Pri betonskem jezu ob čevljarskem mostu se delavci pravkar ukarjajo z očiščevalnimi in popravljalnimi deli obrežne kanalizacije. Podaljšanje termina Tvrdka inž. Dukič & drug je. uvideva-joc razne ovire pri dosedanjih delih, zaprosila za podaljšanje roka pni regulacijskih delih zadnjega odseka Ljubljanice, menda za pet mesecev. O podaljšanju od- loči gradbeno ministrstvo v Beogradu. Iz starih ča®ov pred 229 leti Marsikoga bo zanimalo, zlasti ker sta imeli 11. in 14. t. m. šenklavška im šentjakobska župnija svoji običajni telovski procesiji, kar ve pripovedovati zgodovinar Vrhovnik o trnovskih in krakovskih čolnarjih, ki so se izkazali I. 1707., ko 6o na praznik sv. Rešnjega telesa prvikrat napravili most iz rečnih čolnov čez Ljubljanico na Bregu, da je šla čezenj stolne procesija Prej ie hodila po zatrdilu Steske čez leseni če\rtjamski most. Lesfopisi poročajo, da so čoflmarji tudi v naslednjih letih prirejali tako uslugo šeriklavški delavski procesiji, dokler ni bil v i. 1624-zgrajen leseni šentjakobski most, ki ga že dolgo nd več. ne in masti, pa več svežega sadja! Pri na« konsumirajo delavci več ko petkrat manj sadja, kakor v Nemčiji, kjer je veliko dražje. Naj osiromašimo vinogradnike? Ne, še pomagamo jim lahko. Naj velja tudi za nas, kar je rekel Leon Douarche, predsednik Mednarodnega vinskega biroja v Parizu: »Ce bi vsak Francoz pozobal na leto po 30 kg grozdja, kar ne predstavlja pretirane količine, bi bilo francoskemu vinogradniku takoj pomagano-« ★ Da se naš narod v celoti iztrezni, se mora izpremeniti marsikaj v kmetijskem gospodarstvu. Odpraviti je treba divjo trto smernico, ukiniti svobodo domače žganje-lcuhe. Delno odpravo žganjekuhe so že skušali doseči na ta način, da so hoteli obdavčiti dvakrat kuhano žganje. Predlog pa je propadel, preden je prišel pred finančni odbor narodne skupščine. Abstinenti smatrajo za prvrebno, da se vsi učitelji, duhovniki in strokovnjaki ponovno vržejo med ves narod Jugoslavije, ter ga pouče o strašni škodi, ki jo povzroča žganje. Namesto žganjarskih kotlov nai »e upeljejo sušilnice za sadje Tako bomo dobili zdravo ljudsko hranilo. Odpravijo naj se oni vinogradi, ki so v slabih legah, kakor delajo to v drugih državah. Italija je že pred več leti izpremenila mnogo svojih vinogradov v lepa žitna polja, ki jih je krvavo potrebovala- Pri nas naj bi se zasadili opuščeni vinograd z drevesi zgodnjega žlahtnega sadja. Tudi v tem ne bi vinogradnikov uničili, saj zgodovina dokazuje nasprotno: ko je trtna uš uničila v zadnjem desetletju preteklega stoletja vinograde, da skoro ni bilo vina za maševanje, so Dolenjci zasadili vinograde z drugimi kultu- Gornji grad Viteškemu kralju Gornji grad, 16. junija Čez dober mesec dno se bo Gornji grad odel v slavnostno obleko. Na lep način se bomo oddolžili spominu blagopokojnega velikega kralja Zedanktelja. 19. julija mu odkrijemo na trgu pred občinsko hišo spomenik, ki bo še vekove opominjal zanamce na velika dela največjega Jugoslovana. Ta dam se bo zbral ves Gornji grad z obširno okolioo k slavnosti, ki bo imela svoj simbolični pomen v tem, da hkrati pokaže, kako živa in močna je misel jugoslovenskega edinstva v vsem našem narodu brez razlilke srtanu. Narodna odbrana, ki se je s svojim predsednikom dr. Ervinom Mejakom tako zavzela za dosego tega lepega namena, zasluži vse priznanje. V teh hudih časih p je uspelo med patriotiičnim narodom zbrati dovolj sredstev za monumentalen spomenik. ki bo delal čast zavednim Gornje-grajčanom. Spomenik je delo kiparja prof. Ivana Sa-jevica iz Ljubljane. Kraljevo popreje nadnaravne vdikosti bo Stalo na marmornem podstavku in bo spomenik visok preko 3 m. Poprsje bo lito iz brona- Domača tvrdka Mostar na Galjevici se je za taka dela že ponovno izkazala. V reprodukciji prinašamo fragment krasno uspelega poprsja. Odlikuje ga preprosta, a monumentalna kompozicija in velika podobnost. Ne v naj- manjši meri je prednost dela naturnort obMk in se je kipar z dolžnostjo ognil tistih nemogočih stilizacij, s kakršnimi hoče. jo nekat«ri mlaiši umetniki ugajati. Strahotno dejanje divjega lovca Neusmiljeno je pobil in obstreljeval lovskega paznika, nato pa se je sam ubil z elektriko Ptuj, 18. junija. Preteklo nedeljo je šel Vincenc Zadravec | lovski paznik ormoškega graščaka Georgi-jeviča v gozd, da po svoji dolžnosti pregleda lovski revir. Na kraju gozda pri Ko-račičih blizu Središča je nepričakovano uzrl divjega lovca Franca Štiberca, ki je doma iz Obreža v središki občini. Prav blizu sta si stala nasproti. Zadravec je takoj pozval divjega lovca: »Odloži puško!« Toda Šti-berc je bil urnejši in je že zamahnil s puško po Zadravčevi glavi, da se je lovski paznik na mestu zgrudil nezavesten. Razsr-jenemu divjemu lovcu je bilo to še premalo. Svoio enocevko je naperil proti Zadravcu in sprožil. K sreči pa ga je zadel samo v levico. Nato je odvzel pazniku puško in še enkrat ustrelil vanj. Očividno je njegova srditost in nervoznost bila kriva, da tudi drugi strel ni smrtno zadel paznika. V silni razburjenosti je divji lovec hotel potem še tretjič streljati, toda patrona je odpovedala, več jih pa divji lovec ni imel na razpolago. Da pa vendar zadosti svoji srditosti, je s paznikovo puško tako dolgo udrihal paznika po glavi in telesu, dokler ni bil preverjen, da je paznik mrtev. Vsi ti strahotni prizori so se seveda odigrali v kratkih minutah. nakar je štiberc pobegnil. el. 22-21 KINO UNION Tel. 22-211 Ob 16., 19.15 ln 21.15 uri VARLJIVA LJUBEZEN JOAN CRAWFORD in CLARK GABLE rami, katerih plodovi so jim poplačali veliko starih dolgov, o čemer pričajo zlasti zemljiške knjige. Poborniki abstinence predlagajo, da se odpravijo vinotoči in svobodno krošnjarje-nje z vinom. Preuredijo naj se naše gostilne, ki naj ne bodo pivnice, marveč predvsem jedilnice in prave okrepčevalnice, kakor je to vsaj na Švedskem, kjer gost ne dobi vina, ako prej ne zavžije malo jedi. Vsi vemo, da pri nas na deželi _ pa tudi v me6tu — marsikje ne dobiš ničesar drugega, kakor košček suhega kruha ali pa tisti stereotipni odgovor: Sir, salama •.. Vsa j toliko bi se morala dvigniti kultura preproste gostilniške kuhinje, da bi znali gostom postreči s cenenimi pa okusnimi mrzlimi ali toplimi jedili, zlasti tudi z raznovrstnimi kompoti im svežim sadjem, ne pa samo s ciknjenkn cvičkom im močnim žganjem, ki lačnemu popotniku ali izdelanemu kmečkemu človeku še posebno škoduje. Naša čast in bodoči obstanek naroda odločno zahtevata, da nastopimo z vso odločnostjo proti zlu alkohola in za moralni preporod vsega naroda- Sodniki naj ne vidijo več v pijanosti olajševalne okolnostd pri krvavih zločinih! To žele poborniki pokreta. da se vsa javnost preorientira v svojem gledanju na pojave pijanosti: naj ne vidi v pijancu »človeka dobre volje«, marveč slabiča in škodljivca družbe, družine, naroda in narodnega premoženja. Javno mnenje se mora povzpeti do preziranja pi-janČkov — in kmalu bo nastopil preokrei. A treba je veliko dobrih in za stvar vnetih delavcev. Da bo fronta čim širša, bo ▼ nedeljo revija vseh, ki hočejo pripomoči k pobijanju volikega xia, - - Šele čez dobro uro se je lovski paznik Zadravec začel počasi osveščati. Ves omotičen in z vsemi napori svojih moči se je podal domov, kamor ni imel preveč hoda. Ko so ga domači ugledali, jim je bilo takoj jasno, da je postal žrtev napadalca. In ko si je Zadravec opomogel, je lahko svojim povedal, kaj se je zgodilo in jih je poslal v Središče, da o napadu obvestijo orožnike. Pod vodstvom komandirja Boliča se je podala patrulja na Štiberčev dom, kjer ga pa niso našli, nakar so ga šli zasledovat v gozd. A tudi tu se so trudili zaman. Na kraju zločina so le še našli puško pazmka Zadravca. ki je bila vsa razbita in je dovolj pričevala, kako sirovo je divji lovec obdeloval paznika. Toda po strašnem dejanju se je v divjem lovcu oglasil kes. V strahu pred zasledovalci in kaznijo se je odločil, da si sodi sam. Včeraj zjutraj so našli kmetje, ki so sušili seno. Štiberca mrtvega na polju pod daljnovodom. ki vodi v Koračice in dalje proti Varaždinu. Štiberc se je končal tako, da si je privezal na desno nogo in na levo roko žico, na katero je pritrdil kamen, in jo potem vrgel čez električni vod visoke napetosti. Elektrika ga je na mestu ubila. Samomorilca so prepeljali v bližnjo mrtvašnico, kjer so ga danes pokopali. Zadravec pa bo navzlic hudim poškodbam ostal pri življenju. Za potujoče knjižnice v Prekmurju Klub prekmurskih akademikov smatra za eno svojih glavnih nalog duhovno spajanje Prekmurja z ostalo Slovenijo. Ena najtrdnejših vezi med tema mora biti slovenska knjiga. Predno pa se je klub odločil, da naslovi slovenski javnosti pričujoči apel, je polovico tako zamišljene knjižne akcije v teku tega šolskega leta v tihem delu že, udejstvil. Obrnil se je na slovenske o-brambne organizacije, založbe, knjigarne ta druge ustanove, ki so vse z znanim razumevanjem šle na roko. Tudi slovenska srednješolska mladina je na blagohotno intervencijo prnistojne oblasti dobila priliko prispevati svoj del€ž v blagor Prekmurja. Tako ima klub do sedaj blizu 1000 različnih knjig. Toda s tem je opravljena le polovica deta. Treba bo še mnogo knjig in preden nastopajo svojo službo, jih bo šlo mnogo skozi roke knjigoveza Nekaj jih bo treba tudi brez dvoma še dokupiti. S prevozom in z nabavo omar, bodo stroški še narasli. Tem nalogam klub ni kos; živimo pa ▼ razmerah, da je mimo javnosti v še tako koristne namene nemogoče priti do potrebnega denarja. Tako se klub obrača na vse prijatelje Prekmurja a prošnjo, da ga podprejo s knjigami. Prosi, da jft pošljejo na njegov naslov na univerzo, ali pa ga z dopisnico obvestijo, da jih pridejo akademiki sami iskat. One pa, ki kluba ne morejo podpreti a knjigami akademiki vljudno prosijo, da blagovolijo podpreti klub e kakršnokoli majhno vsoto denarja! Domače vesli • K odkritja spomenika Viteškemu kralju v Kragujevcu. Največji spomenik Viteškemu kralju Aleksandru se gradi v Kragujevcu ter bo slavnostno odkritje na Vi- dovdan 28. t. m Spomenik je umetniško delo kiparja Dragomira Arambašiča iz Beograda in bo stal 1,000.000 Din. Ves znesek je bil zbran s prostovoljnimi prispevki delavstva vojno-tehničnega zavoda iz Kragujevca, Cačka, Sarajeva, Zagreba, Skoplja in Kamnika. Podstavek za spomenik je visok 7 m, sam kip pa nad 6 m. Ker živi v Kragujevcu okoli 1000 Slovencev civilistov in nad 1000 Slovencev vojakov, je to najugodnejša prilika, da svojci izkoristijo četrtinsko vožnjo in obiščejo sinove, brate, sorodnike in znance, obenem je pa to lep izlet za dva praznika v šuma-dijo! Vsa žel jena navodila in pojasnila daje drage volje Dragotin Gobec, Kragu-jevac, Ljubičina ulica 20. » Tečaj za izpopolnjevanje zdravnikov. Po pravilniku o tečajih za zdravnike pri šoli narodnega zdravja v Zagrebu bo letos 15. oktobra otvorjen 6mesečni tečaj za izpopolnjevanje zdravnikov, ki so v službi pri oblastvih splošne uprave, pri higijenskih zavodih ali drugače v higijenski službi. Ustanove prijavijo udeležence preko banske uprave dva meseca pred pričetkom tečaja. V tečaj pa so lahko sprejeti tudi vsi dragi zdravniki, ki to žele in ki pošljejo prošnjo šoli najpozneje do 15. avgusta. * Maturanti mariborske klasične gimnazije leta 1921 obhajajo v nedeljo 21. t. m. ob 8. zvečer v Mariborskem dvoru v Mariboru 15-letnico mature s sestankom in skupno večerjo. Prijave najpozneje do sobote 20. t. m. zjutraj na naslov: dr. Fran Vatovec. Maribor, Gosposka ulica 11, oz. Fr. Avse-nak. Maribor, Strosmajerjeva 28. MANUFAKTURA PLATNO- HLAD V POLETJU: SOUVAN * Avtor knjige »Žurnalizam-razarač čove- čanstva« g. Dževad Sulejmanpašič nam je na poročilo, ki smo ga bili objavili prejšnjo sredo, poslal pojasnilo, ki ga v izvlečku lojalno objavljamo, dasi nas ne prepričuje o nasprotnem stališču, kakor smo ga zavzeli do njegove knjige. Knjigo sem napisal, pravi g. Sulejmanpašič med drugim, da bi nekaj doprinesel k odstranitvi strašnega ubojnega parazita svobode tiska. Listi niso isto kakor žurnali, a vsi listi imajo nujno nagnjenje, da se razvijajo v žurnale. To se nikakor ne da preprečiti v svobodni tekmi, temveč samo z zakonsko ureditvijo novin-stva. Ce bi pisec poročila v resnici prečita! celo knjigo, bi gotovo našel vsaj kakšnih dvajset mest. kjer se jasno govori o tem, da gre knjigi za osvoboditev tiska. Tako je na primer v zaključni besedi tudi stavek: To moje delo gre za tem, da se osvobodi človeška volja, misel, fantazija in da postane tisk — da se tako izrazim za neko določeno področje — resnično svoboden. A kar se tiče političnega tiska, mu te svobode ne more dati noben zakon, pa naj bi bil še tako »svoboden«, dokler se žurnalom z zakonom ne odvzame svoboda, da ubijajo javno moralo in duha. V tem primeru bi bil tudi jaz za to. da se v naši državi sprejme takšen zakon o tisku, ki bi prinesel narodu čim popolnejšo politično svobodo, zajamčeno od sodne oblasti in s povsem jasno preciziranimi odgovornostmi in sankcijami nasproti vsakomur, ki bi jo kršil. Na Kurešček vozi avtobus v nedeljo ob 7. izpred Mestnega doma, od dolenjskega mosta ob 7.15 do želimelj. Povratek ob 19. Vožnja sem in tja 12. Din. Prijave telefon 30-70. * Dan črešenj na Dolenjskem. Sadjarsko in vrtnarsko društvo opozarja, da bo v Brusnicah pri Novem mestu to nedeljo »Crešnjev dan« in razstava črešenj. Vsi ste vabljeni na to prireditev. Odhod iz Ljubljane bo s prvim turistovskim vlakom v Novo mesto. Prijave za voz iz Novega mesta v Brusnice pošljite takoj SVD, podružnici ali sreskemu kmetijskemu referentu v Novem mestu. Prireditev je pod okriljem podružnic SVD v Novem mestu in Brusnicah ter sreskega kmetijskega referenta Mala-ska iz Novega mesta. Kdor želi po primerni ceni dobrih črešenj, naj ne zamudi lepe prilike. * Monopolska uprava obeta izboljšanje cigaret in cigar. Agencija »Avala« objavlja: Cigarete brez nikotina »Vardar«. ki so nedavno tega prišle v prodajo, so naletele na dcber sprejem pri kadilcih. To je pobudilo monopolsko upravo, da je začela izdelovati cigarete »Drina« brez nikotina. Te cigarete pridejo v promet v treh. štirih tednih. Moje zlasti potreba, da se zboljšajo zavoji svojih tobačnih izdelkov, čeprav Je v tem pogledu doslej že mnogo storila. Čutila se je zlasti potreba, da se zboljšajo zavojo naših boljših vrst cigar, ki so napravljene iz finega tujega tobaka, da bi jih bilo mogoče laže nositi. Uprava monopola pripravlja zavoje finih cigar »Regalitas«, »Trabuko«, :>Bri-tanikat in »Operas« v kartonskih škatlah po 5 kosov. Prodajne cene ostanejo neizpre-menjene- Škatle po 5 cigar »Regalitas« Sodo stale 15 Din cigare »Trabuko« in >Bri-tanika« po 11.25 Din, cisare »Operas« pa 7-50 Din. Cigare v teh zavojih pridejo v prodajo že prihodnje dni. * Tovarna J9S. RE2CH sprejema mehko in škrobljenc perilo v najlepšo Izdelavo. * Na trikraljevski razglednik nad Vrhniko in Žirmi vabijo Idrijčani vse prijatelje in znance prihodnjo nedeljo 21. t. m. Kdor more, se lahko priključi manjši skupini, ki odpotuje že jutri ob 13.55 iz Ljubljane. Poklonila se bo Cankarjevemu spominu in položila venec pred spomenik, na predvečer velikega izleta pa prižgala kres na Vrhu Vsi ostali se odpeljejo iz Ljubljane v nedeljo ob 7.25. Ves napovedani program, združen s spominom na dan, ko so 22. junija 1. 