St. 19 hl\m plačana t isisiiBi (tosta teret! cm U ptfl) V Trstu, v torek 23. ianuarla 1923. Posamezna številka 20 cent Letnik XLViII Izhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frf-T"' A»iškcga it. 20, L nadstropje. Doplsj^paj se pošiljajo uredništvu Ne s p:sma sc ne sprejemajo, t^i^bj ^fflfc vračajo. Izdaiateii !n _ \li.i ' Anton Gerbec — Edinost. Ti? v .. A IJK *» * * . znaša za mese L 7-—fr ft mesec> ,^»».50. t **v ****** ' L M.—. Za Inozemstvo nicstčHb-4.tire *dBImUTe. ir .. »-;-.. .c št. 11-57- cOINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 nun.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov -jm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—f oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslškega štev. 20, L nadUiopje. — Telefon aredniitva in uprave 11-57. §ta!i!afi§lii%govinska bilanca v luussoiinijevem programu je vseoovano tudi zboljšanje poslovanja trgovinske statistike. Dosedaj seveda ni bilo megoče opaziti, da bi statistični aparat bolje posloval, kajti seduj sc še!e objavljajo podatki trgovinskega gibanja v prvem semestru preteklega leta. Bisl\ en znak trgovinskega gibanja v prvem semestru 1922. je nazadovanje uvoza za ll?a odstotkov napram prvemu semestru 1921. ter zvišanje izvoza za 6 odstotkov. Uvoz v I. semestru 1922. je znašai 7 746.4 mii;onov lir napram S.745.4 mU'-onov lir v L sem. 1921., izvoz pa 4.198.1 mi!. lir napram 3.961.3 v I. sem. J921. Primanjkljaj trgovinske bilance sc je torej znižal od 4.7S4 mil. lir na 3.548 mil lir. Znižanje uvoza ni pripisovati samo zmanjšanemu delu v .itali'anski irdustriji in dejstvu, d? se prehrana ljudstva "krije v večji meri z domačim žitom, ampak tudi vplivu italijanske carinske tarife, katera je učinkovala na uvoz nekaterih industrijskih izdelkov naravnost preprečevalno. Napram II. semestru 1921. je narastel uvoz za 17.3 odsiotkov in izvoz za 6-A odstotkov. Kar se tiče gibanja posameznega blaga je treba po sporočilih ravnokar izdanega < Statističnega letnika ■> profesorja Riharda Bachi povdarjati poleg znižana uvoza živil posebno veliko zvišanje uvoza tekstilnega blaga, kateri je od 15.1 odstotkov v drugem semestru 1921. narasel na 22.3 odstotkov-v I. sem. 1922. Znižanje uvoza nekovinskih rudnin, med katerere spada tudi premog, se ima največ pripisovati padcu cen za angleški premog. Kar se tiče. izvoza, je napredoval izvoz vina, olja, južnega sadja, konserv, svile in konoplje, a zmanjšal se je iz vez pridelkov iz bombaža. Zanimivo je seveda opaževati, pri .katerih državah je uvoz oziroma izvoz narastel v trgovini z Italijo. Številke za uvoz so za glavne držav- sledeče: I. semester 1922.: Francija 537 miljonov lir, Nemčija 609.1 mil. lir, Švica 134.5 miL lir, Anglija 969.7 mil. lir, Zedii:jenee države 2.164.7 miL lir. Številke za izvoz so sledeče: I. semester 1922.: Francija 671.2 mil. lir, Nemčija 508.1 mil. lir, Švica 532.4 miL lir, Anglija 510.7 mil lir, Z^dinjene države 378.1 mil. lir. Pri uvozu izhaja, da ne Anglija ne Nemčija nista dosegli številk iz predvojne debe. Uvoz iz Zedinjenih držav je bil sicer manjši nego v preteklem letu. še vedno pa dvakrat tako velik kakor v letu 1913. pri čemur je treba seveda vpoštevat? manjšo vrednost lire. Pri izvozu v Anglro, Francijo in v Švico so številke iz lata 1913. prekoračene, pri Nemčiji dosežene. Do sedaj so na razpolago samo podrobne števi&e za trgovinski promet z Anglijo; za druge države ni bil še objavljen pregled čez blagovni promet. Na prvem mestu angleškega izvoznega blaga je stal v I. sem. 1922. seveda premog z 519.939.228iir. Tkanine iz bombaža so zastopane s številom 45.058.220, tkanine iz volne in slični pridelki s 50,046.020 lir. Naj-važi-cpi pridelek Italije, ki se je izvažal v Anglijo, so biie svilene tkanine v znesku 119,634.145 lir. Vpoštevan:a vreden je tudi izrez šotnega sadja: 13,098.863 lir, sira: 13,550.343 lir, avtomobilov 155,880.878 lir. Kriza v italijanskem ladjegradništvu je postavila položaj angleških ladjedelnic v razmerju z italijanskimi v ospredje interese. Poročalo se je, da se vlada sedaj bavi z vprašanem, da bi dovolila carine prosti uvoz sur-cvin in poluizdelkov potrebnih v ladje-delniški industriji. Listi sedaj razpravljajo o tem, je-li taka oprostitev od carine zadostna, da usposobi italijansko ladjedelniško industrijo, da lahko konkurira z angleško. Vsekakor bi morala italijanska ladjedelniška industrija pri svojih računih upoštevati prevozne stroške za angleške surovine. Za blagovno ladijo z 2.5S0 tonami se računajo ti stroški na 350.000 lir. Italija pa napram Angliji v toliko na boljšem, da je dnevna mezda