KNJIŽNICARSKE NOVICE 2008, letn. 18, št. 5 UVODNIK Tudi tokrat se Knjižnicarske novice lah­Špela Pahor vas bo v prispevku z naslo­ko pohvalijo z novo rubriko. Anno o vom »Jakob Kenda v MKI« seznanila z zacetkih nastajanja knjižnic na Sloven-delom enega naših najboljših prevajalcev, skem je tokrat pripravila sodelavka Bran-v prispevku »Na obisku pri pravljicarki ka Badovinac, vabimo pa vas, da pri Vesni Radovanovic« pa popisala delo še pisanju njenih vsebin sodelujete tudi vi. ene od pravljicark, ki jih redno opisuje v Knjižnicarskih novicah. Poleg ostalih rednih rubrik tokratna šte­vilka prinaša številna porocila z bibliote-Objavljamo tudi rezultate v prejšnji šte­karskih srecanj. Tereza Policnik-Cermelj vilki objavljenega razpisa za sredstva Ste­in Valerija Žagar sta pripravili izcrpen pišnikovega sklada ter najavo srecanja opis dogajanja na 4. mednarodnem sre­potujocih knjižnic. canju bibliotekarjev slavistov. O srecanju hrvaških šolskih knjižnicarjev si lahko Ne spreglejte naših rednih rubrik. Še preberete v prispevku Ivanke Ucakar. vedno sprejemamo tudi vaše predloge za Barbara Cesar je povzela utrinke s sreca­izboljšavo Knjižnicarskih novic, veseli pa nja bibliobusov v Zadru. S stanjem v smo tudi vsakega prejetega prispevka za avstrijskih knjižnicah pa nas je seznanila objavo v publikaciji. Silva Novljan. Damjana Vovk Kazalo: Uvodnik Vabilo k sodelovanju Koledar prihajajocih srecanj Frbrizacija Ogrelo nas je prav vse … od knjižnice do toplega potoka Porocilo s 4. mednarod­nega srecanja bibliote­karjev slavistov in obisk sarajevskega knjižnega sejma Dvajseta poletna šola hrvaških šolskih knjižni-carjev 2. festival bibliobusov na Hrvaškem: »S knjigo v vsak koticek« Cvetenje knjižnic Jakob Kenda v MKI Rezultati razpisa za sredstva Stepišnikovega sklada Najava: Srecanje potu­jocih knjižnic: »Na pragu novih izzivov« Na obisku pri pravljicar­ki Vesni Radovanovic 1862 - ljudske knjižnice ali bukvarnice Seznam novosti Infor­macijskeg centra za bibliotekarstvo v NUKu Oglasi Navodila avtorjem 1 1 2 3 4 6 9 11 13 14 15 16 17 18 19 20 20 HITRE INFORMACIJE VABILO K SODELOVANJU V tokratni številki zacenjamo s serijo prispevkov iz nekoliko bolj oddaljene knjižnicarske prete­klosti. Objavljamo prispevke, ki so bili objavljeni v casopisih. Pricenjamo z 19. stol., za bibliote­karstvo zelo zanimivim obdobjem. Gre za cas številnih pozivov k ustanavljanju knjižnic oziro-ma kot se jih je poimenovalo: bukvarnice, citalnice, bravnice, itn. Uvodni prispevek slikovito opiše duh tega casa.. Naše prispevke smo poiskali v dLib- Digitalni knjižnici Slovenije. Pozivamo pa, da tudi vi predstavite zanimivosti iz zgodovine knjižnic vašega okraja. Na naslov uredništva nam pošljite prispevke, ki za objavo niso avtorsko pravno sporne. Priložite lahko tudi spremno strokovno besedilo. Tokratni prispevek na omenjeno temo je objavljen na str. 18. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 5) KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ SLOVENIJA • 27.-28. 6.2008, Brežice, Potujoce knjižnice, http://www.zbds­zveza.si/posvetovanja_sekcije.asp • 10.-11. 9.2008, Karlovec, Splošne knjižnice – ustvarjalke med- kulturnega dialoga [organizatorji Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovacic« (Karlovec) in Knjižnica Mirana Jarca (Novo mesto)] • 29.-30. 9. 2008, Kranjska gora, Uporabnik – sodelavec knjižni­ce, http://www.zbds-zveza.si/posvetovanja_sekcije.asp • 16.-18.10. 2008, Radenci, Programi šolskih knjižnic in razvijan­je pismenosti, http://www.dsks.si/ • 23.10.2008, Ljubljana, Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah, http://www.zbds-zveza.si/posvetovanja_sekcije.asp TUJINA (izbor za obdobje junij – september 2008) • 23.6.2008, London, VB, LIFE2 conference, http:// www.life.ac.uk/2/conference.shtml • 27-29. 6. 2008, Zadar, Hrvaška, XV. Medunarodni znanstveni skup Društvo i tehnologija, http://komunikologija.grf.hr/pages/ medunarodni-znanstveni-skupovi-u-organizaciji-katedre.php • 25.-27. 6. 2008, Toronto, Kanada, ELPUB 2008: Open Scholar­ship, http://www.elpub.net/ • 29.6.-2.7.2008, Orlando, ZDA, 2nd Symposium on Academic Globalization: AG 2008, http://www.sciiis.org/wmsci2008/ website/default.asp?vc=1 • 9.7.2008, Lewisburg, PA, ZDA, Mid-Atlantic Digital Library Con­ference, http://blogs.bucknell.edu/DigitalLibraryConference2008/ • 15-18. 7. 2008, Lusaka, Zambija, XVIII SCECSAL Conference, http://www.scecsal.org/zscecsal18.html • 17-19. 7. 2008, Alexandria, Egipt, Wikimania 2008, http:// wikimania2008.wikimedia.org/wiki/Main_Page • 29.7-1.8. 2008, Sapporo, Japonska, iSummit, http:// icommonssummit.org/ • 1-5. 9. 2008, Taganrog, Rusija, 2nd Russian Summer School in Information Retrieval (RuSSIR), http://romip.ru/russir2008/eng/ index.html • 9-11. 9. 2008, Leeds, VB, ALT-C 2008: Rethinking the digital divide, http://www.alt.ac.uk/altc2008/ • 14-19. 9. 2008, Aarhus, Danska, ECDL 2008: Towards the European Digital Library, http://ecdl2008.org/ • 15-18.9. 2008, London, VB, IIC congres: Conservation and Access, http://www.iiconservation.org/conferences/london2008/ congr_index.php • 17-20.9.2008, Vilnius, Litva, Information seeking in context 2008, http://www.kf.vu.lt/isic2008/ • 18-19. 9. 2008, Arhus, Danska, 8th International Web Archi­ving Workshop, http://iwaw.net/08/index.html • 22-26. 9. 2008, Berlin, Nemcija, International Conference on Dublin Core and Metadata Applications, http://dc2008.de/ • 23-26. 9.2008, Park City, ZDA, 5th International Conference on Geographic Information Science, http://www.giscience.org/ index.php SODELOVANJE NA KONFERENCI (roki za oddajo povzetkov) • 2.6.2008 za 20-26. 10. 2008, Ciper, 14th VSMM'08 Conference on Digital Heritage, http://www.vsmm2008.org/ • 30.6.2008 za 26.-28. 11. 2008, New Delhi, Indija, International Conference of Asian Special Libraries: Shaping the future of special libraries: beyond boundaries, http://units.sla.org/chapter/ cas/ICoASL2008.html • 31.7.2008 za 12.-14. 5. 2009, Pretorija, JAR, African Digital Scholarship & Curation 2009, http://www.library.up.ac.za/ digitalscholarship.htm • 16.8.2008 za 13.-15. 11. 2008, Mumbai, Indija, International Conference on "Empowering Knowledge for All: Role of Librari­es", http://lisseminar.blogspot.com/2008_05_01_archive.html VABILO K SODELOVANJU • Vabilo k sodelovanju pri tematski številki Online Information Review. Vec na: http://info.emeraldinsight.com/librarians/ writing/calls.htm? PHPSESSID=erukq1gl8raogciblm0ekec592&id=275 • Tudi revija Journal of Interlibrary Loan, Document Delivery & Electronic Reserves potrebuje prispevke. Rok za oddajo prispev­ kov je konec julija. Vec na: http:// librarywriting.blogspot.com/2008_04_01_archive.html#7578972 651154774014 ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižnicarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-174 FRBRIZACIJA Eden izmed pojmov, ki v današ­njem knjižnicarstvu pritegne pozor­nost – ce ne drugace, zato ker gre za težko izgovorljivo besedo - je frbrizacija. Vendar je pri ocenjevan­ju neprimernosti termina biti previ-den, saj bi v Sloveniji pravzaprav morali govoriti o fzbzizaciji. FRBR (Functional Requirements for Bibliographic Records) je nam­rec angleška kratica za tisto, cemur v slovenskem okolju pravimo FZBZ (Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise). Gre za prvi jasen prerez vsega s cimer se knjiž-nice ukvarjajo oziroma, povedano bolj strokovno, za konceptualni model bibliografskega sveta. Prva asociacija, ki jo ima vecina uporabnikov ob besedi knjižnica so knjige. Vendar pa lahko na knjige lahko gledamo z vec vidikov: lahko [sic] utrinki z raziskovalnih cajank se zapicimo v njihovo sporocilo, besedilo, izdajo ali konkreten izvod knjige. Ce prijatelju podarimo za rojstni dan izvod ShakespearjevegaHamleta v prevodu Otona Župan-cica iz leta 1956, ki je izšel v zbirki Kondor, nam bo prijatelj morda hvaležen, ker še nikoli ni bral Ham-leta; morda zato, ker obožuje Župancicev prefinjen jezik; lahko zato, ker mu je manjkala le ena knji­ga v zbirki; ali pa preprosto zato, ker ga bo izvod spominjal na nas. Te kategorije (zelo poenostavljeno receno) ustrezajo posameznim enti­tetam prve skupine v modelu FZBZ: delu, izrazni obliki, pojavni obliki in enoti. Morda bo prijatelja zanimala samo spremna beseda Dušana Tomšeta. Seveda gre tu že za drugo - s Hamletom nedvomno tesno povezano - delo. Vendar pa to ni vse, kar lahko pri knjigah pro-ucujemo: tu so še avtorji in teme dela. Te sodijo v drugo in tretjo skupino entitet FZBZ. In že smo nazaj pri frbrizaciji. Frb­rizacija je postopek avtomatskega identificiranja entitet FZBZ iz obstojecih bibliografskih zapisov. Pri obstojeci katalogizaciji gre za opisovanje pojavne oblike na pod-lagi konkretne enote. Toda v resnici bibliografski zapisi popisujejo tudi podatke, ki se nanašajo na druge entitete. Tako je npr. literarna vrsta (vsaj v našem kulturnem okolju) povezana z delom, jezik besedila pa se nanaša na besedilo, torej na izra­zno obliko, ki je lahko skupna vec izdajam, torej pojavnim oblikam. V zgornjem primeru bi posameznim entitetam lahko pripisali npr. nasle­dnje elemente: Delo: literarna vrsta, naslov, privzet iz izrazne oblike Izrazna oblika: jezik besedila, nas­lov, privzet iz pojavne oblike Pojavna oblika: država izida, leto izida, pisava, naslov, impresum, fizicni