1508. z odkritjem bogate živosrebrne žile postavili vzradoščeni naši predniki rudarji temelje Idriji, ostane neizpremenjen. Korajžo v noge dobro voljo v srce _ vse ostalo bo iz vseh vetrov zgrnjeno družbo povezalo samo od sebe. * Stanovitno sončno vreme je včeraj še bolj pritisnilo z vročino. y Ljubljani je Viilo 28.5. v Rogaški Slatini 29, v Zagrebu 31, v Beogradu 32, v Skoplju 30 stopinj. Najvišja temperatura v državi je bila 34 6topinj v Jaša Tomiču. najnižja 8 stopinj v Plevlju Posebno vroče je postalo tudi na Jadranu, kjer so kljub blažilni bližini morja zabeležili v Splitu 31 stopinj v senci. Topli jug poganja iz afriške smeri tople sape, zato so na Jadranu tudi noči prav tople, dosti nad 20 stopinj. Po vsej državi je zavladal zelo izenačen pritisk med 764 in 766 mm barometrskega tlaka- Nebo je v veliki meri jasno, Ie ponekod je zrak še nasičen vlage. In ker je takšno stanovitno vreme laztegnje-no po večini Evrope, bo z lokalnimi nevihtami ponekod, še trajalo * Društvo »Bran-i-bor«. osrednji odbor * Ljubljani ima v nedeljo 21. t. m. ob 10. svoj redni občni zbor v dvorani Kmetijske družbe, Ljubljana, Novi trg, 3.-I. Vsi delegati podružnic, narodno-obrambni delavci. ' kakor tudi zastopniki matičnih podružnic in poročevalci v zbor! Bran-i-bor, osrednji odbor v Ljubljani. * Polovična vozna cena je dovoljena de-gatom Hrvatskega kulturnega društva »Na-predak« za glavno skupščino v Sarajevu od 5, do 8. julija.. Pogoji običajni. * Smrt uglednega Črnogorca. V Skoplju je umrl v starosti 74 let Ilija Vuletič, bivši tajnik nekdanjega črnogorskega zunanjega ministrstva. V Skoplju je prebival že 10 let in si je tudi tam pridobil velik ugled. Njegovega pogreba so se udeležili vsi Črnogorci, ki prebivajo v Skoplju in okolici. * Pastir na gimnazijskih izpitih. Na gimnaziji v Sisku je napravil kot privatni učenec izpit za prvi in drugi razred kmečki sin Stevan Repac iz Melinovca v bihaškem srezu, ki je doma pasel svinje in se na paši učil. Profesorji so se čudili njegovemu temeljitemu znanju. Oba razreda je dovršil z odličnim uspehom. Profesorji so med seboj zbrali nekoliko denarja ki so ga z izpričevali vred izročili vrlemu pastirju. Obrnili pa so se tudi na javnost, na bi se našli dobrotniki, ki bi omogočili izredno nadarjenemu in pridnemu dečku nadaljevanje gimnazijskih študij. * Najcenejša avtomobilska vožnja v naši državi je brez dvoma na cesti med Udovim in Strumico. Za to skoraj 4o km dolgo pot se namreč plača samo 5 Din. Mnogi potniki pa se vozijo tudi zastonj. Gre namreč za konkurenco dveh podjetij, ki se neusmiljeno bijeta med seboj. Podjetje, ki prevaža pošto, prevaža tudi potnike, na nasprotni strani pa je družba šoferjev, ki si je tudi pridobila koncesijo. V Udovem se večkrat naravnost stepejo za potnike in zgodi se tudi, da sprejmeta tekmeca potnike kar zastonj. Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja FRANZ-JOSEFOVA naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. Ogl. reg. 8. br. 15185/35 * Požiralec vilic je umrl. Poročali smo pred mesecem o Todorju Rošku iz Zbjega pri Slavonskem Brodu, da je pogoltnil vilice, ki so jih potem pri operaciji spravili iz njegovega mehurja. Te dni je Roško začel v bolnišnici v Novi Gradiški močno tožiti o bolečinah. Zdravniki so ugotovili vnetje trebušne mrene, in da ni rešitve. Tik pred svojo smrtjo je Roško priznal, da je nedavno pogoltnil še ene vilice in štiri železne palčice, ki jih je našel pri neki bolniški postelji. Nato je izdihnil- Ko so odprli truplo, so res našli za prst debele palčice v želodcu, vilice pa v dvanajsterniku. Roško je bil svojčas v norišnici in ga ni bilo mogoče izpametovati. * Pred 10 leti ustrelil lastnega očeta. V začetku lanskega novembra so našli v gozdu pri Veliki Jasikovi v negotinskem okrož ju ubitega kmeta iz iste vasi, _)imitrija Savica. Sum za ta zločin je padel na njegovega zelo imovitega soseda Božidarja Predi-ča in dva druga soseda. Vsi trije so morali v negotinski preiskovalni zapor, kjer so pa odločno zanikali krivdo. Tako je prišel sveti večer in se je zgodilo nekaj čudnega. Božidar je poprosil orožnika, ki je bil na straži, naj sporoči preiskovalnemu sodniku, da bi prišel k njemu. Na božični dan zjutraj je prišel preiskovalni sodnik, pa mu je Božidar priznal, da je pred desetimi leti ustrelil svojega lastnega očeta, katerega so potem mrtvega našli pred vrati na pristavi, kjer je navadno živel. Tedaj niso mogli najti krivca, pa se stvar pozabila. Sedaj pa je Božidarja toliko pekla vest, da ni mogel več molčati. Kar se tiče umora Dimitrije Saviča, pa je Božidar odločno tajil, da bi bil kriv njegove smrti. Preiskava pa je vendar dognala in izkazalo se je tudi na sedanji razpravi, da se je Božidar nekdaj izdal Saviču, da je ustrelil svojega očeta. Savič je to njegovo izpoved neprestano izkoriščal in izsiljeval od njega denar. Da bi se iznebil izsiljevalca, ga je ubil. Negotinsko okrožno sodišče je Božidarja obsodilo za oba zločina v dosmrtno ječo. Oba soobtoženca pa je oprostilo. * Razprava proti razbojnikom iz požeške okolice. Pred okrožnim sodiščem v Osijeku se je začela rtzprava proti 35 članski razbojniški družbi, ki je izvršila lani v jeseni več zločinov v okolici Požege in ki ima na vesti tudi dva roparska umora. Obtožnica označuje kot voditelja nevarne tolpe nekega 281etnega poljedelca. Zanj in za osem njegovih tovarišev zahteva državni tožilec smrtno kazen, za vse ostale obtožence pa ječo 7 do 10 let. Razprava bo trajala več dni, ker je na njo pozvano veliko število prič iz okolice Požege. Iz Ljubljane u— Ustanovitev Kluba reporterjev. V okviru ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja se je pred kratkim konstituiral poseben Klub reporterjev, z namenom da 6krbi za prospeh poročevalske službe v Ljubljani in dravski banovini in varuje interese lokalnih poročevalcev v javnosti. Na ustanovnem sestanku, ki je bil v ponedeljek v posebni sobi kavarne Emone, je priglasilo U članov JNU svoj pristop v klub. ostali stanovski tovariši _ tudi oni v Mariboru in Celju _ pa so vabljeni, da se ie pridružijo. Prijave sprejemajo načelnik kluba L. Mrzel (»Jutro*), tajnik France Slokan (»Slovenski Narodi), odbornik Ciril Kočevar (»Slovenec«), namestnika Janez Debevec in Janko Kač. u— Prva sklepna produkcija drž. konservatorija, ki bo v ponedeljek 22. t. m. v fil-harmonični dvorani prinaša tudi inštrumen-talno glasbo. Nastopi Čelistka Jerajeva iz šole prof. Berana. pozavnist Pegan Leander iz šole prof. Karasa in fagotist Turšič Ivan iz šole prof PokornJja. Poleg tega nastopijo še gojenci solopevskega oddelka iz šole gospe prof. Trostove. prof. Foedransper-gove in ravnatelja Betetta. dalje iz klavirskega oddelka gdč. prof. Vogelnikove in prof. Ravnika Antona ter iz violinskega oddelka prof. Staniča. Začetek točno ob četrt na 7., spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Zadnja produkcija bo v sredo 24. t m. ob istem času. r1 Zvočni kino IDEAL ■ PREMIERA! PREMIERA! Trije zvezdniki: Clark Gable, \Villiam Povvell, Mj-rna Loy v filmu MANHATTAN MELODRAMA Danes ob 4., 7., in 9.15 zvečer! u— Javna produkcija. Slogina glasbena šola priredi danes ob 17- v svoji glasbeni dvorani, Pražakova ul. (železniška direkcija) javno produkcijo nekaterih svojih gojencev. Na sporedu so instrumentalne m vokalne skladbe za posameznike, mladinski zbor in orkester. — Vstopnine ni. u— Primorske rojake vabimo, da se udeležijo izleta k Sv. Trem kraljem nad Vrhniko v nedeljo 21. t.m. _ Organizator-no-propagandni odsek Zveze jugoslovenskih emigrantskih udruženj v Ljubljani. u— »Tabor« pevskj zbor ima danes ob 20. pevsko vajo in važen razgovor, zato naj nihče ne manjka. Načelnik. u— V vročem poletju je najudobnejše kuhanje na električni kuhalni plošči (rešo). Gospodinje prisostvujte predavanju danes ob 16. na Bregu 8. u— Opozorilo. Obveščamo gospodinje, da se vrše veak petek zvečer ob 20- v radion-ski poslovalnici na Mestnem trgu predavanja o pravilnem pranju z Radionom. Vabimo vse tiste gospodinje, ki so čez dan. zaposlje-ne, da se v lastnem interesu udeleže teh večernih predavanj in da pridejo drevi ob 20- v radionsko poslovalnico. u— Pol tone (500 kg) premoga za 1 Din, prvovrstnega trboveljskega, dobi v nedeljo 21. t. m. popoldne na kresni prireditvi ljubljanskega Rdečega križa na Gradu, komur nakloni srečolov ta dobitek. Vsi dobitki tega srečolova. ki jih ni malo, eo praktični in taki, da bo vesel in zadovoljen, kdor bo zadel. Vsaka srečka stane 6amo 1 Din- u_ Varovanci društva »Skrb za mladino« se odpeljejo na Vi6oko. Naša človekoljubna organizacija pripravlja tudi letos letovanje na Visokem v Poljanski dolini, kamor se bodo v začetku julija odpeljali varovanci pod vodstvom tajnika, ki pripravlja vse potrebno, da se bo mladina kar najugodnejše počutila. u— Blazen vernik v frančiškanski cerkvi. Žene, ki se na poti po opravkih skozi mesto rade za trenutek pomude v frančiškanski cerkvi, da pomolijo k Bogu, so bile včeraj dopoldne priče precej razburljivega dogodka. Okrog 10.30 se je v cerkvi iznenada pojavil Čedno oblečen, na videz prav simpatičen mlajši moški, ki je z vsemi znaki dal slutiti, da njegov razum ne more biti v redu- Pred glavnim oltarjem se je vrgel na trebuh in je molil na način, kakršen v današnjih časih že zdavnaj ni več običajen-Ženske so poklicale cerkovnika, ki je neznanca povabil s seboj v zakristijo, mu ponudil kozarec vode in ga skušal s prigovarjanjem pomiriti- Mož je bil dovolj dovzeten za malo prijateljskega pomenka, a od svoje potrebe, da bi v cerkvi še nadalje motil na tako viharen način, se nikakor ni da! odvrniti. Nazadnje je ljudem napol z besedo. napol s silo uspelo da so ga spravili čez cerkveni prag, a ko je zagledal živahni promet na trgu pred seboj, ie začel na stopnicah kriliti z rokami, se priklanjati in si-pati iz sebe nerazumljive besede, da se je kmalu nabrala množica radovednežev okrog njega. Nazadnje ga je odvedel stražnik, da ga je rešil komedij lačne publike. u— 27. do 29. avtomobilski izlet Plitviic-Senj-Crikvenica. Informacije Okornova izletna pisarna, hotel Slon, Ljubljana- Iz Maribora a— Obrtniška razstava na Mariborskem tednu. Vsi obrtniki, ki se zanimajo za le tošnjo obrtniško razstavo, se nujno vabijo na sestanek, ki se bo vršil drevi ob 20. v prostorih Okrožnega odbora obrtniških združenj v Mariboru, Vetrinjska ulica 11/1. Ker je do razstave čas itak že precej kratek, naj vsj interesenti zanesljivo pridejo na ta sstanek, na katerem se bodo določile smernice za potrebne priprave. a— Cercle francais. Odbor društva vabi, vse prijatelje francoskega jezika na zaključno slavnost, otroških francoskih tečajev, ki bo v soboto 20. t. m. ob 16. v Vesni. Na sporedu so deklamacije, petje in igra >Rdeča kapica«. Vstopnine ni. a_ Slomškova razstava se priredi v zvezi s Slomškovimi prazniki v spodnji kazin-ski dvorani. Otvoritev bo v 6oboto ob 17. Razstavo otvori prelat dr. Kovačič. obrazložil pa jo bo prof. Baš. a_ Mala matura na klasični gimnaziji. Včeraj se je zaključila na tukajšnji klasični gimnaziji mala matura. Oproščenih je bilo 8 dijakov in ena dijakinja, napravilo je malo maturo 19 dijakov in 7 dijakinj. To so uspehi male mature v IV a razredu. K izpitu se je prijavilo 40 pripravnikov. K n»li maturi v IV. b razredu pa se je prijavilo 38 pripravnikov. Oproščenih polaganja izpitov je bilo 8 dijakov ter ena dijakinja, izpit je napravilo 19 dijakov in štiri dijakinje. a— Prometni red v Mariboru 21. in 29. t m. PredstoinišUo mestne policije razglaša glede ureditve prometa z osebnimi vozili dne 21. in 29. t. m. ob priliki Slomškovih praznikov: Za dovoz na Glavni trg in preko državnega mostu se morajo vsa vozila posluževati naslednjih ulic: Aleksandrova oesta-Frančiškanska ulica-Tattenbachova uli-ca-cestno območje ob hiši Miloša Oseta proti državnemu mostu. Za dovoz na Koroško cesto: državni most-Glavni trg mimo hiše Miloša Oseta-Tattenbachova ulica-Franči-škanska ulica-Aleksandrova cesta-Trg svo-bode-Grefrorčičeva ulica-Strossmajerjeva uli-ea-Gosposvetska ulica-Vrfna ulica-Koroška cesta. Po vseh ostalih ulicah je dovoz in odvoz na Glavni trg prepovedan. Stanovalci teh ulic se opozarjajo, da ves nujni promet do njihovih stanovanj oskrbujejo do 8. zjutraj. Za časa sprevoda pa je vsa k promet z vozili po teh ulicah prepovedan. Prekrški te naredbe se kaznujejo z denarno kaznijo od 10 do 500 Din. v primeru neplačila globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 10 dni. Ta naredba velja samo dne 21. in 29. t. m. od 6. do 24. ure. a— Sreča v nesreči. Svojevrstna avtomobila nesreča je doletela trgovca Franca Lepoša ,kj se je z dvema sinovoma peljal v avtomobilu iz Murske Sobote v Maribor. Pri Radehovi je počila pnevmati ka in je avto, ki je k sreči vozil z umerjeno brzino, zdrčal v jarek in preko jarka na bližnji travnik Prj tem pa se je pripetila nenavadna nesreča. Avtomobilski ležaji so se pri tem s peresjem vred odtrgali od karoserije. K sreči se ni niti g. Lepoši, niti obema sinovima nič pripetilo. Kmetje so pomagali razbiti avto spraviti na cesto. a— Prodajalci alkoholnih pijač v originalnih zapitih steklenicah go dolžni, priba-viti si najkasneje do 25. t. m. dovoljenje dravske finančne direkcije v Ljubljani, ker brez tega dovoljenja ne smejo vršiti omenjene prodaje alkoholnih pijač. Tako razglaša tukajšnja davčna uprava. Proti prodajalcem, ki do tega roka ne zaprosijo za dovoljenje ali pa ne dobe predpisanega dovoljenja po lastni krivdi, ker nimajo po obrtnem zakonu pravice, da opravljajo takšno prodajo, a z njo nadaljujejo tudi po tem roku, se bo uvedlo kazensko postopanje. a— Likvidacija. V restavraciji >Pri slonu« je bil v sredo občni zbor tukajšnje zadruge »Ribniška koča«. Na občnem zboru se je sklenila likvidacija