55. številka.
Ljubljana, v sredo 7. marca
XXI. leto, 1888.
Izhaja vsak dan »»ečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o-o g o r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt, leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofliljanja na dom za vse leto 13 pld.,  za četrt lota :i gld. .HO ki\, za jedon mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanj« M dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zn tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje Be od četiristopne pttit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frnnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in npravnifitvo je v Rudolfa Kirbifia hiši, ,,Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naročninp, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari.
P. n. volilcem trgovinske in obrtne zbornice.
Volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani razglaša, da se bode pred volilno komisijo v Ljubljani vršila volitev ali z ustnim gla sovanjem ali z osobnim oddajanjem napisanih glasovnic 22. dan marca 1888. 1. Oni volilci pa, kateri bodo volili z dopošiljanjem glasovnic, morajo napisane in podpisane glasovnice vsaj do 19. marca 1888. 1. poslati na deželi c. kr. okrajnemu glavarstvu, v Ljubljani pa mestnemu magistratu.
Podpisani odbor štel si je v svojo dolžnost posvetovati se z mnogimi trgovci in obrtniki, in ča stitim volilcem na podstavi jednot^lasnega sklepa priporoča niže imenovane gospode za kandidate. Podpisani odbor je prepričan, da so ti zaupanja vredni, ker so vsi že već let člani zbornice in vestno in po vsej svoji moči delajo za trgovinske in obrtne koristi naše dežele.
Priporočajo se sledeči gospodje:
/. Trgovcem, I. in II. volilnega razreda, kateri flobe rudeče glasovnice:
F I'a II Hreil, graščak in trgovec v Ljubljani,
I vail Perd.au. trgovec in posestnik v Ljubljani,
Frail K«. Souvail, trgovec in posestnik v Ljubljani,
i*. Trgovcem HI. volilnega razreda, kateri dobe višnjeve glasovnice:
Xoilia Pavssler, posestnik in trgovec v
Kranji,
J o sij* Hi 1>IČ, prodajalec instrumentov v Ljubljani.
Obrtnikom II. volilnega razreda, kateri dobe bele glasovnice :
Oroslav Doleiiec. svečar in hišni posestnik v Ljubljani,
Alo/JJ Jenko, načelnik pekovske zadruge v Ljubljani,
Janko li 4'  silili, graščak in posestnik mlina in žage na Brdu,
Jarnej Žštllili, hišni posestnik in čevljarski mojster v Ljubljani,
Filip %ll|iaiieie, hišni posestnik in stavbeni mojster v Ljubljani.
V Ljubljani dne 6. marca 1888.
Narodni volilni odbor.
Razpis volitve za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani.
Podpisana volilna komisija daje volilcem trgovinske in obrtne zbornicu v Ljubljani na znanje, da se bode pred volilno komisijo vršila volitev ali z ustnim glasovanjem ali z osobnim oddajanjem napi sanih glasovnic 22. dan marca 1888 od devetih do-poludne do šestih popoludne v raagistratni dvorani v Ljubljani Ob 6. uri popoludne se bode to glasovanje tudi končalo.
Ako se volitev vrši z dopošiljanjem od volilcev podpisanih glasovnic, morajo napisane in podpisane glasovnic z izkaznicami dospeti k obrtnemu obla-stvu prve stopinje (na deželi k cts. kralj, okrajnemu glavarstvu, v glavnem mestu Ljubljani pa k mestnemu magistratu) tistega kraja, kjer je podjetje, zadnji čas do 19. marca 1888. 1.
Volilna komisija opozoruje, da se od volilcev naravnost volilni komisiji poslane glasovnice ne bodo vsprejemale.
Glasoštetje bode volilna komisija 19. dan marca 1888 1. začela. Na mej glasoštetjem dospele glasovnice se ozira satno tedaj, a*o so bile pravočasno oddane pri obrtnem oblastvu.
Volitev se vrši javno. Volilcu se daje, kakor je že zgoraj omenjeno, na izvoljo, da voli ali
a) ustno, ali
b) da svoje može na glasovnici napisane sam poda volilni komisiji, ali
c) da s svojim imenom podpisano glasovnico, pri-loživši jej izkaznico, odda obrtnemu oblastvu I. stopinje, katero obe posije volilni komisiji. Glasovnice se smejo odprte ali zaprte oddajati
LISTEK.
Otci in sinovi.
Ruski spisal  J.  S. Turgenšv,  preložil Ivan Gornik.
XXI.
<DaljeO
Otec Aleksej, visok in postaven mož, z gostimi, skrbno razčesanimi lasmi, z vezenim pasom nad li-IaBto, svilene haljo, bil je jako okreten in premeten človek. Ponudil je Arkadiju in Bazarovu najpreje roko, kakor, da bi bil že preje vedel, da jima ni mnogo do njegovega blagoslova, tudi v obče nosil se je jako neprisiljeno. Samemu sebi ni prizanašal in drugih ni žalil, ob jednem norčeval se je iz se-meniške latinščine ter se potegoval za svojega vladiko. Izpil je dve čaši vina, a tretje se je ubranil. Vsprijel je smodko od Arkadija, a ni je kadil, češ da jo ponese domov. Ne baš prijetna bila ni navada njegova, da je počasi in varno dvigal roko, da je lovil muhe po svojem lici ter jih potem časih zmečkal. Sedel je za igralno mizo, ne da bi baš kazal veliko veselja ter končal s tem, da je obigral
Bazarova za 2 papirna rublja 50 kopejk, — srebr nega denarja v hiši Arine Vlasjevne niti poznali niso . . . Ona sedela je kakor poprej e pole& svojega sina (kvartala ni), kakor poprej podpi raje si obraz s pestjo, ter je ustajala le, kadar je bilo komu treba naročiti novega krepila. Bala se je laskati Bazarovu in on je ni vspodbujal, ni iskal njene ljubezni; poleg tega jej je tudi Vasilij Ivanovič svetoval, da ga naj preveč ne „vznemirja". — „Mladi ljudje tega nimajo radi," trdil jej je. (Govoriti nam ni treba, kak je bil tisti dan obed, Tiinofejič je sam ob jutranji zori hitel v mesto po neko posebno čer-kesko govedino; starosti šel jo na drugo strau po maline, okuke in rake; za same gobe dobile so babe 42 kopejk). Očesi Arine Vlasjevne neprenehoma obrneni v Bazarova, izražali nista samo uda-nost in ljubeznivosti, v njih kazala se je tudi neka smešna žalost z radovednostjo in strahom, kazalo se je neko ponižno očitanje.