opis, zbirka. Slika 1: Primer bibliografskega zapisa KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 5) Seveda pa pojavna oblika vsebuje še eno izrazno obliko še enega dela, namrec spremne besede. Pri teh dveh delih smo identificirali tri ose-be (entitete 2. skupine). Ker nimamo enotnega naslova, si pomagamo pri identifikaciji dela kar z naslovom pojavne oblike (preko izrazne oblike), kar pa utegne imeti za posledico identifikacijo vec razli-cnih del, ko gre v resnici za eno samo delo. V teoriji torej lahko opravimo frbri­zacijo, ko vemo kateri elementi bib-liografskega zapisa so atributi kate-re izmed entitet FZBZ. Vendar bomo uporabne rezultate dobili šele tedaj, ko bomo lahko ugotovili, katera pojavna oblika sodi h kateri izrazni obliki katerega dela. Druga-ce povedano, ce podatki v biblio­grafskem zapisu ne omogocajo konsistentne identifikacije entitet, ne bomo s frbrizacijo cisto nic pri­dobili. Zato npr. vneseni enotni naslovi, ki se nedvomno nanašajo na delo, mocno pripomorejo k izboljšanju kvalitete rezultatov frb­rizacije. In kaj sploh lahko pridobimo s frb­rizacijo? Zamislite si katalog, kjer bi uporabnik dobil skupaj prikazane vse izdaje nekega dela, po možnosti razporejene glede na razlicna bese­dila (npr. prevode, skrajšane izda­je...). Seveda je taka razporeditev tem bolj smiselna, cim vec verzij nekega dela imamo v katalogu. Po drugi strani pa se prav z velikostjo množice izdaj veca tudi možnost, da vsega ne bomo mogli avtomatic­no pravilno identificirati, saj se iz tega ali onega razloga v kataloge znajo prikrasti tudi napake. Frbriza­cija ima nesrecno lastnost, da napa­ke, ki bi v obicajnem katalogu osta­le skrite, lahko dokaj hitro opazi-mo. To sicer po eni strani pomeni, da s pomocjo frbrizacije lažje odkri­vamo napake oziroma nekonsisten­tnosti v katalogu, na žalost pa ima lahko uporabnik do frbriziranih katalogov negativen odnos, saj je na videz težava v frbrizaciji, ko so v resnici problematicni obstojeci bib-liografski podatki. Pri frbrizaciji se srecujemo še z eno »opticno prevaro«: podatkov, ki so berljivi za cloveka, a niso ustrezno strukturirani, se z avtomatskimi postopki ne da enostavno izlušciti in uporabiti. Zato je standardizacija pri bibliografskem opisu, npr. upo­raba uvajalne fraze » Prevod dela:« pri opombah, kljucnega pomena za cim boljšo kvaliteto frbrizacije. V svetu obstaja že nekaj frbrizira­nih katalogov (npr. FictionFinder (http://fictionfinder.oclc.org/), ki ga toplo priporocam v ogled, saj je prednosti FZBZ najlažje videti prav na prakticnih primerih), toda trenu­tno nobeden ne sledi popolnoma entitetam kot so definirane v FZBZ. To ne pomeni nujno, da FZBZ ne drži vode, problem je v konsistentnosti opisa nekaterih podatkov, predvsem v povezavi s podrobno identifikacijo izraznih oblik. Prvi poizkusi na Slovenski bibliografiji so pokazali, da bi uteg­nila imeti dovolj dobre podatke, da bi lahko odpravili tudi to nevšec­nost. Glede na to, da se, vsaj v tujini, vedno bolj govori o uvedbi entitet FZBZ v katalogizacijo (npr. RDA), se je potrebno zavedati, da je eko­nomicnost celotnega podviga odvi­sna prav od avtomatskih postopkov frbrizacije obstojecih bibliografskih zapisov, pa naj bo izraz sam še tako cuden. Jan Pisanski Narodna in univerzitetna knjižnica OGRELO NAS JE PRAV VSE … OD KNJIŽNICE DO TOPLEGA POTOKA strokovno srecanje mladinskih knjižnicarjev, 14. maja 2008 Letos je bila gostiteljica tradicionalnega majskega srecanja – že 15. po vrsti! – Knjižnica Josipa Vošnja­ka v Slovenski Bistrici. Skrbno je pripravila strokovni in kulturni ter družabni in kulinaricni del srecanja. Zbralo se nas je 68 mladinskih knjižnicark in dva knjižnicarja iz splošnih in šolskih knjižnic iz vseh koncev Slovenije. Nekaj nas je stalnih ali vsaj precej rednih udeležencev teh srecanj. Menimo, da se jih res splaca udeležiti, kljub mnogim obveznostim v maju, ker so to izobraževalna, hkrati pa prisrcna osebna sre-canja ljudi, ki sicer dobro sodelujemo, toda komunici­ramo samo še z e-pošto. Pricakale in sprejele so nas vse sodelavke knjižnice Josipa Vošnjaka. Najprej so nam pripravile imenitno pogostitev z dobrotami, ki so jih spekle clanice akti­va kmeckih žena; prava poslastica tudi za oci, ne le za želodec! Nato nam je Anica Korošec, direktorica knjižnice, duhovito predstavila zacetke knjižnicarstva v Slovenski Bistrici, t. j. farno knjižnico, ki je bila usta­novljena leta 1858 (brala nam je zapisnik s pravicami in dolžnostmi knjižnicarjev in bralcev, kar smo prepo­znavali kot knjižnicni red in pravila, pa tudi kot pro-mocijo knjižnice in branja) in delovanje Lovra Stepiš­nika, ki je v košu nosil knjige samotnim kmetijam na Pohorju in s tem postavil temelje potujocemu knjižni-carstvu. Poudarila je delovanja Josipa Vošnjaka v casu citalništva in potem vse selitve in prizadevanja knjižni­ce za ustrezne prostore in opremo. Pohvalila je razu­mevanje in financno podporo Obcine Slovenska Bis-trica, razlicnih dejavnikov v obcini, posebej pa ves svoj kolektiv, ki šteje 13 zaposlenih (od tega 8,5 stro­kovnih delavcev). Darja Kolar, vodja mladinskega oddelka, pa nam je predstavila zacetke in razvoj pionirskega oddelka, njegove selitve in prizadevanja ter številne dejavnosti za otroke in mladino. Pripovedovala je s takšnim prav­ljicnim glasom, da smo si zlahka predstavljali, kako dobro pripoveduje pravljice, in kako zna pritegniti mlade k poslušanju in branju. Sledil je ogled lepo obnovljene in sodobno oprem­ljene knjižnice, ki domuje v imenitni stavbi na Trgu svobode v osrcju Slovenske Bistrice. Svoja široka zele­na vrata prijazno odpira vsem obiskovalcem. Posebno pozornost je pritegnila predstavitev nam popolnoma novega programa za zašcito knjižnicnega gradiva in zunanjega knjigomata za vracilo knjižnicnega gradiva, ki je uporabnikom dostopen 24 ur. Oba delujeta na RFID tehnologiji – radiofrekvencna identifikacija, kar je v knjigi vidno kot navadna bela nalepka, v resnici pa se pod njo nahaja cip s podatki o knjigi. Vsi udeleženci smo dobili tudi vrecko s promo-cijskim gradivom o knjižnici, mestu in njegovi okolici. Potem smo se sprehodili do Gradu, kjer smo so si v viteški dvorani – z razkošno barocno poslikavo, men-da eno najlepših v Sloveniji – ogledali Pohorsko legendo, ki sta jo odigrala clana lutkovne skupine »UŠ«. Predvajali so nam tudi promocijski film o Slo­venski Bistrici, v katerem smo videli veliko zgodovin­skih in kulturnih znamenitosti. Prav radi si jih bomo ogledali med naslednjimi obiski. Tokrat pa smo pozor­nost namenili le spominskima sobama pisatelja Antona Ingolica in ucitelja, režiserja, zbiratelja ljud­skega slovstva ter pravljicarja s Pohorja Jožeta Tomažica. Knjižnica Josipa Vošnjaka ima še pet enot: Kebelj, Oplotnico, Pragersko, Studenice in Poljcane. Mi smo si ogledali enoto v obcini Poljcane, ki je odprta ob ponedeljkih in cetrtkih od 11. do 18. ure in ob torkih od 8. do 14. ure. Ob ponedeljkih imajo tudi uro prav­ljic. Dobro sodeluje z osnovno šolo, ki je v tesnem sosedstvu; kar dotika se stavbe, v kateri sta knjižnica in vecnamenska športna dvorana. Pot nas je nato vodila še naprej v lepo dolino ob Dra­vinji, vse do Studenic pod Bocem. Na tej poti iz Slo­venske Bistrice do Studenic nas je spremljal Leopold Turk, predsednik Turisticne zveze Slovenska Bis-trica, ki nam je predstavljal kraje, nam pripovedoval o prvobitnosti Dravinje, nas opozoril na edinstveno velikonocnico na Bocu in na dobro vinsko kapljico. V Studenicah nas je pospremil do izvira Toplega potoka, ki je res ocarljiv kraj. Tam menda delujejo tudi neke posebne energije, toda še bolj kot te, se nas je dotaknila pravljica Topli potok Erne Starovas­nik, ki nam jo je povedala Liljana Klemencic, knjiž­nicarka iz Knjižnice Ivana Potrca na Ptuju. Cerkev Svetih treh kraljev in nekdanji dominikan-ski samostan Studenice pa nam je predstavil lokalni vodnik Pankracij Hrup, ki nas je nekatere med zad­njimi ob odhodu in najbolj vedoželjne nagradil z mogocnimi toni na orgle iz leta 1733. Srecanje smo sklenili z okusnim kosilom v gostilni Kidric – Pri dvojcicah. Iz kratkega porocila lahko razberete, da nas je ogrelo prav vse. Ne nazadnje tudi prav lepo soncno vreme! V ta prelep košcek sveta Obcine Slovenska Bistrica, ki se razteza med Pohorjem in Bocem, se bomo radi še kdaj odpravili. Predvsem pa nas je navdušila Knjižnica Josipa Vošnjaka in njen kolektiv trinajstih prizadevnih, delovnih ter prijaznih knjižnicark. Iskreno se jim zahvaljujemo za zelo lep dan in vsa zanimiva doži­vetja! Še naprej jim želimo veliko delovnih uspe­hov, veselja pri delu in zadovoljnih bralcev. Vec o knjižnici Josipa Vošnjaka: www.knjiznica-slov-bistrica.com Vec o Obcini Slovenska Bistrica: www.slovenska-bistrica.si Tilka Jamnik Knjižnica Otona Župancica Ljubljana POROCILO S 4. MEDNARODNEGA SRECANJA BIBLIOTEKARJEV SLAVISTOV IN OBISK SARAJEVSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA Cetrto mednarodno srecanje biblio­tekarjev slavistov (ICSL) z naslo­vom Bibliotecke staze : sljedeca generaci­ja se je odvijalo od 20.