zadruge. a— Lažna oporoka. Dne 12. januarja t.l. je umrla v Zgornji Ročici posestnica Cecilija Avguštinova. Drugi dan se je zglasila pri sreskem sodišču pri Sv. Lenartu 40-let-na želarjeva žena Frančiška Šauperlova ter predložila v svrho razglasitve oporoko pokojne Avguštinove. V oporoki ee je navajalo, da je glavni dedič do polovice premoženja pokojne Avguštinove strežnica Marija Šauperlova. hči Frančiške šauperlove. Na oporoki so bile podpisane tudi tri priče. Ko so pa ti doznali, da so na oporoki podpisani kot priče, so seveda takoj zadevo prijavili sodišču, ki je dognalo, da so podpisi ponarejeni. Ker je bilo sodišče pri Sv. Lenartu mnenja, da je oporoka v celoti ponarejena, je zadevo odstopilo državnemu tožilstvu v Mariboru. Frančiška Šauperlova se je morala zaradi tega danes dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča. Pri razpravi je Šauperlova izpovedala. da ji je pokojna Avguštinova oporoko diktirala. Ker ni bilo v bližini nobenih prič, je pač sama podpisala priče. Obsojena je bila na 4 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 2 let. a— Najdenka pred mestnim skladiščem. Včeraj popoldne je našla šivilja Erna Štandekerjeva pred vratmi mestnega skladišča v Strmi ulici dveletno deklico, ki je ves čas bridko jokala. Policija, ki je uvedla preiskavo, je mogla razkriti vso tragiko robinskega življenja, ki je s tem v zvezi štandekerjeva je otroka nesla na policijo, ki ga je izročila v oski-Ho babici. B Danes ob 16., 19. in 21.1S. ■■ Clark Gable Constance Bennett PREMIERA Škandal dneva (NACH BUROSCHLUSS.) FIlm je v nemškem jeziku! »ELITNI KINO MATICA« |Pride: »G A N G S T E E J I« Iz Celja e— Vpisovanje in zdravniški pregled novincev bo za okoliško deško narodno šolo v ponedeljek 22. in torek 23. t m. od 8. do 11. na okoliški deški šoli. Starši in odgovorni varuhi privedite otroke točno! e— Spoštuj očeta in mater! V nedeljo se je 591etni posestnik Franc Jesenek iz Bovš pri Škofji vasi spri s svojim sinom Francetom. Sin, ki je bil vinjen, je sunil očeta s čevljem med noge in ga hudo poškodoval. V sredo je posestnikov sin Anton Brecl z Zg. Hudinje pri Celju v vinjenosti napadel svojo 51-letno mater Ivano Breclovo, jo udaril z roko in ji razbil nos. Žrtvi lastnih otrok se zdravita v celjski bolnišnici. e— Dve nesreči prt delu. Ko je 301etni. v železarni v štorah uslužbenj delavec Ka rel Križnik iz štor delal v torek na žagi, ga je stroj zgrabil za desnico to mu raz-mesaril dlan. V sredo se je pri delu ponesrečila 22 letna delavka Marija šimen-kova iz Celja. Stroj jo je zgrabil za desnico in ji odrezal prst. Ponesrečenca sta v bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 16 30 in 20.30 komedija »Veselo srce« to zvočni tednik. Iz Litije i— V znamenju kegljaSkega športa. Za nedeljo 21. t. m. nam pripravljata znana litijska gostilničarja g. Maks to ga. Anči Lajovic, lastnika staro znane gostilne pri Fortuni, prijetno presenečenje. Po 6trokov njakih sta dala preurediti in modernizirati kegljišče, ki odgovarja zdaj vsem zahtevam kegljaške tehnike. Po izjavah keglja ških mojstrov je kegljišče pri Fortuni med najboljšimi v Litiji. V nedeljo bo tudi ustanovni občni zbor kegljačev pri Fortuni, kj si bodo ustanovili kegljaški klub »Cankar«. To bo zdaj v Litiji že tretji kegljaški klub. Prvega imajo pri Športnem klubu Litija na kegljišču restavracije g. šribarja »Na pošti«, drugega pa so si ustanovili kegijači v gostilni g Pleničar-ja »Pri Urški« ta mu dali naziv »Kegljaški klub Litija«. Zdaj se jim pridružuje še »Cankar« pn g. Lajovicu. Vse prijatelje kegljanja opozarjamo na oglas v današnjem »Jutru«. Iz Novega mesta n— Izletniki na Dolenjskem. V nedeljo je obiskalo našo Dolenjsko okrog 200 izletnikov, ki so dospeli delno z avtobusi, delno z izletniškim vlakom. Izlet je organiziralo Udruženje železniških uradnikov v Ljubljani. Izletniki, ki jih je vodila pot vzdolž Krke, so bili deležni povsod prisrčnih sprejemov. V tem pogledu sta se predvsem odlikovala naše mesto in Kostanjevica, ki sta imeli v počastitev gostov izve-šene tudi trobojnice. Velike gostoljubnosti so bili deležni v gradu Klevevžu, kjer jih je lastnik pogostil z dolenjsko kapljo. Na povratku so se izletniik ustavili do odhoda izletniškega vlaka v našem mestu na restavracijskem vrtu Kokličevega hotela. Tu je gostom v razvedrilo igral šramel želez-ničarske »Sloge«. Potni maršal g. Parma, ki je bil obenem predsednik prireditvenega odbora za ta propagandni izlet, je svojo nalogo dobro rešil in je bil za svoj trud deležen vse pohvale udeležencev, ki so bili vsi očarani od lepot naše Dolenjske. Iz Ptuja j— Zborovanje učiteljstva JUU. Sresks društvo je imelo v soboto zborovanje, ki je bilo posvečeno Češkoslovaški. Predaval je g. Jerančič o vtisih potovanja po Češkoslovaški. V predavanju je očrtal velik gospodarski. socialni in kulturni napredek te bratske nam države. Nato je g. Dehenak poročal o češkoslovaški šolski reformi in o vtisih iz poizkusnih šol. Ob koncu je z izbranimi diapozitivi ponazoril svoja izvajanja in pokazal velike slike različnih šol. ki so tehnično in higienično nekaj čisto posebnega. Učiteljstvo je z velikim interesom sledilo obema predavanjema. Predsednik Šestan pa je poudaril željo po čim tesnejšem učiteljskem zbližanju s Čehoslovaki. Z zbora v Ptuju se je odpeljal g. Debenak v Ormož, kjer je istega dne predaval na učiteljskem zboru v Ormožu o isti snovi. j— Predavanje. Društvo primorskih in koroških rojakov »Gorica« v Ptuju bo 20. t. m. ob 20. priredilo v Mladiki predavanje o zgodovinskem razvoju slovenskih narodnih mej. Predaval bo profesor dr. Milko Kos. Vabljeni vsi. Vstop prost. j _ Osebna vest G. Ivan Marinček, geo-meter tukajšnje katastrske uprave, ki je služboval skozi osem let v Ptuju, je bil premeščen za šefa katastrske uprave v Novem mestu. Bil je pri nas splošno priljubljen. j_ Silna vročina. Po deževni dobi je nastopilo sončno vreme in vročina je začela pritiskati. V mestnem kopališču in v drugih krajih izven mesta, posebno na Viča vi, se zbirajo ob Dravi meščani in se hladijo v vodi. v sredo smo imeli na soncu 40 m v senci 35 stopinj C- j_ Nesreča s konji. V ponedeljek proti večeru je gnal 33-Ietni hlapec Bujan Pavel po cesti iz Čakovca proti Ptuju več konj na sejem. Pri Sv. Marjeti pa so se konji nekaj splašili in je hlapec pri tem prišel med konje, ki so ga nevarno poškodovali. Ponesrečenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico. j_ Sum tatvine kolesa. Orožniki pri Sv. Urbanu so te dni v Ločkem vrhu zaplenili neki osebi kolo. ki je bilo brez evidenčne tablice in ker se oseba tudi ni mogla izkazati z evidenčno knjižico. Pri zasliševanja je prizadeti izpovedal, da je kolo kupil lani novembra na sejmu v Ptuju od neznanca. kar pa je malo verjetno. Sumi se zato, da je bilo kolo ukradeno. Kolo je črno pie-skano z zelenimi progami. Na' kolesu se je dognala tvorniška številka 4085. Znak tvorniee pa je odstranjen- Iz življenja na deželi BLED. Kino Bled predvaja danes in jutrf ob 20.30 krasen film po romanu Charlesa Dickensa >David Copperfield«. Dodatek nov tednik ta šala. Pride >Savoy-Hotel 217«. KOROŠKA BELA—JAVORNIK. Na Javorniku se je v sredo popoldne vršil pogreb prerano umrlega Franceta Luznar-ja, bjvšega člana župne uprave ta tajnika sokolskega društva Koroška Bela-Javor-nik. Na zadnji poti je pokojnika spremljala dolga vrsta sodelavcev, prijateljev in znancev. Sokoli s praporom, jeseniška sokolska godba, pevsko društvo >Sava« pa je pred hišo žalosti, v cerkvi ta ob g-roba zapelo žalostinke. Takoj nato se je vršil pogreb gospe Marije Praprotnikove, žene Matevža Praprotnika, ki se je pred pičlim mesecem smrtno ponesrečil pri sekanja dreves na Potoški planini. Blaga žena, mati številnih sinov — vrlih Sokolov, je bolehala že dalje časa, tragična smrt dobrega moža pa je pospešila njeno smrt. Tudi njo je do groba spremljala dolga vrsta pogrebcev, jeseniška sokolska godba je svirala, pevsko društvo >Sava« pa je pelo žalostinke-' Naj bo obema ohranjen blag spomin, hudo prizadetim svojcem pa naše iskreno sožalje. POLJE. Nedelja 5. julija bo za našo občino lep praznik narodne zavednosti in ro-doljubja. Naš Sokol bo slovesno otvoril svoj razširjeni, zdaj vsem zahtevam ustrezajoči dom, ki ga je naše nacionalno m sokolstvu naklonjeno občinstvo dogradilo kot spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedtaitelju. S posrečeno prezidavo ta povečanjem dvorane so vsi, ki so h dograditvi doma prispevali, prav zadovoljni. Ko bo tudi fasada dovršena, bo dom Uidi na zunaj dostojno reprezentiral nacionalno javnost občine. Naša sokolska družina se z vso vnemo in vestnostjo pripravlja, da bo dostojno proslavila svoj veliki praznik ter javnosti z nastopi vseh svojih oddelkov pokazala uspehe svojega neumornega dela ta discipline. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno in <}a bo lahko sokolstvu naklonjeno občinstvo v velikem številu prisostvovalo lepemu slavju. Bratov Sokolov ta sester Sokolic bližnjih sokolskih drudtev, zlastih onih iz ljubljanskih družtev, ta dan ne sme manjkati med nami. Sprejeli jih bomo z vso bratsko ljubeznijo jn veseljem« o § p o d si r s t v o Okrepitev dinarja Din Rada se peni, še bolj osvežuje, izdatna pri uporabi« NIVEA PASTA ZA ZOBE Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. G V zadnjem času se je na naših borzah v privatnem kliringu kakor tudi na svobodnem trgu pojavila velika ponudba tujih deviz kar je imek> za posledico, da so tečaji deviz precej popustili. Angleški funt, ki ga je Narodna banka nekaj mesecev držala na višini 250, a je že v maju prekoračil to mejo, tako da 6e je trgoval v zadnjem času na svobodnem trgu po 252 do 254, je v poslednjem času naglo popustil in se sedaj ponuja že po 247. Medtem ko prej Narodna banka z intervencijami ni mogla poKriti vse potrebe po funtih v privatnem kliringu, je sedaj intervencijo docela opustila, ker je privatnega blaga preveč na trgu in ponudba znatno presega povpraševanje. Tudi tečaji ostalih deviz so na svobodnem trgu popustili, zlasti francoski frank, ki je nazadoval na 3-10. švicarski frank pa na 15.00 dočim se je še ob koncu maja držal na višini 16.50. Ta čvrsta tendenca dinarja ima več vzrokov. Na eni strani prihaja na trg precej deviz in valut od inozemskih turistov, ker se je tujskoprometna sezona že zelo razvila. Važen moment pa je tudi uvedba kontrole uvoza, ki 6e bo pričela izvajati 25. t. m. Ker je pričakovati, da Narodna banka zaenkrat ne bo dajala deviznih dovoljenj za uvoz blaga iz neklirinških držav, je računati s tem, da se bo povpraševanje po devizah od strani uvoznikov precej zmanjšalo-Končno ni brez vpliva okolnost, da danes, ko se od vseh strani napoveduje devalvacija zlatih valut, ni priporočljivo držati zlate devize. zato jih imetniki raje prodajajo. Okrepitev dinarja zaenkrat še ni znatna, vendar že lahko vpiiva na našo zunanjo trgovino. Bati pa se je, da bo nadaljnje popuščanje deviz kmalu precej v škodo našemu izvozu. Mnenja smo, da bi morala Narodna banka držati vsaj tečaj angleškega fun- Težkoče pri prevozu lesa iz Preval] Poslanec za prevaljski srez g. Karel Do-beršek je dne 14- maja t. 1- vložil na prometnega ministra interpelacijo z vprašanjem, zakaj se je za prevaljsko postajo ukinila znižana tarifa za prevoz lesa, z zahtevo, naj se ta tarifa zopet uvede, da se tako vsaj malo poživi lesno gospodarstvo v mežiški dolini. Prometni minister dr. Spaho je te dni na interpelacijo pismeno odgovoril. Iz njegovega odgovora posnemamo; Dne 24. septembra 1935. je generalna direkcija železnic odobrila 2o°/o popusta za prevoz rezanega in tesanega lesa ter 35% za prevoz okroglega lesa. Popust je veljal od vseh postaj dravske, mislinjske, mežiške in savinjske doline do vseh postaj onstran železniške črte Nova Kapela Batrina, Osijek, Beli Manastir. Baranjsko. Petrovo selo. Ta popust je veljal torej tudi za postajo Prevalje, smisel popusta pa je bil ta, da bi železnice lahko tekmovale s spravljanjem lesa po splavih- Z uvedbo sankcij proti Italiji so bile hudo prizadete vse žage v naši državi, zlasti tudi one v Bosni, ki so v normalnih razmerah delale izključno za izvoz. Sedaj so navezane na domači trg, a niso mogle konkurirati z lesom n gori navedenih dolin, ker niso uživale aa železnicah nikakega popusta-Zato so zahtevale, da se ta popust ali^razši-ri na vse žage, ne glede na to. kje leže, ali pa naj se omeji samo na postaje, ki neposredno leže ob rekah, tako da bo veljal le za oni del železniških prog, ki more konkurirati s splavarji. Generalna direkcija se je odločila za dru-g ©alternativo in je dne 16. februarja določbe o popustu spremenila tako, da se popust poviša na 45%, da pa velja samo "d postaj, ki neposredno leže ob splavnih rekah, do postaj, ki neposredno leže ob Du-navu. Tisi, Dravi in Savi ali ob prekopih med temi rekami. V dravski banovini velja popust le za postaje v dravski in savinjski dolini. Za postajo Prevalje popust ne velja, ker leži okrog 13 km oddaljena od Drave. V smislu postavljenega načela prevaljska postaja ni mogla priti v poštev za to ugodnost. Prevalje in okolica pa lahko izkoriščata te ugodnosti, če se les s cestnimi vozovi prepelje na postajo Dravograd-Meža, ki je od prevaljske postaje enako oddaljena kakor Prevalje od Drave. Isto velja za druge kraje mežiške doline- Nemogoče pa je Prevalje uvrstiti med postaje s prevoznimi ugodnostmi, ker bi to ne bilo v skladu z gori navedenim načelom in so v državi še mnosi drugi kraji, ki so zaradi lesne krize v enako težkem položaju kakor mežiška dolina. Priporočilo generalne direkcije, da naj H les z vozovi prevažali do postaje Dravograd-Meža, se nam ne zdi umestno, niti v interesu železniške uprave- Ali se ne bi stvar dala urediti tako. da bi se voznlna do po slaje Dravograd-Meža računala po normalni tarifi, od dravograjske postaje pa po znižani tarifi. Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 15-t. m. zaznamuje malenkostno povečanje zlate in devizne podlage in sicer za 0.9 na 1536.8 milijona Din. Predvsem so narasle devize v podlagi za 0.9 na 10.6 milijona Din, medtem ko je zlato v tresorjih ostalo na nespremenjeni višini 1468.7 milijona Din in ziato v inozemstvu na višini 57.1 milijona Din. Znatno pa je narasla postavka deviz izven podlage, in sicer za 39.9 na 374.1 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru je v drugi četrtini junija narasla za 8.6 na 424.0 milijona Din, tako da je bilo v obtoku za 776 milijonov kovanih novcev (lani za 920). Posojila, ki so že v prejšnjem izkazu nazadovala za 22 5 milijona Din, so se ponovno skrčila za 9.8 na 1591.1 milijona Din (lani 1774); nazadovala so menična posojila za 11.1 na 1339.5 milijona Din, lombardna pa so se povečala za 1.1 na 251.6 milijona Din. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 32.3 na 4750.1 milijona Din in je bil pri tem za 368 milijonov večji nego lani. Obveznosti na pokaz pa so se povečale za 27.0 na 1684.6 mil. Din; predvsem so narasli privatni žirovni računi za 31.3 na 785.4 milijona Din. dočim so se obveznosti na pokaz po raznih računih zmanjšale za 2,0 na 890.6 milijona Din. ta na stari bazi 250 Din za funt in odkupiti po tem tečaju vse odvišno blago na trgu, kajti po dolgoletnih izkušnjah je verjetno, da bo kmalu prišla zopet doba, ko to ponudba na trgu popustila in se bodo tečaji deviz pričeli zopet dvigati. Če bo sedaj Narodna banka prevzela vso odvišno ponudbo, si bo ustvarila rezerve v funtih, ki jih bo potem, ko bo povpraševanje zopet večje, lahko oddajala, da prepreči prekomeren dvig tečaja. Tako tudi ne bo prišla v položaj, kakor prejšnji mesec, da ti morala opustiti intervencije ali reducirati njih obseg. Zavedati se moramo, da nobena valuta. ki je prepuščena svoji usodi, ne more biti stabilna. Zato je dolžnost novčanične banke, da v času velike ponudbe deviz, odkupi te devize, ki jih lahko potem oddaja, ko je ponudba na trgu slaba. Relativna stabilnost angleškega funta, ki jo opažamo že nekaj let, ni morda posledica stabilnosti angleških gospodarskih razmer, temveč je le posledica delovanja angleškega intervencijskega fonda, ki danes namesto novčanične banke vrši intervencijske funkcije in kupuje devize, kadar se je Lati okrepitve funta, na drugi strani pa devize oddaja, ko preti nevarnost oslabitve funta. Naši izvozniki kakor tudi uvozniki so živo interesirani na tem, da dinar ne fluktui-ra ne navzgor in ne navzdol in da so tečaji tujih deviz čimbolj stabilni, kajti le v takih razmerah je možna solidna kalkulacija pri izvozu in uvozu- Zato bi morala naša Narodna banka intervenirati na trgu na enak način kakor to delajo v drujih državah, zlasti pa v Angliji. Zlasti pa ne sme opustiti intervencij, ko pričnejo tečaji padati, saj vendar ne more biti naš interes, da se dinar dvigne, posebno ne v času, ko v državah zlatega bloka napovedujejo devalvacijo. Vrednost zlate in devizne podlage skupaj s premijo je znašala 15. t. m. 1974.8 milijona Din, kar predstavlja 30.68% kritja obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz (prejšnji 30 64), kritje v samem zlatu pa znaša 29.33%. Gospodarske vesti = Izvozni presežek v pšenici — 30.000 do 40.000 vagonov. Kakor smo že kratko poročali, je bila te dni v Beogradu konferenca vseh naših borz, ki je trajala dva dneva. Namen konference je bil, da se doseže čim večja enotnost v poslovanju borz in čim večje sodelovanje med borzami. Ljubljansko borzo sta zastopala predsednik dr. Ivan Slokar in tajnik g. Jože Kovač. Da bi se trgovina z žitom čim bolj koncentrirala na borzah, je bilo sklenjeno, da bodo v bodoče kmečki gospodarji, ki obdelujejo najmanj 20 hektarov zemlje, lahko sami kot izredni člani ponujali svoje blago na borznih sestankih. Vsaka borza naj ustanovi glavni tedenski borzni dan za kmetijske proizvode. Za te borzne dneve naj bi veljala ugodnost brezplačnega po-vratka po železnici. Tudi vojno ministrstvo naj kupuje kmetijske proizvode za potrebo vojske na borzah. Sprejeti so bili še nadaljnji sklepi glede preciziranja določb za posamezne borzn^ posle. O izgledih za letošnjo letino so delegati posameznih borz podali svoja poročila, iz katerih sledi, da bo znašal letošnji pridelek 23 do 24 milijonov meterskih stotov in da bomo imeli okrog 30.000 do 40.000 vagonov izvoznega presežka. Delegati so tudi razpravljali o potrebi zagotovitve kontingentov za izvoz žita in o potrebi zgraditve silosov za vskla-diščenje žita. — V zvezi s posetom predsednika nemške državne banke dr. Schachta v Beogradu se v strokovnih krogih mnogo razpravlja o možnosti izvoza pšenice v Nemčijo. Baje bi bila Nemčija pripravljena prevzeti naš izvozni presežek, če bi mi kupili v Nemčiji za ustrezajočo vrednost industrijskih izdelkov. Temu nasproti pa se čuje, da Nemčija nima interesa kupiti od nas žito za svojo potrebo, temveč ga hoče prodati naprej v Nizozemsko za devize, medtem ko bi nam protivrednost plačala le na klirinški račun. Tudi za naše vino se Nemci zelo interesirajo. Nemški strokovnjaki bodo baje v kratkem prišli v našo državo zaradi nakupa 2000 vagonov vina. = Povečano likvidnost izkazuje Državna hipotekama banka v svoji mesečni bilanci za 31. maj t. 1. Gotovinska sredstva so namreč v primeri s prejšnjim mesecem narasla za 64.6 na 614.8 milijona Din (lani 593.5, predi. 282.0). Hipotekama posojila so ponovno nekoliko nazadovala za 4.5 na 2097.8 milijona Din (lani 2153.1), komunalna posojila pa so se za malenkost dvignila za 0.4 na 780.1 milijona Din, (lani 623.1). Lombardna posojila so se prav tako dvignila za 3.7 na 140.6 milijona Din (lani 60.9). Dolg finančnega ministrstva pa se je nekoliko skrčil za 7.1 na 546.4 milijona Din. — Na pasivni strani zaznamujemo povečanje hranilnih vlog na knjižice za 5.7 na 1174.1 milijona Din (lani 1106.9). Naraščanje vlog je sedaj nekoliko počasneje. Vloge po tekočih računih so le nebistveno nazadovale za 0.5 na 318.7 milijona Din. Znatno povečanje pa vidimo pri fondih in kapitalih javnih ustanov, ki so narasli za 43.1 na 1857.0 milijona Din (lani 1646.9). = Rastoča produkcija zlata v Jugoslaviji. Produkcija zlata v naši državi se zadnja leta stalno dviga. Pred leti so pričeli pridobivati zlato v rudniku v Peku, lani pa se v Neresnici in Fojnici. Interes za zlata ležišča pa je vedno večji. Zlasti v bosanskih ie-kah so ugotovili, da vsebuje taniošnji pesek precej zlatih zrnc, pa tudi drugod so preiskave rud dale odlične rezultate. Po informacijah iz ministrstva za šume in rudnike ni izključeno, da bomo imeli v neKaj letih 10 do 15 zlatih rudnikov in obratov za pridobivanje zlata iz peska. Relativna visoka cena zlatu omogoča danes pridobivanje zlata tudi iz manj rentabilnih rudnikov in ležišč. Lani je Narodna banka odkupila od domačih rudnikov že 2444 kg čistega zlata nasproti 1175 kg v letu 1934; vrednost tega odkupljenega zlata pa je lani znašala 127 milijonov nasproti Gl milijonom v prejšnjem letu- Letos je pričakovati, da bo produkcija še znatno večja. Rudnik v Peku. ki je lani dal okrog 241) ksj čistega zlata, bo letos pridobil okrog 500 kg. = Nova ležišča soli pri Tuzli. Lani so pričeli v okolici Tuzle poskusna vrtanja, da bi ugotovili ali obstojajo na tem terenu nadaljnja ležišča kamene soli. Vrtali so na petih mestih in so rezultati prav zadovoljivi. Pri prvem poskusnem vrtanju so v globini 345 m naleteli na 10 m debelo plast soli, na drugem mestu v globini 245 m na plast v debelini 14 m, na tretjem mestu pa so naleteli v globini 340 m na izredno debelo plast soli. Računajo, da je na tem terenu okrog 5 milijonov ton soli. Borze 18. junija Na ljubljanski borzi so oficieilni tečaji deviz ostali skoro nespremenjeni. V privatnem kliringu so se avstrijsiki šilingi po večdnevnem popuščanju nekoliko popravili in so bili zaključeni po 8-85. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.8650, v angleških funtih po 247.09 im v grških bonih po 29. Nemški klirinški čeki so sc v Ljubljani trgovali po 13.93 v Beogradu po 13.90 in v Zagrebu po 13.91. odnosno za 15. julij po 13.60 in za konec julija po 13.63. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila danes tendenca mirnejša- Vojna škoda no-ti-ra 363 — 365 (v Beogradu je bil promet po 363.50 — 364). Zaključki so bili zabeleženi samo v 7% Blairovem posojilu po 75 (v Beogradu po 76). Devize Ljubljana. Amsterdam 2978.15—2992.75, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 744.18— 749.24, Curih 1424.22—1431.29, London 221.05—223.11, Newyork 4370.70—4407.02, Pariz 290.07—291.51, Praga 182.04—183.15. Curih. Beograd 7.00, Pariz 20.3575, London 15.54, Newyork 309.25, Bruselj 52.2750, Milan 24.35, Madrid 42.20, Amsterdam 209.10, Berlin 124.45, Dunaj 58.25, Stock-holm 80.1250, Oslo 78.10, Kobenhavn 69.4250, Praga 12.79, Varšava 58.10, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 363—365, 4% agrarne 46—47, 6% beglu-ške 68.25 den., 7% invest. 82 den., 7% stabiliz. 8250 den., 7% Blair 75—75.75; delnice PAB 231—234, šečerana Osijek 120— 145. Beograd. Vojna škoda 363.50—364.50 (363.50—364), 4% agrarne 48.50-^9 (48.75), 6% begluške 69—69.25 (69), 7% invest. 83—84 (83.25), 7% stabiliz. 83.50 den., 7% Drž. hip. banka 88.50 bi. (88.50), 7% Blair 76—76.25 (76), 8% Blair 85.50— 86 (86), Narodna banka 6300—6340, PAB 230.50—231.50 (231.50). Blagovna tržišča 2ITO + Chicago, 18. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 87.875, za sept. 88.875, za dec. 90.75; koruza: za julij 62.50, za sept. 60.125, za dec. 55.625. VVinnipeg, 18. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 79.125. za okt. 79.625, za dec. 80. + NovG6adska blagovna borza (18. t m.) Tendenca stalna. — 1'šen'ca: baška in sremska 122—124; okolica Sombar iti ba-nalska 121—134, baška ladja Tisa 128— 130, ladja Begej 127—129; slavonska 123 —125. Oves: baški sremski in slavonski 104—106. Koruza: baška, sremska in banatska 99—101. Moka: baška in banai-sku »Og« in »Ogg« 197.50—307.50: »2« 177-50 —187.50, »5« 157-50—167.50. »6« 137.50— 147.50, »7« 117.50—127-50, »8« 105—107.50. Otrobi: baški, sremski in banatski 102— 106. -f Budimpeštanska tcrminska borza (18. t. m.). Tendenca slaba. Koruza: za julij 11.47—11.49, za avg. 11.56—11.58. BOMBA2 + Liverpool, 17. junija. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za julij 6.43 (prejšnji dan 6.35), za dec. 6-01 (5.93). + Newycrk, 17. junija. Tendenca dobro vztrajajoča Zaključni tečaji: za junij 11.88 (11-75), za dec. 11.35 (11.25). Kredit za šolsko polikliniko v Ljubljani Beograd, 18. junija, p. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je odobril milijon dinarjev za zgraditev državne šolske poliklinike v Ljubljani, ki ima biti po dosedanjih načrtih še letos pod streho. Krediti za pobijanje živinskih kužnih bolezni Beograd, 18. junija. AA. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo za pobijanje kužnih živinskih bolezni posameznim banskim upravam naslednje kredite: v Ljubljani 92.500, v Zagrebu 155.000, v Banjaluki 175.000, v Splitu 95.500, v Sarajevu 92.500, v Novem Sadu 407.500, v Nišu 195.000, v Skoplju 147.500 Din. Smrt bivšega predsednika JUU Beograd, 18. junija, p. V Beogradu je umrl upokojeni učitelj Vlada Petrovič, dolgoletni predsednik JUU. Iz prosvetne službe Beograd, 18. junija, p. Geometer Grabo-rov pri katastrskem oddelku v finančnem ministrstvu je imenovan za strokovnega učitelja na tehniški srednji šoli v Ljubljani. PRI LJUDEH, KI CESTO TRPE NA ZAPEKI, ZARADI CESAR NASTAJAJO VRENJA V ŽELODCU IN ČREVESJU, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice zaužite zjutraj za tešč želodec. Z uporabo FRANZ - JOSEFOVE grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit. OgL reg. 8. tff. 30474^5. Sokol — Nastop Ljubljanskega Sokola na kresni večer. Naše matično društvo Ljubljanski Sokol priredi na kresni večer, v torek 23. t-m. svojevrsten telovadni nastop, kakršnega Ljubljana še ni videla. V večernem hladu in ob krasni bengalični razsvetljavi bodo telovadci in telovadke ter naraščaj pokazali 6Voj izurjenost, sposobnost in sokolsko moč. Sam telovadni nastop bo prav za prav nekakšna telovadna akademija, saj bodo tvorile spored izbrane točke, med njimi skladbe »našega ata Murnika«. Člani bodo nastopili na orodju, z gorečimi kiji in rajalnimi vajami z baklami. Članice bodo zaplesale dr. Murnikovo telovadno skladbo Chopinov valček in Po jezeru- Svojo spretnost bo pokazal moški naraščaj v vajah na tleh in najrazličnejših preskokih- Med izvajanjem izbranega sporeda bomo uživali nad krasno iluminacijo telovadišča. V mavričnih barvah bodo goreli ognjemeti in bengalični ognji v krasnih slikah, vmes pa to-do švigale visoko v nebo rakete, pok in tresk granat pa bo odmeval od tivolskega gozda. Podrobnosti te svojevrstne priredi-ve bomo še objavili, cenjeno občinstvo in sokolsko članstvo pa vabimo na to prireditev ter ga opozarjamo, da se bodo dobile vstopnice v predprodaji od sobote 20. t.m. v društveni pisarni v Narodnem domu. Zdravo! Sokol na Bledu pokaže pred prehodom v letno sezono uspeh večmesečnega urjenja vseh društvenih oddelkov. Tiho in nesebično je delo za telesno in moralno vzgojo mladine. Nedelja naj pokaže tudi staršem in prijateljem sokolske mladine uspeh plemenitega dela in prostovoljnega požrtvova-nja sokolskih vaditeljev. Pred dvema letoma so zbudili največ zanimanja gorenjski stari narodni ple6i. letos nas bodo vzrado-6tiia spet narodna kola (šest različnih narodnih kol), ki jih pleše naš narod na vzhodu in ki naj postanejo tudi naš narodni ples. Bratje in sestre, v nedeljo popoldne v^i v kolo na sokolskem telovadišču! Razvitje narašžajskega prapora v nedeljo 21. t. m. bo velika in pomembna slovesnost za Tržič. Ob 11. dopoldne bo razvitje prapo- ■ ra na trgu pred pošto, popoldne ob pol 4. pa nastop, po nastopu domača veselica. Priprave so v teku. lepo vreme zagotovljeno. Vabimo vse Sokole in prijatelje, da pohite ta dan v Tržič. Vaš prihod nam bo v bodrilo za nadaljnje sokolsko delo, vi pa se boste navžili našega gorskega zraka ter preživeli j>ar lepih uric veselja in navdušenja. V nedeljo torej: Vsi v Tržič! Okrožni nastop morskega sokolskega okrožja t Ljutomera. Okrožje je razposlalo vsem bratskim edinicam okrožja velike letake za svoj okrožni nastop, ki bo letos v Ljutomeru v nedeljo 21- t. m- Skrbite, da ne bodo plakati namenoma prelepljeni z drugimi reklamnimi plakati, kakor se to v zadnjem času čestokrat dogaja. Vaditeljski zbor ri se naprošajo, da se ravnajo točno po okrožnicah, ki 60 bile dostavljene vsem edinicam- Vestnik ZKD Samo društveno ali tudi izvendruštveno delo Naša Zveza je zveza kulturnih društev in temu kulturnemu obeležju primerno mora biti tudi vse naše društveno delo. O tent ni nobenega dvoma. Posamezna druStva združena v Zvezi, so kulturne ali prosvetne celice, ki se razraščajo po vsem našem podeželju. Njih delokrog je lahko sicer Krajevno omejen, ne more pa biti omejeno njih delo, ki je. kakor smo naglasih izrazito kulturno. Temu delu ni mogoče postaviti meja _ nit: v okviru poedinega društva, niti v okviru entga samega kraja- Ce je pravo