Naročnina
isaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
Stev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
SflHJlfi^
V. 4.1TG
Spop za sporom
Doba, v kateri živimo, lahko mirne vesti označimo z gornjim naslovom. Le bežen pogled na evropsko politiko kot celoto, upoštevajoč vsa miroljubna prizadevanja, moramo s težkim srcem ugotoviti, da je kljub velikim naporom posameznih državnikov za utrditev miru, ostalo še toliko odprtih vprašani, da je bojazen za našo bodočnost, popolnoma upravičena. Če pogledamo vsem sporom do dna, prihajamo do zaključka, da izvirajo vsi iz enega vrela, kljub različnim oblikam in vzrokom. Kam bo dovedlo to, nihče ne ve in so vsaka prerokovanja odveč. Delo evropskih in drugih državnikov je usmerjeno v toliko smeri, zavzeto s tolikimi nerešenimi vprašanji, da je onemogočen vsakršen celotni pregled. In čim bolj živahne postanejo diplomatske akcije, toliko večja postaja splošna negotovost. Časi so minuli, ko so se smatrale samo velike države odgovorne za vojno in mir. Zavest odgovornosti, ki iz leta do leta vidno narašča, je padla kot težko breme tudi na manjše državne enote. To je pa tudi eden izmed giavnih vzrokov mrzličnega oboroževanja, ki je zajelo ves svet. Oboroževanje postaja čedalje bolj odločujoč činitelj mednarodnega razvoja. Kijub groznemu človeškemu klanju, ki se je končalo še le pred dvajsetimi leti, se človeštvo ni spametovalo in ni zavrglo orožje kot edino sredstvo za urejevanj medsebojnih sporov. Nasprotno. Danes izgleda, da je bila takratna vojna le pre-izkuševalnica novega orožja za ceno milijonskih žrtev. Marsikdo je po končani vojni mislil, da je bilo to zadnje krvavo obračunavanje med narodi. Bilo pa je to le plaho upanje, ki je pa že po nekaj letih zamrlo. Strah pred vojno in zavarovanje pred morebitno novo katastrofo, ta] dva činitelja sta danes odločujočega pomena v zunanji politiki vsakršne države.
Če si pokličemo v spomin najznačilnejše spore, ki so v zadnjih letih razburjali svet, vidimp, da je edino abesinsko vprašanje padlo v pozabljenje in ga ne vlačijo več na dan. Vse druge zadeve, ki so nastale za omenjenim, pa se še vedno obravnavajo in so še
Murska Sobota, 11. septembra 1938,
vedno jabolko spora med posameznimi državami Državniki se trudijo, ali se vsaj delajo kakor da bi se trudili, da bi razvozljali nevarne klopčiče, a vse zaman. Vse je obt;čalo na mrtvi točki, s katere se noče in noče premakniti. Takšne je zadeva s Španijo, kjer že dve leti divja tako zvana državljanska vojna, ne da bi že bilo mogoče videti njen konec in ki je še vedno velik vprašaj za Evropo in ostali svet. Poleg nevarnosti za evropski mir imajo španske homatije še to slabo stran, da zaposlujejo evropske državnike, ki bi se v nasprotnem slučaju lahko posvetili z vso večjo vnemo za svetovni mir in druge evropske probleme, Morda baš tu tiči največja nevarnost preteče katastrofe in razširjenje požara po ostalih delih našega kontinenta.
Ker sta Anglija in Francija močno zaposleni s Španijo, se ne moreta udejstvovati drugod, kjer je njuna čuječnost najmanj v enaki meri potrebna. Njihovi nasprotniki to v polni meri izrabljajo in tako zaplapolajo nevarni zublji zdaj tu, zdaj tam, vsi pa enako nevarni. Veriga teh sporov se začne v Abesiniji, seže v Palestino, od tam v Španijo, oklepa Daljni vzhod, dokler ne zajame najnevarnejša tla — Srednjo Evropo, kjer si stojita že mesece in mesece grozeče nasproti Nemčija in Češkoslovaška. Vse je pred-
vsem Angleže, ki imajo svoje interese skoraj po vsem svetu prisililo, da so postali v svoji politiki silno oprezni in popustljivi. S tem nam postaja razumljivo zakaj se ni angleška politika v zadnjih letih udejstvovala samo na reševanju posameznih sporov, temveč je yedno iskala splošne rešitve. Na tej osnovi so se začeli Angleži pogajati z Italijani. Razgovori so se uspešno zaključili z medsebojnim sporazumom. Začetek je bii dober in upanje, da se s tem končajo tudi boji v Španiji, je postajalo upravičeno. Na žalost pa so dogodki, ki so temu sledili, pokopali sleherno nado in tako je ostal toliko obetajoči sporazum le kos brezpomembnega papirja. S tem se je pa tudi nevarnost za svetovni mir hudo povečala. Kliub temu pa se baš Angležem ne sme odrekati velikih zaslug za ustvarjanje medsebojnega sožitja med evropskimi narodi. To so najlepše dokazaii, ko so poslali svojega državnika v Prago z namenom, da premosti nevaren prepad, ki je zazijal rned Nemčijo in Češkoslovaško radi sudetskih Nemcev.
Neoporečeno je, da je danes baš Anglija tista, ki miri razprte narode v vseh predelih Evrope. Po vseh znakih sodeč stojijo angleški državniki pred novimi težkimi nalogami in ves miroljubni svet želi, da bi jim bili kos.
LITI
Kmetijski minister je podelil nekaterim kmetijskim oglednim ustanovam podporo za njihovo uspešnejše delo. Tako je med drugimi dobila tudi kmetijska ogledna in kontrolna postaja v Ljubljani 10 000 din.
Še tekom tega meseca se bodo v Kolnu pričela pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med našo državo in Nemčijo.
