Stev. 24.
V Ljubljani, 12. junija 1914.
LIV. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
'»rji
Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
UCiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako Je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10*— K pol leta .... 5-— „ Četrt leta .... 2*50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleloo št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari Je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
v
[I
Kulturna slika s Kranjskega.
Na zadnji svoji seji je sklenil c. kr. deželni šolski svet, da se tovariš Dragotin Gesnik, nadučitelj v Knežaku, predsednik Okrajnega učit. društva za okraj Postojno, zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu, »iz službenih ozirov« premesti na petrazrednico v Cerklje na Dolenjskem. Kakor pišejo klerikalni listi, je bil ta sklep baje storjen soglasno. Dolžnost naše organizacije je, da dožene, koliko resnice je na tej trditvi.
Ker je tovariš Dragotin Česnik vložil proti temu sklepu c. kr. deželnega šolskega sveta po svojem pravnem zastop-nikfa, odvetniku dr. Franu Novaku, ugovor na naučno ministrstvo, ni v tej zadevi izrečena še zadnja beseda. Zato se tudi mi vzdržujemo za sedaj vsake opazke k temu novemu činu nasilja in nezakonitosti ter hočemo navesti le gola dejstva, trdno upajoč, da končno vendarle zmaga pravica.
Ime Dragotina Česnika je v naši organizaciji znano in spoštovano. Dolgo vrsto let je bil tajnik naše Zaveze in je še sedaj njen upravni odbornik. Učiteljstvo mu je poverjalo razne mandate, ker pozna njegove zmožnost in kreposti. V šoli je Česnik mož na svojem mestu, izven šole je nesebičen delavec na kulturnem in gospodarskem polju, res pravi ljudski učitelj! Ima pa dve napaki, ki sta zanj (in dandanes za vsakega na Kranjskem) usodni: je nepodkupen in neoma-deževan značaj in ni klerikalec!
Te dve njegovi čednosti sta njegov greh, in zaradi teh dveh čednosti hočejo sedaj njega in njegovo rodovino moralno in materialno uničiti!
Ljudski glas govori, da so proti Čes-niku napravili ovadbo njegov župnik Pe-hani, zagorski vikar Baloh in par klerikalnih »mož«. Ovadbo so napravili skrivaj, in še dandanes nihče ne ve, kdo jo je pravzaprav provzročil. Resnica je, da jo je deželnemu šolskemu svetu oddal — deželni odbor!
Nihče ni pričakoval, da bodo Česnika prestavili, ali da se more Česniku sploh kaj zgoditi. Toda dobili so vendar tri prestopke, ampak ne, ker so bili, temveč ker so jih hoteli dobiti, in sicer:
1.	da ne hodi Česnik redno ob nedeljah in praznikih k dopoldanski službi božji;
2.	da je Česnik opustil v zadevi nadzorovanja šolskih otrok pri verskih vajah provzročiti sklep učiteljske konference;
3.	da je Česnik opustil sklicati eno krajno učiteljsko konferenco, ko je bil y šolskem letu 1912/13. zaradi bolezni na dopustu.
Vsi ti »prestopki« se dado izpodbiti na en mah!
1. V Avstriji ni šolskega zakona, ki bi predpisoval učitelju, da mora biti vsako nedeljo in vsak praznik pri maši. Vzlic temu je hodil ob svojem prihodu v Knežak Česnik v cerkev. A tedanji duhovni pomočnik je vse, ki niso bili pripadniki S. L. S., zmerjal s prižnice s hinavci in pobeljenimi grobovi ter jih podil iz cerkve; one pa, ki niso več hoteli poslušati takega razlaganja »božje besede«, je potem raz-kričal za — brezverce! Kdo naj potem ustreže takemu konfuznemu svečeniku? Vzlic temu je bil Česnik tudi potem pri vseh šolskih mašah brez izjeme in kadar je količkaj utegnil, tudi sicer ob nedeljah jn praznikih, kar lahko dokažejo priče.
Ali boj za kruh in obstanek izključuje Jedno nedeljsko molitev. [Treba je tudi
Česniku uporabiti vsako priliko, ugrabiti vsak svobodni trenotek, da s poštenim delom preživlja sebe in svojce. Pošteno delo je Bogu dopadljivejše, nego navidezna pobožnost hinavcev in okrutnežev, ki nosijo črne misli in načrte maščevalnosti pred oltar tistega, ki naj bi bili njegovi namestniki! Take politiške kramarje bi Kristus z bičem nagnal iz cerkve?
Najstarejši Česnikov sin je jurist, drugi sin obiskuje realko, hči dekliški licej, najmlajši sin hodi v šolo doma. Česnik sam in žena morata tudi jesti in se oblačiti, ker sta — dasi učiteljski zakonski par — končno vendarle človeka. Poleg tega ima Česnik na svojem domu tudi svoje starše, ki so brez vsakega imetja, navezani torej na sinovo pomoč: oče je star 79, mati 72 let! Ze z ozirom na ta dva stara človeka bi ne smeli preganjati sina! Ali ta bolest lahko ne ubije obeh? Ali so tisti duhovniki v deželnem šolskem svetu popolnoma brez srca? In baron Schwarz tudi?
Česnik pa ima na mesec plače — čujte in strmite! — 183 K! Kako naj s temi kronami preživlja 8 oseb? To naj enkrat sklenejo na c. kr. deželnem šolskem svetu! Na vsako osebo pride povprečno na mesec 23 K, niti ne krona na dan! Oho, gospodje ob zeleni mizi, oklenite se sitih trebuhov in potuhtajte, kako se živi doma in kako se šolajo otroci izven doma s tolikim denarjem! Kadar pohaja kruh, je treba delati! Sama molitev tu nič ne pomaga; molitev redi le tiste, ki so zato plačani! Če ne verjame, naj se knežaški župnik pogleda v zrcalo!
Tudi Česnikovi morajo delati, ker služba glavi rodovine ne donaša dovolj dohodkov. Zato pa ima Česnikova žena gostilnico, Česnik sam pa pri »Kmečki hranilnici in posojilnici v Knežaku« letne nagrade 480 K. Med tednom ima šolo, zato je treba porabiti nedelje, da opravlja te posle. Kot skrbeč oče obiskuje tudi svoje otroke. Kdaj jih naj, ako ne takrat, ko nima šole? Ker je Česnik sploh bo-lehen, mu je tudi bolezen dostikrat branila iti v cerkev. Saj poznamo celo duhovnike, ki zaradi bolezni ne bero maš. Ze tu navedeni oziri izpodbijajo prvi očitek. Sploh je pa vse Česnikovo življenje in delovanje v šoli in zunaj šole popolnoma korektno in vzorno; temu so dokaz poročila šolskih nadzornikov in vzgoja njegovih otrok.
2.	S svojim sklepom je prišel c. kr. deželni šolski svet v nasprotje s § 48. drž. šol. zakona z dne 14. maja 1869, oziroma z dne 2. maja 1883, s § 9. ministrskega ukaza, z dne 29. novembra 1905, št. 13.200, z lastnim izvršilnim predpisom z dne 16. januarja 1907, št. 4776, in s svojim odlokom z dne 13. decembra 1913, št. 8376! Vse te paragrafe, predpise in odloke naj gospodje prebero in potem se prepričajo, da so Česniku storili veliko krivico, svoj zadnje citirani odlok so pa kar ovrgli pod mizo pet mesecev potem, ko so ga izdali!
3.	Česnik je imel dopust od 15. marca do 15, julija 1913, in sicer zaradi bolezni. Glede šolskega vodstva ni izdala šolska oblast nikake odločbe. Česnik je imel 9 konferenc, ene edine ni sklical, ko je bil zaradi bolezni na dopustu, dasi je tudi v tem času učiteljstvo informiral s sedmimi okrožnicami o potrebnih stvareh, kar je deželnemu šolskemu svetu dobro znano.
Tako so z lahkoto, a popolnoma objektivno im z veljavnimi zakonitimi določili ovrženi vsi očitki.