z ozi-rom na valutno razliko, v Italiji za 10 lir nižja nogo v AnglijL Ako se računa, da je potrebno za gradnjo omenjene ladje 70.000 delavnikov, bi to pomenjalo prihranek 700.000 lir, pri čemer pa sc sicer ni pomislilo, da angleški delavec nadkriljuje na splošno italijanskega v proizvajalni zmožnosti. I Izgledi, da se zboljša trgovinski promet med Italijo in Zedinjenimi državami so sedaj dobri. Podpredsednik amerikanske trgovinske zbornice v Milanu je v nekem pogovoru izjavil, da odseva povečani finančni ugled Ita-li:e pred vsem iz dejstva, da je vrednost 6 H procentnega italijaneskega vojnega posojila narasla na visoko številko 94. Poleg številk, ki se tičejo trgovinske bilance za prvih šest mesecev preteklega leta, je bila te dni objavljena tudi statistika za mesec julij. V juliju 1. 1922. je uvoz narastel za pol miljarde, medtem ko je izvoz v primeri z istim mesecem prejšnjega leta poskočil za 230.000 lir. Najbrže prekaša uvoz izvoz tudi v zadnjih mesecih preteklega leta. Večane pasive v trgovinski bilanci samo na sebi ni še posebno neugodno znamenje, ker sc lahko tol-, mači kot znak, da si je industrija, katera računa s splošnim boljšanern gospodarskega položaja, začela naročati surovine v večjih količinah. Znano je, da so imele pred vojno vse velike industrijske države pasivno trgovinsko bilanco in da se to ni tolmačilo kot slabo znamenje. Ena škoda pa le nastaja pri takem položaju, ker pasivna trgovinska bilanca slabo vpliva na valuto. Ako vlada hoče ublažiti ta vpliv, bi megla to doseči le z zboljšanjem plačilne bilance. To vprašanje pa je v Italiji predvsem odvisno od izseljevanja, pri čemer prihajajo v prvi vrsti v poštev Zedinjene države. Ako se vladi posreči pridobiti Ameriko za to, da bi sprejemala čim večre število italijanskih izseljencev, bi bil s tem glavni del tega vprašanja rešen. Zelo važno pa je seveda v tem pogledu tudi privabljanje tujega kapitala v državo radi soudeležbe pri gospodarskem obnavljanju. Se-li sedanji vladi v Italiji sploh posreči postaviti industrijo zopet v tir in istočasno zbolj-šati valuto? Težko je prerokovati, toda eno se že sedaj lahko reče, da je nova vlada kazala gotovo preveč optimizma, ko je pri prevzemi oblasti izjavila, da bo lira v kratkem poskočila za 100% svoje tedarje vrednostL Procvit industrije in ozdravljenje valute nista pač odvisni samo od notranjepolitičnih ukrepov, temveč v prvi vrsti od svetovnopoliti-čnega položaja. Šele ko se vzpostavi splošno pomirjenje na tem polju, bo mogeče misliti naj kako velikopotezno gospodarstveno politiko. Italija Priprave za. sklicanje parlamenta. RIM, 22. V soboto ob 10.^0 je bil pri Mus-sotiriju predsednik zbornice De Nicola, ki je prišel dan prej iz Neapolja v Rim. Z ministr-sk :ii predsednikom Mjssolinijem je imel v palači Chigi dolg pogovor, ki se je nanašal na otvoritev zbornice. O istem vprašanju 6e je De Nicola posvetoval tudi s podministrom v ministrskem predsedstvu Acerbom. Kakor poroča * Tribuna •, je sedaj getovo, da bo zbornica sklicana za dan 6. februarja, v nobenem slučaju pa ne pozneje .kot do 8. Februarja. Na dnevnem redu bodo sledeča vprašanja: Ratifikacija pogodbe, tičeče se neodvisnosti Kitajske, odobritev washington-croč la o napadu makedonskih razbojnikov na vas Kadrifalk. Pri napadu se je razvila ljuta borba med komitaši, ki jih ie vcd'1 znani Tcdor Aleksandrov, na kate-re£a glavo je sedaj razpisana nagrada 250 tisoč dinarjev, in med seljaki, k' so izključno kolonisti. V tej borbi je padlo 15 kolonistov, 6 kolonistov je bilo težko ranjenih. Vlada je poslala trpečim rodbinam nujno pomoč 10.000 dinarjev. V Št'pu samem se ye ustanovil komite, ki zbira podporo za ponesrečene. L*s*i javljajo dalje, da sta komandant celokupne žandarmerije Uzun Mirkcvič in šef javne varnosti Žika Lazić odpotovala, v J«žno Srb "io, da na licu mesta preiščeta slučaj. Vlada namerava nasloviti na bolgarsko vlade1 prijateljsko noto, s katero poživlja bolgarsko vlado, da ukrene vse potrebno v smislu zadnjih dogovorov bet-grajske konference z ministrskim predsednikom Stairboltjskim. Nikakor se ne more pripisovat' kaka krivda oficielni Bolgarski, zato je torej umevno, da se morajo varovati vsi diplomatični obziri m da je zadnje sredstvo proti makedonskim razbojniškim tolpam, da zadeva pr de pred sodišče Dru- J štva narodov. Konvencije o rapattski pogodbi. BELGRAD, 21. Zunanji minister dr. Ninčič! je poslal ministrskemu predsedniku Mussoli-n;ju v Rim reasume konferenc, ki so se vršile v jugosL vladi o rapailski pogodbi. Kakor znano, je Mussolini hotel zvedeti za mišljenje vlade o spremembi posameznili členov