Prvo skupno zborovanje HSS ?n srbskega dela združene opozicije je bilo pred kratkem v Petrinju. Kakor se čuje nameravata kmečko-demokrat-ska koalicija in Združena opozicija prirediti več takih zborovanj v velikem obsegu.
V našem gospodarstvu je zaposlenih 140 000 tujcev in sicer zaposluje: industrija in obrt 84.000, promet in denarstvo 16.700, poljedelstvo in gozdovi 10 700, svobodni pc-klici 15.000. Večina je Nemcev, Ma-
džarov in Rušo?, ki so po zlomu carizma pribežali k nam.
Vpisovanje delnic za državno podjetje „Silos d. d.", katera bo na raznih južnih mestih zgradila velikanske silose za shranjevanje velikih količin žita, se je pred dnevi končalo. Podpisano je bilo vsega skupsj 220 000 delnic po 1000 din v skupnem iznosu 220 milijonov din. Največ delne imajo Drž. hipotekama banka, „Pfizgd", Narodna banka, finančno ministrstvo, Poštna hranilnica in srbske kmetijske zadruge.
Občni zbor nove Glavne združ-ne zveze se je pred kratkem vršil v Beogradu. Zveza šteje 15 000 zadrug ter znaša število zadružnikov preko enega milijona. Na skupščini je bil soglasno izvoljen za predsednika upravnega odbora Glavne zadružne zveze notranji minister dr. Anton Korošec.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/« dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 37,
Vse sreske organizacije Hrvatske seijačke stranke so se to nedeljo sestale. Razpravljali so o vprašanju pobijanja nepismenosti in o trenutnem političnem položaju v državi. Povsod so sprejeli zaupnico dr. Mačku, s katero so odobrili njegovo dosedanjo politiko in sporazum z beograjsko združeno opozicijo.
O zadnjem obisku dr. Mačka v Beogradu je neki dalmatinski časopis napisal sledeče; „Dr. Maček je ostal nepremičen pri svojih zahtevah da se ukine ustava in da se država vrne k stanju iz i. 1918. Za to ni bilo potrebno, da dr. Maček potuje v Beograd. Lahko bi bil svojo odločitev sporočil svojim prijateljem na druga-čenn način, sam pa bi ostal v svojem lepem Kupincu.
Ameriška vlada se z vso resnostjo pripravlja za primer, da bi jo kakšen spor v Esropi zapletel v vojno. Vojni minister je izjavil spričo najnovejših mobilizacijskih priprav, da bo Amerika v najkrajšem času postala v vojaškem pogledu tako silna, da se ji nebena država ne bo upala dolgočasiti s kakšnimi izzivanji in napadi.
Kitajci so v zadnjem času izbojevali več pomembnih zmag. Zaplenili so ogromne množine vojnih potrebščin, nad tisoč strojnic, veliko število tovornih avtomobilov, ki so bili še natovorjen; z vsemi mogočimi vojnimi potrebščinami itd. Samo v borbah prš Jujičangu je bilo na kitajski strani 8000 mrtvih. Izgube Japoncev pa so še mnogo večje.
Italija se na vse načine trudi, da bi se čimbolj gospodarsko osamosvojila ter da bi predvsem pomnožila svoj žitni pridelek, tako da bi bila nezavisna od tujine. Po izgotovijenem načrtu upajo doseči povprečni letni pridelek 83 milijonov stotov pšenice. V ta namen bi bilo treba za 500 000 ha povečati s pšenico zasejano površino.
Na Stalina je bil baje v okolici Moskve izvršen atentat, ko se je peljal z oklopnim avtomobilom v svojo vilo. Poročila pravijo, da je bil ruski diktator težje ranjen, nekaj ljudi iz njegovega spremstva pa je bilo baje ubitih.
V Albaniji so slovesno proslavili 10 letnico, odkar je velika narodna skupščina s pristankom vsega naroda proglasila kneza Zcga za kralja Albanije.
Stalin je iz ruske mornarice odstranil vse sumljive in nezanesljive ljudi. Vsi višji oficirji so bili obtoženi veleizdaje, obsojeni in ustreljeni. Med ustreljenimi je tudi vrhovni poveljnik sovjetske mornarice Orlov.
Proslava 20 letnice našega osvoboienia v Črensovcih.
Od nedelje do nedelje proslavlja vsa Slovenija 20 letnico svojega osvobojenja. Na mogočnih taborih ljudje tudi na zunaj manifestirajo svoje veselje, da jim je Bog podaril največjo dobrino, ki jo človek more imeti, svobodo. Ti mogočni tabori so dokaz, da slovenski narod zna ceniti svojo svobodo, da zna biti hvaležen tistim, ki so mu osvobojenje priborili.
Tudi Slovenska krajina je dolžna, da se priključi navdušenju ostalega slovenskega naroda, da dokaže, kako globoko zna ceniti svojo svobodo. Slovenska krajina je še prav posebno dolžna, da mogočno proslavi 20 letnico osvobojenja.