Sicer pa Bazarovu ni bilo do tega, da bi pre mišljeval, kaj pač izražata očesi njegove matere; redkokdaj obrnil se je k njej s kratkim vprašanjem. Jedenkrat popi osi 1 jo je za roko „na dobro srečo". Lahko je položila svojo mehko ročico v njegovo raskavo in široko pest.
ali dopošiljati. Na zaprtih glas vnicah mora hiti zunaj zapisano ime vodičevo.
Tisti volilci, kateri volijo tako, da dopošiljajo napisane in podpisane glasovnice, morajo svoje glasovnice z izkaznicami vred v določenem roku oddati ali doposlati obrtnemu oblastvu I. stopinje tistega kraju, kjer je podjetje. Take glasovnice z izkaznicami vred se smejo dopošiljati po c. kr. pošti, po c. kr. davčnih uradih, ali po občinskih uradih, ali po posebnih poslih.
Po preteku določenega roka obrtnemu oblastvu dospele glasovnice se ne smejo nič več vsprejemati.
Zgoraj navedene tiskovine (izkaznice, glasovnice, razpis volitve) kakor tudi vse uloge volilcev pošiljajo se volilni komisiji po pošti poštarine proste, ako imajo na adresi pristavek: „V volit-venih zadevah trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani".
Volilci trgovinskega odseka in sicer: volilci I. in II. volilnega razreda dobe rudeče glasovnice in volijo skupaj 3 člane.
"Volilci III. volilnega razreda trgovinskega odseka dobo višnjeve glasovnice in volijo 2 člana.
Volilci I. volilnega razreda obrtnega odseka dobe zelene glasovnice in volijo 1 člana.
Volilci II. volilnega razreda obrtnega odseka dobe bele glasovnice in volijo 5 članov.
Volilci III. volilnega razreda obrtnega odseka dobe rumene glas o v niče in volijo 1 člana.
Vsaka volilna kategorija (volilni razred) voli sama zase njej pripadajoče število pravih Članov. Opozoruje se pa tu posebno, da morajo volilci vsake kategorije ali vsacega razreda svoje zastopnike le iz onega razreda voliti, v kateri imajo sami pravico voliti.
Daljni pouk je v razp su volitve, kateri se vsacemu volilcu dostavi.
V Ljubljani, dne 8. marca 1888.
C. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani:
Dralka.
— Kaj, vprašala je čez nekoliko časa, — ali ni pomagalo?
— Še slabeje je šlo, odgovoril je z brezbrižnim nasmehom.
— Presmelo igrate, rekel je kakor Rožal"je otec Aleksej in si pogladil lepo brado.
— Napoleonsko pravilo, dragi, napoleonsko, prekinil gaje Vasilij Ivanovič  — ter izigral asa.
— In ono privelo ga je do ostrova Svete Helene, rekel je otec Aleksij in pokril asa z atutoin.
— Ali hočeš ribezljeve vode, EnjuŠenka, vprašala je Arina Vlasjevna. Bazarov pomigal je le z rameni.
— Ne, rekel je drugi dan Arkadiju, — jutri odidem od tu. Dolg Čas mi je; delal bi rad, a tu ne morem. Odpravil se bom zopet k vam, ostavil sem ondi vse pripravo. Pri vas se vsaj lahko zaklenem. Tukaj pa mi otec vedno trdi: „moj kabinet ti je na uslugo, — nihče te ne bo motil", sam pa se ne gane od mene. A da bi se pred njim zapiial bilo bi mi neprijetno. No in mati ie ravno taka. Slišim, da stoka za steno, in iti moraš k njej — ter jej kaj povedati.
— Jako bo žalostna, dejal je Arkadij, in on tudi.
„Pellagra" na Goriškem.
V novejšem času je pogosto govor o tej bolezni, ki že par let razsaja po nekaterih vaseh na Goriškem, o kateri pa marsikateri čitatelj pravega pojma nema in ga skoro tudi imeti ne more, ker je sicer v Avstriji nikjer ni in se sploh v Evropi opazuje šele izza šestnajstega stoletja.
„Pellagra" nahaja se le ondu, kjer se koruza prideluje, kjer prebivalstvo izključno ob koruzi živi. V Italiji začeli so koruzo saditi sredi šestnajstega stoletja, koncem stoletju imeli so tudi že „pellagr-o." Na Francoskem udomačila se je koruza koncem 18. stoletja in prvi slučaji pellagre pokazali so se 1818. 1. Sedaj je „pellagra" endemična (udomačena) po Severni Italiji, Rumuniji. na otoku Krfu, v Severni Spanjski in Južni Franciji, v Avstriji na Goriškem in sporadično Južnem Tirolskem, torej povsod po takih krajih, kjer je ljudstvo po svoji revščini primorano, pokvarjeno koruzo zavživati kot jedino hrano, zaradi tega tej bolezni tudi pravijo po pravici „mal della miseria", — revščine zlo.
„Pellagra"  (lepra Lombardica) nahaja se na Goriškem posebno v nižinah okolu Ćervinjana, (razen  Ćervinjana še v vaseh Flamičel,  Muscoli, Ta-pogliano, Scodovacca in Terzo), kjer biva jako siromašno prebivalstvo, vsled nedostatne hrane, slabe vode, nezdravega in^vlažnega podnebja in brlogom podobnih stanovanj  jako  zanemarjeno,  živeče ob dnevni mezdi (braccianti.) Zemlja rodi ondu le ko razo, katera  često   no  dozori,  torej   v shrambah kmalu gniti začne    A tudi dozorela koruza se pokvari, ker  jo hranijo v mokrih prostorih. Dobra koruza se navadno poproda, ljudstvo pa za-se obdrži le slabo, ali pa iz Italije pripeljano pokvarjeno blago, katero prouzročujo bolezen „pellagro." Kakor so dosedanje preiskave dognale, zarodi se na mokri koruzi   škodljiva glivica (bacterium maidis), ki daje kali rečeni   bolezni.   Človek,  dobro živeč, upira se lahko dolgo tej bolezni, pri slabi hrani pa „pellagra" hitro napreduje.  Preiskave v tem ozira še neso dovršene, a toliko se je dognalo, da je izključno pokvarjena koru/a bolezni uzrok, kajti takoj v početku odpravi  se bolezen,  ako se hrana izpremeni, da celo, ako se zauživajo jedi od zdrave koruze.