-24. aprila 2008 v prostorih Bošnjaškega inšti­tuta v Sarajevu. Obenem je v Sken­deriji potekal knjižni sejem, ki se ga je letos udeležilo še vec razstavljav­cev iz Bosne in Hercegovine (BiH), Hrvaške in Srbije. Sejem je sloves-no odprl Haris Silajdžic, predsed­nik predsedstva BiH. Svecano odprtje srecanja bibliote­karjev slavistov je bilo zaupano Robertu Donii, pobudniku in dol­goletnemu podporniku srecanja. Program se je nadaljeval v sklopih, ki so obravnavali najboljše domace in tuje prakse dela na naslednjih podrocjih: financiranje knjižnicne dejavnosti, sodelovanje med knjiž­nicami in zaposleni v knjižnicah. Prva referentka dopoldanskega sklopa je bila Vaska Sotirov-Đukic iz Biblioteke grada Sarajeva z zanimivim pregledom razvoja splo­šnih knjižnic v svetu in spreminja­joco se ponudbo storitev za upora­bnike. Goran Trailovic iz Panceva je predstavil on-line casopis: www.citaliste.com, ki se odli­kuje z nenehno spreminjajoco se podobo in ažurnostjo novic iz bibliotekarskega pod-rocja in ga oznacuje kot prostor za srecanje knjižnicarjev brez meja. Precej odmevna je bila pred­stavitev Maria Hiberta iz Filozofske fakultete v Sarajevu, ki je postavil v ospredje teoreticna izhodišca rele­vantnosti identitete bibliotekarja, ki ga je potrebno razlikovati od infor­macijskega strokovnjaka ali infor­matika v terminološkem in pojmo­vnem smislu. Aida Vehabovic (SHL) je predsta­vila referat z naslovom Združenje ucencev kot integrativni faktor in bibliote­karstvo v BiH in program fundacije Schule f Leben, ki deluje v BiH od leta 1993 in se zavzema za zagoto­vitev primernega položaja mladost­nikov v šoli in družbi. Problem vecine srednjih šol je v tem, da ima­jo razlicne šolske programe in raz­rede še vedno locene po nacional­nosti. Takšna situacija pa ne prispe­va k ustvarjanju novih temeljev za nekonfliktno sobivanje razlicnih narodov na obmocju države. Opi­sani situaciji primerna je tudi kako­vost poucevanja, motivacija ucen­cev ter neinformiranost, saj mnogo šol še vedno nima šolske knjižnice. Aktivnosti fundacije so usmerjene predvsem v odpravo nacionalizma brez razlogov in argumentov, v prepricanje, da je znanje dveh pisav lahko prednost ipd., zato pripravlja­jo posebno gradivo za mlade, zago­tavljajo on-line dostop do informa­cij ter vzpodbujajo razvoj informa­cijske pismenosti in vseživljenskega izobraževanja. Sledil je prispevek Janet Crayne je govorila o knjižnici Univerze v Michi­ganu, predvsem o organizaciji dela pri obdelavi gradiva. Milan Grba je predstavil delovanje Britanske knjižnice v preteklem letu, s posebnim poudarkom na Oddelku za južnoslovanske jezike, ki poleg bivših jugoslovanskih republik vkljucuje še Bolgarijo, Albanijo, Moldavijo in Romunijo. Oddelek skrbi za nabavo, obdelavo in pro-mocijo gradiva s tega podrocja, vendar ima zaradi šibke kadrovske zasedbe kar nekaj zaostankov pri obdelavi. Med najdragocenejšimi eksponati omenjene zbirke pa je tudi Dalmatinova Biblija. Med pomembnejše aktivnosti Britanske knjižnice v tem casu je izpostavil projekt digitalizacije inkunabul ter delovanje centra za medknjižnicno izposojo in dobavo (digitaliziranih) dokumentov, ki svoje storitve nudi uporabnikom po vsem svetu. Knji­žnico financira Ministrstvo za kul­turo, delno pa se financirajo z last-nimi prihodki in prek razlicnih akcij. Po podatkih iz lanskega poro-cila je bilo v British Library zapos­lenih blizu 2000 ljudi, izposodili pa so pribl. 6 milijonov enot. Popoldanski sklop sva priceli pod-pisani z referatom: Od medknjižnicne izposoje do e-knjige : NUK med tradicijo in tranzicijo. V njem sva izpostavili tri pomembne storitve NUK, namenjene uporabnikom pri zago­tavljanju dostopa do želenega gradi­va, to so: medknjižnicna izposoja, digitalna knjižnica Slovenije dLib.si in projekt digitalizacije na zahtevo EOD. Vprašanja, ki so sledila so se nanašala predvsem na spoštovanje avtorske pravice pri digitalizaciji dokumentov in trajno shranjevanje digitalnih dokumentov. Sledila je predstavitev dela Doku­ment servisa d. o. o., kjer se ukvarjajo z digitalizacijo dokumen­tov v šolskih knjižnicah, financira pa jih Ministrstvo za šolstvo. Zelo zanimiv projekt je predstavila Slavica Hrnkaš iz Opce biblioteke v Zenici z naslovom Kako »povecati« število zaposlenih? Skupaj s prostovo­ljci so pripravili najrazlicnejše tecaje in delavnice, ki so se jih udeležili stari in mladi in je potekal med šol­skimi pocitnicami julija in avgusta. Nad kakovostjo, uspešnostjo in predvsem številom udeležencev so bili vsi navdušeni. Projekt bo s pomocjo zanesljivih in zavzetih prostovoljcev zagotovo prerasel v redno knjižnicno pocitniško aktiv­nost. Karen Rodestved iz univerzitetne knjižnice v Stanfordu je predstavila aktivnosti knjižnice pri racionaliza­ciji procesa obdelave gradiva, Vla­dimir Neumann iz Staatsbibliothek zu Berlin pa virtualno knjižnico za slavistiko, ki naj služi strokovnja­kom, raziskovalcem, študentom in drugim zainteresiranim kot enotni vstopni portal pri iskanju informacij s podrocja slavistike. Meta iskanje omogoca pregled podatkov najvec­jih slavisticnih knjižnic (iz Poljske, Ceške in Rusije), omogocen je tudi dostop do kazal 300 najpomem­bnejših serijskih publikacij s podro-cja slavistike, kot tudi do clankov s polnimi besedili. Pri projektu sode­lujejo tudi druge nemške knjižnice z bogatimi slavisticnimi zbirkami. Naslednji dan je bil posvecen izob­raževanju kadrov in financiranju. Amra Rešidbegovic iz Nacionalne i univerzitetske biblioteke Bosne i Hercego-vine v Sarajevu (NUBBiH) je pred­stavila izobraževalne programe v BiH, ki so potekali v okviru razlic- Slika 1: Udeleženci srecanja nih projektov in organizacij, kot npr. Unesco, IZUM, NLPTCI, PULMAN, CALIMERA ter pro-grame, ki potekajo v NUBBiH. Kot najuspešnejšega je izpostavila pro-jekt NLPTCI, katerega cilj je bil ustanovitev centra za permanentno bibliotekarsko izobraževanje v jugovzhodni Evropi. Poudarila je pomen vseživljenskega izobraževa­nja in problematiko geografske raz­deljenosti BiH v kantone in posle-dicno razlicne zakonodaje, ceprav krovni zakon o knjižnicarski dejav­nosti velja od leta 1995. Posebej je izpostavila strokovno izobraževanje poimenovano Put knjiga, ki ga je obiskalo 1825 udeležencev. Kadrovsko strukturo v visokošol­skih knjižnicah na podrocju ožje Srbije in knjižnicno osebje splošnih knjižnic u Srbiji je predstavila Boja­na Vukotic iz Maticne službe Naci­onalne biblioteke Srbije (NBS). Zakon o knjižnicarski dejavnosti velja od leta 1994, pripravljajo pa novega. Strokovne izpite, ki so hkrati tudi državni izpiti, organizirata NBS in Biblioteka Matice Srbske iz Novega Sada (BMS). Strokovne izpite ima okrog 80% zaposlenih, v ožji Srbiji 40%. Ugotavlja, da je najvec knjig na prebivalca na podrocju Vojvodi­ne, vendar imajo tam knjige najsla­bši obrat. Nekatere knjižnice ne pokrivajo niti 50% zaposlenih, ki jih priporocajo standardi. Skoraj 80% zaposlenih v knjižnicah je žen­skega spola. O financiranju srbskih knjižnic je spregovoril Vladimir Šekularac (NBS). Vecina splošnih knjižnic je financirana iz državnega proracuna, delno tudi iz obcinskega, nekaj sredstev zagotovijo tudi sami (obicajno 10, le redke do 20%). Velik problem predstavlja zagotav­ljanje ustreznega dopolnjevanja knjižnicnega fonda v vseh tipih knjižnic, saj z darovi ni mogoce tvoriti želene kvalitete knjižnicne zbirke. Posebno vprašanje je tudi ohranjanje gradiva, ki ima status kulturnega spomenika. Ukinjajo se mnoge specialne knjižnice, predv­sem zaradi slabega položaja finan­cerja–vecinoma podjetij. Problema-ticen in vprašljiv je tudi materialni položaj bibliotekarjev. Beba Rašidovic iz knjižnice Fakul­tete za kriminalisticne znanosti Univerze v Sarajevu je predstavila model izob­raževanja uporabnikov. Trenutno je v eksperimentalni fazi in obsega 45 ur predavanj in vaj letno. Poudarek tega izobraževanja je predvsem na samostojnem iskanju po bibliograf­skih bazah, iskanju virov in citiran­ju, torej na znanjih, ki jih študenti nujno potrebujejo. V kolikor se bo potrdila nujnost tovrstnega izobra­ževanja študentov, bo predmet pos­tal študijska obveznost. Ivana Nikolic (NBS) je predstavila zamenjavo publikacij in probleme, ki so jih imeli v Srbiji zaradi politic­nih dogajanj v 90-tih. Danes upora­bljajo za zamenjavo publikacije, ki jih prejmejo prek obveznega izvoda in darov, približno cetrtino gradiva pa kupijo. Sredstva zagotavlja Mini-strstvo za kulturo, vendar so bila v preteklih letih dokaj skromna. V zadnjem letu so v zamenjavo poslali okoli 20.000 monografskih in vecje število serijskih publikacij. Vecji del nakupov gradiva opravijo neposre­dno pri založnikih in skupaj s koli-cinskim popustom prihranijo do cetrtine cene publikacije. Nacional-no pomembni fond dopolnjujejo tudi z zamenjavo med srbskimi knjižnicami in inštitucijami ter z darovi avtorjev. Nevenka Hajdarovic (NUBBiH) je predstavila izobraževanje kadrov za obdelavo dokumentov, predv­sem v sistemu COBISS. Veliko razprave je bila deležna predstavi­tev. Maje Kaljanac (Centar za ljudska prava Univerziteta u Sarajevu) o kitaj­skem vprašanju z vidika clovekovih pravic, do prostega pretoka infor­macij in pravice do branja gradiva v lastnem jeziku. Trdi, da se "humanost družbe meri po tem, koliko pozornosti namenja najran­ljivejšim skupinam družbe". Kitajci živijo v Sarajevu že 10 let, obrobno, odtujeno in še niso integrirani v okolico. Predstavila je možne rešit­ve za uspešno integracijo Kitajcev v družbo tudi prek obiska knjižnice in primernega oblikovanja kulturne­ga življenja v Sarajevu. Sodelovanje z ambasado, lobiranje za štipendije Kitajcev, ucenje jezikov, prevajanje kitajšcine, prevajanje