Mi smo tisoč let ječali pod madžarskim jarmom. Tisoč let so nas zaničevali, kaznovali, če smo govorili v svojem materinskem jeziku. Tisoč let so nas po uradih in šolah zmerjali, če smo govorili slovenski. Res čudno je, da je ta košček slovenskega naroda stoietja kljuboval navalu močnejšega naroda. Kdo je dal našemu narodu moč, da se je skozi tisoč let ohranil v madžarskem morju. Naš kmečki dom nam je ohranil našo besedo, naš kmet je stal tiho na braniku slovenske besede in slovenskega duha, v kmečkem domu se je ohranila slovenska govorica. Naš kmet nam je ohranil našo prelepo zemljo, ki nam rodi vsakdanji kruh, našo slovensko besedo, ki je krama posoda naših misli. Toda tudi kmet bi omagal, če ne bi imel izvrstnih stebrov, na katero se je naslanjal. Ti izvrstni stebri so bili naši duhovniki, ki so nam dali prvo slovensko pisano besedo, dobro vedoč, da je narod brez knjige napisane v materinskem jeziku, obsojen na smrt. Oni so nam pisali knjige v našem jeziku, oni so nam pridigali v našem jeziku, oni so govorili z nami v našem jeziku. Oba KGzmiča, I?anocy, Baša in oba Klekla so sami najsvetlejši zgledi. Če velja za ves slovenski narod, da so ga ohranili duhovniki, velja to še posebno za nas Slovence v Prekmurju. Saj mi drugih inteligen-tov nismo imeli, vsi drugi inteligenti so bili Madžari, ki so naš narod za ničevali.	---
V usodnem trenutku, ko nismo vedeli ne kod ne kam, ko se je začela vihra svetovne vojne, je naš duhovnik 1. 1913. dec. 8. izdal časopis .Novine". Novine niso bile glasilo kake stranke ali kake skupine ljudi, bile so glasilo celega našega naroda, vodile so ga v težkih časih največje preizkušnje, kazale so mu pot v boljšo bodočnost. Njihov urednik je sam povedal : »Mi se hočemo združiti s slovenskim narodom onkraj Mure". Njegovo delo je bilo kronano z uspehom. Rešili smo se tisočletnih okovov rob-stva, prišli smo v svobodno državo Jugoslavijo.
Ko obhajamo 20 letnico svojega osvobojenja, moramo s to proslavo spojiti tudi proslavo 25 letnice Novin, ki so bile glasilo vsega našega naroda, ki so nam pripravljale svobodo. Ta proslava v Črensovcih, kjer so iz-
šle Novine, kjer se je zavela, vodila in do zmage prišia borba za svobodo in združitev z Jugoslavijo.
11. septembra bomo v črensovcih manifestirali svojo hvaležnost Bogu, da smo prišli z brati skupaj v narodno državo, manifestirali bomo ,svojo vdanost kralju in domovini. Zato naj vsak, kdor ima kaj narodne zavesti v sebi, vsak, kdor zna ceniti svojo svobodo, vsak, kdor ima količkaj hvaležnosti do ljudi, ki so nam svobodo pripravili, pride 11. sept. v Črensovce.
Navodila za udeležence:
Z Goriike: Pridite v soboto, 10. sept. s popoldašnjim vlakom v M. Soboto. Od tu bodo na razpolago automobili, ki Vas bodo zastonj odpeljali v Črensovce. Kdor ne more priti v soboto, naj pride v nedeljo zjutraj v Soboto, odkod se bo odpeljal v Črensovce. Automobili bodo čakali pri katoliški cerkvi.
Z Ravenskega: Pridite peš ali z vozovi v Soboto. Lahko pridete v soboto popoldne ali pa v nedeljo zjutraj.
Z Dolenskega: Pridite peš in z vozovi naravnost v Črensovce. V nedeljo do osmih morate biti vsi v v Črensovcih, da se boste uvrstili v sprevod.
Biclkllsti: Vsak, kdor ima kolo, naj pride z njim, Biciklisti bodo tvorili špalir skoz cele črensovce, skozi katerega se bo peljal dr. Korošec in ostali odličniki. Vsak naj kolo lepo okrasi. Koles pri zborovanju ne boste odlagali, ker bo prostor tako velik, da bo lahko vsak pri svojem stal. Biciklisti, pridite v čim večjem številu Do pol 8 ure morate biti v Črensovcih.
Fantovski odseki in dekliški krožki, pridite polnoštevilno, da manifestirate svojo narodno prepričanje.
Župani vseh občin pridite v črensovce. Imeli boste posebno mesto pod tribuno, kjer bo pri mimohodu stal dr. Koroštc z drugimi odličniki.
Narodne noie: Vsak, kdor ima narodno nošo, naj pride v njej, da bomo posebno pri mladini zbudili lju bežen do naše lepe narodne noše. Na rodne noše bodo tvorile v sprevodu posebno skupino.
Konlenica: Vse kmete iz občin črensovci, Beltinci, Odranci in Gaber-je prosimo, da prijezdite na svojih konjih v črensovce. Konjeniki bodo jezdili na čelu sprevoda.
Dobrovolid: To naj bo Vaš dan, saj nam je iz Vaše krvi vzklila svoboda. V sprevodu boste tvorili posebno skupino.
Gasilci, Vaša dolžnost je, da podprete to narodno manifestacijo in dokažite svojo narodno zavednost.
Vsa mladina naj bo 11. sept. v Črensovcih zbrana ob svojem voditelju dr. Korošcu. Dekle in deklice, prinesite s seboj bele robčke s katerimi boste mahali v pozdrav dr. Korošcu. Šolska mladina iz vse okolice, pridi v Črensovce. Gneče se Vam ni trebe bati, ker bo vsaka skupina imela svoje določeno mesto.
Kmetje in kmetice, pridite, da ču-jete besedo našega voditelja dr. Korošca.
Vsi udeleženci naj se strogo ravnajo po navodilih rediteljev. Vsak naj se drži svojega mesta, ki mu ga bodo pokazali reditelji. V sprevodu držite red, ko gre skupina mimo dr. Korošca, mu vsi kakor en mož zakličite: .Živijo dr. Korošec."
Nereda ne bomo trpeli. Kdo se ne bo pokoraval rediteljem, ga bomo od stranili iz sprevoda ali Iz mesta zborovanja. Naj bo naša proslava res mogočna.
Spored proslave je sledeči: v soboto: Zažiganje kresov. Ob kresovih se bomo spomnili naših velikih mož, ki so vodili borbo za obstoj našega naroda. Ob 8 uri odkritje spominske plošče na Našem domu.