Bolezen razširja se v omenjenem okraji od 1884. leta. Bilo je takrat 320 teško obolelih, 1886.1. že 338, v prvih osmih mesecih preteklega leta pa 404. Po zagotovilih zdravnikov in občinskih predstojnikov sme se sklepati, da povprečno 25% prebivalstva boluje za „pellagro", mej temi pa je 90% težakov (braccianti). Vseh slučajev se itak ne po-izve, ker se občine boje, da bi jih vsled objave silili k raznim u.aedbam, katere bi pogoltnile mnogo troškov.
Bolezen „pellagra" je hudo zlo, katero treba odpraviti čim prej, tem bolje. Državnega zbora bud-getni odsek sklenil je zatorej predlagati, da se poleg 30.000 gld., namenjenih za olajšavo sedanje bede na Goriškem, zlasti pa za kraje okolu Gradiške, dovoli še 20.000 gld. za odpravo „pellagre".
S tem zneskom skušalo se bode zajeziti in odpraviti bolezen. V ta namen se bode v prvi vrsti skrbelo,  da  ljudstvo  ne bode uživalo pokvarjene
kuruze, katere uvažanje se bode prepovedalo. Sveža kuruza bode se sušila v nalašč za to prirejenih sušilnicah ter hranila v posebnih skladiščih, ki se bodo v ta namen zgradla Napravile se bodo tudi peči, da bode prebivalstvo, razen vsakdanje polente pri pravljalo si tudi druge hrane,  zlasti  kruha i. t. d.
Vsakdo bode pač želel, da bi omenjene in primerne druge naredbe koristile, ker je „pellagra" res ostudna bolezen. Kogar se prime, ovira mu pre-bavljenje ter prouzročujo bolezen živcev, slabost, pobitost, naposled, včasih že pred tretjim, skoro vselej pa pred sedmim letom melanholijo, blazuost in potem smrt Ker se pri tej bolezni na koži prično gobe, pravijo jej tudi „Milanska roža" ali pa „Milanski garji".
Prisilno zavarovanje.
(Dalje.)
V formalnih ozirih, pravi gospod profesor Šuklje, da ne more biti ugovora proti ustanovitvi deželne prisilne zavarovalnice ; treba je po njegovih besedah deželnozborskim predlogom le državnozborskega blagoslova in — stvar je gotova  Kaj poreko k temu privatne  zavarovalnice,  katere se postavljajo na stališče   „beati   possidentis"   in  katerih nekatere imajo  prav  dragocene privilegije — kedo bi se zmenil za to?   Vsaj vender slove nemški pravni aksijom: Macht geht vor Recht. Moč imajo deželni zbori, pravo privatne zavarovalnice; poslednjim je torej molčati. —   Toda le počasi.   Pri nas v Avstriji imamo zakone, ki so v stanu varovati vsacega — tudi najposlednjejšega — državljana prejiotence države ali njenega zastopa. Iti ni dvojbe, da bodo vedele zavarovalnice temeljito braniti svoje pravice proti konfiskacijskim nameram državnodeželnih so-cijalistov. Vedeti je namreč treba, da privatnim zavarovalnicam — da govorim z narodno poslovico — neso leteli v usta pečeni piščanci, temveč, da jih je stalo mnogo truda in denarnih žrtev, predno so si uredile svoj posel tako, kakor ga vidimo sedaj. Delniške zavarovalnice investovale so ves svoj delniški kapital v organizacijo ; vzajemne zavarovalnice izvele so isto s fondi, do katerih imajo pravico vsi členi. In to dragoceno organizacijo naj bi privatne zavarovalnice prepustile brezplačno deželnim prisilnim zavarovalnicam?
Ako bi se torej imele že vsekakor uvesti take zavarovalnice, bilo bi pred vsem potreba izvlastniti pravice privatnih zavarovalnic. Za približen pojem, koliko bi to stalo, navajam, da delniški kapital samo tuzemskih zavarovalnic znaša blizu 300 milijonov goldinarjev. O tem, koliko bi zahtevali delničarji odškodnine in kako visoko bi cenile svojo organizacijo vzajemne zavarovalnice, pač ne morem govoriti ni s približno točnostjo, a da si bodo vedeli častiti čitatelji napraviti pojem o obširnosti take denarne operacije, navajam, da rezervni fondi delniških zavarovalnic znašajo preko 88 milijonov, vzajemnih pa preko 36 milijonov goldinarjev. Se ve da bi se morala — ako bi se imele ustanoviti deželne prisilne zavarovalnice — odkupnina razdeliti za po samične zavarovalnice na posamične dežele v razmeri k poslovanju; pred vsem pa, da bi bilo potreba organizacijo za življensko, nezgodno, požarno, točno in prevozno stroko vsako posebej taksativno
— Vrnil se bom še k njima.
— Kedaj ?
— Kedar pojdem v Peterburg.
— Tvoja mati se mi posebno smili
— Zakaj? Ali se ti je z jagodami ali s čim tuko prikupila?
Arkadij je povesil očesi. — Ti ne poznaš svoje matere, Evgenij. Ona ni samo odlična ženska, ona je jako umna, res Danes v jutro govorila je z manoj polu ure, tako pametno, zanimivo.
— Gotovo sta o meni rešetala?
— Govorila nisva samo o tebi.
— Morebiti, da imaš pravo. Ako se more ženska ]>olu ure pogovarjati, je to že dobro znamenje. A jaz vender odidem.
— Lahko ti ne bode povedati jima te novice. Vedno se pogovarjata, kaj bodemo delali čez dva tedna.
— Lahko ne bo. Vrag me je gnal, da sem danes nagajal svojemu otcu. Pred nekojimi dnevi dal je jeduega iz svojih kmetov pretepati — in prav je storil; da, da, ne glej me tako začujeno! — jako prav je storil, zato ker je strašen tat in pijanec. Vender otec ni nikakor pričakoval, da bom jaz to izvedel.   Jako je bil v zadregi in sedaj ga moram
še žaliti . . . Nič! „Do svatbe se že rana zaceli", pravi pregovor.