bosanskih filmov (kot primer filma, ki je osvo­jil Kitajce, je navedla film Valter brani Sarajevo). Kot dober vzor je izpostavila Slovenijo kot državo, kjer spoštujejo clovekove pravice in našo prakso integracije Romov v družbo. V živahni razpravi, ki je sledila, je Vaska Sotirov-Đukic pojasnila, da se je sarajevska mestna knjižnica želela približati tej populaciji, ven­dar stika zaradi razlicnih razlogov niso želeli. Sanja Stepanovic-Todorovic iz Biblioteke Srbske akademije nauka i umetnosti (SANU) iz Beograda je prikazala zgodovinski razvoj in današnje sodelovanje SANU z dru­gimi knjižnicami in inštitucijami. Poudarila je bogato sodelovanje v casu Jugoslavije z neuvršcenimi in okrnjeno sodelovanje v devetdeset­ih letih. Sodelovanje se je ponovno vzpostavilo po letu 1997, najprej s Slovenijo in Avstrijo. Svoje publika­cije stalno izmenjujejo z okoli 700 partnerji po svetu, najvec z nacio­nalnimi akademijami znanosti in umetnosti. Sodelovanje na srecanju slavistov bibliotekarjev je prežeto z optimiz-mom in entuziazmom, željo po izobraževanju in napredovanju, spoznavanju dobrih praks iz sosed­njih ali bolj oddaljenih držav, vse v želji, da hitreje poženejo kolo casa, ki se je ustavilo med zadnjo balkan­sko vojno. Država ne daje veliko, zato pa so veliko dosegli naši kole­gi, ki so znali in zmogli pristopiti k, na prvi pogled, nerešljivim birokrat-skim težavam prijavljanja na projek­te razlicnih evropskih in ameriških inštitucij. Na vsakoletnih srecanjih je opaziti bistveni napredek v stro­ki, predvsem pa nesebicno željo pomagati mlajšim sodelavcem pri njihovem izpopolnjevanju. Konfe­rence ICSL so zato izjemen primer razvijanja prisrcnih odnosov, ki se jih nalezeš od domacinov, vzposta­vljanja koristnih kontaktov s starimi in novimi kolegi, dobre organizacije s šcepcem improvizacije ter obvla­dovanja in preseganja še vedno pri­sotnih meja v lastni državi in glavah premnogih ljudi. Tereza Policnik-Cermelj in Valerija Žagar Narodna in univerzitetna knjižnica DVAJSETA POLETNA ŠOLA HRVAŠKIH ŠOLSKIH KNJIŽNI C ARJEV XX. Prolje tna škola školskih knjižni c ara R Hr vatske „Sur adnja u inf o rmacijskom društvu – s obzirom n a potrebe š k o l skoga kn již n i c arstva“ (Opatija, 2. -5 . april 200 8) Od 2. do 5. aprila 2008 je v Opatiji potekalo jubilejno 20. srecanje šolskih knjižnicarjev Hrvaške na temo Suradnja u informacijskom društvu – s obzirom na potrebe školskoga knjižnicarstva v organizaciji Agen­cije za odgoj i obrazovanje Republike Hrvatske, Filo­zofskog fakulteta u Zagrebu in v soorganizaciji Hrvat­ske udruge školskih knjižnicara, Prve sušacke hrvatske gimnazije u Rijeci, Gimnazije Eugena Kumicica Opa­tija, Hotelijersko-turisticke škole Opatija in Ugostitelj­ske škole Opatija. Voditeljica programa in motor vsega posveta, Biserka Šušnjic, višja svetovalka, Agencija za odgoj i obrazo­vanje, je z napovedjo predstavitve Naših 20 šol pricela svecano in delovno odprtje XX. Proljetne škole škol­skih knjižnicara RH. Predstavitev v spomin VišnjeŠeta, ki je pred 20 leti pricela s šolami v Crikvenici, je izpeljala ravnateljica I. sušacke hrvatske gimnazije z Reke, Judita Franko, in med udeleženci zbudila spo-mine in ganotje. Dr. Vinko Filipovic, ravnatelj Agenci­je za odgoj i obrazovanje, je pozdravil okrog 500 ude­ležencev, za katere je bila dvorana Orhideja skoraj pretesna. Opozoril je na zbornik prispevkov, ki je prvic izšel hkrati s posvetom, do sedaj so izhajali za leto nazaj. Da se Hrvaška pospešeno pripravlja na vstop v EU, je bilo zaznati iz predstavitve Agencije za mobilnost i programe Europske unije. Podteme: Programi in oblike sodelovanja šolske knjižnice v globalnem informacijskem okolju, Uporaba informacijske tehnologije v šolskem knjižnicarstvu, Uporaba informacijskih znanj in vešcin, Sodelovanje pri pripravi didakticnega materiala, Vloga šolskega knjižnicarja pri usposa­bljanju ucencev za življenje v družbi znanja (informacijska pismenost, racunalniška pisme­nost ... pismenosti 21. stoletja), E-ucenje, Repozi­torij in vloga šolskega knjižnicarja, Izobraževanje v virtualnem okolju in šolsko knjižnicarstvo so bile predstavljene v obliki referatov, delavnic in plakatov. Z zanimanjem smo prisluhnili referatoma Sanje Galic: Profesija šolski knjižnicar v informacijski družbi ter Tihomirja Dunderovica in Josipa Rihtarica: Mrežna orodja za E-šolsko knjižnicars­tvo 2.0. Vredno je bilo prisluhniti Jadranki Lasic Lazic: Virtualni šolski knjižnicar. Delavnice, 18 po številu, so tekle vzporedno, tudi s ponovitvami, vendar se je bilo potrebno odlociti, kaj izbrati. Slovenski udeleženci smo se osredotocili na e-teme in knjižnicno informacijsko podrocje, bolj umet­niške dejavnosti, ki so na hrvaških delavnicah vedno mocno prisotne, pa pustili za naslednje leto. Predstavi­tve Odsjeka za informacijske znanosti Filozofskog fakulteta Zagreb prinašajo najnovejše ugotovitve,odpirajo podrocja. Študentje in njihovi mentorji so že leta pobudniki sprememb. Po sprejetju HNOS-a (hrvaški izobraževalni standard) hrvaški šolski knjižni-carji pospešeno pripravljajo Smernice za realizacijo programa knjižnicne vzgoje in izobraževanja (Sonja Tošic Grlac). Podpisana sem na tej delavnici aktivno sodelovala z mnenji in predstavitvijo sloven-ske prakse. Udeležila sem se tudi Wiki delavnice, kolegica TadejaŠink pa delavnice Sodelovanje šolskih knjižnicarjev v projektu Comenius in Leonardo da Vinci. Obe sva ugotavljali, da na tem podrocju hrvaški knjižnicarji orjejo ledino in da smo slovenski šolniki kar sedem do deset let naprej. Pomladne šole se že vrsto let udeležujemo tudi slo­venski šolski knjižnicarji, po navadi kot aktivni udele­ženci. Na letošnji jubilejni šoli smo z dvema prispev­koma sodelovali v sklopu Tuje izkušnje, 1. del: • Majda Steinbuch, višja svetovalka za knjižnicno dejavnost na Zavodu RS za šolstvo, je v referatu Vkljucenost dejavnosti šolske knjižnice in knji­žnicnega informacijskega znanja v ucne nacrte predmetov predstavila posodabljanje ucnih nacr­tov in KIZ kot kroskurikularno temo. • Knjižnicarji praktiki Ivanka Ucakar in Tadeja Šink, Sekcija za šolske knjižnice pri ZBDS; Nataša Kuštrin Tušek, Andrej Kovacic in Maja Miklic, Društvo šolskih knjižnicarjev Slovenije, smo se povezali in predstavili novost na podrocju racunalniških programov za knjižnice, in sicer pro-gramski paket Šolska knjižnica v okolju Windows. Še posebej zanimivi so bili tuji referati v sklopu Tuje izkušnje, 2. del: • Zvjezdana Dukic (West Island School, Hong Kong): WIKI v šolski knjižnici, je predstavila Wikispaces.com in uporabo spletne ucilnice za ucence od 8 do 12 let. V Sloveniji že uspešno upo­rabljamo Moodle, zato vzporedna uporaba Wiki, posebej ker je v anglešcini, ni tako zanimiva. • Lourense Das (Nizozemska, predsednica evropskega oddelka IASL-a in predsednica Evropskega društva šolskih knjižnicarjev): Šol­ske knjižnice brez meja - School library without borders: the gateway to information and collaboration. Predsednica nas je informirala o možnostih povezav in povabila k sodelovanju, kar velja izkoristiti. Predlagam vclanitev Sekcije za šolske knjižnice v letu 2009. • Luisa Marquardt (predsednica italijanskega društva šolskih knjižnicarjev): Mreža BIBLI­OSCUOLE v Italiji - The “Biblioscuole” Network in Italy. Projekt se izvaja na nekaj zase­bnih srednjih šolah v Italiji, tudi s pomocjo evrop­skih sredstev. • Helen Boelens (Nizozemska, šol. knjižnicar­ka): MI obcutje - The “We” feeling. Že naslov sporoca vse – šolski knjižnicarji Evrope, povezuj-mo se, ucimo se drug od drugega, srecujmo se. Obcnega zbora Hrvatske udruge školskih knjižnicara (HUŠK) se nismo udeležili, saj smo veliko casa name-nili lastni razpravi o stanju knjižnicarstva na Sloven-skem, njegovi informatizaciji in posodobitvam knjižni-cnih informacijskih znanj. Predstavitve referatov, delavnic, posterjev so dostop­ne na spletni strani Repozitorij školskog knjižnicarstva UDK02 http://www.knjiznicari.hr/UDK02/ index.php/20._proljetna_%C5%A1kola_%C5% A1kolskih_knji%C5%BEni%C4%8Dara. Zbornik XX. Proljetna škola školskih knjižnicara R Hrvatske sta prejeli Narodna in univerzitetna knjiž­nica (NUK) in Osrednja humanisticna knjižnica na FF, Ljubljana. Dobavljeno iz »http://www.knjiznicari.hr/UDK02/ index.php/20._proljetna_%C5%A1kola_%C5% A1kolskih_knji%C5%BEni%C4%8Dara« Pogledi: Šola je koristno in prijetno srecanje s hrvaškimi kolegi in vpogled v njihove strokovne nacrte in dileme ter možnost, da se izve kaj novega. Ivanka Ucakar Predsednica Sekcije za šolske knjižnice 2. FESTIVAL BIBLIOBUSOV NA HRVAŠKEM: »S KNJIGO V VSAK KOTICEK« 25. april, Gradska knjižnica Zadar Tako kot v Sloveniji, tudi na Hrvaškem organizira­jo festivale in okrogle mize potujocih knjižnic. Prvi festival na Hrvaškem je bil leta 2005 na Rijeki, minuli mesec pa smo se potujoci knjižnicarji iz Ljubljane in Maribora udeležili drugega festival in že 8. strokovnega srecanja potujocih knjižnic v Zadru. Gradska knjižnica Zadar uporabnikom nudi storitve potujocega knjižnicarstva šele slabi dve leti. Oktobra 2006 so v Sloveniji kupili novo vozilo in zdaj se v Zadru lahko pohvalijo z najsodobnej­šim izmed 11 hrvaških bibliobusov. Poleg tega so osvojili drugo mesto v promociji knjižnicarstva in IFLA jim je podelila mednarodno marketinško nagrado za zelo uspešno promocijo in celostno podobo novega bibliobusa. Na