NAŠ

45
LET
zavarovalstva v Posavju i=S zavarovalnica triglav
ICjOBM°ČNA ENOTA
KSr krško
Št 19
Leto XIV
25.11.1993
Poštnina plačana pri pošti Krško
Brežice postajajo sejemsko mesto
Jesenskemu bo sledil Novoletni sejem
To bo tudi prodajno-razstavni sejem, ki ga bodo Brežičani ponovno organizirali v hali Adrie Caravan.
Brežice, 16. novembra - "Po uspelem oktobrskem sejmu smo se prepričali, da imamo pogoje, znanje in voljo za organiziranje sejemskih prireditev, zato smo se sklenili lotiti tudi organizacije prodajno-razstavnega Novoletnega sejma. Trajal bo od 21. do 30. decembra letos, zraven bo cela vrsta zabavnih prireditev, tudi Dedek Mraz, je dejal tajnik OTZ, g. Pavlic.
Tokrat sta stopili skupaj brežiška Obrtna zbornica in Občinska turistična zveza, vabila pa so razposlali ne le po posavskih občinah, ampak po vsej Sloveniji. Zato je tudi pričakovati veliko zanimanja tako za prodajo kakor za razstavljanje. Cena razstavnega prostora je 70 DM za kv. meter in interesenti morajo svoje prijave poslati do 30 decembra. Sejem bo 25. decembra zaprt, sicer pa bo obratoval vsak dan med 10. in 20. uro. Tiste, ki hitro pozabljajo,   naj  spomnimo  na
dejstvo, da so brežiški organizatorji jesenskega sejma morali prestaviti svojo prireditev v Adrio Caravan, ker je bila prvotno predvidena športna dvorana premajhna, in da so še potem morali zavrniti petdeset interesentov, ker jim zaradi prepozne prijave niso več mogli zagotoviti razstavnega prostora. Razstav-Ijalci, ki so se na prejšnjo prireditev pravočasno uvrstili, so o njej izrekali predvsem pohvalne besede, hladni pa niso ostali niti tisti, ki jim udeležba na njej ni bila mar. Ob obisku so zagotovo ugotovili svojo zmoto in nekateri so jo celo priznali.
Zabavni program bo potekal vsak dan med 17. in 20. uro, Dedek Mraz pa bo otroke obiskal zadnje štiri dni sejma. Naš glas objavlja na notranjih straneh prijavnico in dodatne informacije o brežiškem Novoletnem sejmu, zato si lahko vse, kar vas v zvezi s tem zanima, preberete tam. (Ika)
Ste že razmišljali o letošnjem poslovnem darilu?
Kupite sliko
in pomagajte bolnišnici!
Prodajna razstava galerije Meke, namenjena zbiranju denarja za medicinsko opremo, bo v brežiškem gradu odprta do 30. decembra.
Brežice, 27. novembra - V soboto ob 18. uri bodo v brežiškem gradu odprli prodajno razstavo podarjenih slik. Ob otvoritvi bo zbranim spregovoril predsednik SO Brežice Teodor Oršanič, kulturni program pa bosta izvedla operni pevec Ladko Korošec in pianist Leon Engelman. Razstavo organizira galerija Meke, zbrana sredstva pa bodo namenili za nabavo dela medicinske opreme, potrebne v brežiški bolnišnici.
Brežiška prodajna galerija Meke je od otvoritve v letošnjem marcu že gostila Jožeta Kotarja, Alojza Konca, Erno Ferjančič Fric, Jožeta Marinča in Piera Co-nestaba. V dopisu, ki so nam ga poslali, so zapisali, da je vse te akcije pomagal uresničiti upravni organ SO Brežice. Ob organizaciji septembrskega koncerta Branka Rozmana in Petra Gač-nika se je lastnikom galerije Meke porodila zamisel o možni pomoči pri nabavi opreme brežiški bolnišnici. Preko 40 del so ljubeznivo podarili avtorji, likovniki iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije, njihova cena pa se giblje med dobrih 6.000 SIT in protivrednostjo 60.000 DEM. Dela bodo razstavljena v brežiški galeriji Meke (na Cesti prvih borcev 15) od 27. novembra do 30. decembra. Tam bodo tudi naprodaj vse do konca junija 1994. Vsi zaintere-
sirani se bodo lahko s cenikom seznanili tudi v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah. Tista dela, ki dotlej ne bodo prodana, bodo prešla v trajno last brežiške bolnišnice. Zastavljene cene so, po zagotovilih organizatorjev in glede na vrednost posameznih del, minimalne in so brez prodajne marže, sredstva od prodaje pa bodo zbirali na žiro računu Splošne bolnice Brežice. Zato vsi, ki se okrog te humanitarne akcije trudijo, upajo, da bo odziv med podjetji in zasebniki ugoden.
Sire« posavskih obiin zaseda v nadaljevanjih
Tokrat ni bila seja sveta« ampak posvet predsednikov
Domenili so se predvsem to, da se bodo poslej gentlemansko pogajali in nastopali družno namesto drug proti drugemu.
stu zwu ni ji jmio, w ji msuL moit, 10 jt
V MUMUnU  Pu2VAl-.wL0V Jt OMM!"
Brežice,   19.   novembra   -
četrto nadaljevanje četrte seje Sveta posavskih občin sicer ni bilo sklepčno, saj predstavnikov krške občine ni bilo dovolj, a kot je ugotovil predsedujoči - brežiški župan Teodor Oršanič, je to bilo itak brezpredmetno. Doslej so bila nadaljevanja jare seje sklepčna, pa se kljub temu niso uspeli ničesar pravega domeniti. Zato je Ciril Kolešnik predlagal, da nesklepčno sejo spremenijo v polnovreden posvet treh županov, ki da so vsi zbrani. Nihče izmed navzočih tega predloga ni zavrnil, torej lahko sklepamo, da so ga sprejeli.
Kaj sploh napisati o seji, ki se vleče že štiri nadaljevanja, ki je bila najprej zaprta za javnost in so jo potem zaradi negodovanja novinarjev le "odprli"?! Prodornim in ambicioznim Brežičanom gre očitno v nos umirjena samo-zavestnost, s katero v Krškem čakajo na to, da bodo dobili sedež regije Posavje, vključno z vsemi pripadajočimi službami. Hkrati so se začeli zavedati tudi novega položaja Brežic, ki je nastal z bližino državne meje, s propadom gospodarskih velikanov tipa TCP Djuro Salaj, z različnimi kadrovskimi spremembami. Očitno startajo na vse, zato da bodo dobili nekaj. Tudi če je to nekaj čim več od mogočega, se ne ustavljajo. Sevničani se obnašajo logično: nočejo iz-viseti in sodelovali bodo s tistim, ki jim bo zagotovil dostojno preživetje ter svetlejšo prihodnost, kakor so je bili deležni doslej. Predstavniki občine Krško so se ob vsem tem seveda znašli v neprijetnem položaju, ko morajo braniti svoje zastavljene cilje, ko morajo iskati protiukrepe, se pogajati za tisto, kar se je še včeraj zdelo samoumevno "njihovo". Očitno pri tem niti niso preveč spretni, zato so morali požreti tudi nekaj zbadljivk. Kar nekaj
Zbiranje sredstev za ultrazvočni aparat
V  Bolnišnici Brežice se zavedamo, da le s posodobljeno medicinsko opremo lahko opravljamo nekatere zdravstvene storitve, ki so nujne za zanesljivo diagnosticiranje bolezni. Dokler te opreme nimamo, moramo bolnike pošiljati drugam, kar pa podaljšuje potek zdravljenja. Med tako aparaturo spada tudi sodoben barvni ultrazvočni aparat Doppler. Z večjim izborom preiskovalnih sond bi s takim aparatom lahko opravljali ultrazvočne preiskave srca, ožilja, ščitnice in trebušnih organov. Ultrazvočni aparat služi za diagnosticiranje intemističnih, kirurških in ginekoloških obolenj.
Glede na izbor in število preiskovalnih sond in glede na zmogljivost oziroma zahtevnost preiskovalnih metod tak ultrazvočni aparat stane 180.000 do 280.000 DM. Bolnišnica mora posodobiti še drugo opremo in aparature, zato je razumljivo, da podpiramo vsako akcijo, s katero bi bili bližje zastavljenemu cilju.
V Bolnišnici Brežice z veseljem sprejemamo pobudo Galerije Meke, da s prodajo namensko podarjenih slik zagotovi vsaj del potrebnih sredstev za nakup sodobnega ultrazvočnega aparata.
V. d. direktorja: Tone Zorko, dipl. sociolog
časa je trajalo, preden so vsi udeleženci sestanka pričeli govoriti isti jezik. Vsaj upamo, da so ga.
Če je to res, potem je Teodor Oršanič ravnal modro. Zaključil je četrto sejo, ugotovil, da itak ni dala nobenih pravih rezultatov, in za prihodnjič napovedal sklic pete seje Sveta posavskih občin. Na njej se bodo pogovarjali v skladu z današnjim dogovorom: o delitvi sedežev posameznih upravnih, strokovnih in vseh ostalih institucij med tri posavske občine. Upajmo, da bo tako in da bodo pogajanja dejansko učinkovito stekla brez "seminarja o pogajalskih strategijah pri Svetu Evrope", kot se je pikro izrazila sevniška županja Breda Mijovič.
Kaj lahko še potegnemo iz zapisanih sklepov petkove seje? Da je lahko samo interes države (zvenelo je kot "sovražnika"), da ima tako majhne in šibke občine (B. Mijovič), da so člani občinskih vodstev dolžni svojim občanom zagotoviti vsaj dosedanjo raven in dostopnost upravnih služb (D. Bukovinski), da bo najbolje, če se poslanci v državnem zboru potegujejo za 64 upravnih okrajev, saj nobena izmed občin noče popustiti (M. Šetinc) in da bo dosedanja razdelitev medobčinskih institucij sicer več ali manj ostala, da pa se bo treba za pridobitev sedežev novih ustanov krepko spotiti. Še o eni, novi vmesni stopnji oblasti smo slišali, ki nam jo pripravlja Slovenija: državo naj bi razdelili na štiri zgodovinsko pogojene dežele, ki jih bodo očitno vodili deželni glavarji in kamor se bo očitno pretočila večina politične moči. Vsa ostala moč občin - krajevnih skupnosti, vasi, mest in še česa pa bo verjetno odvisna od njihove gospodarske moči in prodornosti njenih posameznikov. (Ika)
Revija pihalnih orkestrov v Krškem
Nastopilo bo pet posavskih orkestrov
Vljudno vas vabimo na revijo pihalnih orkestrov Posavja, ki bo v soboto, 11. decembra ob 18. uri v krškem Kulturnem domu.
Letos revijo organizira Zveza kulturnih organizacij Krško, predstavili pa se bodo orkestri iz Loč, Kapel, Sevnice, Krškega, in Senovega. Vse, ki želijo večer preživeti ob malo drugačni zvrsti glasbe, vljudno vabimo v krški Kulturni dom.
ZKO Krško
Skupščina občine Krško Izvršni svet in
Obrtna zbornica Krško
Ob izteku leta in ob prihodu prazničnih decembrskih dni želimo letos tudi v Krškem organizirati
NOVOLETNI SEJEN
v času od 23. do 31. decembra 1993 Vabimo k sodelovanju vse, ki ste na sejmih že sodelovali, kakor tudi ostale, ki imate zanimivo sejemsko ponudbo. Predvsem pa pričakujemo udeležbo proizvajalcev in prodajalcev iz naslednjih dejavnosti:
-  domača in umetna obrt
- trgovina na drobno
- tekstilni izdelki
-  otroška oblačila, ženska in moška konfekcija
-  usnjeni in krzneni izdelki
-  otroške igrače
- priložnostna darila
in vseh ostalih, ki menite, da bi radi sodelovali.
Stojnice bodo tipske, dolge 2 m, postavil jih bo organizator sejma. Zakup stojnice za čas sejemske prireditve znaša 8.000 SIT.
Novoletni sejem bo trajal od 23. do 31. decembra 1993 z obratovalnim časom vsak dan od 10. ure dalje.
Pričakujemo Vašo odločitev za sodelovanje na našem sejmu in vas prosimo, da svojo udeležbo prijavite do 10. decembra 1993 na naslov: OBRTNA ZBORNICA KRŠKO, CKŽ 67, Krško (tel. in fax 0608-31-514).
Dodatne informacije lahko dobite tudi na Sekretariatu za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško, telefon (0608) 22-771.
*}•                                   Prisrčno vabljeni! ----------------------------------m--------------------------------------------------------------
Olimpionik in vitez sokolstva je proslavil 95-letnico
Novo mesto, 12. novembra
- Nosilec šestih olimpijskih od-ličij Leon Štukelj je v Novem mestu praznoval svoj 95. rojstni dan. Na slavnostni prireditvi, ki so jo poimenovali Pariz-Amster-dam- Berlin-Novo mesto, mu je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek izročil sedmo -častno zlato olimpijsko odličje in red viteza sokolstva. Dogodku posvečamo teh nekaj vrstjc iz spoštovanja do osebnosti, ki s svojim častnim življenjem pripada vsem pokrajinam in vsem generacijam - sveta. "S športnim bojem na telovadnih tekmovanjih sem se bojeval tudi za mir v svetu," je ob jubileju dejal čili
95-letnik. Na sliki: Leon štukelj z dr. Drnovškom in nekdanjo te-lovadko Jasno Doki iz Novega mesta. (Foto: Igor Vidmar)
3
Naš glas 19. 25. novembra 1993
Občinski odbor Demokratov HršHo
LOKALNA SAMOUPRAVA IN NOVE OBČINE
Preoblikovanje občin ne bo samo lepotna operacija obstoječega sistema. Dosedanji oblastniki bodo izgubili svojo moč in vpliv, večina birokratov in uradnikov pa dobro plačane službe, kjer so za malo dela prejemali predobro plačilo. Zato se tudi ni čuditi velikemu odporu, ki nasprotuje reorganizaciji. Ti isti ljudje so našli podporo v vodstvih krajevnih skupnosti, ki pa v večini primerov niso naklonjena novim občinam. S svojimi otožnimi in malodušnimi očmi vidijo vsi skupaj le še slabše in z mnogo več problemi. Pomanjkanje vizije in nezmožnost gledanja na reorganizacijo kot izziv in priložnost za postavitev učinkovitejšega sistema pri njih povzroča le nostalgijo za dobrimi starimi časi in ostanki bližnje preteklosti. Spremembe političnega sistema so vzeli le kot priložnost, da so sami zamenjali prejšnjo oblast.
Občine, kot jih je zasnoval tovariš Kardelj, so v prejšnjem sistemu v večini primerov uspešno odigravale postavljene vloge, vendar pa je bila občina prej vpeta v popolnoma drugačne razmere in zgrajena tako, kot je to narekoval politični sistem socialističnega samoupravljanja. V
njej so se mešale naloge državne uprave - občina je bila izvajalec prvostopenjskih odločite^, za katere je pristojna država -in naloge lokalne samouprave. Ker pa država v novih razsnerah prevzema nazaj svoje pristojnosti, je občina izgubila ves svoj namen in smisel.
Prepričan sem, da je za funkcioniranje novega političnega sistema vzpostavitev lokalne samouprave nuja, saj se sedanja občina ne more več prilagoditi novim razmeram. Ta občina je postala neka čudna in neživljenj-ska tvorba, ki nima ne moči in ne vpliva. Zagotavlja le navide-zno.urejen sistem, v katerem gre le za"prerazporejanje sredstev in skup^ga bogastva ali siromaštva. V takem okolju se kot pomembne lahko pokažejo le lokalne politične elite in posamezniki ene ali druge barve, pa nič drugega. Za to pa občin zagotovo ne potrebujemo.
Omejena lokalna samouprava se je do sedaj odvijala le v krajevnih oziroma vaških skupnostih. Za "pravo" lokalno samoupravo pa ni bilo pogojev, saj te skupnosti niso imele izvirnih pristojnosti. Glavnino sredstev so pridobivale iz občinskih proračunov  direktno  ali  posredno,
vendar pa so s temi sredstvi lahko zagotovile le minimalen standard ali pa še tega ne. Izvirne lokalne pobude in interesi se ft,tako utopijo v stari birokratski j" miselnosti in strukturah. Za zagotavljanje lokalnih interesov občina v večini primerov nima denarja, ali pa za reševanje lokalnih problemov ni pristojna.
Ta občina pripada preteklosti. V novih razmerah nima pogojev za transformacijo v širšo lokalno skupnost, saj je premajhna, za zastopanje lokalnih interesov pa je prevelika in kar je še najbolj moteče, je to, da je preveč togo in preveč birokratsko organizirana in vodena.
Situacija, v kateri smo, je zelo zanimiva. Sedanje politične garniture, birokrati pa tudi posamezni lokalni veljaki se skupno zavzemajo za ohranitev sedanjih občin ali pa vsaj za zavlačevanje procesa preoblikovanja v neko nedoločeno prihodnost. Ker se bodo morali oblastniki v novih občinah ponovno boriti za oblast, se zavzemajo za ohranitev starih pozicij, saj se lahko najdejo le v občinah takih, kot so, in si drugačnih ne znajo niti predstavljati.
Seveda pa bo preoblikovanje občin smiselno le, če bodo izpolnjeni nekateri pogoji:
1.      reorganizacija državne uprave in prevzem državnih funkcij s strani državnih institucij,
2.  če bo državna uprava decentralizirana in  bodo lokalne
skupnosti lahko interese, ki presegajo meje lokalnih skupnosti, usklajevale v okrajih, ki se bodo pokrivali z regionalnimi skupnostmi,
3.  če bodo lokalnim skupnostim dane izvirne pristojnosti in zagotovljeni izvirni prihodki,
4. če bo zagotovljena poštena delitev občinskega premoženja, ki je sedaj nakopičeno v občinskih središčih, in bo tako zagotovljen enak začetek vsem novim skupnostim,
5.   če se bodo nove lokalne skupnosti povezovale prostovoljno, na osnovi referenduma. Temeljni kriteriji so lahko le interesi ljudi, ki bodo oblikovali nove skupnosti. Vse ostalo je nepomembno in nikakor ne sme biti odločujoč dejavnik.
Večino tega pa nova zakonodaja, ki šele nastaja, že upošteva. Zato z veseljem pričakujemo, kaj se bo na tem področju dogajalo v prihodnosti. Funkcije državne uprave in lokalne samouprave je v času, ko šele pripravljamo reorganizacijo, potrebno jasno razmejiti. Vprašanje centralizacije ali decentralizacije, ki se vse prepogosto pojavlja v zvezi z lokalno samoupravo, je treba opazovati izključno v zvezi z organiziranjem državne uprave, ne pa v zvezi z lokalno samoupravo, vendar pa je to že drugo, tudi zelo pomembno vprašanje.
Predsednik OO Demokratov Krško Milan Venek
Politika Je obšla interese prebivalstva in gospodarstva
Namesto za razdeljevanje funkcij v bodoči regijski upravi se OGZ Posavja zavzema za enoten posavski nastop do države.
Dolenje Brezovo, 18. novembra - "Vrsti razprav, ki že nekaj časa potekajo v Posavju in so posvečene novi lokalni samoupravi, je skupno to, da v njih niso bili zastopani ne interesi prebivalstva in ne gospodarstva kot končnih uporabnikov in nosilcev posledic nove organiziranosti." S temi uvodnimi besedami je Valentin Dvojmoč, direktor Območne gospodarske zbornice Posavja, povabil k razpravi prisotne na 18. seji odbora OGZ. Poleg članov odbora so na sejo povabili predsednike SO in IS treh posavskih občin.
Po skoraj dveurni razpravi, ki je bila na neki način uvod v sejo sveta posavskih občin na isto temo, so gospodarstveniki sklenili, da ne bodo dovolili politikom (beri svetu posavskih občin) trgovine z razporejanjem funkcij, ko gre za gospodarstvo. Interes vseh treh občin je pokrajina Po-savje, vendar se pot do tega cilja med občinami razlikuje. Zato so danes gospodarstveniki pozvali politike Posavja, da delujejo v smeri enakopravnega razvoja cele regije ter da z enotnim nastopom poskušajo od republike dobiti   maksimum,   ker   lahko
samo z dobrimi programi in dobro organizacijo dobijo denar za infrastrukturo, ta pa je pogoj za uspešno gospodarstvo.
V nadaljevanju seje je odbor obravnaval proračunski memorandum, ki je sicer že bil sprejet v državnem zboru, prizadevanja Gospodarske zbornice Slovenije pri njegovem sprejemanju pa so ocenili za delno uspešna. Podprli so akcijo GZS, da bi vlada zagotovila denar za turistično in gospodarsko promocijo v tujini. "Za promocijo posavske regije je potrebno čimprej narediti poslovni katalog posavskega gospodarstva," je menila predsednica sevniške skupščine Breda Mijovič in obljubila za to del sredstev iz njihovega občinskega proračuna. Posavsko in slovensko gospodarstvo naj bi se usmerilo na nove trge Češke, Slovaške in Madžarske, s katerimi bomo že naslednje leto vzpostavili prosto carinsko cono, so še povedali na seji.
Na koncu je direktor investicijske družbe Nika Branko Šušter-šič predstavil družbo in povedal, kako se ta vključuje v posavski prostor ter kaj lahko Posavju nudi. (B. B.)
MEMORANDUM ŽE NI PRORAČUN
Veliko razprav in dilem z nedavnega zasedanja državnega zbora o proračunskem memorandumu se bo zagotovo ponovilo ob obravnavi zakona o proračunu za leto 1994. Memorandum je namreč samo usmeritev za njegovo pripravo, poznavalci razmer pa pravijo, da proračuna preprosto ne bo mogoče napraviti, če bo vlada upoštevala vse dodatne predloge in amandmaje, ki jih je k memorandumu sprejel državni zbor. Zato tokrat pravzaprav še ni bilo dokončnih zmagovalcev in poražencev, čeprav je pomembno, da je vladajoči koaliciji vendarle uspelo zgladiti notranja nasprotja in izglasovati memorandum in sklepe, kar pa tudi pomeni, da proračunska poraba v prihodnjem letu ne bi smela biti večja kot 398 milijard tolarjev. Največje presenečenje in spremembo seveda predstavlja sklep, da se bo tretjina v proračunu predvidenih sredstev za obrambo (3,5 milijarde tolarjev) prerazporedila ministrstvoma za gospodarske zadeve in za znanost in tehnologijo za potrebe prestrukturiranja in modernizacije slovenskega gospodarstva ter za ohranjanje in ustvarjanje ekonomsko utemeljenih delovnih mest.
Vsekakor je zanimivo, da se je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek še v svojem uvodnem ekspozeju zavzemal za "neokrnjena sredstva za obrambo". Do predloga o prerazporeditvi je prišlo šele po burnih razpravah v državnem zboru in predvsem v zakulisju, ko je Združena lista pogojevala svoje glasovanje za memorandum s takšno prerazdelitvijo obrambnih sredstev. Značilne so tudi spravljive izjave ministra za obrambo Janeza Janše, da to ne pomeni, da bo program nakupa temeljnih sistemov za obrambo okrnjen, ker so se hkrati koalicijske stranke dogovorile, da bodo še pred spre-
jemanjem proračuna podprle in sprejele tudi drugi že pripravljeni zakon o investicijah v obrambo v višini 16 milijard tolarjev. Ali to potemtakem pomeni, da so v obrambnem ministrstvu svoje finančne potrebe načrtovali zelo ohlapno in jim zato odbijanje 3,5 milijard tolarjev ne pomeni kakšne posebej strašne redukcije? Ali pa imajo morda prav nekateri opozicijski glasovi, ki pravijo, da ni rečeno, da bodo 3,5 milijarde iz obrambnih sredstev tudi v resnici prerazporejene v gospodarski ministrstvi in da gre morda res samo za trenutno taktično potezo, ki naj bi pomirila Združeno listo socialnih demokratov.
Po burnih razpravah in potem, ko je minister za kulturo Pelhan proti volji vlade podprl predloge opozicije, je državni zbor izglasoval, naj bi kulturi zagotovili za dobre 4 milijarde tolarjev več sredstev. Vlada se je tudi odrekla prvotno predvidenemu davku na osebne avtomobile, zato pa bo potrebna proračunska sredstva zbrala z uvedbo novih davkov na alkoholne pijače in tobak. V radodarnem predlaganju različnih dopolnil k memorandumu (kar objektivno nejveč-krat pomeni samo povečanje porabe) so nekateri opazovalci videli zlovešče znamenje "potrošniške" naravnanosti poslancev in skorajšnjega uvajanja še novih in višjih davkov.
Državni zbor je izglasoval ukinitev interventnega zakona pri
pokojninah, ki je letos onemogočal sprotno usklajevanje pokojnin in izplačevanje poračunov. Sicer pa je državni zbor sprejel tudi amandma poslanca Marjana Poljšaka (Samostojna poslanska skupina), po katerem naj bi vlada pripravila odlok o začasnem podržavljenju igralnic. To so poslanci Združene liste in Liberalno demokratske stranke označili kot reprizo "revolucionarnih posegov" v lastnino, vendar so za Poljšakov predlog glasovali tudi mnogi poslanci vladajočih koalicijskih strank. Sicer pa se je po glasovanju pokazalo, da Poljšakov amandma nima nobene moči, ker se o nacionalizacijah po slovenski ustavi lahko sklepa samo po zakonodajnem postopku, amandma pa nima značaja zakona.
Ja. K.
Stečaji v Posavju
Krško, novembra - Krška podružnica SDK je do začetka novembra dala predloge za začetek stečajnih postopkov za 47 pravnih oseb, vseh v zasebni lasti, od tega je bilo 7 predlogov zaradi deblokade umaknjenih.
Sklad RS za razvoj pa je letos predlagal začetek stečajnega postopka za 5 gospodarskih pravnih oseb v Posavju, treh družbenih in dveh z mešano lastnino. V štirih je stečajni postopek že uveden. Ena od njih je Videm, o katerem je bilo že precej govora. Za TSS Sevnica je že bil prvi narok na sodišču, v podjetju ne delajo nič, proizvod-
na hala stoji prazna. Prvi narok je mimo tudi za SPE, bivši SOP Storitve, stečajni upravitelj je dal v najem del proizvodnih zmogljivosti. Ob krmeljski Metalni je sklad za razvoj ustanovil podjetje INKOS, ki ima v najemu Me-talnine proizvodne zmogljivosti. V INKOSU so zaposlili okoli 160 Metalninih delavcev. V SOP Klepar predlagani stečajni postopek še ni uveden.
Doslej je v Posavju že zaključen stečaj za Sigmat Brestanica, Obrtno zadrugo Bohor Sevnica, SOP Opremo, likvidirana sta bila Obrtna zadruga Grič in Les Tra-de (nastal iz Jugotanina), ukinjen obrat Adrie v Brežicah.
Mm   ZAUIŠU   IMUUkA UAZAJ...
Posvet častnikov Dolenjske
Slovenski častniki imajo novo vodstvo in nove načrte
Zveza častnikov Slovenije ima od 12. oktobra letos novo ime -Združenje slovenskih častnikov, novo predsedstvo, spremenjen statuta in od-21. oktobra tudi novega predsednika, polk. Miho Butaro, ter sekretarja, Dušana Dolanca (poklicni funkciji).
Brežice,   16.   novembra   -
Novi predsednik Miha Butara (rojen v Velikem Mraševem) je sklical delovni pogovor Združenja častnikov Dolenjske. Pogovora so se udeležili člani predsedstva ZSČ, predsedniki in sekretarji občinskih ZSČ Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Brežice, Krško, Sevnica, Kočevje in Ribnica, delegati konference ZSČ teh organizacij in predstavniki pokrajinskega in območnih štabov TO ter predstavniki sekretariatov za obrambo s tega območja. Po uvodnih besedah g. Ernesta Ferka, sekretarja brežiške organizacije ZSČ, sta navzoče pozdravila g.
Teodor Oršanič, predsednik SO Brežice, in predsednik ZSČ polk. Butara.
V obsežni razpravi je bilo slišati, da občinska združenja v dolenjski pokrajini delujejo v težavnih razmerah. Zveza častnikov Slovenije, ustanovljena po prenehanju bivše ZRVS, ni zaživela. Probleme ima s članstvom, njen status ni definiran, težave ima s financiranjem, prepuščena je sama sebi. Programi izobraževanja- in usposabljanja so praktično v celoti zamrli. Aktivnosti ZSČ na področju Dolenjske so se v dosedanjem obdobju zreducirale samo na zbiranje pristopnih izjav in izvedbo nekaj
strelskih tekmovanj. Celo ZSČ iz Novega mesta, včasih tretja po članstvu v Sloveniji, ima kadrovske težave.
Predstavniki vseh občinskih združenj vidijo prihodnost v novi organizaciji združenja in v novih aktivnostih, ki jih inicira novo predsedstvo. Polk. Butara je predstavil smernice za nadaljnje delo do programske konference, ki bo aprila prihodnje leto. Temeljni cilj je, da se združenje uveljavi kot samostojna, strokovna in stanovska organizacija. Delovali bodo kot nevladna organizacija, v kateri bodo na prostovoljni osnovi ustvarjali pogoje za delo, ki bodo po meri slovenskega častnika. Poskrbeli bodo za takšne oblike izobraževanja, ki bodo omogočale nadgrajevanje doseženega strokovnega znanja in spremljanje novitet na obrambnem področju tako doma kakor tudi v svetu. Vključili se bodo tudi v evropsko združenje Euromil. (Pilip)
Jože Novak
uu to nisiii, m u m uit nuNnul nt j m m
HtMMlItt    TOVIIIIŠ HUtMI HI T0VM.ll DlllOVUt, SIMJ HA M   COSPOB KUČMI   IU COSPOD IMIOVitl...
NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah - Izdaja: INDOK center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868. telefax (SO Krško); (0608) 21-828. 21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na pod|ag' ranen)a Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92. izdanega 5. marca 1992. se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo.
Naš glas 19, 25. novembra 1993
-   IZ   MJ%LklM   OBČIN   -
3
niha Jazbinšek se Je pogajal s Sevniianl
Gradnje hidroelektrarne BožtanJ ne bo_________
v letu 1994, saj je tako predvideno v aktu o koncesijah, mora pa se vsak poseg v okolje odraziti z izboljšavami in ne z dodatnimi problemi
ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV
Smctarina, pločniki* predaja kart na Libni
Odgovori na vprašanja Jožeta Stibriča, delegata KS Dolenja vas
Sevnica, 11. novembra - Minister Miha Jazbinšek je očitno moral priti v Sevnico z nekaj neugodnimi pojasnili (za Sevni-čane), saj so pogajanja kar trajala in se je začetek napovedane tiskovne konference krepko zavlekel. Ena izmed vesti je bila tudi ta, da si bo treba sedaj najprej vzeti čas za urejanje t. i. papirnatih stvari v zvezi z nadaljevanjem gradnje savske verige hidroelektrarn.
Na podlagi zakona o koncesijah vlada pripravlja razpis za gradnjo hidroelektrarn. Miha Jazbinšek predvideva, da bo v Sloveniji gradnjo prevzel konzorcij, sestavljen iz energetikov, kovinarjev in gradbincev, ker je ta poseg v interesu vseh treh panog, ima pa očitno izdelano stališče tudi za primer, da se bo treba dogovoriti s tujci: "Nikakor si ne predstavljam koncesijskega akta, ki bi predvideval plačevanje kredita z elektriko, saj bi
Krško, 10. novembra - Člani izvršnega sveta so sprejeli poročila o delu dveh komisij. Komisija za koordiniranje projektne naloge "Skupni koncept ravnanja z odpadki v Posavju" smatra, da morajo pristopiti k izdelavi skupnega koncepta vse tri občine enakopravno, zato so predlagali, da SO Brežice prekliče sklep, ki zaradi turistične usmeritve njihove občine prepoveduje gradnjo regionalne deponije komunalnih odpadkov na njihovem območju. Komisija je tudi predlagala, da se stroški izdelave koncepta delijo na tri enake dele med posavskimi občinami. Oba predloga je IS sprejel. Komisiji so dali nalogo, da uskladi stališča z izvršnima svetoma Brežic in Sevnice in pripravi pogodbo za podpis. Če pa se v ostalih dveh občinah ne bodo strinjali s
Krško,    10.    novembra    -
"Vzpostavljanje reda in discipline pri najemanju športnih objektov (telovadnic) v krški občini je nujno. Za uporabo teh objektov morajo najemniki kriti direktne stroške, ki pri tem nastajajo in šolam niso pokriti iz občinskega proračuna. Športne prostore je treba rangirati glede na njihovo uporabnost in zasedenost, določiti prioritetne uporabnike in cene." To je povzetek pripomb s prejšnje seje izvršnega sveta SO Krško, na kateri so sekretariatu za družbene dejavnosti zavrnili predlog sklepa o pogojih za sklepanje pogodb o uporabi telovadnic v osnovnih šolah v občini Krško. Sekretariatu so naložili, da za naslednjo sejo pripravi nov predlog, v katerem bodo opredeljene prioritete športnih dejavnosti ter določeni kriteriji za dajanje teh objektov v najem.
to pomenilo, da posojamo samo lokacijo. Če bomo imeli elektrike preveč, jo bomo že prodali, sicer pa odločno terjam investicijo z visokim izkoristkom vodnega potenciala. Isti koncesionar naj bi .odkupil' celotno verigo, saj bi tako vse elektrarne delovale pod enotnim režimom in bi jih vodili iz iste centrale. Za vse objekte naj bi najemna doba trajala v povprečju 35 let, s tem da bi za nekatere bila daljša, za druge krajša. Pomembno je le, da jih država ali novi upravljalec prevzame pod svojo kontrolo (zopet) vse skupaj in se s tem ognemo zmedi pri vodenju."
Za izbiro koncesionarja bodo postavili tudi določene pogoje: biti mora kvalificiran za tak posel, organizacijsko, strukturno in finančno sposoben, uporabiti mora kar največ domačih vgrad-nih proizvodov in delovnih organizacij, sposoben mora biti za vtopitev v slovenski energetski
predlogom komisije o podpisu pogodbe za izdelavo skupnega koncepta ravnanja s komunalnimi odpadki v obsegu, ki je v izbrani ponudbi (predlagali so jo ASA Slovenica Ljubljana, Sava-projekt Krško in CRP Brežice), bo IS SO Krško ponudbo odkupil in izvedel ponovni razpis z dodatnimi pogoji. Pred začetkom izvajanja projekta je treba prebivalcem zagotoviti informacije, kaj pomeni sprejetje komunalne deponije v svojem okolju (nova tehnologija, nova delovna mesta), so sklenili člani IS.
Komisija za izbor izdelovalca tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo adaptacije stavbe CKŽ 12 je izmed 8 ponudnikov kot najugodnejšega predlagala firmo Elite iz Krškega. V razpravi je bilo slišati pomisleke, da bodo
Na današnji seji izvršnega sveta so obravnavali na novo pripravljeni predlog, v katerem so upoštevane naštete pripombe. Predlogu so bile priložene kalkulacije obratovalnih stroškov za telovadnice v osnovnih šolah krške občine (pripravil sekretariat za gospodarsko infrastrukturo), podatki Športne zveze Krško o potrebah za rabo telovadnic ter razporedi dosedanje rabe. Torej so se strokovni delavci očitno dobro pripravili za že tretjo obravnavo te problematike na izvršnem svetu. In ko smo že pričakovali, da bo sklep končno sprejet, se je spet zapletlo. Po dolgi razpravi so člani IS svoje pripombe strnili v treh točkah: Sprejemanje sklepa se v celoti odloži za en mesec. Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo mora v tem času pripraviti pravilnik o izrabi športnih
sistem. S svoje strani mora država zagotoviti ustrezen vodni režim in čistost vode, jamčiti mora koncesionarju prioriteto "njegovih" hidroelektrarn, kar pomeni, da morajo te znotraj sistema imeti status kvalificiranega proizvajalca. O mednarodnem razpisu Jazbinšek meni, da ta ni potreben, saj "zunanji kapital lahko, če to hoče, pride v Slovenijo preko slovenskih pravnih oseb."
Jazbinšek tudi zagovarja načelo, da mora investitor hkrati z gradnjo "svojega" objekta urediti vse, kar zadeva investicijo, t. j. njeno okolje. Investicija mora pogoje v okolju izboljšati in ne poslabšati. Zato je ob gradnji savske verige predvidena še cela vrsta drugih posegov v bregove in ostali prostor ob reki: hitra železniška proga (250 km/ h) z možnostjo uporabe tudi za lokalne inter city vlake (160 km/ h), cestna povezava med Celjem-
delo pri tem dobili delavci izven krške občine, ker da firma Elite, ki zaposluje le enega arhitekta, najema delovno silo po vsej Sloveniji. Izvršni svet zato predloga ni sprejel, ampak je komisijo razširili s še enim članom za področje financ in ji naložil, da do naslednje seje ponovno preuči vse ponudbe in izbere najugodnejšega ponudnika, upošteve-joč dane pripombe.
