OSRSONJ«'
PRIIVbw
85^ ^
K,MJUN1c^
hoioozoo
*s»K
DNEVNIK
j*j>Stnlna občana v gotovini ,l,“' Postale T grupo«
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 57 (9969)
TRST, četrtek, 9. marca 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v taskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v taskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropo.
USPEŠEN «VRH» KD, KPI, PSI, PSDI IN PRI V PALAČI CHIGI
Dokončen dogovor o programu nove vlade Neformalna pogajanja o imenih ministrov
^znam bo Andreotti nesel Leoneju na Kvirinal konec tedna - PSDI zahteva vstop «laičnih izvedencev» v vlado
,.RIM — Manjkajo samo še imena ministrov in podtajnikov. Vče-aJšnji zaključni «vrh» petih strank (liberalci so medtem že formalno Poročili, da prehajajo v opozicijo) je z relativno lahkoto ratificiral snovne programske smernice, ki jih je orisal Andreotti. Andreotti ni "Odložil pravega programa, ker se je obvezal, da bo na osnovi da-i^njih priporočil sestavil končno ■ godilo in ga v roku 24 ur poslal Jništvom strank vladne večine, odstva teh strank sc bodo, v glav-sestala že danes in izrekla V|>ie mnenje. Edino demokristjani .erietno ne bodo sklicali svojih sta-"Ornih organov, tudi zato ne, ker ,r<*nkin pravilnik določa, da se ne-dni po zaključku vladne kriz«;
. °r<* sestati strankin vsedržavni »ve t.
Gotovo je, da bodo vodstva strank Poročila, da se strinjajo s progra-nakar bo Andreotti verjetno
!ev
soboto sporočil predsedniku re-
PPblike Leoneju seznam novih mi-^trov.
Dogovorili so se, da bo ministre "ral Andreotti osebno, vendar je ^aPo, da bo demokrščanska dele-“cija navezala v teh dneh stike z šemi strankami vladne večine in »spravljala o «objektivni sestavi hde». Parlamentarne skupine KD j napovedujejo, da bodo tokrat Poročile razširjen seznam potentnih kandidatov za mesto podtaj-
nika na osnovi tajnega glasovanja. Na ta način naj bi se izognili (kolikor je sploh to mogoče) običajnemu doziranju z lekarniško tehtnico
in X) «ključu» struj.
Delegacija KD se bo morala vsekakor največ pogajati z manjšimi laičnimi strankami, kajti socialde-
mokrati so na sinočnjem «vrhu» poskrbeli za zapoznelo presenečenje. Zahtevali so namreč, naj Andreotti upošteva njihov predlog in v vlado vključi nekaj «izvedencev» iz vrst manjših strank. Skratka, Ro-mita želi povratek socialdemokratov
v vlado, iz katere so bili izločeni že davno tega. Piccoli, ki so ga časnikarji vprašali za mnenje, se o tem ni hotel izreči. Pač pa se je s časnikarji zelo rad pogovarjal Ro-mita in jih je skušal prepričati, da bi to nekako ^uravnovesilo* vlogo manjših strank v odnosih med (»velikima* KPI in KD.
Za drugo presenečenje, ki so ga vsi (resnici na ljubo) pričakovali, je poskrbel republikanski voditelj
'UllIlIttnuiiiiiiiiiiiiiiiillIlIMlIlittlllllllllilitlliliillMIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiUIIIIIII
PO IZJAVAH TAJNIKA CISL MACARIA
Polemika med sindikati o odnosih s strankami
Tajništvo CGIL zaskrbljeno zaradi procesa enotnosti
RlM — Skorajšnji zaključek Jšclne krize z oblikovanjem nove j »dne večine ni bil povsem nebo-^ Nepričakovano .je nezadovolj zaradi več ali manj vsiljenih ®a'tev izbruhnilo v sindikalnih kro-W|- Pri tem pa je zanimivo, da b*Se brvc' P°lemike r.aCele takore-z «dtmokrščanske strani*.. Taj a CTSL Luigi Macario je namreč r^jštije dni z izredno polemično napadel CGIL, češ da v ob nastajanja nove vlade ni »nala meja med «avtonomijo sineta* in .»strateško linijo KPI*. t,ri tem, se je Macario skliceval p?. Lamov. intervju za list «Reyub-J* l'a», ki je nekaj tednov pozneje t s'»l z rahlimi spremembami u-^na linija delavske skupščine i'e-uMje ČGIL-CISL-UIL, še nekaj K?°v pozneje pa uradno stališče na delavski konferenci v Nea-Jk. Celo kronistični podatek, da . komunist Lama spregovoril na »beljski konferenci in zabeležil brušeno odobravanje. p«,dobno dji1 sam Berlinguer, zbuja v sjn: nKa'nih krogih CISL in un. lažen, da bodo komunisti (tako
strumentalizirali sindikate
y.,? njihovo podporo povečali svoj v vladni večini.
loT°*®mika, kot taka, se zdi v do-j.eni meri jasen poskus opozoriti L!11 * * * *" mnenje, da ni tako in da jju* sindikalno gibanje ohraniti D^homijo do vladne večine v e-flo*1. meri. kot se je to dogajale pugih vlad, neglede na to, da u .krat prvič v vladni večini vse struje delavskega gibanja, S,, [>a pa v opoziciji, razen manj->i »krajno levičarske. Eden izmed a,kalistov je ponazoril to stali-j, 2 geslom: «Nismo sedma strankine*.
tališče Luigija Macaria
^. nemudoma podprli vsi pred HtM^ki notranje desnice, ki so še 1»» neka-i leti skušali razbiti enot-fj... sindikalne federacije, <>d Ma-(,'la do Scalie in Sartorija tako L “o moral to polemično ost o-v svojem poročilu na seji (v,stva CISL tudi tajnik Pierre miti.
^ tajnik UIL, socialist Benvenu medtem ko socialistični vodi 'jo	zaenkrat previdno mol
(trudoma je sporočil da se ti,.,, la z Macariovimi polemikami
krogih CGIL so dokaj prese-|v,6r|i z.aradi koncentričnega na-v Sjj, posebno še zato. ker prav (Jklicevanju na nestrankarski zna-C sindikata slutijo prav mane-hekaterih strankarsko opre-
,1 Zvezi z današnjo stavko je I "'likat časnikarjev Furlanije -c""Jske krajine naglasil, da doji a sprejema in podpira stališ-zaradi katcrili je bila okli-va*a. Vendar se je odločil, da ž tem zaskrbljujočem trenutka Rotovi redno obveščanje, tudi
I to, da podpre današnjo mani-
^točijo, s katero hočejo sin-( ati opozoriti na številna Pc-vm-ušnnia v deželi Furla-
ni .
vprašanja v Julijski krajini.
deljenih struj. Predvsem Da so zaskrbljeni zato, ker bi lahko nadaljevanje polemike ošibilo moč sindikalnega gibanja prav v trenutku, ko .je potrebna njegova naj širša avtonomija, predvsem , pa strnjenost.
Zvečer je tajništvo CGIL izdalo sporočilo, v katerem izraža «neza dovoljstvo in zaskrbljenost* zaradi teh polemik, čeprav meni. da je vsak pomislek povsem ((legitimen*, vsekakor «vreden, da se o tiiem razpravlja da je pa (»avtonomija sindikata odvisna predvsem od e-notnosti in spoštovanja dogovorjenih smernic*, (st. s.)
La Malfa. Pritožil se je zaradi zadržanja sindikatov, ki nočejo sodelovati pri uresničevanju vladnega programa in na ves glas proglašajo svojo avtonomijo do vlade. Uspelo mu je, da so ostali tajniki pristali na zaključno sporočilo, v katerem je generičen poziv «vsem družbenim silam*, naj sodelujejo pri izvajanju dogovorjenih smernic.
Če bi, med drugim, prišlo med izvajanjem programa do zapletljajev, se tajniki strank strinjajo, da bodo nemudoma sklicali nova pogaja nja na najvišji ravni. Izogniti se hočejo misli, da bi se ponovilo to, kar
Rekordi bivanja v Palači Chigi
RIM — Bralce bo gotovo zanimalo, v trenutku, ko se Giu-lio Andreotti pripravlja na sestavo nove vlade, statistika o tem, kolikšno «vladno kariero* imajo možni kandidati. Glede na to, da bo verjetno tudi nova vlada enobarvna, se pravi sestavljena iz samih demokristjanov, zadeva statistika «rekordov» predvsem to stranko, ki neprekinjeno vlada v Italiji od osvoboditve dalje.
Mnogi so prepričani, da je (»veteran* ministrskih stolov sam poverjeni predsednik Andreotti, toda to ni res, čeprav je bil podtajnik v De Gaspe-rijevi vladi že pred 30 leti. Največ je v raznih vladah presedel sedanji predsednik evropskega parlamenta Emilio Colombo, ki je v Palači Chigi prebil kar 26 let, 2 meseca in tri tedne. Andreottiju pripada častno drugo mesto: 25 let, 4 mesece in 26 dni. Celo desetletje ločuje prva dva od tretjega, sedanjega ministra za turizem Antoniozzija, k! je preživel v vladi 15 let in skoraj 2 meseca. Petnajst let sta bila v vladi tudi Aldo Muro in Carlo Russo. 13 let «staža» imata Mariano Rumor in P,e-mo Gaspari. 11 let Donat Cat-tin in Scalfaro. 8 let pa Mi-sasi in Filippo Micheli.