Liburnijski obali v Zadru so si v dopoldanskem casu obiskovalci lahko ogledali sedem bibliobusov. Nekaterih vozil, ki delujejo po hrvaških županijah v Zadar ni bilo, bodisi zaradi dotrajanosti vozila (npr. Zagreb), zaradi terenov ali pa zaradi razdalje. Med zbranimi hrvaškimi bibliobusi je bil tudi cisto nov slovenski bibliobus iz Ljub­ljane. Popoldanski del srecanja je bil namenjen strokovnemu delu potujocih knjižnicarjev. Uvodno predavanje je bilo namenjeno predstavitvi delovanja slovenskih potujocih knjižnic in Sekcije za potujoce knjižnice pri ZBDS. Na kratko sem predstavila našo statistiko, zgodovino in cilje, ki smo si jih zastavili v prihodnje. V ostalih šestih pre­davanjih smo dobili vpogled v delovanje hrvaških potujocih knjižnic. Bibliobusna služba na Hrvaškem se je zacela pred vec kot 31 leti in v letu 1986 so imeli kar 17 vozil (15 bibliobu­ sov in dva kombija), skupaj 504 postajališca in 41 zaposlenih potujocih knjižnicarjev. V obdobju razpada Jugosla­vije in po vojni se je stanje zelo poslabša-lo. Statistika v letu 1999 je bila slaba; imeli so le še 7 bibliobusov, ki so skupaj obis-kovali 208 postajališc in imeli 24 zaposle­nih. V letih 2000-2002 so zaceli z intenzi­vnim reševanjem potujocega knjižnicars­tva in od leta 2003-2005 so izdelali 5 novih vozil, do lanskega leta pa še dva nova bibliobusa. Skupaj jih je zdaj 11, še vedno pa so »županije«, ki bi nujno potre­bovale potujoce knjižnice, saj so obmocja slabo razvita, redko poseljena in osamele kmetije oz. gospodinjstva bi lahko ustrez-no oskrbovali s knjižnicnim gradivom le s Slika 2: Notranjost bibliobusa pomocjo potujoce knjižnice. V Sloveniji imamo v primerjavi s Hrvaško boljšo pokritost obmocij s storitvami potujocega knjiž­nicarstva, tudi ponudba knjižnega in neknjižnega gradiva je vecja, vendar nas to ne sme uspavati, še vedno imamo nekaj sivih lis, ki bi potrebovale potujoce knjižnice. Med njimi je krško-brežiško obmocje, celjsko-savinjsko, Koroška, del Gorenjske itd. Kakšno je stanje potujocega knjiž­nicarstva pri nas in kakšne cilje smo si postavili lahko slišite na strokovnem srecanju potujocih knjižnic z naslovom: »Na pragu novih izzivov« ki bo 27.-28. junija 2008 v Knjižnici Brežice. Vec informacij in referati z 2. festivala bibliobusov v Zadru: http://www.gkzd.hr/bibliobusfest.php Podrobnosti o strokovnem srecanju potujocih knjižnic v Brežicah: http://www.zbds-zveza.si/potujoce_2008.asp Barbara Cesar Knjižnica Otona Župancica, Ljubljana in predsednica Sekcije za potujoce knjižnice pri ZBDS Slika 4: Izmenjava izkušenj CVETENJE KNJIŽNIC Povabilo na prvo skupno srecanje dveh avstrijskih knji­žnicarskih združenj (der Bhereiverband Österreichs in die Vereinigung terreichischer Bibliothekarinnen und Bibliothekare) sem z veseljem sprejela, ne samo zato, ker sem lahko predstavila naš uspeh pri gradnji splošnih knjižnic na mednarodnem kongresu o gradnji knjižnic »Architektur des Geistes« (Linz, 14.-16.5. 2008), ampak sem si obetala zvedeti tudi kaj vec o knji­žnicah naše sosede in drugih dežel. Njihovi dosežki so vredni tudi vaše pozornosti in za spodbudo ponujam nekaj znacilnosti s kongresa. Vprašanje o preživetju knjižnic, o ogroženosti njihove­ga obiskovanja si danes postavlja samo še kakšen crno­gled knjižnicar, ki ni dosti razmišljal o njihovem pos­lanstvu. Skratka, tako spraševanje ni vec v modi. Strahu pred tehnologijo, ki naj bi ogrožala njihov obstanek, pa bi se lahko znebili tudi crnogledneži. Knjižnice so vital-ne kot zmeraj ali zmeraj bolj, dinamika njihovega delo­vanja je še bolj izrazita, saj se raznolikost storitev in nacinov njihove uporabe povecuje, da zmorejo slediti potrebam okolja. Povecuje se tudi prostor knjižnic, in to fizicni. Knjižni­ce dobesedno cvetijo. V gospodarsko in kulturno razvi­tih deželah podobno kot v manj razvitih. Razlika je le v razkošju cvetov, pa še ta nastane predvsem zaradi zace­tnega kapitala, ki ga je okolje zmožno vložiti v gradnjo knjižnice. Najetje najboljšega arhitekta se splaca. Ceno njegovega dela in vložek gradnje poplaca varcna funk-cionalna stavba, ne nazadnje pa tudi estetske rešitve zahtevne gradnje, kakršna je gradnja knjižnice, ki s sim-bolnimi pomeni privabljajo nove in nove obiskovalce. Ti tudi ostajajo, ker se tu dobro pocutijo (npr. Zich, Berlin, Dresden). V sodobni knjižnici, s sodobnimi storitvami se uporabniki zadržujejo zmeraj dlje, v njej se ucijo uporabljati novo tehnologijo, ucijo se znati, narediti, biti, družijo se, uživajo in, presenetljivo, varcu­jejo; v gospodarsko razvitih državah je med obiskovalci zmeraj vec tistih, ki obišcejo knjižnico zaradi uporabe tehnologije za zasebne potrebe, ker je to ceneje kot pa placevanje narocnine za lastno doma. Knjižnica se uve­ljavlja zmeraj bolj kot socialni prostor; ne samo kot prostor dostojnega preživetja za upokojence, priseljen­ce, nižji razred, ampak tudi za ekonomsko in ekološko prebujene. Znotraj tega prostora se poleg namenskih brezplacnih storitev ponujajo dodatne, ki se izvajajo v zadovoljstvo uporabnikov za manjši nedobickonosen denarni prispevek, npr. varstvo otroka za dolocen cas (uro, dve). Knjižnico se splaca imeti. Ne narekujejo jih le zakoni in standardi (Slovenija), dogovori med stroko in pokrajino (Južna Tirolska), pac pa tudi samo potrebe okolja. Zato jih sistematicno gradijo tudi v krajih, ki imajo manj kot 300 prebivalcev (Voralerberg), zgradijo ali obnovijo jih povprecno 10 na leto, a je še premalo (Ceška), v Brnu toliko, da je dobil naziv »mesto knjižnic oz. knjižnicar­sko mesto«. Na vsakem vogalu je knjižnica v Gradcu, med vogaloma pa bibliobusno postajališce, v Linzu so lani odprli mestno knjižnico v razkošnem stolpu znan­ja, drugo leto pa bodo še prenovljeno in povecano pokrajinsko knjižnico, ki sedaj med gradnjo opravlja storitve v kontejnerju. Zanimiva rešitev organizacije storitev! Urbanisti se ne bojijo izziva lokacije, knjižni-carji pa na njih uveljavljajo najsodobnejše storitve in tako s knjižnico dobijo te novo veljavo, mrtvi del mesta oživi (Bremen: policijska postaja, Salzburg: stadion). Gradijo jih visokošolske ustanove, nekatere skupaj (katoliška in evangelicanska fakulteta, med njunima zbirkama je zbirka pravne fakultete), šolske uveljavljajo svoj prostor kot središce šolskega življenja, nacionalna knjižnica na Dunaju pa sistematicno obnavlja prostor za prostorom za predstavitev svojih dragocenih zbirk (npr. razstava globusov). V ureditvi so funkcionalne, zamenjujejo sistem postavi­tve z novim, in sicer z UDK, v prostem pristopu pa znotraj tega skrbno združujejo vsebine v tematske oto­ke glede na prepoznane potrebe in ciljne skupine. Pre­glednost oznak omogoca hitro orientacijo v prostoru in dostop do želenih storitev in vsebin brez ovir, osebje je v pomoc za strokovno informacijo, izobraževanje upo­rabnikov in za organizacijo ter izvedbo številnih prire­ditev. Knjižnice ne razlikuje le zunanja podoba in veli­kost prostora, razlikujejo jih nacini opravljanja storitev in vsebinska predstavitev knjižnicne zbirke, kar kaže na to, da so pri njihovem nastajanju sodelovali knjižnicarji, ki imajo jasno predstavo o prihodnosti svoje knjižnice oziroma svoje skupnosti. Na kongresu so se srecali neformalno tudi predstavniki splošnih knjižnic dežel Alpe-Jadran, ki jih avstrijski bibliotekarji navadno povabijo na svoja stanovska sre-canja. Skušali bodo v svojih okoljih spodbuditi sodelo­vanje med knjižnicami teh dežel na neformalni stroko­vni ravni, in sicer na podrocju predstavljanja leposlov­nih del avtorjev dežel, izmenjave povabil na posvetova­nja in izmenjave kadra. Dobro bi bilo, da slovenske knjižnice oživijo ali poživijo to sodelovanje. Poznavan­je soseda je potrebno, ne smeš ga prezreti, še manj, ce na oni strani meje žive tudi pripadniki tvoje dežele. Tako meni tudi Jana, mlada koroška Slovenka, ki je pravkar zacela svojo poklicno kariero v bibliotekar­skem združenju. Povedala in demonstrirala mi je razli­ko med »fremd« in »ausländisch«. Jana hvala tebi in tvojim sodelavcem! Silva Novljan JAKOB KENDA V MKI Prejšnji cetrtek je bil v Mestni knjižnici Izola gost najslavnejši slovenski prevajalec zadnjih let, gospod Jakob Kenda. Pogovor z njim je vodila novinarka radia Koper, gospa Neva Zajc. Predstavila ga je kot velikega poznavalca mladinske književnosti, ki je nekoc delal v Pionirski knjižnici v Ljubljani in sicer v centru za mladinsko književnost. Jakob Kenda vodi tudi slovensko sekcijo Mednarodnega združenja za mladinsko književnost, poleg Harryja Potterja pa prevaja tudi problemski roman in dramska dela. Pripravlja tudi doktorat, v slovenšcino pa bo prevedel tudi film o Harryju Potterju. Piše tudi znanstveno knjigo o fantazijski književnosti. Trenutno prevaja zadnjo knjigo iz serije o Harryju Potterju in za to ima casa le pet mesecev. Jakob Kenda prevaja tudi druga, drobna dela J.K. Rowlingove, ki jih je avtorica namenila za dobrodelne namene. Prevajanje knjig o Harryu Potterju, ki v originalu skupaj obsegajo 4000 strani in sodijo v ti. fantazijsko književnost, je bila tudi zanj, kot za mnoge prevajalce – njegove kolege – po vsem svetu, izjemno zahtevna naloga, ki se jo je kot naravni talent lotil z veliko poguma in optimizma. Obiskovalcem je povedal, da se fantazijska književnost razlikuje od znanstvene fantastike. Razvila se je iz ljudskih in kasneje umetnih pravljic ter pripoveduje o izmišljenem svetu. Nekate­ri pravijo, da lahko njen zacetek vidimo v Hoffmanovih pravljicah, drugi pa, da se je zagotovo zacela z Alico v cudežni deželi Lewisa Carrolla, ki je prvic izšla leta 1880 in predstavlja nonsens književnost. Prvo delo sodobne fan-tazijske književnosti, ki je dozorela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in je veliko bolj kompleksna od starejše fan-tazijske literature, je izšlo po drugi svetovni vojni. To je Tolkienov Gospodar prstanov. Pri nas se je zanimanje za tovrstno književnost razvilo kasneje, predvsem zaradi knjig o Harryju Potterju in zaradi filma Gospodar prstanov. Jakob Kenda je povedal, da si današnji bralci želijo brati cim vec fantazijske literature, saj so po besedah njegovega profesorja Matjaža Kmecla razocarani nad književnostjo, ki je namenjena njim: »Literatura za odrasle je razocarala odrasle bralce s svojo hermeticnostjo in nezanimanjem za bralca samega.