Bazarov je rekel: „nič!B a vender je minil ves dan, predno se je odločil, da javi Vasiliju Iva-noviču svoj naklep. Nazadnje, ko se je v kabinetu že od njega poslavljal, rekel je 's prisiljenim zevanjem :
— Da . . . skoro bi ti bil pozabil povedati . . Reci, da naj jutri pošljejo konje k Fedotu na pristavo.
Vasilij Ivanič se je začudil. — Ali potuje gospod Kirsauov od nas?
— In jaz grem ž njim.
Vasilij Ivanovič je omahnil. — Ti greS?
— Da . . . moram.   Prosim te, oskrbi konje.
— Dobro . . . zajecljal je starček: — na postajo . . . dobro . . . vender . . . vender . . . Kako je to!
— Moram iti k njemu na kratek čas. Potem vrnem se zopet sem.
Da! Na kratek čas . . . Dobro! — Vasilij Ivanovič izvlekel je ruto in vsekuje se priklonil se skoro do tal. — Kako je to ! ... vse bo . . . Mislil sem, da boš . . . dlje pri nas. Tri dni . . . To, to je čez tri leta, malo, Evgenij ! (Dalje prfh.)
ceniti. To samo na sebi pa je tako težavno delo, da se ga gotovo ne bode lotil nobeden teh, ki po raznih deželnih zborih propovedujejo zveličeval-nost prisilnega zavarovanja; brez tega pa državni zbor ne more sklepati meritorno o stvari. Primera z uvedbo državne prisilne zavarovalnice na Bavarskem — Saksonska ima sicer tudi državno zavarovalnico, a ne prisilne — ni točna. Tam so bile vse drugačne razmere. Na Nemškem je namreč že od konca minolega in začetka tekočega stoletja mnogo javnih zavarovalnih združeb (offentliche Versicherungs-Societaten), katere |imajo take privilegije, da morajo pri njih zavarovana biti vsa poslopja onih ozemelj, za katera so bile ustanovljene. Na Bavarskem torej ni bilo treba druzega, ko te javne združbe postaviti skupno pod državno upravo in bila je gotova državna zavarovalnica, ne da bi bili kako zadeti interesi privatnih zavarovalnic, Po tem takem pač nimajo vsi po raznih deželnih zborih storjeni nasveti glede prisilnega zavarovanja nikake praktične vrednosti in tudi v formalnem oziru neso še zreli za rešitev.
Ako posnamem vse doslej povedano, priti moram do zaključka, da vprašanje o prisilnem zavarovanji poslopij: 1. ni važno, 2. ne izpeljave potrebno in 3. v morebitnej svojej izpeljavi za občansko s v ob od o u ar a v n o st škodljivo.
Važno to vprašanje ni zaradi tega, ker bi se s tem nikakor ne dosegel v narodnogospodarskem oziru oni uspeh, katerega bi nekateri radi dosegli v prospeh celote od pojedinčev. Zavarovalne delnice večinoma niso v rokah velikih kapitalistov in zato tudi ne igrajo skoro nikakeršne uloge  pri borznih špekulacijah. Pri zavarovalnih podjetjih interesovan je marveč meščanski kapital, kar nam ravno mirna posest zavarovalnih delnic  dokazuje najbolje. In škodovati državljanom, kattrira je neutrudljiva marljivost pripomogla do nekega zmernega imetka in katere moremo zmatrati za jeden izmej štirih stebrov, na katerih sloni državno ustrojstvo, vender ne more   biti v interesu države.  Najnovejši reformatorji sami protestovali bi, ko bi se jim pripisovale take namere in tudi jaz sem prepričan, da tega ne žele. Oni so le na napačnej poti, na katero jih je zavel nemški doktrinarizem. Mesto, da bi iskali kapitala tam, kjer bi ga lahko bilo najti in kjer se njegova brezozirna in pogubna nadvlada   kaže v vsej svojej nagoti — no borzi in pri velikih borznih podjetjih — lotili so se blagodejno in mirno po-slujočih zavarovalnic. Pač res, da so marsikoga morebiti boli v oči veliki  rezervni fondi; a tu zopet ni pomislil, da ti rezervni  fondi niso lastnina delničarjev, ampak članov, tedaj ne pojedinca, ampak celote.  — So  pa tudi nekateri — in tem ne prištevam onih gospodov, ki so v kranjskem deželnem zboru predlagali prisilno zavarovanje —, kateri se — ker že hočejo vsekakor veljati za skrbne čuvarje narodne  blaginje — polotujejo zavarovalnega vprašanja zato, ker vedo,  da s tem ne bodo vzbudili nevolje višjih finančnih krogov, kakeršno bi zbudili gotovo, ko bi  hoteli motiti jim resno kapitalistično njihovo nadvlado._(Daljo prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j ub lj ani 7. marca.
Legitimacijski   odsek  držaVikfegil /bora
imel je posvetovanje o volitvi Auspitzevi in je sklenil na predlog poročevalca, da ne bode poizvedoval o nepravilnosti pri volitvi, katere je zbornici navel poslanec Začek. Pri glasovanji se je bila namreč polovica članov izrekla za poročevalcev nasvet, in je potem odločil predsednik za njegovo mnenje. Poslanec Začek stavil je potem protipredlog, ki je pa bil zavržen, ker je več desničarjev pri glasovanji mankalo. Začek ua to nevoljen odide in seja se konča, ker ni bil odsek več sklepčen.
Konl ereuce školo v na Dunaji so se pričele včeraj ob 10 uri v knezonadškofijskej palači in jim predseduje knezonadškof kardinal Ganglbauer. K konferencam so prišli sledeči škofje: knezonadškof grof Schonborn iz Prage, knezoškofa Zwerger iz Gradca in dr. Misija iz Ljubljane, ter škofa Bauer iz Brna in Aichner iz Brixena. Škofa Duna-jevski iz Krakova in MUller iz Linca zaradi bolezni nesta mogla priti. Konference se bode pečale s konfesijonalno šolo in sicer ne samo na podlagi Liechtensteinovega predloga, temveč se bodo škoije ozirali tudi na želje Lienbacherjeve. Dogovorili se bodo o vsebini pastirskega lista, ki se ima izdati v tej zadevi.
Nek poljski list je bil objavil vest, da hoče Vatikan podrediti ogerMke Rusine Levovskemu metropolitu in da je kardinal primas Simor tudi v
to privolil. Nam sp J« ta vpst zdela jako neverjetna. Sedaj jo pa odločno oporeka „Egyeterte8w. Ta list je izvedel, da se o tej stvari ni nikdar govorilo, a da bi jo primas Simor odločno zavrnil, ko bi se kdai sprožila. Sicer pa tudi v Vatikanu ne žele, da bi se Levovska unijatska n*tdškotija povzdignila v patrijarhat
\ u a iiJe drža* 4-.