rapal-lskc pogodbe. Konference ijugosl. vlade o raz-| larfi posameznih členov so sedaj končane in :e! bil ves materral poslan v Rim, ker namerava Mussoli-a po lastni izjavi v kratkem predlo-j žiti santmargheritske konvencije parlamentu j v ratifikacijo. Rušila Odnošaji med Rusija in Norveško RIGA, 21- Litvinov, zastopnik narodnega komisarja za zunanje zadeve, je obvestil norveško vlado, da Rusija ne priznava pariške pogodbe, s katero je bil Spcberg prisojen Norveški Vsled tega zahteva ruska vlada, naj se sklene nova pogodba £tede tega otoka med Rusijo in Norveško. Pogodba, za katero gre, je bila podpisana v Parizu dne 9. februarja 1921 in pravice Norveške do Špicberga so priznale Zed"-njene države, Anglija, Francija, Italija, Danska, Japonska, Nizozemska in Švedska. Gospodarsko obnavljanje Rusije RIGA, 21. Vsled raznih ukrepov in mer, ki so bile predvzete, se je doseglo, da bo petrograjsko pristanišče dostopno parni-kom skozi vso zimo, tako da bo Rusija lahko opravila, ne da bi se morala posluževati tranzita preko Lotvinske in Litve. Na ta način se prihrani na premogu 8 ko-pejk (v zlati vrednosti) pri toni, a pri moki en zlat rubelj pri toni. Za varnost plovbe bo skrbelo 80 ledoknnilcev, eskadrilja hi-droplanov in posebni plavajoči svetiln ki Komisariat za zunanjo trgovino si je nabavil trgovsko biodovje obstoječe iz 13 ladij s skupno vsebino 23.000 ton. j Po poročil h iz Moskve se je otvoril pred kratkim velessjem v Tuli. Izloženih je mnogo poljedelskih in industrijskih proizvodov. Vrednost sklenjenih kupčij znaša dosedaj 400 miljonov rubljev v denarju iz 1. 1922. Sovjet narodn'h komisarjev je objavil te dni odlok, s katerim se dovoljuje izvoz žita, krompirja in sladkorne pese iz Rusije. Ruhrska kotlina Rudarska in žekznlčtrska stavka v ruhrski kotlini. Strogi franoskt ukrep!. BERLIN, 22. Položaj v ruhrski kotlini je skrajno resen. Okupacijska oblastva postopajo vedno bolj brezobzirno proti nemškemu prebivalstvu. Aretaciji lastnikov rudnikov z Thyssenom na čelu so sled le aretacije drugih nemških voditeljev. Gozdni- upravitelj v Xanctesu, vladni predsed-nih v Wiesbadenu, f nančni ravnatelj v Kolnu in drugi so bili izgnani iz zasedenega ozemlja* Ravnatelj pcdtružnice državne banke v Ludwigsihafenu n ravnatelj finančnega urada v Palatinatu sta bila aretiraia j skupno z raznimi uradniki. Denar v finan-i čni blagajni je b 1 zaplenjen. ! Med prebivalstvom vlada silno razbur-' jenje. Izginile sc razlike med strankami in ! mržnja proti Francij. je vzpostavila -enotno ■fronto. Uradništvo in delavstvo je zdruie-' na v boju proti okupacijskim oblastvom. Delavstvo se brani delati pod senco fran-: coskih bodal. Nad 65.000 rudarjev, zaposlenih v Thyssenovih rudnikih, je poslalo i h generalu Degoutteju posebno odpcslan-I stvo, k* ima nalogo zahtevati takojšnjo iz-| pustitev Thyssena in zagroziti v nasprotnem slučaju s stavko. Snoči je imelo udruženje ruhrskih rudarjev zborovanje, na katerem je bilo sklenjeno poslati francoskim ob'as tvom ultimatum, v katerem se zahteva: 1.) takojšen rdhod vojaških oddelkov iz rudnikov; 2) zpustitev lastnikov rudnikov, tehnikov in vladnih uradnikov v svebodo; 3.) jamstva za življenje in imetje mirnega prebivalstva; 4.) umik vojaštva z vsega ruhrskega ozemlja. Nemški poslanik v Parizu je izročil fran-cosk vladi noto, v kateri izjavlja, da je imela ckupacija ruhrske kolline za posledico nasilstva, ki pomenijo novo in težko kršitev mirovne pegedbe. Nota cčita Franciji, da so njen'- v c'jaki v Bochumu streljali na neoboroženo množico, ki jim ni niti grozila. Francozi so še Je po« dogodku prepovedali zbiranje na ulicah. V not se p u-darja, dia bo nemška vlada zahtevala popolno zadoščenje tudi za družine žrtev. Finančni minister je izdal naredbo, s katero se prepoveduje plačanje carine in davkov na premog tujim isradnikam • ali bankam, katerih so se tujci polastili, ker če bo nemško preb valstvo postopalo drugače, bo pomagalo enim, ki hočejo uničiti Nemčijo« Vesti iz ruhrske kotline naznanjajo, da se je začela po več krajih stavka rudarjev in železničarjev. Delavci poš ljajo številne komisije k okulpacij^kim oblastvom. «Lckal Anzeiger* pravi: Meč nam je odvzet, toda nihče nam ne more odvzeti mržnje. Vsaka miset, ki je v zvez" z Ruhrom in z Renom, je misel na obrambo, na mržnjo in prekletstvo. PARIZ, 22. Iz DiisJseldorfa javljajo, da je bilo snoči na sestanku essenskih sindikatov sklenjeno preglasiti splošno stavko na železnicah, v kovinarskih delavnicah, na poštah *n brzojavih. V naspretstvu s to vestjo javlja «Matin», da so samo rudarji sklenili proglasiti stavko. Večina glasov za