V nedeljo. 11. sept. Ob pol petih budnica. Od petih do pol osmih svete maše. Ob osmih zborovanje naroda v dvorišču C<gan Jožefa, cestnega nadzornika. Ob pol devetih sprejem dr. Korošca in ostalih gostov pri mostu ob vhodu v občino. Pri sprejemu bodo samo zastopniki, ljudi pri sprejemu ne bo I Vsi ljudje se morajo zbrati v dvorišču g. Cigana.
Ob devetih mimohod. Vrstni red mimohoda je sledeči: 1. Konjenica.
se je vršila na podiagi obširnega razporeda dne 28. avgusta t. 1. Te lepe prireditve se je udeležilo, poleg velikega števila naroda tudi 170 gasilcev, ki so pod poveljstvom g. Stanjka, šolskega upravitelja v Gederovcih, strumno nastopali. Že ob pol 14 uri se je začelo zbirati pred cerkvijo na Tišini številno domače in zunanjo ljudstvo, ki je z zanimanjem opazovalo dohod in razvrstitev gasilskih čet.
Ob 14. uri se je pripeljal na Ti šino starešina župe in narodni poslanec g. Benko Josip, sprejel raport in pozdravil gasilce, ki so mu gromko odzdravili. Zapovedal je odhod gasilcev v cerkev k popoldanski molitvi.
Po končanih molitvah so gasilci z preč. g. dekanom Kranzom, kumico gospo Bajlecovo, zastopnikom kuma g. Antauerjem in popolno gasilsko godbo na čelu, odkorakali k gasilskemu dotr.u v Tropovce. Za gasilce se je razvrstila množica naroda, ki je napolnila cesto od Tišine pa vse do sredi vasi Tropovci.
Potem, ko so funkcijonarji in povabljeni gostje, med katerimi je bil tudi banski svetnik g. Bajlec in župan g. Celeč s soprogo, zavzeli svoja mesta, se je začelo z obredom. Tri deklice so s prikladnimi deklamacijami izročile šopke cvetlic starešini g. Benku, kumici in zastopniku kuma. Godba je zaigrala papeško himno, nakar se je izvršilo blagoslovitev gasilskega doma in motorke. Po končani blagoslovitvi je govoril dekan preč g. Kranz o pomenu dobrih del, pri čemer je gasilcem i prebivalstvu vasi Tropovci čestital na dovršenem delu.
Potem je imel pomemben govor stareiina župe, ki so ga poslušalci z
2.	Biciklisti.
3.	Šolska mladina : a) deklice
b)	zgodovinski voz: Sv. Ciril
in Metod
c)	dečkeci.
4.	Fantovski odseki in dekl. krožki
5.	dobrovoljci.
6.	Širitelji Novin.
7.	Izseljenci.
8 Neorganizirana mladina.
9. Gasilci.
10.	Kmetje.
11.	Kmetice.
12.	Narodne neše.
13.	Vozovi z narodnimi običaji.
Po zborovanju odidejo v vrsti mimo tribune šolska mladina, FO in DK in gasilci. Ostali ljudje se šele potem razidejo. Pred zborovanjem ne sme biti na prostoru za zborovanje nihče. Dohod na prostor bo samo eden, kjer gre sprevod. Ostali dohodi bodo zaprti.
Na zborovanju govori dr. Korošec, dr. Klar, Bajlec in drugi.
Popoldne po večernicah bo telovadni nastop FO in DK.
Za prehrano je preskrbljeno. Iz M. Sobote bo vozil ob 6. uri posebni vlak proti Hodošu, do M. Sobote se pa odpeljete z automobili.
Držite se strogo navodil rediteljstva.
Pridite vsi 1
odobravanjem sprejeli. Za starešino je spregovoril predsednik občine g. Fie-gar. V zbranih besedah je orisal požrtvovalno delovanje tropovskih gasilcev in prebivalstva ter obljubil skrbeti, da jim bo od strani občine izposlo-val primerno denarno podporo radi poravnave še ne plačanih stroškov. Za svoja izvajanja je bil deležen splošnega odobravanja. Lep govor je imel tudi domači šolski upravitelj g. An-tauer Evgen. Govoril je tudi navzoči banski svetnik g. Bajke, ki je povedal nekaj besed o dobrih lastnostih našega ljudstva.
Nato je starešina župe predal upravnim članom čete Tropovci blagoslovljeno motorko in gasilski dom v varstvo in v uporabo.
Poveljnik domače čete g. Pertoci se je na to v prav lepem govoru zahvalil za pomoč vsemu domačemu prebivalstvu, dekanu za izvršeni obred blagoslovitve, vsem funkcijonarjem in končno vsem gasilcem in ostalemu prebivalstvu za udeležbo.
Starešina župe je nato zaključil ta del prireditve, nakar se je vršil mimohod gasilcev.
V prav dobrem razpoloženju se je narod razšel in večinoma podal na veselični prostor, ki je bil določen v gostilni g. ŽOkšove na Tišini.
Dan blagoslovitve motorke in gasilskega doma čete Tropovci bo ne le Tropovčarjem, ampak tudi vsem udeležencem ostal še dolgo v prijetnem spominu. Ljudstvo pa se je gasilcem in prebivalstvu vasi Tropovci, za njih požrtvovalnost, res primerno oddolžilo.
Kmetijski minister je odobril pravilnik kmetijskih zbornic za mo-ravsko in dravsko banovino. Organizacija zbornic bo v kratkem izvedena.
Blagoslovitev gasilskega doma in motophe v Tropovcih
Praznovanje rojstnega dne
Prebivalstvo Murske Sobote je praznovalo rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Petra II. nadvse častno. Na predvečer so se zbrala vsa društva, vojaštvo in mnogo število naroda na Glavnem trgu, k povorki po mestu Razdeijene so bile bakle in potem, ko je bila povorka razvrščena, je krenila s sokolsko konjenico z zastavami na čelu skozi Slovensko, Šolsko, Aieksan drovo, Cvetno in Lendavsko ulico ter zopet na Glavni trg. V povorki je pridno sviraia gasilska godba, prav živahno se je vsklikalo Nj. Vei. kralju, Jugoslaviji i. t. d.