Predvčeraj je cesar v Budimpešti vsprejel novega kitajskega poslanika Hung-Seuna v avdi-jenciji. Slednji je izročil svojo poverilnico. Poslanik je v dolgem kitajskem govoru izrazil željo, da bi bili oduošaji mej Avstrijo in Kitajera vedno intimnejši. V imenu svojega gospoda je povprašal po zdravji cesarja in cesarske rodbine. Njegov govor je raztol-mačil v francoščini poslaniški sovetnik Lieu. Cesar je odgovoril v francoščini, izražajoč svojo radost, da so odnošaji s Kitajem tako prijateljski.
Volitve v generalne sovete v Bolgariji so povBod za vlado ugodno izpale. Drugačnega izida tudi ni bilo pričakovati, ker vladni organi silno pritiskajo pri volitvah in torej njih izid ne more nikakor veljati  za izraz narodnega mišljenja.
ItiiNki car je nedavno vsprejel bivšega srb skega metropolita Mihajla in se ž njim pogovarjal o razmerah v Srbiji. Tej avdijencji pripisujejo veliko važnost.   Rusija se začenja bolj zanimati za Srbijo, nego se je dosedaj.
Itiiiuiiiisl4i kralj je vsprejel ostavko mini-sterstva, in (Jbika bode ministerski predsednik. Mi-nisterstvo vnanjih zadev bode prevzel bivši poslanik na Dunaji Carp. Ghika in Carp sta konservativca, in če potem sodimo, bilo bi novo ministerstvo konservativno. Ker pa imajo v zbornici liberalci veliko večino, moralo bi v kratkem razpustiti zbornico in razpisati nove volitve.
Francoska  vlada je že mislila odstaviti generala Boulangera, ker je dobil pri zadnjih do polnilnih volitvah toliko glasov in se more domnevati, da je sam kolikor toliko delal agitacijo zase. Vlada si je pa premislila, kajti general   bi jej bil morda še nevarnejši, ko bi ne bil več v službi, ter bi lahko agitoval in ruval, kakor bi hotel. Minister stvo se je zatorej zadovoljilo z izjavo generala, da ni nič vedel, da hočejo pri volitvah zlorabiti ime njegovo.   Več poslancev je hotelo v senatu inter-pelovati vlado radi Boulangera , pa so nazadnje le opustili to misel, ker nečejo vladi s tem delati težav. Za Boulangera posebno agitujejo bonapartovci ki so se poslednji čas jako gibati začeli. V kratkem mislijo začeti izdajati nekaj novih večjih listov. — Govoru   marquisa Breteuila,  katerega smo včeraj priobčili, pripisuje se velika važnost. Vsi francoski listi bavijo se ž njim.   Ker je marquis prijatelj grofa Pariškega, misli se, da je njegov govor nekak program monarhistov. Mnogim konservativcem pa njegov govor ni ugajal, ker je marquis se izjavil, da naj bi Francija pospeševala rusko politiko v orijentu, ki nasprotuje interesom katoliške cerkve. — Zbornica se sedaj posvetuje o vojnem budgetu. Keller se je pri tej priliki pritoževal,  da se mini sterstva vedno menjajo in da se zmanjšuje vojni budget   Vojaki se prezgodaj spuščajo   na dopust. Vojni minister je obetal,  da se bodo odpravile te pomankljivosti.   Lockrov je pa zahteval pojasnil o na8tavljenji generalnih nadzornikov in priporočal, da se ta stvar izroči odseku, da jo še pretrese. Vojni minister je izjavil, da bodo generalni nadzorniki imeli nalog proučavati, kako bi se bolje za vojno pripravili, in nadzorovati vojne priprave
Kakor se kaže, hočejo AbeMiuce v kratkem napasti Italijani    Prebližujejo se njih pozicijam v več oddelkih. Italijani se nadejajo, da bodo lahko otepli Abesince, ki so slabo oboroženi in tudi ne majo toliko vojakov, kakor se govori.
Dopisi.
Iz  PoMtoJiiiNkega   okraja   5. marca [Izv. dopis.  Nekateri trdijo, da je silno potrebno predrugačiti sedanji občinski red,  oziroma ga za menjati z novim.  Temu pritrjuje gotovo ogromna večina kranjskih občanov.  Vprašanje je le, ali naj se napravijo male ali velike, to je , samostojne ali nadžupanije.  Večina je sedaj proti nadžupanijam ker trdi se, da bodo nadžupanije občanom naprav ljale več stroškov kakor pa male županije. Tako i>a nekateri tudi trde, da se bode z napravo velikih občin napravil še večji nered po nekaterih občinah kakor je sedaj. In ravno sedanji nered, kateri kra ljuje po nekaterih naših občinah, je gotovo glavni uzrok, da bo naše občinstvo neče sprijazniti z na črtom novega občinskega zakona ali reda.  Ti po misleki in sum proti novema načrtu, kateri je zmislu velikih občin napravljen,  so deloma opra vičeni ter se celo zagovarjati dajo. Mi imamo sedaj male in velike občine, to je zmešnjava, katera go tovo ne služi v čast našej kronovini. Kar je malih te žele še za naprej kot take ostati, kajti opravi čene pritožbe nekaterih sedanjih velikih občin, ki se žele razdružiti, jih plašijo, da so proti združitvi Velike občine se pa le one žele kot take obdržati katere imajo, nepristranski voljene, dobre župane
katerim je mar korist občanov, ne pa lastna sebična korist V občinah, kjer so taki župani, tam je red, ravna se strogo po zakonu, kar se pa nikakor ne godi v občinah , kjer so sebičneži za župane, kateri le gledajo, kako si bodo iz občinske blagajnice, od žuljev soobčanov svoje žepe polnili. Ti in taki župaui se gotovo ne drže občinskega reda, mej drugimi jim je pa najmanje poznat § 21. Njun ni na tem, da bi se nove volitve vršile vsako tretje leto, oni na več časa raztegnejo svoje paševanje in tako pridejo volitve šele čez štiri ali pet let na vrsto. Vsemu temu je sebičnost kriva in pa strah, da ne bodo zopet voljeni. Ko pa vender čez dolgo pride do volitve, se potem, ako je volitev neugodna, napravi pritožba, in zopet je župan dober za nekatera leta (glej Vrhniko). Tacih in jednacih neredov kar mrgoli v slabo in nemarno uredovanih velikih občinah. To je torej oni opravičeni strah pred novim načrtom, kateri govori za nadžupanije ali glavne občine.