Kako lahko tako dolgo «liu-bezensko razmerje* z oblastjo vpliva tudi na osebno življenje posameznika dokazuje a nekdota o Andreottiju ki ni doslej opravil vozniškega izpita, saj že četrt stoletja razpolaga z državnim avtomobilom in osebnim šoferjem.
HAAG — Po šesturni razburljivi seji spodnje zbornice nizozemskega
parlamenta, se je ministrski pred-	Andreottijevo vlado,
sedmk Van Agt obvezal da bo vla- 13	^ shematično odlašanje re-
da odklonila kakršnokoli zahtevo Z šev£„ja najbolj čih a^nj in
dejanska ohromil vsakršne vladne
se ne bo o tem vprašanju razprav ljalo v okviru pogovorov Vzhod -Zahod. Vsekakor je ministrski pred sednik zagotovil, da bo o morebitni oborožitvi nizozemskih vojaških e-not v sklopu NATO, odločal parlament.
dejavnosti.
Vladna večina je torej že stvarnost. Iz nje so izstopili liberalci, nekoliko pa se skuša diferencirati tudi La Malfa, vendar samo zato, da bi svoji mali stranki povečati težo in
um m tiiitniiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif uit minil h n iiiiiiimuiiim timi iiiiiiiiimHiiiiiiiiiii
ZA RAZVOJ DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
DANES SPLOSNA DEŽELNA STAVKA
Ob 10.30 osrednji shod na Trgu Goldoni - V sprevodu po mestnih ulicah delavci iz Trsta, Gorice, Tržiča, Vidma in Pordenona - Stavka tudi na slovenskih šolah
Danes bo v vsej deželi Furlani ji-Julijski krajini štiriurim splošna stavka, ki jo je oklicala sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL, da bi opozorila javno mnenje, politične sile in upravne dejavnike in hkrati podprla svoje zahteve ipo prenovitvi in napredku družbenega in gospodarskega življenja. V ta namen je izdala poseben poziv, v katerem vabi vse prebivalstvo, da podpre stavkajoče delavce, obenem pa znova poudarja glavne točke sindikalne platforme, ki se nanašajo na gospodarski in socialni preporod dežele, polno zaposlitev, obnovo potresnega področja, upravno decentralizacijo.
Med stavko bo v Trstu »srednja deželna manifestacija. Delavci iz Trsta se bodo ob 9. uri zbrali pri L!oy-dovem stolpu, pol ure kasneje pa pred pomorsko postajo, nakar bodo v sprevodu po mestnili ulicah krenili do Trga Goldoni, kjer bo oh 19.30 shod z govorom Pia Gallija, glavnega tajnika federacije kovinarskih delavcev. V Trst bodo prišli tudi delavci iz Gorice, Pordenona, Tržiča in Vidma. Avtobusi iz Gorice in av-tokolona iz Tržiča se bodo ustavili pred Trgom Uniti«, od koder bo sprevod krenil po Korzu do Trga Goldoni, delavci iz Pordenona in iz Vidma, ki bodo prišli tako z avtobusi kot izrednimi vlaki, pa bodo šli po Ul. Carducci.
Našim brnlcem in naročnikom sc opravičujemo zaradi morebitnih pomanjkljivosti v današnji številki našega dnevnika zaradi stavke v deželi FJK, kuteri sc pridružujejo tudi delavci pri časopisnih podjetjih, vendar tako, da je zagotovljen izid našega lista, da bi bila javnost obveščena o problemih, ki zadevajo našo deželo.
V okviru današnje stavke ima poseben pomen še zlasti prisotnost delavcev in prebivalstva s potresnega območ ja, iz Humina, iz Beneške Slovenije, iz Karnijc, celo onstran Til-menta. S svojo odločitvijo, da sc pridružijo današnji manifestaciji, hočejo znova opozoriti, da sta minili že dve leti in pol od potresa; vse, kar je bilo zanje od tedaj storjenega, so barake, v katerih so še danes.
Današnji stavki se pridružuje tudi Sindikat slovenske šole, ki vabi vse člane, da se množično udeležijo manifestacije in shoda na Trgu Goldoni. Ob tej priložnosti poudarja, da slovensko šolo, poleg splošne problematike, bremenijo še številna nerešena specifična vprašanja kot razširitev mreže predšolskih ustanov in
(Nadaljevanje na 2. strani)
pokazal javnosti, da ni povsem za dovoljen.
Z liberalci je polemiziral Craxi, ko je dejal, da se ne strinja z njihovo demagogijo, pač pa mora vlada «elastično upoštevati razlike med družbenimi sloji in strokami*.
Precejšen optimizem izžareva iz izjav Romite in Zaccagninija. Prvi očitno še vedno upa na možnost, da bi nova vlada ne bila enobarvna, pač pa dvobarvna (KD - PSDI) ali celo tribarvna (KD - PSDI - PRI). Tega pa si ne želijo ne komunisti niti socialisti, Perna in Natta (KPI) sta prilila vode na ogenj socialdemokratskih želja, še hladnejši pa so bili socialisti, ki poudarjajo, do se je doslej govorilo o enobarvni vladi in nima smisla v zadnjem trenutku menjati formulo, tudi zalo ne, ker ni gnihče doslej postavil vprašanja vstopa strokovnjakov v vlado*.
Zadovoljstvo za dosežen sporazum je izrazil komunist Napolitano, posebno še, ker je bil dosežen dogovor o zakonih, ki bi jih sicer morali odpravljati z junijskimi referendumi. Samo o splavu se še niso dogovorili, čeprav je znano, da je Moro obljubil Berlinguerju, da KD ne bo izvajala obstrukcije, če bi laiki
s svojimi močmi odobrili ustrezen zakon. Zadovoljivi, vsaj tako meni Napolitano, so rezultati v zvezi z zaposlovanjem mladine.
Socialistični tajnik Bettino Craxi pa meni, da je uspeh le delen, vendar je to «največ, kar je bilo mogoče doseči*.
MINO FUCCILLO
Fred kongresom PSI: polemike o odstotkih
RIM — V socialističnih vrstah se nadaljujejo predkogresne polemike. Mancinijeva struja, na primer, objavlja vest, da je «os* Craxi - Signo-rile padla po zadnjih podatkih od 70 na 60 odst., pri tem pa obtožuje «os» strankinega tajnika, da je bilo štetje glasov na kongresih velikih severnih mest poneverjeno.
Iz krogov strankinega tajništva pa odgovarjajo, da je večinska struja doslej zmagala povsod, razen v Kalabriji in na Siciliji, kjer sta zmagala Mancini in Manca. Glede na to, da je Mancini iz Reggia, Manca pa Sicilijanec, je namig dovolj jasen.
INTENZIVNA DEJAVNOST PREDSEDNIKA TITA V ZDA
DANES URADNI ZAKLJUČEK POGOVOROV TITO- CARTER
lllllllllinillllllllltlllllllllllllllHIHIIIIIIIIII||lllll|||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||NIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||«||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||
TUDI MALTA KONČNO PRISTALA Nfl PRIPRAVLJENO BESEDILO
Z odobritvijo sklepnega dokumenta konec beograjskega sestanka KEVS
Resolucija pripisuje velik pomen procesu popuščanja napetosti ter poudarja odločenost vseh vlad, da uresničujejo določila sklepne listine - Naslednji tovrstni sestanek v Madridu leta 1980
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD — Beograjski sestanek konference o evropski varnosti in sodelovanju še je naposled — po večmesečnih razpravah, v katerih ni manjkalo niti polemike in medsebojnih obtežb med blokovskimi tekmeci — končal s sprejetjem sklepnega dokumenta. Potem ko je malteška delegacija dobila iz La Vallette ustrezna navodila in kot zadnja dala pristanek na pripravljeno besedilo, je bilo mogoče ugotoviti, da jc doseženo splošno soglasje o zaključni listini beograjskega sestanka. To u-gotovitev formalne narave so prihranili za slovesno sejo.
Listina beograjskega sestanka je razmeroma kratka, približno štiri strani, in vsebuje pač le tiste ocene, sklepe in priporočila, o katerih so se udeleženci iz 35 držav Evrope in Severne Amerike uspeli sporazumeti. Nekatere države, zlasti nevtralne in neuvrščene so si prizadevale zu bolj obsežen in predvsem bolj vsebinski dokument, vendar takšnega m bilo mogoče sprejeti zaradi nepripravljenosti drugih, blokovskih delegacij.