in če hoče biti zares uspešno, mora zajeti vse naše podeželje, vsako našo vas, turti tam. kjer trenutno še ni nobene naše organizacije. Le v tem primeru lahko služi interesom vsega našega naroda ki smatra, da mu je tako delo potrebno. In le v tej smeri lahko vsaka naša celica v polni meri lahko vrši svojo visoko kulturno misijo, ki je osnova vsega našega prosvetnega dela med narr>-doin. 0 tem. smo rekli, ni in ne more biti nobenega dvoma, ker je to naš program. Ali pa društva to svojo visoko misijo zares tako tudi v praksi pojmujejo? Na žalost, je malo takih društev, ki svojo visoko misijo v okviru naše Zveze zares tako razumejo in se temu razumevanju odgovarjajoče trudijo, da bi postala prava kulturna in prosvetna žarišča našega podeželja. So društva, ki mislijo, da so svojim namenom že zadostila in izvršila vse svoje naloge, kakor hitro se jim je posrečilo spraviti v pravi tir interno delo v društvu .. Razume se, da je to delo predpogoj in osnova vsakega drugega uspešnega dela posamezne organizacije. Zato moramo povsod sanio pozdravili težnje po čim Intenzivnejšem notranjem delu. Toda to še ni vse! Izgubili bi pravico do naziva prosvetnih in kulturnih oreanizacij v okviru naše Zveze, če bi se zadovoljili samo s tem, kajti tako delo, pa naj to še tako jx>polno. bo v glavnem vendarle ostalo omejeno samo na — člane društva. Mi pa moramo stremeti po tem. da s svojim delom oplajamo tudi v»o našo okolico, torej tudi vse tiste, ki stoje formalno izven našega društva, ki jim je pa naše prosvetno delo namenjeno prav tako kakor našim članom- Tej zunanji funkciji primerno se mori seveda tudi naše delo čim bolj raztegniti. Koliko nepotrebne navlake, ki mnogim našim društvom ovira vsak polet, bi s takim poglobljenjem in razširjenjem dela odpadlo samo od sebe! Kjer je društveno delo postavljeno na tako široko podlago, tam ni mesta za razne organizacijske malenkosti, ki često v kali zaduše vsako voljo do pravega prosvetnega dela. Zato smo mnenja, da bi moralo vsako naše društvo razen notranjega, ujK>števati tudi potrebo zunanjega dela in v ta namen od leta do leta — ali tudi za daljša obdobja, kakor bi pač to zahtevalo vsako delo zase — določiti točen program svojih nalog izven ozkih meja organizacije, svoje člane pa čim bolj zaposliti s tem, da vsakemu — ali skoro vsakemu — pripade del skupne naloge. Le tako to lahko po svoje in v svojem delokrogu pripomoglo k izpolnitvi skupnih nalog ter s tem k uspešnemu izpolnjevanju svojega poslanstva v okviru naše Zveze. To pa bi moral biti končni smoter vsake naše organizacije! Danes sloni društveno delo velike večine naših organizacij le na dobri volji marljivih in vestnih funkcionarjev- Članstvo je preveč pasivno, da bi moglo odločilno pripomoči k izpolnjevanju širših društvenih nalog. Zakaj? Enostavno zato, ker teh nalog večina naših društev ne pozna in se omejuje samo na interno izživljanje, ki nI v skladu z našim končnim namenom. Ne samo funkcionarji, tudi člani bodo postali pravi pionirji naše prosvete na deželi le tedaj, ko jim bodo naša prosvetna društva pokazala one širše naloge, ki presegajo okvir društev in ki edine lahko povzdignejo člana <»d pasivnega gledalca ali poslušalca na stopnjo aktivnega delavca. In to moramo doseči! Veščemu društvenemu funkcionarju takih širših nalog ne bo težko najti. Zadostuje majhen pregled na okolico in potrebe, ki narekujejo posebne naloge, se pokažejo na mah- Prosvetno društvo na vasi mora biti sedež vseh domačih pobud in podvigov. Na nekaj takih pobud bomo v kratkem opozorili, da damo našim društvom nekaj potrebnih navodil tudi za izvendruštveno delo, ki nam ga narekuje naše kulturno poslanstvo- RADIO Sobota, 2q. junija Ljubljana 12: Pestra revija plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13-15: Plošče- — 14; Vremenska napoved. _ 18; Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Anton Martin Slomšek (dr. Franc Kovačič). — 19: Cas, vreme, poročila. spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura; Ministrstvo vojske in mornarice. — 19-50; Pogovor s poslušalci. — 20-10; Zunanjejx>li-tični pregled (dr. A. Kuhar). 20.30: škofjeloški večer. — 22: Čas. vreme, poročila, 6pored. — 22.15; Radio jazz. Beograd 1620: Orkestralen in pevski koncert. — 20; Ciganske kapele igrajo. — 22-20: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.45: Koncert orkestra. — 20- Klavirski koncort. _ 20.30: Pevski koncert." — 22.15; Lahka in plesna muzika. — Praga 19-35; Pester program. _ 20.45; Ruski humor. _ 21: Orkestralen koncert. _ 22-15; Plošče. _ 22.30: Godba za ples. — Varšava 20.45; Prenos Moniuszkove opere >Halka«. — 23 30: .lazz na ploščah. — Dunaj 12; Iz oper in operet. — 13.10; Dvorakove skladbe. _ 16.30: Ci-traški orkester. — 18; Koncert Schuberto-ve glasbe. — 19.30: Pester dunajski večer. _ 21; »Proti kresu«. _ 22-25: Mozartov koncert. _ 23.15; Lahka in plesna muzika. Berlin 19; >Valpurgina noče. — 2010: Nemška glasba na dvorih 18. stoletja. — 21: Vesele melodije h koncu tedna. _ 24; Godba za ples. _ Miinchen 19-30; Pevski koncert-20.10; Plesni večer iz Leipziga. — Stuttgart 19: Pester program. — 19.45: Stari nlesi _ 20.10; Prijeten junijski večer V nedeljo, 21. t. m. Začetek novega romana BETTY ZANE Izpod peresa slavnega ameriškega pisatelja Z a na Greya Opozarjamo bralce, da bomo že jutri, 19. t. m., objavili prolog k romanu, v nedeljski številki pa bo začetek romana samega. Veletok gosenic v Kanadi Na milijarde škodljivcev uničuje drevje in travo Iz Moskve poročajo, da je tam umrl pisatelj Maksim G o r k i j-Pješkov, eden največjih stebrov sodobne ruske književnosti. Podlegel je pljučnici Severni del države Ontario v Kanadi je obiskala nenavadna katastrofa. Nihče ne ve povedati od kod, toda nenadoma se je pojavila armada milijard in milijard gosenic, napadla v fronti skoraj 370 km to ozemlje in začela divjati na površini mnogo sto kvadratnih kilometrov. Škoda, ki jo povzročajo te gosenice, je strašna. Koder koli je šel te veletok škodljivcev, ni ostal za njim niti en zelen listič. Na mnogih mestih so tla več centimetrov na debelo pokrita z goseničjimi teles: in trupli. Kjer so živali potovale preko železniških tirov, so se vlaki ustavili, kajti kolesa niso mogla preko kaše zmečkanih gose-ničnih trupel. Golazen vdira tudi v stanovanja. Tu pa tam skušajo ustaviti to nadlogo s tem, da jo polivajo s petrolejem in zažigajo, toda tolikšnih petrolejskih vele-tokov, da bi uničili ves mrčes, ni na razpolago. Tako se vali goseničja armada dalje in uničuje vse zelenje, ki ji je na poti. Kupujte iSomače blago! »Naročeno mi je, naj vprašam, v kakšni zadevi bi radi govorili z g. šefom?« »Y zadevi vaše službe«. (»Politiken«) Redkokdaj se primeri, da bi mogli zvezdoslovci na široki evrazij- ski celini opazovati povoljen sončni mrk IVERI So pametne strasti, kakor so neumne čednosti. čim manj sveta je kakšna ženska, tem bolj jo obožujejo. Ce bi obstojala ženska ministrstva, ne bi hotela biti nobena njih članica minister brez portfelja. So ljudje, ki vidijo pri vsakem Ahiforvu peto, a pri Herkulu jim je dvanajst del vKe premalo. ANEKDOTA Saint Saens je prisostvoval skušnjam za neko svojo novo opero. Vsak dan je videl v orkestru nove obraze, ker so imeli godbeniki pravico, da so jih zastopali namestniki. Ves obupan nad tem čudnim menjavanjem, ki delu gotovo ni bilo v prid, je skladatelj na dan generalke pozdravil edinega moža. ki ga je bil videl pri vsaki skušnji, moža ob tolkalih, in ga pohvalil za vnemo- >Da, mojster « je dejal godbenik, >jaz res ne za-mudin nobene skušnje. Samo na večer predstave bom zadržan.« VSAK DAN ENA /■ ■ Ameriške najade fPopolni sončni mi*Q Einsteinova teorija relativnosti Utopljenci Kako ravnati z rešenimi žrtvami vode Smrt zaslužnega pisatelja Poročno potovanje Ce nosač ne pride o pravem . A17IMH11 času, žena pa stopi iz vlaka Mš U T U <11111 Na postajo angleškega mesita Tauntona | sta prišla dva novoporočenca z veliko prt- ( Ijago, mnogimi kovčegi, škatlami za klobuke in podobnim. Namenjena sta bila na poročno potovanje. Za vlak , ki pelje ob taki uri proti Londonu se je skoraj že mudilo. Mladi mož je torej hitro poskrbel za vozne listke. Na peronu pa nosača, ki mu je bil zaupal prtljago, ni mogel najti. Hitro je spravil svojo ženo v neki kupč in začel nosača iskati. Končno ga je odkril in ga zmagoslavno povedel do svojega vagona. Toda kupe, kamor je bil spravil svojo ženo. je bil prazen. Dolga odsotnost moža je bila mlado ženo vznemirila, izstopila je, da ga poišče- V tem trenutku pa je vlak že potegnil. Mož še ni verjel, da je njegova žena izstopila. Menil je, da je morda v kakšnem drugem kupčju, pa jo je začel iskati od voza do voza. Postajal je čedalje bolj zmeden in obupan. Ko je kon- I čno spoznal, da je ni v vlaku, je popolnoma izgubil svojo zbranost in je nenadoma potegnil za zasilno zavoro Vlak se je ustavil, obžalovanja vredni potnik je dal uradniku, ki ga je postavil na odgovor, precej zmešano pojasnilo. Izstopil je sredi proge, skozi okno so mu podali vse kovčege, škatle in zaviilke, težko dihajoč pod njihovo težo se je vlekel ob tiru proti postaji nazaj. Uro pozneje je bi! tam. Njegova žena, ki že ni več upala, da se bosta videla, ga je sprejela s potokom solz. In potem je sledil happy end, mlada dvojica je v postajni restavraciji ob site-klenici vina proslavila zopetno združitev po toliko strašnih dogodljajih. In odpeljala se je z naslednjim vlakom v London, od koder je nekoliko dni pozneje nadaljevala s toliko ovirami započeto poročno potovanje skozi Francijo, Švico in kamor jo je gnalo srce. Obča teorija relativnosti temelji na hipotezi principa enakosti, ki trdi, da ma. terija že s samo svojo prisotnostjo vpliva na ravno smer svetlobnega žarka. Naša zemlja je za raziska vanja takšne hi pote. ze mnogo premajhna, pač pa nudi svetlo, ba silno oddaljenih zvezd dovolj prilik da zavzame Einsteinova teorija v znanostj končnove) javno verjetnost. Svetloba neskončno oddaljenih zvezd pada na zemljo in doseže naše oko v ravni črti. čim n. pr. dospe sonce v bližino svet_ lobinega snopa žarkov, se po Einsteinovi teoriji zapogne njih ravna premica v lah_ no krivuljo. Zvezde ne vidimo tedaj de_ jansko na prvotnem mestu, temveč odklonjeno za približno 17 6ekunde loka v stran. Takšen odklonski kot je seveda prav majhen. Zato se je znanost poslužila modernih fotografskih pripomočkov. Za ugotovitev Einsteinove matematične napovedi zadostuje fotografirati ponoči določeno število zvezd v času. ko je sonce oddaljeno od tega dela neba. Za primero je treba fotografirati isti del neba takrat, ko je 6once prav blizu. Jasno je, da ee drugi postopek ne more izgotiovftti drugače ko v stanju popolnega sončnega mr. ka. Fotografska plošča bi, izložena prav slabi svetlobi zvezd, zaradi močnih son_ čnih žarkov potemnela. Razumljivo je te_ daj, zakaj si učenjaki prizadevajo posneti čim več posnetkov neba v času, ko ležita mesečeva jn sončna ploča druga na cfcra-Si. Albert Einstein Einsteinove trditve so v precejšnji meri ugotovili že pri dosedanjih sončnih mrfctti. V L 1919, 1923 in 1926 so med popolnim mrkom marljivo preiskavah nebo. Posebno uspešna so bila raziska vanja 1. 19(22 in 1929, ko je ob skoro enakih okolišči. nah legla mesečeva senca med sončnim mrkom na ozek pas preko Indijskega oceana, Sumatre, Malajskega polotoka do južnega roba Indokine. štiri znanstvene odprave: ameriška, britanska, nemška in francoska so tedaj bile na delu in oboga. tile znanost z novimi izsledki. Vendar pa so se našli skeptiki, ki hočejo za vcro Einsteinovih domnev točnejšili dokazov. Sedanje ekspedicije v Sovjetsko Rusijo bodo v prav povoljnih razmerah tokratnega mrka na Celini prinesle nove podvige znanstvenemu napredku. Zvezdogledi so že prej posneli vse potankosti neba, preko katerega bo zdaj legla mesečeva senca. Med mrkom bodo fotografirali isti del neba in v tišini laboratorijev potem primerjali obojne posnetke. In če se to pot ugotovi, da izračunana razlika na fo_ tografijah odgovarja kalkulirani diferenci z večje število zvezd, tedaj bo Einsteinova teorija z eksperimentom potrjena. \ KONČUJ ŽARKI Ponazorjena skica popolnega sončnega mrka: Temna senca lune Al v poziciji med soncem in zemljo Z bo zajela pri točki 1 le ozek pas preko Sibirije, svetlejši polsenci a in al, delno vidnega mrka pa širše pokrajine ob obeh straneh Amerika bo poslala na olimpijado v Berlin k ženskim plavalnim tekmam Elizabeto K o m p a (na levi) in Eleo-noro H o 1 m Po večletnih pripravah je danes armada znanstvenikov-astronomov zasedla 36 postaj za opazovanje popolnega sončnega mrka Te postaje so razdeljene na progo 6500 km od Tupaseja ob Črnem morju do Habarovska ZANIMIVOSTI Remilitarizacija Dardanel Zaradi stavke v Franciji ima industrija z živili ogromno škodo. Te dni so morali v Boulogneu zaradi stavke pristaniških delavcev vrniti morju 120.000 kg rib, ki so jih bili ribiči vlovili, a jih niso mogli transportirati naprej za prodajo Najlažji les, kar ga poznamo, je balsov les. ki izvira od neke vrste mangrove. Ta les je nekoliko gobast in kmalu segnije, po drugi strani pa ga je mogoče z impregnacijo napraviti prav tako trpežnega kakor druge vrste lesa- Iz blena pridelujejo skopolamin, ki spravi človeka v neko vrsto nezavesti. V Ameriki uporabljajo to mamilo za to, da izsilijo trdovratnim zločincem priznanje. Eno izmed najbolj čudnih dreves na svetu je tako zvano električno drevo iz srednje Indije. Kdor se njegovim li6tom preveč približa, občuti precej krepak električni sunek. Ptice in žuželke se drže daleč od tega drevesa- V vojnem muzeju v Londonu imajo omaro, ki jo imenujejo »Le Cateaujevo jedilno shrambo.