Pa še nekaj.   Dosedaj je vsaka vas ali pod-občina volila sama zase jednega odbornika ali pod župana tako, da je pri obč. odboru bila torej vsaka vas zastopana. V novejšem času se je pa iznašel §, in ta je 13. obč. reda, kateri je vse to predru-gačil.  Ta paragraf pravi namreč mej drugim: „Po tistih občinah, katere imajo ali bi v prihodnje imele v sebi po dve ali več sosesk, ki so bile do 1850. leta podobčine, naj se ta odbor voli tako, da najprvo volilci vsake tako soseska (podobčine) izbero v odbor vsi vkup po  enega odbornika (župana)". Na ta način se bode pripetilo, da bodo precej velike vasi brez vsacega odbornika, kateri bi te zastopal   v občinskem  odboru.   Nasprotno   bodo pa manjše vasi imele po 2, 3 in več odbornikov. Poglejmo na pr. Postojino.  Ako bi Posfojinski občini tako volili, kakor veh § 13., potem bi bilo več pod-občin, oziroma vasi brez svojih odbornikov ali podžupanov.   Pa tukaj se zopet drugače voli, namreč po katastralnih  občinah, to je kat astralne občine skupaj   Torej vsaka občina drugače. Tako čujemo, da Hrenoviški se je zaukazalo po § 13., ne pa po katastralnih občinah".   Taka se je zgodila tudi s Slavino. Vas je velika, sedež fare in vender ostala je pri zadnji volitvi brez odbornika,  nasproti ima pa ne veči Orehek osem odbornikov. Ta način volitve in tako tolmačenje gori navedenega paragrafa, se nam nikakor ne dopada,  zato vse to za neko, ne malo krivico zmatramo. Pa čudno, za tem §, namreč 13. obč. reda, pride precej, kar je umevno, § 14., kateri slove: „Ako se je po zakonu, danem 17. marca 1849. leta,  poprej  samostojna soseska (podobčina) razdelila v dve ali več samosvojih občin, dobi vsaka taka občina, ko bi se z drugimi zopet hotela združiti, vse tiste pravice,  katere sploh poprejšnji odstavek (paragraf) iu sedanji zakon pod občinam daje". Ta stavek torej jasno govori, da one občine ali vasi, katere so bile po letu 1850. samostojne, ter so se  zopet v veliko občino združile, imajo vse tiste pravice, katere sploh § 13. in se danji zakon podobčinam dajeta.   No po tem soditi, je malo da ne vsaka vas zase podobčina, ker vse te so bile pred letom 18GG, samostojne soseske ali občine. § 14  torej govori, kako da naj posamezne podobčine svoje zastopnike, odbornike ali podžupane volijo. Volitve na ta način se nam zdijo primerne ter pravične.  V podkrepljeuje tega našega mnenja, pa naj služi tudi to, da se je namreč pod prejšnjim g08p. glavarjem, skozi celih 20 let tako volilo, kakor veli § 14. obč. reda.  Želeti  bi bilo, da bi se tudi v bodoče po tem vodilu  ravnalo ali volilo, da se ne bodo rodile zmešnjave vrh zmešnjav, katere gotovo neso v korist, pač pa v škodo dotičnih ob Čanom. _
Domače stvari.
— (Vladiko Strossmaver-ja) imenovale so častnim občanom dosedaj občine: Senožeče, Št. Jurij pri Kranji, Žužemberk, Naklo pri Kranji, Lokavec pri Ajdovščini, Mengeš, Šraarije pri Ljubljani. Slava zavednim našim občinam! Vivant se-quentes!
— (Mestni zbor Zagrebški) sklenil je včeraj adreso škofu Strossmaverju. V deputacij o, ki ima adreso izročiti, voljeni so: Badovinac, Lov-renčič in grof Kulmer.
— (Celjsko učiteljsko društvo) sklenilo je jednoglasno v svojem mnogobrojno obisko-vanem zborovanji dne 1. marca t. 1., poslati peticijo na viB. zbornico poslancev, v kateri iz pedagogičnih uzrokov prosi, naj se Liechtensteinov predlog zavrže.
— (Dnevni red seji Ljubljanskega občinskega sveta) v četrtek v 8. dan marca 1888. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani, I. Naznanilo prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo: a) o računskih zaključkih občinske blagajnice Ljubljanske in ž njo združenih fondov za 1886. leto; b) o škontrovanji mestue blagajnice Ljubljanske dne 25. oktobra 1887. leta; c) o nagradi mestnim detektivom za zasledek 111 psov, katerih gospodarji so hoteli odtegniti se plačilu pasje takse. III. Hra-nilničnega odseka poročilo o naročenih prenaredbah pravil mestne hranilnice Ljubljanske. IV. Predlogi odseka za olepšavo meBta glede nasadov pred mu • zejem Rudoltinum in glede naprave vremenske hišice.
— (Slovenski bieikliški klub) priredi v četrtek dne 8. t. m. ob 8l/a uri zvečer svoj zabavni večer v restavraciji „Pri slonu." — Kakor čujemo, napreduje to mlado društvo jako vrlo in uspešno goji kolesarski sport. Klub šteje 40 članov, ki vsi željno pričakujejo lepega suhega vremena, da jim bode zopet možno voziti se. Dvorana za vo-zarenje (telovadnica na Grabnu) prirejena je za klubove člane in pouk je vsak večer ob 8. uri.
— (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli: 1 ženska. ^Ozdraveli: 3 moški 2 ženski 3 otroci. Umrl nobeden.
— (Posojilnica v Črnomlji) imela je v preteklem (III. upravnem letu) 61.910 gld. 87 kr. dohodkov in z ušteto gotovino (2.788 gld. 10 kr.) onoliko troškov. Hranilne uloge narastle so na 35.797 gld. 70 kr., posojila na 3G.859 gld., reservni fond na 1530 gld. Društvenikov je imeia posojilnica 385, ki imajo 944 deležev po 2 gld. Občni zbor dne 12 febr. dovolil je: požarni hrambi v Črnomlji 15 gld., podružnici sv. Cirila in Metoda 10, „Narodni šoli" 10, za popravo cerkve sv. Duha 50, za svečanost ob 40 letnici cesarjevej 20, za popravo nekega altarja 10, za ustanovitev mestne godbe v Črnomlji 33 gld. 32 kr. V načelstvo bili so izvoljeni gg. Anton Jeršinovec, Avgust Kune, Martin Malnerič, Fran Šušteršič, Anton Pavlin, Fran Še ti na.