Poudariti pa moramo, da c. kr. dež. šolski svet v tej zadevi ni postopal po zakonitih predpisih, da bi torej tega čuvaja pravice in zakona treba posaditi na zatožno klop!	..,________________s
Po § 17., odst. 12, dež. šol. zakona z dne 25. .maja, oziroma z dne 9. marca 1879, št. 13, ima c. kr. okrajni šolski svet dolžnost, pričeti in voditi disciplinarne preiskave zoper učitelje in zastran teh nasvete stavljati dež. šol. svetu.
Ker se pa to ni zgodilo, je torej postopanje c. kr. deželnega šolskega sveta nezakonito, njegov sklep neveljaven, in baron Schwarz bi ga bil moral pri tej priči sistirati, ako neče dati s protizakonitim postopanjem prve šolske oblasti v deželi pohujšanja in pogaziti zadnje iskre zaupanja, ki še morda tuintam tli, v pravičnost, objektivnost in avtoriteto korpora-cije, ki ji stoji na čelu!
Za premestitev učitelja so glasom zakona merodajni le važni službeni oziri (§ 33., odst. 2, zakona z dne 29. aprila 1873, dež. zak. št. 22, oziroma zakona z dne 9. marca 1879, dež. zak. št. 13). Ker teh važnih službenih ozirov ni, ostane le še edini »važni službeni ozir« — zahteva S. L. S., da se premesti Česnik zato, ker ni klerikalen. Dokaz! Postojnski okrajni glavar je ponudil Česniku v podpis neko izjavo, s katero naj bi Česnik priznal, da je prepričan, da je dalo povod disciplini-ranju njegovo (Česnikovo) javno — menda politiško — delovanje in s katero Česnik izjavlja, da vbodoče ne sprejme več niti predsedniškega niti odborniškega mesta v Okrajnem učit. društvu za okraj Postojno. Okrajni glavar je sicer izjavil, da je to njegovo osebno mnenje, izrazil pa je vendar prepričanje, da se bo — ako Česnik to izjavo podpiše — disciplinarna preiskava proti njemu gotovo ustavila! Česnik seveda dotične izjave ni mogel podpisati, ker se prvič ni čutil krivega, drugič pa se je smatral s tem prikrajšanega v svojih državljanskih pravicah.
Ko so ljudje zvedeli, da je Česnik prestavljen, so bili ogorčeni vsi, z malenkostnimi izjemami tudi klerikalci. Napravili so iz lastnega nagiba na dež. šol. svet vlogo, ki v njej protestirajo proti ne-osnovani ovadbi, kažejo na Česnikove zasluge v šoli in zunaj nje ter prosijo šolsko oblast, naj Česnika v pomirjenje razburjenega ljudstva še dalje puste v Knežaku. To vlogo so podpisali vse vprek naprednjaki in pristaši S. L. S., možje in žene iz všolanih vasi Bač in Knežak. Podpisov je 250.
To je volja tistega ljudstva, Iii ga imajo klerikalni voditelji vedno na jeziku. Sedaj bomo videli, koliko velja ta ljudska volja, ko se oglaša v prilog učitelju!
Slično vlogo je podala na pristojno mesto tudi »Kmečka hranilnica in posojilnica v Knežaku«, ki jo je Česnik ustanovil in je do danes njen načelnik in edini zmožni uradnik. Promet tega zavoda se je od ustanovitve, ko je imel le 50.000 K prometa, tekom 8 let dvignil na 400.000 K. Česnik ni nikoli kazal sovraštva niti proti klerikalcem. Vsako priliko je porabil, da je ljudi poučeval, jim pomagal s svetom in dejanjem. Lahko rečemo, da je napravil ljudem brez razlike, so li tega ali onega prepričanja, na tisoče prošenj v najrazličnejših zadevah. Ko je bil Česnik v Knežaku župan, so imeli 47% občinske naklade, pozneje so narasle na 100 in več odstotkov.
Tako je bilo Česnikovo delo med ljudstvom za ljudstvo, ki se ga je v ljubezni in vdanosti oklepalo vedno bolj. In ravno to dejstvo je zbudilo v nasprotnikih zavist, da so se zarotili Česnika uničiti!, Ker je mož delaven, značajen in pošten, zato bodi kaznovan od c. kr. oblasti! To je nečuveno!
Čakajmo, da preide zadeva zakonito pot! C. kr. deželnemu šolskemu svetu povemo, k sklepu le eno.? ...... .
C. kr. deželni šolski svet nima niti pravice niti dolžnosti, služiti neutemeljenim in protizakonitim zahtevam politiških strank, temveč je njegova dolžnost, gledati na korist šolstva in učiteljstva v deželi; ravnati se pa mora vedno le po šolskih zakonih, opiraje se na določbo državnega osnovnega zakona!
Ako ni tako, je dež. šol. svet dekla v politiški službi, ki ne zasluži nobenega spoštovanja! _
FERDO PL. KLEINMAYR:
Društvo ali zveza?
Vprašanje tesnejšega stika med slovanskim učiteljstvom Primorske je prišlo torej v tek. Z ene strani nas silijo k raz-motrivanju o »deželni zvezi« že nova Zavezina pravila, z druge strani pa smo pričeli Primorci že sami čutiti, da bi tesnejša organizacija imela velik pomen za duševni in gmotni napredek primorskega učiteljstva in šolstva. Uvidevamo, da smo si ravno primorski učitelji stali dosedaj precej tuji nasproti, in to ne samo učitelji posameznih treh deželic, ki sestavljajo Primorsko, temveč celo učiteljstvo posameznih okrajev ene kronovine (Goriško!). Medsebojna izmenjava duševnega blaga med nami sploh ni eksistirala, vsaj redna ne. In že to nas sili do zbližanja.
Sedaj pa stojimo pred celo vrsto načrtov. Prvi bi bil: osnujejo naj se po kronovinah tri deželne zveze, oziroma le dve; tržaško učit. društvo bi si pač le pridodalo pridevek »deželno«.
Drugi: ena sama zveza vseh sloven-t skih učit. društev.
Tretji: isto s pritegnjen jem hrvaških uč. dr. v Istri. Itd.
Teoretično so se razna primorska učit. društva že ugodno izrazila za skupno delovanje, načeloma tudi »mladi« v, tržaškem učit. društvu, ki so na letnem zborovanju 15. februarja t. 1. med svoje postulate sprejeli »ustanovitev učiteljske zveze za Primorsko«. Pričelo se je zdaj praktično izvajanje. Goriško okr. učit« društvo je ubralo birokraško pot, sestavilo pravila, jih predložilo, počakati hoče na »registracijo«, potem se ustanovi ma-kar s 25 člani — kaj? — »deželno učit. društvo za Goriško«. Čudim se temu že iz razloga, ker na Goriškem menda že obstoja tako »deželno učiteljsko društvo«, z razliko le, da so mu člani tudi nekateri italijanski tovariši. Kaj bo s tem društvom potem? Je li se razpusti? To bi bil le korak nazaj, ki ga ne popravi novo »deželna društvo«. Kar tov. Hreščak omenja (Učit. Tov. št. 22) glede tega koraka tovariševi goriškega okraja, je do zadnjega umestno. Tako društvo bi pa vrhu vsega predčasno zaprlo tržaškim in istrskim tovarišem go-< riške meje. Tovariši v gor. okr. učit. društvu so se tedaj prenaglili. Prenaglili bi se pa tudi, ako bi takoj ustanovili zveza goriških učit. društev. Vsaj poizkus za zvezo vseh slovanskih učit. društev bi se moral poprej narediti. Skupnih zadev imamo več negoli dovolj.
Medtem ko so ubrali tov. goriškega; okraja, morda ne v splošno zadovoljnost, to pot do našega bližnjega stika, smo tu na jugu korakali v drugi smeri. Lotili smo se vprašanja na povsem praktičen način. Najprej se moramo seznaniti, spoznati, kaj bi nas družilo, kaj razdvajalo. In potem se porodi jedva trdna zveza, ki bo res vez med nami. Tedaj kako smo se lotili pe-t rečega vprašanja?.