« Povedal je, da tudi v Angliji založniki sprva niso verjeli, da bodo knjige Harryja Potterja uspele. Zato so sprva izšle v pilotskem projektu, v samo 100 izvodih, ki so jih poslali razlicnim knjižnicam in ljudem po svetu. Tako je knjiga Kamen modrosti prišla tudi do našega prevajalca. Zdela se mu je odlicna, saj se je dobro brala in imela je tudi literar-no vrednost, pa tudi svetovni nazor, ki je zelo zdrav, in tako jo je zacel prevajati. Tudi naše založbe na zacetku niso bile navdušene nad knjigo: »Dve leti sem hodil od založbe do založbe, preden so izdali prevod.« Prevajanje samo mu je pomenilo velik izziv, pa tudi mnoge zagate: »Temeljni problem prevajanja od trenutka, ko so protestanti zaceli prevajati knjige, je, ali neko besedilo, stavke, besede ponašimo, podomacimo, v našem primeru poslovenimo, ali pustimo original. Pri Harryju Potterju so velik prevajalski problem predstavljala imena. Odlocil sem se, da jih bom hkrati poslovenil in delno tudi ohranil origi­nalno obliko. Zelo zadovoljujoce delo pa je kovanje novih besed. Pri prevajanju je poleg izvornega in ciljnega jezika potrebno poznati tudi kulturo in pokrajino, v kateri je knjiga nastala. Zato sem šel veckrat v Anglijo. Za prevajanje druge knjige sem celo dobil štipendijo in sem jo v celoti prevedel v Angliji. Prevode sem moral potem še popravljati, saj so se pokazale tudi težave s slovnico. Recimo, angleški jezik ne pozna dvojine, samo ednino in množino. Jaz sem na primer avtomaticno prevedel nek stavek v množino, kasneje pa se je pokazalo, da sta junaka samo dva.« Na vprašanje, kako pojasnjuje to, da Harrypa Potterja radi berejo otroci in odrasli, je Jakob Kenda odgovoril, da ima vsaka mladinska književnost dvojnega naslovnika: primarni naslovnik je otrok, sekundarni pa odrasel clovek. Ko avtor piše, poskrbi tudi za sekundarnega bralca. Marsikdaj je v mladinskih knjigah kakšno sporocilo, ki je namenjeno samo odraslemu bralcu. »Sam imam rad Harryja Potterja ker je to kolektivna zgodba, ki se prepleta z individulano. Poleg glavnih junakov, Harryja Potterja, Rona in Hermione, ki me spominja na mojo ženo, imam rad tudi stranske like. To je internatska pripoved, ki izhaja iz tradicije šolskih zgodb. Ceprav so ji ocitali carovništvo, je vzgojna. Uspela je po vsem svetu in bo obstala, ker poudarja vrednote prijatelj­stva, zvestobe, tovarištva in ljubezni, ki jih niti smrt ne more premagati.« Harry Potter je v Sloveniji na lestvici najbolj priljubljenih knjig na drugem mestu (na prvem je ena od knjig pokojnega predsednika Janeza Drnovška!). »Otroci ga imajo radi, ker v njih prebuja njihov fantazijski svet na nevsiljivo poucen nacin, odrasli pa zato, ker se ob branju spominjajo svojih sanj, ki so jih nekoc imeli, pa so jih zaradi rutine vsakdanjega življenja odložili na stranski tir«, je povedala svoje mnenje ena od obiskovalk. »Seveda«, je menil tudi Jakob Kenda, »to je klasicna funkcija sekundarnega bralca, da se spomniš, kako je bilo, ko si bil star deset, dvanajst let. Sicer pa je to žanrska literatura, kjer je natanko vse na svojem mestu. To je res mojstrsko delo. Sicer pa imam rad tudi Salingerja, Colferja, Strnišo in druge avtorje in vam jih priporocam v branje. Sam imam žal zelo malo casa za branje, saj je med prevajanjem motece. Berem le, da sem na tekocem z vsem, kar se dogaja na knjižnem trgu.« Neva Zajc je srecanje zakljucila z mislijo, da je bila serija Harry Potter rojena v srecnih okolišcinah, ko smo take knjige potrebovali. »Otroci so v prvi knjigi prepoznali to, da jim nekdo prizna, da tudi oni trpijo«, je bilo mnenje poslušalke. Špela Pahor Mestna knjižnica Izola ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Upravni odbor Stepišnikovega sklada pri ZBDS objavlja rezultate razpisa za sredstva Stepišnikovega sklada: Odbor Stepišnikovega sklada (v nadaljevanju odbor) je v Knjžnicarskih novicah (2008, let. 18, št.3/4) objavil raz-pis za financiranje in sofinanciranje projektov na podrocju potujocega knjižnicarstva. Do razpisanega roka, 10.5.2008 je na naslov ZBDS-Stepišnikov sklad (prijava za razpis) prispela ena vloga. Komisija v sestavi: predsednice Mojca Gomboc in clanic Mojce Andoljšek ter Tjaše Mrgole Jukic je dne, 10.5. 2008 odprla prispelo vlogo. Vlogo je poslala: Sekcija za potujoce knjižnice- ZBDS Turjaška 1 1000 Ljubljana Z obrazložitvijo, da bodo sredstva namenili za sofinanciranje Strokovnega srecanja potujocih knjižnic, 27.-28. junija v Brežicah. Komisija je sprejela naslednji sklep: Razpisana sredstva Stepišnikovega sklada, ki so bila razpisana v višini 1000 EUR, se v celoti dodelijo Sekciji za potujoce knjižnice za sofinanciranje strokovnega srecanja v Brežicah. Brežice, 10.5.2008 Predsednica odbora: Mojca Gomboc Clanica odbora: Mojca Andoljšek Clanica odbora: Tjaša Mrgole Jukic - Priloga: Vloga za sredstva Stepišnikovega sklada SEKCIJA ZA POTUJOCE KNJIŽNICE- ZBDS IN KNJIŽNICA BREŽICE SRECANJE POTUJOCIH KNJIŽNIC: »Na pragu novih izzivov«BREŽICE 27.-28.6.2008 LOKACIJA: Knjižnica Brežice, Trg izgnancev 12 b PROGRAM: PETEK, 27.6.2008 9.30- 9.45 Prihod in parkiranje bibliobusov, registracija 10.00-10.30 Pozdravni nagovori 10.30-12.00 Predavanja Djurdjica Pugelnik:Bibliobus v velikem mestu/HR, Elina Harju: Spletno brskanje, ustvarjanje in mreženje- Knjižnica Tampere na poti v informacijsko družbo/ FIN 12.00-12.20 Odmor 12.30-13.30 Predavanja: Tadeja Gregorincic in Jože Conc: Bi brali v bolnišnici? Pridemo!/SLO Urška Povšic: Novogoriški bibliobus prvic med Zamejskimi Slovenci v Italiji/SLO 13.30-14.30 Odmor za kosilo 14.30-15.30 Ogled Knjižnice Brežice in bibliobusov ter glasovanje za naj bibliobus 16.00-19.30 Odhod do hotela v Termah Catež z bibliobusi in ogled bibliobusov za obiskovalce v Catežu (17.00-18.00) 19.30 Zbor pred hotelom, odhod z brodom* na vecerjo SOBOTA, 28.6.2008 10.00-10.15 Zbor na parkirišcu v Termah Catež 10.15-10.30 Vožnja bibliobusov skozi mesto 10.30-13.30 Izlet v Jovse** 13.00 Zakljucek srecanja, odhod domov *Cena za prevoz z brodom 1 EUR ** Cena za Jovse 3 EUR Pridržujemo si pravico do spremembe programa! NA OBISKU PRI PRAVLJICARKI VESNI RADOVANOVIC Knjižnicarka in pravljicarka v murskosoboški knjižni­ci, Vesna Radovanovic, je zacela pravljice pripovedo­vati »daljnega leta 1983 ali 1984« v knjižnici Jožeta Mazovca v Ljubljani: »Najprej sem v enoti Polje samo pris­luhnila pravljicarki Marinki, ki me je navdušila. Nato sem bila premešcena v enoto Moste, kjer je pravljice pripovedovala neka gospa, a njenega imena se žal ne spomnim. Tam je bila samo za pravljice. Ko je odpovedala to honorarno delo, sem zelo bojece prosila, ce lahko poskusim. Tak je moj zacetek!« Ko se je leta 1985 preselila v Mursko Soboto, je nadal­jevala s pripovedovanjem v soboški knjižnici. Skupaj z njo je takrat pravljice pripovedovala Mija Lainšcek, danes pa si jih delita z Metko Sraka. Izkušnje in znanje o pripovedovanju pravljic si je nabirala pocasi: najprej na Pedagoški akademiji pri dr. Marjani Kobe, potem v knjižnici Jožeta Mazovca, pa s poslušanjem drugih pravljicark, na primer Ljobe Jence in na seminarjih Gregorja Hartmana. Pravljicarka ljub­ljanske Pionirske knjižnice Tilka Jamnik ji »je bila zme-raj za vzor in tudi pomoc«. Znanje si je pridobivala tudi z »branjem clankov in poucne literature o pravljicarjih in pravljicah, najvec v revijah Otrok in knjiga in Otrok in družina«. Dopoldne pripoveduje otrokom iz vrtcev ali pa šol-skim otrokom, ki pridejo na obisk v knjižnico, popol­dan pa otrokom, ki prihajajo na ure pravljic. Pravljice pripoveduje tudi v okoliških vrtcih. Pripoveduje tudi staršem in vzgojiteljicam. Za starše je imela v okviru vrtcev in Ljudske univerze tudi predavanja o pomem­bnosti pravljic in o branju v predšolskem obdobju: »V teh primerih so pravljice bolj ilustrativne.« Na literarnih nas­topih s Ferijem Lainšckom, ob predstavitvi njegovih Mislic, ki jim je posodila glas, pa pravljice navadno prebere. Na mariborskem pravljicnem dnevu za odras­le je v prekmuršcini pripovedovala pravljico Zalika in Gusti: »Ce pa so želje, da pravljico povem v prekmuršcini, na primer na Pravljicnem maratonu v Mariboru, seveda to posku­šam po mojih najboljših moceh.« Približno tisoc pravljic je prebrala tudi na radiu. »Vendar so to pravljice, ki so morale biti pripravljene na minu­tažo, kar pa ti ne da zmeraj dobrega obcutka, pa tudi tistim z veliko dvogovora sem se morala izogibati, saj to ni radijska igra, temvec branje.