Predlog sekretariata za družbene dejavnosti, da IS imenuje v gradbeni odbor za izgradnjo srednje šole Krško Ivana 2iber-ta, Ernesta Simončiča, Lojzeta Stiha, Vlasto Zupančič, Franca Glinška, Danila Siterja in Jožeta Muleja, so na seji IS zavrnili z obrazložitvijo, da v predlogu ni nikogar iz gradbene stroke. Dogovorili so se, da komisija v sestavi F. Glinšek, V. Zupančič in
objektov v krški občini in v njem določiti tudi to, ali bo imel v telovadnicah prednost rekreativni ali tekmovalni šport. Do sprejetja pravilnika bodo urnike uporabe telovadnic pripravljali ravnatelji posameznih šol. IS je na koncu sprejel le cenik. Tako bodo morali po novem športni klubi odšteti za eno uro uporabe telovadnice v leskovški osnovni šoli 25 DEM, za telovadnico na Senovem 20 DEM, za telovadnice v krških osnovnih šolah (J. Dalmatina in M. Rostoharja), v Kostanjevici, Brestanici, Podbočju 15 DM in na Raki 10 DEM.
in Novim mestom ... Po Jazbin-škovih besedah vlada o teh zadevah pripravlja koncesijski akt, ki bo omogočil, da se bodo stvari začele na terenu dogajati leta 1995, medtem ko bodo "papirnati" posli morali steči že veliko prej!
In od kod namerava minister zagotoviti dotok denarja za očiščenje voda reke Save? "S koncesijami od čistilnih naprav in od plinifikacije. Pred nami je val, da ne rečem kar eksplozija plinifikacije, ki ji bodo sledile čistilne naprave. V svetu davčna politika že dolgo več ne temelji na obdavčenju dohodka, ampak na lajšanju davčnih bremen čistejšim in nabijanju davka tistim, ki se ne preusmerijo na čistejšo energijo." Tako namerava tudi njegovo ministrstvo podpreti vso akcijo z zmanjševanjem taks za onesnaževanje okolja tistim, ki bodo investirali v očiščevanje, in jih povečati onim, ki tega ne bodo storili. O razširjenosti in donosnosti posla s komunalnimi čistilnimi napravami je Jazbinšek povedal, da ima v Italiji največji koncesionar v zakupu 240 čistilnih naprav, (ika)
F. Jenič pregleda vso obstoječo dokumentacijo o srednji šoli in nato pripravi scenarij za nadaljnje aktivnosti.
Julija letos so se sestali predstavniki krške občine s predstavniki Srednje šole Krško in Ministrstva za šolstvo in šport. Po ogledu srednje šole so zaključili, da so pogoji dela v njej zelo težki in je očitna potreba po gradnji nove. Po ogledu dveh možnih lokacij so ocenili, da je boljša, tista nad Nakupovalnim centrom v Krškem. Krška občina se je obvezala, da bo zagotovila komunalno opremljeno zemljišče, vredno 1 mio SIT, ministrstvo pa bo gradnjo srednje šole Krško vključilo v plan izgradnje srednjih šol Republike Slovenije in ji določilo ustrezno prioriteto. Ker pa ima krška srednja šola regijski pomen, mora krška občina za gradnjo te šole pridobiti ustrezno podporo tudi v sosednjih posavskih občinah. (B. Bje-govič)
Očitno pa je, da izvršni svet ne more biti razsodnik pri razdelitvi terminov. Na koncu se bodo morali dogovoriti med seboj športni klubi in vodstva šol. Če bi časi bili boljši, bi lahko razmišljali tudi o graditvi večnamenske športne dvorane. Ker pa se nas večina žal ukvarja le z golim preživetjem, je prav, da nam vsaj športniki s svojimi uspehi polepšajo življenje. In teh je v Krškem vse več. Zato je prav, da se jim zagotovijo vsaj osnovni pogoji za treniranje. Ne nazadnje je tudi šport lahko promocija mesta in občine Krško. (B. Bjegovič)
Odgovore posreduje Franc Glinšek, dipl. ing. strojništva, sekretar za gospodarsko infrastrukturo v občini Krško.
1. Krajani KS Dolenja vas so opravičeni plačevanja dajatev za odvoz smeti, Kostak pa jim vseeno pošilja račune.
Na to trditev je sekretar Glinšek pri DO Kostak dobil naslednji odgovor:
"Po 27. členu Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško (Ur. list RS, št. 40/92) so 'povzročitelji odpadkov v stanovanjih in stanovanjskih hišah, ki leže na vplivnem območju odlagališča, oproščeni plačila smetarine'. Odredba o spremembi odredbe o določitvi vplivnega območja odlagališča odpadkov (Ur. list RS, št. 19/93) določa, da je 'vplivno območje odlagališča odpadkov Sp. Stari Grad v občini Krško celotno območje KS Dolenja vas'."
KSP Kostak Krško se v celoti drži te odredbe in ne zaračunava smetarine povzročiteljem v stanovanjih in stanovanjskih hišah v KS Dolenja vas. Poslali pa so položnice za plačilo kant za odpadke, ker morajo posode nabaviti lastniki stanovanj oziroma objektov ne glede na to, ali so zavezanci za plačilo smetarine ali ne.
2.  Kaj je s pločniki v Dolenji vasi?
IS SO Krško je potrdil izvajalca del, to je Cestno podjetje Novo
Izvajanje rekonstrukcije cest v občini Krško poteka v skladu s sprejetimi plani Skupščine občine Krško. Prioritete lokalnih cest v krajevnih skupnostih določajo krajevne skupnosti. 1,5 km dolg odsek ceste Lokve-Veliki Ka-
Upravljalec republiških cest je na našem področju Cestno podjetje Novo mesto - Sektor WC Krško, ki je dolžan vzdt^evati in upravljati cestnopromefcio signalizacijo.
Občina Krško je za i rešitev problema križišča pri mostu prosila Republiško upravo za ceste. Delna možnost rešitve je preure-
mesto, s katerim je tudi že podpisana pogodba.
3.  Zakaj ni nič realizirano iz občinskega programa modernizacije cest?
Program se izvaja v skladu s planirano porabo sredstev proračuna.
4. Zakaj je bila ukinjena prodaja vozovnic na železniški postaji Libna?
Odgovor Slovenskih železnic Ljubljana:
"Do ukinitve prodajalcev voznih kart na postajališču Libna je prišlo z uveljavitvijo novega voznega reda dne 23. 5. 1993, zaradi premajhnega števila prodanih voznih kart. Dnevno je prodajalec na Libni prodal povprečno 11 voznih kart, predvsem za relacije Brežice, Krško in Sevnica, kar je 0,5 karte na vlak, saj ima postanek na postajališču 22 vlakov. Iz tega je razvidno, da ni nikakršne ekonomske upravičenosti za zasedbo delovnega mesta dveh prodajalcev voznih kart.
Slučajni potniki, ki vstopajo na vlak na Libni, lahko kupijo vozno karto na vlaku po enaki ceni, kot če bi jo kupili na postajališču. V kratkem bomo uvedli možnost nakupa mesečnih in tedenskih vozovnic po telefonu, tako da z odpravo potnikov ne bi smelo biti težav.
Če pa ste pripravljeni pokriti vse stroške, ki nastanejo z zaposlitvijo prodajalcev, bomo to delovno mesto ponovno odprli."
men je bil sicer v programu krajevne skupnosti Koprivnica, vendar do leta 1993 nikoli v prvi prioriteti. Tudi v občinskem proračunu v obdobju 10 let ni bil nikoli v programu. (Franc Glinšek, dipl. ing. stroj., sekretar za gospodarsko infrastrukturo v občini Krško)
ditev križišča in sodobnejša krmilna semafoma naprava, za kar potekajo tudi pogovori z republiško upravo. Trajnejša rešitev pa je obvoznica Krškega, za katero je že izdelana študija prometnih tokov, nadaljujejo pa se tudi aktivnosti v zvezi z lokacijo. (Franc Glinšek, dipl. ing. stroj., sekretar za gospodarsko infrastrukturo v občini Krško)
uo, rft noito vst it ui tmo ciuo. umj covoiuo o loibuui umoumvi, m sAnorfcimvuiti ui ntm iona
I0HT MtMAU IMOMlUNUt Ttl DOMU DILO...
Rekonstrukcija ceste
Bresianica-Senovo
Odgovor Mihu Senici, delegatu ZKS
Jože Novak
Rekonstrukcija ceste Bresta-nica-Senovo poteka v obsegu proračunske postavke republiškega proračuna. Od priliva sredstev je odvisna tudi dinamika del. Občina Krško aktivno sodeluje pri izgradnji in pri dogo-
varjanju s pristojnimi organi republike zaradi hitrejše dinamike del. Nadaljevanje je odvisno od republiškega proračuna za leto 1994. (Franc Glinšek, dipl. ing. stroj., sekretar za gospodarsko infrastrukturo v občini Krško)
Seja iS SO Hrško
Posavska komunalna deponija« adaptacija CKŽ II, nova srednja šola
Ravnanje s komunalnimi odpadki naj bi se uredilo enotno na ravni Posav/a. Prednost pri izbiri izvajalca adaptacije CKŽ 12 naj bi imele domače firme. Začeli so se uvodni pogovori o izgradnji srednje šole.
IS SO Urško
Tudi šport je lahko promocija Krškega
Kako uvesti več reda na področju uporabe športnih objektov v krški občini? Izvršni svet je sprejel cenik uporabe športnih objektov, o pravilniku, ki bo določal tudi prioritete, naj bi sklepali sredi decembra.
Rekonstrukcija ceste Lokve-Veliki Kamen
Odgovor Andreju Martincu, delegatu DPZ
Semafor pri mostu
Odgovor Miranu Resniku, delegatu ZKS
neprometna signalizacija
Brez dovoljenja postavljene table bodo odstranjene
Gre seveda za tiste, ki so bile postavljene po uveljavitvi ustreznih predpisov.
PES, MAČKA IN PAPIGA POD ENO STREHO?
Krško, Brežice, Sevnica, novembra - Ob naših cestah je zlasti v zadnjih nekaj letih zrasla množica neprometnih znakov, to je reklamnih in obvestilnih tabel, ki so ob nastajanju novih podjetij in obratovalnic za njihove nosilce sicer nuja, žal pa med njimi ni malo neestetskih izdelkov take vrste, marsikdaj tudi postavljenih tako, da ovirajo preglednost in ogrožajo varnost prometa. Država in občine so dolžne urejati ta problem na po-dročjih^ kjer so pristojne, vzdrževalci cest in upravni organi naj bi skrbeli za izvajanje sprejetih predpisov, ker so to dolžni početi zaradi zagotavljanja varnosti v prometu, občine pa na podlagi sprejetih odlokov pobirajo komunalno takso. Tovrstna prizadevanja so v posavskih občinah več ali manj na začetku, analize prvih izkušenj pa bi bile gotovo dobrodošle, da ne bi sedanjega nereda zamenjali novi nesmisli.
Zadnjič smo že pisali, da je odlok o neprometnih znakih v brežiški občini pravkar začel veljati, za njegovo izvajanje pa še manjkajo natančni kriteriji o (dovoljeni) podobi neprometnih znakov, lokacijah, kjer se smejo postavljati ipd.
V krški občini je bil odlok sprejet I. 1990, nato je bil izdelan še projekt o neprometni signalizaciji za celo občino. Od Cestnega podjetja Novo mesto so dobili soglasje, da občina to lahko ureja v mestu Krško tudi na cestah, ki so v pristojnosti CP. Soglasje je bilo sklenjeno pred enim le-
-----------------------------------------------It
tom, zato odlok od takrat velja, to pa pomeni, da bo treba odstraniti vse nepormetne znaK<3, ki so bili odtlej postavljeni brez dovoljenja.
Pretekli teden so se predstavniki krške občine, CP in podjetja Kanja, ki ima koncesijo za to dejavnost, dogovorili, da bodo od Republiške uprave za ceste za Kanjo pridobili soglasje za postavljanje neprometne signalizacije na celotnem območju občine, kjer je soglasjedajalec Cestno podjetje.
Sevniška občina še nima odloka # neprometni signalizaciji, zato sif tam ravnajo po izdelanem seznamu možnih lokacij za neprometne table. V seznamu (zapisniku) so določene tudi primerne oblike za posamezne lokacije in če vloga prosilca temu ustreza, lahko dobi dovoljeje za postavitev. Takse še ne zaračunavajo, se pa na to pripravljajo.
Za neprometne znake ob magistralnih in regionalnih cestah izdaja predpise država. Republiški prometni inšpektorat je že nekajkrat izdal odločbo vzdrževalcu, Cestnemu podjetju Novo mesto, da poskrbi za odstranitev neustrezne neprometne signalizacije ob takih cestah v Po-savju. Cestno podjetje je prosilo za podaljšanje roka izvedbe z utemeljitvijo, da nimajo denarja, bojijo pa se tudi, da bi pri takih posegih, če bi jih zaračunavali kršiteljem, ki so znake postavili brez dovoljenja vzdrževalca, morali iskati pravice na sodišču.
h! Posavje nikoli ni bilo enotno. iTudi zadnje dogovarjanje, ki se v\epe že skoraj dva meseca, je to znova potrdilo. Predstavniki vseh treh posavskih občin se namreč nikakor ne morejo dogovoriti o tem, kako bodo uresničevali skupne interese v upravnem okraju, katerega sedež naj bi bil v Krškem. Seveda so si enotni v tem, da bi imeli čim več državnih institucij in služb, seveda vsak v svoji občini, zato se nikakor ne morejo dogovoriti, kje naj bi te bile. Kljub temu da se zavedajo, da vseh svojih želja in hotenj verjetno ne bodo mogli uresničitf zaradi nove zakonodaje oziroma države, ki bo brez njih urejala te zadeve, pa si v Brežicah in Sevnici vroče prizadevajo, da bi bile te službe v vseh treh dosedanjih občinah.
Zdi se, da so tokrat predstavniki občin še bolj vsaksebi, vsak
na svojem bregu. Na zunaj se seveda zavzemajo, da bi si nagrabili čim več in da bi zagotovili občanom vsaj to, kar že imajo zdaj (če ne še kaj več). Zato je čudno, od kod taka zaplanka-nost in nezmožnost komuniciranja in dogovarjanja, saj jim je vendarle vsem jasno, da lahko preživijo in se razvijajo le drug ob drugem in z drugim. Kljub temu noče nihče popustiti, vsak vidi le svoj prav. Slepo navijajo za lastne občine, čeprav je tudi usoda teh še vedno negotova. Seveda vse skupaj vsem samo škoduje. Največ pridobiva državni aparat, ki bo ob nemoči občin pač vse uredil po svoje, sebi v prid.
V krški občini se zavzemajo, aa bi ta gordijski vozel vsaj na videz elegantno rešili s študijo o bodoči organiziranosti Posavja. Brežičani in Sevničani ta predlog zavračajo, češ da imajo takšnih
študij vsaj 15, da bi bila ta odločno predraga, stala naj bi 22.500 DEM, ob tem pa bi bila verjetno še neuporabna in prepozna. Tako ostajajo Posavci vsak na svojem bregu, nezmožni preseči svojo občinsko, birokratsko, osebno in morda še kakšno za-plankanost, čeprav se zavedajo, da je v pristnem povezovanju edina možnost za razvoj in preživetje te regije. To pa je mogoče le ob upoštevanju vseh skupnih interesov in s skupnim uresniče-
_____ Naš glas 19. 25. novembra 1993
vanjem vsega zastavljenega. Le tako bodo pes, mačka in papiga, kot se je slikovito izrazil eden od razpravljalcev na zadnji seji Sveta posavskih občin, lahko v miru živeli pod eno streho. Posavci pa seveda upajo, da bodo od vsega tega imeli kakšno korist tudi sami, čeprav se zdi, kot da gre pri tem posavskem mešetar-jenju, polnem zdrah in zavisti, za zdaj predvsem za stolčke. Se morda motimo? (G. R.)
KO SL Pe/BUŽA ^ **J*M> zaueil'
KoprivnišHi malčki bodo na svojem
Svečano so odprli nov vrtec
To je prvi vrtičkarski prostor v zgodovini koprivniškega šolstva, ki bo prihodnje leto praznovalo 120-letnico.
Slovesnost so polepšali učenci OŠ in najmlajši s svojo likovno, lutkovno, glasbeno, tehnično in kuharsko ustvarjalnostjo, ko so - seveda ob pomoči svojih vzgojiteljic - dokazali,  da so
Koprivnica, 19. novembra -
Vrtec v Koprivnici, ki so ga odprli v petek popoldne, je prizidek k OŠ, ki bo prihodnje leto stara 20 let. Za koprivniško področje, ki spada med demografsko ogrožena območja, je vrtec velika pridobitev, čeprav je trenutno v njem le 14 otrok, starih od 1,5 do 5 let, in mala šola. Ravnatelj koprivniške šole g. Andrej Kolar je ob otvoritvi osvežil spomin na leto 1989, ko je bil vrtec le še ideja, in se zahvalil vsem, ki so
na kakršenkoli način pripomogli k njeni realizaciji.
Udeležence slovesnosti je pozdravil tudi predsednik krške občine g. Danilo Siter in obenem nakazal možnosti za izgradnjo prepotrebne telovadnice, saj je OŠ Koprivnica edina v občini, ki je še vedno nima, in je bila do letos tudi edina brez prostorov za predšolsko pedagoško dejavnost. Otvoritve so se udeležili tudi vzgojitelji iz ostalih vrtcev krške občine.
spretni, sposobni, predvsem pa prisrčni. Ob koncu so za obiskovalce pripravili razstavo.
Praznovanje se je ob prijetnih melodijah Leona Hriberška in Mirana Kozoleta zavleklo pozno v noč. (R. Koren)
Obilna Sevnica je praznovala
pa je vedeti tudi to, da je del te
Osrednja slovesnost je bila na Blanci TZLr°" demoga
V obnovljenem Kulturnem domu so izročili občinska priznanja letošnjim dobitnikom.
Blanca, 12. novembra - V
Kulturnem domu na Blanci je bila slavnostna seja Skupščine občine Sevnica s podelitvijo občinskih priznanj. Na to osrednjo prireditev so bili vabljeni poleg poslancev iz vse občine tudi krajani, ki pa so prišli v majhnem številu. Seje se je udeležil tudi župan občine Tolmenzzo v Italiji, ki s sevniško goji prijateljske stike.
Najprej je vse prisotne pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti Blanca Jože Ro-štohar. Nato pa je predsednica SO Sevnica Breda Mijovič spregovorila o gospodarskem stanju občine in še posebej o razvoju KS Blanca. Ta, je dejala ga. Mi-jovičeva, je bila še pred nekaj
leti ena manj razvitih, sedaj pa imajo tovarno pletenin Inplet, Si-
Po   končanem   slavnostnem nagovoru  je   županja   podelila
občinska priznanja Antonu Ko-
C   ^bmtn\	
	
HHfMr *	.
H	
	> 4-
	¦*c
	
ternelu, Jožetu Roštoharju, Janku Stoparju in Pavlu Zagodetu. (O prejemnikih priznanj smo v Našem glasu že pisali v prejšnji številki.)
V kulturnem programu so poleg domačih izvajalcev sodelovali pevci Okteta Jurija Dalmatina iz Boštanja. Mladi literati z
Blance so predstavili svoje delo ob spremljavi harmonike. Po proslavi so si vsi udeleženci v blanški osnovni šoli ogledali zelo lepo razstavo o razvoju domačega kraja in o vinarski tehnologiji, ki so jo pripravili učenci s
svojimi mentorji.
(Milena Požun)
Slavnostne seje na Blanci se je udeležil tudi župan prijateljske občine Tolmezzo. Sedi ob Bredi Mijovič in Marjanu Kurniku
lex za proizvodnjo latofleksa, hladilnico in skladišča rezerv, Chemocolor in še veliko obrtnikov ter nekaj večjih kmetij. Treba
renu, Marjani Kralj, Ani Kočevar, Čebelarskemu društvu Sevnica, Alojzu Košarju, Antonu Kranjcu st, Martinu Kurniku, Jožetu Pe-
Aktiv kmečkih žena z Blance je v Kulturnem domu pripravil pogostitev z obiljem domačih dobrot, pri čemer je bila gospodinjam zelo dobrodošla pomoč iz Inpleta. (M. P.)
Naš glas 19, 25. novembra 1993
RHn r Sevnici
Miha Jazbinšek Je odprl mestni plinovod
S tem je občina Sevnica (prehitro 7) popravila kakovost svojega ozračja?!
Sevnica, 11. novembra - V
sklopu prireditev, posvečenih letošnjemu občinskemu prazniku, so si Sevničani privoščili delovno zmago tudi v Sevnici. Minister Miha Jazbinšek je na slovesnosti pri bencinskem servisu prerezal trak in tako tudi uradno odprl mestno plinovodno omrežje.
Po besedah predsednika izvršnega sveta Marjana Kurnika morajo sicer plin napeljati še do približno tristotih objektov v stari Sevnici, kar pomeni gradnjo še osmih kilometrov omrežja ali 76 milijonov SIT, vendar je tudi rešitev tega problema dosegljiva. Minister Jazbinšek je namreč zagotovil, da bodo vsi interesen-
ti lahko dobili zelo ugodne kredite za dokončanje plinovodnega omrežja in da bo s takimi sredstvi možno dokončati tudi instalacije v plinarni. Manj pa je upanja, da bi to gradnjo neposredno financirala država, čeprav tudi te možnosti ni hotel povsem zapreti. Problem je namreč v tem, da so Sevničani s stališča države in ekologov rešili svoj problem. Kakovost zraka v mestu so s priključitvijo industrije na plinovod izboljšali za en razred in sedaj jim država odreka pravico do sofinanciranja nadaljnje gradnje. Vodstvo občine se seveda bori za to, da bi še nadalje uveljavljali prejšnje stanje čistosti oz. onesnaženosti zraka. (Ika)
Za demografsko ogrožena obmoija
Novih šest kilometrov asfalta
Ob prazniku občine Sevnica so odprli modernizirana odseka lokalnih cest Radna—Laze in Podvrh—Poklek.
Konjsko, Tmovec - Odsek Radna-Laze je dolg 4,5 kilometra. Celotna investicija je stala 44 milijonov tolarjev, nekaj denarja je bilo zbranega iz samoprispevka, ki je bil izglasovan leta 1991, polovico so ga dobili iz naslova demografsko ogroženih območij, razliko pa je pokrila občina Sevnica iz proračuna. Cesto je zgradilo Cestno podjetje iz Novega mesta. Delo je bilo zelo zahtevno, saj so na zgornjem delu trase naleteli na kamnit teren in je bilo potrebno minirati. Vsa zemeljska dela so bila opravljena lani, asfaltacijo pa so morali zaradi plazu preložiti na letošnje leto. Krajani so prepričani, da je v njihovi okolici to najlepša in najkvalitetnejša cesta.
Potem ko so leta 1992 izvedli rekonstrukcijo prvega odseka ceste od Podvrha do Trnovca, so sedaj odprli še drugi odsek od Trnovca proti Pokleku, dolg 1550 metrov. Posodobitev te ceste je za sevniško občino predstavljala veliko nalogo, zato so projekt prijavili na natečaj za demografsko ogrožena območja. Rekonstrukcija drugega odseka je bila bistveno zahtevnejša kot prvega, ker so ob delih na cesti sanirali tudi Ložiški potok. Izvajalca sta bila Cestno podjetje in VGP Novo mesto. Zaradi pomanjkanja denarja so nekatera zaključna dela pri tej 4,5 m široki cesti ostala še neopravljena. Z otvoritvijo drugega odseka
je sevniški občini uspelo modernizirati polovico celotnega poteza od Podvrha do Pokleka, prihodnje leto pa nameravajo dokončati še zadnji, 2 km dolg odsek.
Predsednik krajevne skupnosti Blanca Jože Roštohar je ob otvoritvi povedal, da so s tem odsekom samo povezali sicer že asfaltirane odseke na treh ločenih območjih na Pokleku in tako je modernizirana trasa od Blan-ce skozi Poklek do meje z občino Krško ter od Pokleka do Brunka, dolga osem kilometrov. Ob podpori in pomoči večine vaščanov, prizadevnosti članov vodstva krajevne skupnosti so kljub težavam v kraju uspeli uresničiti še nekaj, kar bo mnogim krajanom olajšalo pogoje življenja. Vsi pa se zavedajo, da so v okolici še zaselki brez asfaltirane povezave, kot so Osredek, Pri-klance-Cirje, Brinje, Čanje, in bo tudi tu čimprej potrebno prijeti za delo. Zahvalil se je investitorju tega odseka, še posebno gospe Bredi Mijovič in njenim sodelavcem, izvajalcem del in krajanom 'za topel sprejem.
Otvoritveni trak na obeh slovesnostih je prerezala predsednica Skupščine občine Sevnica Breda Mijovič. Čestitala je krajanom za njihove dosežke in za praznik ter se jim zahvalila za njihovo gostoljubnost. Na otvoritvah so bili poleg krajanov tudi poslanci občine Sevnica in predsednik sevniškega izvršnega sveta. (M. Požun, B. Bjegovič)
Jure Sodar, predsednik sveta MS Boštanj:
"Ne odstopamo od grožnje s črno gradnjo!**
Letošnja grozeča voda (25. oktobra) je ljudem v Dolenjem Bosta-nju ponovno nagnala strah v kosti.
Sevnica, 11. novembra - Poročali smo že o tem, da terjajo prebivalci KS Boštanj takojšnje, učinkovite ukrepe zoper naraslo vodovje Save in Mirne. Tudi ob deževju 25. oktobra so umikali premoženje iz hiš in delavnic in tudi tokrat jim je zaradi selitev in montaž propadlo nekaj delov-nikov. Po drugi plati pa je minister Miha Jazbinšek na današnji tiskovni konferenci v hotelu Ajdovec ugotovil, da je vzrok vsem tem težavam v tem, da hočejo ljudje vodi ukrasti njeno območje in da skušajo neplačane dajatve za komunalno urejanje prevaliti na družbo.
Jure Sodar, predsednik sveta krajevne skupnosti Boštanj, je namreč na vsak način hotel vedeti za datum, kdaj bodo v Dolenjem Boštanju lahko pričeli z gradnjo obrambnega nasipa ob Savi in Mirni. "Če se Jazbinško-vo ministrstvo roka ne bo držalo, bomo krajani uresničili svojo grožnjo in pričeli dela na črno,"
je zagrozil. Na podlagi razgovora in zastavljenih rokov za obravnave oz. sprejem dokumentov, razpisov in ostalega je Sodar ugotovil, da bi januarja dela za nasipe morala steči. Ob tem se je minister kar malo zgrozil, saj ja zatrjeval, da se take stvari vedno nekoliko zavlečejo, da januar skoraj zanesljivo ne pride v poštev, da ... Miha Jazbinšek je dokazoval, da gre v tem primeru za gradnjo hiš in delavnic na ozemlju, kjer jih ne bi smelo biti ("To je uzurpacija prostora, ki ni namenjen gradnji!"), da so se njihovi lastniki ognili plačilu nekaterih obveznosti za urejanje prostora in da jih sedaj skušajo prevaliti na družbo. Zato je vztrajal pri svojem predlogu, da morajo lastniki objektov svoj del obveznosti vsekakor poravnati, če ne drugače, pa s prispevki v sklad stavbnih zemljišč, saj bodo dela vendarle stekla.
Slobodan Novakovič, ki se je razgovora očitno udeležil kot predstavnik vodnega gospodarstva, je zanikal, da ne bi nihče nikoli opozarjal na nevarnost narasle vode; "Od leta 1972 se je vedelo, da voda tu poplavlja, in začeli smo delati načrte za obrambo." V razpravah o tem, ali je napako naredila mala (občina) ali velika država, sem si v spomin priklical izjavo obrtnika Kranjca (Varpol), ki je zatrdil, da so od njega "zahtevali nekako dvajset različnih soglasij, mnenj, raziskav vpliva, celo študijo zvočnega onesnaževanja okolja, medtem ko me za naraslo vodo nihče ni vprašal ničesar in nihče ni ničesar terjal. Seveda bi sicer moral nadrediti tudi to!" To je
V KS Boštanj ni težav i vodo
Nova vrtina je dovolj bogata, oskrbo pa so izboljšala tudi nova zajetja in zdaj še vodovod za vaški odbor Okič.
Boštanj, 11. novembra - V
krajevni skupnosti Boštanj v letošnjem sušnem obdobju ni bilo pomanjkanja vode. Sedaj ima vsa krajevna skupnost v uporabi 40 vodovodov, vso potrebno vodo so si pridobili z novo vrtino. Dovolj vode je bilo tudi za Luko-vec in Log, saj so tu letos naredili novi zajetji. Pre dvema mesecema pa so pričeli graditi nov vodovod v vaškem odboru Okič. Pred začetkom so se, tako kot vedno ob takih delih, posvetovali s strokovnjakom Zvonetom Mencetom iz Ljubljane, ki je prej delal na Geološkem zavodu v Ljubljani. Po predračunu je ta vodovod vreden 11 milijonov tolarjev. Dela so potekala zelo hi-
tro in brez večjih problemov, vse pa je bilo narejeno s pomočjo krajanov in občanov v dveh mesecih. Sedaj vodovod že deluje in je nanj priključenih 76 porabnikov, dela brezhibno in vode je ves čas dovolj.
Največ so letos delali za vodo, zato pa lahko neslednje sušno obdobje pričakujejo v miru. Krajevna skupnost Boštanj je največja krajevna skupnost v sevniški občini, saj ima osemnajst naselij, katera so razdeljena na dvanajst vaških odborov. Vsako delo se da narediti zelo uspešno, saj imajo krajani za to velik interes in seveda tudi zasluge. Za omenjena dela dobijo 30-40 % denarja, ostalo pa sami prispevajo z delom. (Milena Požun)
Kranjc izrekel na letošnji grozilni tiskovni konferenci v Boštanju. Seveda pa ostaja dejstvo, da smo z ureditvijo savskih bregov to reko spremenili v hudournik, ki privihra do Boštanja, z izgradnjo tamkajšnjega obrambnega nasipa pa bo ta hudournik še malo daljši in bo privihral do Brestanice ali Krškega. In zopet smo pri zgodbi o tem, da od sebe odganjamo vodo takrat, ko je imamo preveč, poleti pa vrta-
mo luknje v pesek in jo črpamo. O tem, da bi zgradil eno ali dve akumulaciji, namenjeni vodnim rezervam, vsaj na kakem pritoku, če že ne na Savi, še nisem slišal kaj prida resnih besed.
Razgovor med ministrom Ja-zbinškom in predstavnikom KS Boštanj se je končal s sklepom, da si Sodar ne upa sam obljubiti, da z zagroženimi deli na črno ne bodo začeli. Sklical bo svoje krajane in jih povprašal za mnenje. (Ika)
Krajevna skupnost Podbočje
Telefoni bodo tudi v gorjansKih vaseh
Gradbeni odbor za 17 vasi v treh krajevnih skupnostih pod vodstvom Viljema Vrhovška vztraja te od leta 1987. V KS Podbočje korak za korakom uresničujejo referendumski načrt.
Podbočje, novembra - Telefonski naročniki iz naselij KS Podbočje so sedaj priklopljeni kar na tri telefonske centrale: Veliki Podlog, Kostanjevica in Cerklje ob Krki. Ko je bil I. 1991 določen potek optičnega kabla Ljubljana-Novo mesto-Zagreb, je prišlo tudi do odločitve, da bo v Podbočju telefonska centrala. Nanjo se bodo priključili naročniki iz KS, tudi novi. Pričakujejo, da bo to prihodnje leto. Do takrat naj bi zgradili novo centralo v Kostanjevici in sedanjo od tam prenesli v Podbočje ter tu dokončali krajevno telefonsko omrežje. Prostori za obe centrali so že zgrajeni.
Z izgradnjo telefonije na tem območju se že 15 let ukvarja Viljem Vrhovšek iz Šutne, sedaj tudi predsednik gradbenega odbora za telefonijo na desnem bregu Krke, to je za 17 vasi v KS Kostanjevica, Podbočje in Cerklje ob Krki, kjer je danes okoli 120 interesentov za telefonski priključek. Odbor je bil ustanovljen marca 1987. Z denarnimi prispevki interesentov, samoprispevkom, delno tudi s prispevkom občine in redkih delovnih organizacij so nabavili 7762 m zemeljskega in 10936 m zračnega kabla. Nekaj kabla so si izposodili od gradbenega odbora Dolenja Pirošica, garancijo za vrnitev je dal Sklad stavbnih zemljišč občine Krško. Kable so nabavljali tudi letos, treba pa je priskrbeti še kable za hišne priključke.
Zemeljska dela so se začela 1. junija letos in so v začetku hitro tekla. Od Podbočja do Šutne poteka 400—žilni zemeljski kabel, od Šutne naprej se razcepi v tri smeri: ena proti Dobravi in Pristavi, druga proti Dolu in gorjanskim vasem do Hrastka, tretja proti Vrhovski vasi in Vinje-mu vrhu. Zračni kabel poteka od Hrastka proti Planini in od Dola
proti Mladju do Vrtače. Najzahtevnejši del je iz Frluge proti Vrbju in Vrtači, kjer je izkopanih okrog 60 jam, drogovi pa še niso postavljeni. Zaradi pomanjkanja denarja so se konec septembra dela ustavila, pričakujejo pa pomoč iz republike kot demografsko ogroženo območje.
Doslej je vsakega interesenta izgradnja stala okrog 2300 DM gotovinskega prispevka in samoprispevka, ki so ga pobirali pet let. Sodelovati pa so morali tudi pri polaganju in zagrinjanju kablov, izkopu jam za drogove, postavitvi okoli 400 drogov. Z zbranim denarjem je gradbeni odbor plačal vse izkope, spodbijanje cest in miniranje, kar še ni v celoti poravnano. PTT je financiral centralo in opravlja nadzor, drugače pa ni finančno prispeval. Strokovna gradbena dela izvaja podjetje Megrad Ljubljana, finančni izvajalec je Berk Celje.
Položiti bo treba še kabelsko kanalizacijo čez Krko za povezavo med centralami in za vasi levega brega Krke. Po mnenju g. Vrhovška je velika škoda, ker poleti niso izkoristili nizkega vodostaja Krke in položili kabelske kanalizacije. Zataknilo se je seveda pri financah.
Predsednik skupščine KS Podbočje Jože Kovačič pravi, da v KS ne planirajo nič novega, dokler ne bo izpolnjen načrt samoprispevka. Doslej so uredili in asfaltirali ceste v vaseh Kalce-Naklo, Malo Mraševo in Brod ter javno razsvetljavo v Podbočju. Dokončati morajo poleg telefonskega omrežja še vodovod (Dol-Šutna-Pristava-Dobrava-Pod-bočje-2abjek-Bočje), mrliško vežico in asfaltiranje ceste Dol-Planina. V načrtu pa je tudi javna razsvetljava v Mladju, Prušnji vasi, Brezju in Planini ter razširitev smučarskega centra na Planini.
(A. Kodrlc)
Hov most je zaprt
Meja, "široka" 8 kilometrov
Slovenska vas, 16. novembra - Novi betonski most, zgrajen pred šestimi leti v Slovenski vasi, ki povezuje dve občini in tudi dve državi - Slovenijo in Hrvaško, je še vedno zaprt s španskimi jezdeci, ki so ostali od junijske vojne 1991. leta. Ljudje so bili veseli otvoritve tega betonskega mostu, saj je zamenjal staro leseno podrtijo, ki je bila most samo po imenu! Zdaj se morajo zaradi zaprtja mostu voziti čez slovensko-hrvaško mejo osem kilometrov daleč, čez prehod Obrežje 1, in skozi sosednjo Bregano na svojo zemljo ali v gozd, ki je oddaljen le okrog 500 metrov - če bi bil most odprt. Prebivalci upajo, da denar za gradnjo mostu ni bil vržen stran
in da bo most sčasoma odprt. Tako bi privarčevali kakšen liter
bencina ali nafte in seveda tudi Čas. (Božidar Zore)
Izgnani i:
domovin
>**>
Foto: B. Zore
Sevnica, 11. novembra - "Slovenski izgnanci upravičeno pričakujejo od države, da bo urejeno vprašanje vojne odškodnine za uničeno premoženje, za prisilno delo, nezmožnost šolanja, za trpljenje in vse posledice, ki so nastale zaradi izgnanstva, "je ob odprtju rastave "Izgnani iz domovine" na sevniškem gradu med drugim povedala Breda Mijovič, predsednica SO Sevnica. Gradivo za razstavo so društva izgnancev iz sevniške občine zbirala več mesecev. G. Jože Bogovič, predsednik koordinacijskega odbora teh društev, je povedal, da želijo razstavo čez dve leti, ob 50. obletnici vrnitve izgnancev v domovino, razširiti v stalno muzejsko zbirko. (Foto: V. Podgoršek)
Naš glas 19. 25. novembra 1993
Zima je prlšlat
Bela odeja Je po težave in škodo
»čila
Bukev ni prenesla snega, sosednjo smreko so gasilci oprali
KOP Brežice
Sneg je podiral drogove in drevje, potrgal električno napeljavo, oteževal promet in telefonske zveze ter povsod poleg ikode povzročal še nenačrtovano delo.