Prvenstvo gre slov. učit. društvu VI Istri. Vposlalo je tržaškemu slov. učit, društvu istrski »Narodni prosvjeti« in mo-?

goče še kakšnemu bližnjemu učit. društvu sledeči sklep, sprejet na svojem obč. zboru 18. decembra 1913:
1.	naj se obvesti vsa bližnja učiteljska društva o naših zborovanjih;
2.	naj se ta povabijo, da se po odposlancih udeleže naših zborovanj;
3.	naj tudi naše društvo pošlje odposlanca na zborovanja sosednjih učiteljskih društev.
Tržaško učit. društvo je na obč. zboru 19. aprila ta predlog sprejelo. In isto menda »Nar. prosvjeta«, ker obe učit. društvi sta bili že na zborovanju slov. istr. učit. društva 14. maja po poverjenikih zastopani. Od trž. učit. društva poverjeni zastopnik je stavil (potom predsednika istr. društva) sledeči predlog:
1.	Kakor poverjenik (zastopnik) sosednjega učit. društva je smatrati le oni tovariš, ki se izkaže s tozadevno po odboru (predsedniku) potrjeno listino. Druge event. navzoče tovariše sosed. učit. društev je smatrati le kakor goste;
2.	poverjenik lahko stavlja predloge, '(o katerih se glasuje,) ki pa morajo izhajati iz odbora učit. društva, kateremu on pripada, kar mora poverilno pismo posebno omeniti. Dalje sme podajati informacije, nasvete in se eventualno udeležiti debat. Drugih pravic (glasovanja, volitve itd.) seveda nima.
Sprejel se je ta in tudi predlog izmenjave predavateljev. To bi bil prvi korak k zbližanju, medsebojnemu spoznanju. Naloga takih zastopnikov ali poverjenikov je seveda v prvi vrsti postaviti idejo zveze vseh primorskih slovanskih učit. društev na realna tla. Le na ta način pridemo faktično do prave zveze in to v najkrajšem času. Le po tej poti, ker bo sodelovala velika večina primorskega učiteljstva sama, bomo spoznali, kakšna oblika zveze bi se našim razmeram najbolje prilagodila. Le na ta način je možno ustanoviti zvezo in ji podati primerna pravila. To je pot živih. V uvaževanje. —
DRAG. HUMEK:
ii \i (pulita)
za učitelje obrtno-nadaljevalnih šol.
Državna zveza avstr. obrtnonadalje-valnega učiteljstva je poslala »Društvu učiteljev slov. obrtno-nadalj. šol« v presojo »Službeni red«, ki ga hoče predložiti ministrstvu, da ga odobri in uvede v vseh avstrijskih kronovinah. Ker je to vprašanje aktualno in utegne zanimati prizadeto učiteljstvo in merodajne faktdrje, sem se namenil, da podam ta osnutek v glavnih potezah javnosti v presojo in ravnanje.
§ 1. Službeni red obsega določila o službenih odnošajih na obrtnih nadaljeval-nicah v deželah, ki so zastopane v državnem zboru. Izvzeta je Avstrijska pod A.* Posebno obsega ta red določila o pravicah in dolžnostih učiteljev, ki poučujejo na omenjenih zavodih.
I. del. O učiteljstvu in o nameščanju voditeljev in učiteljev.
§ 2. Učiteljski zbor o. n. š. obsega voditelja, učitelje o. n. razredov in učitelje pripravljalnega razreda. Poleg teh so še učitelji, ki so poklicani v nadomestitev obolelih in na dopustu se nahajajočih učiteljev.	_
§. 3. Kdor hoče biti voditelj ah učitelj na o. n. š., mora imeti pravico državljanstva v avstr. deželah. Pri upoštevanja vrednih slučajih razveljavi to določbo deželna vlada, če to po nadzorniku predlaga šolski odbor. Osebe, ki so zaradi sodnij-ske obsodbe izgubile pravico izvolitve v občinski odbor ali pa so bile disciplinarnim potom odpuščene iz šolske službe, ne smejo biti nameščene na o. n. š.
§ 4. Če hoče biti učitelj po poklicu obenem voditelj, oziroma učitelj o. n. š., mora imeti najmanj zrelostno izpričevalo za obče ljudske šole. V krajih, kjer so meščanske šole, naj se kolikormoči pritegnejo k pouku učitelji z izpitom za meščanske šole. V prvi vrsti je upoštevati učitelje, ki so z uspehom posečali tečaje za izobrazbo o. n. učiteljev. Za tehnične in umetno-obrtne stroke se v slučaju potrebe lahko pritegnejo strokovnjaki. Prepričati se je pa prej o njih sposobnosti. Za dokaz o podagoško-didaktični zmožnosti strokovnjakov, ki morajo imeti vsaj občno izobrazbo popolne meščanske šole, velja izpričevalo o dovršitvi strokovnega tečaja, ki je bil pod nadzorstvom c. kr. ministrstva z. j. d. Kot voditelje je nastaviti le o. n. učitelje z zakonito usposobljenostjo s posebnim ozirom na službeno dobo, ki so jo dotičniki prebili na o. n. š.
§ 5. Če je na kaki o. n. š. prosto učno mesto, naj se o tem obvestijo vsi učitelji dotičnega šolskega kraja.
§ 6. Voditelje in učitelje namešča šolski odbor s pogodbo. Za namestitev veljajo nastopne določbe:;
§ 7. Prva namestitev voditeljev in učiteljev je začasna. Po dvakratnem nadzorovanju v raznih šolskih letih, ki je pokazalo povoljno delovanje v šoli, in po brezhibnem vedenju v šoli in zunaj šole, potrdi deželna vlada na predlog nadzornika začasno nastavljenega učitelja, oziroma voditelja. S to potrditvijo je službena pogodba ugotovljena v toliko, da jo sme vsaka stranka razdreti le po obve-stetvi, ki je bila podana pol leta prej. To pa ne velja za slučaj, če bi se nehala do-tična šola ali dotični oddelek. Od šolskega odbora izvirajoča odpustitev od službe mora biti potrjena od deželne vlade in se da udejstviti le v slučaju, če je neoporečno dokazano, da dotična oseba ni več sposobna za pouk na o. n. š. Pri učiteljih po poklicu je vedenje zunaj šole le tedaj vzrok za odpustitev, če je tudi glavna šolska oblast ukazala odpustitev. Na prošnjo učitelja lahko šolski odbor pred določenim časom razdere pogodbo.
§ 8. Službena doba učiteljstva o. n. š. se začenja z dnevom, ko je posameznik nastopil službo na o. n. š. V službena leta so všteta tudi leta začasne namestitve. Ko je učitelj nameščen, mu izroči šolski odbor namestni dekret, ki so v njem navedeni službeni značaj, število učnih ur, prejemki 5n dan namestitve. Temu dekretu je dostaviti pozneje tudi potrdilo namestitve.
§ 9. Vsak začasno nameščen voditelj in učitelj mora pred službenim nastopom priseči. Prisega se vrši po določenih besedilih pred načelnikom šolskega odbora v prisotnosti zastopnika c, kr. min. z. j. d.*
§ 10. Nadzornik mora vsakega o. n. učitelja obvestiti o splošni kvalifikaciji. Vsak učitelj ima pravico vpogleda v upo-rabnostno tabelo. V slučaju potrebe mu mora nadzornik napisati izpričevalo o uporabnosti.	(Dalje.)
IVAN KELC:
* Ta že ima uveljavljeno pragmatiko.
(Dalje in konec.)
Vsakdo ima pravico vlagati prošnje bodisi glede pridobitve kake službe — kakor že omenjeno — za pridobitev kakšne obrti, koncesije ali za odpravo kake privatniku storjene krivice. Prošnje ali peticije več oseb skupaj so le dovoljene, ako So vložene po zakonito priznanih skupščinah ali društvih.