« Tem pravljicam so najraje prisluhnili starejši ljudje na Gorickem. »Ko so jih na radiu ukinili, je bilo najvec žalostnih ravno babic in dedkov. Mislim, da so se preko pravljic lahko vrnili v tisti davni svet sanjarjenj, za kate­rega so pred tem mislili, da so ga mogoce že pozabili.« V knjižnicah je v navadi pripovedovanje ob slikanicah, ki naj bi bilo primerno predvsem za mlajše otroke. Tudi Vesna uporablja ta nacin. Ceprav so marsikatero knjižnicarko ucili, da mora biti zvesta izvirnemu avtor­skemu besedilu, da ga torej ne sme spreminjati, pa sama ni tega mnenja: »Pripovedujem ponavadi s knjigo, tako da lahko otroci opazujejo ilustracije. Zato se trudim izbi­rati slikanice z dobrimi ilustracijami. Seveda pripovedujem tudi brez slikanic, vendar redkeje. Nikoli pa se teksta ne naucim na pamet. Nekako mi je živa beseda drugacna. Tista, ki je meni bliže, potem verjetno tudi lepše leže v otrokova ušesa. Vem pa, da se sedaj od vzgojiteljic zahteva verodostojnost teksta. Moje mnenje ob tem je, da nekaj na pamet povedano ponavadi ni doživeto povedano.« Pravljice najraje izbira sama: »Kako delam? V bistvu zelo preprosto. Pravljico si preberem in ce mi je všec, potem vem, da jo bom z lahkoto pripovedovala. Se pa seveda vcasih zgodi, da moram kakšno pravljico pripraviti tudi na željo uciteljic ali vzgojiteljic. Tega ne pocnem rada, ampak se prilagodim, ker je pac to moja služba. A takrat pravljica od mene zahteva vec napora.« Vesna pripoveduje ljudske in avtorske pravljice, pa nekaj takih, ki si jih je sama prevedla. Rada pripovedu­je pravljico o Zlatorogu, Andersenovo Bedak Jurcek, pra­vljico o škratu Kuzmi Svetlane Makarovic. Prvo pravlji-co, ki jo je pripovedovala, si je prevedla iz anglešcine. To je bila Zgodba o pujsku, ki ga ni bilo, ki je njej in otro­kom še danes pri srcu. Od tistih, ki jih je prevedla iz nemšcine, najraje pripoveduje Crno ptico. Meni, da imajo otroci radi tako ljudske kot avtorske pravljice: »Otrokom so vsekakor všec tiste, ki jih dobro povem, ali je to ljudska ali avtorska, pa sploh ni pomembno.« Tudi v soboški knjižnici poslušanju pravljic navadno sledijo likovne delavnice, ki so vezane na tematiko pravljice. Pripovedovanje pravljic Vesni Radovanovic pomeni zelo veliko: »Predvsem sprostitev, lepoto, potovanje v druge kraje, v druge in drugacne svetove, v druge case… Tudi kakšen nauk…Vsekakor pa zadovoljstvo in sreco, ko jo lahko pribli­žam otroku tako, da se mu svetijo ocke in njegov obraz žari v pricakovanju besed, ki ponazarjajo dogajanje v pravljici… takrat, takrat mi je dan lepši od drugih.« Špela Pahor Mestna knjižnica Izola 1862 - LJUDSKE KNJIŽNICE ALI BUKVARNICE Na nebu sijejo vece in manjše zvezdice. Lucica pri lucici veže carobno nebo razsvitljeno. Bila je trna v naši predragi domovini. Unele so se krasne zvezde na nebu domacem: citavni­ ce v glavnih slovenskih mestih. Pokriva še tu in tam kak oblak vstajajoce druge sestrice, ki ga bodo predrle in zasijale v slogi s svojimi sestricami. Te poglavitne citavnice — zvezde vece — se mi zdijo kakor mocne držice v mreži razsvitljenja narodnega, ktero mora zamig­ ljati žarece od mnogih drugih manjih zvezdic — ljudskih knjižnic. Davno sem že ta nasvet ali to željo hotel izustiti — in srcno me veseli, da naprava neobhodno potrebnih ljudskih ali obcin­skih, ali farnih, ali s e l š k i h knjižnic so že drugi rodoljubje nasvetovali v vseh naših poglavitnih slovenskih casnikih. *) *) Iz „Novic" nam je znano, da pri mnogih farah so že pred vec leti ustanovljali take bukvarnice, kjer so farani ob nedeljah prebrane bukvice nazaj nosili, pa druge dobivali. Spominjamo se, da smo na Dobrovi poleg Ljubljane sami z veseljem ogledo­vali tako knjižnico. Naj gosp. Tomanov opomin pripomore še vec k temu lepemu in važnemu pocetju ljudske omike po vsem Slovenskem! Vred. Mi smo zaostali, se ve da ne po lastni nemarnosti, temvec po hudi osodi. Treba je, da zacnemo na vseh straneh zbirati vse svoje moci, ce se hocemo rešiti iz tmine, in lastno, narodno izobraziti. Premišljevati moramo, ktere predstva nam zamorejo pomagati, in kako, da se zamorejo pridobiti in zbrati za naš tako dolgo zapušeni narod. Narod naš mora se zavediti, spoznati po svojem rodu, po svoji žlahti, po svojih moceh, po svojem poklicu, po svoji zgodovi­ ni. Narod naš mora zvediti, kaj cloveštvo na svetu premišljuje, kako v poljodelstvu, obrtništvu, v vedah in umah napreduje, kaj je dozdaj z duhom in z drugimi mocmi dovršilo. Dozdaj je našemu narodu skoraj vse zakrito. Al to ni strašna osoda obsojenca, kteri mora biti locen od najdražjih božjih darov in blaga cloveškega? Narodu našemu se mora podati pravi poduk, se mora prižgati pravo razjasnjenje brez škodljivih veš, ki pri drugih narodih švigajo kakor prave razsvitljivke, pa so le zapeljivke. Narod naš je radoveden, neizreceno prebrisane glave, in hrepeni po znanstvu in novicah o tej ali uni zadevi. Kaj mu je tedaj treba? P r a v e, z d r a v e t r e z n e d u š n e h r a n e. Slovstvo naše ni še bogato, — al ce Bog da in se rodoljubno se poprimemo pisanja v mnogovrstnih zadevah, hoce se množiti. Dozdaj je naše slovstvo tudi nespaceno; poštenost in cistost slovstva našega moramo skrbno varovati, da se nam ne pokvari naše pobožno in dobro ljudstvo. Zamoremo že zdaj podati mnogo bukev zanimivega in poducnega zapopadka našemu narodu, — in vsak dan bode to lože, bolj ko se bode naraševalo število citateljev. Posebno željo zastran novih knjig imamo do naših zgodovinskih pisateljev, da naj pojasnejo zgodovino Slovencov in Slova­nov, da naj pokažejo, kako da smo vsi enega debla razne vejice, kako da smo mi zaostali v razcvetenju, in da zdaj v dobrem, toplem pomladanskem solncu moramo svoje brstke pognati, razcvetati, da zamoremo z drugimi sad omike roditi v slavo in korist majke slave in v spolnjenje nam od Vecnega naložene naloge. Na dalje naj se spisujejo p o v e s t i c e zanimive iz slovenske in sploh slovanske zgodovine v probudo našega ljudstva. Piše naj se dalje še o tem in drugem raznem predmetu,— saj še toliko nerodovitne zemlje leži na polju našega slovstva. Vse naj se pa piše razumljivo in v narodnem duhu. Jedro naj vec velja kakor lupina. Ker pa že s tem, kar imamo, zamoremo za potrebo založiti knjižnice male, zacnimo nemudoma jih ustanovljati. Celi narod naš naj se razdeli v take društva , naj se vdeleži pri tacih knjižicah. Kar je posamnemu nemogoce zavolj prevelikih stroškov, bode složenim in združenim lože, — in budila se bode tudi uzajemnost in bratstvo med rojaki, ki moramo jeden drugega kolikor mogoce podpirati. Bratovska ljubezen naj popravlja, kar je škodovala tuja sila. Take knjižnice naj si preskrbe naše rodoljubne casopise, ki se vestno in neprenehoma trudijo za naše blagostanje, in knjige domace ter pocasi tudi od drugih naših bratov slovanskih, posebno na jugu. Bukvice naj gredo od rok do rok. Ce eden kaj ne razume, naj praša bolj zvedenega. Bolj zvedeni in prebrisani podstopijo naj se ljudomilega dela, da uce svoje soobcane brati in pisati. Pokažimo, da zamoremo posebno napeti svoje dušne sile in da prava ljubezen vlada med nami. V tem bode rastla edinost in sloga, — v slogi pa le dozoreti zamorcjo vece djanja. Zato dragi, mili rodoljubje, blage duše! zastavite Vaše delo za važne, prevažne pripomocke narodnega izobraženja. Zbirajte po obcinah (županijah ali srenjah) ali po farah, ali posamesnih selih ljudi skupaj, da si z zjedinjeno mocjo napravljajo knjižnice, v kterih naj se nasrkajo dobrega mediz dobrih narodnih knjig. Kakor se vnema na nebu nebrojno zvezdic ko svitla mreža celo nebo vspenjajoca , tako naj se zbudi v našem narodu knjižnica pri knjižnici, ki bodo prave luci narodnega razjasnjenja. Dragi bratje, poprimimo ta nasvet, — zadnji cas je. Ceški narod nam je prica, kako obilen sad donašajo take knjižnice. V KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 5) Cehih imajo že 20 — 30 let take citavnice, kterih se zdaj že šteje na stove. Kakor pa zvezdogled vsako novo zasledno zvezdo radostno oznani celemu svetu, tako naj se tudi naznanuje porod te ali une nove ustanovljene bukvarnice. Radostni jo bodemo pozdravili in se zahvaljevali njih ustanoviteljem. Zato naj ne bode prošnja naša, da naj se nemudoma ustanovljujejo ljudske knjižnice, glas upijocega v pušcavi! V Radoljci 30. aprila. Dr. Lovro Toman. Kmetijske in rokodelske novice, 1862, Letn. 20, št. 21, str. 164-165 Rubriko pripravila Branka Badovinac, Narodna in univerzitetna knjižnica SEZNAM NOVOSTI INFORMACIJSKEGA CENTRA ZA BIBLIOTEKARSTVO V NUK-u (marec-april 2008) 1. BOŽIC, Andrej Razvoj tiskarstva Vzhodne Azije : diplom­sko delo / Andrej Božic. - Ljubljana : [A. Božic], 2007. -99 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 35427682 2. BURKELC, Marjetka Specialne knjižnice v zdravstvu : diplomsko delo / Marjetka Burkelc. - Ljubljana : [M. Bur-kelc], 2007. -60, [4] f. ; 30 cm COBISS.SI-ID 35432802 3. CHUNG, Dirk Suchmaschinen-Optimierung : der schnelle Einstieg / Dirk Chung, Andreas Klder. - 1. Aufl. - [Bonn] : Mitp, 2007. - 224 str. : ilustr. ; 21 cm ISBN 978-3-8266-1676-1 COBISS.SI-ID 236521216 4. DENIŠA, Maja Ocena stanja in predlogi za hrambo gradiva v Knjižnici Litija : diplomsko delo / Maja Deni-ša. - Ljubljana : [M. Deniša], 2006. - 103 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 32194402 5. DROBNE, Matija Samoizobraževanje v družboslovju kot vrednota in vloga šolskih knjižnic : diplomska naloga / Matija Drobne. - Ljubljana : [M. Drob­ne], 2006. - 177 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 32183394 6. DROLC, Jana Založništvo v Španiji med leti 1939-1975 : primerjava s Slovenijo : diplomsko delo / Jana Drolc. - Ljubljana : [J. Drolc], 2006. - 77 f. : tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 32063330 7. ENCI, Milena Potujoca knjižnica in nacrt bibliobusnih postajališc na Gorenjskem : diplomska naloga / Milena Enci. - Kranj : [M. Enci], 2001. - 82 f., [1] zganj. f. pril. zvd. : graf. prikazi ; 30 cm COBISS.SI-ID 16663906 8. FOULONNEAU, Muriel Metadata for digital resources : implementa­tion, systems design and interoperability / Muri­el Foulonneau and Jenn Riley. - Oxford : Chan-dos Publishing, 2008.