Posavje, novembra - Prvi sneg je povzročil veliko težav tudi Agrarii na Čatežu. Od enajstih rastlinjakov, ki merijo vsak pol hektarja in pokrivajo skupno površino 1000 m2, je le eden ostal nepoškodovan. Največjo škodo so utrpeli rastlinjaki, kjer so bile naložene površine stekla velike. Ko je na steklo napadalo pol metra snega, je pod njegovo težo počilo. Na dveh rastlinjakih, kjer je škoda največja, je počilo
pe (70-80 ljudi), tako rekoč dan in noč, da so odpravile motnje. "V gozdovih, kjer potekajo daljnovodi, so poseki preozki. Razširiti jih ne smemo, saj nam tega ne dovolijo varstveniki narave, zato je porušenih drogov in ostalih ovir več, kot bi jih sicer lahko bilo," je povedal Dušan Šetinc in dodal, da so najprej popravili okvare le do take meje, da so zagotovili dobavo el. energije, končna sanacija pa bo ver-
Razmočen teren je povzročil padec vrtalnega stroja, kije v bližini rastlinjakov Agrarie saniral največjo vrtino. (Foto: Vlado Podgoršek)
kar 500 m2 stekla. Rastlinjake so do zdaj že sanirali, natančna škoda razbitega stekla še ni znana. "Večja težava pa je v tem, kakšne posledice bo povzročil mraz, ki je nenadoma prodrl v rastlinjake, kako bo to vplivalo na vegetacijo," se sprašuje tudi direktor Agrarie Jože Avšič. Torej končna povzročena škoda še ne bo kmalu znana.
Na električnem omrežju je bilo kar 90 % okvar takšnih, ko je drevje, ki se je pod težo snega porušilo, potrgalo vodnike in drogove. Zato so najbolj trpela naselja, do katerih se električna energija dovaja skozi gozd. Najbolj prizadeta območja so bila: Gorjanci, Bučka, Veliki Trn in Bohor, dosti okvar je bilo na ko-stanjeviškem in sevniškem področju, v Mirenski dolini in tudi na območju Krškega in Brežic.
V nadzorništvu Elektra Krško so zato pretekli teden vztrajno zvonili telefoni, delale so vse eki-
jetno potekala še dalj časa. Pokaral je tudi občane, ki razen redkih izjem niso bili pripravljeni pomagati, so pa bili zelo kritični.
Največ poškodb so ob prvem snegu utrpeli gozdovi nad 600 m nadmorske višine, katerim še ni odpadlo listje. Prišlo je do lomljenja in ruvanja tudi celih dreves, mlado drevje pa se je pod težo snega le upognilo, ni se lomilo. Pri naslednjem večjem sneženju pa obstaja možnost tudi za to. V nevarnosti so še vsa načeta drevesa. Po do sedaj zbranih podatkih in ocenah bo potrebno iz gozdov pospraviti 4000-5000 rr>3 polomljenih in iz-ruvanih dreves in opraviti precej negovalnih del, predvsem na mladih sestojih, je povedal Hr-voje Oršanič iz Gozdnega gospodarstva Brežice.
Tudi cestarji so morali predčasno sesti za pluge. S cest pa ni bilo potrebno odstranjevati le snega, ampak ponekod tudi porušeno drevje. (B. C.)
Pripravljajo odvoz odpadkov iz cele občine
Stroške za tipizirane posode bodo uporabnikom obračunali v letu dni.
Brežice, 17. novembra - Po
odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je pred nedavnim sprejela SO Brežice, je Ko-munalno-stanovanjsko podjetje Brežice dolžno organizirati reden odvoz odpadkov na celotnem območju občine Brežice. Po nekaterih krajevnih skupnostih bo redni odvoz stekel s prvim dnem decembra, zato so tam že postavljene tipizirane posode za odlaganje vseh komunalnih odpadkov.
Stroške nabave tipiziranih posod bodo v skladu z omenjenim odlokom zaračunali vsem uporabnikom v letu dni, v mesečnih
Krško, 13. novembra - Sneg je pustošil tudi v parku pri zdravstvenem
domu. Čisto nič se ni oziral na dejstvo, da so drevesa v tem parku pod
zaščito Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, saj so nekatera
me njimi (na primer ginko) redka in častitljive starosti. Rdeča bukev teže
snega ni prenesla in se je prevrnila na cesto. Krški gasilci in sosedje v
Hrastnikovi hiši pa so še pravočasno ugotovili, da grozi enaka nevarnost
tudi sosednjemu drevesu, ki pa bi se prevrnilo na njihovo hišo. Drevo
so razbremenili z močnim vodnim curkom, ki je sneg odstranil, nekaj
malega straha pa je le ostalo. Bojan Hrastnik je povedal, da je njihova     ObC3HOITI  DrCŽiC
družina vložila zahtevek za vrnitev parka (denacionalizacijo), da pa se
grozečega drevesa vendarle bojijo in bi ga najraje odstranili, če bi vedeli,          Javno podjetje Komunalno in
kdo jim mora to dovoliti, (ika)                                                                             stanovanjsko podjetje  Brežice
prosi vse lastnike avtomobilov, da zaradi čiščenja snega v nočnem času umaknejo svoja vozila z mestnih ulic.
Hkrati prosimo, da v zimskem obdobju redno čistijo prostore okoli kontejnerjev in posod za
obrokih, delno pa je nabavo sofinancirala SO Brežice iz proračuna. Na mestih, kjer bodo postavljene tipizirane posode, bodo v prihodnje skupaj s KS, sekretariatom za urejanje prostora in varstvo okolja ter s krajani uredili podstavke in okolico. V Komunalnem podjetju opozarjajo, da bo odlaganje odpadkov v naravo odslej strogo prepovedano, se pravi, da bo tudi strogo kaznivo. Zato želijo na organiziran način poskrbeti za pravilno ravnanje, kar bo prispevalo k lepšemu in prijaznejšemu okolju. (Branka Hudina)
Mama, kje se to ugasne?
Včasih zavidam otrokom civilizacije, kise verjamejo, daje možno naravo ustaviti.
zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov.
Lastnike in uporabnike stanovanjskih in poslovnih prostorov opozarjamo, da morajo redno, v skladu z občinskih odlokom, čistiti pločnike.
Prosimo, da upoštevate to obvestilo.
Direktorica: Vladimira Kežman, dipl. ing.
Krško, 12. novembra - Čeprav se zima sploh še ni prav začela, jih verjetno ni veliko med nami, ki ne bi imeli snega že čez glavo. Pa nikar tako! Najlepše šele pride, ko se bo vsa ta reč pričela topiti in bomo hodili po nekaj deset centimetrov na visoko stoječi vodi! Kako lepo šele takrat brizga izpod avtomobilskih koles!
Skoraj aksiom je že, da prvi dan sneženja zimska služba deluje bolj tako-tako. Potem se fantje zaženejo, povežejo noči in dneve in dokler zdrži mehanizacija, se tudi oni ne dajo! Bolj problematični so lastniki pločnikov in parkirišč. Tam, kjer so lastniki in upravljalci majhni, kjer jih lahko doseže kazen, se potrudijo in počistijo v skladu z določili, ki so zapisana tudi v odloku o
ureditvi zimske službe v občini Krško. V njem je 6. člen, ki pravi, da morajo "odstraniti sneg in led s pločnikov po vsej dolžini objekta s pripadajočim zemljiščem v minimalni širini 1 m na rob pločnika, in sicer do 8. ure zjutraj oz. 2 uri po sneženju, če je nehalo snežiti pred 17. uro".
Seveda bi to moralo veljati tudi za velike upravljalce, kakršni so banka, pošta, zavarovalnica, market ... Kako je s tem, se boste prepričali sami, fotografirali pa smo že ob prvem sneženju. Tokrat smo še poklicali komunalne službe vseh treh občin, žal v Sevnici na krajevni skupnosti, ki skrbi za čiščenje snega (tako so nam rekli komu-nalci), nismo našli nikogar.
Cestno podjetje - W€ Krško
Plužijo po prioritetah
Uporabljajo pa tehniko, kolikor je pač imajo. Doslej so posuli te okoli 200 ton soli.
Delavca sevniške enote Elektra Bojan Androjna in Franc Pintar med popravilom daljnovoda Krmelj-Šentjanž. (Foto: Franci Pavkovič)
Občanom Krškega
Prvi sneg je Kostakovim Nizkim gradnjam, ki imajo na skrbi pluženje, sicer povzročil nekaj nevšečnosti predvsem zaradi drevja, ki ga je obilni ,sneg podiral preko cestišč, drugače pa se je pluženje in posipavanje odvijalo po pripravljenem načrtu zimske službe.
Po tem načrtu, ki ga izdelajo vsako sezono, so komunalne ceste, ulice in trgi razdeljeni v tri kategorije. Razvrstitev v kategorije pomeni prioriteto pluženja in posipavanja. V I. kategoriji so komunalne ceste, kjer se odvija javni promet, v II. kategoriji so ulice, trgi in komunalne ceste, ki povezujejo kraje med seboj, in v III. kategoriji manj pomembne komunalne ceste.
Zimska služba nastopi, kakor določa občinski odlok, takrat, ko zapade 15 cm snega in še vedno
sneži, posipava pa se po potrebi. Mnogi občani tega podatka ne vedo, zato se pritožujejo nad našim izvajanjem, kar pa ob upoštevanju navedenega ni upravičeno.
Vse občane obveščamo, da imamo na sedežu podjetja stalno dežurno ekipo, ki spremlja dogajanja na terenu in zbira podatke o morebitnih zastojih na komunalnih cestah, ulicah in trgih. Zato prosimo občane, da vse zastoje oz. morebitne pomanjkljivosti pri izvajanju zimske službe sporočijo na sektor Nizke gradnje, tel. št. 21-928.
Da bi naše izvajanje potekalo nemoteno in brez nevšečnosti, prosimo vse občane, naj svojih avtomobilov na parkirajo ob cestah, ulicah in trgih.
Za sodelovanje se zahvaljujemo!
DO Kostak Krško
Direktorica:
Silvana Mozer, dipl. oec.
Krško, novembra - Novembrski sneg je povzročil tudi nekaj negodovanja, češ da so ceste preslabo in prepozno očiščene. Vzdrževalci pa menijo, da ljudje premalo vedo o tem, kako je delo zastavljeno in kako poteka.
V Posavju čisti ceste pet poslovnih enot: tri komunalna podjetja in dve enoti CP Novo mesto - sektor Brežice in sektor Krško, ki ima po eno bazo v Krškem in Sevnici. Razmejitve njihovih področij postavljata država in občina. Do neusklajenega čiščenja prihaja občasno zato, ker ima vsaka od treh posavskih baz CP svoje prioritete oz. podprioritete.
Cestno podjetje - WC Krško ima za 145 km magistralnih in regionalnih cest v svojem sektorju (Krško in Sevnica) na voljo« 7 vozil, t.i. plužno-sipnih enot. Za 200 km lokalnih cest v občini Krško mu služi 1 (eno) vozilo in 7 kooperantov s traktorji in vlečnimi plugi brez posipalca in prav toliko tudi za 180 km cest v občini Sevnica. Vzdrževanje magi-stralk in regionalk financira Republiška uprava za ceste, lokalnih cest pa občini.
»V dneh, ko je snežilo, smo bili na cestah v polni zasedbi, za pomoč smo dobili še 3 ekipe z vozili iz Novega mesta. Najprej smo šli na magistralne in regionalne ceste, kooperanti so med-
Vabimo rejniške družine
Center za socialno delo Krško vabi k sodelovanju družine iz občine Krško, ki bi bile pripravljene občasno (za nekaj dni) ali za dalj časa nuditi nego, vzgojo in oskrbo otroku ali mladostniku do dopolnjenega osemnajstega leta starosti, ki iz kakršnihkoli razlogov ne more živeti v svoji družini. Rejništvo kot posebna oblika družbenega varstva otrok je v prvi vrsti humana dejavnost, rejntci ali rejniku, ki nudi topel dom in varno zavetje otroku ali mladostniku, Center za socialno delo povrne stroške v obliki rej-
tem že plužili lokalne ceste. Delo je bilo pa veliko težje in zato počasnejše prvi snežni vikend in v ponedeljek, ki je sledil, ker je bilo na cestah veliko podrtega drevja. Do zdaj smo porabili v krški občini 120, v sevniški pa ok. 80 ton soli in še ustrezno količino gramoznega posipnega materiala,« je povedal Matjaž Resnik, operativni vodja del v WC Krško.
Plužijo po prioritetah, najprej magistralne in regionalne ceste, med lokalnimi pa tiste, ki so bolj prometne. V Cestnem podjetju bi želeli, da ljudje poznajo te prioritete, tehnične možnosti vzdrževalcev in tudi težave, s katerimi so se ob novembrskem sneženju srečevali. »Na skrbi imamo vse ceste, držimo se prioritet. Zavedamo se, da se včasih pojavijo pomanjkljivosti, zato smo pripravljeni sprejeti opozorila občanov, a vseeno jih prosimo za strpnost,« pravi M. Resnik.
Izboljšanje možnosti za delo pričakujejo v CP - Krško od novega avtomatskega posipalca, ki bo v prihodnjih dneh zmonti-ran in bo lahko začel delati. To vozilo lahko posipava s soljo ali pa s tekočim kalcijevim kloridom, ki se uporablja za preventivno polivanje cest. Ta snov je ekološko bolj sprejemljiva, deluje pri nižjih temperaturah kot sol, zato je tudi za varnost boljša, (ig)
ornima SfemiaSSSfSCi '.¦"»,;,:.;':"¦   •
nine in za vložen trud prejemajo tudi določeno nagrado.
Tudi VDC (Varstveno delovni center), ki deluje v okviru Centra za socialno delo Krško, vabi k sodelovanju družine iz krške občine, ki bi bile pripravljene nudit) celodnevno varstvo odrasli, duševno ali telesno zmerno prizadeti osebi.
Podrobnejše informacije dobite pri Centru za socialno delo Krško, CKŽ 11, ali po telefonu (0608) 22-325.
CSD Krško
Naš glas 19, 25. novembra 1993
^
7
Učinkovite združene enote v Sevnici
Gasilska vaja
la preverjanje sposobnosti
Večja gasilska taktična vaja, kakršna je bila v Inpletu v Dolnjem Brezovem, lahko potrdi predvideno organizacijo in ukrepanje ter odkrije šibke točke.______________________________
Avla, nova trgovina v Brežicah
Drobna in grosistična prodaja za šport in rekreacijo
Predvsem pa so se usmerili v ponudbo opreme za fitness centre.
Dolnje Brezovo, 12. novembra - V okviru programa "Oktober - mesec požarnega varstva" je bila v podjetju Inplet večja gasilska taktična vaja. Temeljila je na domnevi, da je v hali za proizvodnjo elastičnih pletenin izbruhnil požar večjega obsega.
Namen vaje je bil preveriti po-žarnovarstveni sistem alarmiranja v podjetju, sistem obveščanja operativnih enot, odziv operativnega članstva v popoldanskem času in delovanje gasilske tehnike, ki je na voljo. Javljalec požara je v proizvodni hali zaznal požar in vključila se je na-
Krško, 23. novembra - Po
ukinitvi železniškega prevoza premoga iz senovskega rudnika je ostala vsa železniška infrastruktura, ministrstvo za kulturo je železnico razglasilo za kulturni spomenik, premog pa so začeli prevažati s tovornjaki na železniško postajo Brestanica. Z vsem naštetim so povezani problemi, ki varnosti v prometu nikakor niso v prid.
še prej kot ureditev rudniške železnice za turistične potrebe je nujno vzdrževanje proge na križanjih s cestami, skupaj z vso prometno signalizacijo. Če bi načrte o ohranitvi železnice upoštevali tudi pri rekonstrukciji ceste Brestanica-Senovo, se ne bi zgodilo, da je zdaj cesta višja
Vlečnice obratujejo od ponedeljka do petka med 12.30 in 16.15. Za organizirane skupine nad 15 oseb, ki se prej najavijo, pa jih lahko poženemo tudi med 10. uro in 16.15.
Ob sobotah, nedeljah in praznikih vlečnice delajo med 10.00 in 16.15.
Cene vozovnic: celodnevna karta za odrasle -800 SIT, celodnevna karta za
Slovenska ljudska stranka -podružnice Brežice, Sevnica, Radeče in Krško vabijo prebivalce Posavja na javni shod v nedeljo, 5. decembra 1993, s pričet-kom ob 10. uri v Domu kulture Krško v Krškem, Trg Matije Gub-ca.
Na tem shodu želimo spregovoriti o bodoči organiziranosti lokalne samouprave. Predvsem želimo opozoriti na potrebo po utrditvi enotne posavske regije in s tem zaščititi naše skupne interese. Predvidevamo, da se bo v dogiednem času nadaljevala gradnja verige savskih elektrarn, kar predstavlja močan poseg v prostor. Dovolj velika je dosedanja izkušnja ob izgradnji NE Krško, ko je država zanemarila izgradnjo tudi trajnega odlagališča radioaktivnih odpadkov in nastaja vse večja zmeda in zaskrbljenost vsega slovenskega prostora zaradi nepredvidljivega zaključka tega zla. Hočemo opozoriti, da se ob novi izgradnji savskih elektrarn predvidijo vse posledice kasnejšega obratovanja.
Slovensko ljudsko stranko skrbi morebitna izguba ob za-
prava za posredovanje alarma. Dežurni operater v Krškem je na sistemu varovanja ob 15.10 opazil sporočilo za požar. O tem je obvestil dežurnega delavca v kotlarni podjetja, ki je moral sporočilo preveriti. Delavec je ugotovil, da nastalega požara sam z ročnim gasilnim aparatom ne bo uspel pogasiti. Zato je o nastanku požara obvestil Gasilsko društvo Sevnica in vodstvo podjetja. Centralni alarmni sistem za obveščanje operativnih enot se je v podjetju vključil ob 15.15. Na podlagi sporočila je poveljnik GD Sevnica ugotovil, da je potrebna pomoč sosednih gasil-
od tirov. Prekladalni rampi, ki so ju morali zaradi preusmeritve na prevoz premoga po cesti urediti v Brestanici in na Senovem, predstavljata oviro in nevarnost za cestni promet in ju bo treba sanirati. Sanacijski načrt sicer že obstaja, a je v njem predviden poseg na ozkotirni železnici, kar pa ni v skladu z odlokom o razglasitvi železnice za kulturni spomenik.
Za ureditev vsega naštetega bi moral nekdo seči v mošnjo. Kdo naj bi to bil, s tem se ces-tnoprometni inšpektor ne ubada. Zaenkrat je le opozoril pristojne naslove na neusklajenosti, ki predvsem zaradi železnice škodijo prometu in varnosti.
otroke do 14. leta 500 SIT, pol-dnevna karta za odrasle 600 SIT, poldnevna karta za otroke otroke do 14. leta 400 SIT
Dolžina tekaških prog: 1,5 in
3 km, primerne so za vse starostne skupine. V smučarskem zavetišču (pri zgornji postaji vlečnice Planina I) posojamo tekaške smuči in čevlje. Smučarsko zavetišče obratuje tako kot vlečnice. Vabljeni!
plavitvi obdelovalnih površin in trajna izguba eksistence prene-katerih prebivalcev, ki jim je kmetovanje edini vir preživljanja. Skrbi jo, da bi bila zanemarjena potreba, da se pred zajezitvijo Save uredi očiščevanje odplak, ki jih sprejema reka Sava, da ne bo vsaka posamična zajezitev predstavljala ekološko oporečne greznice.
Želimo spregovoriti o nerešenih vprašanjih NE Krško, predvsem glede odpadkov kakor tudi pogodbenih odnosov solas-tništva z republiko Hrvaško,
Na shod bodo prišli predsednik SLS g, Marjan Podobnik in predsedniki zvez, ki "delujejo v okviru SLS. Ti bodo predstavili strategijo nadaljnje politike SLS.
Kakor vidite, spoštovani prebivalci Posavja, bo razprava pestra in zanimiva, zato ste vljudno vabljeni, da prisluhnete našim razmišljanjem, kjer boste imeli možnost dobiti odgovore na vaša morebitna vprašanja.
Torej, dobimo se v nedeljo. 5. decembra 1993 v Krškem!
Slovenska ljudska stranka Podružnica Krško
skih društev, zato so aktivirali društva iz Sevnice, Boštanja, Blance, Brega, Loke, Pokleka ter industrijski gasilski enoti Stil-lesa in Tanina. Dodatno oskrbo z vodo so zagotovili z odvzemom iz reke Save, za to pa so položili 42 tlačnih B-cevi.
V vaji so uporabili: avtocister-no s 5.000 I vode, dve kombinirani vozili, vozilo za 500 kg gasil-
Sevnica, 9. novembra - Gasilsko društvo Sevnica je pripravilo kviz na temo "Med naravo in ognjem smo mi". Sodelovalo je pet ekip iz osnovnih šol Sevnica, Blanca, Boštanj, Tržišče in Krmelj. Pomerili so se v znanju iz požarne preventive. Zmagali
nega prahu, osem orodnih vozil, dva agregata za razsvetljavo, kompresor za polnjenje dihalnih aparatov ter turbogenerator za odvajanje dimnih plinov. Sodelovalo je 73 operativnih gasilcev in ob zaključku smo ugotovili, da je vaja potekala po začrtanem programu in je bila tudi operativno zelo dobro izvedena. OGZ Sevnica)
so učenci iz OŠ Boštanj, drugo mesto so dosegli tekmovalci OŠ Tržišče, tretje Sevničani, četrto pa učenci OŠ Blanca in Krmelj.
Nastopajoče so na koncu obdarovali pokrovitelji: Mercator -Kmečka zadruga Sevnica, Mercator - Kopitarna Sevnica ter Gostinske usluge Pepi-HAM.
Brežice, novembra - Trgovina Avia je nastala kot rezultat poslovnega sodelovanja med podjetjema Sit Sečovlje, proizvajalcem medicinsko športne opreme, in Avio trade Brežice. To je že peta taka trgovina v Sloveniji. Na osnovi svoje proizvodnje ima Sit zelo dobre poslovne odnose z Italijo. Veliko svojih proizvodov tam izvažajo in na podlagi tega imajo možnost neposredno nabaviti proizvode največjih italijanskih proizvajalcev športno medicinske opreme (Carnelli, Ferrox, Si-mod). Ker Avia dobiva proizvode neposredno od italijanskih generalnih distributerjev, so cene sorazmerno nižje kot drugod, za copate Simod, na primer, 30-50 %. V trgovini Avia nudijo fitness opremo in naprave za športne dvorane in stadione, imajo tudi diskontno prodajo po-trošnega materiala za večje po-
rabnike (športne klube, šole). Z grosistično prodajo nameravajo pokrivati Posavje in Dolenjsko, računajo tudi na hrvaški trg.
Kot dodatni program nudijo nerjaveče posode za gospodinjstvo in nerjaveče posode za vinogradnike (kataloška prodaja).
(B. B.)
Smučarski klub Krško Vse smučarje, ljubitelje smučanja in občane vabimo na tradicionalni
SMUČARSKI SEJEM
rabljene in nove smučarske opreme. Sejem bo 4. in 5. decembra 1993 v OSNOVNI ŠOLI LESKOVEC pri KRŠKEM, v SOBOTO od 9. do 17. ure in v nedeljo od 8. do 13. ure. PROGRAM:
-  V PETEK, 3. 12. '93. od 17. do 19. ure SMUČARSKI KLUB KRŠKO prevzema v Osnovni šoli Leskovec rabljeno smučarsko opremo v KOMISIJSKO PRODAJO.
- Na sejmu sodelujejo PROIZVAJALCI in PRODAJALCI z domačo in uvoženo športno opremo.
- KULTURNI PROGRAM v soboto in nedeljo med 10. in 12. uro. Nastopajo: plesalci, glsbene skupine in posamezniki, športniki in pevci.
- Področni zbor ZVUTS - POSAVJE: predstavitev šole smučanja, priprava opreme za smučarsko sezono, nasveti pri nakupu smučarske opreme.
- TURISTIČNE IN PROPAGANDNE INFORMACIJE za smučarsko sezono 93/94 (Kompas, Globtour, Izletnik, Integral).
- Predstavitev smučarskega programa SMUČARSKEGA KLUBA KRŠKO: tečaji alpskega smučanja, tekmovanja, izleti, smučarski teki, predstavitev smučišč PLANINA-GORJANCI in KOPRIVNICA, včlanjevanje v SZS in "SK" KRŠKO.
-  Žrebanje vstopnic v soboto in nedeljo ob 12. uri. Pripravljena so bogata darila. VSTOPNINA: za odrasle 150 SIT, za otroke do 14. leta 100 SIT.
Vljudno vabljeni!
Ha sejmišču v Samoboru
Pujski in vojaški škornji
Slovenska vas, Samobor, 20. novembra - Sobotni obisk na samoborskem sejmišču je odkril naslednje cene: odojki (18-25 kg) 80-120 DEM, prašiči okrog 100 kg 300-330 DEM, veliki prašiči (od 150 kg naprej) 3,5 DEM za kilogram žive teže. To so bile cene ponudnikov, a ob nakupu so šle vidno dol, kajti ponudnikov je bilo več kot kupcev.
Pa še nekaj cen drugih stvari, ki so bile razstavljene na s snegom pokritem sejmišču: vojaški škornji novi (JLA) 200.000 HRD, ure "vekarice" 40,000-60.000 HRD, ključavnice za vrata 60.000 HRD, hlače moške -kavbojke (vse številke) 90.000-130.000 HRD, krompir 15.000,
čebula 3.000, jabolka 40.000, fižol 12.000, pomaranče 8.000, mandarine 6.000 in zelena solata 6.000 HRD. Hruškovo žganje je bilo po 25.000 in žganje "lozo-vača" (grozdno) po 30.000 HRD za liter.
Obisk je bil slab, Slovencev zopet malo ali skoraj nič.
Novica je morda tudi to, da so cene zopet nazaj v DEM, ev-forija Valentičevega dinarja se je očitno polegla in prodajalci bolj trezno razmišljajo. 100 DM se je menjalo za 350.000 HRD oziroma po dogovoru.
Neki redni domači obiskovalec sejmišča v Samoboru je takole pripomnil: "Ima svega, ali novaca nema!" (Božidar Zore)
Za boljše poznavanje gospodarskih razmer in možnosti razvoja
podjetništva sklicuje komisija podjetnikov pri Območni gospodarski
zbornici v Krškem
posvet s predstavniki
Gospodarske zbornice Slovenije
in ministrstev, zadolženih
za gospodarsko področje.
Posvet bo v petek, 3. decembra 1993 ob 16. uri v kostanjevi-škem gostišču Žolnir (na Krški cesti št. 4).
O ustanavljanju združenja delodajalcev SLovenije in delu GZS bo uvodoma govoril njen predsednik mag. Dagmar Šuster, o gospodarskih gibanjih in zakonskih predpisih dr. Maks Tajnikar, razvoj podjetništva v Sloveniji s poudarkom na regiji pa bo predstavil mag. Samo* Hribar—Milic, sekretar združenja za drobno gospodarstvo pri GZS.i
Vabimo podjetnike Posavja, naj se v čim večjem številu udeležijo posveta in srečanja s tako pomembnimi osebnostmi slovenskega gospodarstva.
Predsednik komisije podjetnikov Emil Vehovar
i
i "i
i
rabljene in nove smučarske opreme. Sejem bo 4. in 5. decembra 1993 v OSNOVNI ŠOLI LESKOVEC pri KRŠKEM, v SOBOTO od 9. do 17. ure in v nedeljo od 8. do 13. ure. PROGRAM:
-  V PETEK, 3. 12. '93. od 17. do 19. ure SMUČARSKI KLUB KRŠKO prevzema v Osnovni šoli Leskovec rabljeno smučarsko opremo v KOMISIJSKO PRODAJO.
- Na sejmu sodelujejo PROIZVAJALCI in PRODAJALCI z domačo in uvoženo športno opremo.
- KULTURNI PROGRAM v soboto in nedeljo med 10. in 12. uro. Nastopajo: plesalci, glsbene skupine in posamezniki, športniki in pevci.
- Področni zbor ZVUTS - POSAVJE: predstavitev šole smučanja, priprava opreme za smučarsko sezono, nasveti pri nakupu smučarske opreme.
- TURISTIČNE IN PROPAGANDNE INFORMACIJE za smučarsko sezono 93/94 (Kompas, Globtour, Izletnik, Integral).
- Predstavitev smučarskega programa SMUČARSKEGA KLUBA KRŠKO: tečaji alpskega smučanja, tekmovanja, izleti, smučarski teki, predstavitev smučišč PLANINA-GORJANCI in KOPRIVNICA, včlanjevanje v SZS in "SK" KRŠKO.
-  Žrebanje vstopnic v soboto in nedeljo ob 12. uri. Pripravljena so bogata darila.
VSTOPNINA: za odrasle 150 SIT, za otroke do 14. leta 100 SIT.
Vljudno vabljeni!
Ha sejmišču v Samoboru
Pujski in vojaški škornji
Slovenska vas, Samobor, 20. novembra - Sobotni obisk na samoborskem sejmišču je odkril naslednje cene: odojki (18-25 kg) 80-120 DEM, prašiči okrog 100 kg 300-330 DEM, veliki prašiči (od 150 kg naprej) 3,5 DEM za kilogram žive teže. To so bile cene ponudnikov, a ob nakupu so šle vidno dol, kajti ponudnikov je bilo več kot kupcev.
Pa še nekaj cen drugih stvari, ki so bile razstavljene na s snegom pokritem sejmišču: vojaški škornji novi (JLA) 200.000 HRD, ure "vekarice" 40,000-60.000 HRD, ključavnice za vrata 60.000 HRD, hlače moške -kavbojke (vse številke) 90.000-130.000 HRD, krompir 15.000,
čebula 3.000, jabolka 40.000, fižol 12.000, pomaranče 8.000, mandarine 6.000 in zelena solata 6.000 HRD. Hruškovo žganje je bilo po 25.000 in žganje "lozo-vača" (grozdno) po 30.000 HRD za liter.
Obisk je bil slab, Slovencev zopet malo ali skoraj nič.
Novica je morda tudi to, da so cene zopet nazaj v DEM, ev-forija Valentičevega dinarja se je očitno polegla in prodajalci bolj trezno razmišljajo. 100 DM se je menjalo za 350.000 HRD oziroma po dogovoru.
Neki redni domači obiskovalec sejmišča v Samoboru je takole pripomnil: "Ima svega, ali novaca nema!" (Božidar Zore)
Za boljše poznavanje gospodarskih razmer in možnosti razvoja
podjetništva sklicuje komisija podjetnikov pri Območni gospodarski
zbornici v Krškem
posvet s predstavniki
Gospodarske zbornice Slovenije
in ministrstev, zadolženih
za gospodarsko področje.
Posvet bo v petek, 3. decembra 1993 ob 16. uri v kostanjevi-škem gostišču Žolnir (na Krški cesti št. 4).
O ustanavljanju združenja delodajalcev SLovenije in delu GZS bo uvodoma govoril njen predsednik mag. Dagmar Šuster, o gospodarskih gibanjih in zakonskih predpisih dr. Maks Tajnikar, razvoj podjetništva v Sloveniji s poudarkom na regiji pa bo predstavil mag. Samo* Hribar—Milic, sekretar združenja za drobno gospodarstvo pri GZS.i
Vabimo podjetnike Posavja, naj se v čim večjem številu udeležijo posveta in srečanja s tako pomembnimi osebnostmi slovenskega gospodarstva.
Predsednik komisije podjetnikov Emil Vehovar
Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo v imenu Izvršnega sveta
občine Krško na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne
porabe objavlja
JAVNI RAZPIS ZA DOBAVO SEJEMSKIH STOJNIC
A.  Splošni pogoji
1.  Naročnik: Izvršni svet Skupščine občine Krško
2.  Predmet razpisa: DOBAVA SEJEMSKIH STOJNIC ( 30 kom -dolžine 2m)
3.  Orientacijska cena: 1.200.000 SIT
4.  Rok dobave: do 17. 12. 1993
5.  Merila za izbor: ponujena cena, plačilni pogoji (kompenzacija, fiksnost cen), rok dobave.
B.  Razpisni pogoji
1.  Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, morajo v razpisnem roku predložiti pisno ponudbo.
Ponudba mora vsebovati:
- firmo oz. ime ponudnika
-  dokazilo o registraciji
-  ceno
-  plačilne pogoje
-  dobavni rok
2.  Ponudbo z oznako "Dobava sejemskih stojnic-Ne odpiraj" je potrebno dostaviti v zapečateni kuverti najkasneje do 30. 11. 1993, do 10. ure, na Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14, kjer bo isti dan ob 12. uri javno odpiranje ponudb v sejni sobi "E" Občine Krško. Vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo od 8. do 10. ure na Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo (tel. 0608 21-507).
3.0 izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje do 2.12,1993.
Občina Krško Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo
Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Sevnica
I.
INFORMACIJA O REŠEVANJU VLOG PROSILCEV, KATERIH
STARŠI SO OBRTNIKI ALI PODJETNIKI
Republiški zavod za zaposlovanje - območna enota Sevnica obvešča prosilce za republiško štipendijo, katerih starši so obrtniki ali podjetniki in katerilfc.vloge so doslej mirovale, da je Ministrstvo za delo, družino iw soijjalne zadeve sprejelo sklep, da se njihove vloge rešujejo v skladu 6 kriteriji, ki so izenačeni z vsemi ostalimi prosilci, torej na osnovi uradno potrjenih podatkov s strani ustreznih služb. Štipendija, vključno s poračunom za pretekle mesece, bo nakazana najkasneje do 6. 12. 1993, še prej pa bodo prosilci prejeli tudi uradno obvestilo na dom.
II.
INFORMACIJA O MOŽNEM POVIŠANJU CENZUSA ZA PRIDOBITEV REPUBLIŠKE ŠTIPENDIJE
V tem tednu zaseda Državni zbor Republike Slovenije, ki bo med drugim obravnaval tudi spremembo cenzusa za pridobitev republiške štipendije. Upravičeno se pričakuje, da se bo cenzus povišal, čemur bo sledil ponovni razpis republiških štipendij. Tako opozar-'jamo potencialne kandidate, ki letos niso vložili prošenj, naj bodo pozorni na razpis, ostalim vlagateljem, ki so vlogo oddali v roku, a jim je bila štipendija zavrnjena zaradi preseganja cenzusa, pa bo v primeru povišanja cenzusa vloga ponovno obravnavana brez dodatne dokumentacije. Informacijo o eventualni spremembi cenzusa za pridobitev republiške štipendije bomo objavili preko sredstev obveščanja.
Vse doslej prispele pritožbe v zvezi z dodelitvijo ali nedodelitvijo republiške štipendije se bodo obravnavale po odločitvi organa, ki bo sprejemal nov cenzus.
Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Sevnica
Senovsko-nrestanlška železnica
Ni dovolj samo razglasitev za spomenik
Smučišče Planina - Gorjanci
Obratovalni čas vlečnic
VABILO POSAVCEM NA JAVNI SHOD
Kviz "Med naravo in ognjem smo ml"
Zmagali so osnovnošolci iz Boštanja
Tekmovanje je ob zaključku meseca varstva pred požarom pripravilo Gasilsko društvo Sevnica.
8
Naš glas 19. 25. novembra 1993
LEVAKOVA JAHA V DOLU PRI PODBOČJU
Avgusta 1937 se je nad vznožjem Gorjancev, okoli Podbočja in Kostanjevice na Krki, odtrgal oblak. Hudo deževje v noči iz nedelje na ponedeljek je povzročilo velike poplave, vode je bilo na površju 1,5 m visoko. Težko je bilo za ljudi in živali. Voda je vdirala v stanovanjska in gospodarska poslopja, podirala in odnašala je mostove in gospodarske objekte. Poleg slabih pa pripisujejo temu neurju tudi dobro posledico. Takrat je namreč voda odprla Levakovo in Kosta-njeviško jamo, za katerih obstoj domačini niso vedeli. Kostanje-viška jama je danes znana turistična točka, obišče jo veliko ljudi in vsakič gredo lahko dlje. Le-vakova jama pa je za nestrokovnjaka brez spremstva jamarjev zelo nevarna zaradi rušenja. V vodnem delu so velike erozijske razjede, v nekaterih predelih je zelo močan vodni tok. Tako ni mogoče, da bi bila kdaj turistična točka, obisk v njej lahko tvegajo le jamarji in taborniki.