Država ima glede vsega šolstva pravico najvišjega vodstva in nadzorstva. Zakonito je tudi primorana za zadostno število šol in vzgojevališč, ker v Avstriji obstoji zakonita obveznost, da morajo vsi za šolo dorasli otroci šolo tudi obiskovati. Le od zadostnega števila šol in učiteljstva ter po zadovoljno situiranem učiteljstvu je pričakovati blagodejnega vpliva šolstva na vse sloje državljanov.
Vsi narodi v državi so enakopravni. Ves narod, tedaj tudi vsak posameznik dotičnega naroda je enakopraven. Ta ta-kozvani člen XIX. drž. osnovih zakonov je bil in je še, žal, le premnogokrat vzrok prepirov, pritožeb in celo kaznovanj. In vendar določa ta člen jasno, da ima vsak narod, tedaj tudi vsak njegov član popolno pravico naobraziti se v svojem materinskem jeziku do najvišje stopnje naob-razbe, ne da bi ga kdo smel siliti k na-obrazbi v tujem jeziku. Kakor v šolskih zadevah, ima tudi enako pravico zahtevati vse uradne zadeve od najnižjega do najvišjega urada v svojem jeziku. Do popolnem pravičnega udejstvovanja navedene zakonite določbe še ne pridemo Slo-
* Besedilo priseg se mi ne zdi toliko važno, da bi ga priobčil.
venci — ako se kaj posebnega ne pripeti — še v desetletjih. Lastna izkušnja me uči, da ta takozvani boj za narodove pravice do sedaj ni bil brezuspešen. Lahko nam daje dovolj poguma vztrajati v boju za narodove vsetranske pravice, in sicer v poštenem boju z uma svetlim mečem, a ne pri vsakem najmanjšem neuspehu puške vreči v koruzo. Le boj, in sicer pošten boj dovede do vsaj zadovoljive, ako že ne popolne zmage, ki pa končno tudi ne more izostati. S tem se le samo borimo za uresničenje po cesarju nam podanega zakona.
Do sedaj navedeno bi bil le nekak izvleček iz temeljnih državnih zakonov, ki bi se morali obravnavati tudi v ljudskih šolah. Razume se, da v čim višji kategoriji je šola, se mora poučevati raz-merno več in temeljiteje. Razen teh je treba tudi manj naobraženim poznati še druge zakone in naredbe, ki mnogokrat lahko ravno tako ali morebiti še bolje vplivajo in segajo v življenski delokrog človekov ali v njegovo usodo. Poučiti je mladino, kaj se sme in česa ne sme storiti z ozirom na lovske, gozdne zakone, na zakone v stavbah, trpinčenju živali, varstvu ptic, kužnih bolezni itd. Neobhodno potrebno je to, da se ogne marsikaterih sitnosti, nadlog in nesreč v življenju, osrečljiva zadovoljnost posameznikov in vseh narodov nudi popolen pogoj k trdnemu obstoju in vsestranskemu napredku obče blaginje vse države.
Ali kaj bi pomagali najvzornejši zakoni, ako bi jih nihče ne izvrševal? Kakšen red bi bil in kakšno družabno življenje, ako bi se nihče ne zmenil za nje? Nastal bi pravi pravcati kaos! Skrbljeno je tedaj v državi, da se zakoni izpolnjujejo, da se jim pokorava v svojem poklicu vsak državljan. Kdor tedaj v državi uživa pravice in je deležen njihovih dobrot, se ne sme braniti izpolnjevati tudi dolžnosti, ki se mu nalagajo zakonito! Čim več pravic so deležni državljani, tem več jim nalagajo dolžnosti. Brez zadostno naobraženega ljudstva ni mogoče ustanoviti prave, ustavne države. K tej na-obrazbi pomaga največ šola. Delavci v šoli — t. j. učitelji in učiteljice — pa morajo imeti svoji težavni nalogi in svoji izobrazbi primerno plačo.
Nadzorstvo, da se zakoni izvršujejo, oziroma njih meje ne prekoračijo, je zakonitim potom podeljeno c. kr. in deželnim uradom. Činitelji v teh uradih morajo poznati zakone natančno, k čemur je treba dolgotrajnih in težavnih študij, imajo od cesarja samega podeljeno oblast, da v njegovem imenu izvršujejo, oziroma pazijo, da se zakoni povsod izpolnjujejo. Prekrši-tev tega kaznujejo v cesarjevem imenu. Tudi ti činitelji v svojem težavnem poklicu ne morejo živeti od zraka, nego morajo za svoje delovanje dobivati zopet primerno plačo.
Pripeti se tudi, da je obstoj države ogrožen od vnanjih, pa tudi domačih sovražnikov. Da se to pravočasno zavrne ter da se varuje naš imetek in naše življenje pred zločini, je treba raznovrstnih branilcev države in pravic državljanov.
Koliko pretresljivih, v globočino srca segajočih zgledov smo lahko čitali v najnovejši dobi o balkanski vojni. Z občudovanja vredno hrabrostjo in nedosegljivim samozatajevanjem so drvili Jugoslovani v boj za predrago jim domovino in osvoboditev krvnih bratov izpod kletega so-vragovega jarma. Kako navduševalno poje tudi naš pesnik, rekoč: »Okleni se predrage domovine, posveti v blagor srce ji in dušo!« Vojaška dolžnost je obvezna za vsakega; o prošnjah za oprostitev od aktivne vojaške službe bi bilo tudi potrebno poučiti že mladino, da ne nastajajo nepotrebni stroški in sitnosti.
Za vzdrževanje dosedaj navedenih in še drugih potrebnih in ljudstvu koristnih naprav potrebuje država mnogo denarja. Dolžnost je tedaj vsakega državljana, da od svojega imetja, oziroma od svojih dohodkov plačuje zakonito mu odkazani davek. Nezadovoljnost, godrnanje in preklinjanje zaradi tega mu ne pomaga nič; kvečjemu si nakoplje še nepotrebnih sitnosti in stroškov. Ako koga zadene kakšna nesreča, ujma itd., ga je poučiti, da se pravočasno oglasi na dotičnem mestu za odpis davka, oziroma za državno podporo. Sploh je nas vseh sveta dolžnost navajati mladino že pri takšnih prilikah na nauk Zveličarja, ki je dejal farizejem, rekoč: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega!«
Za podelitev ustave se imamo edino zahvaliti našemu vladarju, ki je slušal glas ljudstva. Z geslom »Viribus unitisl« se je približal ljudstvu, slišati je hotel po poslancih zahteve in potrebe ljudstva ter nam podaril, do česar je imel kot vladar podedovane države edinole sam pravico. Za to velikodušnost in še zaradi mnogih drugih neprecenljivih zaslug, ki si jih je pridobil naš vladar za vsestranski napredek in blagor države, smo mu dolžni neomejeno vdanost in zvestobo. Slovenec je že po svoji naravi zvest državljan ter
ljubitelj in spoštovalec vladarja in vse cesarske hiše, o čemer so priča pesnikove besede: »Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane!« Vendar je naša dolžnost v popolno okrepitev te lastnosti Slovencev, da jo vcepljamo že v nežna, za vse lepo, blago in dobro občutljiva mladinska srca.
Druga dolžnost vsakega državljana je pokornost. Pokorni moramo biti cesarju in zakonom, pa tudi predpostavljenim oblastvom. Skušati nam je njihove zapovedi.