— (Iz Rogatca) se nam piše, da pride gospod dr. Viktor Eltz, ki je poprej bil v Kalten-leutgeben-u, Frančiškovi kopeli in v Brunnlbad-u na Dunaji, za deželnega topliškega zdravnika v Rogatec-Slatino v tej sezoni.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 6- marca. Državni zbor: Novela o legalizovanji se je danes na predlog poslanca Siegla vrnila odseku, da jo v zmislu predlogov predrugači in v 14 dneh  zbornici  o tem poroča. Načrt zakona o državnih podporah proti pellagri in proti revi  na Goriškem se jednoglasno odobri.  Potem prične debata o zakonu glede plač veroučiteljskih   na več kot triraz-rednih ljudskih in na meščanskih šolah. Poročevalec večine: Czerka\vski,  manjine: Suess, ki v predloženem zakonu  vidi predrugačenje državnih osnovnih zakonov. Poslanec Fuss govoril glasno kot po navadi, umešaje Liecliten-steinov predlog v debato, takisto tudi nemško-česki samotar Heinrich. Gautsch na kratko priporočil predlogo.   Ko se je debata pretrgala, oglasi se Celjski velikan, Foregger,  ter inter-peluje justičnega ministra, ali bode res za Celje imenovan slovenski notar? Prihodnja seja bode v petek.
London 7. marca, Časniki mislijo, da bode Koburžan se^aj Bolgarsko kmalu ostavil, na kar bode, vprašanje bolgarsko postalo nuj-neje ;'u nevarneje.
Bukurešt 6. marca. Kombinacija Ghika-Carp razdrla se je radi finančnih vprašanj. Ghika skuša sedaj z Bratianom sestaviti ministerstvo.
Pariz 7. marca. Zbornica odobrila jednoglasno, da se ustanove mesta 6 generalnih nadzornikov vojske. — Apelna obravnava Wilso-nova bode dne 19. marca.
„LJUBLJANSKI ZVON"
Mtoji (192—24«)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
a—m
Izredni občni zbor
»Pisateljskega društva"
bode
v petek 9. marca t. I. ob 8. uri zvečer
v čitalnični restavraciji.
Jedina točka dnevnega reda je:
lin« sio\ an j«   rasi not;ji rliuiii.
Gg. društveniki naj racijo priti v innouobroj nem številu. Po občnem zboru je zabavni večer.
_Odbor ..Pisateljskega društva",
Vse čast. p. n. naročnike, ki naročnine še neso poravnali, opozarjamo, da to store takoj, ker drugače jim bode list ustavljen.
Upravništvo .Slovenskega Naroda".
TuJCl:
6. marcu:
Pri Slonu: Friedmann z Dunaja. — Einspieler iz Celovca.
Pri Mftlfltl I>r. Holnb, Wecbtl, Sonnenteld l Dunaja. — Janzekovič iz Vrhnike. — Maracbtll iz Trsta. — Permeggiaui iz Červigna.
Umrli so v Ljubljani:
i. marca: Franju Stale, delavka, 29 let, Kravja dolinu št. 11, '/h oslabljenjein.
5. marca: Barbara Koškar, devica, 38 let, Kravja dolina št. 11, za jetiko. — Ana Bizjak, krojača žena, 21 let, Ulice na Grad št. 7, za jetiko.
6. marca: Marija Viragh, uradnika žena, 34 let, Kri-ževniške ulice št. 9, za jetiko. — Uršula Fiala, uradnega sluge hči, 2,/4 leta,  Krakovske ulice št. 27,  za bozjastjo.
7. marca: Luka Sušnik, umirovljeni učitelj, 85 let, Kolizejske ulice št. 1, za starostjo.
Meteorologično poročilo.
I Dan	Čas opazovanja	Stanj e barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
S S a -i	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	78B*H mm. 737-8 mm. 739 8 in.ii	— 7-2° C 0-6° C — 4-0° C	si. vzh. si. j z. si. sv«.	jas. d. j as. j...	0-00 mm. i 1
Srednja temperatura — 3\r>°, za 6 0° po 1 normalom.
3D-va-2^.GigaIs:si "borza,
dne 7 marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.   77-4,r> — gld.
Srebrna renta.....„     78-85 — „
Zlata renta......,   107-6=1 — „
6% marčna renta ....     „     92 45 — „
Akcije narodne banke.   .   .     „   866'— — „
Kreditne akcije..... -    B67'80 — „
London........ „    127*— — „
Srebro........
Napol.........
C kr. cekini ....
Nemške marke.....
4 /. državne srečke iz 1. 1854
Državne srečke iz 1. 1864 100   „ 163
Ogcrska zlata renta 4°/n   .   .       ... 95
Ogerska papirna renta 5°/0   .       ... -2
5l/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 105
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. 117
Zcmlj. obć. avstr. 4,/a0'0 zbiti zast. listi . 127 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico 99
Kreditne srečke.....100 gld. 178
Rudolf ove srečke..... 10   „ 20
Akcije  anglo-avstr. banke  .        1:40   ,, 97
Tramm\vay-druSt. velj. 170  gld. a  v.    . 209
10-04 </, — 599 — 62 32«/, — 350 gld.   130 gld.
danes
77*26 78-f-S 107-65 9225 855-— 966*10 127 15
1006 B-99 62-40 2 > kr
75 „ 9fi 90
25
Št. 1774.
25
Umetne
152—3
t z<*be in robovi & i
J ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- J ^ vhiiJh in '.s<- s.oUue uperiicijo Z
J zobozdravnik A. Paichel, 1
J pole# Hrudeckega mostu, v Kohlerjevi hiši, I. nad- * + stropi c. *
♦ «
Razglas.