Odkritje In raziskovanje Levakovo jame
Levakova jama ali Jama v Šut-ni, ki leži v Dolu pri Podbočju, je dobila ime po lastniku zemljišča Levaku. Po nastanku je erozijska, kar pomeni, da je nastala z delovanjem vode. V njej je vodni tok, ki priteče tik pod jamo na površje. Imenuje se potok Stu-dena in se izliva v Sušico. Jama je stara nekaj tisoč let. To dokazujejo odmirajoči deli jame. Posledica odmiranja je rušenje skalnih blokov.
Odkritje Levakove jame je sledilo odkritju Kostanjeviške jame. 30. oktobra 1937 so ljubljanski
jamarji prvič obiskali Levakovo jamo in nato še dvakrat v letu 1938. Pri raziskavah so sodelovali Srečko Brodar, šerko, Pret-ner, Kos in fotograf Bor. Našli so dvoje ognjišč, ostanke ljudi* in živali (prežvekovalcev). Priporočili  so  detajlne  raziskave v
vidi vodni tok, temu pa sledijo tri jezera, ki se pretakajo eno v flfugega pod skalnimi bloki. yoda je erozijsko zelo aktivna. To dokazujejo ostre, razžrte stene. Zanimive so obale jezer. Obala prvega jezera je pri izteku vode prodnata,  pri pritoku je
V osrednjem delu jame. Od leve: Andrej Jordan, Andrej Unetič, Brane Čuk. (Foto: Matjaž Krhin)
vhodnem delu, kar je bilo tudi realizirano. Od takrat imamo tudi prve zapise o jami, zato štejejo ljubljanski jamarji za odkritelje Levakove jame. L. 1991 so jo začeli aktivno raziskovati jamarji iz Kostanjevice. Opravili so štiri raziskave in o vseh poročali v obliki zapisnika. Jami so namerili okrog 350 m skupne dolžine. Vhodni ali arheološki del je dolg okrog 40 m. Temu sledi osrednji, suhi del, dolg 100-150 m, ki je bogat s kapniki. Je precej prostoren, tako da je gibanje nemoteno. Verjetno je povezan s površjem, saj je zaznati močan prepih. Ob visokih vodah ta del poplavlja, kar dokazujejo nanosi mivke in peska. Stene so polne usedlin. Tretji del je vodni del, dolg okrog 150 m. Najprej se
mulj (mivka, pomešana z blatom), ob straneh pa je erozijsko zelo razžrta. Podobno je pri drugem jezeru. V tretjem je voda zelo globoka, odtok je v potopljenih rovih, zato voda ne more odlagati proda. Tako tudi ni obal. Konec jame še ni odkrit, kar pa imajo v načrtu. Jama je zelo nevarna, ker odmirata vhodni in vodni del in se rušijo skalni bloki. Osrednji del raste, o čemer pričajo številni kapniki.
Jama ima velik arheološki pomen
Po najdbah ocenjujejo, da je jama v preteklosti služila za zatočišče in prebivanje ljudi. Najpomembnejše najdbe so: človeško okostje s sledovi deformaci-
je (počena lobanja, vidi pa se, da je bila tudi zaraščena), bronasta sekira, srebrn ženski prstan z ročno vgraviranimi začetnicami, lončevina, ostanki živali, razno orodje in ostanki ljudi. Izkopavanja je izvajal Posavski muzej Brežice ob pomoči Kluba jamarjev iz Kostanjevice okrog leta 1970. Vse najdbe so bile strokovno obdelane v Ljubljani. Dokazano je, da ostanki sodijo v 2., 3. stoletje našega štetja. Nekaj časa so bile najdbe razstavljene v Kostanjeviški jami, danes jih hrani Posavski muzej Brežice. Jama je nedvomno služila tudi kasnejšim rodovom, predvsem njen vhodni del.
Klub jamarjev
iz Kostanjevice na Krki
Prihodnje leto bo Klub jamarjev praznoval 30 let organiziranega delovanja in 25 let samostojnega delovanja kot klub. Nastali so kot enota Jamarskega kluba Novo mesto I. 1964. L. 1969 so se osamosvojili in začeli delovati pod današnjim imenom. Predsednik kluba je Brane Čuk.
Kostanjeviški jamarji imajo veliko zaslug pri odkrivanju jame, saj so jo od I, 1991 že štirikrat temeljito preiskali. Posebno zanimivi sta bili naslednji dve "odpravi":
Raziskava 21. 4. 1991. Namen akcije je bil pregled notranjih delov jame in ocena opreme za raziskave težko prehodnih delov. Našli so ostanke bakelj, sveč in vžigalic - sledove, ki so pomenili, da je imela jama kar precej obiskovalcev. Naleteli so na ovire pri prehodu čez jezero, kajti prehod je zelo ozek in zapira vhod v osrednji del. V osrednjem delu so zaznali močan pre-
pih, katerega izvor je potrebno še raziskati. Možno je, da bi na tem mestu bil še en vhod. Brez težav so prišli do potoka Stude-na, ki po slabih 100 m ponikne v smeri zunanjega izvira. Preko brzic so prebredli potok in v smeri proti vodnemu toku preplezali veliko skalnih blokov. Prišli so do prodnate obale prvega jezera. Po 10 metrih se strop spušča v jezero in le na enem mestu ostaja odprtina 100 x 30 cm. Tu so morali raziskavo prekiniti zaradi pomanjkanja opreme. Pri raziskavi so sodelovali: Robi Jordan, Darko Turk, Roman Žabkar, Florjan Goltez in Brane Čuk.
Raziskava 29. in 30. 8.1992. Tudi tokrat so obiskali notranje,
jezer in pri prvem izmerili dolžino 22 m in globino 2 m. Na dnu so odkrili potopljen rov. Prvo in drugo jezero ločuje 40 m dolg pas, v katerem so tudi po več kubičnih metrov veliki skalni bloki, ki so odpadli s stropa. Drugo jezero je dolgo 14 m in globoko 1,5 m. Drugo in tretje jezero loči 30 m dolg podorni meander. Tretje jezero je na začetku globoko 3 m in široko tudi 3 m. Na sredini se razširi na 5 m, potem pa se zoži v 0,5 m široko špranjo. Tu je voda globoka 4 m. Temperatura vode je bila 9,1 stopinje C in zraka 10,5 stopinje C. Raziskava je trajala do enih zjutraj naslednjega dne. V jami so bili Matjaž Krhin, Andrej Jordan, Andrej Unetič in Brane Čuk.
sšill
Brane Čuk se odpravlja v sosednjo »dvorano«. (Foto: M. Krhin)
vodne dele jame. Hoteli so ugotoviti vodostaj potoka Studene, izmeriti vsa jezera, temperaturo in gladino vode ter temperaturo zraka. V jamo so odšli 29. avgusta ob 18. uri. Namesto jezera, ki zapira vhod v notranjost jame, so našli le blato in še vedno zaznali močan prepih. Prišli so do
Kostanjeviški jamarji menijo, da bi bilo treba Levakovo jamo v osrednjem delu zapreti. Tako bi se ohranila notranjost jame, ki je kapniško bogata, in se zavarovala voda, ki napaja vasi Dol, Šutna in PodbOČje. (Aleksandra Kodrič)
te II. razstava malih živali v Brežicah    '
Triinšcindesec kosmatih in pernatih šampionov
Zaradi slabega vremena je bilo obiskovalcev precej manj.
Brežice, 12.-14. novembra
- Društvo gojiteljev malih pa-semskih živali iz Brežic je priredilo že 12. razstavo malih pa-semskih živali v prostorih gimnazijske telovadnice v Brežicah. Letos je predstavilo svoje živali 37 gojiteljev, ki so razstavili 12 vrst kuncev, 18 vrst perutnine, 9 vrst fazanov in 19 vrst golobov, razstavljene pa so bile tudi druge ptice.
Pokazalo se je, da brežiški go-jitelji držijo visok nivo kvalitete, s katero se ponašajo že vrsto let, saj so sodniki dodelili naslov šampiona sedmim kuncem, še-
stim perutninarjem in kar 28 golobom. To pomeni izreden goji-teljski uspeh, podobne rezultate pa brežiški gojitelji pričakujejo tudi na državni razstavi, ki bo od 12. do 15. januarja 1994 v Ljubljani. Kljub temu da si je razstavo
ogledalo okrog 2000 obiskovalcev, pa jo je prirediteljem zagotovo zagodlo vreme, saj je bil v soboto zaradi nepričakovano slabega vremena obisk zelo slab. Namen razstave pa je bil vseeno dosežen. Gojitelji so predstavili svoje živali, sodniki so jih ocenili, pa tudi obiskovalci, predvsem mladi, so prišli na svoj račun.
Izkupiček razstave, ki je letos nekoliko manjši, bodo brežiški gojitelji po tradiciji namenili za nakup kvalitetnih živali v tujini, organizirati pa nameravajo tudi strokovna izpopolnjevanja in strokovno ekskurzijo.
Letos posebnega pokrovitelja niso imeli, s svojimi prispevki pa so razstavo omogočili: SO Brežice, Krka Novo mesto, Vitacel d.d. Ljubljana, LB Krško in Zavarovalnica Triglav Krško. (Jože Arh)
Divje živali in zima
Pišeski lovci skrbijo krmilnice in krmo
Pišece, 16. novembra - Vse
kaže, da se lovci v Pišecah ne ukvarjajo le s selekcijo divjadi in popivanjem, temveč se znajo tudi dobro organizirati za pomoč divjadi ob visokem snegu. Veliko pišeških lovcev pripravlja zimske krmilnice, pridno nosijo srnjadi različno hrano, tudi koruzo divjim prašičem v goro Orlico, čeprav pri LD Pišece ni ravno zaželeno krmljenje divjih prašičev izven odrejenih krmišč. Tudi nizke divjadi nikoli ne pozabijo ob lakoti.
Veliko  domačinov  ima  lepo mnenje o pišeških lovcih, ker ne
streljajo vsega povprek, kakor se komu zazdi. Tudi če vidijo prvič psa ali mačko na lovskem terenu, ne pritisnejo takoj na petelina, najprej sedejo skupaj in se pogovorijo o tem, ukrepajo šele takrat, če ugotovijo, da je bil potepuh večkrat opažen. Ne znašajo pa se nad psi, če pridejo kdaj s kom privatno v konflikt. Psa ali mačko je pač najlažje ustreliti; znano je, pravijo pišečki lovci, da lovci LD Globoko to večkrat počnejo. Nasprotno pa pišeški podrejo kakšno prežo ali lestev, vendar samo v svojem lovišču. (Branka Hudina)
Nov repetitor na Čretežu
Služil bo tudi ob naravnih in drugih nesrečah.
Čretež, 19. novembra - Na
klubski postojanki Čretež so člani Radiokluba Krško svečano odprli novi repetitor RU 9 s klicnim znakom S 55 UKK. Skromne slovesnosti na Čretežu so se udeležili g. Drago Grabenšek, sekretar ZRS, g. Damjan Lah,
sekretar sekretariata za obrambo SO Krško, predstavniki podjetij, ki so pomagala pri tej akciji, in gostje iz sosednjih radio-klubov. Repetitor je svečano spustil v uporabo in vzpostavil prvo radio zvezo g. Roman Kli-nec, aktivni član kluba. Repetitor
so vključili v omrežje repetitorjev ZRS, istočasno bo pripomogel k večji učinkovitosti pristojnih služb ob naravnih in drugih nesrečah v Posavju in širše (radioamatersko omrežje za nevarnost ARON).
Radioklub Krško deluje od leta 1959. V tem času je zrastel v enega najbolj aktivnih klubov v bivši Jugoslaviji in Sloveniji. Osvajali so titule v pokalnih tekmovanjih ZRS in ZRJ. Njihov član, operater I. razreda Mirko Šibilja, je viceprvak sveta in prvak Evrope v kategoriji CW 21 MHz. Klub šteje 25 radioamaterjev prvega razreda, 22 drugega in 177 tretjega razreda. Deluje v
štirih sekcijah  in štirih klicnih znakih.
"Naše društvo je društvo en-tuziastov, ki so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati ljudem v nesreči," pravi dolgoletni radioamater in podpredsednik kluba g. Boško Karabaš. "Za današnjo pridobitev pa se zahvaljujemo IS SO Krško in sekretarju za obrambo SO Krško, saj brez njune pomoči ne bi pridobili tega, kar imamo. Zahvaljujemo se tudi krškim podjetjem, ki so pomagala pri izgradnji klubske postojanke na Čretežu, kjer se danes nahajamo. To so NEK, Ko-stak, Videm, Cestno podjetje ter še nekatera podjetja in privatniki. (Pilip)
vzpostaviti čim več zvez z radioamaterji celega sveta. Vsaka zveza se registrira v operaterski dnevnik, ki gre po končanem tekmovanju pred mednarodno komisijo. Preverjanje in izdelava vrstnega reda traja približno 10 mesecev. Rezultati lanskega tekmovanja so bili objavljeni v CQ Magazinu št. 11/93 in glasilu CQ ZRS v številki 5/93. Mirko je v 48 urah vzpostavil okrog 1100
potrjenih zvez z radioamaterji iz več kot 150 držav sveta oziroma iz 34 svetovnih radioamaterskih con od 40 obstoječih.
Mirko Šibilja se z radioamaterstvom ukvarja od 1964. leta in to ni njegov edini uspeh. Od 1977 do 1986 je velikokrat osvojil prva, druga in tretja mesta na velikih svetovnih tekmovanjih z ekipami iz bivše Jugoslavije (Pančevo, Beograd, Sarajevo). (Pilip)
Veliki uspehi Nirka Šibilje
Prva zveza preko novega repetitorja in s svilene blazinice. Od leve: Boško Karabaš, Janko Kuselj in Roman Klinec
Član radiokluba Krško, operater I. razreda Mirko Šibilja, je na enem od najkvalitetnejših in največjih tekmovanj radioamaterjev sveta, CQ WW DX CONTEST CW - 1992, ki ga organizira CG Magazine iz ZDA, osvojil drugo
mesto v svetu in prvo v Evropi. Delal je s klubsko postajo in klicnim znakom S53DZD. Gre za tekmovanje, ki je potekalo zadnji vikend novembra 1992.
Čas tekmovanja je 48 ur in v tem času se operaterji trudijo
Mirko Šibilja v akciji (Foto: Pilip)
Naš glas 19, 25. novembra 1993
Rohomet - II. slovenska liga - vzhod
Krško še naprej vodi
Krško - Krog 18 : 17, Krško -Sevnica 17 : 14 (7 : 5). Sedem poškodovanih je cena za zmago s Krogom v Murski Soboti. Murska Sobota, Leskovec -Rokometaši Krškega so 13. novembra odigrali tekmo 7. kola II. slovenske rokometne lige v športni dvorani v Murski Soboti z ekipo Kroga. Rezultat 17 : 18 že sam po sebi priča, da je bila tekma trda. Igra domače, tehnično mnogo slabše ekipe pa je že presegla meje športa. Domačini so Krčane, ki so vso tekmo vodili, dobesedno pretepli. Ekipa Krškega je zaradi poškodb, ki so jih igralci dobili zaradi izredno grobe in umazane igre domačinov, komajda rešila obe točki. Za zmago se lahko zahvalijo odličnim obrambam vratarja Božiča, ki ga domači kljub pomoči sodnikov niso mogli več premagati. Najbolj žalostno pa je, da sodnika v nobenem trenutku nista zaščitila igralcev Krškega, temveč sta vseskozi dovoljevala uničujočo igro domačih igralcev. Tako je nastop več krških igralcev, ki so poškodovani, v naslednjih kolih vprašljiv. Igrali so, Krško: Božič, Še-bek, Keše (1), Iskra (5), Martinčič (3), Kukavica, Šiško, Urbanč M., Urbanč D. (2), Vertovšek (6), Bernardič (1), Imperl; Krog: Ro-škar, Kolmanko D. (1), Kolman-ko A. (5), Hegeduš, Lukač, Titan A., Medic (5), Kovačič (1), Bobič, Sermek (3), Titan D. (2), Honc.
V posavskem derbiju sta se v soboto, 20. novembra, v leskov-ški športni dvorani pomerili ekipi Krškega in Sevnice. Tekma ni
bila posebej zanimiva, saj kranjska sodnika Humar in Rakovec nista dovolila, da bi se moštvi razigrali. Z nenehnimi prekinitvami sta povsem onemogočila obe ekipi, zato tudi malo zadetkov na obeh straneh. Sicer mirno in športno srečanje pa sta zaznamovali dve hujši poškodbi sevni-ških igralcev Simončiča in Ran-taha. Prvi si je huje poškodoval gleženj, drugi pa je v zadnji minuti nesrečno padel in so ga z rešilcem odpeljali v bolnico. Prva diagnoza dežurnega zdravnika na tekmi g. dr. Pogačarja je pretres možganov.
Največ zaslug za zmago Krškega ima vratar Božič, ki pa se je tudi poškodoval nekaj pred koncem tekme, še nekrat naj povemo, da so bile vse poškodbe zgolj naključne, da nikakor ne gre za kakšno grobo igro na obeh straneh. Krško: Božič, Še-bek, Keše (2), Iskra (6), Martinčič (4), Vrtovšek (2), Urbanč D. (1), Kukavica, Novak, Šiško, Urbanč M. (2), Imperl, Sevnica: Možic, Sedej, Rak (1), Šunta (4), Šlogar, Rantah (3), Plazar, Cimperšek, Sirk, Lupše (4), Simončič (2), Drnovšek.
Rezultati 8. kola - Pomurka : Polet 30 : 19, Radeče papir : Ormož 18:11, Krško: Sevnica 17 : 14, Zagorje : Krog 22 : 20, AFP Dobova : Radgona 21 : 20, Celje : Dol TKI Hrastnik preloženo.
Vrstni red: 1. Krško 14, AFP Dobova 12, Pomurka, Sevnica, Ormož, Zagorje in Radeče papir 10, Celje 6 (-1), Dol TKI Hrastnik 4 (-1), Polet 4, Krog 3, Radgona 1. (Jože Arh)
WSnWmm
Kolesarstvo
Še ena uspešna sezona kolesarjev Savaprojekia Krško
Stojan Kajba, trener pionirske kategorije, te razmišlja o načrtih za sezono '94, ki so upravičeno optimistični, saj so v letošnji sezoni "njihovi kolesarji" kar 29-krat stali na stopničkah za zmagovalce, uvrščeni za točke (med prvih 10) pa so bili 82-krat.
Hamizni tenis
Zmagi proti
Novemu mestu in Rakeku
Začela se je posavska namiznoteniška liga.
Krško, 19. novembra - V 8.
kolu MRNTZ Ljubljana so mladi namiznoteniški igralci NTK NE Krško z maksimalnim rezultatom premagali ekipo NTK Novoteh-ne iz Novega mesta (14 : 0). Za domačo ekipo so nastopili tako rekoč vsi igralci, ki imajo pravico nastopa, in vsi so zmagali. To je že druga zaporedna zmaga Krčanov z maksimalnim rezultatom, saj so v 7. kolu 11. novembra v Rakeku premagali NTK Rakek. S tema zmagama so si Krčani popravili uvrstitev in v
sedmih nastopih dosegli pet zmag in dva poraza (enkrat so bili prosti).
Povejmo, da je 23. novembra startala posavska namiznoteniška liga. Sodelovale bodo ekipe iz Radeč, Sevnice, Brežic in Krškega. V konkurenci starejših pionirjev bodo Krčani nastopali z dvema ekipama, pri mlajših pa z eno. Mlajši pionirji bodo branili prvo mesto, starejši pa drugo. V prvem kolu Krčani gostujejo v Radečah. (Pilip)
	
v                      1 >	:;
	
¦ ¦¦¦¦¦¦¦. ¦.¦:¦¦, .    .	
m IB *   1	¦v ...¦;>!!..>,¦.¦¦      -¦¦'            ¦ ¦ ¦¦¦•.-¦ :¦•-: :¦:¦ :::"' ,:.,¦-:-¦¦¦ .:¦¦
Kolesarska sezona traja od 1. decembra do 31. oktobra, obenem je to tudi tekmovalna sezona. Treningi v glavnem potekajo na območju Posavja, in sicer trikrat tedensko po uro in pol in 2 uri (40-60 km), tekme so ponavadi ob sobotah in nedeljah, na vsaki tekmi med mlajšimi pionirji starta 50-70 tekmovalcev, med starejšimi pa 70-120, iz vseh slovenskih kolesarskih društev.
V sezoni '93 je Stojan "treniral" 22 fantov v starosti 11-14 let, razdeljenih v 2 skupini; skupino A (starejši pionirji - 10) in skupino B (mlajši pionirji - 8) ter nekaj mladincev in članov iz občin Krško, Brežice in Sevnica.
Kolesarji pionirji imajo med sezono tekme za pokal Frutabe-la; za točkovanje se šteje 10 dirk, točke (1-10) pa dobi prvih 10 najbolje uvrščenih tekmovalcev. V točkovanje so všteta tudi državna prvenstva.
Da so se naporni treningi za-
res obrestovali, kažejo odlični rezultati pionirjev obeh skupin. Med mlajšimi pionirji (skupina B) je bil v sezoni '93 najboljši Primož Četrtič, ki je bil na koncu tekmovanja za pokal Frutabela uvrščen na 4. mesto (ekipno so bili mlajši pionirji tudi 4.), v sezoni pa je dosegel 3 zmage, 11 -krat drugo mesto, 4- krat 3. me-
sto. V ekipi pionirjev skupine B so tekmovali še Grmšek A., Za-gorc G., Prevejšek A., Gabrič D. Na državnem prvenstvu so bili pionirji skupine B ekipno drugi. Na zadnji dirki v Kobaridu so dosegli trojno zmago: 1. mesto Četrtič P., 2. mesto Zagorc G., 3. mesto Prevejšek A.
V skupini A (starejši pionirji) je bil najboljši Uroš Dular. Na tekmovanju za pokal Frutabela je dosegel 4. mesto (ekipno so bili pionirji skupine A prav tako 4.), v sezoni je Dular dosegel 4 zmage, 4 druga mesta, 3-krat 3. mesto. V ekipi starejših pionirjev so poleg Dularja tekmovali še Go-šek D., Vižintin D., Čepon A., Prevejšek D., Žnideršič D.
Pionirji so dosegli nekaj lepih rezultatov tudi v tujini. V Avstriji je Dular U. zmagal, Vižintin D. je
bil 4., Gošek D. 5., Četrtič P. 6. V Italiji je ekipa Dular-Gošek-Vi-žintin-Čepon prav tako odlično tekmovala, saj je bil na tekmi v Udinah Dular 3., Vižintin 5., Gošek 12., Čepon 12. - od skupno 120 tekmovalcev! Na tekmi v Revignanu (Italija) je Dularju zaradi okvare ušla zmaga, Vižintin je bil 7. in Gošek 8. Na zadnji dirki po Italiji (Ragogna) pa so dosegli: Dular 1. mesto, Vižintin 4., Gošek 9., Čepon pa je zaradi okvare odstopil. Ekipno so med pribl. 100 udeleženci tekme pionirji A skupine koles, društva Sa-vaprojekt zmagali.
In še nekaj o načrtih, ki bi jih kolesarji Savaprojekta želeli doseči v prihajajoči sezoni '94: zadržati vsaj takšne uvrstitve oz. jih po možnosti še izboljšati, s pionirji skupine A "ogroziti" KD Krka na 1. mestu in s tem dokazati, da je Savaprojekt najboljše kolesarsko društvo (vsaj) v Krškem. V naslednji sezoni bi želeli startati tudi s člansko ekipo (z vsemi kategorijami) in postati enakovredni najuspešnejšim kolesarskim društvom v Sloveniji.
Stojan Kajba kot trener ni profesionalec, ampak entuziast, kot pravi sam, delo trenerja in kolesarjenje mu je v veselje, hkrati pa je prepričan, da s tem na svoj način pripomore k "vzgoji mladine". (K. R.)
Runovec, Stopinšek, Kožic, Krulc. (Foto: Pilip)
Hogomet
Sneg
zametel sodnike
Brežice, 20. novembra - V
13., zadnjem kolu III. slovenske lige, skupina vzhod, bi morala brežiška Svoboda igrati tekmo z ekipo Račjega. Zaradi snega je bila tekma odložena. Glede na to, da je tudi celotno 12. kolo odloženo, obstaja možnost, da se vse zaostale tekme prestavijo za spomladanski del prvenstva. Brežičanom, ki še vedno računajo na visoko uvrstitev in prestop v višji rang tekmovanja, bi to ustrezalo, saj se nameravajo v zimskem premoru bistveno okrepiti. V svoje vrste nameravajo pripeljati šest nogometašev iz I. slovenske lige. O imenih iz razumljivih razlogov nočejo govoriti. Tudi v II. slovenski mladinski nogometni ligi, kjer nastopajo brežiški mladinci, niso odigrali dveh zadnjih kol. (Pilip)
Mlajši pionirji drugi, starejši četrti
Končne razpredelnice jesenskega dela prvenstva v MNZ Celje, skupina B. Odigrali so sedem kol.
Mlajši pionirji -1. Rudar (Velenje) 14 točk, razlika v zadetkih 35 : 4, 2. Krško 8 točk (19 : 11), 3. Steklar (R. Slatina) 8 točk (14 : 10), 4. Era Šmartno 7 točk (16 : 20), 5. Dravinja (SI. Konjice) 7 točk (12 : 20), 6. Žalec 4 točke (6:16), 7. Svoboda (Brežice) 3 točke (7 : 18), 8. Šentjur 3 točke (7 : 17).
Starejši pionirji - 1. Rudar (Velenje) 14 točk (39 : 3), 2. Šentjur 12 točk (31 : 7), 3. Steklar (R. Slatina) 10 točk (22 : 12), 4. Krško 8 točk (11 : 16), 5. Dravinja (SI. Konjice) 5 točk (18 :21), 6. Era Šmartno 5 točk (7 : 24), 7. Žalec 2 točki (6 : 27), 8. Svoboda (Brežice) 0 točk (7 : 31). (Pilip)
Kadeti so odigrali 12 kol. Končni vrstni red: 1. Steklar 20 točk, razlika v zadetkih 40:7, 2. Žalec 19 (36:8), 3. Usnjar 16 (23:8), 4. Dravinja 15 (23:10), 5. Krško 15 (26:14), 6. Šentjur 14 (20:13), 7. Svoboda Brežice 13 (26:29), 8. KIV Vransko 12 (17:24), 9. Era Šmartno
11 (20:12), 10. Kovinar 8 (15:33), 11. Unior Zreče 6 (13:35), 12. Odred 4 (9:36), 13. Elkroj 3 (8:38).
Skupščine ni bilo
Krško, 12. novembra - Zaradi še nerešenih kadrovskih zadev programsko-volilne konference NK Krško, ki je bila napovedana za petek, 12. novembra, ni bilo. Namesto nje je bila v sejni sobi SO Krško okrogla miza o stanju v NK Krško. Poleg predsednika NK Krško se je konference udeležila skupina bivših in še aktivnih nogometašev iz kluba. Doseženo je bilo enotno mnenje, daje potrebno krškemu nogometu pomagati, da stopi na zeleno vejo, tako strokovno (kadrovsko) kakor tudi finančno. Za iskanje finančnih in kadrovskih rešitev je zadolženo predsedstvo kluba, pri čemer bo imelo podporo in pomoč "starih" nogometašev. Sklenili so, da se v spomladanski del tekmovanja v MNZ Celje vključi članska ekipa in v sezoni 94/95 tudi mladinska. Za skupščino je potrebno pripraviti predlog dolgoročnega programa, ki bo temeljil na strokovnem delu z vsemi selekcijami in bo njegov cilj, da v nekaj letih članska ekipa pride v višji rang tekmovanja. Nastopati je treba s skupno ekipo Krško-Senovo, istočano pa pridobiti nekaj kvalitetnih igralcev iz sosednjih klubov. Govorili so tudi o dokončanju izgradnje pomožnega igrišča in sanaciji obstoječega. (Pilip)
ŠAH
Brelihov pokal Šitniku in ŠK Triglav Krško
Sevnica - ŠK Milana Majcna je ob prazniku občine Sevnica pripravil že 15. turnir v spomin Dušana Breliha, soustanovitelja sevniškega šahovskega kluba. Turnirja se je udeležilo 29 posameznikov in 6 štiričlanskih ekip ? iz Posavja in celjskega območja. Zmagovalca, Igor Šitnik iz $K Celje in ekipa ŠK Triglav Krško, sta prejela Brelihov pokal.
Rezultati - posamezno: 1. Šitnik 12, 5 t., 2. Z. Meštrovič 12, 3. M. Božič 9,5, 4. T. Kos 9 (vsi
ŠK Triglav), 5. M. Povše (ŠK Sevnica) 8, 6. I. Levičar (ŠK Triglav) 8, 7. T. Kranjec (ŠK Sevnica) 7,5, 8. R. Volčanšek 7,5, 9.
V. Rokvič 7, 10. A. Cerjak 7 (vsi ŠK Triglav); ekipno: 1. ŠK Triglav Krško 38,5 t, 2. ŠK Milana Majcna Sevnica I 29, 3. ŠK Triglav II 28. (J. Blas)
TUDI NAM ZAUPAJO! GYM - RAIN BREŽICE		
	.) |	
Generalni sponzor: AFP Dobova
Sponzor telovadke Sandre Horžen: g. Franci Kos -
Izdelovanje dekorativne keramike
DONATORJI:
Vino Brežice • Opekarna Rudnik Brežice • Evro 2000 Ljubljana - Brežice ¦ Antea Bojsno - Globoko • Gala d.o.o. - DANSKIN - Krško • SLIKA Enter - računalniški inženiring Brežice • Kolektiv OŠ Cerklje ob Krki ¦ Adriatic - zavarovalna družba d.d. • Varex d.o.o. - Brežice HVALA!
Tina, Sandra, Vanja, Bogomila, Nina in Marjana
10
Naš glas 19. 25. novembra 1993
Športni intervju: prof. Leopold Rovan
Brežice, 19. novembra -Spoštovani bralci, na naših straneh nadaljujemo serijo športnih intervjujev. Naša želja je, da nam pomagate in nam predlagate sogovornike iz Posavja. Naš današnji gost je prof. Leopold Rovan, dolgoletni uspešni trener v Atletskem klubu Brežice ali duša in srce brežiške atletike. NI treba še enkrat ponavljati, koliko je ta skromni človek podaril razvoju atletike v našem prostoru. "O človeku govorijo njegova dela," pravi ljudski pregovor. Delo g. Poldeta je res veliko. In zato vse čestitke ob jubileju AK Brežice, ki je istočasno tudi njegov jubilej.
Osebna izkaznica AK Brežice?
AK Brežice je bil ustanovljen 28. aprila 1978. Začetki segajo v leto 77, ko je bil obnovljen brežiški stadion in ko smo imeli atletsko sekcijo pri gimnaziji. Želja in volja, da atletika kot kraljica vseh športov zaživi v Brežicah, je bila odločilna. Danes je AK Brežice močan športni kolektiv s 140 registriranimi člani, ki nekaj pomeni v slovenskih razmerah in širše. Številne titule državnih prvakov (bivših jugoslovanskih in slovenskih), nastopi doma in po svetu. Uveljavili smo se tudi v organizaciji atletskih prireditev. Specializirani smo za tehnične discipline skoke, mete, mnogoboje. Kontinuiteta od ustanovitve kluba do danes ni prekinjena.
Največji tekmovalni uspehi vaših članov v 15-letnem delovanju?
Težko je izpostaviti najboljše, ampak naša najboljša članica je brez konkurence Vladka Lopatic. Na Univerziadi v Zagrebu 1987 je zasedla 11. mesto. Tu so še njeni številni naslovi prvakinje Jugoslavije in Slovenije pa tudi dve medalji z Balkanskih iger 1988 in 1989 v članski konkurenci in dve v mladinski (1985, 1986). Leta 1989 je bila proglašena za atletinjo leta v Sloveniji. Skakalec s palico Jure Rovan je že bil prvak Jugoslavije in Slovenije v mladinski konkurenci, je kandidat za svetovno mladinsko prvenstvo naslednje leto. Metalec kladiva Branko Grubič je večkratni prvak Slovenije tudi v članski konkurenci. Sem gotovo sodita tudi Aljoša Rovan, ki je bil leta 1987 balkanski viceprvak v deseteroboju, pa Robert Koch, ki je leta 1983 prinesel prvo titulo prvaka Jugoslavije za AK Brežice (skok v višino), tudi Vladimir Kevo, ki je bil leta 1983 najboljši atlet med pionirji v Sloveniji, in tako naprej.
Najboljši dosežki v letošnjem jubilejnem letu, kako ocenjujete preteklo atletsko sezono '93?
Letošnja sezona je bila dolga in naporna pa tudi uspešna, kljub temu da največjih ciljev nismo dosegli. Pri tem mislim na poškodbo Vladke Lopatic, ki ji je preprečila nastope na sredozemskih igrah, univerziadi in svetovnem prvenstvu, pa tudi Jure Rovan je bil zelo blizu norme za mladinsko EP, a je žal vmes prišla poškodba. Metalec kladiva Branko Grubič je tudi bil zelo blizu norme za sodelovanje na EP. Menim, da je Vladkino 8. mesto v sedmeroboju med 22, najboljšimi svetovnimi atletinjami na mednarodnem mitingu v Brescii (pred poškodbo) izreden uspeh.
Še kaj o letošnjih rezultatih? '
V slovenskem merilu smo Bifi
- preteklost«) in prihodnost
kar uspešni. V mnogobojih smo v moški konkurenci letošnji pr-fc vaki Slovenije (ekipno), v ženski konkurenci smo tretji. Tudi letos imamo nekaj slovenskih re|<or-dov - Grubič v metu kladiva (7,26 kg in 6 kg), Rovan v skoku s palico (dvorana), Kostevc v skoku s palico (dvorana - pionirji). Skupno smo letos osvojili 49 medalj, od tega 12 zlatih, 20 srebrnih in 17 bronastih, na prvenstvih Slovenije v vseh kategorijah, tekmovanjih na TOP 12, na reprezentančnih nastopih in na mednarodnih tekmovanjih.
Kakšno je vaše delo z mlajšimi selekcijami, kaj je vaša atletska baza?
NašiH največja skrb je ravno delo z mladimi. Naša baza so osnovne šole s področja brežiške občine. Največja koncentra-
cija^ seveda v OŠ Brežice, kjer zelo dobro delajo pod taktirko g. Henrika Omerze. Tudi pri gospe Valeriji Bregar na OŠ Bizelj-sko kvalitetno delajo. Mi kot klub pomagamo in organiziramo šolska tekmovanja, podpiramo tekmovanja atletskih sekcij pri šolah, delamo selekcije in najbolj talentirani prihajajo k nam v klub.
Kakšni so pogoji za razvoj atletike v Brežicah?
Pogoji za delo, pri tem mislim na atletske terene, so relativno dobri. Za naše skakalce in metalce (razen kopja) so zadovoljivi. Manjka nam samo tartanska steza za teke. Z dograditvijo stadiona bomo končno dobili klubske prostore za tekmovalce in za trenerje (to nas zelo veseli). Upam, da bomo zgradili atletsko
stezo, ki jo zelo potrebujemo. V zimskem času imamo na voljo telovadnico srednje šole in športno dvorano pri osnovni šoli. Glavni vir financiranja je občinski proračun. Sodelovanje in posluh občinskih struktur zasluži pohvalo, tudi sodelovanje z našim sponzorjem Vinom Brežice je uspešno. Imamo tudi dobre odnose s športno zvezo občine Brežice. ¦
Načrti za naprej?
Prioriteto dajemo povečanju kvalitetnega članstva. Poleg tehničnih bomo razvijali tudi tekaške discipline (pogoj je dograditev atletske steze), kadrovsko se bomo okrepili. V delo z mladimi bomo uvedli poleg že uveljavljenih     trenerjev     Omerze,
Ogorevca in Rovana tudi naše Vladko Lopatic, Vlada Keva in Zvoneta Milata. Planiramo tudi omogočiti kvalitetne priprave za nastop naših najboljših atletov, Vladke Lopatic na EP na Finskem avgusta '94 in Rovana in Podvinskega na mladinskem svetovnem prvenstvu junija na Portugalskem.
Kaj menite o športu nasploh v brežiškem okolišu?
Šport se pri nas lepo razvija, športnih panog je veliko, mladi imajo na voljo velik izbor. Kjer 2 se kvalitetno dela, tudi rezultati § ne izostanejo. Z nekaj pridobila tvami (športni objekti) mislim, da E. bodo ustvarjeni še večji pogoji 8 za razmah brežiškega športa.
Kako ocenjujete posamezne športne panoge v Brežicah glede organiziranosti, kvalitete, kvantitete?