Ako se dosedaj navedeno poučuje z vso vnemo, navdušenostjo in iskreno ljubeznijo do ljudstva, upati smemo, da ljudstvo, gotovo dospe do vrhunca življenjskega smotra, do duševne in gmotne sa-mostalnosti, blagosti, zadovoljnosti in tedaj do sreče, dosegljive na tem svetu. Kako in kdaj naj učitelj navedeno poučuje, sem že nekoliko navedel, a mislim, da je najbolje, ako vse to prepuščamo naobra-zbi in spretnosti učiteljevi, ki bo, dobro poznajoč krajevne razmere, gotovo vedel v tem kakor drugem oziru napeti pravo struno. Dostaviti bi imel, da to lahko stori ne samo pri pouku iz domoznanstva in zemljepisja, nego tudi iz zgodovine, pri be-rilnih sestavkih in pri raznih drugih predmetih. V prvi vrsti mora biti učtelj sam dobro podkovan v ustavoznanstvu! Dobro pripravljen na vsako uro, naj učitelj podaje to znanstvo, kakor tudi druge predmete, po svoji metodi, vsekdar se ravnajoč po krajevnih razmerah in potrebah ljudstva. Katera slaba dejanja so proti zakonitim določbam najbolj razširjena v katerem kraju, jih je treba z vso silo iztrebiti do popolnega uničenja.
Učiteljstvo! Nalagajo Ti vedno novih bremen, novih dolžnosti, idi in izpolni jih po svojih močeh! Daj vse svoje duševne in telesne moči, daj se izmozgati do zadnje kapljice krvi, samo da se bo dobro godilo drugim! Za svoj preobili trud boš želo edinole plačilo tega sveta, t. j. ne-hvaležnost. Ti pa preživljaj sebe in svojce in črpaj novih moči za vedno hujše napore le samo — iz nedosegljivih idealov!
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Ptujsko učiteljsko društvo je napravilo dne 4. junija izlet na Črno goro, popoldne istega dne pa si je še ogledalo krasne vzorne gorice Štajerske hranilnice v Gornjih Halozah.
Lepo število učiteljev ¡se je udeležilo zborovanja; škoda, da nas niso počastili še oni, ki so se nam popoldne pridružili.
Zborovanje je bilo kratko, ker so izostali vsi dopisi. Tovariš Lešnik vpraša, v koliko se je izvršila akcija, da se zavrne nemške plačilne pole »Zalungs-liste«. Omenjeni tovariš predlaga rekurz na višjo instanco.
Tovariš Šorn govori še o uvedbi Wi-drove in Krulčeve začetnice. Tema je na programu uradne konference. Zbrano učiteljstvo se izreče soglasno za Widrovo knjigo.
Po obedu pa smo se preselili na sosedno goro, in sicer v Lipno. Prav ljubko je solnce pripekalo na nas, potili smo se in željno pričakovali konca hribolazenja. A čeravno je bilo hudo, ni nihče omagal, vsaj na poti v Lipno ne.
Na posestvu Štajerske hranilnice pa se nam je odprl raj. Nam »Polancem«, ki gledamo samo od daleč gorice, je rajalo srce od veselja. Oskrbnik g. Rudi nam je razkazal gorice in postavil pred nas izborne pridelke. Vršil pa se je tudi zanimiv poizkus rigolenja zemlje z »Dy-nammon 1.«
Za sijajno pogostitev, za krasne užitke bodisi duševne ali telesne, se je učiteljstvo g. oskrbniku presrčno zahvalilo. Prišle so na vrsto napitnice in zraven pa se je razlegala lepa pesem in donela godba.
Vsem izletnikom ostane ta dan v prijetnem spominu. Hvala tovarišu Klemen-čiču, učiteljskemu zastopniku, ki nam je izposloval pouka prost četrtek.
Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, 18. t. m., ob 2. uri pop. na Go-milskem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopis. 3. Poročilo odbora o praznovanju društvene 40letnice. 4. (Slučajnosti. Po zborovanju pevska vaja!
Učiteljsko društvo za celjski okrai zboruje v četrtek, dne 18. junija t. 1., ob 8. (beri osmi) uri zjutraj v okoliški šoli v Celju z nastopnim dnevnim redom:
1.	Zapisnik.
2.	Poročilo računskih pregledoval-
cev.
3.	Določitev delegatov za Zavezo (glasom novih pravil).
4.	Poročilo »Lehrerbunda« odbornika.
5.	Dopisi in druge tekoče društvene zadeve.
6.	Sestavljenje učnih načrtov, za uradno konferenco.
J
r
7. Slučajnosti.
Vljudno vabi k polnoštevilni udeležbi:: Franc Brinar, t. č. predsednik.
»Zvonček« prinaša v 6. let. številki to-le vsebino: 1. Fr. Roječ: Visoki gost. Mladinska dvodejanka. 2. M. Z. Jug: Procesija. 3. Jan Reginov: Pesem o kukavici. 4. Davorinov: Pravijo si bajke . . . Pesem. 5. Fr. Roječ: Orač. Pesem. 6. Cesar Franc Jožef I. Podoba. 7. Stric Tine: Citati — dobro, poizkusiti — bolje! (Dalje.) 8. Borivoj: V pomladni noči. Pesem. 9. Borivoj: Dve brezi. Pesem. 10. Cveto-mirski: Črešnje. 11. Ivo Trošt: Volar Mihec. 12. Davorinov: Sreča. Pesem. 13. Kmetiški dom na Gorenjskem. Podoba. 14. Fran Košir: Kovač — modra glavica. Narodna legenda iz Dravinjske doline. 15. Davorinov: Zvezdica. Pesem. 16. Fran Erjavec: Moj in mladine prijatelj. (S podobo.) 17. Pouk in zabava: Taščici v slovo. — Računska uganka. — Rešitev in rešilci. — Naš cesar. — Kje največ šte-dijo? — Hoja in človeški značaj. — Neprijeten obisk med obedom. — Japonski pregovori. — 601etnica petrolejke. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — Kotičkove risbe.
»Popotnik« objavlja v 5. letošnji številki to-le vsebino: 1. Dr. Karel Ozvald: Socialni položaj staršev in otrokova inteligentnost. 2. Dragotin Humek: Pouk v geometriji in geometrijskem risanju na meščanski šoli z ozirom na vsakdanje življenje. 3. —k. Podrobni učni načrt za zem-ljepisje. 4. Evgen Sajovic: Učna osnova in inštrukcija za pouk telovadbe in odredba « prirejanju mladinskih iger na gimnazijah (vseh tipov) in na realnih šolah. 5. Književno poročilo: Ocene. 6. X. Glosa. 7. Razgled: Pedagoški paberki. — Šolska higiena. Skrb za brambo mladine. — Šolske in učiteljske vesti. — Srednje in višješolski vestnik. — Inostransko šolstvo. — Razne vesti.
»Domače ognjišče« ima v 5. številki t. 1. to-le vsebino: 1. J. Pahor: Proletar-ski otroci. (Dalje.) 2. Gustav Graščan: Pesem. 3. Dr. I. Lah: Dijaški štrajk. 4. Mae-terlinck: Aforizmi. 5. Gustav Graščan: ¡Pesem (Prijatelju Franu). 6. Anton Kor-šič: Starši ini narodne popevke. 7. Tone Rakovčan: Deklica Manica. 8. Orest: Čez polje. 9. Pregled: Slovstvo. Kultura. Šola. Dom. Razno. _
Srednješolske vesti.
** Za poostritev mature. Na gališkem srednješolskem kongresu v Stanislavu so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri se trdi, da sedanja oblika mature ne odgovarja namenu, ker ta izpit zaradi prevelikih olajšav vpliva tudi na nazadovanje učnega nivoja. Predmeti maturitetnega izpita naj se zato razširijo, in sicer pismeni izpit z uvedbo ene naloge iz matematike in pri reprobaciji kandidata v slučaju nezadostnega uspeha treh pismenih nalog; ustni izpit z uvedbo po enega kolokvija iz fizike in nemščine, z razširjenjem zgodovinskega kolokvija in z naglašanjem jezikovnega znanja.
Kranjske vesti.
| Anton Arko |
Dne 9. t. m. je umrl po dolgem trpljenju na učiteljski bolezni — jetiki — tovariš Anton Arko, učitelj na II. mestni deški 8 razredni ljudski soli na Grabnu v Ljubljani, v najlepši moški dobi, v 45. letu. Pokojni tovariš Arko je bil zlata duša, plemenit človek, zvest tovariš, izboren učitelj, značaj en mož. Imel je vse lastnosti, ki so ga napravljale povsod simpatičnega in priljubljenega. Dolgotrajna bolezen je bila Vzrok, da se je zadnje čase držal le doma, kjer je v krogu svoje rodovine čakal — regulacije plač! Rojen je bil v Sodražici in je povsod, koder je služboval, vestno in zgledno služil svojemu poklicu. Usposobljen je bil tudi za učitelja meščanskih šol. Ostavlja ljubljeno soprogo in 4 nedoletne otroke. — Bodi mu vrlemu tovarišu ohranjen ljub spomin!