« Med svetovno vojno se je neki francoski vojak cela leta skrival v tej omari, da ni prišel Nemcem, ki so bili zasedli hišo, v roke. Vojaku je nosila vsak dan hrano hčerka francoskega hišnega lastnika. V reki James v Virginiji živi riba, ki nima mehurja. Čim preneha plavati, se potopi na dno. Japonske žene so imele v literaturi svoje domovine vedno vodilno ulogo in še danes je stvar tako, da napišejo japonski možje le inalo pomembnih del. Vse ladje ameriške obalne plovbe so dolžne voziti s seboj določeno količino »olja za viharje«, ki rabi za to, da se valovi pomirijo, če bi ladja v slabem vremenu prišla ?r nevaren položaj. Turški zunanji minister Ruždi Aras je odpotoval v Montreux, kjer se bo 22. t. m. začela konferenca, ki bo obravnavala vprašanje zopetne utrditve Dardanel. Anglijo bo na tem važnem sestanku zastopal novi minister za javna dela Stanhope Posebne previdnosti je treba, da obudiš navidezno mrtvega, ki se je ponesrečil v vodi, zopet v življenje. Smrt z utopitvijo Zaščita za gasilce nastopi tako, da vdere v pljuča voda namesto zraka. Utopljenec ima nabuhel, modrikast obraz, peno pred usti in vodo v ustih ter v dihalih. Le v redkih primerih, če je v vodi takoj izgubil zavest, mu je obraz zelo bled. Pri utopljencih moramo poskusiti kakor pri tistih, ki so se zadušili, da jim spravimo čim prej zraka v pljuča. Tu pa ne zadostujejo poskusi z navadnim umetnim dihanjem, kajti z zrakom bi spravili v pljuča obenem tudi vodo, in ne samo vodo, temveč tudi blato, ki bi bilo pomešano z njo. In tudi če bi ponesrečencu obnovili dih, obstoji nevarnost, da bi pozneje podlegel težkemu pljučnemu obolenju. Zato moramo najprvo spraviti vodo iz dihal. Ko smo ponesrečencu slekli gornje telo, ga položimo najprvo s trebuhom na kakšno podlago ali na kolena, da mu glava visi navzdol. Nato ga stisnemo od hrbta proti spodnjim rebrom dvakrat, trikrat, da mu izteče voda, ki je vdrla v pljuča in grlo. Potem mu odpremo usta in mu jih očistimo z robcem, mu potegnemo jezik iz ust in če utopljenec ne začne dihati sam od sebe po zunanjih dražljajih (ščegetanje nosa, duhanje salmiaka itd.), začnemo z umetnim dihanjem kakor pri zadušencih, med tem ko mu telo pokrijemo s toplimi, suhimi odejami. jtfemd so iznašli novo zaščitno napravo za gasilce. Od čelade navzdol prši po gasilcu voda in ga hladi, da se more približati tudi najbolj vročemu ognjišču požara da so imeli v Avstriji te dni prvič po vojni nabore. Komisije za pregledovanje rekrutov so sprejele v vojaško službo 80% kandidatov; da so se v Madridu spopadli španski in mehiški bikoborci, ki so usmrtili španskega torera Parrita z bodalom. Ribe se vračajo v morje ob Amurju- Vsi znaki, kakor vremenske povoljnosti za to ozemlje in njegova pri-lično lahka dostopnost, obetajo dober znanstveni uspeh. Seveda se lahko zgodi, da bo vreme nagajalo in da bodo oblaki bal za tistih nekoliko sekund, ko se bo sončna plošča v njih skrila v senco meseca, zastrli ves pojav, toda učenjaki so z obsežnimi pripravami in s potrošnjo mnogo sto tisoč rubijev, dolarjev in funtov izbrali in si razdelili svoja opazovališča na omenjeni velikanski progi tako. da fcodo po vsem človeškem premisleku vsaj nekatere izmed 36 ekspedicij-25 sovjetskih in 11 inozemskih -imele ugodne opazovalne pogoje. Senca meseca se bo dotaknila zemlje prvič ob obali Sredozemskega morja, potem bo preko Grčije in Male Azije prestopila na sovjetsko ozemlje ob Črnem morju. Tu se bo začel mrk ob 7. zjutraj in bo trajal {."9 sekund. Sonce bo ostalo ta čas 26 stopinj nad obzorjem, kar je za opazovanje izredno ugodno-seveda če ne bo nobenega oblaka pred soncem. Dalje proti vzhodu bodo opazovalni pogoji še boljši, najugodnejši pa v Kansku. vzhodno od Jenieeja, kjer bo popolnost mrka s 15i sekundami dosegla svoj višek in bo sonce stalo 57 stopinj nad obzorjem. Z brzino 50 km na minuto se bo senca pomikala preko severnega Kavkaza, ustja Volge ob robu Kaspiškega morja v Sibirijo, skozi gubernije Orenburg, Omsk, Tomsk. Krasnojarsk, preko Bajkalskega jezera do najvzhodnejšega dela Sibirije, odkoder se bo po kratkem potovanju zavlekla čez japonski otok Ilokeido na tihi ocean in izginila v morju. Izven pasu popolnega sončnega mrka bo seveda še širok pas, v katerem bo mrk viden le delno. Ker obeta popolni sončni mrk 19. junija eno najlepših priložnosti za opazovanje, ni čudno, da se je toliko znanstvenih ekspe-dicij odpravilo na pot. Te odprave so vse dobro opremljene z dragocenimi teleskopi, fotografskimi kamerami in drugimi pripomočki raziskovalcev neba. Imajo deloma tudi povsem novovrstne pripomočke in vsaka zase si je zastavila posebno nalogo. Ena izmed obeh ameriških ekspedicij je zasedla svoje opazovališče n. pr. v Ak-Bula-ku, 360 km severovzhodno od Kaspiškega morja, in si je zastavila nalogo, da preifče sestavino plinov, ki tvorijo sončno korono. Ti plini izžarevajo neke žarke, ki jih doslej še niso mogli identificirati z nobeno svojstvenostjo na zemlji znanih prvin. Med mrkom bo ta ekspedicija fotografirala sončno korono in bo študirala spremembe, ki nastajajo med mrkom v jonosferi ter v spektru kromosfere. Druga ameriška ekspedicija ima s seboj posebne kamere za barvno snemanje na filmski trak, ki dopušča vse svetlobne odtenke od infrardečega do ultravioletnega. Pri tem snemanju bodo uporabljali tudi specialna sita. ki dopuščajo snemanje samo z določno valovno dolžino. Angleški učenjaki so se utatorili v Omsku in so si v svojem taborišču omislili Sončni mrk, kakršnega bodo opazovali znanstveniki v ozkem pasn od Črnega morja preko Sibirije do Tihega oceana laboratorij, v katerem temperaturne spremembe med sončnim mrkom ne bodo mogle vplivati na silno občutljive instrumente in tako povzročati pogrebnih meritev. Angleži hočejo preiskati novo teorijo o nastanku sončne korone in pripraviti nov material za proučitev kromosfere. Samo po sebi se razume, da bodo ob tej priliki tudi ponovno preiskali točnost Einsteinove relativnostne teorije, za kar dajejo baš popolni sončni mrki najugodnejšo priliko, "kakor nam je znano po nekaterih prejšnjih popolnih mrkih. To nalogo je prevzela posebna ekspedicija moskovske akademije znanosti, ki bo vršila opazovanja v Hatarovsku. kjer bo sonce med popolnim mrkom ob 3- pop- 46 stop. visoko ter bo trajal 132 sekund, skoraj 2 in četrt minute. Prof. A. A. Mihajlov je v ta namen zgradil poseben instrument, ki bo meril upognitev zvezdnih žarkov, o katerih govori Einsteinova teorija. Razen tega bodo sovjetski astronomi tokrat prvič, vsaj v večjem m dobro premišljenem obsegu, opazovali sončni mrk na več krajih s pomočjo letal in sub-stratosfernimi baloni. Dvigniti se hočejo v višine 6 do 9 km, kjer je ozračje prosto prahu in drugih stvari, ki utegnejo motiti občutljive aparature na zemlji. V severnem Kavkazu bo halon v višini 9 km s filmsko kamero snemal poedine faze mrka, razen tega še potovanje lunine sence po zemeljskih tleh. Popolni sončni mrk bo viden, kakor smo omenili že zgoraj, tudi izven ozemlja Sovjetske unije, tako na Grškem in na Japonskem. Zato bodo znanstvene ekspedicije vršile opazovalno delo tudi tu. pa čeprav položaj sonca ne bo tako ugoden kakor v Rusiji in bo popolni mrk trajal dosti manj, na Grškem, ob rtu Suinonu, n. pr. komaj 69 sekund. Kulturni pregled Borba za verizem Neki dr. Anton Trstenjak je zatrobil alarm izza »Dorninsvetovega« plota proti sokolski filozofiji univerzitetnega profesorja dr. Miroslava Tyrša. Tyrševa filozofija spoznav-nokritičnega verizma je tako istinita in preprosta, da si jo vsak otrok zapomni in radostno sprejme že po enkratnem slišanju treh besed: začetek, sreda in konec. Izhaja namreč iz stvari same (radikalni empirizem), nadaljuje po sokolski metodi tekme in napredka (kolektivnogenetična metoda) in stremi za resnico, samo za resnico (verizem). Kateri drug filozof se more meriti 8 Tyr-Žem po jasnosti, preglednosti in doslednosti metode in sistema? Globokoumni mislec Tyrš je objavil to svojo filozofijo verizma kot zrel plod večdesetletnega filozofskega dela in premišljevanja v poljudni obliki Bvoje oporoke »Naša naloga, smer in cilj«. Tragična smrt mu ni dovolila, da bi bil razvil v sistematičnem delu vse filozofske in znanstvene osnove, iz katerih je pognalo njegovo drevo spoznanja in obrodilo verizem. To nalogo smo zato prevzeli mi, njegovi učenci, da pokažemo in utemeljimo, iz katerih korenin, iz katerega debla, na kateri veii je dozorel žlahtni sad njegovega verizma. Tudi mene je že od nekdaj zanimalo, odkod so vzrasle te sijajne Tyrševe ideje? Začel sem iskati, študirati in primerjati. Zato je bilo treba res ogromnega čitanja, ki mi ga v neki kulturni mržnji oponaša g. Trstenjak! Moral sem se na široko ozreti po vseh provincah znanstvenega sveta — zato Svetozor! —, da zasledim prvotne vire in jih preizkusim ob eksaktnih rezultatih modernih ved. In našel sem več, nego sem pričakoval, zgrabil me je res vrtinec navdušenja za Tvrševo filozofijo in poskusil sem po svojih skromnih močeh, podati uspeh svojega izsledovanja v obliki lahkega. poljudnega in literarnega eseja »Verizem«, a ne v težki opremi filozofskega sistema. Do konca in dosledno sem se zavedal po načelu splošnega terminizma (omejenosti) skromnosti svojih moči, o čemer pričajo ponovne izjave v Svetozoru in drugod. Za primer navaja (m le odstavek na strani 315): Te nepopolnosti, dedovršenosti in omejenosti znanstvenega razvoja se dosledno zaveda tudi naš svetozor in podaja svoje misli z odkritim pridržkom le splošnih smernic . . . Navedene misli naj služijo poedin-cem samo za pobudo, da se samostojno poglobijo v zanimive in v praktičnem življenju vodilne filozofske probleme, naj služijo kot, v mnogočem še trdo kresalo resnico in naposled naravnost izsilijo spoznavno sodelovanje nadarjenejših in sposobnejših mislecev v obliki stvarne kritike. Nikoli se nisem- vsiljeval med filozofe, kakor sem. se že javno izrazil v »Komentarju o Bogu« (Slovenec, 1. aprila 1936), da nisem r.iti poklicen, niti poklican filozof, marveč samo ljubitelj filozofije (diletant) in iskateli resnice, ki premišljuje ob izsledkih znanosti, a tudi ob različnih filozofih. Kakor iz trte izvita in smešno učinkuje zato ugotovitev o filozofiji. Saj poudarja že podnaslov Svetozora zgolj značaj esejista. Tudi jaz ne razumem, zakaj me nekateri leterarni zgodovinarji uvrščajo med filozofe, zadnji čas na pr. tudi Leksikon Minerve in globoko umni, vodilni srbski filozof mlajše generacije, univerzitetn iprofesor dr. Dušan Ne-deljkovič (AperSu ds la philosophie contem-poraino en Yugoslavie). Samo Tvrš je filozof. a mi smo njegovi učenci! Ali ni vsega tega čital tudi g. Trstenjak? Zakaj se potem lovi v praznini med vrsticami ter mi hote ali nehote podtika grde falzifikate? Zakaj se ni torej logično zagnal naravnost v filozofa Tvrša samega, zakaj si je izbral mene, njegovega skromnega učenca? O nevarni atrofiji logike in etike priča ta zavratni naskok, ker navadno velja bojno geslo: udari pastirja in razkropila ee bo čreda! Ali hoče res ad oculos demon- strirati pravilnost mojega izhodišča, patološke degeneracije? Degeneracija logike in etike pa sega tukaj že na področju okusa. Vzemimo na pr., da bi napisal naš odlični nevrolog prof. dr. A. Serko učeno knjigo o patologiji živčevja, pa bi mu nekdo javno očital, da je njegovo pisanje »patološko«. Ali ne bi bil dr. A. Šerko upravičen, da ga žene pred sodišče zaradi kriminalne klevete. Ob drugi priliki in na drugem mestu hočem, ako bo treba, položiti to nekritično skrpucalo na secirno mizo ln s tankim nožem znanstvene analize do kosti razgaliti njegovo nevednost v prirodoslovju, filozofiji i« teologiji. V celem Svetozoru mi ni mogel niti ene črke, kamoli besede znanstveno ovrpoi. Njegova na duhu in v dnbn zaostala pozornost je izteknila samo eno tiskovno napako. A jaz sam jih imam, žal, zabeleženih več! Višek je seveda dosegel v zaključnem odstavku po načinu abruškega nevite-ra, ki svojo žrtev umori, opleni, potem pa prižge svečko, poklekne in pomoli za »plemenito >lušo«.( Odkod so znanstveni izrazi Svetozora? Vši razen enega so vzeti iz sodobne znanosti? In še k temu sem bil prisiljen, ker ni bilo mogoče najti v filozofskih knjigah protipojma agnosticizmu in skepticizmu. Ta nova in originalna beseda »konoturizem« je celo velekritičnemu prof. dr. Fr. Vebru tako ugajala, da mi jo je zapisal v nekem posvetilu. Kje sem jaz govoril o »bistrovidni odločitvi? O »bistvoslovni« pa na široko. O »občutili nad dejom« (sic!) Vseskozi pobijam »kriterij pesti« individualistične degeneracije. A kar na lepem ga podtakne meni. In da sem si jaz iz previdnosti izmislil srednjeveško, filozofsko borbo dominikan-cev in frančiškanov glede nadprirodne. raz-odete in prirodne, razumne resnice? Tisto slavno in za vso moderno kulturo izza renesanse odločilno, a še danes neodločeno borbo? Kje je neki ta doktor »ignorantiae doctae« dobil diplomo? Menda ne v Padovi, kjer so svoj čas promovirali celo »Burida-nove slavčke«? Ali ni v nebo vpijoč falzifikat filozofske zgodovine, da noče ločiti med filozofijo »verizma« (resnicoslovja) in »errorizma« (zmotoslovja), ko je vendar vsa ta zgodovina le borba med resnico in zmoto? A ne samo med resnico in zmoto, ampak naravnost med »mendacizmom« flažislovjem) in »furtizmom«, tisto uzmoviško filozofijo, ki goni na sejem stare pojme pod krinko nove besede, kakor cigan prebarva ukradenega konja. Ali res še ni čital o dialektičnih strujah že v stari indijski filozofiji preko grške zofistiko do modernega dialektičnega racionalizma in materializma? Ali ni vsa dialektična filozofija preko protislovje verizma? Ob taki naduti nevednosti otrpne vsaka prirodna, nagonska ljubezen in izsiljena nastopi stroga pravičnost intelektualne ljubezni. Posebno hudo pa je zbodel oslepljene oči Buridanovega slavčka osebni in stvarni seznam na koncu esejev. Osebni seznam navaja — razen Trstenjakovega — vsa imena. V stvarnem seznamu pa obnavlja vsek pisatelj v prvi vrsti tiste pojme, na katere hoče obrniti posebno pažnjo, sicer bi moral v njem ponatisniti celo knjigo. V borbi proti Tyrševemu verizmu je gospod Trstenjak na široko odprl svoj vizir, za njim pa je zazijala grozotna praznina nevednosti. Ali bodo zdaj še njegovi strahopetni zaplečniki stopili iz rezerve in pogumno odkrenili »filozofske« vizirie?Le naprej, le trobite alarm! Sokoli in naprednjaki navdušeno sprejemamo napovedano nam borbo. Mi Sokoli se ne bojimo nikogar razen Boga! A Bog je na naši strani, kar očitno dokazuje osramočena brezuspešnost zadnjih intrig in njegova vsevišnja volja, da kmalu razvije Sokol zmagoviti prapor Tvrševega verizma tudi v demokratični Rusiji. Magna e&t veritas et praevalebit! Dr. Franc Derganc. Razstava Alojzija Cangla in VI. Nazora Praga, v juniju. rcasi prijatelji v Pragi so lepo počastili spomin nedavno umrlega slovenskega rojaka, akad. kiparja Alojza Gangla. V dvorani slovaškega literarnega časopisa »Elan«, prav za prav v prostorih založništva L. Ma-zafa v Spaleni ulici, se priredili posmrtno razstavo njegovega dela. Pietetno pripravljena razstava nudi prijateljem umetnosti in jugoslov. češkoslov. sodelovanja vabljivo priliko, da si ogledajo Gangiove stvaritve. Umetniku je "dr. V. Hrudka posvetil v skromnem katalogu nekoliko toplih vrstic, ki jih skiepa takole; »Ganglova resna in resnična umetnost je potekla iz njegovega težkega