Po uvodnem protokolarnem delu dokument pravi, da «so predstavniki dižav udeleženk poudarili pomen, ki ga pripisujejo procesu popuščanja napetosti, ki se je po sprejetju helsinške listine nadaljeval kljub težavam in oviram, na katere je zadeval*. V tem okviru so naglasili vlogo KEVS. pri čemer je za razvoj lega procesa poglavitnega pomena uresničevanje določil sklepne listine iz Helsinkov.
»(Predstavniki držav udeleženk — je nato rečeno v beograjskem dokumentu — So izčrpno izmenjali mne. nja o izvajanju določil sklepne listine in o nalogah, ki jih je določila konferenca, pa tudi — v okviru vprašanj, ki jih je obravnavala — o poglabljanju svojih medsebojnih odnosov, izboljšanju varnosti in razvijanju sodelovanja v Evropi ter razvijanju procesa popuščanja napetosti v prihodnje. Predstavniki držav udeleženk so poudarili politični pomen KEVS in ponovno Potrdili odločenost svojih vlad. da v celoti u-resničujejo vsa določila sklepne listine enostransko, dvostransko in večstransko*.
Dokument, sprejet na beograjskem sestanku KEVS, zatem potrjuje, da je bila izmenjava mnenj sama po sebi pomemben prispevek k doseganju ciljev, določenih na KEVS, čeprav so bila izražena različna mnenja o doslej doseženi stopnji izvajanja sklepne listine.
Udeleženci so. kakor pravi dokument, obravnavali tudi predloge, ki se nanašajo na navedena vprašanja, in druga sestanke v okviru kontinuitete evropske konference. Dokument nato poudarja, da «o določenem številu predlogov, podanih na sestanku, ni bilo doseženo splošno so glasje*.
Dokument nato govori o kontinuiteti KEVS in pravi, da bodo imele države udeleženke še naprej sestanke svojih predstavnikov. Naslednji takšen sestanek bo v Madridu, začel pa se bo 11. novembra 1980. Pred
tem bo z začetkom 9. septembra 1900 prav tako v Madridu pripravljalni sestanek.
Poleg madridskega sestanka, ki bo podoben beograjskemu, so se v Beogradu sporazumeli še za tri srečanja strokovnjakov, ki bodo zairolni-lu čas med Beogradom in Madridom. V Montreuxu v Švici bodo obravnavali mirno reševanje sporov, v za-hcononemškem glavnem mestu Bonnu bo «znanstveni forum*, na Malti pa posvetovanja evropskih predstavnikov o sredozemskih vprašanjih.
Takoj po včerajšnji slovesni plenarni seji se je zaključno delo beograjskega sestanka nadaljevalo s sklepnimi govori vseh šefov delega-
cij, ki * boeto v tej obliki podali svoja mnenja in ocene o sestanku, ki se je v Beogradu začel 4. okto-bia lani in se končuje te dni.
VLADO BARABAS
RIM — Etiopsko veleposlaništvo je sporočilo včeraj, da vsaj tri države pošiljajo vojaštvo v Somalijo. Šlo naj bi za vojaške enoto Egipta. Irana in Saudske Arabije, medtem ko naj bi zahodne sile pospešile do bavo najsodobnejšega orožja. Vai-dar niti ta pomoč, ki je sicer prišla prenozno, ne more zaustaviti zm-agovitvega napredovanja etiopskih vladnih enot.
WASHINGTON — Po prvi širši izmenjavi mnenj s predsednikom Carterjem v torek in po večerji, na kateri sta državnika izmenjala zdravici, je imel jugoslovanski predsednik Tito včeraj, drugi dan uradnega obiska v ZDA, več delovnih srečanj. Titov včerajšnji delovni program se je začel s srečanjem jugoslovanskega predsednika z enim od slovitih ameriških novinarjev Walterjem Cron-kitom. Tito mu je dal intervju, ki ga je televizijsko omrežje CBS objavilo v najbolj gledani večerni oddaji. Zatem je Tito v svoji rezidenci «Blair house* sprejel vodilne predstavnike ameriškega kongresa in se zadržal z. njimi v pogovoru, opoldne pa je bil gost na kosilu, ki ntu ga je v dvorani Thomasa Jeffersona v State departmentu priredil iiodpred*-sednik ZDA \Valter Mondale.
Včerajšnji program se je končal s Titovim srečanjem s predsednikom svetovne banke Robertom McNantaro in z. zasebno večerjo, na katero je Tito povabil legendarnega ameriškega diplomata Averella Harrimana.
Uradni jugoslovansko ameriški razgovori predsednikov Tita in Carterja se bodo nadaljevali in kon eali danes, zadnji dan Titovega obiska v ZDA. Iz VVasliingtona bo Tito odpotoval še na obisk v Veliko Britanijo. (vb)
Na sliki (telefoto ANSA): predsednika Tito in Carter preti Belo hišo.
Milil IHHI||IMI|H|l||IUHII|llinHlllllllllllllllllllllllllll|||||||IHIIIIIHIIH|lllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI III llllHIIIIHIIIIIIIfllllllllllllllmill
Ženski aktiv Jugolinije v Rižarni
Ob 8. marcu se je delegacija aktiva žensk reške Jugolinije poklonila spominu padlih žrtev v Rižarni
lili lllfllllltllll IIIHIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIliaM
Danes v Turinu začetek procesa proti rdečim brigadistom
TURIN — V Turinu ne pomnijo varnostnih in policijskih ukrepov takšnega obsega, kakršne so uvedli ob procesu proti rdečim brigadam, ki se bo končno začel danes zjutraj v poslopju bivše vojašnice «la Mar-mora», ki so jo spremenili v pravo utrdbo. Pa tudi okoli poslopja so uvedli cestne bloke, tako da se ni-hpe ne bo mogel niti približati poslopju brez dovoljenja policije, kaj šele. da bi vanj stopil. Sicer so proces premestili s sodne palače v zgodovinskem središču Turina prav zaradi tega. ker bi tako strogi varnostni ukrepi povsen paralizirali promet v samem centru mesta.
Predsednik sodišča dr. Guido Barbaro sicer še nima na razpolago zadostnega števila porotnikov — su-plentov, zaradi česar bo moral nadaljevati z žrebanjem, sicer pa je že vse pripravljeno za proces, ki so ga že dvakrat skušali izpeljati, a so ga morali obakrat v dramatičnih okoliščinah odpovedati.
Na zatožni klopi, kot je znano, je 49 obtožencev, od katerih je petnajst že v zaporu. Med njimi so tudi .»voditelji* in ribeologi* rdečih brigad: Renato Curcio, Alberto Franceschi-ni, Maurizio Ferrari, Alfredo Buo-navita, Bassi, Bertolazzi, Semeria in Pelli. Devetindvajset obtožencev je na začasni svob:di. tri pa policija še vedno išče. To so Marco Piset-ta. Rocco Micaletto in Mario Moretti. Dva obtoženca pa sta lani zbežala iz zapora: Prospero Gallinari, ki je bil zaprt v Trevisu, in Antoni« Savino, ki je bil zaprt v Forliju.
Znano je tudi. da obtožnica združuje izsledke kar sedmih preiskav, med drugim o ugrabitvah genovskega sodnika Sossija. sindikalista Ci-snal Labateja in Fiatovega funkcionarja Ameria. Pač pa na tem procesu ne bodo obravnavali najnovej-šib — pa tudi najhujših zločinov, ki jih pripisujejo rdečim brigadam: umorov genovskega sodnika Coca in dveh njegovih osebnih straž, predsednika torinske odvetniške zbornice Croceja, podravnatelja tu-rinske «Stampe» Casalegna in rimskega sodnika Palme, (tm)
BERLIN — Danes je v Demokratični republiki Nemčiji dan žalovanja za tragično preminulim Wer-nerjem Lamberzom. Njegove posmrtne ostanke so včeraj pripeljali s posebnim letalom iz Libije, kjer se je s helikopterjem ponesrečil.
48-letni Lamberz je bil član centralnega komiteja vzhodnonemške komunistične partije in eden izmed najbolj verjetnih naslednikov Hone-ckerja na čelu partije.
.         milil«     Mimi mi n n Hlinim im m mi      
8. marec v Rimu: dan boja
Ogromno število žensk se je udeležilo raznih manifestacij in shodov
RIM — Na desetine tisočev žensk, študentk, gospodinj, delavk, prista-šic Zveze žensk in feminističnega gibanja, štiridesetletnic v družbi do-raščajočih hčerk, mladih mater z otroki v naročju, je v številnih sprevodih prehodilo mestno središče ter priredilo zborovanja v mnogih rimskih tovarnah: tako je v Rimu potekel včerajšnji dan žena.
Veliki sprevodi — zjutraj manife-
stacija brezposelnih žensk in «sit in* študentk, popoldne pa sprevoda UDI in feminističnega gibanja, v katerem je korakalo več kot 30 tisoč žensk — so dali mestu novo obličje: barvito in živahno, predvsem pa bojevito. Po drugi strani pa ni nihče dal povoda za najmanjšo prasko, in to kljub nerazumljivemu — če že ne izzivalnemu, kot so ga označile feministke — zadržanju rimske kve-
sture, ki je prvotno prepovedala vse sprevode razen onega UDI, potem pa je na prigovarjanje samih predstavnic UDI pooblastila še druge, toda v skrčeni obliki.