proglasitev rudarske stavke prihaja od večinskih soc alistov. «Petit Parisien» pravi, da je bilo sklenjeno, da se proglasi samo «bela stavka». Francoski listi javljajo ludi, da so komunisti na eni svojih sej sklonili, da se ne bodo podvrgli ne nemškemu nc francoskemu gospodstvu. I Medzavezniška komisija je sklenila od-! staviti n izgnati finančnega ravnatelja v Kolnu, ker se je uprl zavezniškim ukazom-(Železniški in pc-štni ravnatelji so bili tudi i aretiran'. Na mesto nemških železničarjev, ki so zapustili delo, so že prišli francoski I železničarji Rudarji v Reichlrnghausenti bodo baje zopet začeli delat:. Iz Diisceldorfa javljajo razen tega, da je general Degoutte poslal ravnateljem podružnic državne banke na zasedenem o-zemlju ukaz, v katerem jih opozarja, da so na podlagi naredb od 11., 18. in 19. januarja glede zaplembe davkov na premog in na dohodke carinarnic osebno odgovorni { za denar, ki se nahaja v njihovih blagajnah. Odgovorni so razen tega tud' za vse dokumente v arhivih in vse računske registre. Podružnice državne banke morajo začeti takoj zopet poslovati Čim bo ta ukaz izvršen, bodo umaknjene iz bank vojaške straže. Danes se je vršil na Qua; d'Orsayju va-1 žen sestanek, kateremu je predsedoval Poaicarfc. Listi pripisujejo temu sestanku veliko važnost- «Petit Parisien* pravi, da bi mogli ukrepi v odgovor na nemške manevre v Ruh.ru obstajati v izgonu državnega komisarja in pruskih funkcionarjev iz Porenja ter ustanovitev carinske meje na vzhodu zasedenega ozemlja, tako da bt se ustavilo pošiljanje premoga v Nemčijo. «Ecbo de Pariš» pravi, da bo carinska meja odvzela Nemčiji njeno najbolj bogato irdustrijsko pokrajino, ruhrsko prebivalstvo pa da bo postavila pred razpotje: ali zopet začeti delati ali ostati brez živil. «Echo de Parrs» pravi, da se je tudi razpravljalo o ukrepih proti nemškim poizkusom, da se povzročijo neredi. Tozadevno delo je bilo poverjeno maršalu Fochu. «Matin» pravi: Treba bi v malo dneh rešiti ruhrsko vprašanje z novim') sankcijami, ki jih bo nemško gospodarstvo občutilo. Francoska vlada niti od daleč nc namerava trpeti obstrukcionizma in ve, kako ima nastopiti pre krivcem. Vsi listi podčrtujejo. vest, da je sporočil fnančnemu ravnatelju v Kolnu ukaz o iz--gonu v imenu medzavezniške komisije ravno — angleški zastopnik. Časopisje tudi trdi, da inženirska misija v ruhrski kotlaii ni prišla nikakor v zagato vsled premestitve premogovnega sindikata, ki je vodil kupčevanje s premogom. Z odhodom tega sindikata — pravijo listi — je bilo le vzpostavljeno stan>e, ki obstoja v vseh drug h rudniških krajih, kjer je dana vsakemu podjetju prostost, da organizira zase produciranje in prodajanje premoga. Medtem je klijentela ruhrskih rudnikov po večini doma v ruhrski kotlini. Skoraj 60% produkcije odpade na podjetja v ruhrsk1 kotlini. Inženirska komisija se torej bavi 7. vzpostavljanjem vezi s številnimi domačimi majhnani in velikimi kensurnenti. Drva-ga naloga inženirske komisije je, da zamenja sedanjo pomanjkljivo nemško organizacijo s popolno medzavezniško organizacijo. Tudi to nalogo bo komisija gotovo dobro reš la, ker razpolaga s sposobnimi ljudmi. Če bo Nemčija poizkušala dvigniti zid med ruhrsko kotlino in oslalo Nemč jo ter se še nadalje branila iz-rečevati in plačati premog, ne sme upali, da se bodo skladišča v ruhrski kotlini prenapclnila, ker tržišč je dovolj v ruhTski' kotlini snmi, na zasedeni nemški zoni, v Bclgrj', 'taliii in Franciji, kjer bodo posamezna podjetja prav rada sprejela večjo množino premoga. Medtem mora Nemčiia vedct: — pravi «Petit Parisien» — da bo ni en rd-ror le zvijal intenzivnost dela in pc:1alj*al trajanje medzavezniške gospodarske kontrole. Poj vodijo nemšk' velehrdustria.M. toda v tem boju ima inženirska k omizja več prednosti nego nemška vlada. Pcizku= za-pretja vseh izhodišč in ustavitev proiukci-; je more postat' smrtonosen le za Nemčijo. Pripeljati bi mogel boljševizem, prej pred vrata Berlina nego v Essen. Agencija «Havas» zanika vest, da bo odpotoval v ruhrsko koti no maršal Foch in da bo imenovan za pove^mka francosko, belgijskih čet v ruhrski kotlini general Wevgand namesto generala Degoutleja. Listi javljajo tudi. da je bilo zagotovljeno plačanje mezde delavf4v.tu 25. t. m. tudi če bi 'ndirstrialci odklonili svoje sodelcK-vanie. Tudi vi"ki s-a odpotovali v smeri, določeni od tehniške konrsiie. Ne!