Na trgu je bilo pripravljen h 16 stolpcev za kresove, kar je pomenilo 16. rojstni dan kralja. Itvršlla se je štafeta in prvi, ki je dospel z bakljo na trg, jo je predal županu, ki je z njo zažgal srednji kres in nato spregovoril nekaj domoljubnih besed in naslovil na Njegovega Veličanstva kralja udanostne pozdrave in čestitke. Med tem so zažgali že ostalih 15 kresov, ki so oblikovali ljubko sliko. Godba je zaigrala državno himno, na kar so vsi zapeli »Hej Slovani".
Okoli kresa se je plesalo kolo, ki ga je godba pridno igrala in tako se razvilo splošno veselje, ki je v naj-
lepšem razpoloženju trajalo dolgo v noč.
Drugi dan je delo v splošnem počivalo, društva in ljudstvo se je udeležilo službih božji, ki so se vršile ob 8. uri v vseh cerkvah in potem pa slavnostna seja v SokoisfreiB domu. Mesto je bilo pra? bogato okrašeno z zastavami.
Delo pri mostu v Petanjcih
Pred tedni začeto delo pri graditvi mostu v Petanjcih počasi napreduje. Ko so posekali do Koša v prostoru, ki ga bo zavzemala cesta, gozd, so začeli vršiti merjenje in postavljenje profilov. Danes je zaposlenih 30 ljudi, od teh seveda samo 7 Prekmurcev. V doglednem času bo gotovo gradnja zahtevala zaposlitev najmanj 200 ljudi. Radovedni smo, koliko bo tedaj zaposlenih delavcev iz Prekmurja. Delo se vrši na prekmurskih tleh. Ko so pred časom zbirali prispevke za zgraditev mosta, so štajerske občine odklonile pomoč in komaj pristale na eno četrtino, dočim je odpadlo na Prekmurje polovica stroškov. Seveda to je bila le kalkulacija. Danes se most gradi na drugi strani. Zahtevamo, da se zaposlitev pri gradnji mostu na Petanjcih vzame sorazmerno enako delavcev iz Prekmurja kakor s Štajerske. Na to opozarjamo tudi Borzo dela v M. Soboti in se bomo še k temu povrnili.
NemSko-jugoslovenski lesni odbor se je sestal na proučevanje in posvetovanje za izvoz našega lesa. Konference so se vršile v Crikvenici v hotelu „Therapia\ V odboru so bili uradni zastopniki in strokovnjaki lesne stroke. Nemčija želi povečati svoj uvoz lesa od 11% na 20% vsega našega izvoza tja, kar bi se Štelo namesto industrijskih surovin, ki jih ni kupila za dogovorjeni kontingent. Predvsem bi Nemčija kupovala ne samo okrogel, marveč sorazmerno tudi rezani les in bolj uredila sistem dovoljenj za uvoz.
domače 9EST
—	Poroka v Bodoncih. V nedeijo 4 septembra t. 1. sta se v bodcnski cerkvi poročila gospodična Vuksn He lena, profesorica in hči šolskega upravitelja g.yVukan Kal mana z inženirjem g, Sinic JzDbmžal. Pri poroki je bil kot priča narodni poslanec g Benko Josip. Mladima poročencema čestitamo in želimo v zakonu mnogo sreče.
—	Sreski cestni odbor v M. So boti je dobil od banovine parni cestni valjer, znamke BZetbucyer". Prihodnje dni bojo prišli iz Ljubljane inženirji, da ga še preiskusijo. Novi valjer je za našo občino in za naš srez lepa pridobitev. Dobro bo nam prišel pri popravljanju soboških cest. Uporabljal pa se bo tudi na drugih ces tah v srezu, ki bojo potrebne popravil«.
—	Predanovci. Ne pozabite se udeležiti zabave, ki jo bodo naši po-žarniki priredili dne 11. septembra t. 1. v gostilni g. Vlaj Viktorja vPreda-novcih. Sloves gostilne, kakor tudi predpriprave požarnikov jamčijo, da bodo vsi udeleženci z prireditvijo zadovoljni.
—	Zopet posilstvo V zadnji številki smo pisali o nesramnem postopanju nekega moškega v Srednji Bistrici z mladim dekletom. Danes slišimo, da so orožniki zaprli nekega 58 let starega moškega, iz bližine M. Sobote, ki je osumljen večkratnega posilstva svoje 13 let stare služkinje. To je izsledila njegova žena, ki je njega in služkinjo našla na hlevu. Varnostnim organom je služkinja, po kratkem zasliševanju, vse priznala, dočim je okrutnež dalj časa svoja nesramna dejanja tajil in končno le priznal z zagovorom, da bi rad imel lastne otroke, ker jih s svojo ženo, radi bo-
lezni nemore imeti. Predan je bil sod-r.iji, ki mu bo gotovo odmerilo zasluženo kazen.
—	Zahvala. Gg. železničarji, ki so prednjo nedeljo priredili v M. Soboti veselico, se vsem cenjenim gostom za udeležbo zahvaljujejo.
—	Rok za vlaganje prošenj za sprejem gojencev v kmetijsko šolo v Rakičanu je podaljšan do 15. sep tembra. Stariši privoščite Vašim sinovom kmetijsko izobrazbo. Odločite se takoj, da vložijo Vaši sinovi prošnjo za sprejem na ravnateljstvo kmetijske šo le v Rakičanu pri Murski Soboti najkasneje do 15. septembra 1938. Ko-lekovani prošnji z banov, kolekom Din 10 je priložiti: 1. krstni list, 2. do-movnico, 3. nravstveno spričevalo, 4. zadnje šolsko spričevalo, 5. izjavo staršev, s katero se zavezujejo kriti stroške šolanja, 6. izjavo staršev, da vrnejo prejete podpore, če njih sin ne ostane po šolanju doma na posestvu,
7.	davčno potrdilo o višini davkov in
8.	izjavo občine o velikosti posestva in o družinskih in premoženjskih razmerah prosilčevih staršev. Vsa nadalj. na pojasnila glede sprejema in šolanja daje ravnateljstvo kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti.