Menim, da v kvalitetno skupino športnih panog v individualnih športih spadajo atletika, športna gimnastika, karate, strelstvo, v skupini športov z žogo so vsekakor rokomet (Do-bova), KK Brežice in nogomet, za katerega trdim, da je najbolj organiziran športni kolektiv v naši občini.
Želite za konec povedati še kaj?
Ja, povedal bi, da je teh 15 let hitro minilo. Dosegli smo veliko in ponosni smo na svoje delo. Iskreno se zahvaljujem IS in SO Brežice, Športni zvezi Brežice, Srednji šoli Brežice ter podjetjema Vino Brežice in Videm Krško, ki so nam veliko pomagali v teh 15 letih. Upam, da bo tako tudi naprej.
Pilip
Plavanje
Krčani uspešni v Zagrebu
Zagreb, 14. novembra - Majhna krška ekspedicija se je odlično odrezala na 21. mednarodnem plavalnem mitingu "Mladost '93" v Zagrebu. To posebej velja ze ženski del ekipe. Maša Ivanovič je v disciplini 200 m prosto v B-kategoriji osvojila 6. mesto z rezultatom 20:20.51 (če bi upoštevali letnik '81, bi bil to drugi rezultat). Ista plavalka je v disciplini 200 m mešano dosegla 4. mesto (20:40.18). Druga krška predstavnica Nika Pribo-šič je v isti disciplini v kategoriji
C priborila 2. mesto z rezultatom 2: 52.56 in v disciplini 100 m hrbtno (za letnik '82) prav tako 2. mesto (1:19.68).
V disciplini 200 m prosto za letnika '80 in '81 je 5. mesto osvojil Jernej Žafran (2:16.29), 10. je bil Rok Kunej (2:21.45) in 12. Andrej Herakovič (2:22.15). Nekaj slabše se je ista trojka odrezala v disciplini 200 m mešano. Žafran je bil deveti (2: 40.69), Kunej deseti (2:42.06) in Herakovič štirinajsti (2: 46.46). (Pilip)
Dobro so se odrezali tudi v Celju
Celje, 22. novembra - Na 8.
mednarodnem mitingu za pokal mesta Celje, na katerem je sodelovalo 246 plavalcev in plavalk iz 27 klubov iz sedmih držav, so krški predstavniki dosegli viden uspeh. Najboljša krška plavalka Natalija Repec je zmagala v disciplini 200 m prosto z rezultatom 2:07.65 in dosegla rekord mitinga. V dvakrat krajši disciplini je bila druga (59.43). Urška Slapšak je z rezul-tatm 1:09.40 na 100 m hrbtno
dosegla tudi drugo mesto. Ka-detinja Maša Ivanovič je na 100 m prosto dosegla odlično 1. mesto (1:04.02), na 400 m prosto 3. (4:48.00) in na 100 m delfin (1:13.89) tudi 3. mesto. Nika Pri-bošič je na 200 m prsno priplavala drugo mesto z rezultatom 3:03.26. V moški konkurenci se je izkazal Gregor Povhe. V disciplini 400 m prosto je bil z rezultatom 4:16.38 tretji in v disciplini 100 m prosto tudi tretji (55:14). (Pilip)
Občni zbor PH Celulozar
Novi predsednik Je Branko Vegel j
Krško, novembra - Rednega občnega zbora Plavalnega kluba Celulozar, ki je bil 12. novembra, se je udeležilo 60 članov kluba. Predsednik kluba g. Rudi Povhe je poročal o delu v obdobju 1991-93, po razpravi o poročilu pa so izvolili nov, 9-članski izvršni odbor, ki je nato 18. novembra izmed sebe izvolil še novega predsednika in sekretarja kluba.
Predsednik Povhe je v poročilu navedel, da je klub v tem času izgubil sponzorja, imel je probleme z bazenom in toplo vodo. Kljub težavam pa je delo uspešno teklo naprej. Doseženi so bili vidni rezultati na tekmovanjih doma in po svetu (omenimo udeležbo najboljše krške plavalke Natalije Repec na Sredozemskih igrah). Finančna situacija v klubu je zelo težavna. Prazna klubska blagajna in minus 1.000.000 SIT na računu je znak za alarm. Pohvali pa se klub lahko s strokovnim delom, lastnim trenerskim kadrom. Najboljši plavalci so za vrhunske rezultate v preteklem obdobju prejeli pri-
znanja. Tudi klub je podelil priznanja - plavalnima veteranoma g. Ladu Hartmanu in g. Ivanu Fekonji ter krškemu izvršnemu svetu za vso pomoč, ki so je bili od njega deležni.
Člani PK Celulozar so naslovili pobudo na IS SO Krško in Sklad stavbnih zemljišč občine Krško, da na račun dela obveznosti tovarne Videm v stečaju do občine Krško občina pridobi lastništvo nad bazenom (kot delom urbane opreme) v najkrajšem možnem času. Zaprosili so ju tudi, naj na svojih sejah čim prej razpravljata o prihodnosti bazena v Krškem.
Na seji starega in novoizvoljenega izvršnega odbora PK Celulozar so za novega predsednika izvolili g. Branka Veglja in za sekretarja g. Silva Potočnika. Potrdili so koledar tekmovanj za zimski del sezone in iskali možnosti za uskladitev pouka v brežiški gimnaziji in začetka treninga. Radi bi našli tudi alternativno rešitev za bazen. Če ne bo možna pridobitev lastništva in s tem tudi sanacija starega krškega bazena, bi poskusili z brestaniškim. Najprej pa bi bilo treba urediti vrsto tehničnih problemov, ki bi se pri tem pojavili, npr. gretje vode iz brestaniške elektrarne. (Pilip)
Streljanje
Prvo mesto Dejana Županca
Kontrolna tekma za sestavo reprezentanc Slovenije
Ljubljana, 20. novembra -
Na kontrolni tekmi za sestavo strelskih reprezentanc Slovenije je mladinec SD SOP Novoline Leskovec Dejan Župane dosegel svoj doslej največji uspeh. Z zmago na tem tekmovanju je dokazal, da je trenutno najboljši mladinec v streljanju s standardno zračno puško v Sloveniji. Poleg njega se je z dobrim rezultatom odlikoval še pionir Jožko Koritnik, ki je v konkurenci mladincev dosegel 19. mesto. Z do-
bro uvrstitvijo so presenetile tudi leskovške mladinke Grabnarje-va, Arhova in Smolejeva, saj niso pričakovali, da se lahko uvrstijo med prvih 15.
Rezultati - mladinci: 1. Dejan Župane (SD SOP Novoline Leskovec) 579 krogov, 2. Andrej Žižek (SD FLV Hotinja vas) 578, 3. Oto Strakušek (SD A. Hoh-kravt Trbovlje) 576,19. Jože Koritnik (SD SOP Novoline) 545; mladinke: 10. Tina Grabnar 357, 11. Urška Arh 356, 13. Urška Smolej 354 (vse SD SOP Novoline Leskovec). (Jože Arh)
Poraz Leskoveanov
Leskovec, 14. novembra -
Strelci SD SOP Novoline iz Le-skovca so gostili ekipo ljubljan-
skega Proleterja in izgubili z rezultatom 1637 : 1692. Mladi le-skovški strelci niso bili kos najmočnejši ekipi v II. slovenski strelski ligi. Po dobrih rezultatih v zadnjem času jim je forma nekoliko padla, tako da je tudi doseženi rezultat kljub pričakovanemu porazu malo preskromen. Zadovoljil je edino Dejan Župane, ki je s 579 krogi za R. Debevcem (591 krogov) in V. Ravnikarjem (581 krogov) dosegel tretji rezultat v vseh slovenskih strelskih ligah.
Rezultati - SD SOP Novoline: Arh 518 krogov, Bencin 540, Župane 579; SD Proleter: Milosav-Ijevič 558, Žvan 558, Sladic 576. (Jože Arh)
Košarka
Košarkarska šola Interierja
Krško, 21. novembra - Potem ko je KK Interier z dobrimi nastopi v 1. državni ligi napolnil leskovško športno dvorano, se je zanimanje za to igro med mladimi krške občine močno povečalo. Zato se je KK Interier v sodelovanju z osnovnimi šolami odločil začeti izvajati program košarkarskega usposabljanja za mlade. Tako so prve košarkarske korake začeli učenci OŠ Kostanjevica in OŠ Podbočje pod vodstvom trenerja Strgarja in učenci OŠ Raka pod vodstvom
bivšega (in bodočega) igralca Rozmana. Krčani in Leskovčani vadijo v leskovški dvorani pod taktirko Nikole Plečaša, trenerje KK Interier. V načrtu je tudi začetek usposabljanja v OŠ Brestanica, Senovo in Koprivnica. Namen takega usposabljanja je ustvariti veliko košarkarsko bazo v Posavju in širše, iz katere bi lahko dobili kvalitetno selekcijo. Doslej se je v akcijo vključilo okrog 150 otrok od 8 do 14 let starosti. V Interierju resno razmišljajo, da bi januarja začeli zim-
sko košarkarsko ligo občine Krško za mlajše in starejše pionirje. Mladi košarkarji so že nestrpni, da bi pokazali, koliko so se naučili v kratkem času. (Pilip)
KK Interier spet v soboto
Tritedenski premor zaradi reprezentančnih obveznosti igralcev iz drugih klubov rdeče skupine se je za košarkarje KK Interier končal. V soboto, 27. novembra, jih čaka težko gostovanje v Sežani, v sredo, 1. decembra, .pa bodo oni gostili ekipo Idrije. (Pilip)
Marate
Sevničani na državnem prvenstvu
Kranj, 14. novembra - V nedeljo je bilo v Kranju državno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke v borbah in katah. Naša tekmovalka Marjana Gole je za las zgrešila nastop v katah v velikem finalu. Na koncu je pristala na solidnem 9. mestu. V borbah smo imeli dva predstavnika. V polsrednji kategoriji je nastopil Aleš Škrabar iz Leskov-ca pri Krškem, ki tekmuje za Sevnico. Njegov prvi, debitantni nastop je bil zelo dober. Izgubil je šele v drugem kolu z Barber-jem zaradi nekontroliranega udarca v glavo. Aleš je na koncu osvojil 9. do 12. mesto. Naš drugi predstavnik Smiljan Hriberšek je bil uspešnejši, saj je do polfi-nala vse borbe obrnil v svojo korist. V polfinalu je po čudni sodniški odločitvi zaradi nekontroliranega udarca Smiljana le tega diskvalificiral, zato je tekmovalec iz Domžal Ferlič zmagal in prišel v finale, kjer se je pomeril
s Sebastjanom Javorškom iz Maribora, ki je postal državni prvak v težki kategoriji mlajših mladincev. Smiljan Hriberšek se je boril v repasažu za bronasto medaljo in zmagal proti tekmecu Alešu Lapajnetu iz Idrije. Smiljan Hriberšek je v težki kategoriji mlajših mladincev osvojil bronasto medaljo.
Rezultati - polsrednja kategorija: 1. Uroš Sankovič (KK Ljubljana), 2. Uroš Golič (KK Žalec), 3. Darko Barber (KK Ljutomer), Primož Ferlič (KK Domžale), 9.-12. Aleš Škrabar (KK Sevnica); težka kategorija: 1. Sebastjan Javoršek (KK WKSA Maribor), 2. Uroš Ferlič (KK Domžale), 3. Smiljan Hriberšek (KK Sevnica) in Matjaž Šuster (KK Žalec).
V nedeljo, 21.11.1993, je bilo v Ljubljani v dvorani Tabor državno prvenstvo za starejše mladince v borbah. Eden naših najboljših tekmovalcev Silvo Koželj zaradi nenadne bolezni, visoke temperature in angine ni mogel nastopiti. Udeležila sta se dva naša predstavnika, in sicer oba v težki kategoriji, Jani Ribič in Smiljan Hriberšek. Žreb jima ni bil naklonjen, saj sta morala
v ring eden proti drugemu že v prvem kolu. Smiljan Hriberšek je bil uspešnejši in je premagal svojega klubskega kolega z rezultatom 3 : 0. Smiljan je vse naslednje borbe dobival, v polfinalu pa je zopet nastopila kriza kot na DP v kategoriji ml. mladincev. Za nasprotnika je imel tekmovalca iz kluba Salamonov oglasnik Emona iz Ljubljane. Precenil je njegove sposobnosti in izgubil s tesnim rezultatom. Najmanj srebrna medalja se mu je ponovno izmuznila iz rok. V repasažu pa je ponovno blestel in osvojil bronasto medaljo. Prvak v težki kategoriji je postal Jaka Šarabon iz KK Salamonov oglasnik Emona iz Ljubljane, drugo mesto pa je pripadlo državnemu prvaku s prejšnjega prvenstva ml. mladincev Sebas-tjanu Javoršku iz WKSA Maribor.
Rezultati - težka kategorija: 1. Jaka Šarabon (KK Salomonov oglasnik Emona Ljubljana), 2. Sebastjan Javoršek (VVKSA Maribor), 3. Smiljan Hriberšek (KK Sevnica).
Jože Sečen
Naš glas 19. 25. novembra 1993
11
Še en utrinek * obisHa v Obrigheimu
Razkošna skromnost poletnega dvorca
ali: kdo bo knezu podal hlače in kdo gate ter zakaj so Nemci lahko obnovili svoje gradove in zakaj smo jih Slovenci predvsem uničili
"vse skupaj" pa pomeni npr. trideset vrtnarjev za 72 hektarjev vrtov. Za vse te površine, urejene v različnih slogih, seveda po potrebi najamejo tudi dodatno delovno silo, vsekakor pa na njih že vrsto let ne uporabljajo nikakršnih herbicidov. Vrtovi so še danes takšni, kakršni so bili ne-
Heidelberg - Baden-Baden, septembra - Schvvetzingen je poletna rezidenca mejnega kneza iz Kurpfalza. Zgradil ga je volilni knez Kari Theodor pred koncem 17. stoletja in vanj se je vselej (med sezono) preselil skoraj cel dvor, kar pomeni, da so ob strežnem osebju in zabavljačih v dvorec Schvvetzingen romali tudi vsi priskledniki in podrepniki. Kljub razkošnosti je dvorec pravzaprav asketsko opremljen, v njem, zlasti v bivalnem delu, je čutiti določeno mero skromnosti.
Naš gostitelj, obrigheimski župan Roland Lauer, je namreč pred svojim županstvom delal pri službi, ki se je ukvarjala z obnovo in zaščito gradov, zato se seveda v takem gradu počuti kot riba v vodi. Z očitnim užitkom in ponosom je delegacijo iz Krškega popeljal skozi njegove sobane in vrtove. Schvvetzingen ima poleg bivalnega dela nekaj ogromnih dvoran, v katerih sedaj prirejajo elitne koncerte (za drage vstopnice) in z izkupičkom vzdržujejo vse skupaj. To
Foto: T. Petan
Knežja spalnica: skromna in, rekli bi, dokaj neudobna. Vsekakor pa velja poudariti, da ta prostor ni bil namenjen predvsem spanju, ampak se je v prvi vrsti v njem "delala politika". Bilje dovolj intimno odmaknjen, da je lahko služil zaupnim pogovorom, kovanju načrtov, obrekovanjem ... Služil je tudi ceremonialu. Kneza in njegovo kneginjo je namreč vsako jutro oblačilo do sedem skupin podložnih plemenitašev. Oblačenje je pomenilo, da so jima podajali različne kose oblačil in intimnejši ko je bil kos obleke, bolj imeniten in bližji je bil tisti, ki ga je podal. Tega obveznega ceremoniala ni smel zamuditi nobeden izmed tistih, ki so bili k njemu povabljeni ali do udeležbe upravičeni, saj si je sicer lahko nakopal zamero. Kljub temu pa je naš obrigheimski sodelavec Eckhard Hoffmann izbrskal tudi pismo kneginje, ki se je svoji prijateljici pritoževala, da jo zjutraj zelo zebe, medtem ko se gospe pričkajo, katera ji bo podala kakšno oblačilo.
koč, zaradi tega sodijo med največje in najbolj značilne v Evropi - vsaj tako zagotavlja prospekt. Delno so sestavljeni v geometrijskem, francoskem slogu, delno pa v angleškem, imajo poseben del z oranžerijo, arboretum, ribnike in račnike, v sredini je fon-tana, zgradili so templje, posvečene Minervi, Apolonu in Merkurju, akvadukt v stilu Rimljanov, mošejo in še kaj.
V sklopu dvorca je seveda kapela, lovska dvorana, gledališče in različni saloni, namenjeni različnim vrstam zabave ali kratko-časenja kneza in njegovega dvora. Dosledni Nemci so ves dvorec ohranili tako, kot so ga njegovi lastniki zapustili. Opremili so ga s pohištvom, ki sicer ni avtentično (gotovo je vojna naredila svoje), a je zanesljivo iz tistega časa. Nove tapete in zavese so stkali po ohranjenih vzorcih, vzetih iz posameznih prostorov dvorca, v tovarni, kjer so jih v 18. stoletju naredili že prvič. Grad je odprt za obiskovalce, vendar si morajo ti pred vstopom v bivalne prostore natakniti copate, oken skorajda ne upajo odpreti, ker varujejo tapete, zavese in ostale tkanine na pohištvu pred zunanjimi vplivi in uničenjem.
Posebej sem za v Naš glas izbral to potovanje v Schvvetzingen, ker sedaj pri nas nekoliko več v javnosti nastopajo gradovi na Slovenskem. Iz tistega, kar smo doslej slišali, lahko razbere-
mo, da so bili gradovi med vojno porušeni, požgani, zminirani, zbombardirani in še kaj. Po vojni pa so bili oropani in zanemarjani do stopnje, ko poškodovanje nepovratno preide v propadanje. Tudi če bi hoteli katerega od gradov ali dvorcev obnoviti, se srečamo z domala nepremostljivo težavo: niti sanja se nam ne, kje je ne ravno skromen in ne vedno premeščen (v tujino) inventar teh zgradb. Lastnikov ni več med živimi ali so pobegnili
II
ob koncu vojne, tisto, česar niso uspeli odnesti s seboj, pa je več ali manj izginilo neznano kam. Končno je vseeno, kam je izginilo, saj takega inventarja ne "doseže" roka zakona o denacionalizaciji. Na žalost. Pa Nemci? Pred leti so jim vdrli v kopališče dvorca (luknja z vodo je merila 2x2 metra) in ukradli nekaj dragocene opreme. Danes jo kos za kosom kupujejo nazaj na dražbah v Parizu!
Kljub temu da je bil knez prvi človek kneževine, se je otepal z enakimi težavami kakor vsi njegovi podložniki. Umivanja tisti čas skoraj niso poznali, samo posipali so se z dišavami in čohljali lasulje s posebej za to narejenimi palčkami. Tudi televizije seveda niso imeli, imeli pa so sobo za kartanje, dvorane za sprejeme, sprehajališča... Tole rokokojsko gledališče so v dvorcu Schvvetzingen zgradili leta 1710 v rekordnem času desetih tednov in to se mu, torej njegovim upravljalcem, otepa še danes, saj se zaradi takratne naglice še vedno srečujejo s težavami na vsakem koraku. Oder je bil narejen tako, da seje nanj lahko knez pripeljal s konjsko vprego. Mozart je s sedmimi leti starosti tu priredil koncert svoji sestri za rojstni dan, te deske so videle Voltaira in še koga. Danes je oder posodobljen in lahko sprejme največje gledališke skupine. (Foto: T. Petan)
Martlnovanje v hotelu Sremli
Modna revija, glasba in plesalci
Krško, 12. novembra - V hotelu Sremič se je v petek zvečer nekaj dogajalo. To ni bilo klasično martinovanje s "cukanjem" vina, gosko ter kramljanjem. Za večji del gostov je bil naporen predvsem prvi del večera, kajti potrebno je bilo iztegniti vrat, da bi se videlo na modno pisto, po kateri se je podilo 10 manekenk iz Posavja in tudi en fant je bil vmes. Predstavili so predvsem svečane obleke butikov Napoleon, As, Modelina ter trgovine s čevlji Clann. Izvedeli smo tudi, da so letos moderne barve: zelena, rdeča in peščeni toni.
To ni bilo vse. Organizator te prireditve Dušan Vodlan, ki se trudi, da bi bilo takšnih prireditev čim več, je pripeljal tudi druge goste. Za glasbo je skrbel ansambel Konec tedna (Vikend), kasneje pa je pel gost s Primorske Korado Buzeti. Plesala sta državni prvak in vice prvak v electric boogieju Tomaž Kralj in Sandi Perko iz Trbovelj ter članska državna prvaka v latinskoa-meriških plesih Aleš Kocjančič in Petra Stojan iz plesne šole Kazina. (B. C.)
Ob prainlHu sv. Huberta
Lovska masa v rlokricah
Obvestilo Bolnišnice Brežice
ORTOPEDSKE PRIPOMOČKE
BOSTE LAHKO DOBILI V
BREŽICAH
Univerzitetni zavod za rehabilitacijo Soča se je na področju tehnične ortopedije obvezal, da bo oskrbo z ortopedskimi pripomočki zagotovil pacientu v njegovem okolju, to je v njegovi neposredni bližini.
Tako je center za ortotiko in protetiko organiziral posebno, strokovno usposobljeno mobilno ekipo, ki v obliki kooperacije zastopa Univerzitetni zavod za rehabilitacijo Soča in se podreja strokovnemu nadzoru in organizaciji dela tega zavoda.
Bolnišnica Brežice se je v okviru tega programa dogovorila, da bo v njeno ortopedsko ambulanto enkrat mesečno prihajal izdelovalec ortopedskih pripomočkov g. Boltežar s sodelavci. To pomeni, da bolnikov iz Posavja ne bo potrebno več pošiljati v Ljubljano ali Celje, ampak bodo lahko vse potrebne
postopke za pridobitev ortopedskega pripomočka od meritve in poizkušanja do prevzema opravili v brežiški ortopedski ambulanti.
Poleg ortopedskih pripomočkov, ki jih predpisuje ortoped, bo tukaj mogoče naročati na recept tudi vse ostale ortopedske pripomočke, ki jih predpisujejo kirurgi in ostali zdravniki, predvsem pa proteze, steznike, opornice, rokavice, pasove, kape, stole in mize za otroke z lo-komotornimi težavami itd.
Vse informacije v zvezi z naročanjem za ortopedsko delavnico daje ortopedska ambulanta Bolnišnice Brežice oz. viš. med. sestra ga. Sonja Molan v tej ambulanti.
Upamo, da bomo z ortopedsko delavnico približali zdravstveno varstvo bolnikom, ki potrebujejo ortopedske pripomoč-
ke, in poenostavili postopke, potrebne za pridobitev teh pripomočkov.
V. d. direktorja: Tone Zorko, dipl. soc.
Apolon je že častil
Krško, 13. novembra - v Apolonu je bilo res živo. Niti sneg ni preprečil navala gostov in naš Milan Alaševič je imel res dovolj dela - da o gostincih ne govorimo.
Mokrice, 6. novembra - V
počastitev sv. Huberta je bila v mokriški kapelici maša, namenjena lovcem, katerih zaščitnik je ta znameniti patron. Prisotni so bili lovci LD Mokrice, v katerem so člani iz KS Velika Dolina
in KS Jesenice na Dolenjskem. Sveto mašo je opravil gospod župnik iz Velike Doline Marko Burger. Lovska maša je bila v Mokricah letos že drugič in od zdaj naprej bo to tradicionalno. Po maši so lovci odšli v hotel
Grad Mokrice, kjer je bil lovski ples, seveda v prisotnosti življenjskih družic.
Skoda je le, ker je ta dan deževalo in mogoče zaradi tega drugih obiskovalcev, ki niso lovci, ni bilo. Morda pa bodo te maše spodbudile obnovo dosti zapuščene kapelice, katera je v neposredni bližini gradu Mokrice. (Božidar Zore)
Nagradna križanka krške prodajalne Darila
Sponzor današnje nagradne križanke je butik Darila, ki ga bo podjetje ADO šele odprlo v pritličju obnovljene Križmanove hiše v Krškem (CKŽ 23). Adolf Romih, direktor podjetja, je za reševalce obljubit tri nagrade, predmete iz kristala visokega kakovostnega razreda. Prva nagrada je vredna 15.000 SIT, druga 10.000 SIT in tretja 7.000 SIT. Žrebanje bo na otvoritvi prodajalne Darila, zato ste vsi, ki boste poslali rešitve današnje nagradne križanke, povabljeni na otvoritev, ki bo v soboto, 4. decembra 1993 ob 10. uri na CKŽ 23. Seveda bomo imena izžrebanih reševalcev in ostnlp informacijo 7 ntvoritvp objaviti tudi v naslednji številki Našega glasa.
						tušu	mucem PIŠČAL	M. SOV. MAR&AL	BLIŽINA	MAHak. KRALJ	REUH V BOSNI	7DBAČNA TOVARNA	ZbMfIUlA vešpiNA	NWHJ assLA
									1 1					f
«Pr  II						KilLMA neurju								
												TITAN		
												HITROVICA		
						UČILI* V ŠVICI					jebno			
¦     4 i-«'     ¦											U.MH3			
						VObIK								
^mUSKE ALi am^oč/rtiiš										POLOTOK VČRneM MORJU				
NAŠ suns	4.	IliKMO	n/išKo nesro	ZLITO	S&AvlL PILI P	oins«1 ABNOfiA				TEKOČA				
						ASAŠlb				MT. POKK V ITALIJI				
					... NAKLO			t	.		OTOK  V listen H.			
					MTVN ImitB)						GA. 106. zone			
HvSl mul VOLIVK							zarotnik PROTI KR. .	'	II				KISIK	
													očirrfA 0BSHIOA	
							OT8.2*«.							
cis/m.				snet ne-ttA&SffO					8«. OBld-Kč					
				ItfZALK. tpača					z»hqav Saho					
&eui>-KovINA								7f 5 IL ne&> in KAoMP.						
								•W'						
mšičuo TKIVO					OKt*						/uio ic OSHT&i	SK8cHQVAL		
					8/tbl0TWi-V/ZIJA							Hffr 17 81. NITOL		
Boksaš. KLUt			TBKote TKIVO				oče				RIMSKA TKI			
			ANNO toNiNt				OSNOVNA ŠOLA.				ALUMINIJ			
chšha				bmmr-msro	"S				MOŠKO me					
				KISIK					fOSFOB.					
»trKitO-AIS/O) NE STO					n			TDVAeNA-IZSL&b. VRHA,						
					T									
Nagrajenci križanke Apolon
Gospa Slava Kos, lastnica Pivnice Kpolon, je izžrebala tri srečneže iz zajetnega kupčka rešenih križank, ki ste nam jih poslali. Prvo nagrado, večerjo zajjdve osebi, prejme Silvan Mozer, Bohoričeva 15, Krško; drugo nagrado, pivsko klobaso za dve osebi, Renata Ašič iz Sevnice, NHM 23, in tretjo nagrado, vrednostni bon za pivo, Elica Kolar iz Krškega, C. 4. julija 52 a. Čestitamo! Nagrajenci naj se oglasijo v pivnici Apolon, s sabo naj imajo nekaj za identifikacijo.
Rešitev prejšnje križanke - Gesla: Pivnica Apolon, staro Krško, pivska klobasa. Po vodoravnih vrstah: pivnica, prekop, Elka, 0, Rl, ral, Ina, ro, P, tartan, Ikaria, Er, Vona, kronika, Slovenija, IS, Ku, Atene, STT, atol, star, K, rp, staro, Ladi, Iran, oven, k, Oli, O, banderole, SM, Al, inštitut, sok, akov, nos, Anka, okarina.
12
Naš elas 19. 25. novembra 1993
Sejem pohištva r LJubljani
Sodelovala je tudi Tovarna pohištva Brežice
Predstavili so nov izdelek - spremenjeno spalnico Avona Lux.
Ljubljana, 11. novembra -
Na četrtem Sejmu pohištva, ki je bil od 9. do 14. novembra in je bil letos tudi mednaroden, je razstavljala tudi Tovarna pohištva Brežice. K obisku svojega paviljona so povabili tudi novinarje, le da v vabilu niso natančno opredelili, kdaj bodo imeli čas za Naš glas - tako se nismo mogli znebiti občutka, da smo gostitelju v napoto. Kljub temu smo pripravili nekaj informacij.
TP Brežice je razstavni pro- :y gram razdelila na dva dela-pro- | mocijskega in komercialnega. Ej Predstavili so nov - spremenjen ^ izdelek, program Avona Lux, ki § obsega 5 spalnic, saj dosedanji | modeli niso bili najboljši, zdaj pa <a
se jim zdijo bolj atraktivni. TP Brežice, ki bo leta 1996 praznovala 50-letnico delovanja, deluje
— na dveh področjih. Prvo je pro-
__g&n lastnih izdelkov (designa
in( kreacij), drugo pa izdelki po , naročilu. Lažje je prodreti na trg * s prvim in tudi zaslužek je večji, zato mu dajejo prednost. Tri četrtine trga, kamor so prej izvažali, je bil jugoslovanski, zato so se morali preusmeriti. Zdaj so prisotni v Rusiji, Ukrajini, Češki, Poljski, Madžarski, vračajo se v Makedonijo in Hrvaško. V minulih letih je bil izvoz 80-90 %, izvažali pa so v ZDA, Nemčijo, Švedsko, na Bližnji in Daljni vzhod. "Lani smo bili zaradi neusklajene monetarne in tečajne politike 'tepeni', ker smo delali s kapitalom po slovenski meri. Pri nas so obresti 20 %, zunaj le 5-6 %. Bili smo diskreditira-ni," je menil vodja prodajnega sektorja Branislav Žmavčič.
Slovenska lesna industrija je zelo močna, zato skušajo najti rešitev v izvozu. Poudarka ne dajejo designu, ki je pri njih na drugem mestu, temveč estetiki in kvaliteti, pohištvo ne sme biti klasično, ampak moderno.
Pri pohištvu je težko najti kaj novega, zato so razlike predvsem v materialih. Potrebe gredo v tej smeri, da morajo biti materiali iz naravnih neškodljivih snovi. V brežiški tovarni izdelujejo pohištvo iz teh snovi (npr. ive-rica brez formaldehidov), kar pa seveda poveča ceno izdelkov. "Naši izdelki so, kar se cen tiče, namenjeni srednjemu sloju Slovencev," je zaključil Branislav Zmavčič. (B. C.)
ŠE VEDNO SUMLJIVI OBRTNIKI?
Ob predsedniku države in drugih okoliščinah se ob različnih proslavah in srečanjih še vedno v prvih vrstah stiskajo direktorji z rdečimi nageljni, ne glede na to, da imajo izgubo ali nasploh slabe razmere v svojih tovarnah. Obrtniki so še naprej potisnjeni v kot in stran od TV kamer. Tudi ko je bil nedavno tega v Krškem minister za gospodarske zadeve dr. Maks Tajnikar, na pogovor ni bil povabljen nihče od obrtnikov.
Približno tako razmišlja Dušan Peterkovič, lastnik Alufinala iz Krškega. Zanj je tudi takšno razvrščanje in vrednotenje ljudi v javnosti še vedno dokaz, da je
z našim vrednostnim sistemom nekaj narobe in da nekateri lahko ohranjajo svoj ugled in svoj položaj tudi s slabim delom. Uspešnim obrtnikom, ki marsikje edini vlečejo razvoj v pozitivno smer, so še vedno namenjene zveneče deklaracije, ne pa tudi zares ustrezno mesto na družbeni lestvici.
Sicer pa bi lahko tudi drugi številni obrtniki s primeri dokazali, da država z obrtniki marsikje ne ravna kot z upoštevanja in zaupanja vrednimi partnerji. V številnih državnih uradih - od davčnih okenc naprej - jih ne sprejemajo kot pomočniki in zavezniki, ki bi jim lahko v marsika-
terem poslu ali dilemi tudi svetovali. Nastopajo kot oblast, ki mora vnaprej kazati mrk in nezaupljiv obraz. Pa vendar ne gre za nič drugega kot za prijazno pomoč, nasvet ali skupno iskanje najboljših rešitev, da bi poslovanje čimbolj potekalo v skupno korist.
Dušan Peterkovič misli, da bi lahko hitreje premagovali sedanje gospodarske težave in da bi bil lahko razvoj hitrejši, če bi država na vseh ravneh dosledneje uveljavljala svoje siceršnje proklamacije o pomenu malega gospodarstva. Kako sicer pojasniti to, da so davčne olajšave za nakup nove opreme (s tem pa tudi za odpiranje novih delovnih mest) zdaj ob povečani brezposelnosti nižje kot pred leti?
Prav tako je Peterkoviču težko pojasniti, zakaj se državni sklad za razvoj (Koržetov sklad) ni ustrezno odzval na njegovo ponudbo, da bi odkupil prostore propadlega obrata SOP Krško in tam skupaj z znanim proizvajalcem garažnih vrat iz Švice organiziral mešano podjetje. To podjetje bi imelo vnaprej zagotovljeno proizvodnjo, takoj na začetku bi zaposlilo deset ljudi, čez nekaj mesecev pa še sedem. Peterkovič upravičeno ne more razumeti, zakaj se država s takšno lahkotnostjo odreka projektov, ki zagotavljajo proizvodnjo, izvoz in novo zaposlovanje, hkrati pa tudi perspektivno povezovanje slovenskega gospodarstva s priznanimi tujimi partnerji.
Ja. K.
Miran Resnih uspešen na sejmu r LJubljani
Pokril Je stroške in dobil vabilo za na Jalto
Edini obrtnik iz krške občine, ki si je upal na sejem pohištva
Ljubljana, 11. novembra -
Naše tavanje po ljubljanskem pohištvenem sejmu je bilo le navidezno tavanje. Vedeli smo namreč, da ima nekje svoj paviljon krški steklar Miran Resnik, čeprav nas je pozabil povabiti. Zato pa nas je bil toliko bolj vesel, ko smo ga našli. Tudi nam se je iskanje obrestovalo, saj smo prišli v zanimiv razstavni paviljon.
Miran Resnik že nekaj let počasi, a vztrajno prodira v vedno nova področja obdelovanja ravnega stekla in (tako je priznal nekoč) z majhnimi, a konstantnimi zaslužki nabavlja novo tehnologijo. Tokrat je postavil na ogled domiselno mizo iz debelega stekla, ki jo je zanj oblikoval Roman Stopar, vitrino, vrsto zrcal z barvastimi vzorci, ki služijo predvsem kot dekoracija, in
še kaj. Resnik nam je povedal, da pride stroj za tako oblikovanje stekla v kratkem v njegovo delavnico, saj je naročen, da je že do dne našega obiska pokril stroške udeležbe na ljubljanskem pohištvenem sejmu, saj je prodal pet steklenih vitrin. Kasneje smo izvedeli tudi, da bi bila steklena miza z dvonivojsko zgornjo ploskvijo lahko med nagrajenimi razstavnimi eksponati, če ji ne bi pri sestavljanju napak obrnili podnožja.
Sicer pa je bil Resnik deležen svojevrstnega priznanja par ex-cellence: po ogledu njegovih razstavnih eksponatov je prejel vabilo za udeležbo na sejmu -na Jalti. Sejem bo odprt v začetku decembra, razstavni izdelki so že na poti v Rusijo, Miran pa se bo tudi udeležil sejma. (Ika)
Miran Resnik pred paleto barvnih zrcal — na sejmu
Poročilo o delovanju NEK
OKTOBER lOOl
Oktobra je nuklearka dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 98,47-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 454.232 MWh (neto) električne energije. Izračunani prirastek temperature reke save je bil največ 0,97 stopinj C, v povprečju pa 0,607. Koncentracija radioaktivnosti v tekočinskih in plinskih izpustih je bila v zakonsko dovoljenih mejah: tritija je bilo 0,44 % od skupne letno dovoljene količine (20 TBq), ostalih
dopustnih radionuklidov 0,003 % (od letno dovoljene količine 200 GBq), radiokativnosti v zraku na razdalji 500 m od elektrarne pa 0.001 % od letno dovoljene doze (50 mikro Sv). Oktobra so na novo uskladiščili 22 sodov srednje radioaktivnih odpadkov, tako je bilo konec preteklega meseca vseh sodov 9.222, so sporočili iz službe splošne administracije v NEK.
Blohaelje ±R r Posavju
Oktobra se Je septembrski znesek podvojil
Krško, 11. oktobra - Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva v Krškem je povprečni znesek blokade na žiro računih gospodarskih pravnih oseb v Posavju za oktober znašal 1.006 milijonov ali 96,1 % več kot mesec prej. Nad 5 dni je imelo blokiran žiro račun 97 pravnih oseb iz Posavja, to je 8 več kot
Podatki po občinah:
septembra. Pri njih je bilo v tem času zaposlenih 4.242 delavcev, kar je 587 več kot septembra. V negospodarstvu se je število pravnih oseb z blokacijami od septembrskih 5 oktobra povečalo na 6. Skupni znesek njihovih blokad, 8 milijonov tolarjev, je za 14,3 % večji od septembrskega.