«8. marec ni praznik, ampak dan boja*, so napovedale študentke na jutranjem shodu na Trgu Navona. In dejansko se je na vseh manifestacijah dvignil glas protesta proti sedanji družbi, ki hoče žensko utes-
njevati v vlogi «žene in matere*. In tudi slogani so bili na vseh shodih bolj ali manj enaki, in to ne glede na razlike, ki nedvomno obstajajo, na primer med feministkami in UDI, med študentkami in brezposelnimi ženskami, med pristašicami radikalne stranke in (»avtonomistkami*. Toda problemi so skupni, in 8. marce so prišli enotno do izraza.
CANDIDA CURZ1
STALISCE DEŽELNE KPI O ZADNJIH VLADNIH ODLOKIH
Tesnejši stiki komisije za Osimo s Trstom in sorodnimi organi SFRJ
Nezadovoljstvo nad uTrepoma o tržaški in videmski univer-zi zaradi pomanjkanja deželnega koordinacijskega organa
Deželni odbor KPI za Furlanijo ■ Julijsko krajino je v zvezi z zadnjimi vladnimi ukrepi, pooblaščenima dekretoma o izvajanju osimskih sporazumov in odlokoma o ustanovitvi univerze v Vidmu in okrepitvi tržaške, izdal sporočilo za tisk, v katerem izraža stališče komunistov do zadevnih vprašanj. Deželni tajnik poslanec Cuffaro, ki je tudi podpredsednik medparlamentarne komisije za izvajanje osimskih sporazumov, poudarja v izjavi, da sta odloka o cestnih infrastrukturah, mejnih prehodih in tovornih postajališčih v Trst i in Gorici velikega pomena za okrepitev povezav z vzhodom in za ovrednotenje mednarodne vloge dežele po Osimu. Ta dela je treba čimprej uresničiti in je zato potrebno navezati nujne stike z Jugosla vijo za usklajevanje pobud na področju prometnih povezav. Skupaj je tudi treba proučiti finančne aspekte, upoštevajoč nedavne dogovore med Avstrijo in Jugoslavijo o predoru pod Karavankami.
Glede naložb za znanstveno raziskovanje je Cuffaro poudaril, da v zadevnih proračunskih postavkah ni bilo kritja, v nasprotju z neodgovornimi zagotovili ministra, in da so jih morali zato črpati drugod. Z Jugoslavijo je treba v okviru sporazumov navezati sodelovanje na najvišji možni ravni, je dejal poslanec KPI, k čemur more bistveno prispevati predvideni center za znanstvene in teh nološke raziskave v Trstu.
Povečali so tudi naložbe za študije o industrijski prosti coni, pri tem »o pa komunisti zahtevali, naj komisija opravi pregled na kraju samem in naj vzpostavi stike z vsemi zainteresiranimi silami in znanstvenimi, gospodarskimi in juridičnimi krogi, ki lahko prispevajo k pravilnemu izvajanju sporazumov. Predlagali so tudi navezavo stikov in pripravo sre Čanja s sorodno komisijo beograjske skupščine.
V zvezi z vladnima odlokoma o tržaški in videmski univerzi deželno tajništvo KPI potrjuje umestnost ukrepa, ker bi odložitev bila v nasprotju z enotnim glasom parlamenta ob izglasovanju zakona za obnovo Furlanije. Pozitivno je tudi pojmovanje obnove ne zgolj kot vzpostavitev prejšnjega stanja, ampak kot spodbuda gospodarskemu, družbenemu in kulturnemu razvoju vse dežele. Komunisti pa potrjujejo negativno oceno ukrepov, ki zadevata obe univerzi. Druge politične sile, zlasti KD zaradi svojih notranjih razdorov in volilnih računov, se niso potrudile za sintezo različnih potreb, kar bi o-mogočilo izdelavo ustreznih ukrepov.
KPI kritizira predvsem pomanjka nje deželnega organa za koordinacijo univerzitetnega študija, pa tudi ureditev fakultet videmske univerze, ki jih bo težko združevati v predvidene departmaje in tečajev medicine, ki niso povezani z napovedanima zdravstveno in univerzitetno reformo. Glede tržaške univerze vzbuja, po mnenju KPI, zaskrbljenost, da ji niso priskrbeli dovolj finančnih sredstev. Treba bo zato nadaljevati napore za hitro uresničevanje univerzitetne reforme, pri čemer morajo sodelovati politične in družbene sile, kulturni delavci in študenti.
• V okviru svojega seminarja prireja danes ob 17. uri na liceju »Dante Alighieri* italijanski zavod za grafologijo predavanje dr. Giorgia Giudicija o možnostih ugotavljanja raznih tipov pigmenta, še prej bo v okviru sem.narja ob 16. uri predava nje prof. Bruna Vetorazzija o foto-
grafski dokumentaciji pisave, ob 19. uri pa bo govoril prof. Oscar Venturini o grafokinetiki in Oscarju del-la Torre.
Še dve aretaciji zaradi umora Nina Ferluge
Videmski karabinjerji so v nekem javnem lokalu v Centu pri Ferrari aretirali 31-letnega Bruna Carpeggianija in 23-letnega Fran-cesca Formico. Oba sta obtožena, da sta 2. februarja letos v Viscu pri Palmanovi ubila 52-letnega krznarja Nina Ferlugo, po rodu od Ferlugov. Zaradi tega umora sta v videmskem zaporu že dve osebi, zadnjega člana roparske tolpe pa karabinjerji še vedno iščejo.
V BIVŠI«CALZA BLOCH»
Kršenje
sprejetih obvez
Enotna sindikalna federacija CG IL-CISL-UIL je zavzela zelo ostro stališče do lastnika bivše tovarne 'cCalza Bloch», inž. Pinija, katerega dolži protisindikalnih in represivnih metod. Sindikati med drugim trdijo, da niso bile spoštovane sprejete obveze glede zapo slitvene ravni: predvideno je bilo namreč, da se že v teku lanskega leta sprejme v službo 100 vajan-cev in 230 delavcev, ki so že prej delali v tovarni; trenutno pa je našlo zaposlitev le 135 oseb Sindikati nadalje poudarjajo, da notranji pravilnik ni bil sprejet v dogovoru s tovarniškim svetom in da se lastnik poslužuje disciplinskega postopka nasproti tistim delavcem, ki skušajo znova oživiti sindikalno življenje. Zato sindikati pozivajo demokratične politične sile, zlasti pa deželno finančno družbe »Krmila?, ki je soodgovorna prj upravljanju podjetja, da čimprej ir. u-činkovito posežejo.
• Jutri ob 20. uri bo v dvorani v Ul. Madonnina 19 razprava o temi »Gledišča KPI do italijanske krize in mednarodnega položaja*. Razpravo organizira tržaška avtonomna federacija stranke. Uvodno poročilo bo podal član osrednjega vodstva KPI A. Rubbi.
■iniimMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PROSLAVE DNEVA ZENA NA TRŽAŠKEM
ŠTEVILNA UDELEŽBA ZLASTI NA PRIREDITVAH V OKOLICI
Pokrajinska tajnica ZŽI Ester Pacor o pomena 8. marca - Protest s proslave na Opčinah zaradi prepo vedi župana v St. Lenartu
Včeraj je bil osmi marec, mednarodni dan žena, ko smo v mestu in okolici lahko prisostvovali številnim zborovanjem in prireditvam. Tudi danes in v naslednjih dneh so na sporedu še številne proslave in srečanja.
Ob tej priložnosti je pokrajinska tajnica Zveze italijanskih žena, Ester Pacor poudarila, da mora biti ta praznik predvsem poudarek na številne probleme, ki obdajajo žensko v naši deželi. Pri tem je opozorila na primer podgorske tekstilne tovarne, kjer je na stotine žena v dopolnilni blagajni. Sploh pa je celotno tekstilno področje v hudi krizi, kar potrjuje tudi neurejen položaj v t žaški tovarni »Calza Bloch*. Pacorjeva je nadalje poudarila pomanjkanje socialnih storitev, predvsem na potresnem podro1 čju. Drugo vprašanje, ki je še vedno na dnevnem redu, so posvetovalnice; s tem v-zvozi je Paconje-va kritizirala deželni odbor, ki ni
MlllliminiHIIIIHIMHIIIHIIIIMinillllliHHHIIIIMtllltlllllllllllllHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIMItllllllMIIIIII
V SOBOTO V MILJAH
Splavitev «Serenissime» nov uspeh ladjedelnice
Preureditvena dela v obratu zagotavljajo njegovo konkurenčnost
V soboto, 11. marca, ob 11. uri bodo v miljski ladjedelnici Alto A-driatico splavili 10.250-tonsko motoci-stemo »Serenissima*. Ladjo bodo dokončali in izročili lastniku, družbi SI DARMA iz Benetk, v drugi polovici letošnjega leta.