(148—3)
Vsled posebnega slučaja, v katerem je jedno politično okrajno oblastvo §. 4. ukaza deželne vlade z dne 9. decembra 18S7. leta, dež. zak. Št. 30, tako tolmaCilo, da so žgane opojne tekočine, katere so vsled Najvišje potrjenega deželnozbornega sklepa od dne 30. novembra 1887. leta, dež. zak. 5t. 31, podvržene posebni deželni nakladi, — le oni obrtniki dolžni naznanjati, kateri na drobno predajajo žgane opojne tekočine, se c. kr. okrajnemu glavarstvu oglaša, da se tako tolmačenja ne vjema z namenom in z besedami navedenega ukaza in da je torej očito napačno. Kajti v 1. odstavku pod točko 1. in 2. navedenega paragrafa je namreč posebej rečeno, da so najprej in zlasti dolžni to naznanjati obrtniki, kateri se pečajo z nadrobno prodajo deželni nakladi podvrženih tekočin, po odstavku 2. imenovanega paragrafa pa ta zglasilna dolžnost veže sploh vsakega, kdor omenjene tekočine za svojo potrebo dobiva po 1 hektoliter ali po več v domači deželi, ali pa če jih v katerikoli si bodi meri prejema iz druge dežele, ali če jih sam izdeluje. Zarad tega n? more nikakor dvomljivo biti, da je pod navedenimi pogoji dolžnost tudi vsake zasebne stranke, zglasiti v smislu navedenega ukaza žgane opojne tekočin?, katere prejme za svojo potrebo, ali pa če jih sama izdela. Vsled dotične vloge deželnega odbora kranjskega z dne 9. februvarja t. I., št. 1048, se to c. kr. okrajnemu glavarstvu naznanja v lastno vednost in tudi zato, da primerno pouči županstva svojega okraja.
V Ljubljani dne 21. februvarja 1888.
C. kr. deželni predsednik :
W i n k 1 e r.
v
4,
služIte okrajnega komunalnega /.(travnika v Mozirjl, sodnijskega okraja Gornjigrad, v Gorenji Savinjski dolini, Spodnji Štajer, z letno plačo 400 gld. Zdravniški stroški za uboge se bodo posebej plačevali. Znanje slovenskega ali jednega druzega slovanskega jezika je potrebno. Prošnje, previđene s krstnim in domovinskim listom, naj se «1© 15. aprila t. 1. semkaj upošljejo.
Od okrajnega odbora v Goriijemgradu,
dne 1 marca 1888.
Okraja načelnik: Anton Gorica r m. p.
(179—1)
Razglas.
Podpisano županstvo naznanja, da je visoko c. kr. namestništvo v Trstu dovolilo občini lii-henberski vsako leto 4 (štiri) semnje (trge) za živino kakor tudi za razno drugo blago. Tem semnjem (trgom) so določeni naslednji dnevi:
1. semenj (trg) bode na veliki torek,
2. ,      n     n    due 4. julija,
3. „       „      „    na  kvatrno  soboto v je-
seni, in
4. „      „    dne 21. decembra.
Ako pa pride kateri teb dnij na nedeljo ali praznik, prenese se semenj (trg) na sledeči dan.
V tekočem letu se ne bode plačevala tržnina za živino.
Županstvo v Riheniberku,
dne 20. svečana 1888. (149—1)
Vsakovrstne baze
stolov
plete fiiio tu po najnižji eeni
J. Fajdiga v Kamniku.
I « f
i
1
(1611 -2)
i
» ft
1»
šs
1»
Prodaja nalomljenega kamenja.
Kranjska stavbena družba prodaja
lepo, že poprej nalomljeno kamenje
iz svojih kamnolomov v Podpeči  na čolne po 1 kubični  meter. |
veprejemajo se v njeni pisarni.
Naročbe
(177-1)
Podpisani bil sem  » svoje eopftrgn   zavarovan pri
zavarovalnici ..The Gresham" v Londonu
-za sluč.ij smrti.
Po smrti moje soproge izplafala mi jes družba (o svojem generalnem zastopa ku v Ljubljani gosp. <-ui«ln ZeMchku Innir(i> ai.i kapital nujtofincje, zategadel ■ veseljem izrekam javno *s<.jo n»jskrenejšo zahvalo ter dobro /nani zivod slednjemu toplo pripo-oeam.
V Celji, dne 4. marca 1888. (180) Karol Regulu.
Prodaja podjetja.
Zaradi smrti se pod tvrdko
*  JOSIP BERNARD
že n-etd. 35 let oTostojoča ^
Hi©1*11"**
po ugodnih pogojih proda.
Kai več povedo Jos. Bernard-ovi dediči, v Ljubljani, na Marijinem trgu št. 5, v Slonovih ulicah št. 4. (171—8)
Idravila za živino.
Stupu za živino.
Ta prav dobra Stupa pomaga najbolje pri vseh bolesnih. Vrav  konj In nraširev. (600—17)
Konje varuje ta Stupa trganja po črevih, bezgavk,   vseli nalezljivih kaznih boleznij, kašlja, j. 1 m"-iiili in vratnih bolezni j tet odpravlja vse u>liste ter v/anžuje konju ik1-help, okrogle in iskreno, i Krave dob»i  mnogo Oo- j brega mleka. li Zamotek z rabilnim navodom vred velja lo 50 kr. 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
konje.
Nnjboljle mašilo za konje, pomaga )»ii |»ro-; tegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp nenji v boku, v križi i. , t. d., pri otekanji nog, nielmrjih na nogah, i/.vi-n je nji, i tisi anji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratita pri vseh vrtanjih t > o! < >' 11 i 11 in hibah.
1 steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., f> steklenic z rabilnim navođeni  \ red  samo 4 gld.
Ta zdravila se dobe pristna stiuao v
„LEKARNI TRNJKOCZY"
zraven rotovža v Ljubljani, ma
KHzpoHlIJu  Me  vsak  ilan  po pošti.
iCACAO
ČOKOLADA
1ICT9R
ScHMIDT & St) H NE
ki jta pri prvej DunajskeJ razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najviSjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata naSo uradno registrovano varstvene znamki* in firmo. (800—84)
Dohivil NO pri vseh bol j šib trpovcib in prodajalcih do-likates, v    j it l»lJani pri ^. t eiris I assu i k-u. Razpošilja Be v provincije prjii poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIDi <&. SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna in contr. razpoSiljalnioa
inniaj, IV., Alle^asse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
Izdajatelj in odgovorili meunik: Dr. Josip Vodu jak.
Listnina in tisk -Narodne Tiskarne."