—	DOSPELI SO najnovejši veliki jesenski in zimski modni JOURNALI. ŠOLSKE KNJIGE za osnovno šolo in gimnazijo, kakor tudi vse ŠOLSKE POTREBŠČINE monopolski zvezki, dnevniki, aktovke, nahrbtniki se dobijo po dnevni ceni v knjigarni HAHN IZIDOR ja v Murski Soboti.
—	Sebeborci. Naši požarniki so 28. avgusta t. 1. prav lepo in dostojno proslavili svojo 40 letnico obstoja in delovanja. Poleg velikega števila udeležencev domačih in zunajnih gostov, je proslavi prisostvovalo tudi 75 gasilcev iz okoliških čet. Župno upravo sta zastopala nam dobro poznana ugledna gospoda Bac Ludvik hotelir in Benko Josip, sin narodnega poslanca, oba iz Murske Sobote, ki sta naslovila na jubilante prav lepe jedrnate govore. Govoril je tudi predsednik občine g. Vezer Geza, ki je v lepo zasnovanem govoru čestital gasilcem k jubileju. Predsednik čete je orisal delovanje požarnikov iz pretekle dobe, dočim je tajnik prav lepo in razločno prečital kroniko čete. Vmes je godba igrala po programu razne komade, pevski zbor je pa zapel nekaj prav lepih pesmi. Jubilejna prireditev se je kasneje razvila v prijetno domačo zabavo, ki bo vsem udeležencem ostalo dolgo Saša v dobrem spominu.
—	Jesenski velesejem v Ljubljani je otvoril 1. septembra ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen. Pokrovitelja velesejma Nj. Vel. kralja Petra II. je zastopal g. brigadni general Dušan Dodič. Otvoritveni slovesnosti je prisostvovalo mnogo odličnih osebnosti. Velesejem je docela zaseden.
—	Griža. V dolnjelendavskem srezu se je zopet pojavila epidemija griže. Posebno so ogrožene vasi Dolina, Petešovci in Dolga vas. Število obolelih presega že 50, bolezen pa se kljub zapori teh vasi ie vedno Siri. Ker soboSka bolnica ni mogla sprejeti vseh bolnikov, so jih začeli pošiljati o čakovsko bolnico. Res }e že zadnji čas, da bi se vpraSanJe naie bolnice spravilo t mrtve toSke.
DOMA IN DRUGOD
Skupina angleških gospodarstvenikov potuje po naši državi, ker jo želi proučiti od blizu, V Beograd so prispeli pred kratkim in se zanimajo za izvoz koruze z namenom, da se poveča uvoz angleških izdelkov.
Vatikan je dosegel sporazum z Mussolinijem v rasnem vprašanju, in sicer z zagotovilom, da se rasna kampanja omeji, zato se pa katoliška akcija ne bo vtikala v politiko, kar je tudi želja članov, ki bi moraii drugače izstopiti.
Člani dr. Sušnikove vlade bodo sojeni po novem posebnem zakonu o nekdanjih odgovornih osebnostih. Izvzet bo bivši predsednik republike Miklas, ker so bili njegovi sinovi že prej narodni socijalisti. Dr. Sušnlk je doma iz Lukovice pri Kamniku, kamor je zdaj tudi pisal po podatke o svojih prednikih do 4. kolena.
Bivši Čankajškov vojaški svetovalec, nemški major Llndemann je v Londonu izjavil, da bo Japonska doživela na Kitajskem podoben poraz kakor nekoč Napoleon v Rusiji in da bo nato izbruhnila na Japonskem strašna revolucija.
A	«
Č. S. K. : Mura 3:1 (1:1).
Prvenstvena sezona se je začela z zanimivo tekmo med prvakom Lnp-a ČSK. in agilno Muro. Kljub tujemu igrišču so bili Muraši ves čas enakovredni s?ojemu renomiranemu nasprotniku in bi lahko z malo več sreče dosegli vsaj neodločen rezultat. Mura je nastopila brez Kukanje in kljub temu je moral njen nasprotnik napeti vse sile, da je odnesel obe točki.
Sodil je ss. g. Hobacher objektivno in energično.
Slavija, Maribor : Mura.
V nedeljo, dne 11. septembra t. 1. popoldne ob 4. uri bo na igrišču Mure zanimiva prvorazredna prvenstvena tekma med dobrim moštvom mariborske Slavije in enajstorico Mure. Slavija si je kot prvak mariborskega II. razreda utrdila pozicijo v najmočnejši skupini LNP-a, katero hoče na vsak način obdržati in vsled tega bo v nedeljo napela vse sile, da doseže čim častnejši rezultat. Športniki, oglejte si zanimivo tekmo!
Hrastove iiike.
Megleno jutro se drami iz hladne jesenske noči. Vse ie dremlje, le tu in tam poskakuje zajček, ali se opoteka lisica v svoj dnevni brlog. Gozd molči. Živozeleno pobarvano listje po-obledeva, postaja rumenkasto in v vlažnih jesenskih jutrih odpada iz drevesa; začenja se doba dozorevanja — priprava na zimo.
Rahlo se odpirajo vežna vrata in majhne postave otrok se premikajo k veličastnim hrastom ali k robovom gozdov. „Pik pak", .pik pak" se oglata psd drevjem, ko pada na tla plod seda) tako žlahtnega drevesa. Telesca se sklanjajo ter v prirojeni nevoSčIji-vosti in grabežljivosti tekmujejo, kdo bo nabral več teh želodu prav nič po-
dobnih čudno rožičastih plodov, kateri se tako krčevito drže drobnega želoda.