in mučnega življenja. Bilo mu je danof da 6e je moral boriti z življenjem in si mukoma pridobivati življenjskih tal pod seboj. Osebno je bil fin in prikupen, v umetnosti pa žilav in dramatičen. Ljubil je Češko, svojo drugo domovino, v kateri je zapustil tudi zvesto rodbino«. Razstavljenih je 22 del,, večidel v mavcu. Vsa kažejo njegovo oblikovalno moč, ki je dajala mrtvi snovi svojsko umetnostno življenje. Posebno pozornost vzbuja Ganglov veliki Kristus, dalje Prešeren v bronu (last jugoslov. poslaništva v Pragi), glava Prešernove hčerke i. dr. Tako se je do malega pozabljeni Gangl vsaj s posmrtno razstavo približal širokemu toku kulturnega življenja V Pragi. Razstava kipov AL Gangla je bila nameščena in otvorjena skupno z razstavo literarnega dela pesnika Vladimirja Nazoia-Njegova šestdesetletnica je sploh na široko odmevala v Pragi, čeprav sicer o Nazoru ne moremo reči, da bi bil imel z češkoslovaškim literarnim življenjem kakšne ožje etike. Vsi večji dnevniki so prinesli o hrvatskem pesniku čiaoke, večidel iz peresa p-"vo vrstnih poznavalcev srbskohrvatske literature. Razstavo sta pripravila prevajalka ea. Ana Urbanova in njen soprog, urednik Ja-roslav Urban. Trudoma sta zbrala v Pragi do malega kompletno zbirko njegovih knjig in študij o njem, ter razstavila poleg tega še vzorce njegovega 'rokopisa. Tudi Hrvatje bi s težavo prekosil to razstavo, če uvažu-jemo nje obseg. Češka akademija znanosti in umetnosti je skupaj s Slovanskim institutom in Cj. ligo priredila v dvorani krasne Lobkowitzeve palače, kjer Slov. institut zbira elito praških znanstvenikov, dobro obiskano proslavo VI-Nazora. Predsedoval ji je predsednik Akademije, sloveči skladatelj J. B. Foerster. Najpomembnejša točka je bilo predavanje univ. prof. dr. Jirija Horaka; bleščeč govor brez vsakršnega koncepta, krasna razčlemba pesniških začetkov VI. Nazora, zlasti romanskih in pagansko _ slovanskih strukturalnih plasti njegovega dela. Le redkokdaj slišiš predavatelja, pri katerem bi dobila globoka miselna vsebina tako odlično govorniško obliko. Predavanje izide baje v tisku. Uspelo prireditev so zaključile recitacije čeških prevodov lirike in proze V« Nazora. Katerega češkega pesnika so ee v naših kulturnih središčih spominjali taka lepo, kot se je Praga V. Nazora. —o. Zapiski Primožu Trubarju ob priliki tristopetde-setletnice njegove smrti je posvečena številka tedenske revije »Življenje in svat«, ki to izšla kot priloga ponedeljske izdaje »Jutra«. Spominski članek je napisal prof. Stanko Bunc, krase ga pa izvirne slike Trubarjevega rojstnega kraja, njegove rojstne hiše in hiše. kjer je bival v Ljublani. Lepa naslovna 6lika je delo akademskega slikarja Ela Justina. Svojevrsten je prispevek dr. Antona Debeljaka Gospodi Primoshu Tru-bariu v zhast inu slavu. Ksaver Meško v češkem prevodu. V P*6-rovu je izšla 196 6trani obsegajoča knjiga; »Fr. X. Meško. Z meho deniku. Crty.« Antoš Horsak, ki je prevel v češčino že več knjig Ksavera Meska, je tudi tem črticam posvetil svojo prevajalsko vnemo in veščino. Knjiga- vsebuje dvajset Meškovih krajših in daljših proz in utegne s svojo pestro vsebino (pripovedna proza poleg značilnih primerov Meškove feljtonistike) vzbuditi zani- manje čitatelia, dasf je v marsičem odtujena sedanji doti. Pohvalo zasluži poleg prevajalca tudi založnik, ki je dal Meškovo prozo okusno natisniti. Neprimerna, duhu te knjige docela nasprotna pa je naslovna 6tran platnic, ki bi nemara ustrezala kakšnemu ljudskemu romanu o lepi Reziki in lovcu Mihi, nikakor pa ne knjigi, v kateri so izšli sestavki, kakor pa pr. ^Življenja večerna molitev«, Pri trapistih«, »KoroSka pota« i. dr. O Bratkn Kreftu prinašajo »Književni horizonti« v štev. 6-7 članek Ladislava 2im-breka in sliko avtorja »Celjskih grofov« (ob priliki njih uprizoritve v Zagrebu). Pisec omenja, da je Kreft >danas najistaknuti-je književno ime u savremenoj slovenskoj književnosti« in beleži pri nas še neomenjeno vest, da Kreft sedaj pripravlja dramo o Matiji Gubcu. Dovršil je ie prvo dejanja in osnutek celotne drame. »Književni horizonti prinašajo tudi odlomek iz >Celj»kih grofov« v prevodu T. Tanhofera in obetajo daljšo študijo o Kreftu iz peresa Angela Cerkvenika. Francoske literarne nagrade. Nagrada za kritiko (le prix de la Oritique) je bilo minule dni podeljena Reneju Dumesnilu in Marcelu Thiebatu. Prvi se bavi predvsem 0 proučevanjem naturalizma. Njegova najnovejša knjiga obravnava Flaubertovo :Edu-cation sentimentale«. Marcel Thiebaut je znan zlasti kot književni kritik jRevue de Pariš«. V zadnjem času je izšla njegova študija o Edmondu Aboutu. — Nagrada popu- 1 is tov je bila podeljena doslej neznanemu pisatelju Tristanu Remyju za roman »Fau-bourg Saint-Antoine.« ŠPORT Pri naših malih in najmanjših Odkar smo se zadnjič ozrli po dogodkih pri malih in najmanjših, so v ljubljanskem drugem za letos kampanjo zaključili, drobiž pa je medtem zasukal dve kolesi. Drugi razred je dokončno določil vrstni red, ka-kor se je bil zoblikoval že v predzadnjem kolu, med drobižem pa je koncem tekmovanja nastalo živahno prerivanje, tako da je komaj eno moštvo ostalo na svojem dotedanjem mestu. Sicer pa da vidimo. Slovan je imel pred zadnjo borbo čisto situacijo. Nedosegljiv na prvem mestu je šel lahko brez treme na Vič, le eno ambicijo si je še lahko privoščil: da bi bil ostal do kraja neporažen. Toda Rečanom je šlo za važno drugo mesto, pa jim je uspelo, čeprav po šibkejši igri, z 2:1 pritisniti Slovanov-cem prvi in zadnji poraz ter odnesti dve piki. ki sta jim rešili drugo mesto v tablici. Grafika in Jadran sta bila v borbi za tretje mesto Če bi bil Slovan šel na roko, bi se bil zmagovalec povzpel celo na drugo mesto. Trnovčani so v zadnj"ih časih zabeležili par dobrih rezultatov, pa se jim je skominalo po uspehu še v zadnjem hipu. Prekrižala jim je račun Reka, prekrižala pa tudi Grafika, ki je tudi v zadnjem času prebolela zimsko krizo ter ohranila serijo uspehov tudi proti Jadranu. Rezultat je bil 1:0 za Grafičarje. Svobodaši niso imeli v poslednji bitki nič dobiti in nič zgubiti. Šli so torej s prvim moštvom na deželo, Korotancem so pa zo-perstavili svojo juniorsko garnituro. Po tem je tudi rezultat: 9:1 za Korotance. Z njim so si popravili količnik v istem razmerju, v katerem so si ga Svobodaši pokvarili, z zadnjega mesta pa se le niso mogli več premakniti, kakor je bilo tudi Svobodašem že vnaprej določeno, da bodo ostali pred Marsom na petem mestu. Poljanci so bili v zadnjem kolu prosti ip so se že prej bili dokončno plasirali na predzadnje mesto. Tekmovanje v ljubljanskem drugem razredu je torej dalo ta rezultat: Slovan 12 8 3 1 28:10 19 Reka 12 8 0 4 22:17 16 Grafika 12 7 1 4 20:13 15 Jadran 12 6 0 6 26:16 12 Svoboda 12 4 2 6 16:30 10 Mars 12 4 0 8 14:24 8 Korotan 12 2 0 10 16:32 4 Po propozicijah za prvenstvo drugega razreda bo šel Slovan poskušat svojo srečo, da si pribori v borbi s prvaki drugih okrožij in skupin prvo mesto v podsaveznem drugem razredu in s tem vstop med prvorazredne klube. Ta stvar pa ne bo tako lahka, ker so bodo za isto mesto potego- vali: Bratstvo, Domžale, Amater aH Hrastnik, Olimp, Ptuj. Na vsak način je še trnje-va pot do prvorazrednosti. Drobiž je medtem močno zmešal položaj v tablici. Od zadnjega pregleda na tem mestu so naši najmanjši odigrali osem tekem in imajo samo še eno kompletno kolo pred seboj; poleg tega bodo morali Poljanci odigrati še tekmi s Svobodo in z Ljubljano, s katerina so v zaostanku. Tudi v teh še preostalih šestih tekmah se lahko stanje bistveno spremeni, v glavnem se bo pa vodila le borba za pozicije, ker je sicer končni efekt tekmovanja v grobih obrisih že skoro podan. Mladina Ljubljane je igrala samo eno tekmo, ker je po turnusu eno nedeljo počivala. Tako je bil Mars v položaju z dvema tekmama spraviti na varno še štiri točke in plasirati se pred svojega najtrdovratnejše-ga konkurenta. Po vsej priliki bodo mali Poljanci ostali do konca na tem mestu, tudi če tekmo z Ljubljano zgubijo. Igrali so proti Reki 6:1, s Korotanom pa 6:0; Ljubljana je dosegla proti Mladiki 5:1. Reka je sicer zgubila partijo z Marsovci, zato pa je Mladiko odpravila s 3:2 in ohranila svoje tretje mesto. Korotanci so v dveh bitkah rešili samo eno piko, s Slavijo so igrali 1:1, z Marsom so pa občutno zgubili Kljub temu ostanejo na svojem četrtem mestu. Hermes je odvzel z 2:0 obe piki Trnovčanom, kar je zadostovalo, da jih prehiti, čeprav mu je nato Slavija z 1:0 zavrla pot naprej. Slavija si je s piko proti Korotanu in z obema proti Hermesu pomogla z zadnjega na sedmo mesto. Tako je pustila za seboj Svobodo, ki je sicer zmagala nad Jadranom 2:1, pa je vmes eno nedeljo počivala. Mladika je odigrala vse tekme in je s sedmimi točkami •ostala na poslednjem mestu. Tik pred koncem je položaj v tablici po-mladka ta: Mars 13 11 2 0 46: 8 24 Ljubljana 14 11 1 2 52: 5 23 Reka 15 8 2 5 24:23 18 Korotan 15 6 4 5 23:29 16 Hermes 15 4 5 6 14:19 13 Jadran 15 5 1 9 16:25 11 Slavija 15 3 4 8 14:33 10 Svoboda 14 4 2 8 14:38 10 Mladika 16 2 3 11 15:38 7 V zadnjem kolu igrajo pari: Reka—Korotan, Mars—Hermes, Slavija—Svoboda in Jadran—Ljubljana. Potem preostaneta še zamujeni tekmi Mars—Svoboda in Ljubljana—Mars, pa bo tudi tega zelo zanimivega in predvsem za naš nogometni naraščaj koristnega tekmovanja konec. O. C Stebra nemške teniške četvorice Povratek v domovino je bil za naše belo mušketirje pravi triumf, o čemer 6mo -že podrobno poročali. Zdaj bo zanje nastopil prepotrebni oddih. Zagrebške »Novosti« bodo poslale Palado na lOdnevni odmor v kako gorsko letovišče, Punčecu je pa hotel »Lišanj« v Novem ponudil 10 dnevno brezplačno bivanje. Po določilih tekmovanja za Davisov pokal se deli čisti dobiček med nastopajočima državama. V Parizu je znašal inkaso 170.000 frankov. Po predloženem obračunu, so imeli Francozi 110.000 (!) stroškov in je torej naš savez prejel polovico, to je 30.000 frankov. Od tega zneska je po odbitju stroškov ostalo še 50.000 Din. Na Dunaju so pobrali na vstopnini 17.000 šilingov in bo ostalo čistega okrog 12.000, kar se bo delilo na polovico. Po izjavi saveznega kapetana je Nemčija ponudila Jugoslaviji celo 50.000 mark za nastop v Berlinu, kar pa je naš savez odklonil. Naše reprezentante čaka sedaj najtežja naloga. Nemčija je trd oreh. ki ga bo težko streti. Poznavalci, kakor bivši svetovni prvak Cochet je napovedal nemško zmago v Davisovem pokalu. Von Cramm je danes najboljši igralec na svetu. • Ze pred leti je prerokoval Tilden, da bo Cramm dosegel svetovno prvenstvo. Na nedavnem mednarodnem prvenstvu Francije je Cramm gladko premagal svetovnega prvaka Perrvia in zasedel prvo mesto. Gottfried von Cramm se je rodil 7. julija 1909 v Me-lingenu v Hannovni. Je plemiškega porekla in sega njegova rodbina do 1. 1180. Tenisu se je posveta 1. 1928, še 1. 1930 je pa bil na nemški prvenstveni lestvici med zadnjimi, že naslednje leto pa z dr. Prennom na prvem mestu. Craroma, ki je telo bogat veleposestnik, je treniral slavni Najuch. V zadnjih letih je Cramm dosegel edinstvene uspehe in je premagal po vrsti vse najboljše igralce sveta. Heinrich Henkel je drugi zastopnik Nemčije v Davisovem pokalu. Rodil se Je 1915 v Poznanju. L. 1933 je osvojil juniorsko prvenstvo Nemčije, Ko se je nastanil j, Berlinu, je igral z Denckerjem v doublu. V Wimbledonu Bta prišla do četrtfinala. L. 1934 je bil na prvenstveni lestvici drugi za Crammom. V lanskih tekmah za Davisov pokal sta 8 Crammom dobila proti Švedski vse igre, proti Italiji je premagal Mangolda, izgubil pa proti Stefaniju. V naslednjem kolu proti Avstraliji je pripravil Henkel največje presenečenje z zmagama proti Crawfordu in Mac Grathomu. Henkel je tudi letos drugi na nemški lestvici, niso ga pa postayili v svetovno lestvico. Službene objave LNP 34 seja p. o. 17. junija 1936. Spored prvenstvenih tekem dne 21. tm.: V Ljubljani, igrišče Jadrana ob 9. Reka jun.—Korotan jun. ob 10.15 Mars jun.— Hermes jun. službujoči Strah. Blagajna Mars. Vsak klub po tri reditelje. — Igrišče Primorja ob 9. Slavija jun.—Svoboda jun. ob 10.15 Jadran jun.—Ljubljana jun. službujoči šalamon, blagajna Ljubljana. V Hrastniku ob 16.30 Hrastnik—Trbovlje, službujoči Hvala, rediteljstvo Hrastnik. V Laškem ob 16.30 Laško—Litija, službujoči Kokolj. Rediteljstvo Laško. Prijateljske dne 21. t. m.: Brod—Savica, Grafika—Kovinar, Grafika II—Slovan komb. — Naknadno se odobrijo prijateljske tekme Litija—Zagorje, Ljubljana— Železničar, Ljubljana—Slovan. Verifikacije igralcev: s pravico nastopa 29. t. m.: za železničar Sternad Zmago; za Krški SK Graber Gvido, štubelj Ladislav; za Domžale Brinovec Franc; za Istro Dežan Anton; za Gradjanski SK Martinec Evgen, Ivkovec Matija. S pravico nastopa 17. IX. in 17. XII. t. 1. za Amater Hro-vat Ivan. Opresnik Rudolf. — čita se s tem da bo sledila verifikacija po nakazilu takse in dostavi slik za Korotan Kranj Ber-berovič Savo. V roku treh dni ima dostaviti savezno izkaznico z odjavnico Retje za Hrovata Ivana in Opresnika Rudolfa. Na podlagi sodniških in odborniških poročil se predajo k. o. g takojšnim suspenzom Frangeš Franjo (železničar) Kirbiš Josip, Tičar Boris (Maribor). Dalje ae preda k. o. šinkovič Ivan (Rapid). U. O. $e predajo Rapid, Maribor, železničar. — Suspendira se do poravnave obvenostl Slaviji—Lj. Gestrin Ferdinand (Grafika).. Protest SK Amaterja se odstopi s. o., da zaaliii s. e. g. Dolinarja in izvede konfrontacijo s p. ss. Božičem, katerega naj pozove v Ljubljano. — Poziva $e Sora, da v roku 14 dni povrne Kovinarju stroške v oni višini, katere je prejela od Kovinarja pri prvenstveni tekmi na Jesenicah. —• Poziva se Jadran, da v roku 8 dni nakaže p. ss. Mandiču sodniško takso Din 25 za prvenstveno tekmo Korotan jun.