OBČINA
Povprečni znesek
v mio SIT 30.9.      30.10.
št. zaposlenih pri "blokiranih" 30.9.      30.10.
Število blok.
pravnih oseb
30.9.      30.10.
Brežice
Krško
Sevnica
134
310 69
140 797 69
701      691
2204      2806
750      745
26 40 23
27 44 26
POSAVJE
513      1.006
3655      4242
89
97
Slovenska kompenzacija
Krško - V10. krogu večstranskega pobota, ki ga je slovenska SDK izvedla 23. oktobra letos, je sodelovalo 129 pravnih oseb iz Posavja. 3.715 upnikov iz Slovenije je za kompenzacijo prija-
vilo 1.769 milijonov SIT, kompenzirano pa je bilo 274 milijonov ali 15,5 % prijavljenega zneska, so sporočili iz krške podružnice SDK.
Korespondenina tiskovna konferenca
Umazana vprašanja za umazane čase
Zadnje čase se tudi po posavskih občinah sprehaja čedalje več suhih krav in taki pogoji so idealno gojišče za sila raznoliko paleto vprašanj, domnev, zahtev. Seveda naše ljudi v veliki meri razburja krška nuklearka oziroma prah, ki ga v zvezi z njo dvigujeta diplomaciji ter elektrogospodarstvi Slovenije in Hrvaške. Očitno so se že naučili ločiti med jedrsko-ekološko problematiko elektrarne in njenim poslovno denarnim delom, ali celo varnostnimi in političnimi pogoji, kot si jih predstavljajo sami.
Kakršenkoli cilj so že imeli pogajalci na meddržavni ravni in novinarji v osrednjih medijih javnega obveščanja, sedaj bodo lahko opazovali tudi nekaj rezultata svojih prizadevanj. Naša telefonska anketa, o kateri bomo končne podatke objavili v naslednji številki, je v sedanji fazi na primer pokazala, da le neznaten del vprašanih ne soglaša s takojšnjo ustavitvijo dobave energije sosednji državi - do povračila dolgov. Pri ljudeh smo v bistvu "pobrali" tudi naslednja vprašanja in jih, v skladu z dogovorom, dostavili vodstvu NEK. Odgovore bi sicer morali dobiti že za prejšnjo številko Našega glasa, a tudi sedaj jih bomo kar radi objavili.
1. Kakšna bo poslej kadrovska politika do zaposlovanja delavcev (z besedo poudarjam delavcev in ne vrhunskih strokovnjakov!) v NEK - glede na iztek delovnih dovoljenj in stanje nezaposlenosti pri nas? Koliko delovnih mest se bo odprlo po nadaljnjem izteku delovnih dovoljenj za tujce?
Cilj kadrovske politike NEK je kadrovsko prestrukturiranje zaposlenih v skladu z razvojem jedrske tehnologije, domačimi in tujimi izkušnjami in organizacij-
skimi spremembami v elektrarni. Temu cilju je podrejeno štipendiranje in zaposlovanje pripravnikov kot tudi objave prostih delovnih mest. V tem mesecu je NEK na Zavodu za zaposlovanje objavila deset delovnih mest. Objave temeljijo na internih aktih NEK in zakonodaji RS.
2. Ali je oziroma bo vodstvo NEK (ali ustrezni resorji) kaj naredilo za to, da pravočasno pripravi slovenske strokovnjake za to, da bodo v primeru kakršnekoli nujne potrebe (zaostritev sporov s Hrvaško do skrajnosti, medčloveški konflikti, izsiljevanja ...) lahko dalje varno vodili elektrarno namesto hrvaških kolegov. Tako kot je videti sedaj že samo iz zadnjih razpisov, je namreč vaša ključna posadka tudi ena vaših šibkih točk: elektrarno bi morali torej ustaviti že, če se vam zgodi kaka večja prometna nesreča, v kateri bodo udeleženi ravno vaši nenadomestljivi (?) strokovnjaki?
2.  NEK je organizirana, ekipi-rana in vodena tako, da lahko varno in zanesljivo obratuje.
3.   Kako trenutno vplivajo meddržavni odnosi med Hrvaško in Slovenijo ter zaostritev socialnega položaja v Sloveniji na medčloveške odnose med vašimi delavci različnih narodnosti?
3.  Varno in zanesljivo obratovanje elektrarne je bilo in ostaja temeljni cilj Nuklearne elektrarne Krško, ki ga uspešno implementira ne glede na meddržavne odnose.
4.   Koliko je NEK resnično dolžno hrvaško elektrogospodarstvo in koliko slovensko, kaj to pomeni za redno obratovanje in vzdrževanje (remonti, gorivo) naprav, za raz-
položenje vaših ljudi in za varnost okolja?
Dolg elektrogospodarstva Hrvaške znaša danes, 19. novembra 1993, 3.073 milijonov SIT, dolg elektrogospodarstva Slovenije pa 1.203 milijone SIT.
Nuklearna elektrarna je doslej uspešno premoščala nastale dolgove obeh javnih podjetij, ki zaradi politike obeh držav nista sposobni plačevati dobavljene
M - Agrokombinat Hršhe
energije. Dokaz za uspešnost je zanesljiva in stabilna proizvodnja kot tudi pozitivno ocenjena stopnja varnosti. Kot dolgoročno rešitev nastale situacije pa predlagamo v Nuklearni elektrarni statusno ureditev z dodelitvijo vseh potrebnih podjetniških funkcij.
Odgovore je posredovala informativna služba NEK.
Naprava la biološko čiščenje gnojevke
V enem dnevu prečisti 200 m1 in bi povsem zadostovala za farmo Pristava.
Krško, 19. novembra - Predstavnik nemške firme Gesutra gospod Otmar Gojčič, ki je tudi sam konstruktor naprave, je v krškem Agrokombinatu predstavil napravo za biološko čiščenje gnojevke. Predstavitve so se poleg predstavnikov iz prašičje farme Pristava udeležili tudi predstavniki farm Nemščak, Stična, Ptuj ter Jezera in republiški ter občinski inšpektor Vodnogospodarske skupnosti Slovenije.
Prisotne so predvsem zanimali rezultati analize biološke mase in vode, ki ostaneta po koncu predelave. Biološko maso, ki ostaja, bi lahko uporabili za kompostiranje in gnojenje, voda pa naj bi bila primerna za izliv v vodotoke ali namakanje polj. Seveda pa so potrebne še natančne analize in ugotovitve, da vse skupaj ustreza kriterijem slovenske zakonodaje, na kar opozarjata tako republiški kot občinski inšpektor vodnogospodarske skupnosti.
Na gospodarskem posestvu Agrokombinata v Zadovinku je gospod Gojčič predstavil tudi ustrezno napravo za biološko predelavo gnojevke. Prisotni smo se lahko tudi v praksi prepričali, kako naprava deluje. Pi-
lotska čistilna naprava deluje na osnovi mikroorganizmov, ki pretvorijo dušične in druge spojine v druge, za okolje manj obremenjujoče snovi.
Direktor farme Pristava g. Matjaž Falkner je po predstavitvi dejal, da je farma Pristava zelo zainteresirana za izvedbo projekta "prečiščevanje gnojevke", saj bi naprava v enem dnevu prečistila ca. 200 m3 gnojevke, kar bi bilo. za farmo Pristava več kot dovolj. Gospod Gajčič je povedal, da so takšno napravo že postavili v Rusiji in da uspešno deluje. (Jože Arh)
Pristop k Združenju delodajalcev Slovenije
Odbor Območne zbornice Posavja Krško je na seji dne 18. 11. 1993 sprejel sklep, da povabi vsa podjetja regije ne glede na lastnino k ustanovitvi Združenja delodajalcev Slovenije, ki bo zastopalo interese podjetij pri dogovarjanju.
Gradivo in obrazec pristopne izjave so vsa podjetja R Slovenije prejela od Gospodarske zbornice Slovenije. Podpisano pristopno izjavo v določenem roku pošljite na njen naslov.
Predsednik odbora: Jože Mulej, dipl. ing.
NaS glas 19, 25. novembra 1993
13
NAČRTOVANJE PREHRANE IN KRMLJENJA GOVED V ZIMSKEM OBDOBJU
Po drugem zaporednem letu pomanjkanja padavin med rastno dobo se večina živinorejcev srečuje s še hujšimi težavami kot lani. Skupne težave na mnogih kmetijah bi lahko strnili v naslednjih dejstvih:
-  pomanjkanje vlakninaste krme, zlasti s travinja,
- velika nihanja v kakovosti pridelane krme,
- relativno več koruzne silaže v obrokih, tudi za krave molznice.
Vse te značilnosti zahtevajo od vsakega govedorejca umno načrtovanje prehrane za zimsko obdobje že takoj od začetka. Pri tem upoštevajte lanskoletne izkušnje, vtem članku pa želim poudariti nekatere nasvete, upoštevajoč značilnosti letošnje krmne baze in fiziološke potrebe goved.
Osnovno vodilo izhaja iz omejenosti (pomanjkanja) voluminozne krme. Česar je malo, je običajno tudi drago! Pri prežvekovalcih moramo zagotoviti minimalno 40 % obroka (v suhi snovi) iz voluminozne krme (mrve, silaže) in to je tudi meja, kjer se moramo odločiti za zmanjšanje staleža ali nakup predrage "vlaknine". Stremeti moramo k čimboljši izkoristljivosti voluminozne krme in to lahko dosežemo le z ustreznim dokrmljevanjem močnih krmil.
$e na nekaj ne smemo nikoli pozabiti. Živali požro veliko krme samo za
to, da preživijo (vzdrževalna krma). Ta del obroka je sorazmerno velik (pribl. 10 kg sena pri kravi) in predstavlja t. im. fiksni strošek. To pomeni, da nas vsak dan, ko imamo žival v hlevu, stane kar precej tolarjev ne glede na to, koliko smo od nje dobili mleka ali mesa. To krmo moramo dobiti plačano preko prireje, zato stremimo, da bi bila prireja po živali čim večja!
Postopki vodenja prehrane
1. Ugotoviti zaloge (količine) in kakovost krme
Na osnovi prostornine voluminozne krme v skladiščih lahko dokaj natančno izračunamo maso silaže in mrve. Kubični meter mrve na seniku tehta 70-100 kg, odvisno od dolžine (rezanja), botaničnega sestava in tlačenja. Kubični meter silaže tehta 600-800 kg, odvisno od sušine in tlačenja.
V obrok za govedo lahko s pridom vključite tudi slamo, le plesniva volu-minozna krma ni primerna za krmljenje.
Kakovost krme lahko ocenite na osnovi izgleda in izkušenj v prireji. Opozarjam na veliko variabilnost voluminozne krme, tako med kmetijami kot tudi na kmetiji sami. Racionalizirajte porabo najboljše krme na krave v laktaciji. Presušene krave in mlada
živina (nad 250 kg) lahko s pridom izkoristijo tudi slabšo voluminozno krmo. Seveda je pri vseh primerih potrebno dokrmljevanje z močno krmo.
Za večje kmetije priporočam kemijsko analizo glavne voluminozne krme za zimsko obdobje.
2. Pravilno oceniti (s tehtanjem), koliko bodo živali požrle
Za vse kategorije goved obstajajo v literaturi normativi za njihovo konzu-macijsko sposobnost. To so zelo okvirne vrednosti, saj je dejanska sposobnost zauživanja krme odvisna od številnih dejavnikov v okolju in živali sami. V praksi upoštevamo predvsem težo in proizvodno sposobnost živali, kakovost voluminozne krme in izravnanost hranilnih snovi v obroku. V sedanjem trenutku lahko vplivamo predvsem na zadnji dejavnik, zato moramo najprej poskrbeti za ustrezno dokrmljevanje, da izravnamo osnovni obrok. Le v tem primeru bodo živali požrle optimalno količino hranilnih snovi in dale od sebe maksimalno prirejo.
Opozarjam na opazovanje živali pri krmljenju, tehtanje voluminozne krme in spremljanje prireje. Na ta način boste lahko pravočasno korigirali krmne obroke, tudi tiste, ki jih priporočamo na osnovi ocenjene kakovosti voluminozne krme.
3. Nabaviti ustrezna močna krmila
Poznavajoč kakovost osnovne krme se moramo odločiti za nakup koncentratov, ki bodo v najboljši meri dopolnili obrok. Ocenjujem, da bo v letošnjem letu marsikje glavna sestavina obroka koruzna si laza, zato svarim pred prevelikim nakupom energijsko bogatih koncentratov (žita, pesni rezanci), kot se vse prerado dogaja. V vseh teh primerih je edino racionalen nakup ustreznih beljakovinskih krmil (superkoncentrati, oljne tropine). S temi krmili lahko dopolnimo obrok na bazi koruzne silaže za mlečnost 15-20 litrov celo brez dodajanja energijsko bogatih krmil. Opozarjam na zadostno oskrbo živali z minerali in vitamini, poleg vitaminizacije, ki je v teku, moramo redno pokladati ustrezne mi-neralno-vitaminske mešanice. Če se odločite za nakup t. im. beljakovinskih superkoncentratov, ta običajno že vsebujejo zadosti mineralov in vitaminov. Naenkrat lahko dobi krava maksimalno 2,5 kg močne krme, da se izognemo nevarnosti motenj v prebavi (acidoz).
Posebno pozornost je potrebno posvetiti krmljenju presušenih krav. Priporočamo krmljenje, kot da bi molzle 6-8 I mleka, kar pa je ob koruzni silaži zelo težko zagotoviti. Presušenim kravam je potrebno omejiti koruzno sila-žo na največ 10-1 5 kg in jim povečati
obrok mrve ali slame! Koncentrati niso potrebni, razen da izravnate obrok glede beljakovin in energije. Obvezno je le dodajanje mineralno-vitaminskih mešanic.
V zadnjih letih je kar nekaj slovenskih mešalnic močnih krmil ponudilo na trg t. im, dopolnilne krmne mešanice za večino vrst in kategorij domačih živali. Dejansko gre za mešanice, bogate s hranili, in sicer predvsem vsebujejo veliko beljakovin, mineralov in vitaminov, katerih na kmetijah pogosto primanjkuje. S temi superkoncentrati ima kmet možnost, da dejansko kupi le tista hranila, ki jih na kmetiji ne more ali se mu jih ne izplača pridelovati. Za uporabo teh mešanic sta dve možnosti:
- krmljenje samih za izravnavo osnovnega obroka,
- mešanje z doma pridelanimi ali kupljenimi žiti za sestavopopolnih krmnih mešanic, ki jih krmimo k izravnanim obrokom, za višjo prirejo.
Na ta način lahko z enim samim dokupljenim krmilom rešujemo praktično vse probleme v prehrani posameznih vrst živali in obenem učinkovito izkoristimo doma pridelano krmo. Nedvomno imamo ravno tu Še veliko rezerv za večjo in cenejšo prirejo. Ocenjujem, da ravno zaradi neizrav-nanih obrokov izkoristimo v povprečnih slovenskih pogojih na kmetiji samo 50-70 % pridelanih hranilnih snovi za prirejo mleka in mesa. Živali namreč ne morejo izkoristiti presežka ene hranilne snovi za sintezo druge,
zato je prireja vedno omejena s tisto, ki je je najmanj. Preveč kateregakoli hranila se delno izloči z blatom, del se ga nekoristno nalaga v telesu, vsekakor pa močno obremenjuje prebavo in presnovo v organizmu. Tako je vsak presežek hranil v neizravnanem obroku ne le stran vržena krma, temveč celo počasen "strup", katerega učinek se kaže v plodnostnih motnjah, manjši prireji, prebavnih in presnovnih boleznih. Gospodarska Škoda je na ta način neizbežna!
Zadnji dve sušni leti nas dodatno silita v boljše izkoriščanje krme. Poznavanje kakovosti krme (analize, ocena) in poznavanje konzumacije pri živalih (tehtanje) sta pogoja za izračun osnovnih obrokov (vključevanje močne krme).
Povzetek navodil
-   Nemudoma preračunajte količine voluminozne krme na kmetiji.
-    Določite kakovost voluminozne krme.
-  Izračunajte osnovni obrok ua celo zimo), ki ga obvezno dopolnite v manjkajočih hranilnih snoveh (močna krma, mineralno-vitaminske mešanice).
-  Stalež govedi čim prej uskladite z razpoložljivo krmo (dokup krme, zmanjšanje staleža).
- Poskrbite za visoko prirejo po živali. Brez  navedenih postopkov ne bo
šlo, za strokovno pomoč pa se lahko obrnete tudi na našo službo.
Kmetijski svetovalec: Viktor KOŽAR, dipl. kmet. ing.
KAKO S KONJEREJO KOT KMETIJSKO PANOGO NAPREJ
Posavsko konjerejsko društvo, katero deluje na območju občin Brežice in Krško, je letos organiziralo 1. selek-cijsko razstavo konj v tipu hladnokrvnih konj. Razstava je bila organizirana z namenom, da bi se rejci sami odločili, kateri tip konja naj bi redili v bodoče.
Trenutno na tem področju prevladujejo tri pasme konj, vse tri hladnokrvnega tipa. Najbolj množično je zastopana pasma slovenskega hladnokrvnega konja — norika. Sledi ji pasma v tipu posavca ter vmesni tip med po-savcem in norikom. Razlikujejo se po višini vihra in debelini kosti ter dolžini trupa. Najdaljši je norik, njegove kobile imajo tudi najtežja žrebeta. Posa-vec ima tanjše kosti in je tudi po višini vihra nižji, žrebeta so bolj nabita in imajo večji izplen mesa - vsaj tako trdijo nekateri rejci. Barvni vzorec ni značilen, prevladujejo pa odtenki rjave, črne in rdečerjave barve.
Republiška selekcijska služba zaenkrat priznava le slovensko hladnokrvno pasmo norik, za kar rejci dobijo tudi finančno pomoč pri uveljavljanju regresov oziroma premij za žrebice, ki jih privežejo. Za ta tip konja je izdelan tudi rodovniški register, ki ga vodi selekcijska služba pri Živinorej-sko-veterinarskem zavodu Celje. Tako imamo izdelan A- in B-rodovnik. Večina   naših   kobil   noriškega  tipa  je
vključena v B-rodovnik, katerega značilnost je, da je znano poreklo očeta in matere. Za kobile posavske pasme pa tega ni, zato jih tudi mnogi rejci pripuščajo z noriškim žrebcem in obratno ter tako dobijo vmesne tipe konj, ki ne ustrezajo nobeni pasmi. Tako ni napredka, ki bi konjerejo na tem področju približal rejskemu cilju. Ravno zato je bila organizirana tudi razstava, da bi se rejci sami odločili, katero pasmo bodo redili. Na zadnjem sestanku, ki ga je imel upravni odbor našega društva s predstavniki ministrstva za kmetijstvo in selekcijske službe, smo vsaj v besedah začrtali, kakšen naj bi bil ta rejski cilj. Kar zadeva rejce, in tudi razstava je to pokazala, se bosta oba tipa konj na tem področju obdržala, tako norik kakor tudi posa-vec, seveda v narekovaju.
Za norika je smer razvoja jasna, saj je za to pasmo, kakor je bilo že omenjeno, izdelana rodovniška služba, tudi žrebci, ki semenijo te kobile, so potrjeni in licencirani, zato lahko tu pričakujemo samo še hitrejši napredek v doseganju čim boljšega rejskega cilja. Pri posavcu pa je stvar nekoliko bolj zapletena. Po oceni strokovnih sodelavcev čistih posavskih konj v bistvu več ni, tako da lahko v bodoče govorimo le o hrvaški hladnokrvni pasmi, ki naj bi bila podobna posavcu. Da pa bomo prišli do te pasme in tudi
pri njej do kakšnega rejskega cilja, je potrebno izpolniti dva pogoja:
1.  Iz pripuščanja na terenu se morajo čim prej odstraniti tako imenovani črni žrebci, ki nimajo porekla tako po očetu kakor tudi materi.
2.  Evidentirati je potrebno vse rejce kobil, kateri nameravajo v bodoče rediti hrvaško hladnokrvno pasmo -"posavce".
Glede na prijave rejcev, ki se bodo odločili, da bodo v bodoče redili hrvaško hladnokrvno pasmo konj, "posavce", bo posavsko konjerejsko društvo ustanovilo sekcijo rejcev hrvaške hladnokrvne pasme, ki bodo imeli svoj rejski pravilnik in rejski cilj. Prav tako bo za omenjeno pasmo izdelana rodovniška služba in kobile bodo žigosane. Sekcija bo za svojo pasmo izdelala tudi žig, ki ga bodo rejci potrdili na občnem zboru.
Če bo tako narekovala razširjenost te pasme, bodo kupljeni priznani žrebci iz sosednje Hrvaške, seveda tisti, ki bodo našim rejcem ustrezali in ki bodo imeli znano poreklo vsaj za dve generaciji tako po očetu kakor tudi materi ter bodo zdravstveno pregledani.
Za pomoč pri nakupu žrebcev bo društvo zaprosilo ministrstvo za kmetijstvo Republike Slovenije in občine. Če bodo rejci takšno smer razvoja konjereje podprli, lahko pričakujemo strokovni napredek in pravilen rejski cilj, tako da bi imeli v bodoče pri nas le dva tipa hladnokrvnih konj.
Upamo, da se bodo rejci in žrebčarji omenjenih pravil držali, saj so jih na zadnjem sestanku tudi potrdili.
Kmetijski svetovalec Jože Kramar, ing. agr.
BOLEČINI VIISIA
Če vino spremeni vonj in okus ter videz zaradi delovanja živih celic plesni, bakterij in kvasovk, govorimo o boleznih vina. Kemične spremembe, ki jih povzroči nezaželeno delovanje drobnoživk, so lahko tako velike, da je vino neužitno, pokvarjeno in neprimerno za promet.
KAN je pogosta bolezen, zlasti pri vinih z manj alkohola. Povzročajo jo glive iz rodov Candida, Pichia in Han-senula, ki se nahajajo že na grozdni kožici. S predelavo preidejo v mošt, preživijo vrenje in se lahko razmnožijo Šele v vinu, ko se izgubi zaščitna plast med alkoholnim vrenjem nastalega ogljikovega dioksida, ko pride v sod zrak. Na površini tvorijo sivo-be-lo, tudi do en centimeter debelo kožico, ki pri stresanju vina razpade in se potopi, Kan se izraža v znižanju alkohola, ki se razgradi v ogljikov dioksid in vodo. Vedeti moramo, da je kan prva faza za ugoden razvoj in delovanje ocetnokislinskih bakterij.
Bolezen preprečimo z vedno doliti-mi sodi. Z žveplom si pomagamo le posredno, ker ta veže kisik. Če je bolezen že napadla vino, previdno odstranimo nastalo kožico; pri skoraj polnem sodu z dolivanjem skozi dolgi lijak, pri polpraznem pa s pretokom. Pri močnejšem pojavu vino čistimo z aktivnim ogljem (25-30 g/hI).
OCETNI CIK je pogosta bolezen vin z nizkim alkoholom v slabih vinskih kleteh. Nastane kot posledica delovanja ocetnokislinskih bakterij, ki so v
naravi zelo razširjene. V poznem poletju se razvijejo zlasti na poškodovanih jagodnih kožicah in s stiskanjem preidejo v mošt in vino. V ugodnih pogojih (nizek alkohol, prisotnost zraka in višja temperatura) predelajo alkohol preko acetaldehida v ocetno kislino, ki se kaže v večji vsebnosti hlapnih kislin. Dopustna zgornja meja hlapnih kislin je v belem vinu 1,1 g/l, v rdečem pa 1,2 g/l. Vsebnost hlapnih kislin kaže na potek alkoholnega vrenja, na razmere v kleti in na zdravstveno stanje vina. Nastanek ocetne kisline preprečujemo s hitro predelavo grozdja, drozgo in mošt pa čim manj izpostavljamo zraku, beli mošt razslu-zimo, dodamo selekcionirane kvasov-ke, rdečega pa pred vrenjem preventivno žveplamo. Po končanem vrenju sode dolijemo, v polnem sodu se zaradi pomanjkanja zraka ocetne bakterije ne morejo razviti. Ciknjeno vino močno žveplamo, pasteriziramo ali sterilno filtriramo. Hranimo ga v hladnem prostoru in ga hitro porabimo. Pri močnejšem ciku vino pred filtracijo čistimo s 15-20 g/hI aktivnega oglja. Priokusa po ocetni kislini ne moremo nikoli odpraviti, lahko ga le omilimo. Pravočasno in strokovno žveplanje je ukrep, ki zagotavlja, da bomo ohranili vino zdravo in neoporečno.
MLEČNI CIK je bolezen, pri kateri mlečnokislinske bakterije spreminjajo sladkor v mlečno kislino, manit in ogljikov dioksid. Pojav je pogost pri vinih, ki niso dokončno povrela, bole-
zen pa spremlja tudi manitno vrenje. Bolezen spoznamo po vonju in okusu, ki nas spominja na kislo zelje. Vina z nižjo kislino in nepovretim sladkorjem ter malo žveplana vina so za mlečni cik bolj dovzetna. Cik preprečujemo z razsluzenjem mošta, vodenim alkoholnim vrenjem, s pravočasnim žve-planjem ter z rednim dolivanjem sodov.
Pri ZAVREL1CI bakterije razgrajujeio vinsko kislino in glicerin. Pojavi se z višanjem temperatur, spoznamo pa jo po tihem vrenju (šumu) in sproščanju ogljikovega dioksida. Vino postane motno, včasih tudi spremeni barvo. Pri pravočasnem ukrepanju bolezen preprečimo z močnim žveplanjem in ostro filtracijo.
VLEČLjIVOST. Povzročitelji so bakterije in kvasnice v vinih, ki so bila dolgo časa nepretočena, so ležala dolgo na drožeh. Bolezen se rada pojavlja pri vinih z nizkim alkoholom in kislinami ter nepovretim sladkorjem. Vino je motno in vlečljivo, pravimo, da teče kot olje.
Vlečljivost preprečimo s popolnim prevretjem mošta, pravočasnim in hitrim pretokom, če je že prisotna, jo odpravimo z zračnim pretokom in močnim žveplanjem.
Vinskih bolezni poznamo še več, vendar so zgoraj opisane najpogostejše. Če se pojavi bolezen, za katero ne poznate vzroka in ne veste, kako bi jo odpravili ali omilili, je prav, da se obrnete po pomoč v najbližjo strokovno usposobljeno klet.
Kmetijska svetovalna služba Krško: Vinko Brkovič, dipl. kmet. ing.
TRIHOFITIJA-GOVEJI LIŠAJ
Jane* Hebe, dr. ve*, med.
To je kožna bolezen govedi, ki se tu in tam pojavlja tudi v naših krajih. Navadno pride v hlev s kupljenimi živalmi, ki ne kažejo nobenih znakov, ali pa se ti zdijo kupcu nepomembni (majhna brezdlačna mesta ...).
Bolezen povzročajo glivice rodu Trichophyton. Najbolj dovzetna so teleta in mlada goved. Ko pride bolezen v hlev, se počasi in nezadržno širi. Okužbe so pogostejše pozimi in spomladi, posebej v vlažnih zatohlih hlevih. Neposredni stik pri prosti reji zelo pripomore k širjenju. Bolezen se lahko prenese tudi z obutvijo, obleko, glodalci, raznim orodjem in hlevsko opremo.
Pri napredujočih stanjih je videz živali zelo žalosten, mlada živina zahira. Od okužbe do vidnih znakov preteče 2—4 tedne. Na teh mestih se začne lomiti dla-ha in izpada. Po dveh do treh mesecih se pokažejo okroglasta, omejena, sivkasta mesta na koži. Prekrita so z azbestu podobnimi krastami. Bolezen najraje zajame
področja glave okrog oči, na vratu, hrbtu, koren repa. Če se ne zdravi, se širi naprej, posebej pri teletih. Spremenjena mesta navadno niso srbeča!
Zdravljenje je dolgotrajno, zato ga je treba začeti čim prej, ko stvar še ni močno napredovala. Preprečevati je potrebno nadaljnje širjenje na druge živali. Za zdravljenje so poznana števila zdravila, način in potek sanacije določi živinozdravnik. Zelo uspešna in najmanj nevarna je vak-cinacija. Razkužiti je potrebno tudi hlev, opremo, pribor...
Pri ravnanju z obolelimi živalmi je potrebna posebna previdnost, ker se bolezen prenaša tudi na ljudi (zoonoza). Otroci so bolj občutljivi, zato naj raje sploh ne hodijo v okužen hlev. Zdravljenje je težavno. Zaradi vseh navedenih dejstev je trihofitija bolezen, ki se zatira po zakonu.
Bolezen ne vpliva na kvaliteto mesa in mleka.
Tomaž Cigler, dr. vet. med. KZ "Bohor"
Vzgojitelj prve slovenske pasme kunca
Janez Kebe dela v Veterinarski postaji Brežice, je pa tudi predsednik Društva gojiteljev malih pasemskih živali, ki je ta mesec pripravilo še eno zanimivo razstavo zajcev, golobov, perutnine, ptičev in drugih živalic, ki jih imamo predvsem zaradi lepote in veselja.
Gospod predsednik, kako ste zadovoljni z letošnjo razstavo?
Razstava je organizacijsko popolnoma uspela. Kvaliteta živali je bila na visoki ravni, obisk pa je bil zaradi nepričakovano slabega vremena slabši.
Vaše društvo je že od pričet-ka delovanja med najboljšimi v Sloveniji. Kako vam to uspeva?
To nam uspeva z velikim entu-ziazmom posameznih članov društva, organizacijo strokovnih predavanj, obiski mednarodnih
razstav v tujini, spremljanjem strokovne literature na področju reje malih pasemskih živali. Člani pa vlagajo veliko finančnih sredstev v nabavo vrhunskih živali iz tujine, zaradi osvežitve krvi in nadaljnje selekcije.
Poleg tega, da ste predsednik društva, ste že od ustanovitve tudi uspešen gojitelj malih pasemskih živali. Koliko vrst ste obiskovalcem predstavili letos?
Letos sem predstavil 5 pasem perutnine, 6 pasem kuncev, 8 pasem rac, 4 vrste papig in eno vrsto golobov. Od tega so bili štirje šampioni.
Vzgojili ste tudi prvo priznano slovensko pasmo kunca-slovenski kunec je vaše defo. Prosim, povejte nam nekaj o tem.
To je pasma, ki je nastajala 15 let. Nastala je s križanjem treh pasem, in sicer modrega dunaj-
čana, belega dunajčana in kunca Aljaska. Z večkratnimi povratnimi križanji sem po devetih letih selekcijskega dela uspel dobiti dominantne lastnosti v barvi in teži, ki so se stoodstotno prenašale na potomce. Po pravilih evropske zveze gojiteljev malih živali so bili kunci predstavljeni na društvenih razstavah in leta 1988 prvič na zvezni razstavi v Ljubljani, kjer je bil v mednarodni komisiji sprejet tudi standard te pasme. Standard slovenskega kunca: ima lepo hrbtno linijo, njegove prsi so močne, idealna teža je med 4 in 4,5 kg. Dlaka je divje mišje modrosiva, okoli nosnic, oči, na robovih ušes, prsih in spodnjih delih nog pa je rumenkasto rjava in se harmonično preliva v okoliško barvo. Slovenski kunec ima srednje dolgo mehko in enakomerno krzno, poddlaka pa je gosta in fina, z enakomerno razporejenim pigmentom v barvnih prelivih. Zanimivo je, da sta rep in trebuh tega kunca bela in da so oči rjave. Slovenski ku-
nec se že širi na področju Slovenije, kjer se vse več gojiteljev odloča za vzgojo te pasme.
Kakšni so vaši načrti za naprej?
V januarju načrtujemo udeležbo z najboljšimi primerki z razstave v Brežicah na državni razstavi v Ljubljani. Potem pa obisk razstave malih pasemskih živali v Nemčiji. Kot rejec pa nameravam nadaljevati selekcijo novih krvnih linij slovenskega kunca. Jože Arti
14
Nas glas 19. J5. novembra 1993
HOY0 NA KNJIŽNIH POLICAH
Z 11. knjižnim sejmom, ki je v začetku meseca potekal v Ljubljani, je bil dosežen vrh založniške dejavnosti za letošnje leto, saj so nekatere založbe prihranile najbolj zanimive knjižne izdaje prav za sejemsko predstavitev. Prostor, ki nam je na voljo, ne omogoča podrobnejših predstavitev posameznih knjig, zato bo tudi tokratni prispevek predvsem naštevanje novosti za širši krog bralcev, za boljšo seznanitev pa se bo treba potruditi v knjigarno ali knjižnico.
V zbirki Moja prva odkritja, ki je postala znana po prosojnicah, ki z živobarvnimi ilustracijami omogočajo najmlajšim razburljivo raziskovanje različnih okolij, je izšla zadnja knjižica z naslovom PRAGOZD. Nekdanja Državna založba Slovenije, zdaj samo DZS, je letos zasula trg s kvalitetnimi izdajami za otroke. Po eni strani gre za številne knjižice domačih avtorjev, po drugi pa je tudi ta založba začela slediti dogajanjem na svetovnem knjižnem trgu in uvaja v svoje programe izdajanje knjige- igrače in knjige - izobraževalne igrače. Tako so v seriji drobnih knjižic, ki po pristopu (animaciji bralca) spominjajo na popularni Časovni stroj, izšli štirje naslovi: POSTAL SI KRALJEVIČ, POSTAL SI ČARODEJ, POSTALA SI DOBRA VILA, POSTALA SI KRALJIČNA. Pri premagovanju
strahu, ki ga ima večina otrok pred zdravnikom, naj bi pomagali knjižici LE BREZ STRAHU K ZOBOZDRAVNIKU in LE BREZ STRAHU K ZDRAVNIKU. V knjižicah, ki sta izšli v zbirki Knjižica pogrni se, se nahajajo makete prostora in opreme, ki ju uporabljata oba zdravnica, posameznih delov človeškegV telesa in drugi gibljivi deli knjige, ki pritegnejo otrokovo pozornost in ga mimogrede seznanijo z vsem tistim, kar ga čaka v ambulanti.
Slavna junakinja otroških knjig, filmov in gledaliških predstav Pika Nogavička je postala vzor mnogim nadebudnicam, ki pa ji v svojem resničnem življenju le nigo mogle povsem slediti. Mnogo, bolj običajna punca je ANASTAZIJA KRUPNIK, junakinja amfi-iške pisateljice Lois Lowry. Toda tudi desetletna (!) Anastazija ima kopico problemov s starši, učiteljico, prijateljicami in sama s sabo, kar je včasih celo pripravljena priznati.
Zbirka jezikovnih tečajev (au-dio kasete in priročnik) z naslovom CICERO se je že dobro uveljavila s tečaji angleškega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika. Zdaj je na trgu še POSLOVNA NEMŠČINA, ki bo dobrodošla mnogim podjetnikom, ki se srečujejo s tujimi partnerji z nemškega govornega področja. Ob učenju tujih jezikov
pa mnogokrat pozabimo, da je slovenski jezik, čeprav ga govori malo ljudi, najbogatejši med slovanskimi jeziki. Boljšemu pozna-vapju materinega jezika je namenjen komplet iz zbirke CICERO z naslovom SLOVENSKA i NAREČJA, ki nam omogoča (tudi s posnetki originalne izgovorjave krajših besedil) spoznati 40 slovenskih narečij.
Po pravi poplavi priročnikov za uspešnejše odnose med spoloma v minulih letih je zadnje čase na tem tematskem področju vladalo krajše zatišje. Pred kratkim pa je Mladinska knjiga izdala INTIMNI DOTIK, knjigo, ki sicer združuje mnogo tega, kar je bilo že doslej opisano in naslikano, vendar je zdaj podano na kratek, pregleden in širše sprejemljiv način. Nemara s pomočjo knjige odpadejo vprašanja v zaupne rubrike revij, bolj zadržanim pa se zbudi domišljija v ljubezenskih odnosih ali začne pogovor o najbolj intimnih, a pomembnih straneh življenja v dvoje.
Silvo Mavsar
IŠČETE DARILO? Z DOBRO KNJIGO BOSTE NAJBOLJ RAZVESELILI PRIJATELJE IN POSLOVNE          PARTNERJE.
PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP, SI OGLEJTE PONUDBO KNJIGARNE "OPUS" V KRŠKEM!
Delovni čas: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Ob razstavi v Postojni
MEJA MED UMETNOSTJO IN ŽIVLJENJEM NE OBSTAJA VEČ
V petek, 19. novembra, je bila svečana zatvoritev razstave Marcela Valentinija. Gre za razstavo umetniških ponaredkov impresionizma in postimpresio-nizma, ki je dvignila nekaj prahu strokovne javnosti. Kopije in ponaredki obstajajo že od nekdaj. S tem so se ukvarjali tudi dobri slikarji (Ivana Kobilca, Rudi Španzel). Gre pač za variacije na določeno temo.