Kako neki je nastala ta zelenoru-java rožičkasta tvorba imenovana šiš-ka ali gubač na hrastovem želodu?
Že spomladi, ko so hrastova drevesa v svojih skromno zeleno barva-nih cvetovih cvetela, je moglo pazljivo oko opaziti čudnega gosta. Majhne do 1 in pol cm. velike osice so sumljivo posedale na poedinih solncu najbolj izpostavljenih cvetovih. Ia res: samice so odlagale med $kled!co in semenski zametek po eno jajčece s katerim so si oskrbele za obdržitev in pcmnožitev potomstva.
Po počasnem dotoku hranilnih snovi (asimilatov) v semenske zameteke, se začno le ti debeliti odnosno večati, dokler pred dozoritvijo ne dorgstejo v lepo jajčasto obliko nazvar.o želod ali žir. V želodu je nakopičeno mnogo rezervnih hranilnih saovi, katere naj služijo bodoči rastlini za začetno ra&t.
Vse drugače se pa razvija semenski zametek obložen z jajčecem od ose. Že sama ranica, katera je nastala pri vbodu ose, ko je odložila jajčece, povzroča v zametku dražljaj. Iz jajčeca se razvije po par tednih mali črviček nazvan ličinka, kateri se hrani z us-tvarjajočimi hranilnimi snovmi v zametku. Narava hoče ta nenaravni dražljaj odstraniti — rano zsceiiti. Ker pa ostane rana vedno odprta, jo skuša obkoliti in zajeziti, Ta borba traja do jeseni, in se konča brez škode za raz voj belega črvička. Mesto lepo razvitega ploda — želoda, imamo zahr-žljavljeni želod, kateri je ves obdan z lepljivo rožičasto oblikovano vzrastli-no. Čimboljše pogoje je imel želod za svoj razvoj, temvečja je tudi šiška.
Hrastove šiške so dragocena siro-vina, iz katerih se pridobivajo čre-slovni ekstrakti, kateri so nujno potrebni pri strojenju živalskih kož v usnje. Najvažnejša čreslovna kislina katera se nahaja v šiškah je sanin. Vse vrste čreslovin ima to lastnost, da odstranijo iz živalske kože vso kfeje-vino ter se strnejo z deli kože v zelo žilavo trajno maso — usnje.
Naravna čresiovina se pridobiva iz drugih virov kakor: hrastove, smrekove, brezove, vrobve, kostanjeve škornje, kostanjevega in hrastovega lesa, listja nekaterih dreves itd., vendar so hrastove šiške, ker vsebujejo razmeroma mnogo čreslovin, v trgovini iz-kano in razmeroma dobro plačano blago.
Z nabiranjem teh rožičkov je možen sicer skromen a primeren zaslu žek siromašnim otrokom, kateri s tem zaslužijo vsaj za najnujnejše šolske potrebščine, Tako torej narava na preprost in vendar tako Čudovit način skrbi revnim za zaslužek, nam vsem pa za srestvo pri napravi tako potrebnega usnja.	M. P.
Stanovanje.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Odbor za gradnjo »Trgovskega doma" pri Združenju trgovcev v Murski Soboti je na svoji seji od 29 avgusta t. 1. zaključil vse predpriprave za realizacijo gradbenega načrta. Po pregledu vseh došlih ponudb, ki so bili predloženi v pregled in korekturo g. ing. aih. Saši Devu v Mariboru kot tehničnemu pooblaščencu odbora in po presoji vsestranskih okoliščin, so bila gradbena dela oddana domačemu gradbenemu podjetju, g. Sraka Štefana, ki je predložil najugodnejšo ponudbo. Po sklepu odborove seje mora biti zgradba v svoji Drvi gradbeni etap! izgotovijena do 1. novembra t. 1. S tozadevnimi gradbenimi deli se je že pričelo. Z drugo grad beno etapo se bo pričelo začetkom prihodnjega leta, tako, da bo zgradba kompletna za prevzem najkasneje do 1. julija 1939.
S tem je odbor za gradnjo doma po dolgoletnih pripravah prešel v akcijo uresničenja in ob enem tudi rešil sklep glavne skupščine združenja iz leta 1936
Po sklepu letošnje glavne skupščine Zveze trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani, ki se je vršila dne 10. julija t. 1. v Logatcu, je prihodnja glavna skupščina Zveze trgovskih združenj sklicana v Mursko Soboto, pri kateri priliki se bo vršila tudi slovesnost otvoritve ,Trgovskfgs doma".
Zato apeliramo vse člane združenja, da priskočijo gradbenemu odboru z vsemi razpoložljivimi sredstvi na pomoč, da težko in odgovorno nalogo rešimo v kolektivu čim uspešneje, v čast in ponos našega stanu.
Gradbeni načrti bodo razgrnjeni v izložbi Soboške občinske hranilnice in vabimo vse člane, da s! načrta po gledajo. — Uprava.
ZAPISNIK
XVII. redne glavne skupščine Združe nja trgovcev za srez Murska Soboti v Murski Soboti z dne 30. aprila 1938.
Proračun za poslovno leto 1938.
Predsednik je predložil skupščini v debato proračun, ki je bil sestavljen na seji uprave od 29. aprila 1938 in se glasi:
Redni izdatki:
Najemnina za pisarniške
prostore	Din 3 000 -
vzdrževanje pisarne D;n 2 180 plače tajnikoma sn so-
cijalne dajatve	Din 24.412 -
knjige	Din 2.000
strokovni časopisi in
.Murska Krajina" Din 13 000 pisarniške potrebščine Din 5 600 — poštnine	Din 3 000.-
potnine	Din 11.000.-—
podpore	Din 9.000 —
doklade Zvezi	Din 5 000 -
za nepredvidene stroške Din 1 808 -
Samostojni predlogi.