-j»f Franc'ji prijaznih gl?sov LONDPN, 22. «People» pravi v uvodnem članku, da je bil članek, ki ga je ob-ijavtl včeraj <*Daily Chronicle*, po svoji obliki žaljiv. Lst misli, da je Francija, kljub temu da je zmagovalka, že zadostno •dokazala svojo zmernost ter zaključuje: Naj se Franciji posreči dobiti vojno odškodnino ali ne, zavezn ki nimajo nobene pravice io grajati, ker le izvaja svojo pravico, «.WeckIv Dispatih* piše tudi na uvodnem mestu, da je "melo popustljivo in plemeni'.o postopanje z Nemčijo za posledico njeno slabo vero. Nemčiia čaka dan, ko bi mogla ; izvršiti nov napad na ostali svet. — «Sun-dav Picturial» pr'toominja, da bi ne bilo sedanjih težkoč v Essenu, ko bi sc bila branila enona fronta zaveznikov ter naoiaša, da bi ančle?ko javno mnenje re trpelo, ko bi hotela angleška vlada podvzeti kake korake v pomoč Nemč'ji. Cacbin zaprt PARIZ, 22. Marcel Cachin je bil po za. slišanju pred' preiskovalnim sodnikom r-d-peljan v zapore Sante pod obtožbo zločina p-oti varnost*- države. Ameriško javno mnenje in zasedba ruhrske kotline WASH1NGT0N, 22. List «Star» odobrava francoski pohod ter pravi: Amerikanci začenjajo razumeti, da bo zasedba ruhrske kotline prisilila Nemčijo, da izvrši obveze, ki jih j' nalaga versailleska mirovna pogodba. Kljub protestom iz Berlina se zasedba vzdržuje v popolnem obsegu. — «New Yo«rk Tribune* nagiaša, da mora Nemčija, ako hoče doseči izpraznitev ruhrske kotline, predvsem napraviti tiste žrtve, katerim se je do sedaj izog bala. «Ledger» pravi, da heče Nemčija delati vojno odpora, medtem ko so vsa materialna sredstva v rokah Francije. — «New York Times» trdi, da ne more nobena dru«*a država vztrajati do uspeha kakor Francija- «New York Wor!d» piše, da drvi vlada kancelarja Cuna v prepad "n da noben dnu gi kancelar nc bo mogel rešiti položaja. «Observer» naglaša, da so industrialci znali napraviti tako, da jim ni bilo treba plačati, kljub temu da ^majo s čim. List predlaga nadalje, naj se zavezniški vrhovni svet zopet sestane in naj se osnuje nepristransko razsodišče, v katerem bi se naha-i jali zastopniki Zedinjenih držav in nevtralnih držav in ki bi razsodilo v vprašanju vojne odškodnine. Društvo narodov se sestane 29. t. m- LONDON, 22. Zatrjuje se, da se svef Društva narodov sestar* dne 29. januarja v Parizu. j . f Stipe Ferluga | Umri mož, ki bi ga jaz označil s tremi besedami: dobrota, poštenje, možatost. Zatisnil je za vedno oči naš nad vse dobri, kristalno polteni, moško odločni Stipe in ob odprtem grobu stojimo potrtih src mi f— stari, ki smo sledil: njegovemu zgledu po svojih šibkih močeh, ki smo se divili pjegcvi razumni in pravični nevpoglj vosti, ki smo korakali z njim po začrtani poti njegovih nazorov, ki smo ga ljubili z ono bratovsko ljubezn jo, ki je ne pozna današnji rod. Preminul je, a ne v naših srcih; preminul je, a niti za poznejše redove slov. učiteljstva, ki bedo nekoč v zgodbi njegovega življenja iskali srčne uteho ter vir . prave ž'vljenjske filozofije. Preminul je S Lipe, in z njegovimi zem-*kimi ostanki polagamo v grob predstavnika preporodne debe slov. šolstva v naši okolici, kakor smo s pokojnim šolskim ravnateljem Antonom Valent čem, s katerim je Ferluga skozi 25 let služboval na epi in isti šoli (na Opčinah), zagrebli zastopnika prehodne dobe našega ljudskega Šolstva. Oba moža sta bila cvet svoje dobe in vtisnila sta s svojo osebnostjo pečat bedoč m generacijam, kakor sem to že pred leti razjasnil v «Učiteljskcm Tovarišu: (20- X. 1916). Stipe Ferluga je predstavljal tedaj s svojo lepo osebo in možato osebnostjo dobo slov. šolstva in učiteljstva, ki sega od osemdesetega leta minulega stoletja prav j vjaL pokopališče. Tukaj je «Zvon» zopet za. tečno do leta 1914., ko se je jelo slov. uči- j pej «jaim?ca tiBa -..», ki je segla vsem do teljstvo razi kovati po svojih svetovnih na- jrca Med grobnim molkom se je nato po- predsednik izbranih spominjal neumornega pokojnikes- še tvojo življenjsko silo v svojih žilah? Mladina naprej, da ne ostane Stipetov spo-nro prazna beseda med nami! — Yr. Včeraj popoldne se je vršil pogreb zaslužnega moža. Neka stara ženica je dejala s solzami v očeh: «Danes pokopljemo Opčine» ... In res se je vsak zavedal, da ne gre s pokojnim Ferlugo v grob samo zaslužen mož, temveč sila, ki je držala s svojo preteklostjo vse skupaj, ne da bi se sam? tega zavedali. Bil je pač mož, ki si je znal za vedno osvojiti srca, vsi Openci, ki so ga včeraj spremljali na zadnji poti, so bili, takorekoč njegov? otroci. — Že j.red 15, določeno za pogreb, se je zbrala na openskem pokopališču, pred kapelico, kjer ie čakala krsta, nepregledna množica ljudi, domačih in dalnjih. Vse, kar ga je poznalo, se je prišlo poslov't cd njega. Čeravno niso včeraj iz? H listi, se je vendar raznesla vest o njegovi smrti kakor blisk marje z «manganc!om» iz cerkve podil. Saj