Valentini je že sam po sebi fal-sifikat, saj sploh ni Marcel Valentini, ampak Marko Premrl. Odkar je zaživel v Italiji, živi dvojno življenje. Za prijatelje je Mare, za vse ostale pa Marcel. Sodeluje z direktorjem Optimizma. Vladimir Slejko, direktor Optimizma, je s prodajo ponaredkov pokril najnujnejše finančne potrebe. Vrednost zbirke je po Slejkovih
besedah najmanj dva milijona nemških mark. Denar je pri njih res glavno merilo za umetniško vrednost, saj ni vredno poudarjati, da najbolj "sije" tisto najdražje. Strasti, ki polnijo denarnico, praznijo srce in obratno - tiste, ki polnijo srce, pač praznijo denarnice. Na vsak način so impresionistična dela nastala v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Dela iz sedemdesetih let tega stoletja govore o moči, sek-su in denarju. Prav ta dela so pokazala, da je podpis tisti, ki opredeli umetnino.
Na to temo je za udeležence mednarodnega filozofskega simpozija o umetnosti in kulturi v Gentu leta 1982 pripravil per-formans Jan Fabre (režiser, scenograf, koreograf in video umetnik). Na filozofsko-estetski kon-
test napeljuje že sam naslov Denar, ki bi lahko bil tema predavanja. Fabre je od obiskovalcev pobral prostovoljne prispevke. Nekateri so avtorju celo sami pomagali lepiti bankovce na papir in sestavljati kolaž, ki je rabil za ozadje "pepelnega slikarstva". Tako bi lahko imenovali zapisovanje Art in culture s pepelom zažganih bankovcev. Gledalci so namreč mirno gledali v Fabra, kako sežiga njihov denar in jim ga lepi na roke.
Marcel Valentini avtor pravi, da njegov namen ni goljufanje, ker ni pravi kopist in ne kopira, ampak se vživi v umetnika ter želi svoje videnje podati ljudem. V intervjuju na otvoritvi je retorično vprašal, kakšna je razlika med Van Goghovimi in njegovimi sončnicami. Vsi pa vemo, da je Van Gogh predvsem gledal sončnice. Da jih je dan za dnem nosil s sabo v gostilno, da jih je gledal. Ljubezen je neumrljiva. Zakaj nas poskušajo prepričati v nasprotno?
(Ag.)
Natečaj za osnovnošolce
"Moj kraj in njegova prihodnost'
Pismo posavskega prijatelja (3)
Film   |3ri j*i lc*l jsitv*!
Film je še vedno najbolj prodoren medij? Najbrž, če v blokadi kulturne izmenjave, ki je nastala z mejami med Hrvaško in Slovenijo, prvi vzpostavlja reprezentativno komunikacijo. Tu in tam sicer pride kakšna gledališka predstava iz Ljubljane v Zagreb, v Kar-lovcu sta pred kratkim ob otvoritvi oddelka "slovenske knjižnice" gostovala protagonista hrvaško-slovenskih književnih povezav, antologika Ciril Zlobec in Slavko Mihalič, v zagrebški dvorani "Li-sinski" je muziciral orkester Ljubljanske filharmonije, v komunikativnem prostoru Študentskega centra pa se bodo 25. novembra začeli kar petdnevni Dnevi slovenskega filma. Vsak večer obilica velikoekranskega in video filma. To je pravzaprav povratna prezentacija po gostovanju Hrvaškega filmskega programa 1992
v Ljubljani, le da se zdi, da se bo slovenski film predstavil z bolj bogatim izborom. Zato tej kulturni izmenjavi, ki zaradi vpliva dnevne politike še vedno zaostaja za možnostmi, lahko po pravici nadenemo pridevek "prijateljska". Ker Slovenci in Hrvatje kot najbližji sosedje v marsičem živijo skupne teme in dogodke, ali je potem logično, da obiskovalci kinodvoran z obeh strani Sotle bolje poznajo recimo ameriški film kot pa tistega preko meje? Ali res imamo "skupne teme"? Poglejmo le nekaj primerov. "Fant pobratim smrti" je naslov 65-minutnega dokumentarca že opažene mlade Metličanke Maje VVeiss. Film govori o fantu iz Černobila, ki ga je agresija )LA zatekla v Sloveniji. Ali če vzamemo nekoliko krajši film istega žanra, 30-minutni "Vse je pod kontro-
lo", ki, kot pove že naslov, tragikomično opozarja na neko drugo zgodbo v času napada |LA. Ali bi lahko podobne teme poiskali v Hrvaški? Odgovor je odveč. Znano pa je, da je v Hrvaški dosti težje financirati film kot v Sloveniji. Znano je tudi, zakaj je tako. Tako bodo Slovenci Zagrebčanom predvajali pet dolgometraž-nih (Babica gre na jug, Ko zaprem oči, Morana, Zrakoplov, Rojevanje Leara in že omenjenega Fanta...) in pet kratkih filmov ter v tretjem delu vrsto "video" naslovov. Večinoma so avtorji mladi in manj znani, bolj znana sta le Dušan Povh in Franci Slak. Pozdrav "filmu prijateljstva"
Posavski prijatelj, l.r. P.S. Ali ne bi mogla gostovanj takih "dnevov" v bodoče videti tudi manjša mesta, poleg Zagreba recimo Karlovac, poleg Ljubljane Krško? Nekoč smo temu rekli "disperzija kulture". Kdo bi si mislil, da jo bo zamenjala "disperzija vojne"?!
Blanca, 10. novembra - V Kulturnem domu na Blanci sta krajevna skupnost in Osnovna šola Blanca priredili šolski festival, na katerem so podelili nagrade za najboljša literarna in likovna dela učencev vseh osnovnih šol v sev-niški občini, ki so ob letošnjem občinskem prazniku sodelovali v natečaju na temo Moj kraj in njegova prihodnost. Komisija je natančno pregledala likovne in literarne prispevke ter se odločila, da nagrade prejmejo naslednji učenci: za likovne izdelke - Se-bastijan Popelar (OS Tržišče), Suzana Mirt (OŠ Krmelj), Petra Cu-gelj (OŠ Šentjanž), Tanja Peklar, Bojana Hočevar in Katja Knez (OŠ Boštanj), julija Rupret, Katja Pinoza in Barbara Tihole (OŠ Sevnica), Aleš Kočnar (OŠ Blanca), Robi Zakšek (OŠ Blanca); za literarne izdelke - Marjetka Peman
V Kulturnem domu Krško
MOŽ MOJE ŽENE
V soboto, 27. novembra, si ob 19.30 lahko ogledate najbolj noro komedijo "MOŽ MOJE ŽENE" Mira Gavrana v izvedbi Mojega gledališča. Nastopila bosta Iztok Valič in Ivo Ban. Predstava je za izven, vstopnina 800 SIT.
Noj kraj in njegova prihodnost
Živim na Blanci. To je majhna vas ob reki Savi, obdana s hribi in gozdovi. Večkrat razmišljam o prihodnosti mojega kraja. Zamišljam si, da se bo vas spremenila v veliko mesto in bo sedež občine. Vse bo pozidano s hišami in bloki, v ozadju pa bo še vedno gozd. Blanca bo povezana z ostalimi kraji z lokalnim avtobusom oziroma s tramvajem. Pa še nekaj bo v tem mojem mestu: velik bazen s tobogani in teniškim igriščem. Ne bo manjkal niti lokal za mlade in seveda disko klub. To moje mesto pa bo imelo tudi srednje šole, veliko knjižnico, galerijo in seveda gledališče. Vse v bližini, vse pri roki, ogromno možnosti za koristno preživljanje prostega časa. Sava bo še vedno tekla mimo, le da bo čista in bodo njeni bregovi raj za mlade zaljubljence pa tudi za nas - starejše, ki bomo hodili tja na sprehode in obujali spomine na čas, ko je bila Blanca še majhna vas. (Erika Mirt, 8. r. OŠ Blanca)
Kraj, v katerem živim, se imenuje Podboršt. To je vasica z devetnajstimi stanovanjskimi hišami, ki stojijo pretežno v vznožju hribčka z imenom Pasjek.
Vas je polna sadovnjakov in vrtov. Nad njo pa se razprostirajo lepo obdelani vinogradi. Pod vasjo in na nasprotnem hribčku se razteza nekaj polj in travnikov, kajti vsi vaščani se poleg službe delno ukvarjajo s kmetijstvom. Skozi vas pelje tudi glavna cesta, ki nas povezuje s Šentjanžem. Ta cesta žal ni cela asfaltirana, zaradi česar sem zelo jezna. Želim si, da bi bila v vasi trgovina, ker potem ne bi bilo treba po vsako malenkost hoditi v 2 km oddaljeni Šentjanž. Rada bi videla tudi, da bi dobili telefon, katerega nam že dolgo obljubljajo. Nikakor pa si ne želim, da bi v naši vasi zgradili kakšen nočni lokal oz. diskoteko, kajti potem bi bilo konec z našim nočnim mirom, ki nas na srečo loči od mest.
Veliko večjih želja pa nimam, kajti naš kraj mi je zelo všeč in upam, da mi bo ostal všeč celo
Življenje. (Marjetka Remar, 7. r. OŠ Šentjanž)
Živim v Dolenjem Boštanju. Ta kraj je lep, a ne čisto tak, kot si ga želim. Če se spomnim, da pred nekaj leti še nismo imeli asfalta in javne razsvetljave, je
danes moj kraj že veliko lepši in prijaznejši. Zvečer je zunaj prijetno svetlo. Poleti najbolj pogrešam bazen, ker mi je zelo vroče. Tu bi se poleti lahko srečeval s sošolci in prijatelji, ker mi je včasih med počitnicami zelo dolgčas. Želim, da bi imeli v naši vasi tudi veliko igrišče. Na njem bi bile gugalnice, peskovniki, tobogani in majhne lesene hiške, kjer bi se lahko igrali večji in manjši otroci. Ker pa nimamo igrišča, se moramo igrati na cesti, ki ni tako prometna. Toda vseeno moramo paziti, da se nam kaj ne zgodi. (Klemen Ko-govšek, 3. a OŠ Boštanj)
O prihodnosti svojega kraja nimam najboljšega mnenja, čeprav mislim, da bi se lahko začel razvijati na drugačen način. Nekateri sanjajo o visoki tehnologiji, o robotih, letečih avtomobilih ..., kar pa je zelo težko uresničiti, saj sedaj vlada pri nas kriza. Ljudje so brez dela, ni denarja, gospodarstvo propada. Mislim, da razvoj, ki ga planira država, ne bo šel naprej, saj država nima denarja. Še za ceste ga ni, kaj šele za kaj drugega. Ne verjamem tudi v razvoj kmetijstva. V zadnjem času je zelo velik uvoz
poceni pridelkov in izdelkov iz vzhodnih držav, našemu kmetu pa ostajajo viški in ne ve, kam z vinom in drugimi pridelki. Mislim, da bodo lahko uspevala majhna privatna podjetja. Tudi pri nas na Blanci. Ob tem pa ne smemo pozabiti na naravo, da je preveč ne uničimo in živalim ne zmanjšamo življenjskega prostora. Za vse to pa nam manjka enotnosti in tudi marljivosti. - Želim si, da bi se moj kraj razvijal in da bi postal mali center obrti, hkrati pa tudi turistični biser Posavja. (Borut Zidar, 7. r. OŠ Blanca)
Odgovor na vprašanje o prihodnosti ve vsak sam. Jaz na primer zaprem oči in se že vidim na lepem otoku sredi oceana. To je moje sanjarjenje, včasih pa pogledam tudi, kako bo z mojim krajem čez sto let. Blanca bo takrat majhno mesto. Mislim, da bo Slovenija našla rešitev za jedrske odpadke, sicer se bojim, da z mojim mestom ne bo nič. Predstavljam si, da se bo Blanca razvijala in da bo imela podzemno železnico, ki jo bo povezovala z vasmi okoli: z Rožnim, Kla-djem, Poklekom in Brezovim. V Krajno Brdo bo vozila vlečnica. Na Blanci bodo živeli zadovoljni in veseli ljudje, saj bodo vsi imeli
(OŠ Šentjanž), Klemen Kogovšek (OŠ Boštanj), Petra Kugler (OŠ Loka), Matej lazbinšek (OŠ Sevni-
ca), Petra Kralj (OŠ Sevnica), Erika Mirt (OŠ Blanca). lanjo Pavlic (OŠ Blanca).
Vse nagrade so bile enakovredne. Na poclelitveno slovesnost, festival Korajža velja, so poleg nagrajencev prišli tudi njihovi mentorji in starši. (Milena Požun)
Erika Mirt, 8. r. OŠ Boštanj, ravnateljica šole Anica Mešiček in predsednik ZKO Sevnica g. Novak
Zveza kulturnih organizacij Brežice in Posavsko pevsko združenje prirejata
REVIJO OKTETOV POSAVJA
Prireditev bo v petek, 2<i. novembra 199! ob 19. uri v Osnovni
soli v Brestarm i.
Nastopili bodo: Ženski oktet Brestanica, "Kranjc i" u Krške vasi,
"Orlica" iz Pisec, "Jurij Dalmatin" i/ Boštanja in dekliška skupina
KUD "Oton Župančič" iz Artič.
službo, vse bo urejeno, ne bo več kriminala, ne mladoletnih prestopnikov. - To je del mojega sanjskega sveta. Resnica je daleč od tega, saj živimo v bližini Nuklearne elektrarne in smo sleherni trenutek ogroženi. (Mitja Strojanšek, 8. r. OŠ Blanca)
Korajža velja
Stojan Imperi, 1. r. OŠ Blanca je prvi raztegnil meh.
Naš glas 19, 25. novembra 1993
15
KRONIKA
Bombe ni bilo
Brestanica - Čistilki v OŠ Brestanica, ki se je popoldne odzvala na zvonjenje telefona, je neznan ženski glas ukazal, naj obvesti učitelje, da bo naslednji dan, to je v petek, 12. novembra ob 11.15 nekdo napadel šolo in naj torej otroke rešijo na varno. Zato so v petek prenehali pouk ob pol enajstih, krški policisti pa so preiskali vse prostore šole, vrtca, pomožne zgradbe ter okolico, saj je obstajal sum, da je nastavljena bomba. Pregled so končali ob 12. uri, ko se je izkazalo, da je bila grožnja izmišljena.
Eksplozija plina v stanovanjski hiši
Brežice - V petek, 12.11. nekaj po 4. uri zjutraj je v stanovanjski hiši Janeza A. v Zgornji Pohanci prišlo do eksplozije. Pri ogledu je komisija UKS UNZ Krško ugotovila, da je eksplodirala jeklenka z gospodinjskim plinom v kletni shrambi. Preiskovalci so ugotovili, da je miš pre-grizla gumijasto cev, po kateri je bil plin speljan do plinskega štedilnika v kuhinji, plin je uhajal iz cevi in se širil po kletnem prostoru, do eksplozije pa je prišlo, ko se je vklopil termostat na zamrzovalni skrinji, ki je tudi stala v kletni shrambi. Eksplozija je v shrambi s polic pometala vsa živila, popokale pa so tudi vse pregradne stene. Vrata shrambe in vhodna vrata v klet je eksplozija popolnoma uničila, dele vrat pa so našli celo 30 m stran od hiše v vinogradu. V vseh ostalih prostorih je poškodovano pohištvo, popokale pa so tudi nosilne in pregradne stene. V trenutku eksplozije sta bila v spalnici starša Janeza A., vendar nista bila poškodovana. V zgornjih prostorih, kje živi Janez A. z družino, je s tečajev odtrgalo vsa vrata, v spalnici in dnevni sobi pa tudi okna skupaj z okvirji, vendar tudi tu ni bil nihče poškodovan. Po prvi nestrokovni oceni je škode za približno 4 milijone tolarjev.
Ovadili bodo poslovodkinjo
Brežice, novembra - Kriminalistična služba iz Krškega bo TJT Novo mesto ovadila 35-let-no J. N. iz Brežic, ki je utemeljeno osumljena, da je kot poslo-vodkinja poslovalnice v trgovskem podjetju Posavje Brežice v času med 4. januarjem in 20. oktobrom ponarejala dnevne obračune blagajne poslovalnice tako, da je v dnevnem obračunu inkasa zmanjševala zneske prejete gotovine in povečevala zneske prejetih čekov in bonov. Tako je prikrivala in si prisvajala zneske od gotovinskega dela dnevnega inkasa.
Motorist umrl v bolnišnici
Krško - V novomeški bolnišnici je 12. novembra umrl 17-letni Roman Planine iz Krškega, ki se je dan prej hudo ponesrečil z motorjem.
Planine se je z motorjem znamke Kavvasaki peljal po Valvasorjevem nabrežju v Krškem. Pri hiši št. 15 je prehiteval osebni avtomobil, z njegove leve strani pa je zunaj prehoda za pešce cesto prečkala 29-letna Marjan-ca Habinc iz Krškega. Ko je opazila motorista, je obstala sredi ceste, tako da jo je motorist oplazil in pri tem lažje ranil. V tem trenutku je nasproti pripeljal osebni avto 20-letni Marjan Ploh iz Krškega, ki se je skušal umakniti, vendar mu to ni uspelo. Treščil je v motorista in ga hudo ranil.
Zadel pešca
na zaznamovanem
prehodu
Krško, 12. novembra - Ko
se je Vinko P. peljal s svojim osebnim avtom po cesti od Drnovega proti Brestanici, v križišču z Leskovško cesto hitrosti vožnje ni prilagodil razmeram na cesti - padal je dež s snegom. V križišču je na zaznamovanem prehodu za pešce z njegove leve strani cesto prečkala Bajramka K., ki je za roko držala 6-letnega sina Jasmina. Ker voznik ni mogel pravočasno ustaviti, je skušal z vozilom oba pešca obvoziti po levi strani, pri tem pa je z desnim blatnikom oplazil peša-kinjo, tako da je padla na cesto in se hudo poškodovala, medtem ko otrok ni bil poškodovan. Vinko P. je vozilo ustavil šele kakšnih 100 m od kraja nezgode.
Nenadna smrt
Kostanjevica na Krki, 18. novembra - Danes zjutraj so v gostinskem lokalu Kmečki hram našli truplo moškega. Policijska patrulja je ugotovila, da gre za 59-letnega hrvaškega državljana Miloša Martinoviča. Martino-vič, ki je sicer doma iz Samobo-ra, je stanoval v podstrešnih prostorih gostilne. Prejšnji dan je pokojnik zaužil večjo količino alkohola. Ko je ponoči šel po stopnicah v svojo sobo, ga je zadela možganska kap, zaradi tega je padel po stopnicah in
obležal na hodniku. Zdravnica, ki je truplo pregledala, ni ugotovila nobenih znakov nasilne smrti, zato je tuja krivda izključena.
Požar na gospodarskem poslopju
Gorenja vas - Okoli 19. ure 18. novembra je zagorelo na gospodarskem poslopju, ki je last Jožeta Salmiča. Zgorelo je ostrešje poslopja, v katerem je bil stroj za mletje koruze, elektromotor in lesena kad. Zgorelo pa je tudi 3,5 t slame in 1 t sena. Škode je za približno 1.500.000 SIT.
Z neprijavljenim orožjem čez mejo
Obrežje, Dobova - 17. novembra so policisti na MMP Obrežje pri kontroli osebnega avtomobila Franeta Ž. iz Sinja, hrvaškega državljana, našli pištolo znamke Herstal kal. 9 mm in 27 pripadajočih nabojev. Potnik orožja, za katero poseduje orožni list, pri izstopu iz R Slovenije ni priglasil, zato so ga prijavili sodniku za prekrške, orožje pa so mu zasegli. Naslednji dan so sodniku za prekrške prijavili Anteja C. iz Borovega Naselja pri Vukovarju, državljana RH, in mu odvzeli revolver Luger kal. 38 mm special, za katerega nima orožnega lista. Policistom je povedal, da je revolver dobil kot vojni spomin v RH. Naslednji dan pa so na MMŽP Dobova pri
hrvaškem državljanu Igorju Č. G., ki je pripotoval z vlakom iz Hrvaške, našli bolj obsežno oborožitev. Za pasom je imel samokres PHP MV kal. 9 mm in 8 pripadajočih nabojev, v potoval-ki pa 8 detonatorjev UDKV (kemični - časovni) in vojaški nož na preklop, dolg 9 cm. Igor Č.G. je pojasnjeval, da je zaposlen v ministrstvu za obrambo RH ter da ima navedeno orožje in strelivo v osebni zadolžitvi, vendar pri sebi ni imel dokumentov za posest in nošenje orožja. Vsi navedeni predmeti so mu bili odvzeti, zaradi kršitve zakona o orožju in zakona o eksplozivnih snoveh pa je predlagan postopek pri OSP Brežice.
Prehitevanje ga je stalo življenja
Brestanica - Okrog 21. ure 18. novembra se je v prometni nesreči na Cesti prvih borcev v Brestanici ena oseba smrtno ponesrečila, ena pa je bila lažje ranjena. Herman C. (1971) iz Krškega je vozil osebni avto proti Senovemu. Ko je začel prehitevati vozilo pred sabo, je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Bojan B. (1956) s Senovega. Kljub temu, da se je Bojan B. umikal in zaviral, trčenja ni mogel preprečiti. Herman C. je dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nezgode, Bojan B. pa je dobil le udarnine in odrgnine po kolenih. Branka Bjegovič
Obfigheimer   $
(lochrichtcn
POŠTA
Odprto pismo Vidomu
Za začetek moram pojasniti, da sem novopečeni lastnik družbenega stanovanja, katerega sem odkupil po pogojih "stanovanjskega zakona" v juniju 1993. Ob tej priliki pa so pričele prihajati na moj naslov nerazumljive položnice podjetja Vidom iz Krškega, ki se je oklicalo za zakonitega hišnika. Vse lepo in prav, če se ne bi v njihovem poslovanju našlo cel kup napak, na katere sem vodstvo podjetja najprej pismeno opozoril 23.7. 1993 in po neuspelem razgovoru z vodstvom podjetja ponovno dne 28.9.1993, odgovor na to pa sem dobil pismeno 5. 11. 1993.
Ker mislim, da odgovora na zastavljena vprašanja do sedaj nisem dobil, in se mi dozdeva, da je poslovanje Vidoma na amaterski ravni, želim, da se s tem seznanijo tudi morebitni drugi oškodovanci, morda pa tudi kdo, ki je za to odgovoren po službeni plati.
1 .Zakon o obligacijskih razmerjih poznam, zato tudi vem, kakšne oblike mora biti pogodba med strankama. Vodstvo podjetja Vidom ponovno obveščam, da tako nepopolne in "meglene" pogodbe ne morem podpisati. Med drugim nisem dobil do sedaj dveh prilog k pogodbi, ki sta tudi sestavni del pogodbe, med drugim pa v pogodbi nikjer ne piše, kako se obračunavajo 0,3 % storitve (letno, mesečno).
2.  Kolikor mi moje poznavanje prava dovoljuje, je v vašem "katalogu stanovanjskih storitev" lepo našteto, za katera opravila dobite plačane storitve, "zaračunavate storitve", ki naj bi znašale 0,3 % od vrednosti stanovanja po stanovanjskem zakonu. Glede na to ste neupravičeni zaračunavati dodatne manipulativne stroške (poštnine), ker je to vaša dolžnost oz. te stroške krijete iz storitev. Dokaj smešna trditev je, da storitve zaračunavate celo manj, kot vam dovoljuje zakon. To je bilo do zadnje položnice res, vendar če k temu prištejemo še manipulativne stroške, pride izračun nekoliko večji od dovoljenega.
3.  Omenil sem vam, da je v našem bloku oglasna deska (v pravnem jeziku se ji reče krajevno običajen način za obveščanje). V osnutku vaše pogodbe se obvezujete, da boste o vsem obveščali stanovalce. Še vedno sem tako kot večina drugih stanovalcev prepričan, da ste dolžni vse obveščati o nastalih stro-
ških v zvezi s stanovanjem, s čimer je možno sprotno preverjanje računov. Moram vas opozoriti, da je nastalo vaše podjetje zaradi nas in ne bo vsak posebej hodil k vam na preverjanje računov.
4. Ob tej priliki bi želel, da si ponovno izračunate, na primer, kolikšen je bil znesek PGE za servisiranje gasilnih aparatov, pri čemer, če se poslužim vaše formule izračuna, dobim nekoliko manjši znesek (ni veliko, pa vseeno). Žal nimam podatkov za deratizacijo, ki je bila opravljena na zelo čuden način v zaklenjeni kleti šele na intervencijo prizadete stanovalke po izstavljenem računu.
5.  Če ste sprejeli izziv opravljanja hi-šniških opravil, vam moram svetovati, da si ponovno preberete 12. člen stanovanjskega zakona, ki ga že sami omenjate. Posebno pozorno preberite, kateri so skupni prostori, deli, objekti in naprave. Moj stroškovni del na njih je 2,9 % od skupnih stroškov. Glede na to mi ne morete enačiti deleža s trosobnim stanovanjem oz. stroške preprosto deliti po številu stanovanj v bloku, saj je za vsako stanovanje posebej določen stroškovni delež (velja predvsem za deratizacijo, servis gasilnih aparatov, košnjo trave, pleskanje ipd.).
6. Če spet podrobno preberete zakon, boste ugotovili, da mora biti za opravljanje del na skupnih prostorih več kot polovica stanovalcev za. Predvidevam, da so bile do sedaj za to tehnične ovire, zato upam, da jih vnaprej ne bo več.
7.  Sprašujem pa se tudi, kako lahko izdate račun za plačilo menjave žlebov po predračunu, predvsem še zato, ker ob izvajanju del dela niso bila opravljena v takem obsegu, kot je bilo predvideno (ni bila opravljena menjava kljuk, pač pa sta bili le dve prebarvani).
8. Pogoje zavarovanja sem dobil šele sedaj, vendar mi v treh alineah ni nič povedano. Zaradi tega bi bilo zelo zanimivo izvedeti to, čemur ste se ob prvem razgovoru izmikali. Zavarovan je tudi izliv vode, meni pa pušča voda na stropu, in sicer iz kopalnice nad menoj. Zares me zanima, ali bom moral v primeru popravila plačati popravilo sosedove in moje kopalnice pri najdražjem obrtniku, ki ga boste sami izbrali, pri tem pa si boste zaračunali še zakoniti 7 % pribitek.
Lahko bi še našteval nepravilnosti, vendar naj bo zaenkrat dovolj. Vsakemu, ki se je le malo poglobil v način vašega poslovanja, lahko postane jasno, da tu le ni vse tako, kot bi moralo biti. Popolnoma res je, da so zneski, za katere nas "okrog prinašate", majhni, vendar je treba vedeti, da imate podobnih terjatev
veliko. Sprašujem pa se tudi, ali sem edini, ki sem opazil te nepravilnosti, ali pa smo že postali imuni na vse oblike goljufanja.
Glede na vse napisano, gospa direktorica, vam dam javno na znanje: računov oz. položnic, ki niso pravilno izračunane, vam ne bom plačal, ker ste me poskusili ogoljufati. Že ob prvem razgovoru sem vam povedal, da lahko uveljavljate sodno pot za izterjavo dolga, vendar vas ob tem opozarjam, da boste morali sodišču pokazati, kako ste prišli do zneskov, ki jih od mene terjate. Tudi tokrat bom poudaril, da se plačilu svojega dolga ne mislim izogibati in ga bom tudi plačal takoj, ko bodo dolgovi pravilno izračunani.
Povedati vam moram tudi to, da drugega hišnika ne bom iskal in bom raje pri vas podpisal pogodbo, lahko tudi takoj, če boste pogodbo uredili tako, kot se za pogodbo in poslovneža spodobi.
Žal se mi ob vsem naštetem in ob vsem tistem, kar sem že slišal od drugih uporabnikov vaših uslug, poraja misel, da temu poslu kot nova podjetnica niste dorasli in se boste morali nad načinom dela precej zamisliti. Upam pa, da se bo ob tem zamislil še kdo, ki je odgovoren za nadzor, pa tudi vsi tisti, ki vam položnice vestno in v dobri veri plačujejo.
Ignac Delak Cesta 4. julija 60, Krško
Neodgovorno je ločevanje po narodnosti
Odziv na "Pismo prijatelja Posavja"
Veselimo se člankov, ki spodbudno pišejo o nastopih in delu naše šole. Vemo, da vedno ne bo tako (saj kdor dela, dela tudi napake) in da bomo pri našem delu napravili še marsikatero napako, ki pa se jih bomo poskušali izogibati. Tudi o takšnih stvareh je dobro pisati - dobronamerno seveda.
Besedilu "prijatelja Posavja" je vendarle treba dodati nekaj kritičnih pripomb. Dolgo sem okleval, ali naj se odzovem, in se na koncu odločil to storiti.
Želim pojasniti, da smo Glasbena A šola Krško in da smo v njej zaposleni * le učitelji Glasbene šole Krško. V vsakem primeru nas je neodgovornqt>-čevati po narodnosti. Ukvarjamo se z glasbeno kulturo, ki ne pozna besedičenja, še najmanj pa takšnega, ki ima prizvok političnosti. Vsi učitelji z mano na čelu opravljamo delo z učenci (vsaj
»mtsblatt der Gemeinde Obrigheim mit Nachrichten aus den Ortsteilen
Pripravil g. Olaf Lovrenčič
REJCI MALIH ŽIVALI — Društvo rejcev malih živali je v bližini Obrigheima odprlo kompleks objektov, kjer so nastanjene male živali. Objekte in "hišice" so naredili člani prostovoljno. Občanom priporočajo obisk in ogled tega kompleksa.
STARI AVTOMOBILI — V zadnjem času ugotavljajo, da so stari, za odpad primerni avtomobili parkirani na javnih parkiriščih. Podobno je tudi na raznih občinskih poteh in drugih prostorih, zato bodo proti lastnikom strogo ukrepali.
ZAKLJUČNI RAČUN ZA 1992 - občinski prihodki
in odhodki za upravo so v 1992 znašali 15.492.771,91 DM (po planu 14.045.000,00 DM) in proračun imetja 3.481.056,73 DM (po planu 7.123.000,00 DM). Celoten proračun je znašal 18.973.828,64 DM. Pri obrtnem davku je bil dotok večji za 1.344.254 DM, vendar se bo zaradi spremembe zakona o davkih to v proračunu 1993 slabše odrazilo. Na raznih področjih se pozna potreba po skrbnejšem, varčnejšem gospodarjenju. Tako je zabeležen prihranek 18 %. Pri občinskem proračunu znaša zadolžitev po glavi občana 734 DM, v deželnem pa 853 DM. Občinski frakciji CDU in SPD sta dali soglasje k zaključnemu računu 1992, slednja z nekaterimi pripombami.
SOSVET STARŠEV NA OBRIGHEIMSKIH
ŠOLAH — Pred kratkim so bile objavljene volitve v sosvet staršev v obrigheimskih šolah, z namenom, da si šola in starši medsebojno pomagajo pri reševanju vzgojnih problemov.
ŠPORTNO, DUHOVNO IN KULTURNO ŽIVLJENJE OBRIGHEIMA IN OKOLICE - v vsaki
številki občinskega glasila so objavljene vesti športnih organizacij o treningih, nastopih, uspehih in družabnih srečanjih. Obe verstvi, tako evangeličani kot katoličani, obveščata svoje vernike o vseh dogajanjih v tekočem tednu. Obširna so tudi poročila o raznih kulturnih dogodkih. Občinska knjižnica tekoče obvešča občane o prispelih novostih. Tudi ostale organizacije tedensko obveščajo članstvo o svojih aktivnostih, tako da nihče ne more govoriti o neinformiranosti občanov na vseh področjih družabnega življenja.
"HIŠNI ŠKRAT" NUDI POMOČ DRUŽINI -
Ambulantna pomoč ostarelim, znana pod imenom "Hišni škrat" (Heinzelmannchen), nudi celostno nego ostarelim, ki jo nudijo strokovnjaki. Pri rizičnih nosečnostih ali če mati otroka do 12 let starosti zboli ali pa mora na zdravljenje, lahko zahteva pomoč za družino. Organizacija "Hišni škrat" poskrbi za vse potrebno, da je družina oskrbljena. Na zahtevek prevzame bolniška blagajna stroške za 7-urno pomoč.
PLAN PRIREDITEV ZA LETO 1994 - Občina
poziva vsa društva in organizacije, da predložijo svoje prireditve v 1994. Neprijavljeni termini se ne bodo upoštevali v koledarju prireditev 1994. Za letošnji november je predvidenih 22 raznih prireditev.
upamo tako) pošteno in korektno in zato je imenovanje posameznih pedagogov po imenu, sploh pa po narodnosti nehvaležna zadeva. Takšni članki niso v prid notranjemu vzdušju kolektiva. Dobro vzdušje pa je porok za kvalitetno delo vsakega kolektiva.
Pa še nekaj. Staršem naših učencev in vseh vestnih pristašev, ki sledijo naše delo na javnih nastopih, smo dolžni pojasnilo. Žal nam je, da se je prijeten nastop ob zaključku šolskega leta v Kulturnem domu končal z nagovoroma dveh govornikov (po pripombah poslušalcev in kolektiva politično obarvanima) namesto z glasbo, kar je naše poslanstvo. Morda jetjailo nenamerno - ali pač. Zadnji stavek velja tudi za članek "prijatelja Posavja".
S spoštovanjem!
Drago Gradisek, ravnatelj GŠ Krško
Še: Čigava je športna dvorana v Leskovcu
Nekaj pojasnil k pismu gospoda
Lojzeta Šribarja
"N
Vse, kar je napisal v pismu z gornjim naslovom gospod Lojze Šribar, nedvomno drži. Vprašljiva je le njegova trditev o "monopolnem položaju" rokometa v tej dvorani. Zato bi rad njegovo pisanje dopolnil z nekaterimi dejstvi, ki jih ni omenil ali pa jih ne pozna, saj je od razmer, ki jih popisuje, preteklo že veliko let.
1. Športna dvorana osnovne šole v Leskovcu je takšna, kakršna je, zgolj
po zaslugi rokometa, vodstva kluba v tistem času in tedanjega podpredsednika IS SO Krško gospoda Nika Žibre-ta. ZAKAJ? Ob gradnji leskovške osnovne šole je bila v načrtu le telovadnica; za dvorano, kjer bi se lahko igrale tudi rokometne tekme, so si prizadevali že omenjeni in v teh prizadevanjih tudi uspeli.
2. V tistih časih, ko je bilo več denarja in ko je pri ZTKO Slovenije obstajal še investicijski fond, je takratnemu občinskemu vodstvu uspelo zagotoviti denar še za gradnjo športne dvorane v okviru Doma XIV. divizije na Senovem pa telovadnic z igrišči za košarko v Podbočju, na Raki in v Kostanjevici. Vse to je bilo plod načrtne občinske politike na področju športa.
3.  Rokometni klub Krško je imel v leskovški dvorani "monopol" v okviru odrejenih 3 ur vsakodnevnih treningov za člansko ter mladinsko ekipo.
4. Ob "preselitvi" KK Interier v dvorano Leskovec je člansko moštvo RK Krško sicer ohranilo potrebne ure za vadbo (res v manj ugodnem terminu), kadetsko moštvo, za katerega igrajo izključno učenci OŠ Leskovec, ima sedaj samo še 2 termina (prej 4), pionirska ekipa II (v celoti učenci OŠ Leskovec) pa v "lastno" dvorano nima več vstopa.
Zaradi vsega zapisanega bom tudi sam na koncu samo ponovil vprašanja, ki jih je zastavil gospod Šribar: Na kateri strani so krajani KS Leskovec? Ali njihovo mnenje sploh kaj šteje? Kaj je to širša javnost - je to Krško, Pod-bočje in še kaj, Leskovec pa sploh ne?!
Za "krški" rokomet Živko Sebek
16
Naš elas 19. 25. novembra 1993
Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Sevnica
OBVESTILO
o prenehanju sklepanja novih obveznosti v programih Republiškega zavoda za zaposlovanje do konca leta 1993
Republiški zavod za zaposlovanje se nahaja v težki likvidnostni situaciji, ki mu onemogoča normalno izvajanje programov. Sredstva, ki jih zavod potrebuje za svoje dejavnosti, se žal ne pokrivajo s sredstvi, ki jih lahko zagotavlja finančno ministrstvo ter so odobrena s proračunom za leto 1993 in njegovo renominacijo.                 ^
Republiški zavod za zaposlovanje lahko vpliva na zmanjšanji primanjkljaja le z zmanjšanjem aktivnosti na podorčju ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Ker so mnogi ukrepi že v izvajanju ter sklenjene pogodbene finančne obveznosti, jih moramo izpeljati do konca, saj bi imela njihova prisilna prekinitev prehude posledice.
Omejitve, ki veljajo od 1. 11. 1993, pa so naslednje:
1.  Na področju priprave brezposelnih za zaposlitev se do konca leta ustavi sprejemanje novih pogodbenih obveznosti oz. sklepanje novih aranžmajev.