Predsednik je sporočil skupščini, da te uprava prejela v določenem roku dva predloga, da se obravnavajo na skupščini in sicer predlog članov Bal-ier in Oiss, ki predlagata, da se odpravijo cakupovalne legitimacije v sadni trgovin! in prošnjo H rschl Eme-rika, da se mu odpiše denarna kazen v znesku Din 800 - Uprava je prejela od Članov iz Pcčarovcev kolektivni predlog za znižanje članarine. Predlog je prispe! v roke uprave prekasno. Nadalje ia predlog ni bil obravnavan pri sekciji trgovcev z jajc in perutnine, zato je uprava združenja slednji predlog odklonila, stavita ga skupščini v razpravo.
Prepoved zaposlitev nakupovalcev v sadni stroki.
Predsednik prečita predlog, ki ste ga stavila člana Baller Ludvik in Ol^s Ludeik iz Sebeborcev, da se izda prepoved v zaposlitvi nakupovalcev v sadni stroki. Predlog sta tehtno utemeljila, ter prosita, da g« skuplčins sprejme. Predlog je stavsl predsednik rsa glasovanje. Soglssno sprejet,
Hirschl Emerik, Martjanc?, odpis globe.
Predsednik prečita dop s člana H rseh! Emerika, trgovca iz Msrtj?,nc, ki ie bil lani kaznovan radi tega. ker je kršil prepoved glede delitve koledarjev in priložnostnih nagrad ob no vem letu. Kaznovan je bil z globo Din 1000 - Plačal je na račun Din 200,- in prosi skupfčino, da se mu ostanek globe odpiše, pri čemer motivira, da takrat ko je zsčel z obratovanjem, mu ni bil dobro znan predmetni sklep. Za v bodoče se ga bo striktno držal. Prošnjo ie stavil predsednik na glasovanje, Odpis kazni ss je soglssno odobril in to izjemoma.
*'«;;■ v 9r * ni a
Z dnem 1. septembra 1938. se izda v Murski Soboti Grajska ulica, iz 5 sob in pritiklin obstoječe stanovanje. Poizve se v PREKMURSKI TISKARNI.
skupaj Din 80 000 -Ker se k proračunu nihče ni ogla sil k besedi, ga je predsednik predla gal v sprejetje. Soglasno sprejet.
Poročilo Zveznega zastopnika.
Zglasil se je k besedi zastopnik Zveze trgovskih združenj dravske banovine gospod Dominik Čebin.
V zelo zanimivem in lepo zasnovanim govorom je gospod Cebin obrazložil navzočim delo naše Zveze, ki je storila vse, da se zahteve, ki so ji predložila posamezna združenja k raznim aktueinim vprašanjem našega trgovskega življenja, predelajo in predložijo na merodaina mesta, odkoder smo upravičeno pričakovati, da se bodo zahteve trgovstva obravnavala in rešila. Nazorno je prikazal pomen stanovskih organizacij v sodobnem gospodarskem življenju in razvoju tehnike, ter s številnimi primeri prikazal kak-Ino moralno silo dosežejo sčasoma naše organizacije, če bodo vselej pokazale tsko discipliranost in solidar nost, kot $o io združenja pokazala v zadnjem času, posibno v akciji za pobijanje krošnjarstva, konzumarstva, nadalje v ascijsh zaščite naše domače trgovine in industrije pred upltvi tujega kapitala in kartell, v reglemen-taciji skupnih banovinskih trošarin, o kreditnem razmerju, železniških tarifah, taksah, o dayčnsm sistemu in ko-nečno o najvažnejšem vprašanju, ki mora zanimati slehernega trgovca, to je o sccijalnem zavarovanju trgovstva. O poslednjem vprsfanju je posebno zanimivo prikazal zahteve našega trgovstva, da se sccijalno zavarovanje uresniči in iznese! težave, na katere so naletele tozadevne razprave. Kljub tem težavam je g. Čebin menil, da se bližamo času, ko bo to vprašanje rešeno v zadovoljstvo vseh, vendar pričakuje Zveza, da ji bodo združenja pri reševanju tega veievažnega vpra šsrsja v čvrsto oporo.
ne tmmmti usodni prilike
TI
radi SELITVE TRGOVINE
sem globoko Znižal cene vsega blaga posebno za večjo množino KOLES, ŠIVALNIH in PISALNIH STROJEV, RADIO-APARATOV
wse na male meseine obroke*
Dospeli novi modeli radio-aparati raznih znamk. Zahtevajte ponudbe.
ERNEST, M. Sobota
izisvp.
Podpisani T e m 1 i n Ludvik, kramar iz Murske Sobote priznam in obžalujem, da sem dne 29 8 1938. na sejmu v Dolnji Lendavi ob navzočnosti več oseb izrekel o Beznec Koiomanu, sejmaru iz Murske Sobote razne žalitve. Zahvaljujem se Beznec Koiomanu, da je odstopil od kazenskega pregona.
Murska Sobota, dne 31. 8. 1938.
TemHn Ludvik.
Za vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa
BETONIT
Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet
11 o I a t e r
BETONIT.
kem. izd. Maribor
(Zahtevajte navodila.)
Zaloga MURSKA SOBOTA, Aleksandrova c. 19. (pri Fafliku)
We hrana in stanovanje
sprejmem iz boljše hiše 3 dijakinje. Natančnejša pojasnila daje SCHOCK ŠAMUEL, M. Sobota, Lendavska c. 17.
Cenjenemu občinstvu
sporočam, da je vsakomur na razpolago šestsedežni
NOVI AUTOTAKSt
Vozim vsak čas v vsako smer po zmerni ceni.
Priporočam se za cenjena naročila
HOTEL »CENTRAL" Murska Sobota
Telefon št. 35
Sy|l!N na Muri in na dobrem promet-l*lllfl nem mestu dam takoj v najem. ANDREJČ MARIJA, v Murskih Petrovcih.