Botrica slovesnosti bo gospa Lidia Pogliani Chianucci.
Ladja, ki' jo italijanski ladijski register uvršča v najvišji razred, bo lahko prevažala petrolejsko - kemične izdelke. Dolga je 142 m, široka 18 m, visoka pa 9.75 m. Njena bruto nosilnost znaša 7.000 ton, najvišja hitrost s polnim tovorom Pa je 15,30 vozla.
»Serenissima* je ena najmodernejših ladij v svojem razredu: ima 17 čistem, katerih skupna zmogljivost je 15.000 kubičnih metrov. Zgradili so jo Po najmodernejših pravilih, tako da bo nudila vse udobnosti 35-članski posadki. Je zadnja od treh enot, ki so jih v zadnjem času zgradili v miljski ladjedelnici. Prejšnji dve, «Sa-meiroi in »S. Mamede*. je ladjedelnica pred časom izročila portugalski družbi SOPONATA.
Po splavitvi »Serenissime* bodo na istem mestu začeli z gradnjo 5.400-tonskega trajekta, ki ga je naročil Tržaški Lloyd. To dejstvo potrjuje, da se v miljski ladjedelnici Alto Adriatico dela s polno paro. Gostje sobotne slovesnosti si bodo lahko o-gledali še druge strukture, ki so jih pred nedavnim zgradili ali pa jih dokončujejo. Ko bodo vsa dela zaključena, bo miljska ladjedelnica med najbolj konkurenčnimi tovrstnimi obrati v državi.
Zborovanje sindikata delavcev javne varnosti
V ponedeljek je bilo v Trstu okrajinsko zborovanje delavcev ivne varnosti, ki so včlanjeni v indikalno zvezo CGIL-CISL-UIL. •b zaključku del so sprejeli re-»lucijo, v kateri z zadovoljstyom gotavljajo, da so se politične si-■ pri osnovanju nove vlade dome-ile za popolno »demilitarizacijo* olicije. V nadaljevanju poudarja->, da mora priti v okviru sindi-alne zveze CGIL-CISL-UIL do po-ezave z delavstvom za skupen oj za preobrat in demokratični azvoj države. Delavci javne var-osti še poudarjajo, da je treba svesti reformo policije v na.jkra.j-em času brez vsakršnih zavla-evanj.
Danes stavka
(Nadaljevanje s 1. strani)
ureditev razmer v vrtcih bivše u-stanove ONAIBC; uvedba večjega števila šol s celodnevnim poukom, ki naj bi nadomestile morebitni po-šolski pouk; ustanovitev deželnega organa, ki naj bi koordiniral delovanje vseh deželnih univerzitetnih struktur; uskladitev vseh deželnih raziskovalnih dejavnosti z družbenogospodarskim razvojem teritorija; u-stvaritev pogojev za dejansko permanentno izobraževanje ž uporabo «150 ur* in z doslednim izkoriščanjem vseh možnih struktur (šol, knjižnic Itd.); izvajanje pravice do izobrazbe v smislu predlogov šolskih zbornih organov; tesna povezava poklicnega usposabljanja s smernicami gospodarskega razvoja ob sodelovanju sindikatov, krajevnih uprav in zvez brezposelnih; hitra rešitev vseh odprtih vprašanj slovenske šole v Italiji.
Stavki se pridružujejo nadalje mladinske federacije KPI, PSI in ACLI. V svojem tiskovnem poročilu nagla-šajo, da sedanji trenutek terja enotnost vseh komponent družbenega življenja in delavci s svojo enotnostjo so prvi, ki pri tem dajejo zgled. Nadalje poudarjajo, da se brezposelna mladina združuje v zveze, ki se pridružujejo sindikatu in zato vabijo vse člane, da danes potrdijo svojo enotnost in solidarnost z delavci. V ta namen naj se zberejo ob 9. pri pred Rossettijevim spomenikom v Ul. Giulia, od koder bo krenil sprevod.
V zvezi z današnjo stavko velja omeniti še stališče univerzitetnih študentov. V svojem sporočilu med drugim poudarjajo veljavnost izbir, ki jih je sprejel sindikat, da se u-stvari enotna fronta, ki edina lahko zagotovi in omogoči premostitev sedanjih težav. To pa terja, da tudi odnosi med študentovskim gibanjem in delavci dobijo novo obliko in kvaliteto, da niso le priložnostna srečanja.
Med današnjo splošno stavko bo u-stavljen tudi mestni promet, in sicer od 9. do 11. ure. Vendar mestno avtobusno podjetje opozarja, da so do 13.30 možne rahle zamude in neredno poslovanje. Drugi delavci in u-radnikj ACT bodo zapustili delovna mesta štiri ure pred zaključkom rednih izmen, ustavljeno pa bo delo v pristanišču in v tovarnah.
še poskrbel za njihovo ureditev. Dotaknila se je tudi problema splava in poudarila, da bi morali to pravico zagotoviti tudi mladoletnicam. Glede prisotnosti žena v lokalnih ustanovah pa je naša dežela med prvimi v Italiji. Po mnenju predstavnice Zveze italijanskih žena pa je ta prisotnost še vedno zelo pomanjkljiva.
Misli, ki jih je izrazila Pacorjeva, so bile konkretno prisotne na mnogih manifestacijah v Trstu in drugod v deželi. Na Trgu Garibaldi je bila ob 17. uri manifestacija, ki jo je organizirala ZŽI, s posluša-
Drevi praznovanje 8. marca v Zgoniku
. ,vseh va-$i .. zgoniiike ..občine .,<*» letos pr-
vič prišle do dogovora, da skupaj priredijo osrednjo občinsko proslavo 8. marca. Proslava bo drevi ob 20.30 v prostorih ŠK Kras v Zgoniku z naslednjim sporedom: priložnostni govor, recitacije, nastop domačih harmonikarjev in dekliškega pevskega zbora Vesna iz Križa. Vljudno so vabljene k aktivni udeležbi vse demokratične žene iz zgo-niške občine.
njem pesmi, ki obravnavajo žensko problematiko. Na manifestaciji so bile prisotne predvsem mlajše žene in oekleta.
Številne proslave so bile tudi v tržaški okolici. Openske žene, ki so se zbrale na proslavi 8. marca, so ogorčeno protestirale proti ukrepu župana v Št. Lenartu, ki ni dovolil beneškim ženam, da bi uporabile javno dvorano za svojo proslavo. Beneškim ženam, ki so kljub temu z vztrajnostjo dosegle, da je njihova prireditev uspela, izrekajo žene z Opčin vso svojo solidarnost.
Tudi prosvetno društvo Lonjer -Katinara je uspešno proslavilo 8. marec. Udeležba je bila zelo šte vilna. Nastopila sta otroški pevski zbor prosvetnega društva Lonjer -Katinara pod vodstvom Magde Nad-lišek in dramska skupina, ki jo je vodil Stanko Škrinjar. Marinka Batič pa e spregovorila o pomenu tega praznika. V imenu domačega prosvetneg-. in športnega društva je vse prisotne pozdravil predsednik športnega društva Radivoj Pečar. Ob koncu se je na proslavi razvila prijetna družabnost.
Danes ob 20. uri bo v Miljah napovedano srečanje o splavu s predvajanjem film-.
Predlog CGIL-CISL-UIL za delovanje šolskih okrajev
Sindikalna federacija CGIL-CISL
OB PIKANDELLOVEM DELU V ROSSETTIJU
Postopen razkroj in propad tipičnega buržujskega sveta
Nastojrili so znani italijanski igralci Agus, Tieri, Lojodice in Hinterinann
Srečanja s Pirandellovim teatrom so zadnje čase v Trstu še kar pogosta. Vendar gledališke skupine, ki gostujejo v našem mestu mnogokrat niso na višini, saj je umetnost italijanskega dramatika teika, čeprav se na prvi pogled to ne zdi. Če Pi-randellova dela uprizarjajo pravi u-metniki, pa le ta zaživijo na odru polnokrvno, z vsemi disonancami in razburljivimi resnicami.
Sinoči smo v gledališču Rossetti gledali prav tako predstavo, ki je v polni meri osvetlila Pirandellovo dramaturgijo. Gledališka skupina «La compagnia stabile delle arti» je tržaškemu občinstvu posredovala farso *L'uomo, la bestia e la vir-tu», ki razkrim svet dvoumja in dvoličnosti. Predvsem gre za notranji svet nastopajočih oseb, posebno profesorja Paolina, ki vidi v ženi, gospe Perelli, poosebljena krepost. Sam profesor pa svoja dejanja s «krepostjo», Perella namreč z njim zanosi, opravičuje z nekakšnim višjim. filozofskim usmiljenjem, saj je ubogo žensko mož zavrgel.
Na koncu m se pokaže, da profesorjem dejanja niso bila nič drugega kot potreba po seksu, čeprav je to samemu sebi. v znaku neke morale in čistosti, skrival. Farsa se torej sprevrže v dramo, spopad med načinom biti in vrednoto ter nevrednoto. Prav ne-vrednota, grobijanski mož. pa se na koncu pokaže kot vrednota in pravi človek. Profesor je produkt burzuiske družbe, ki hoče na zunaj obrniti realni red, v svoji intimnosti pa se tega boji.