2.  Na področju sofinanciranja pripravništva se do konca leta ne sklepajo nove pogodbe za sofinanciranje in za izplačilo stimulativnih subvencij za zaposlitev.
3. Sofinanciranje rehabilitacijskega inženiringa Zavoda za rehabilitacijo invalidov se ustavi.               *
4. Pri sofinanciranju razreševanja presižnih delavcev v podjetjih se do konca leta ne sprejemajo nove vloge.
5. V okviru programa Pomoč pri samozaposlovanju se ustavita oba ukrepa: sofinanciranje samozaposlovanja in svetovanje za samozaposlovanje.
V. d. direktorja: Toni Koren, dipl. psih.
REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE Glinška 12, Ljubljana
razpisuje
PROGRAME JAVNIH DEL V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 1994
Republiški zavod za zaposlovanje v skladu z 52. in 53. členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. I. RS, št. 5/91) razpisuje programe javnih del v Republiki Sloveniji v letu 1994. POGOJI RAZPISA
1.  Na razpisu lahko sodelujejo kot naročniki javnih del izvršni sveti skupščin občin.
2.  Pri organiziranju in izvajanju javnih del sodelujejo naročniki javnih del, potrebni izvajalci in Republiški zavod za zaposlovanje. NAVODILA ZA SODELOVANJE NA RAZPISU
1. Prijava za razpis se pošlje pristojni območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje do 31. decembra 1993.
2.  Prijava mora vsebovati:
-  naziv javnega dela, -^predstavitev programa javnega dela, -j-navedbo izvajalca javnega dela, -J potrebno število brezposelnih, vključenih v javna dela, zahtevano
i stopnjo izobrazbe in značilne poklice, posebna znanja in druge zahteve za vključitev v javno delo,
- čas trajanja javnega dela,
-  predviden začetek javnega dela,
- potrebna sredstva in vire financiranja,
- mnenje pristojne območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje,
-  potrditev programa financiranja.
3.  Pri izvedbi javnega dela zagotovi brezposelnim osebam, vključenim v javna dela Republiški zavod za zaposlovanje:
-  denarno pomoč v višini do 80 % neto zajamčenega osebnega dohodka mesečno od dneva vključitve v javno delo oz. dneva, ko se izteče pravica do denarnega nadomestila oz. denarne pomoči, ki jo je brezposelna oseba že pridobila;
- kritje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
-  kritje stroškov zdravniškega pregleda;
- kritje stroškov izobraževanja v skladu s kriteriji priprave delavcev na zaposlitev;
-  kritje stroškov prehrane in prevoza na delo; izvršni svet skupščine občine oz. naročnik javnega dela:
- stimulativni del nagrade v višini razlike do 70 % osebnega dohodka za enaka oz. podobna dela;
-  sredstva za izvedbo programa;
- pridobitev potrebnih soglasij za pričetek javnih del; izvajalec javnih del:
- strokovni nadzor nad izvajanjem javnih del in mentorstvo;
-  varnost pri delu in zaščitna sredstva;
- dodatno nezgodno zavarovanje;
- evidenco prisotnosti na javnem delu; območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje:
-  izbor brezposelnih oseb, vključenih v izvajanje javnega dela.
4.  Upravni odbor Republiškega zavoda za zaposlovanje sprejme program javnih del v Republiki Sloveniji za koledarsko leto, izvajanje javnih del pa spremlja odbor za izbor javnih del pri Republiškem zavodu za zaposlovanje v skladu z navodili o izvajanju javnih del v Republiki Sloveniji za leto 1994.
Dodatne informacije in pojasnila daje Republiški zavod za zaposlovanje, Ljubljana, Glinška 12, ali pristojna območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Sevnica in Velenje).
Jožica Puhar, predsednica upravnega odbora
AFP
AFP d.o.o. ekskluzivni zastopnik in nosilec licence adidaš W
Sela 2,68257 Dobovo, Slovenija, tel.: 0608/67-274,67-051,67-675, fax: 0608/67-655
TRGOVSKO POSLOVNI CENTER BOROVA
V PRODAJALNI AFP D0B0VA VELIKOSTI cca 600m2 BOSTE LAHKO KUPOVALI
- NA ODDELKU Z METRSKIM BLAGOM, KJER VAM PONUJAMO SAMA
UVOŽENA BLAGA PO UGODNIH CENAH
- OTROŠKEM ODDELKU KONFEKCIJE IN IGRAČ
-  ŽENSKEM ODDELKU KONFEKCIJE, PLETENIN IN PERILA
- MOŠKEM ODDELKU KONFEKCIJE, PLETENIN IN PERILA
IN SEVEDA ŠPORTNEM ODDELKU
adidaiw
DELOVNI ČAS PRODAJALNE
VSAK DAN OD 9. - 19. URE
SOBOTA OD 8.-13. URE
OD 20. NOVEMBRA DO VKUUČNO
18. DECEMBRA IMAMO ODPRTO
VSAKO SOBOTO DO 18. URE
-0tROAZSSS^j<
Mini restavracija z gostinskim vrtam
Kulturi dom Kršite
Prireditve
PREDSTAVITEV IN PRODAJA bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, svetil za otroke, ročnega električnega orodja, akustičnih aparatov: trgovina ERA Velenje v avli Kulturnega doma Krško od 6. do 10. decembra.
VESELI DECEMBER
1.  Filmske predstave za mladino:
29. in 30. XI. ob 16. uri: MLADOLETNI VOHUN.
6. in 7. XII. ob 16. uri; ČAROVNICE.
13. in 14. XII. ob 16. uri: SAM DOMA.
20. in 21. XII. ob 16. uri: BABICA GRE NA JUG.
27. in 28. 12. ob 16. uri: HRE-STAČ, amer. risanka.
2.  Izredna filmska predstava NEDOKONČANA ZGODBA II. del bo za učence iz občine Krško v sredo, 15. decembra dopoldne.
3.   MALA ČAROVNICA, dve predstavi v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Maribora, bosta v ponedeljek, 20. decembra.
VEČERNA PRIREDITEV
Glasbeno-literarni koktejl z likovno razstavo bo v soboto, 4. decembra ob 19. uri.
Valvasorjeva Knjižnica Mršite
VABILO PODJETNIKOM
V četrtek, 25. novembra 1993 ob 18. uri se srečamo v Valvasorjevi knjižnici Krško. Mag. Neva Maher nam bo predstavila priročnik KAKO USPETI NA TRGU Z MAJHNIM PODJETJEM (sto odgovorov na sto najpogostejših vprašanj).
V knjižnici smo za vas pripravili tudi zanimivo razstavo literature o podjetništvu!
VABLJENI!
Valvasorjeva knjižnica Krško, Krško, Cesta krških žrtev 26 razpisuje
na podlagi 38. in 43. člena Statuta javnega zavoda Valvasorjeve
knjižnice Krško
JAVNO DRAŽBO
osnovnih sredstev po spodnjem seznamu. Javna dražba bo 29. 11. 1993 ob 14. uri v Valvasorjevi knjižnici Krško, CKŽ 26.
1.  Toplovodni kotel za trda, tekoča in plinska goriva, tip: STANDARD UNI S, moč 80 KW, proizvod: TVT Boris Kidrič, leto proizvodnje: 1988, tovarniška številka: 2934.
Kotel je opremljen s kompletno avtomatiko in izolacijo. Iz notranjosti je razvidno, da je bilo kurjenje redno kontrolirano. Komplet 85.500,00 SIT.
2.  Gorilec na ekstra lahko kurilno olje, tip: 03 K, proizvod: Libela Celje, leto izdelave: 1987, tovarniška številka: 782020, območje delovanja: 6-9,2 kg/h, s fleksibilnima cevkama.
Komplet 46.800,00 SIT.
3.  Cisterna za olje V = 1900 dm3, kovinske izvedbe, opremljena z začepljenimi kovinskimi priključki:
3.1.  tovarniška številka 440 27.000,00 SIT
3.2.  tovarniška številka 442 27.000,00 SIT
3.3.  tovarniška številka 443 27.000,00 SIT
Cisterne je potrebno pred vgradnjo očistiti in antikorozijsko zaščititi z osnovnim in zaščitnim premazom.
Na javnem natečaju lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe. Pooblaščenci pravnih oseb morajo imeti pisno pooblastilo za sodelovanje na javni dražbi. Predmete javne dražbe si interesenti lahko ogledajo 2 uri pred licitacijo.
Interesenti morajo plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene eno uro pred pričetkom javne dražbe na blagajni Valvasorjeve knjižnice Krško.
Varščino bomo uspešnemu interesentu vračunali v kupnino, tistim, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, pa bomo varščino vrnili na blagajni uro po končani dražbi.
Če uspešni interesent ne bo dvignil in plačal predmetov v treh dneh, bomo dražbo razveljavili in obdržali 10 % varščino.
Prometni davek in vse druge javne dajatve v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
Predmeti so naprodaj po sistemu videno - kupljeno.
^<?L
r%
d.o.o.
\r inženiring
podjetje za izvedbo, trženje in inženiring
68270 KRŠKO • CKŽ 53 • Telefon: 0608/21 -944 • 22-944 Telefax: 0608/21-044
Poleg del iz naše osnovne dejavnosti, upravljanje stanovanjskih in poslovnih objektov, vam nudimo tudi naslednje storitve:
•   cenitev, prodajo, nakup nepremičnin in posredovanje pri prometu z nepremičninami,
•   obračunske, računovodske in knjigovodske storitve,
•   rekreativne programe (korektivna gimnastika, samoobramba ipd.).
V kratkem bomo ponudili tudi storitve v zvezi z vknjižbo etažne lastnine v stanovanjskih in poslovnih objektih na nekaterih območjih mesta Krško pod ugodnimi pogoji.
5j55rtjng
UDADE
PROIZVODNJA, TRGOVINA IN INŽENIRING, d.o.o. LITIJA, Valvasorjev trg 11 ¦ Tel./fax: 061/881-040
POOBLAŠČENI DISTRIBUTER ZA RADIATORSKE VENTILE IN PRIBOR ZA OGREVANJE
UAR
FAR. Rubinetteha S.pA
OLJNE GORILNIKE TER JEKLENE PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE
Unical
IN LITOŽELEZNE PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA OLJE ALI PLIN
L1/1NGIORGIO
CLIMASISTEMI
NAVEDENE PROIZVODE LAHKO KUPITE PRI VAŠIH
PRODAJALCIH OPREME ZA CENTRALNO OGREVANJE:
INSTALOMONT, d.o.o.
68273 LESKOVEC ¦ MDB 8 • Tel.: 0608/21-348 FENCO, d.o.o.
68290 SEVNICA • TRG SVOBODE 5 ¦ Tel.: 0608/81 -559
Naš glas 19, 25. novembra 1993
17
Na podlagi 6. člena zakona o razvoju malega gospodarstva (Uradni list RS, št. 18/91), sklepa o merilih in pogojih za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanje enot malega gospodarstva (Uradni list RS, št.40/92), sklepa o spremembah dejavnosti in dopolnitvah sklepa (Ur. list RS št.60/92)
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI OBJAVLJA
RAZPIS
ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA
I.  Prosilci za sredstva za razvoj so lahko:
-  podjetja z do 125 zaposlenimi v prometu in zvezah, trgovini na debelo, gostinstvu in turizmu, obrti in obrtem podobnih dejavnostih ter dejavnostih osebnih storitev, stanovanjsko-komunalni dejavnosti in urejanju prostora, finančnih, tehničnih in poslovnih storitvah;
- podjetja, ki zaposlujejo največ 50 zaposlenih v industriji, rudarstvu in gradbeništvu;
- obrtne zadruge;
- zasebniki - fizične osebe, ki opravljajo registrirano gospodarsko dejavnost.
II. Sredstva za razvoj bodo uporabljena predvsem za naslednje dejavnosti:
- proizvodnjo,
- obrt in osebne storitve,
- gostinstvo in turizem (predvsem nove posteljne zmogljivosti),
- tehnične storitve,
- turistično in poslovno infrastrukturo.
III.Prednost pri dodeljevanju sredstev za razvoj bodo imeli prosilci, ki izpolnjujejo naslednje ekonomske in druge cilje:
- povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov ter samoza-poslovanja,
- pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva na mednarodnih trgih,
- uvajanje sodobnih tehnologij v enotah malega gospodarstva zlasti z uvoženimi tehnologijami,
- ustanavljanje in razvoj enot malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti,
- ustanavljanje in razvoj enot malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja.
IV.
1.  Sredstva za razvoj lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja predloženega programa zagotovljenih najmanj 20 % lastnih sredstev.
2. Za naložbo v enoto malega gospodarstva lahko pridobi prosilec sredstva največ do 50 % predračunske vrednosti naložbe.
3.  Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt le enkrat.
4.  Program mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- program mora izkazovati likvidnost za celotno ekonomsko dobo in zaprto finančno konstrukcijo med uresničevanjem programa po cenah v konvertibilni valuti,
- doba vračanja naložbe ne sme biti daljša od ekonomske dobe programa in ne sme biti daljša od 5 let, razen za izgradnjo prenočitvenih gostinskih obratov, turistične in poslovne infrastrukture. V.
1.  Sredstva za razvoj se namenijo za:
- jamstva za posojilo bank in drugih finančnih organizacij,
- subvencioniranje posojil bank in drugih finančnih organizacij.
2.  Prosilec lahko zaprosi za jamstvo od 70 do 100 % vrednosti bančnega posojila.
Predračunska vrednost teh naložb ne sme presegati tri milijone ekujev v tolarski protivrednosti.
Pri dodeljevanju jamstev imajo prednost programi, ki izpolnjujejo vse navedene pogoje in ne morejo pridobiti oziroma težje pridobijo jamstvo poslovnih bank in drugih finančnih organizacij.
Način zavarovanja jamstva in druge obveznosti se določijo s pogodbo, ki jo sklad sklene s prosilcem.
3. Prosilec lahko vloži zahtevek za subvencioniranje realne obrestne mere (r), če znaša višina predračunske vrednosti naložbe največ 400.000 ekujev v tolarski protivrednosti.
Sklad subvencionira realno obrestno mero (r) bančnega posojila v višini 7 odstotnih točk, vendar ne več od polovice višine realne obrestne mere (r) bančnega posojila.
4.  Sklad, banka in prosilec sklenejo pogodbo, v kateri se določi, da prosilec najprej poravna vse svoje obveznosti, glavnico in obresti banki, ki ga je kreditirala, potem pa se na zahtevo prosilca obresti, obračunov ter dokazila o plačilu povrne prosilcu subvencionirani del obresti.
VI.
1. Prosilec v vlogi, naslovljeni na Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, navede obliko sredstev za razvoj -
subvencioniranje obresti posojila ali jamstvo za posojilo. Prosilec mora poleg vloge predložiti naslednjo dokumentacijo:
- izpolnjen obrazec, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 40/92,
- sklep oziroma pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila,
- strokovno mnenje banke o programu in o ustreznosti programa s pogoji iz točke IVA,
- dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih,
- izjavo o zaprosilu ali pridobitvi sredstev na republiški ali občinski ravni.
2.  Prejemnik sredstev za razvoj mora na zahtevo Sklada takoj v celoti vrniti še dolgovana sredstva v skladu s sklenjeno pogodbo v primerih nenamenske porabe ali če po prvem letu redne dejavnosti ekonomski učinki ne dosegajo načrtovanih v investicijskem programu največ za 15 %.
3.  Sklad bo prosilcu najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge z zahtevano dokumentacijo poslal ustrezen sklep.
VII. RAZPIS ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ TRAJA
DO 31. 12. 1993.
Opomba:
Vsa pojasnila o dodeljevanju sredstev za razvoj daje Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, Ljubljana, Štefanova 5, tel. 061/217-872.
FILMSKI SPORED
Od 24. novembra do 9. decembra KRŠKO
25. in 26. XI. ob 16. in 18. uri: KNJIGA O DŽUNGLI, amer. celovečerna risanka.
26. XI. ob 20. uri in 28. XI. ob 18. uri: WAYNE'S VVORLD, odštekana komedija.
30. XI. in 1. XII. ob 18. uri in 2. XII.
ob 20. uri: NE POZABI, thriller.
3. XII. ob 20. uri in 5. XII. ob 18. uri:
PROSTI PAD, amer. psihol. drama.
6. in 7. XII. ob 20. uri: VROČICA, am.
triler.
8. in 9. XII. ob 18. uri: MAD DOG IN
GLORY, am. romant. komedija.
MALI OGLASI
KUPUJEM stare kovance, bankovce, slike, predmete, razglednice, znamke, stripe, knjige. Marko, tel. 67-333 (po 20. uri).
STARE razglednice, pisma in dopisnice, tudi cele zbirke, odkupujem. SATELITSKO anteno prodam ali menjam  za starine. Tel.  63—111   ali Gregi, Kregarjeva 11, Brežice.
PRODAM videorecorder Panasonic NGV-21 s scanerjem. Tel.: 32-920
GARAŽO pri železniški postaji v Krškem prodam za 8000 DM. Tel. 32-902.
Adriatic
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
SEVNICA, BREŽICE, KRŠKO!
30 % PROMOCIJSKI POPUST od 22. 11. do 22. 12. 1993
pri gotovinskem plačilu premije obveznega avtomobilskega zavarovanja!
Vsem našim avtomobilskim zavarovancem pripada tudi
brezplačen tehnični pregled vozila.
PREVOZ - tehnični pregledi BREŽICE, (0608) 61-821
GALEB, C. krških žrtev 59, KRŠKO, (0608) 31-803
GALEB, C. prvih borcev 11/111, BREŽICE, (0608) 63-097
ESA, Cankarjeva 1, SEVNICA, (0608) 82-823
KUPON1
CKZ 23, 68270 Krško               za brezplačen mali oglas
Izrežite ga in prilepite na list. kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig. podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je. da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo Vam žal!
NAS GLAS Naročam.................izvod(o\ na naslov:	Skupščinske delegatske informacije Uredništvo: CKZ 23, 68270 Krško r) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih)
	
	
	
(poln naslov in podalk Telefon:..................................	o naročniku, pravni ali fiztfni osth»)
Kraj, datum: .........................	(podpis naročnika in žig)
Zveza
kulturnih organizacij Krško
Cesta krških žrtev 14
razpisuje
PROSTO DELOVNO MESTO TAJNIKA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje:
- višja ali srednja šola ekonomske, komercialne ali upravne smeri,
-   opravljeno pripravništvo s strokovnim izpitom,
-  vsestranska kulturna in splošna razgledanost,
- organizacijska sposobnost,
-  smisel za stike z ljudmi in organizacijami.
Zaposlitev je za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom, s poizkusno dobo treh mesecev.
Prijave pošljite v 8. dneh od objave na gornji naslov. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu na št. 22-771, interna 139.
m*& je <n«<» *i «9f
duplo

VELIKA IZBIRA-najnižje cene
PRODAJA NA OBROKE
KRŠKO. Dalmatinova 3, Tel.: 0608/33-029 ČATEŠKE TOPLICE,
N I) V 0 1 L 1 N I     SEJEM
BREŽICE, 21.-31. DECEMBRA 1993
Hala ADRIA CARAVAN (IMV) Tovarniška 10, BREŽICE
Oglašamo se Vam iz Brežic, prijaznega mesta z močno trgovsko in turistično tradicijo. Pripravljamo novoletni prodajno-razstavni sejem za širši slovenski prostor in obmejni del Hrvaške. V vseh dneh sejma bo bogat kulturno zabavni program. Imamo pokrit, ogrevan in opremljen prostor po ceni 70 DEM tolarske protivrednosti za 1 m2. Zakupiti je možno 6,9 in 15 m2, večji prostor pa v navedenih kombinacijah.
Veseli bomo, da sodelujete na našem sejmu!
x
x
PRIJAVA
FIRMA: _ Naslov:   _
Kraj:  ___
Tel.: J___
, fax:
i
Pošta:
Razstavljam naslednje izdelke:
na
m2 pokritega prostora.
N
Rok prijave: 30. 11. 1993
Žig Podpis
x
"t
X
Odrezek velja kot prijavnica, ki jo pošljete na naslov: OBRTNA ZBORNICA BREŽICE, Cesta prvih borcev 3, 68250 BRBZICE (tel./fax: 0608/62-157).
NOVOLETNI     StJtM
•
18
Naš glas 19. 25. novembra 1993
Energetsko svetovanje za občane
V Brežicah bodo občanom svetovali, kako rešiti težave    z uporabo energetskih virov.
Brežice - Energetski viri po vsem svetu so omejeni in jih ni mogoče neskončno črpati. Kar zadeva Slovenijo, so njeni energetski viri siromašni in je v veliki meri odvisna od uvoza energije. Zato je za Slovenijo še bolj pomembno varčevanje z energijo. Energetsko varčevanje ima poleg zmanjševanja porabe energetskih virov tudi velik vpliv na zmanjševanje onesnaževanja okolja z znižanjem emisij S02, C02 idr. Na osnovi izkušenj in nekaterih raziskav je dokazano, da je možno z različnimi ukrepi zmanjšati porabo energije pri ogrevanju za 50 % (ta znaša 50,3 % porabe končne energije v gospodinjstvih), kar za Slovenijo pomeni prihranek 8,7 % od porabljene končne energije.
Za večjo učinkovitost pri rabi energije je pomembno, da so vsi prebivalci v Sloveniji obveščeni o načinih smotrne rabe energije. Zato je ministrstvo za gospodarstvo finančno podprlo projekt Gradbenega centra Slovenije za nudenje organiziranega svetovanja o učinkoviti rabi energije ter svetovanja občanom pri reševanju njihovih energetskih problemov. Cilj takega svetovanja je omogočiti slehernemu prebivalcu, da na enostaven način pride do ustreznih nasvetov.
V letu 1992 je Gradbeni center Slovenije v okviru projekta usposobil 24 strokovnjakov za svetovanje.
Energetske svetovalne pisarne so že odprli v Ljubljani, Mariboru, Velenju, Celju, Trbovljah in na Jesenicah. Tej verigi svetovalnic so se priključili tudi v Brežicah. Tam bodo v sredo, 24. novembra, v prostorih občinske skupščine odprli energetsko svetovalno pisarno. Občanom bodo nudili osnovno informacijo o rabi energije in poskušali bodo pri vsakem porabniku vzbuditi zavest o lastnem vplivu na rabo energije. Izdelovali bodo predloge za gradnjo novih in sanacijo obstoječih zgradb in naprav, pri tem pa bodo upoštevali nove, okolju prijaznejše in energetsko učinkovitejše tehnologije. S temi predlogi se posamezniki lahko obrnejo na projektante in izvajalce. Naloga energetskih svetovalnic torej ni izdelati projekt za posamezne rešitve, ampak poučiti potrošnika, na kakšen način in kdo jih lahko opravi. V energetsko svetovalno pisarno se občani lahko pridejo posvetovat vsako sredo od 13. do 16. ure, v prostorih SO Brežice, soba št. 18. (B. Begovič)
Energetsko svetovanje
1. Kaj občan dobi ob obisku energetske svetovalne pisarne?
Prvi obisk - kontakt je brezplačen. Obisk je predviden kot razgovor, v katerem tako stranka kot svetovalec spoznava objekt in vzroke za preveliko rabo energije. Taki razgovori že potekajo v delujočih svetovalnih pisarnah. Razgovor vsebuje:
- osnovni razgovor ali diagnozo o stanju občanove hiše, stanovanja,
- izračun energetskega števila,
- vrednotenje energetskega števila z vidika stanja objekta, bivalnih navad,
- odkrivanje in definicijo vzrokov za veliko porabo goriva, toplote, električne energije itd.,
-  kratka navodila za nadaljnje odločitve in korake,
- možno je reševanje enostavnih težav (splošna navodila za pravilno kurjenje, prezračevanje stanovanja, pripravo tople vode, spremembo bivalnih navad).
Razgovor traja največ pol ure v svetovalni pisarni ali eno uro pri svetovancu na objektu. Stranka dobi pisno poročilo v obliki obrazca, kjer so na kratko povzeti zaključki razgovora. Ob tem prejme stranka tudi razpoložljive materiale, kot so brošure Varčujmo z energijo, Izbira ogrevalnega sistema, Izbira in vgradnja izolacijskih materialov, Ogrevanje z alternativnimi viri energije in ostale priložnostne brošure.
2.Kako se mora občan pripraviti za razgovor pri sveto-
valcu?
Stranka naj pride pripravljena tako, da razmisli, kateri problemi jo najbolj zanimajo in naj si vprašanja po možnosti zabeleži. S seboj pa naj prinese:
- načrt hiše ali stanovanja,
-  skico hiše ali stanovanja z osnovnimi merami,
-  podatke o stanju sten, oken, stropov, podov, strehe,
-  podatke o porabi goriva za eno, dve, tri leta nazaj,
-   račune za plačilo elektrike, ogrevanja, vode,
- število oseb, ki stanujejo v hišj, stanovanju,
- način priprave tople sanitarne vode,
- podatke o toplotni moči ogrevalnih naprav, kotla za centralno ogrevanje, velikosti bojlerjev za toplo vodo,
-   način regulacije ogrevanja, stanje in način uporabe,
-  podatke o izvedenih sanacijskih ukrepih do razgovora,
-  želje in ideje o možnostih za zmanjšanje porabe energije itd.
3. Kam in kako naj se občan obrne na energetskega svetovalca?
Ker je sistem energetskega svetovanja še v fazi uvajanja, se je potrebno pri svetovalcu najaviti in dogovoriti za termin za razgovor. Tako omogočimo, da se svetovalec v dogovorjenem času popolnoma posveti stranki. Kontakt z energetskim svetovalcem je mogoče vzpostaviti osebno ali po telefonu v času uradnih ur v energetski svetovalni pisarni (vsako sredo od 13. do 16. ure).
Sestanek r Videm papirju d.o.o.
Usoda proizvodnje
papirja
ni i
v Krškem
Vabilu direktorja Jožeta Cerleta so se odzvali predstavniki vseh vpletenih strani: Sklad za razvoj RS, predsednik UO podjetja Videni papir, predstavnik ministrstva za gospodarske dejavnosti, stečajni upravitelj Vidma v stečaju, predsednik konfederacije sindikatov Pergam, predstavniki SO Krtko in ostali.
Krško, 22. novembra - Žal
je bil sestanek zaprt za javnost. Iz vabila direktorja Cerleta je razvidno, da je šlo za dogovor o nadaljnem poslovanju podjetja Videm papir. Lastnik podjetja Sklad RS za razvoj je ob ustanovitvi podjetja dal zagotovilo, da bo omogočil njegovo poslovanje. Spričo dejstva, da se približuje konec poslovnega leta, vodstvo in zaposleni pričakujejo od lastnika ter ostalih institucij, ki so pristopili k projektu sanacije proizvodnje papirja v Krškem, da sprejmejo odločitve o prihodnosti podjetja.
Po opravljenem sestanku se je danes, 23.11. oglasil oddelek za komuniciranje podjetja Videm papir z naslednjim sporočilom: "Včeraj, 22.11. je bil ob 18. uri v podjetju sestanek akterjev sanacije proizvodnje papirja v Krškem. Kljub temu da so se zaradi ostalih obveznosti nekateri od povabljenih opravičili in niso prišli, je bil sestanek pozitiven, saj so se v razgovoru pokazali problemi, ki zavirajo hitrejši in uspešnejši potek sanacije. Na sestanku    seveda    nesoglasja
niso bila rešena, so pa vsi prisotni spoznali določene probleme, ki jih bo potrebno za uspešno nadaljevanje sanacije v Videm papirju čim prej rešiti." Nekaj več podrobnosti namesto tega skopega poročila pričakujemo na novinarski konferenci, ki bo predvidoma 26.11.1993. (Pilip)
Spoštovani
bralci
in ostali
sodelavci!
Naš glas št. 20 bo izšel čez 14 dni. Prosimo vas, da nam novosti, ki bi jih radi objavili, pošljete čimprej in ne zadnji dan.
Vabimo vas tudi, da se na Naš glas naročite. S tem nam boste olajšali evidenco, dokler bo zastonj, pa ga tudi Vam ne bo treba plačati. Potem bo stal 100 SIT, torej, ko bo tednik, boste zanj odšteli 400 SIT mesečno! Za vas še vedno znosno (5 škatlic cigaret), za nas pa veliko. Naročilnica je na predzanji strani.
Hvala.
DEMOLITION GROUP -TRADICIJA IN IDENTITETA
Demolition Group, glasbena skupina iz Cerkelj, se je v slovenskem prostoru uveljavila pred desetimi leti pod imenom Gasfrbajfrs. Dobra besedila in godba je navdušila številne starejše in mlajše ljubitelje tovrstne glasbe. Pred časom je izšla nova CD plošča, ob kateri moramo omeniti še knjigo Tri ljubezni. Gre za prozno delo izpod peresa Gorana Šalamuna. Tekst je osmišljen kot navodilo za uporabo. Pri normalni hitrosti branja bereš tekst tako dolgo, kot traja CD plošča BAG GAG 2. Izvajalci na tej plošči so: Bojan Fifnja (kitara), Jože Pegam (saksofon RX 5), Matjaž Pegam (RX 5), Nikola Sekulovič (bas kitara). O desetletnem razvoju skupine nam je pripovedoval vokalist Goran Šalamun.
Goran Šalamun: "V prvem obdobju svojega delovanja smo igrali pod imenom Gasfrbajfrs. Posneli smo prvo ploščo "Ni življenja brez ljubezni" pri takratni (prvi) neodvisni založbi stare Ju-
goslavije. Sledila je eno- do dvoletna pavza, v kateri smo se vsi počasi zvrstili v vojski. 1986 so nastali trije med sabo ločeni pro-
jekti: Silver Baracudas, Del Ma-sohistic in Demolition Group, v kateri sodelujejo isti glasbeniki. Gre za imena različnih skupin, se pravi različne glasbe, od katerih se je obdržala samo Demolition Group. Istega leta smo nastopili na Drugi godbi in podpi-
sali pogodbo s Hiara Records, za katere smo izdali eno veliko ploščo in en Ep. Po plošči, izdani v Italiji, smo igrali eno leto v Italiji. Šef omenjene založbe se je namreč, nepoznavajoč našo glasbo, spustil v ta projekt, saj je pričakoval dobiček. Navdušil se je na koncertu v Barceloni, kjer je bil fasciniran nad vzdušjem pravega rockovskega žura ne-kajtisočglave publike. To je v bistvu uvod v prazno obdobje štirih let, ko nismo naredili prav nobenega glasbenega izdelka. Iskali smo povezave v Nemčiji, Franciji, Italiji, vendar brez uspeha. Problem je bil v tem, da smo precej pozno začeli. Ne moremo si več privoščiti turneje za dva meseca in podobno. Vsi smo poročeni, živimo družinsko življenje in imamo službe. Prelomnico pomeni snemanje v KIF KIF studiu, kjer smo posneli ploščo, na kateri je okrog 70 min. glasbe (po domače dvojni LP). Odkar je nastala slavna BAG GAG 2, smo se odločili, da bomo kon-certirali z živim bobnarjem. Prišel je Uroš Srpčič iz Polske malce, s katerim smo naštudirali dve   tretjini   programa,   ki   ga
bomo igrali skupaj z bobni. Zadnji CD je maksi singl, posvečen deseti obletnici delovanja. Na njem je pet pesmi Gasf rbajf rsov, na novo režira-nih in na novo posnetih. Igrali smo skupaj s pihalno sekcijo KUT GAS."
Se počutite popularne, s katerimi bendi sodelujete?
Goran Šalamun: "Ne počutimo se popularne, ker živimo v zatišju, okoli nas se nič ne dogaja. Vsi smo dokaj zaposleni; navezali smo stike z Mitjem Vrhov-nikom Smrekarjem, direktorjem Betontanc gledališča. Tudi za njegovo naslednjo predstavo bomo naredili pet do šest pesmi ter povezovalno, ambientalno glasbo."
Glede na vaš pristop, ki je takorekoč amaterski, ljubiteljski, je omembe vredna reklama, ki se poslužuje vseh sredstev. Naj omenim ovalne nalepke raznih barv z napisom Demolition Group. Človek se z njimi srečuje povsod, v Krškem in Ljubljani opozarjajo na bend, ki živi in postaja sestavni del slovenskega mozaika.
Goran Šalamun: "Ploščo BAG GAG 2 smo se odločili izdati v samozaložbi. Nase smo prevzeli vso organizacijo in reklama je izraz pravega entuzia-zma. Agresivno smo se lotili medijev, od televizije, radia do raznih časopisov. Glede reklame smo imeli srečo v zvezi s sodelovanjem s firmo whiskeya, z Jim Beamom. Pod njihovim pokroviteljstvom izdane CD plošče ne prodajamo, ampak jo poklanjamo našim poslušalcem, prijateljem, znancem. Prišli smo namreč do spoznanja, da od prodaje CD plošč ni mogoče živeti; ni nobenega denarja."
Za vso umetnost osemdesetih je značilen pluralizem, mnoštvo raznorodnega. To pisano mešanico vsega možnega zaznamujejo prav Gasf rbajf rsi. Glasbeni kritiki govore o mešanici jazza, metala, funka kot neki čudni, zanimivi zmesi med shizoidnostjo in artizmom newyorške No Wave scene. Ostrina, energijska sproščenost in divja, neukrotljiva energija me spominja na NO-MEANSNO.
Ag.
Kako so nastali dobermani
Saj to je res pravi hudič! Človek bi samo skočil nekam, pa bi se hitro odpeljal dalje. Če bi imel kje parkirati. Pa ti tipi parkirajo vsepovsod, tudi tam, kjer to ni dovoljeno. Zato človek svojega avta ni parkiral, ampak ga je pustil kar tako. Seveda se je moral ravno v tem času nekdo drugi (slučajno je bil to vaš novinar) odločiti, da se bo odpripeljal z enim izmed avtov, ki so bili v notranji, zaparkirani vrsti. Malo si je ogledal položaj, pritisnil fotografijo, pripravil opremo v avto in ... Pogled v zrcalo je odkril, da se v še edini prostor, koder je možen previden manever za izhod, tlači še nekdo drug. "Ja kam si pa ti namenjen!?"
"Če sem te pa pol ure čakal!" se zadere oni in odbrzi na davkarijo. Novinar pomisli: "Malo morgen pol ure, vsaj lagal ne
bi!" Vidi, da je oni od gasilcev, pomisli na vso možno humanost, ki jo je načeloma ta služba pripravljena nuditi svojim sodržavljanom, pomisli na to, da bi ga ... V tistem prikolovrati oni prvi grešnik (tudi iz davkarske hiše) in kriči: "Saj jaz že odhajam!" Pot je zopet prosta!
Zopet pomislim na to, da so vsega krivi vsaj davčni uslužbenci, če že ne novinarji, ki se vtikajo v vsako figo. Davkarji ne morejo v hipu odpraviti vseh strank, ki so samo na hitro skočile k njim. To bo pravo. In potem bi jim ogorčeni davkoplačevalci najraje naredili ne vem kaj, zaleglo pa bi že, če bi jih lahko pošteno popljuvali. In takemu vozniku, pravzaprav obema, tudi gasilcu, bi naredil ne vem kaj. In ker seveda nobeden izmed njiju in davčni uslužbenci
tudi ne in, končno, zakaj bi za njimi zaostajal novinar in ves svet, ne bi kar mimo gledali, kako mu (jim) počnemo vse sorte reči, bi nastal lep cirkus. S komične strani ga lahko vidimo še v starih burleskah ob izbruhih trganja hlač s soljudi ali ob epidemijah obmetavanja s tortami. S tragične plati pa lahko v tem najdemo po nepotrebnem za-
pravljeno energijo za jezo, prepir, obračunavanje, vračanje z enako mero, kovanje nakan in še kaj. Vmes so še žrtve, tudi nedolžne!
Zaradi vseh teh možnosti in zato, da ne bi ljudje sami jemali stvari v svoje roke, je pravna država postavila sistem predpisov, omikana družba pa si je izmislila vedenjske norme (bon-
ton), ki zapovedujejo in prepovedujejo vse po vrsti! Temu se reče minimalna stopnja dogovora o tem, kaj se sme in kaj se ne sme, zato da ne bi posegali v tuje področje. Od pravilnega parkiranja do kolikor toliko človeškega obnašanja do soljudi, zlasti šibkejših in ogroženih. Tisti, ki jim take zapovedi ne pomenijo nič, pa so vzeli stvar v svoje roke. Takih je
bilo v vsej zgodovini dovolj in ves čas so si za pomoč vzgajali ostre pse. Mi smo jim rekli dobermani. Da se bomo razumeli: dobermani niso krivi, če so taki, kakršne jih hočejo imeti njihovi gospodarji. Zato prosim, naj ne bodo užaljeni. (Ika)
>C3Nf ..NCSKČe.. .OMORI.. VIDLrt..
I