—r— Iz Slomškarije izstopivši učitelj Kopač Leopold iz Postojne se je v četrtek, 4. junija, ves skesan zopet povrnil V Njeno naročje, ker je sedaj edini kompe-'ent za razpisano Cesnikovo nadučiteljsko ^esto v Knežaku, ko Česnikov rekurz niti ^en ni! To je značaj — kaj!? Na slav-^osramotni pridobitvi pa kličemo značaj ni ^omškariji: „Bog žegnaj!" in „Vivant se-^uentes!"
^ —r— Genljiva skrb za trpeče uči-*euske sirote. Že sredi februarja je umrl v0variš na Kranjskem, zapustivši bolno
*eno
in dva bolna nežna otročiča. A ven-
dar do danes še niso prejele te sirote ne pokojnine ne odpravnine. — Tako dozna-jemo iz gotovega vira. Komentarja ni treba!
—r— Veljavo Slomškarjev najbolj označuje pismo, ki ga je pisala učiteljica, bivša Slomškarica, svojemu tovarišu. Glasi se: »Vprašate me, s čim so se mi zamerili Slomškarji. Le zaradi tega, ker sem na sestanku videla, da ni prave odkritosrčnosti med njimi. Marsikdo je prišel s prošnjo v žepu, torej le zaradi boljše službe. Sram me je bilo in me je še, da sem enkrat storila pot k tem ljudem. A vsi niso enaki, je tudi nekaj plemenitih dušic zraven, a v splošnem meni Slomškarji ne ugajajo in mene ne bodo več videli poleg!« _
Štajerske vesti.
—š— Učiteljsko društvo za ormoški okraj obhaja svojo 401etnico kakor znano dne 14. junija t. 1. v Ormožu. Na to slav-nost vabi vse cenjene tovariše in tovari-šice prav presrčno, posebno pa one sosednjih učiteljskih društev, in one, ki so ob železnici in imajo prijetne železniške zveze. V ostalem se sklicujemo na vzpo-red v zadnji »Tovariševi« številki, ter se nadejamo obilnega obiska!
—š— »Zalungsliste«. Tudi za mesec rožnik je vse učno osobje šole v Dobju vrnilo nemške Zalungsliste davčnemu uradu v Kozje ter je predložilo tja svoje kolkovane seveda samoslovenske pobotnice, na kar je zopet sprejelo brez obotavljanja svojo plačo, četudi je bil ta davčni urad s svojim dopisom z dne 20. maja 1914 k broju 425 od vseh šolskih vodstev želel, naj predlagamo Zalungsliste. Naj se blagovoli v »Učit. Tovarišu« tudi od drugod poročati o tozadevnih uspehih. Kar je mogoče doseči učiteljstvu ene šole, je toliko prej mogoče doseči skupnemu nastopu učiteljstva vseh šol na slovenskem Štajerju. Rok za vlaganje Ugovorov na naučno> oziroma finančno ministrstvo poteče z dnevom 26. junija 1914.	_
Goriške vesti.
—g— Sklep obrtno-nadaljevalne šole društva »Š. Dom« v Gorici. Dne 17. maja 1.1. se je slovesno zaključil pouk v obrtno-nadaljevalni šoli v Gorici. Voditelj šole g. prof. Gvaiz je podal poročilo, iz katerega posnemljemo sledeče podatke: V tem šolskem letu je posečalo to šolo 153 učencev. Po narodnosti so bili vsi Slovenci, razen 2 Nemcev. Starost gojencev se giblje med 13. in 29. letom Po poklicu je bilo 45 zidarjev, 28 mizarjev, 10 kovačev, 2 slikarja, 5 sedlarjev, 1 košar, 16 ključavničarjev, 7 mehanikov, 6 trgovcev itd. Izostalo je med letom ali odšlo je na delo 49 učencev, tako da jih je bilo koncem leta 104. Napredovalo je z izvrstnim uspehom 12 %, s pohvalnim uspehom 28%, s povoljnim uspehom 36%, z zadostnim 15%. 9% je imelo nezadostni uspeh. Vedenje je bilo nasplošno dobro. Prav pridno je hodilo v šolo 48%, pridno 36%, pretrgoma pa 16%. Stanje šole se je v primeri z lanskim letom izboljšalo. Letos se je obdarilo 37 učencev, izmed katerih so dobili nekateri hranilne knjižice, nekateri pa prav lepa šestila.
—g— V Slivje, v jamo Dimnice, je napravila dne 16. maja šolska mladina iz Mislič izlet pod vodstvom tov. učitelja Erjavca. — Otroke je podzemska krasota kar omamila ter se niso mogli načuditi prirodnemu delu. — Po primernem po-krepčanju so izletniki zapeli ¡kaj mične narodne pesmi ter čvrsto in veselo zopet mahnili čez hrib domov.
Tržaške vesti.
—t— Verouk na tržaških realkah. C.
kr. namestništvo v Trstu je določilo, da se od začetka prihodnjega šolskega leta dalje mora na tržaškhi realkah poučevati v 7. razredu po 2 uri na teden veronauk. Dosedaj je bila za ta predmet določena ena sama tedenska ura.
—t— Za hrvatsko šolo v Trstu se je začela živahna akcija tudi v Banovini. Dne 23. maja se je vršila v mestni hiši zagrebški konferenca, ki jo je otvoril pro-tektor župan Holjac, a referiral je predsednik Miča Anič. Iz referata je razvidno, da so nabrali doslej z nabiralnimi polarni K 8147, dasi niti polovica pol ni še vrnjenih. Odbor pa se je obrnil do različnih oseb, da bi mu šle na roko pri nabiranju, in pa do občinskih zastopov, da po zgledu zagrebške občine prispevajo v ta namen. Slednjič je odbor stopil v dogovore, da bi zagrebško in osješko gledališče priredili turneje po raznih mestih za hrvatsko šolo v Trstu. Računajo, da bi mogle te turneje donesti do 10.000 K Važnost te akcije ni v tem, da znatno primore k ustanovitvi hrvatske šole v Trstu, ampak tudi in še posebno v dejstvu, da je to vi-
den znak, kako je v jugoslovanskem svetu oživelo spoznavanje za važnost tržaške pozicije. Zaporedoma se oglašata Belgrad in/ Zagreb, da dokumentirajo to razumevanje.
Koroške vesti.
—k— Iz koroškega vllajeta. Babilo-nija je menda tam, kjer je Bog enkrat zmešal jezike, tako da ljudje drug drugega niso razumeli. Tako bo kmalu tudi na Koroškem, ali pa še huje, ker ljudje nazadnje ne bodo razumeli sami sebe. Mudil sem se pred kratkim čez poldan v neki večji slovenski vasi, kjer je tro-razredna šola. Otroci so šli iz šole, in nekateri so me pozdravili z »Griiss Gott!« Vprašal sem vsakega posebe, kaj se pravi »Griiss Gott!« in vsak mi je odgovoril, da ne ve. To je pa tudi razumevno, ker pri tem pozdravu Nemec sam ne ve, ali pozdravlja Bog njega, ali on Boga. Za slovenske otroke pa pomenja to naravnost papagajsko vzgojo, ker ne vedo, kaj izgovarjajo. To je za nas Slovence in naše otroke do skrajnosti sramotilno, poniževalno. Saj imamo sami svoje lastne in lepe slovenske pozdrave, ki prihajajo vsakomur iz srca in segajo v srce. Zato pa, starši, odločno zavračajte vse take hinavske nakane v vzgoji svojih otrok, saj imate vendar ljubke slovenske dečke in deklice, nimate pa — papagajev!