Na odru gledališča Rossetti so prave mojstrovine pokazali znani igralci Aroldo Tieri, Giuliana Lojodice, Gianni Agus in Carlo Hin-termann, ki so s svojim igranjem navdušili občinstvo.
Odprta razstava ob priliki 30-Ietnice republiške ustave
Včeraj so v palači Costanzi in v umetnostni galeriji Torbandena odprli razstavo ob priliki 30-letnice republiške ustave. Razstavo prireja
UIL je izdelala predlog programa tržaška občina v sodelovanju z ita
za delovanje šolskih okrajev in pokrajinskega šolskega okraja in okrog tega programa naj bi se sedaj ustvarila čim širša enotnost. Glavne teme zadevajo obvezno šolstvo, poklicno usposabljanje (150 ur), socialne storitve glede na šolsko medičino,' kulturne -storitvenim prosti čas, višjd srednjo šolo glede ua predloge o reformi ter, u-sposabljanje učnega—in. neueriega osebja.
lijanskim zavodom za kulturo in šport iz Rima. Odprtja so se udeležili predstavniki tržaškega političnega in kulturnega življenja, med katerimi je bil tudi občinski odbornik Lanza in kot gost iz Rima dr. Penelope.
Na panojih obeh jrflz^vnjjy prostorov visijo dela znanih italijanskih slikarjev, ki so nekaj platen posvetili tematiki, ki zaobjema boje pro: ti fašizmu, boje delavcev za uvelja-
vitev svojih pravic, za emancipacijo itd.
Razstava bo odprta do 26. t.m.
Na pobudo SUNIA in ACLI
Jutri skupščina izgnanih stanovalcev
Pokrajinski organizaciji stanovalcev SUNIA in APAIES - ACLI sta ocenili kot zelo zaskrbljujoče stanovanjske razmere v našem mestu, kjer je še na tisoče družin prisiljenih živeti v nedostojnih (neprimernih) stanovanjih. Na prostem tržišču je namreč nemogoče dobiti stanovanja po znosnih najemninah, zavod za ljudske hiše IACP pa ne more zadoščati povpraševanju, ki je še naraslo zaradi izgonov. Take razmere morejo povzročati napetost in nerede, o čemer pričajo nedavni dogodki v našem mestu, zato sta združenji sklicali jutri, 10. marca, ob 18. uri v dvorani «Di Vittorio* v Ul. S. Apollinare skupščino izgnanih stanovalcev, na katero vabita tudi predstavnike oblasti, organizacije, demokratične stranke in tisk, da se najde rešitev temu resnemu stanju.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627:
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom
ALEKSEJ ARBUZOV
IRKUTSKA ZGODBA
drama v dveh delih
Prevod:	MILE KLOPČIČ
Scena'in kostumi:
EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba: ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija:	JANEZ MEJAČ
Asistent režije:	BORIS KOBAL
Režija:	MARIO URŠIČ
PREMIERA
v soboto, 11. marca 1978, ob 20.30 ABONMA RED A — premierski PONOVITVE v sredo, 15. marca 1978, ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski v sredo
vVctrtek, 16. marca 1978, ob 20.30 ABONMA RED E — mladinski v četrtek,
Zaradi objektivnih tehničnih o-vir smo bili p^itiljtšli 'tokrat planirati premiero na dan sobote. Prosimo za razumevanje.
„•■■■■■ m >I,I„IMIHII 11,1	■•■MIN M, IIHIIIIIIIIIll ■■um   Illlllll I ■ I ■ II ■ II ■ I ■     IIIIMIIIII lil Mili ■  um IM lil Hilli HUMU lil inilllllllilllllllllll«
VODSTVO STOCKA TOŽILO TOVARNIŠKI SVET
Kršitev duha statutu delavcev
Vodstvo tovarne zahteva visoko odškodnino, češ da je bila zadnja stavka protizakonita
Vodstvo tržaške tovarne Stock je, kot smo že včeraj na kratko poročali, sprejelo nesprejemljiv in izredno nevaren sklep ter tožilo člane tovarniškega sveta v obeh tržaških o-bratih (v rojanski tovarni in v o-bratu v industrijski coni) zaradi stavke, ki so jo delavci izvedli v zadnjih februarskih dneh zaradi odlašanja z razgovori za sklenitev dopolnilne delovne pogodbe. Tovarna Stock je v tem primeru posegla po izredno nepopularnem orožju, saj se je s sodnim postopkom spravila nad delavce in zahtevala izredno visoko odškodnino: 850 milijonov lir.
Pri tem postopku se tovarna Stock, ki jo zastopa odvetnik Gerin, sklicuje na zadnje razsodbe kasacij-skega sodišča in še zlasti na razsodbo z dne 13. februarja tega leta, ko je sodišče zavzelo novo in za delavce nesprejemljivo stališče do stavke. Sodniki sicer potrjujejo popolno pravico do stavke, ki jo predvideva ustava, vendar pa ugotavljajo, da stavka ne sme v nobe nem primeru namerno oškodovati podjetja. To stališče lahko pojasnimo z dokaj enostavnim primerom stavke po odsekih: v podjetju, kjer
Posnetek z včerajšnje manifestacije ob dnevu žena na Garibaldijevem trgu
so posamezni oddelki med seboj tesno povezani in kjer se proizvodnja zaustavi, če se prekine z delom tudi v enem samem oddelku, je po mnenju kasacijskega sodišča nedovoljena stavka ločeno v posameznih oddelkih, vendar tako, da je vedno ustavljeno delo v enem oddelku. V tem primeru bi vsak oddelek stavkal recimo po eno uro, vendar bi bilo delo ustavljeno v vsem obratu ves dan. Po mnenju kasacijskega sodišča utrpi podjetje dvojno škodo: prvič ker je proizvodnja zaustavljena za ves dan in ne samo za eno uro, kolikor je trajala stavka, drugič pa, ker je podjetje dolžno plačati delavce in jim lahko pri plači odtrže le eno uro, to je čas, ko so dejansko stavkali. V takih primerih lahko, po omenjeni razsodbi, podjetje toži delavce oziroma njihove predstavnike, zahteva odškodnino za škodo, ki jo je utrpelo, dbe-nem pa jim na plači odbije celotno dnevnico.
no prebivalstvo odločno odklanja, o-benem pa predstavlja grobo kršitev pravice do stavke, ki jo republiška ustava izrecno poudarja.
Prireditve
Na to razsodbo se opira prijava tovarne Stock, ki zahteva od sodnika, naj proglasi stavke v zadnjih februarskih dneh za protizakonite, naj pooblasti upravo podjetja, da odtrže stavkajočim delavcem celotno dnevnico za omenjene dneve (gre za delovnike od 22. februarja do 2. marca) in končno naj obsodi 31 članov tovarniškega sveta na povračilo škode, češ da so odgovorni za protizakonito stavko. Zanimivo je, da je vodstvo podjetja navedlo le 31 članov tovarniškega sveta, ki so jih izvolili delavci sami in ne tistih, ki zastopajo sindikalno federacijo. Prijavo je sprejel tržaški pretor Presta, ki je določil, da bo prva razprava 15. junija ob 10.30.
Tovarniški svet pa je izdal poročilo, v katerem odločno zavrača vse obtožbe in se sprašuje, koga namerava vodstvo podjetja prizadeti s tako ustrahovalno metodo in kdo se protivi sklenitvi dopolnilne pogodbe za uslužbence podjetja Stock.
Reklj smo že, da gre za nesprejemljiv in izredno nevaren sklep. Nesprejemljiv, kajti nedopustno je, da se tovarnarji poslužujejo metod, ki so v nasprotju z duhom statuta delavcev, kljub temu, da jih sodna oblast dopušča, prav tako pa izredno nevaren, kajti gre za pravi podoben primer na Tržaškem v zadnjih letih; v obdobju, ko bi si morali delavci in lastniki skupno prizadevati za premostitev težke gospodarske krize, bi bilo namreč nujno čim tesnejše sodelovanje med obema dejavnikoma. Ta sodni postopek pa odpira novo problematiko, odpira način postopanja, ki ga demokratič-
V Nemškem inštitutu bodo danes ob 20.30 predvajali film za otroke in odrasle «Ich kann auch 'ne Arche bauen*. Film pripoveduje o življenju otrok med 5. in 11. letom, ki živijo v pristaniški četrti Hamburga. Med prebiranjem in listanjem Svetega pisma se navdušijo nad Noetovo zgodbo . .
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 9. marca
FRANČIŠKA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 18.02 — Dolžina dneva 11.33 — Luna vzide ob 6.31 in zatone ob 18.41 Jutri, PETEK, 10. marca 40 MUČENIKOV
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,3 stopinje, najnižja 5,6, ob 13. uri 13,3 stopinje, zračni tlak 1017,5 mb pada, vlaga 28-odstotna, nebo jasno, veter severovzhodnik 12 km na uro, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
V Trstu so se rodili trije otroci, umrlo pa je 17 oseb.