—XVI, 203 str. : ilustr. ; 25 cm. - (Chandos information professional series) ISBN 978-1-84334-302-8 COBISS.SI-ID 238338304 9. HIGGINS, Susan E. Youth services and public libraries / Susan E. Higgins. - Oxford : Chandos, 2007. - XIII, 153 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Chandos information professional series) ISBN 978-1-84334-167-3 COBISS.SI-ID 6071347 10. HLADE, Nataša Organizacija zbirk razglednic v muzejih in knjižnicah mariborskega obmocja : diplomsko delo / Nataša Hlade Sanchez. - Ljubljana : [N. Hlade Sanchez], 2007. -64 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 35609954 11. I two thousand ten i2010 : digital libraries / [prepared by] Euro­pean Commission, Information Society and Media. -Luxembourg : Office for Official Publi­cations of the European Communities, 2006. ­16 str. : ilustr. ; 21 x 30 cm ISBN 92-79-02332-2 COBISS.SI-ID 570691 12. KLIJN, Edwin Tracking the reel world : a survey of audio­visual collections in Europe / Edwin Klijn and Yola de Lusenet. - Amsterdam : European Com­mission on Preservation and Access, 2008. ­XVII, 149 str. : ilustr. (some col.) ; 24 cm ISBN 978-90-6984-546-3 COBISS.SI-ID 238200320 13 KNJIŽNICA Ivana Potrca (Ptuj) Zapušcina Ivana Potrca v ptujski knjižnici / [besedilo] Božena Kmetec-Friedl ; [fotografije zasebna last sestre in brata Ivana Potrca, Bogo-mile Kuhar in Franceta Potrca ; prevod povzetka v nemšcino Robert Filipic, prevod povzetka v anglešino Ontario]. Ptuj : Knjižnica Ivana Potrca, 2007 (Požeg : Grafis). - 63 str. : ilustr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 59148033 14. KOŠIR, Metka Porocila casnika Slovenski narod o knjigah, knjigarjih in tiskarnah med leti 1868-1880 : diplomsko delo / Metka Košir. - Ljubljana : [M. Košir], 2006. - 125 f. : preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 32015970 15. KRANJC, Tomaž Poizvedovanje po slikah na podlagi vsebine : s pregledom obstojecih prosto dostopnih siste­mov : diplomsko delo / Tomaž Kranjc.— Ljubljana : [T. Kranjc], 2006. - 88 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 32131170 16. NARODNA biblioteka Sv. Sv. Kiril i Metodij (Sofija) The National Library. -Sofia : The National Library, 1963. - 31, [26] str. pril. ; 17 cm COBISS.SI-ID 236237824 17. OBAL, Tjaša Kompetence bibliotekarja za izvajanje bibli­oterapije : magistrsko delo / Tjaša Obal. Ljublja­na : [T. Obal], 2007. - 194 f. : graf. prikazi ; 30 cm COBISS.SI-ID 234701568 18. OKRUGLI stol o slobodnom pristupu informacijama (4 ; 2007 ; Zagreb) Slobodan pristup informacijama : 4. i 5. okrugli stol : zbornik radova / uredile Alemka Belan-Simic i Aleksandra Horvat ; [organizatori Hrvatsko knjižnicarsko društvo ... [et al.] ; preve-la predgovor i zakljucke na engleski jezik Irena Kranjec]. -Zagreb : Hrvatsko knjižnicarsko društvo, 2007. -143 str. : ilustr. ; 24 cm. ­(Izdanja Hrvatskoga knjižnicarskog društva ; knj. 41) COBISS.SI-ID 236049664 19. PETERNEL, Barbara Vloga šolskega knjižnicarja pri odkrivanju nadarjenih otrok : diplomsko delo / Barbara Peternel. - Ljubljana : [B. Peternel], 2006.—63 f. ; 30 cm COBISS.SI-ID 32181346 20. RIEGER, Oya Y. Preservation in the age of large-scale digiti­zation : a white paper / by Oya Y. Rieger. - Washington, D. C. : Council on Library and Information Resources, 2008.—VII, 52 str. ; 30 cm. - (CLIR Publication ; No. 141) ISBN 978-1-932326-29-1 (broš.) COBISS.SI-ID 238172928 21. ŠKRLJ, Gregor Management kadrovskih virov v knjižnici : izobraževanje in usposabljanje kadrov v visoko­šolskih knjižnicah Univerze v Ljublja­ni :diplomsko delo / Gregor Škrlj. -Ljubljana : [G. Škrlj], 2006. - 77 f. : graf. prikazi ; 30 cm COBISS.SI-ID 32195170 22. TERCIC, Vasja Uporaba informacijskih virov : (primerjalna analiza citiranja slovenskih avtorjev s podrocja bancništva) : diplomsko delo / Vasja Tercic. ­Ljubljana : [V. Tercic], 2004. - 55 f. : tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 26996578 23. VILAR, Polona Vrednotenje in nacrtovanje uporabniških vmesnikov sistemov za poizvedovanje na osnovi proucevanja vedenja pri poizvedovanju : doktor-ska disertacija : s prilogami na CD-ROM-u / Polona Vilar. -V Ljubljani : [P. Vilar], 2007. ­196 f. : graf. prikazi, preglednice ; 30 cm + 1 opticni disk (CD-ROM) COBISS.SI-ID 34589026 OGLASI DELO IŠCE FRANC MAGAJNE, Glinška ulica 7, 1000 Ljubljana GSM: (031) 279 052, E-pošta: franci.magajne@volja.net Zaposlitveni cilj: Zaposlitev na delovnem mestu pripravnika za polni delovni cas v knjižnici Rojstni podatki: rojen 28. 4. 1977, v Ljubljani, državljan Republike Slovenije Izobrazba: gimnazijski maturant (V. stopnja), diplomirani upravni organizator (VII. stopnja) Delovne izkušnje: • aktivni prostovoljec v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, zaupana so mi dela leposlovnega in neknjižnega gradiva; upora­bljam COBISS sistem pri urejanju in iskanju knjižnega in neknji­žnega gradiva, • redno delovno razmerje v podjetju Sintal d.d., varnostnik za zasebno varovanje, • trimesecno javno delo v Mestnem muzeju Idrija, urejanje arhiv­ske in tekoce dokumentacije ter vodenje strank po cerkljanskem muzeju, Partizanski bolnišnici Franja ter rojstni hiši Franceta Bevka; opravljanje del blagajnika, prodaja vstopnic, vodenje blagajne ter skrb za zaupan denar, • dijaško in študentsko delo v skladišcu in proizvodnji tovarn Eta Cerkno in Kolektor Idrija. Znanja: • tuji jeziki: aktivno anglešcina, pasivno nemšcina in znajden se v italijanskem jeziku, • racunalništvo: urejevalnik besedila – Word, osnove Excela, uporabljam Outlook ter PowerPoint in dobro se znajdem na internetu – pridobljen certifikat ECDL Start, • vozniško dovoljenje B-kategorije in lasten prevoz. • Dodatna izobraževanja: opravljen strokovni izpit iz bibliotekars­tva. Sposobnosti in lastnosti: vztrajnost, usmerjenost v dosego cilja, sposobnost samostojnega in skupinskega dela. DELO IŠCE Ime mi je Saša in išcem delo v knjižnici v Ljubljani ali njeni okoli­ ci. Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana geografinja in soci­ologinja kulture. Od meseca februarja do vkljucno septembra 2007 sem se kot prostovoljka usposabljala na delovnem mestu bibliote­karja v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, kjer sem opravljala razlicna dela: priprava in vnos gradiva za avtomatizirano poslovan­je Potujoce knjižnice, izposoja in postavitev gradiva, referencno delo. Po karakterju sem komunikativna, natancna, zanesljiva, odgovorna in organizirana oseba, ki jo delo z ljudmi zelo veseli. Sem racunal­niško pismena(Word, Excel, PowerPoint, Internet, Outlook Express), aktivno govorim angleško ter pasivno nemško. Decembra 2007 sem opravila bibliotekarski strokovni izpit, pripra­vljena pa sem se še dodatno izobraževati v tej smeri. Ce potrebujete novo sodelavko, sem dosegljiva na tel. 041/270­303 ali na e-naslovu dsasha76@gmail.com. DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka z opravljenim stroko­vnim izpitom in pridobljeno licenco za vzajemno katalogizacijo COBISS2. Išcem delo v knjižnici v Ljubljani in njeni okolici. Moja telefonska številka je 051/344-455. DELO NUDI Knjižnica tehniških fakultet Maribor išce bibliotekarko/ bibliotekarja s COBISS licenco za nadomešcanje delavke v casu porodniškega dopusta. Zaželene so izkušnje na podrocju vodenja bibliografije raziskovalcev v sistemu COBISS. Delovno razmerje bo sklenjeno za dolocen cas (najmanj 1 leto), s pricetkom v juniju oz. juliju 2006. Vec informacij dobite pri vodji knjižnice Mojci Markovic, tel. 02 220 7017, e-mail: mojca.markovic@uni-mb.si. Ponudbe lahko pošljete na isti e-mail naslov ali na naslov Knjižni-ca tehniških fakultet Maribor, Smetanova 17, 2000 Maribor. NAVODILA AVTORJEM Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispev­kov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poro-cilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogod­ka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispe­vka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamez­niku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navo­dila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s pre­sledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno števil­ko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v bese­dilo prispevka, naj bo v njem jasno oznace-no, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec pris­pevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjiž­nicarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!