—k— Učiteljske vesti. Za^ učiteljico štirirazredne ljudske šole v Št. Jakobu v Rožu je imenovana Alojzija Vrešekova v Št. Primožu Pod Juno; za učiteljico tri-razredne ljudske šole v Št. Jakobu v Rožu pa suplentinja Uršula Fielerjeva. — Iz učiteljske službe so izstopili: Margareta pl. Fladungova v Velikovcu, učitelj Franc Frank v Pliberku in podučitelj Roman Lorber v Št. Jederti, ki je prestopil v deželno službo. — Tretjo službeno do-klado je dobil nadučitelj Rudolf Mortl v Libelicah, drugo nadučitelj Alojz Ibounig v Podkrnosu, prvo pa nadučitelj Peter Močnik v Št. Petru na Vašinjah, učiteljica Zofija Kodričeva na Vratah, Marta Oschurova v Velikovcu in Helena Sa-monigova v Hodišah.
Splošni vestnik.
Prof. Anton Bezenšek o učiteljstvu.
Prof. Anton Bezenšek je izrekel sotrud-niku našega lista za pesem, ki mu jo je posvetil povodom šestdesetletnice njegovega rojstva, srčno zahvalo. Med drugim piše: »Spomin na izvršena dela nas krepi v starosti, a pri tem prihaja meni večkrat na um, da sem le premalo storil za domovino. V tem oziru se moreš ti srečnejšega šteti, ker si deloval med narodom, med mladino — med našo bodočo generacijo — za narod, za lepšo njegovo bodočnost! Bog Te živi! — Učiteljski poklic je sicer težek, a je slaven. Slavno je umreti na bojnem polju, a junak umre le enkrat za domovino; učitelj pa takorekoč žrtvuje sebe vsak dan — domovini. — To so besede Tegnerjeve, katere sem bil vzel za geslo pri govoru o proslavi jubileja bivšega direktorja gimnazije. Iste besede veljajo tudi Tebi. Res je, kar praviš v pesmi:
»V prijatelja nerazdružljiva je zgodaj naju združil Bog in vez le-ta je vedno živa: o dneh radosti in nadlog!«
Gotovo sva prebila poleg radosti tudi dosta nadlog, katere naju ne zapuščajo niti sedaj...« Končno izreka g. prof. Bezenšek prijatelju upanje, da se letos o počitnicah vidita v — Ljubljani. Že danes mu kličemo: »Dobro nam došel na slovenskih tleh!«
DR. JOVAN SKERLIČ — UMRL.
Odlični srbski pisatelj in mladoradi-kalni poslanec, vseučiliški profesor dr. Jovan Skerlič, ko se je vrnil iz Prage, kjer se je udeležil Njegoševe slavnosti, je dne 15, maja t. 1. umrl po dvadnevni bolezni za vnetjem trebušne sluznice v 37. letu starosti. — Vseučiliški profesor dr. Jovan Skerlič je bil eden najinteligent-nejših mož mlade Srbije, mož svetovne naobrazbe, ki je užival v učenjaških krogih velik ugled. Belgrajska univerza, poli-
tiško življenje srbsko, jugoslovanska veda in jugoslovanska nacionalna ideja izgublja ž njim moža, ki je upravičeval glede svoje bodočnosti najblestejše upe. Dr. Jovan Skerlič je bil velik prijatelj Slovencev; poznal je dobro slovenske razmere in se mnogo pečal zlasti s slovensko literaturo.. Izdajal je revijo »Srbski književni glasnik«, v katerem se je zavzemal za izenačenje razlik v srbskem in hrvatskem jeziku. Kot politik je bil Skerlič Pašičev nasprotnik. — Slava njegovemu spominu!
XXI. svetovni mirovni kongres se vrši*v dneh od 15. do 19. septembra na Dunaju.
Mlad odlikovanec je Kiril Bezenšek, sin prof. Antona Bezenška v Sofiji. Za vojne je bil kot 131etni dečko v službi pri Rdečem križu v katoliški francoski bolnici v Sofiji. Ta bolnica je naslikana v koledarju »Družbe sv. Mohorja« na strani 53. Tam stoji deček Kiril ob mizi sredi sobe s predpasnikom, držeč križem roke. Deloval je tam pridno kot postrežnik ranjencev pol leta in dobil zaslužni križec. Mladi Kiril pride letos v 5. gimnazijalni razred v Sofiji. Zmerom je odličnjak in prvi v razredu. — Čestitamo mlademu odlikovancu in njegovemu očetu!
Za slovensko šolo v Reki. Iz Reke nam pišejo: Marsikomu se bo morda zdelo čudno, ko bo čital ta dopis, češ, čemu je vendar treba slovenske šole v Reki, toda stvar je pač taka, da je skrajni čas, da si oskrbimo reški Slovenci šolo za svojo slovensko deco, ako nočemo, da bi se nam naša deca še nadalje izgubljala v tujstvu in tako dajala našim najljutejšim sovražnikom tako dobrodošel krepak po-mladek. Slovencev je danes na Reki, če vzamemo le najnižje število, najmanj osem do desettisoč. V prvi vrsti so to delavci v najraznovrstnejših podjetjih, potem hišno služabništvo, vozniki, kočija-ži, železničarji, privatno uslužbenstvo, uradništvo itd. itd. Da ne posežemo previsoko, lahko rečemo, da je v Reki prav gotovo tisoč otrok slovenskih staršev, ki dosedaj niso imeli šolskega pouka v svojem materinem, slovenskem jeziku in ga tudi ne bodo imeli, če ne poskrbimo zanj mi sami, mi slovenski starši svojh slovenskih otrok. Vsi ti naši otroci se izgubljajo po raznih italijanskih in celo madjarskih šolah in se pretvarjajo v najzagrizenejše renegate, ki pljuvajo potem svojim slovenskim staršem v lice in jih psujejo s ščavi. Pa poreče morda kdo: saj je vendar Reka hrvatska, saj je takoj zraven Reke hrvatski Sušak, kamor lahko tudi slovenski starši pošiljajo svoje otroke v hrvatsko šolo. Res je to, in marsikateri slovenski oče tudi pošilja svojega otroka v hrvatske šole na Sušaku, toda večina pa se le izgublja. Ne bi se pa izgubljala, ko bi bila v Reki slovenska šola. Je namreč še neki prav poseben vzrok» zakaj se slovenski starši vsaj kolikortoliko izogib-ljejo hrvatske šole. Resnica je, da inteligentnejši hrvatski sloji posebno v zadnjem času skoraj ne poznajo več razlike med Hrvatom in Slovencem, ker pojmijo naše jugoslovansko bratstvo, toda med preprostim ljudstvom — in to se zanaša tudi med deco — pa se čuje še vedno ona stara: »Ca biš ti ovdeka, ti prokleti Kra-njac!« In to boli našega človeka in tudi otroka. Vsem tem neprilikam pa bi se izognili, ko bi naši slovenski starši v Reki začeli resno razmišljati o ustanovitvi slovenske šole za slovensko deco. Ker Družba sv. Cirila in Metoda ne more raztegniti svojega delovanja na Reko, bi bilo pač potrebno, da bi se ustanovilo v Reki posebno slovensko šolsko društvo, kateremu bi bil namen: ustanovitev slovenske ljudske šole v Reki. Prepričani smo tudi, da bi tako društvo ne uživalo samo podpore vseh naših slovenskih obrambnih organizacij — saj gre vendar tu za rešitev tisočev slovenskih duš •— temveč da bi tudi reški Hrvatje z veseljem prispevali za slovensko šolo v Reki, saj bi jim bila ta slovenska trdnjava obenem tudi najboljša zaslomba v njihovem lastnem boju proti laški in madjarski prepo-tenci. In končno bi bilo to tudi le nekak čin bratske vzajemnosti, nekak odsev onih vzornih razmer, ki vladajo med Slovenci in Hrvati v Trstu, kjer vidimo, kako Slovenci na svojem lastnem ozemlju z vsemi svojimi močmi pospešuje ustanovitev hrvatske šole za hrvatsko deco vzlic te-
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obr-
niti na tvrdko
O
A. & E. Skaherne
i; u;; Ljubljana, Mestni trg 10
o
i i J I
V \
obstoji od leta 1883.