RODILI SO SE: Francesca Giorgi, Michele Lucchetti, Luigia Marchica.
UMRLI SO: 65-letni Umberto Fa-bris, 76-letna Luigia Benedetic por. Chiarassi, 80-letni Mario Cotar, 79 letna Stefania Pesenti vd. Schefer, 95-letna Antonia Posega vd. Marco-ri, 81-letna Maria Benati vd. Zanut-tich, 63-letni Costantino Garbini, 69 letni Eugenio Kreus, 79-letna Albina Gherghich vd. Crismancich, 88 letna Francesca Baldassi, 82-letna Filome-r,u Rasman vd. Zorich, 70-letna Anna Ottochian vd. Gobbi, 80-letna Angela Bombardah vd. Valle, 87-letni Antonio Devescovi, 83-letna Maria Korda vd. Bernardi, 64-letna Vanda Penne, 87-letna Cecilia Vatovec vd. Vidonis.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Erta S. An ha 10, Ul. S. Cilino 36 (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7 in Istrska ul. 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7 in Istrska ul. 7.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom (Mala dvorana)
KOLE CAŠULE
VRTINEC
Izvirni naslov: VITEL EKSPERIMENTALNI ODER
JANKO MODER MARIJA VIDAU
Prevod:
Kostumi:
Režija in
scena:	LJUBIŠA GEORGIEVSKI
Nastopajo:
zapornik - dvojnik ALEŠ VALIČ preiskovalec	ANTON PETJE
dežurni	IGOR SANCIN
prva tovarišica
BOGDANA BRATUŽ
Danes, 9. marca, oh 18. uri
Zaradi eksperimentalnega značaja predstave je število sedežev strogo omejeno. Prosimo cenjene obiskovalce, da pravočasno rezervirajo sedež.
POPUST ZA ABONENTE SSG.
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 12. do 14. ure, tel. 734265.
PD PROSEK -KONTOVEL
priredi danes, 9. marca, ob 20. uri v športnem krožku Primorje
DAN KULTURE
posvečen Prešernu in Župančiču
Sodelujejo:
♦	osnovnošolski otroci
♦	dramska skupina
♦	godba na pihala
♦	pevski zbor Vasilij Mirk
PD IVAN GRBEC vabi na
ŽUPANČIČEVO
PROSLAVO
danes, 9. marca 1978, ob 20.30
v društvenih prostorih.
Gledališča
ROSSETTI	^
Danes, 9. marca, «L’uomo, ^® e lg virtu* Pirandella; v izvedbi
rolda Tierija. Giuliane Lojodice.^’^
nija Agusa in Carla Hintermann®; bonenti 30 odst. popusta, od J dalje 20 odst. popusta. Rezerva ^ pri osrednji blagajni Pasaže Pr0t
AVDITORIJ
aju G°!‘
Od jutri, 10. marca, v abonmaju donijeve »Ljubosumne žene*. 0“r®,..
št. 5. Rezervacije pri osrednji gajni, Pasaža Protti.
VERDI
Drevi ob 20.
predstav «Sette gliacci*.
uri šesta PonoV*p,, in
canzoni*
V nedeljo ob 18. uri premiera
sel'
Gian Carla Menottija «L’ultimo vaggio*. Vstopnice so na r*®*. pri gledališki blagajni (tel. 31“'
Kino
Ariston 16.00-22.00 »La bali®*®, Stoszek*. k™ Mattes. Cie"*'
Eva Mattes,
Scheitz, Barvni film.	^
Mignon 16.00 «Le avventure di a® papa*. Barvna risanka.	^
Nazionale 16.00 «Quello strano di papš*. Wait Disney.	,|{),
Grattaciello 16.00 »Occhi dalle Natalie Delon, Martin Balsartt
bert Hoffmann. Fantastični
Excelslor 16.00 «L'animale». Belmondo, Raquel Welch.
film.	groH'
Fenice 16.00 »Telefon*. Charles ° son, Lee Remick. Barvni fdin' Eden 16.00 «Taboo». Barvni fiH*1' povedan mladini pod 18. letom-Ritz 16.00 «Poliziotto privato: stiere difficile*. Robert Mit«" Barvni film.	.,g).
Filodrammatico 16.00 »La pornoP® _
1 q letom-
Prepovedan mladini pod 18- jj
Cristallo
16.30 »II mondo viole««
h; nroVl« .
leto"1'
Prepovedan mladini pod 14. Barvni film.	re>,
Aurora 16.30 «In nome del paPa Nino Manfredi. Barvni film-Capitol 16.30 »La ragazza dal Pf ma giallo*. Dalila Di Lazzaro. povedan mladini pod 14. leto01'^ Moderno 16.00 «Padre padrone*-
zija P. in V. Taviani. Barvni
Impero 16.30 »Folli, liberi amPleS.S!l
leto1*1'
Prepovedan mladini [»d 18-Ideale 16.00 «1 carnivori venuti ^ savana*. Prepovedan mladim
Razstave
V	Tržaški knjigarni	razstavlja do
15. marca Elga Tušar dekorativna in figurativna olja.
V	galeriji «11 Mandracchio* v Miljah je odprta razstava del slikarke Luciane Pugliese.
V	galeriji «A1 Bastione* (Ul. Ve-nezian 20) razstavlja Ferruccio Ber-nini. Razstava bo odprta do 11. t.m.
V	umetnostni	galeriji	Tribbio	raz-
stavlja do 17. t.m. slikarka Leonora
^bti.	f!l"ynrl	IM»-lr»r«v;
V	umetnostni	galeriji	(Forum*	raz-
stavlja svoja dela slikar Mario Raciti.
Mali oglasi
FOTOGRAFSKI LABORATORIJ išče 14 - 16-!etnega vajenca. Zelo dobri pogoji in velika možnost poklicne uveljavitve. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika nori -" o »Fotograf*.
VOUK BORIS
TEL. 82 44 64 POPRAVILA IN SERVIS ZA ELEKTROGOSPODINJSKE STROJE:
hladilnike — štedilnike — pralne in pomivalne stroje — peči in drugo
14. letom. Barvni film.	,j(i
Vittorio Venetu 16.30 «11 mondo sensi di Emy Wong». Prepov ^ mladini pod 18. letom. Barvni .,, Radio 16.00 «C'era una volta il Charles Bronson, Henry * Claudia Cardinale. Barvni fd,n' Astra 16.00 »Paolo in caldo*- .^j, carlo Giannini in Omella Prepovedan mladini pod 14. Barvni film.
Volta (Milje) 17.00 «La battagU® gliilterra*. Barvni film.
Giaif 1 ek”’1
Razna obvestil«!
i
Kulturno združenje
Most vabi^j
predavanje »O jezikovnih in^na^,.
posebnostih v delih ki bo jutri, 10. t.m.
ob 20.
Kulturnem domu. Predavala bo
Mara Debeljuh - Poldini, diskusija. Prisoten bo tudi avtt»'
Prispevki
Ob 1. obletnici smrti Otona a
četa darujeta žena in hčerka ^
lir za sklad profesorjev Oton Namesto cvetja na grob ^ Ji
Kreševiča daruje družina Gušb1’ tisoč lir za PD Rdeča zveZ“8gercf
0tOnada^
?!
V spomin na prof. ta ob 1. obletnici smrti -družina Žetko 10.000 ter prof-in Ljuba Košuta 10.000 lir za profesorjev Oton Berce.	ji’
Ob 70-letrflči Pepija Šušteršiča ^ rujejo prijatelji 35.000 lir za nik padlim v NOB s Kolon**' iz Skednja in od Sv. Ane.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila draga teta
FANI BALDASSI (BAVDAŽ)
Pogreb bo danes, 9. marca 1978, ob 8.30 iz mrtvašnice gl®vl’e bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
žalujoči nečaki
Trst, Gorica, Rim, 9. marca 1978
žalovanju se pridružujejo sorodniki Iz Brd (Jug.) in Iz imP®1^
ZAHVALA
kfl'
Družini Calzi in Antonini se zahvaljujeta vsem, ki so na kršenkoli način počastili spomin drage	/
J0RDE BAG0JEVIČ por. ANTONINI
Nabrežina, 9. marca 1978 Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3
9. 3. 1977	9. 3. 1978
Pred letom dni nas Je zapustil naš dragi
OTON BERCE
Spominjajo se ga žena, hčerka in drugi sorodniki. Trst, 9. marca 1978
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
PRVI SESTANEK GORIŠKIH VODSTEV SKGZ IN SSK
Začela se je razprava o obnovi
m razvoju kmetijskih podjetij vprašanjih naše narodnostne skupnosti
Ustrezen zakonski osnutek predvideva skorij 14 milijard lir za obnovo kmetijskih podjetij, ki jih je prizadel potres
^ deželnem svetu se je včeraj ®cela razprava o zakonskem osnut-s katerim se refinansira in iz-P°Polni deželni zakon štev. 115, ki
ker bodo sicer gorski predel; popolnoma zapuščeni.