—Svoboda jun. SK Vrhniki se bosta odobrili poskusni tekmi in propagandne tekme s saveznimi klubi čim se prijavi v članstvo JNS in izpolni tozadevne obveze in prcdpise. Dopis sledi. — Sora prepušča prvenstveno tekmo s Kovinarjem 3:0 p. f. — Preloži ee pokalna tekma Bratstvo—Korotan (Kranj) na poznejši termin. — Pozove se g. Jenko Vladimir k izjavi glede sklenitve tekme SK Kamnik—SK Slavija. V smislu točke 7 navodil za verificiranje igralcev po § 8, HI spl. prav. se ugotavlja, da je prvenstvo v ljubljanskem tretjem razredu zaključeno, in teče enomesečni rok od dneva objave. Določijo se termini finalnih tekmovanj za prvenstvo drugega razreda.; 21. VI. Laško—Litija; 28. VI. Litija— Laško; Elan—Javornik, Bratstvo—Domžale; 5. VIL Javornik—Elan, Domžale— Bratstvo, Krški—zmagovalec, Litija—Laško; 12. VII. zmagovalec Litija Laško — Krškj SK. SK Amaterju se rezervira 5. VII. t. 1. za odigranje mednarodne tekme. Odobri se mednarodna tekma SK Celje—Grazer SK dne 5. VII. t 1. Start naših atletov po Češkem. V torek je del naših atletov, ki so v nedeljo reprezentativno nastopili v dvoboju v Pragi, star-tal na Masarvkovem stadionu še enkrat, pri čemer je Kovačevič izboljšal svoj rekord v metu krogle za 1 cm na 15.01, Douda pa, je s 15.05 zasedel prvo mesto. V Olomoucu je tekel Krevs na 3000 m s 8:59.9 nov ju-goslovenski rekord. Razen njega je zmagal na 110 m z zaprekami Hanžekovič s l-r>.5, Bauer na 100 m z 11, dr. Buratovič in Vu-čevič pa sta v skoku v višino &• 180 m delila prvi dve mesti. Naša ekipa je razen tega zmagala še v štafeti 4X100 s časom 45.1. V Lobosicah je startal na 100 m Dremil, ki &e je moral zadovoljiti s tretjim me-stim (11.4). Na startu je bil dalje še Nova-kovič, ki je s 6.65 zasedel drugo mesto v skoku v daljino. V Kolinu je dosegel Bru-čan na 3000 m čas 9:16.5, Martini pa p zmagal v skoku v višino z 171, dočim jo Pleteršek ostal na 100 m z 11.3 drugi. Naši reprezentativci so predsinočnjim skupno odpotovali v Gradec. Nedeljske medklubske kolesarske dirke bodo z oziircm na velike nagrade gotovo zanimive in bodo dosegle vdšek te prireditve na cesti v letošnji kolesarski sezoni Po sijajnem uspehu na slovenjgraskih mednarodnih diirkah na 100 km med hudo konkurenco bodo naši priznani dirkači storili vse, dia tudi tu pokažejo, da so vredni borci tega športa. Brez dvoma je. da Kodo dirkači po nedeljski podutiški vožnji, ki je hujša od 6love-njgraške, temeljito pripravljeni za 1. olimpijsko izbirno dirko, ki bo nasiledmjo nedeljo pri Zagrebu obenem z juniorskim državnim prvenstvom, in sicer s posameznim startom, kar je za naše slovenske fante posebno ugodno. Začetek podutiških krožnih dirk je ob 14-, konec oikrog 19. ...i. Službeno iz S. 0. Delegirajo se k tekmam 21. t. m-« Reka jun.-Korotan jun. Škerlj, Mars jun.-Hermes jun. inž- Jesih. Slavija jun. -Svoboda jun. Pečar, Jadran jun.-Ljubljana jun. Šketelj Hrastnik-Trbovlje Joksič, La-ško-Litija Ochs- — Igrišče Slovana ob 8.30 Grafika-Slovan Kušar. ob 10. Grafika-Kovi-nar Vidic. Igrišče Broda ob 17. Brod-Savi-ca Jordan. V smislu paragr. 92 pravilnika sodnikov JNS se suspendira s.s. Dolina" ter se vabi na 6ejo v nedeljo 21. t. m. ob 11. v podsavezni pisarni. Na to sejo se poziva tudi p.s.6. Božič iz Trbovelj na stroške LNP. Službeno iz OOLNP v Celju. V nedeljo 21. t. m. ob 16. bo na igrišču SK Celja nogometni brzi turnir za olimpijski fond. Prvi par SK Jugoslavija: SK Olimp, drugi par SK Celje; SK Atletik, tretji par premaganca, četrti par zmagovalca. Vsak klub mora, določiti štiri starejše reditelje, ki se mora-, jo javiti pol ure pred pričetkom brzega turnirja službujočemu odborniku g. Jegrišniku, SK Ljubljana. Moštvo, ki potuje v Ba-njaluko, naj pride danes ob 20. v klubsko tajništvo. Juniorji igrajo prvenstveno tekmo v nedeljo dopoldne, ostali dve garnituri pa popoldne. Postave vseh štirih garnitur so na Oknu v tajništvu. ŽSK Hermes. Seja nogometne sekcije da^ nes ob pol 19. na Masarykovi cesti 17. Pol-noštevilno! Idilična lega tenis igrišč TKD Atene ustr za v vsakem pogledu obiskovalcem lepega športa. Dejstvo, da leže igrišča v bližini tivolskega gozda, proč od reetnega prahu, to gotovo privabilo mnogo ljubiteljev belega športa. Vabimo vse tenis igralce, da nag posetijo. Prijave se sprejemajo na igrišču. SK Istra—Ježica. Danes ob 20. pri Rebcu sestanek, strog3 obvezen za vse člane. Prinesite članarino. 6. številka »Olimpijskega športa« obsega 24 strani zelo zanimive vsebine. Med drugimi je v njej izšel članek M. Dobrina »XII. olimpiada mora biti na Finskem«, dr. Dol-*-ničar pa nadaljuje svoje razprave o masaži, sedaj z gradivom, ki najbolj zanima praktike. Dalje objavlja številka zanimive članke o metu krogle, olimpijskem dnevu, za greb&kih klubih in prvene-tvu za moštva in desetorici najboljših atletov na svetu v primeri z našimi. Samo po sebi umljivo je v »vezku podrobno obdelan »Domači pregled« o lahkoatletskih dogodkih doma in posebej na tujem. Posamezne številke »Olimpijskega športa« stanejo Din 4.— in se dobivajo v vseh trafikah. Letna naročnina je Dia 36.— in se plačuje na ček. rač. 38716. Naše opera Petek, 19. junija: zaprto. Sobota, 20. junija: Vesela vdova. Red B. Nedelja, 21. junija; Apropos. kaj dela An-dula? Izven, Cene od 24 Din, navzdai. at a ctt;s Ga patrulj a - Ji* man v sUGah. 6. Copyright »Pantheon« & »Jutro«. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—*. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n:M m _ _ odgovor, priložite UM v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tisoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana« Kam pa,kam ? lieaeu> ta Šifro alt dejanje naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Otvoritev modernega kegljišča Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva preuredila gostilno, vrt in kegljišče, ki bo v nedeljo 2L t- m. otvorjeno. Začetek ob pol 16. uri. Pekli bomo janeka, točili pa prvovrstno kapljico: cviček ln rizling po 10 Din, belo vino ii Slovenskih goric pa po 7.50 Din liter. Ta dan se bo sestal pri nas zbor kegljačev, ki bodo ustanovili keglja£ki klub »Can kar*. — Za obilen obisk se priporočata Maks in Anči Lajovic, LITIJA. 14314-16 Sli+zbo dobi Beseda 1 Din, iavei 8 Dla *a šifro »II tajanje iMlff»» 5 Dtn. Najmaujgi inesek 17 Din. Dobro šiviljo na dom, iščem k takoj. Cesta v Rožno dolino 36/1. 141" 65-1 Briv. vajenca in pomočnika sprejmem »3 izpomaganje. Borštnar Gosposvetska cesta 13. 14186-1 Dve služkinji za kuhinjo in eno za pranje perila, išče solidna gostilna. Repuš, Zagreb. Savska cesta 206. 14160-1 Mlinarja x dobrimi spričevali, sprejmem takoj. Valjčni mlin Cerklje pri Kranju. 14179-1 Učiteljska abiturijentinja želi k otrokom inteligentne družine v Ljubljani kot guvernanta. Ne za plačo, a.mpak le za stanovanje, brano in malenkostno nagrado. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 141&4-1 Brivski pomočnik z mojstrskim izpitom in znanjem nemščine, lobi takoj mesto. Frizerski salon Lečnik, Dravograd. 142&4-1 Brivskega pomočnika in bubištucerja, prvovrstnega, starejšega delavca, ki govori nemško in frizersko pomočnico za vodno ondu-iacijo, sprejmem 1. VII. — Salon Flora. Rab. 14205-1 Ločenec z enim otrokom, na deželi, rabi gospodinjo, ki bi bila za vsa dela, kuhinjo in varčna, v starosti od 24 do 32 let. Slika z« žel jena. Ponudbe ne ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja 207«. 14207-1 iVajena (Šte) tse»eda 1 Din. davek 8 Din is šifro «Jt lajanje oaslora f Din NajmanjSI tnewt 17 Din. Tapetniškega vajenca sprejme R. Sever. Marijin trg 2. 14167-44 Seseda I Din. lavek 8 Dtn /,& Sifr« it: lajanj« aa»lwv* i Din NajmanjSt tneset 17 Din. Dvoje koles ti litega železa, za avto mobils, bo prodanih na javni dražbi, dne 33. t m. ob 10. uri v Kamniku. — Sutna 87. 14060-10 Beseda 1 Dtn, ilavek ? Din ta giiro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši eneeek 17 Din. Kolesa prvovrstnih znamk 600, — rabljena od 180 naprej, dobite edino pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve). 1420041 Beseda 1 Din. davek 3 Dtn ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Hranilno knjižico Mariborsko ali Celjsko posojilnico d. d. Narodni dom — takoj izplačam po najvišji ceni v gotovini. Po nudbe na: Poštni preda i »160 Malčkova«. 14119-16 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov vnovčuje in prodaja najbolje za takojšajo gotovino ALOJZIJ PLANINŠEK. ag bančnih poslov. Ljub I Jana. Beethovnova ul. lil [ nad Telefon 35-10. — Znamke i odgovor. 14080-16 Naslove kupcev in prodajalcev hra nilnih knjižic dobit-n na iz biro Agencija Ljubljana, \Volfova 3/1. nad. Odgovor znamka Din 3. 14155-16 Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dejanje naslov« 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Šivalni stroj pogrezljiv, z okroglim čol-ničkom. kateri tudi štika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36. 14316-29 Beseda 1 Din. davek 3 Din. 6a šifro ali dajanje aaslova 5 Din. NajmanjSI tnesek 17 Din. Smrekove cepanice in okroglice, — kupujemo stilno večje količine. Po-inio- f r-jvedbo količ'nr in najnižje cene ter označbo nakladalne postaje na ogl. odd. Jutra pod »Br. 1497». 14097-15 INSERIRAJ V „ JUTRU"! G. Th. Rotman: Miha Klapoti! in njegovi prijatelji Beseda 1 Din. davek S Du za šifro ali lajanje oaalova F Din. NaimanjSI znesel 17 Din. Plise, entel, ažur gumbe, gumbntce. mono grame. tzvrS> 'ikoj Mateh & MikeS, Ljubljane poleg notela Štrukelj. — Žepni robci, plenice, ročna dela 169 »i Za kresni večer si preskrbite rakete, bengalski ogenj, topiče in ostale potrebščine za ognjemet pri FR. STUPICA, že-leznina, Ljubljana. Gospo-sveiska cesta 1. 14189-30 V ji&jem Besedi 1 D'o lavek 3 Din ta šifro »li lajanje naslova i Din. Najmanjš' tnesek 17 Din. Trafiko že vpeljano, v večjem kra ju, event. s špecerijo, vzamem v najem. Obširne ponudbe pod »Dober riromet« na ogl. odd. Jutra. 14206-17 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši ineeek 17 Din. Graščinski gozdni posestvi £>! ali 250 oralov, v Dravski dolini, proda Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 46. 14182-20 Tisti mah sta slišala, kak^ je gospa Krofova spet odprla vrata, »ilitro! Hitro! je Miha zašepetal in zgrabil za vrv, da bi jadmo potegnil lonec k sebi. Vse bi bilo šlo po sreči, da ni bil Menelik tako neumen: bedak je bil privezal vrv samo za en locenj Krofovkinega lonca. Stanovanje Seseda 1 Din, davek 8 Dli> ta Šifro ti! dajanje naslova 5 Din- NaimanjSI umt 17 Din. Enosob. stanovanje s kuhinjo, pritlično, takoj oddam. Pripravno tudi za pisarno. Kolodvorska ulica štev. 35/1. 14188-31 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 8 Din ta šifro al: lajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Dvosob. stanovanje najmodernejše, v novi hiši, visoki parter 1. avgusta, središče mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14190-aia tjjiiriTinrri sk^eraM&aSHM 1 Din. dav»tr 3 Din ta vfr* ii" tajanj«- ia«lov» Din NajmanjSI tn»»ek 17 Din Opremljeno sobo ;-isto. oddam civilnemu gospodu 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14193-33 Prazno sobico * štedilnikom, oddam. Na-d daleč mogoče vzporediti z abeeinskimi. Vljudno naznanjamo p. n. občinstvu, da je lokal ovi uL 1® končno tenovhan in smo začeli z redno prodajo svečarskih in medičarskih izdelkov, h kateri smo pritegnili še posebni oddelek za slaščice ter vabimo prijazno za cenjeni poset OneUav J>o£enc, Wolfova ul. št. 70 Drobne novice Demografski podatki. V tržaški pokrajini se je meseca aprila rodilo 455. umrlo je ;;99 ljudi, meseca maja pa 421 odnosno 374. Naravni prirastek je znašal v teh 2 mesecih 10S ljudi. Zanimivo je, da je bilo v obeh mesecih v Trstu 20 smrtnih primerov več nego rojstev. Spomini zmage Kranjcev nad Turki Turjak, 18. junija. Na Turjaku praznujejo vsako leto na nedeljo po sv. Ahaciju cerkveno žegnanje v spomin hitke in zmage nad Turki pri Sit-ku leta 1593. Bilo je 22. junija na dan sv. Ahacija .ko so kranjski fantje poti vodstvom Andrejn Turjaškega pognali Turke v beg, ali kakor je to Prešeren lepše povedal v pesmi:... »pri Kolpi zmage so pijani, omagali pred Kranjci Otomani«. V spomin na slavno odrešilno zmago so turjaški grofje 3 pomočjo ujetih Turkov zgradili današnjo cerkev sv. Ahacija na prijaznem razgledni-ku. Cerkev hrani lepo vrsto zgodovinskih zanimivosti. Na levi strani je turški grb, v zidu je kamenita plošča z latinskimi napisi, ki jih je pokojni turjaški župnik Anton Medved raztolmačil v slovenščino. Na Turjaškem gradu sta umrla 1. 1615. dva turška viteza in sta pokopana pri Sv. Ahaciju. Zgodovinsko bandero ima sliko zmage pri Sisku. Pred to zmago so prihajali Turki dolga leta na Kranjsko ropat in morit. L. 1528. so oblegali Turjaški grad. Kako ro se kristjani skrivali pred njimi, kako se jo konju turškega konjenika vdrlo kopito v cerkveati prag. vsaka, votlina in vsaka pečina na gori Sv. Ahaca ima svojo povest. Cerkvene stopnice kažejo konjske podkve iz turških časov. Vsepovsod mrgoli podpisov, ki pričujejo, kako je razglednik že dolgo priljubljena izletna točka. Med njimi pa so bil? tudi taki, ki so odnašali. Tako so 1. 1887. prišli neki izletniki iz Berlina in odnesli b seboj več zgodovinskih predmetov. Pred kakimi 60 leti je bilo žegnanje pri Sv. Ahaciju sila slovesno. Mašnik je vršil cerkveno opravilo v krasnem plašču, ki ga je pred 400 leti nosil sam turški paša Hasan. Plašča danes ni več, morda je na Dunaju. K žegnanju se je vsako leto zgrnilo mnogo ljudi, v dolino so odmevali streli, glasilo so je petje in rajanje. Pod cerkveno lipo po bili šotori in v njih trije, štirje vinotoči. Veo sto izletnikov je prišlo na goro in siromašna cerkvica je dobivala lepe darove. Danes je vse pozabljeno in opuščeno. Pa je škoda, da je tako. Zmaga kranjskih fantov pri Sisku je tako pomembna v naši zgod<-> vini. da je ne hi smeli pozabiti in opusti' i starih običajev, a krasni razjrlednik Sv. Ahacija je vreden obiska. Izletniku je ob tem dana najlepša prilika, da si ojrleda Turjaški grad, ki je med največjimi in najznamenitejšimi v vs-ej Jugoslaviji. Letošnje žegnanje bo 28. junija. i V najgloblji žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil po dolgi težki bolezni v cvetu mladosti naš nadvse ljubljeni sin, vnuk, nečak, stric in svak BORIS ČERNIC, danes v četrtek, dne 18. junija ob 13. uri s tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 20. junija t. 1. ob 17. uri iz hiše žalosti Dravlje 100, na pokopališče v Dravljah. DRAVLJE-LJUBLJANA, 18. junija 1936. EDVARD in FRANČIŠKA ČERNIC, in ostalo sorodstvo. f Zatisnil je za vedno svoje trudne oči, previden s tolažili sv. vere in odšel po večno plačilo naš predobri oče, brat, tast, stari oče, stric, gospoc' Anton Zupan K večnemu počitku ga spremimo v soboto, dne 20. t. m. ob pol 6. uri pop. izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa, Mdovdanska c. 9, na pokopališče k Sv. Križu Ljubljana, dne 18. junija 1936. MIRO, JOŽE ZUPAN, sinova; TONČKA por. ČERNE, hčerka; ANTONIJA, por. STRIEDINGER, sestra; ANDREJ ČERNE, zet; ELA ZUPAN, roj. VEROVŠEK, sinaha, vnuki in vnukinje! Urejuje Oavorin Ravljen, — Izdaja sa fcDDZorcU »Jutra« Adoll Siibnikar. — Za Narodno tiskamo d. d. kot Oakarnarja Franc Jezeršek. — Za »nT«trt det je odgovore« ai^ft Merah — fist s IdubijaAi.