Vzorci poštnine prosto!
Izredno nizke cene!
mu, da so ji na razpolago slovenske šole Družbe sv. Cirila in Metoda, dočim mi reški Slovenci nimamo v Reki niti hrvatskih šol. Zavedna hrvatska mladina v iTrstu bo pomenjala za slovenski Trst gotovo znaten narodni »plus«; prav tako pa tudi zavedna enaka slovenska mladina za hrvatsko Reko. Zato pa pravimo še enkrat: Reški Slovenci! Ustanovimo si slovensko šolo za svojo deco! Vi, bratje Hrvati, pa nam pomagajte, da se čim prej uresniči ta naša želja!
Razpisane službe. C. kr. okr. š. svet za ljubljansko okolico razpisuje (28. maja t. 1., št. 1590) učiteljsko službo na 3raz-rednici v H r u š i c i. Rok do 10. julija 1914. — V litijskem okraju so razpisane učiteljske službe v Litiji, Višnji gori in na Vačah. Rok do 30. t. m.
Iz državnega proračuna. Za vseučilišče v Gradcu so potrebščine proračunane z 1,828.448 K (lani 1,833.700), za tehniko v Gradcu pa s 508.574 kronami. Potrebščine za opravo, režijske in učne potrebščine srednjih šol so proračunane na Koroškem s 4147; na Kranjskem s 5300 in na Primorskem r 32.950 kronami, one učiteljišč pa na Štajerskem s 1450, na Koroškem s 1420 in na Primorskem s 7300 kronami, za povzdigo ljudskega šolstva na Primorskem je proračunanih 150.000 K.
Češko narodno-obrambno društvo »Pošumavska Jednota« je te dni slavilo svojo 301etnico. Tekom treh let je društvo izdalo okroglo milijon kron za kulturne svrhe, to je šole, knjižnice, predavanja in drugo, 400.000 K za nakup zemlje, nad pol milijona za češke gospodarske potrebe, 375.000 K za splošne češke narodne namene, 411.000 K za božične darove šolski deci, podpiralo je zgradbo delavskih stanovanj, osnovalo zavetišča za otroke, posredovalnice za delo itd.
Iz otroških ust. Desetletni Francek se je bil v počitnicah s svojo materjo peljal na obisk k daleč stanujočemu staremu očetu. Tu je bilo krasno in veselja lepih počitniških dni ni hotelo biti konca. Ko se je bližal dan slovesa, je stari oče vprašal Fran-ceka, kaj mu pač tu najbolje ugaja. Če dobro odgovori, mu je obljubil svetlo kronco. »Najboljše«, je izbleknil Francek, »je to, da se tudi pri Vas dobi Kathreiner-jeva kava. Prav tako kakor pri nas.« — »Tako«, je vprašal stari oče, namuznivši se, »odkje pa to veš in zakaj ti to tako zelo dopade?« — »O, stari oče,« je za-klical mali navihanec, »pazil sem, pristna Kathreinerjeva Kneippova sladna kava se dobi samo v modro-belih zavojih s sliko »župnika Kneippa«, kakršno imate v kuhinji. In potem — saj vendar ne diši nič boljše kakor Kathreinerjeva z mlekom. Nanjo se vedno ves dan veselimo.« — »Prav,« odvrne dobri stari mož, »in pred vsem:: Kathreinerjeva je izredno redilna in zdrava. Odgovor je bil dober in pameten, Francek, tu imaš kronco.«
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Alojzija Arko roj. Šega naznanja v svojem in v imenu svojih mladoletnih otrok Slavkota, Tončke in Darice vsem sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da je po dolgem trpljenju danes ob 7. uri zjutraj v 45. letu umrl, previden s sv. zakramenti, naš iskreno ljubljeni soprog in dobri oče oziroma brat, svak, stric, gospod
Anton Arko
učitelj na II. m. Ij. šoli na Grabnu.
Zemski ostanki dragega rajnika se bodo v četrtek dne 11. junija ob polu 5. uri popoludne v hiši žalosti Pot v Rožno dolino št. 34 blagoslovili, potem pa na Viškem farnem pokopališču položili k zadnjemu počitku.
Sv. zadušne maše se bodo služile v župni cerkvi sv. Antona P. na Viču.
V Ljubljani, dne 9. junija 1914.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov»» »druga s omejenim jamstvom.
Promet do 31. maja K 98.647*93. Uradne ure: Vsak čet/tek od 7,2.-7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, »aj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnjž brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Orgle, harmonije piana in pianina
dobavi c. kr. dvorni dobavitelj
Jan Tucek
Kutna Hora, Češko.
Pošilja cenike brezplačno Ustanovljeno leta 1869. hfeds»- in franko.
Anton Krušič,
o	^
krojaški mojster in trgovec
■v Gr-orlcI
Tržaška m 11 ca šte-v. ±<3
v lastni hiši
in Tekališče Fran Jožeia št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice
Marije Jirsove
učiteljeve soproge v Novem Hradku p. Met 95
(em. dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K.
Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Knjigoveznica
Anton Janežič
¡Florij anska Tilioa, 14fc
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vsrji vknji* goveško stroko s padajočih
—------del._______________
Pri večjih naročiT io»/0 popusta.
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, Tratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v šf ,ecijalni trgovini ^


A. Se E. Ska berné
Ljubljana, Mestr (rg jo
Velika izbira!

C
Solidna postrežba !
Ali ste že pridobili našemu listu novega :::	naročnika?
• •• •••
Zaveza ima v zalogi
še nekaj izvodov:
1.	Narodna vzgoja. Slovenskemu narodu spisal Josip Ci-perle. Znižana cena 50 h.
2.	Domoznanstvo v ljudski šoli. Metodično navodilo. Spisal Jakob Dimnik. Znižana cena 40 h.
3.	Učiteljski večeri. Zbirka „Listkov" iz „Učiteljskega Tovariša". Znižana cena 30 h.
4.	Jan Amos Komensky - Didaktika. Znižana cena 60 h. Po pošti vsaka knjižica 10 h več.
Označene knjige se naročajo pri
vodstvu Zaveze.
avstro-ogrske monarhije
na ID^naj-u., I., "V^ipplirig-erstrasse 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
naj-večja, učitelj slsa, djruLŠtTra,
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu.
Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje leta 1913.......86*8 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 milijonov	kron
Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128-5 milijonov	kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško In Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafte 10.
■■■HMM.BII
s C.
O	ti i	*
g Zaloga pjhi- \	5 Ljubljana,Ma- \
j štva in tapet-
I niškega blaga [	mtz^tvo.	| «.11 (Mb* j
■	S.-*'. - c, '	S	m
: rije Terezije c. :
■	■	-----.	■
Zaloga spalnih ter je-	\	Zaloga otomanov,	di-
[ dilnih sob v različnih	1	: o vanov, žimnic	: I
" ''«»fgSS&.v	s	■

i : najnovejših slogih. : j in otroških vozičkov. \
s*

Spalnica v amerikanskem orehu f

■H J

, f, „i
1 • M?

350 kron.
V J
-y t « ,
•, S
' • O i S
I Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni oma- s | rici, en umivalnik z marmornasto ploš6o in ogledalom. [
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
© — Tr,nmsan; r -to«. - ____sxi»« „«i«««
Izprašani optik.
Zalagatelj e, iti kr. armade, vojne mornarice, .domobrancev i. t. d.
Očala in štlpalniki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Bnscb, Ooerz, Zeiss l.t.d.
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
5gL Ceniki O ■J brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd.
Strogo solidna tvrdkaM
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni eentki na zahtevo zastonj, p Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20'— naprej, plošče od K 1*50 naprej