do-sedaj se še ni nikdar kaj takega slišalo, morda se zna pa prihodoiim romarjem kaj takega zgoditi, ker pod MussoHnijcvo vlado je vse mogoče. Eden, ki tudi moli svojega Boga v slovenskem jeziku. Prošnja. Dne 11. t. m. je 13-letna deklica Ivanka Zorć ob 7.30 zjutraj odšla od svojega doma, kjer je stanovala pri svojih krušnih sta-riših v šolo ter se ni vrnila več. Njeni redniki so jo povsod iskaH: na policiji, pri znancih, po raznih tukajšnjih zavetiščih, kjer so upali, da jo najdejo, teda — brezuspešno. Deklica je oblečena v pisano barhemtasto obleko; a zgoraj ima črn, žametast plašč, na glavi pa sivo volneno kapico. Kdor bi znal kaj povedati o dekletcu, je naprošen, da sporoči njenemu redniku Alojziju Perdan, Ferriera di Servola št. 1274. Ez tržaškega življenja Blazen mladenič. - Ljuta borba med njim ia bolniškimi strežniki. Mesar Anton S., star 20 pc deželi. Openci so bili polnoštevilno za- ^» sj^^'pč^v petem nadstropju hiše št 28 s topa ni. Operski «Zvon» je zapel ganljivo «N§ resreinež zagledal, je po Hteljstva. kar bo šoli in državi le v korist. boko „S!,ih L? dosrca_ segajo«;h besed?h . f/^^k^dolg v d^o Z? te in slične beseds jc meral naš Stipe često nastopiti križev pot samcebramfcc. Ali s svojim možatim zago vorom je nafsl umevanjc in spoštovanje tudi pri svojih fe vzel od pokojnika slovo v imenu poli-! Sske^S^Sl! 'StrTinikT"«>" se* "mu" "seveda ličnega društva "Edinost* g. dr. W lfan. j skrilL Vendar pa so biH v skrajni nevarnosti, / «C< ak i i« r» •%>« ■>^•1 t A r* f A *T»» lrl 1 »r I 1 " 1 1_ _ _______*__S»__S_ ' __ __?"_«. Z _ -1 ^ill <• —I «Z^ubili smo ga ravno sedaj — je vzkliknil dr. Wilfan — ko najbolj potrebujemo mož, predstojnikih, tako pri veledušnem pok. j kakor je bil On, mož, ki znajo družit-*, kar šol. asesorju dr. Rczzo-tu. Mi — stari pa se razdružuje!« «Z\v~.;n» ie še enkrat zapel «Nad zveda- smo bili Stipetu hvale ini za vsake javno izgovorjeno možato besede. Prinesla nam je vraka — srčno olajšavo in veselje do trdega šolskega dela- Naš Stipe pa ni bil farno učitelj, bil je živa. zelena veja na drevesu svojega reda. V n'žinah življenja rojen, je daroval vse let pevski 7bor o-penskega *Zvena-. Ba, celo sam je sestavlja! priproste popevke in že osivelega moža sem srečal, kako je ob godovih dneh h'tel k profesorju glasbe, da se izuči v — kon-tranunktu! mi..,», in krsta je bila položena k večnemu počitku v zemljo domačo, katero ie pokojnik tako ljubil. Ko se je vsula zemlja na krsto, sc> se uirlč solze :z oči tudi tistim, ki so jih dotlej s silo zadrževali: jokalo je vse. In ko smo videli to splošno potrtost, smo se spomnili one stare naše Ženice, ki jc vsa žalostna dejala: Danes bomo poka-pali Opčine . •. Zbogom, dragi pokojnik, in pokoj Tvoji duši! Dnevne vesti Trgovski stiki med Trstom ia Rosfjo. Ni ti brio lahko življenje, dragi Stipe! Ro- Pariški list «Tcmps» poroča na podlagi d*l si se 12. deccn:bra 1859. na Greti pri neke brzojavke iz Varšave, da je ruskT tr-Trstu. Ljubil s: sila svoj rojstni kraj, in ko ii pozneje napisal to in ono mično za «Po-potnika-, ^Učit. Tovariša*, za «Jurja s p u š o ■->, za < Brivca*, za «Škratas, ker nekaj _ ___ s y - _ I... n i n K ■ I • y t t *rt l m * govski zastopnik v Italiji Vorovski ravnokar prispel v Moskvo. Z njim so priši: tudi zastopniki nekega velikega italijanskega sind kata z namenom, da nadaljujejo in dou nedolžnega humorista je bilo v tvojem j končajo pogajanja, ki so se bila začela že bistvu, si se podpisal navadno £ psevdea'-jv Rimu in ki se tičejo ustanovitve ineša-mom «Gretarski». Nisi bil — mož peresa, ali zastavil si svoje pero tamka;, kjer ga drugi, sicer bolj poklicani, n'fo hoteli. Cel mož! Do svojega desetega starostnega lefa ni da jih bo nesrečnež zdaj pa zdaj zalotil v skrivališčih ter jih umoriL Po dolgem trudu pa se ^e vendar posrečilo strežnikom prijeti bolnika. Prepeljali so ga v opazovalnico mestne bolnišnice. Nesreča pri igri. šelarček Stanko Bembič, star 10 let, stanujoč v ulici Molino a vento št 18, se je lovil v nedeljo s svojimi sovrstniki. Pri tem pa je padel ter si zlomil desno roko. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v deseti kirurgični oddelek. Pcskušea samc^or. V nedeljo so pripeljali v bolnišnico orožnika Oresta Jarabino, starega 19 let. Orožnik se je ustrelil na orožniški postaji v ulici Domenico RosseUi z revolverjem v smeri proti srcu. Njegovo stanje je opasno. Velika tatvina' ▼ zrcnaiaktnrni trgovina pri Sv. Jakobu. V ulici Carapo S. Giaccmo št. 7 se nahaja manufakturna trgovina, fcst Mary Kirschner. V noči cd nedelje na por trgovino, kjer so si izbrali za okoli 10.000 lir najrazličnejšega blaga. O tatovih ni ne duha ne siuha. ne rusko-italijanske trgovske družbe. Italijanski sindikat, katerega glavnica znaša 1 miljen IV, obsega kakih 40 podjetij, ki-F . _ u oc. razpolagajo z nad 200 tvomicami- Obenem ifll^lilL— se govori, da se najbrže sklene ob tef pri-! . DAROVI Za Dijaško Matico» daruje N. N., ker se ni mo^el udeležiti pogreba pok. g. Ferluge L 5. Za «Di;aško Matico» daruje dr. Pertot, ker se ni mogel udeležiti pogreba pok. Štefana Učiteljsko društvo za Trst In okolico naznanja vsem tovarišem (icam), prijateljem in znancem, da je v soboto, dne 20. t. m. preminul njega bivši dolgoletni predsednik, uzoren član in iskren tovariš ŠTEFAN FERLUGA šolski ravnatelj v pokoju. Bodi mu ohranjen trajen spomin v naših vrstah! Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prjate jem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stric, brat in stari oče, gospod I vam Fasraneli veleposestnik v Mirnu v nedeljo, 21. t. m. ponoči, v 62. letu svoje starosti, mirno v Gospodu preminul. i-ogreb dragega poko nika se bo vršil v sredo, 24. t. m., ob 11.30 iz hiše žalosti na pokopa išče v Mirnu. MIREN, 22. januarja 1923. Karolina, soproga. Doro, Janko, sinova. Marija por. Čeii, hči. Pavel, nečak. Kristina por. Jaki!, Karolina por Marmolja, Ivana por. Saunig, sestre, in ostali vnuki in vnukinje. (39) Jrmomh ........Ukuj dvonadstropna, v sredini Ljubljane, ua prometni ! točki, sa p r o d a. Dobro vpeljan trgovski lokal. Partija Šivalnih Stro- skladišia, kleti In hlev tekom dreli mesecev na . —, s razpolago. Jev, novih, Singerjev Poanabe pod „Brezobvcca coni 100.(00 Ur- na SiSteill, S petleUlilU An. zav. Drago Beseljak, Sodna 5. (45/22) do r,vc;ej;a t> jezik r cerkvi in škof Bartolcmasi.; ,eJ! • ....................10 J? Prtieli smo: Slavno uredništvo! Glede izgona | JT3'"?!.....- slovenskega jezika iz cerkve sv. Antona no- j^nJoski*f^nkl* * vejfa, se ne morem vzdržati, da ne bi izpre-gcvoril tudi jaz nekoliko besed. Bral sem odgovor škofa na posredovanje priae v foio v Roj leti; nadaljnji dve letr pa v tržaški mestni sirotišnici, ker — Stipe je bil sirota. Leta 1879. pcs:ane učitelj, a leta 1904. šclsk: \c lii onenske šole. Leta 1916. stepi po 37i-i službenih let:h v zasluzeni — a kratki pokoj. Ni ga užival dc-Jgro, zavratna, krata fcc'ezen ga napade. Ohrcmei je bil močni j g. dr. WiHana. Tudi mene je razžalilo, da se in lepi mož visokega stasa, ponosnega 11-, od strani cerkvene oblasti tako postopa na-nika in prcžnili kretenj! Bolezen se je raz- P«"ain vernemu l;udstvu. Kaj takega se ni pričakovalo od strari škofa, kateri bi moral biti svojim ovčicam vsem enako dobrohoten pastir. Pa kaj se hoče od laškega eksponenta, kateri je bil nalašč sem postavljen? Veseli me, da odhaja in gotovo ne bo nihče med nami žaloval za njim. K sv. Antonu hodijo največ Slovenci v cerkev in mislim da tudi največ prispevajo z mi!odari. Akoravno so revni, pri inilcdarih za cerkve pa ne štedi jo in je povsod znano, da Slovenci cerkve zelo spoštujejo. Ako bi v Trstu ne hodili Slovenci v cerkve, bf bila žalost; kvečfemu bi se videle kake stare Ženice notri. Res daleč smo prišli pod svobodno Italijo, da človek niti v svojem ni-ternem jeziku ne sme na glas svojega Boga moliti. Ali pa je menda Bog postal tudi Lah, da ne mara več elišati slovenske prošnje, morda je škof Bartolomasi ž n:im v duhu govoril, ali pa se mu celo prikazal in mu svoje želje razodel. Dandanes ie vse mogoče! Kar se pa tiče slovenskih deklet, katerim je škof postavil šaržo «vcjaških micks, jih moram pa tudi v obran vzeti. Res je, da se nekatere tako daleč izpozabijo, da z vojaki ljubimka;o, kar je zelo žalostno za slovenski rod, ali teh jef ako se prav bltzu pogleda, malo. Ako se gre do Acquedotta oz. sedaj viale XX Settembre in po različnih dru^h krajih, 6e pač vidijo služkinje z vojaki hoditi, al' to so večinoma Furlanke, kakor se po rjihovernu narečju sliši. Morda je vzel škof i___IZ A T: no enlrli itikII n rs c n \rca vijaJa postopno — danes ga ni več, danes je izginila iz nabili vrst markantna osebnost, velik -'dealist in nevpogljiv bojevnik, prr- ičCii r. neustrailjiv pc potnik božji. Stipe Ferluga jc nam starejšim učiteljem posebne ljub in dra£, ker nam je ustanovil 5 sodelovanjem na?e<|a starine Ant. Grme ka tržarka učiteljsko društvo, ki je zadobilo svojo pravno cbl ko in uradno priznanje leta 1906. Od t } pa do leta 1914., torej skozi osem let. ie bil predsednik našega učit- društva. S ponosom se lahko ozre njegov duh izza prostorov nad zvezdami na marsikatero podjetje, ki ga jc v oni debi započelo in izvršilo naše uč*t. društvo; naj omenim samo r>oTjudno znan-rtvena predavanja v Trstu in okolici. Leta 19C9. je bil Siipe izvoljen za tržaškega deželnega pcslanca, oziroma za mesenega svetovalca. Takrat je prvi sTo-venfk' učilelj vstopil v ponosno občinsko palačo tržaškega mestnega sveta. Morda z njim tudi zadnji! Leta 1913. je bil vnovič izvoljen. Kolikor je tudi Stioe Ferluga ljubil svoj rod m svoj rodni jezik, vendar ni b'l nikoli nacionalni šovinirt. Saj v pravem slovanskem srcu ni prestera za kerenike le strupene rastline, naj trdi kdorkcli tudi drugače. St'pe Ferluga se je že pred vojno poganjal za pameten sporazum ined cbe-ma narodoma naše pokrajine. Da, bil je v tem oziru celo idealist. Visoki Bog naj u-resniči njegove res pravične in blage namere! In bil je ranjki Stipe res prav? učitelj, ljubitelj in ljubljenec mladine, izročene mu in — svoje lastne- In bil je pravi demokrat, ki je sodil človeka po srcu in ne po njegovi siiknj:. Blago srce je prenehalo biti, izprege4 je slovenski mož — delavec. Kdo stetpi za nirm v brazdo? Kdo čuti danes izmed ca« tudi Slovcn! e? Ali pa splch misli, da so V6C služkinje v Trstu Slovenke. Prece; jih je, res, ker ;ih družine — akoravno laške — rade vramejo v službo, ker so Slovenke delavne, uboi*Iyve in poštene. To njihovo lastnost tudi Amerikanci dobro poznajo in jih radi jemajo v službo. Še nekaj bi bil kmalu pozabil, namreč, kada^- gredo slovenski remari v Rim, se v Rimu, kater: je menda nc-Voliko bolj laški kakor Trst, pridigujc, moli in poje v slovenskem jeziku in se vsled tega, ne cerkev sv. Petra in tudi laški Rim re podere, za Trst pa je slovenska beseda taka nevarnost, da 6e mora LaJicm res reci da so ubr^i na duhu. V R?mu se nobenemu Lahu niti ne sanja, da bi vsiled take slovenske <■ proti državne demonstracije* v cerkvi orotestiral, aH pa ro- ivicarskl franki • mgleški fanti papirnati • • ••••• • • • • • • 21.—• — 21.20 ;:i4 75.— 235.2.'» 3ft5.—.— 08.60 POSTELJE, omare L 220, nočne omaricc L 50, umivlaniki, vzmeti, žimnice z žimo, volno in polvolno. Fonderia 3. 108 PASNEXPELLER in Raumazan, izkušeni sredstvi proti trganju in bolečinam po udih, plečih, križu, se dobrta v lekarni v Ilir. Bir strici. 73/5 STROJNIK I. reda, z izpitom tudi za motorje na pok, išče službe v ali izven mesta. Ponudbe pod ^Strojnik- na upravništvo. 105 POZORl Krone, korale, zlato, platin in zobov- Spo najvišjih cenah plačuje edini grosist elleli Vita. via Madonnina 10. I. 82 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se »lovensko. 67 ŠIVILJA izvršuje vsaka dela po nizkih cenalu Via Stoppani 5, (vogal Molino Grande) Stcr. 96 ■^Sip- -v S tužnim in potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijatelje 11 in znancem, da |e naš ljubljeni soprog, sin In brat, gospod Ferdinand Škabar danes, ob 5 pop.f previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu preminul. Pogreb se bo vršil v torek, 23. t. m. ob 10.30 predpoldne. (38) Vel Repen, 21. januarja 1923. Jožef in Jožefa, stariši, Angela roj. Lazar, soproga, Avguština p r. Mllič, Marica Olga in Zofija, sestre. Karol Mil čv svak9 P©HfŠ¥WO. 96 Poročna soba, masivna, z lckarnico in psiho L 1250.—, druga, svetla L 14a0.—, druge to-poiove, brestove, hrastove, jesenove, Čres-njeve se prodajajo v skladišču TdREC, Via Lazzssro ši. 30. Oglejte si in primerjajte cene in kakovost. «eED9B98«aBHM jamstvom po ___ drugi v • ~ siste m Mehanična delavnica ^iatro Cerv&IKnl Trs?, \>ia Vasari 1/. Pršiljatve na de?.e!o. Posebni popusti za preprodajalce. (35) sazaa Zdravnik Dr. Ff. sprejema v Gorici Gospod ulica Bf L od 9—11 in od 3- 4. (10 ZALOGA IH VEN belega vipavca, istrskega refošha In kraškega terana po zmernih cenah. — Postrežba na dom-Priporoča se F» STRANCA« Via Cnnicoli 8. G4 72 Uvozna in izvozna tvrdka Debiasio i Domeniš Skladišča: Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta laka št. 4, pritličje opozarja na novodošle velike partije stekle-n ne, porce'ane, emailirane kuhinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabojih in opletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse blago |e Ceikega izvora - Dr. fl. 6R0S0UIN speciaiist za kožne in spolne botezui ter negovanje kože, periekcioniran na dti najskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik 20, liiši| Paternoli. 60) Nsjv^js ceste p i ia čujem za kun9 zlsSic, lisic, dihurjev, vider, Jazbece v, »aačk, veveric, krtov« divjih In domačih zajcev« D. WBNDSPA€iai Trs«, Via Cesare Esttistl št. II* nacist., vrata 16 8} Sprejemajo se pošiljaive po pošti Smm Krone L 1.65, goldinarji 14.3S 5 kronski komadi L 8.35 rrst. Uin Pondores 6, L nodstr. desne