Kot zadnji je v včerajšnjo razil - --------- ------- —	™, — | pravo posegel svetovalec Magrini
^videva okrepitev in obnovo kme- (KPI). Se posebej se je zaustavil Jj h podjetij, ki jih je prizadel j pri decentralizaciji pristojnosti in de-^ es leta 197(i. Zakonski osnutek j želni upravi očital, da gre vedno J; razdeljen na dva dela: prvi pred 'deva dodelitev novih prispevkov I® pbnovo kmetijskih podjetij, ki r je prizadel potres, s katerim se faktično refinansira deželni zakon i tee 10. januarja 1977 in v smislu
aterega bo deželna ustanova za 3zvoj kmetijstva (ERSA) lahko dodala gradnjo 12 sirarn in za ka-te bo lahko dobila poseben pri-Pevek EGS. Drugi del zakonskega ™utka pa predvideva poseben pri-"^vek v znesku 13.950 milijonov, tega 13.350 milijonov lir za le-,°Sr>jo leto, za obnovo posameznih Julijskih podjetij, ali pa tistih, ki ^ bila zgrajena in služijo za skup-Uporabo.
, "Hano je, da je kmetijstvo v naši ržavi še posebej zapostavljeno in Pnernarjeno, v naši deželi pa je ta Pteblem še posebno c^čuten. Zato 1 čudno, da se je razprava o tem jonskem osnutku zavlekla, saj je !bio poseglo pet svetovalcev, vrsta ftesgov pa se še ni zaključila. Najete je spregovorila svetovalka Pup-P^jeva (MF), ki je dejala, da se , Prvim delom zakonskega osnutka iCer strinja, nezadovoljna pa je z jtegim delom. Po njenem mnenju J1 teorala dežela ukrepati z dol-fPtečnimi načrti, trenutne rešitve, jih predvideva zakonski osnutek, i ne bodo privedle do zaželenih vS0v' p°udarila je, da je treba najete Pozornosti posvetiti gorskim prelom, saj so tam problemi še naj-kompleksni in zahtevajo takoj-l'jo rešitev. Zaustavila se je pri r^blemu zadružnih hlevov in o(»-Jftfla, da bo treba uporabiti name .leni denar le za kmetijska podjet 9’ki jih je prizadel potres.
,y razpravo je nato (»segel sofist Ermano. Slednji je poudaril, J* mora imeti kmetijstvo vodilno [testo v naši deželi, ker samo na način bo tudi splošno gospodar-lahko zaživelo. Podčrtal je, da ker se
j? treba čimprej ukrepati,
F doslej zamiidho preveč časa. Za-o kmetijstvu so sicer neustrezen dežela pa mora poskrbeti, da j°d° te pomanjkljivosti odpravljene, ,,a ne bodo ljudje zapuščali kmetij-. ^'n predelov. Podobnega mnenia Ilc b*l tudi svetovalec Lonza (PSDI). te je v svojem posegu tfhčiStnvil j. Problemu pristojnosti gorskih tepnosti in deželne ustanove za raz-l°1 kmetijstva (ERSA). Kot' je za-JJJki osnutek sestavljen, je pri-j/teitil, bo gotovo Drišlo do konflik-C med tema ustanovama, vsekajo h® je že skrajni čas, je zaklju-■ da se ukrepa na tem področju,
"'HiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiMiiamiiiiimitiiitiiiiiaiHiiiitiaiiiiiiiiimiiiitiiitiHHMiimiiiiiiit
NA PROCESU ZARADI PREKUPČEVANJA Z DINARJI
Obtoženec P. Capponi včeraj podal novo verzijo dogodkov
Spremenil je tiste izjave, ki so bile finančnim stražnikom osnova za preiskavo - Proces se bo nadaljeval v sredo z zasliševanjem dodatnih prič
l^a tržaškem kazenskem sodišču tftedsednik Visalli, prisednika Roju in Grassi, tožilec Staffa, zapili* r*ca Mejak) se je včeraj nada-v val proces zaradi domnevnega prepevanja z dinarji. Na zatožni |3>i sedi sedem trgovcev oziroma ij tevnikov trgovin, ki s Ilir n^° izročili dinarjev,
po stari poti in ne upošteva potreb krajevnih ustanov. Pri obnovi kmetijskih podjetij se je zamudilo že veliko časa. največjo krivdo pa i-ma prav deželna uprava. Po Magri-nijevem mnenju je do tega prišlo zaradi pomanjkanja prave politične izbire pri reševanju teh problemov, ki imajo za našo deželo še posebno važnost.
so obravnavali problem zaščite področja reke Timave, kjer priteče ponikalnica spet na površje. Kot je znano, je reka Timava na tem mestu zelo bogata s favno, naravnimi lepotami, rastlinstvom, arheološkimi in -SDeleološkimi zanimivostmi. Na sestanku je spregovoril tudi dr. Franco Perco, ki je predlagal, da bi bilo treba ogroženo področje, spremeniti v neke vrste oazo, v kateri bi živalski svet, predvsem ptice, imel zagotovo! ien nadaljnji ob stoj in razvoj. Plačevanje manjše vstopnine za ogled oaze pa bi pripomogel k njenemu vzdrževanju. Kot primer take oaze. so predstavili podoben park v Slimbridgeju v Angliji, ki zelo dobro deluje. Prisotni so predlog navdušeno podprli in ponudili svojo pomoč, tako predstavniki Societa Adriatica delle Scienze, WWF in tudi sami predstavniki papirnice. Odbornik Depangher iz občine Devin - Nabrežina, je ponudil posredovanje za spremembo regulacijskega načrta.
V PAPIRNICI CARTIMAVO
Zanimiv predlog za zaščito lepot Timave
Dne 1. marca je delavski svet papirnice Cartimavo organiziral v svojih prostorih srečanje, na katerem
iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA ZADNJI SEJI DEŽELNEGA ODBORA
Dežela nakazala 12 milijard za gradnjo tržaškega vodovoda
Vodovodne cevi bodo speljali z levega obrežja Soče v bližini Pierisa - Dela bodo predvidoma končana leta 1981
Na svoji zadnji seji je deželni odbor sklenil podeliti tržaški občini 12 milijard lir za gradnjo novega soškega vodovoda, ki ga predvideva državni zakon štev. 545 z dne 1. avgusta 1977. V ta namen je dežela že pred časom nakazala 10 milijard lir (v smislu zakona št. 08 iz leta 1970). s skupnim zneskom 22 milijard lir pa bo tržaška občina lahko krila vse stroške.
Novi vodovod, ki bi moral biti predvidoma dokončan leta 1981, bo zadostil vsem potrebam tržaške občine -in okolice. Doslej je namreč tržaška občina črpala vodo v Šti-vanu pri Devinu, kjer prihaja na dan Timava. V zadnjih letih je postala oskrba v tem kraju nezadostna, še posebej pa so jo občutili meščani, kj stanujejo v višjih nadstropjih. ‘te........... ...
Kot predvideva sedanji načrt, bo do tržaški vodovod podal jšali do le-'čfegh bbrčžja 'Soče v bližiftf"Pierisa, točneje do Cassegliana in Dobbia. Izkopati bodo morali .24 vodnjakov, ki bodo globoki do 200 metrov. Od tam pa bodo vodovod speljali mimo kraja Le Mudile do sedanjih čr-
so obtoženi
, _______ _______ ki so jih
Leteli od kupcev iz Jugoslavije kot predvideva zakon, ampak d. te jih preprodajali; poleg njih !f.te mora zagovarjati še 29 letna Ltečanka Marta Mezgec, ki je ob očtea, da je prejemala d.narje od rejenih trgovcev in da jih ni iz-h),. a v zamenjavo banki ali poo-'%Sčeni menjalnici. Pri tem naj bi jj|[°tenq oškodovali državo in kr-tednja valutna določila.
i 'jtefajšnja razprava se je začela tij|/'ailjšim presenečenjem, Uprav-,W ene izmed treh tržaških trgovin ki Vaiverde, 34 letni Paolo Capporii, (j0na prejšnji razpravi preteklo sre-te hotel odgovarjati na sodniko-d), vPrašanja, se je včeraj nenado-Premislil in se je predstavil k, temu zboru. Ta teden premisle-4>k. °čitno potreboval zato, da se ta,1’0 pripravi na odgovore, kajti
ihtenj je včeraj spremenil dobr-*te stražnikom med preiskavo.
C*®* uiav'k'
jih je dal finan-
dei preiskave jc namreč sloki .Prav na Capponijevih izjavah, Vif 'tejal, da je približno 80 od-%mV kupcev v njegovi trgovini C^tevanskih državljanov, ki platoji J0 blago pretežno z dinarji. Od liti ^računi, na osnovi katerih so C*ni stražniki, izhajajoč iz let-?dračuna celotnega prometa, Cvilj, kolikšen naj bi bil «di-promet v trgovinah Stival-Povsem jasno je bilo, da bo Ajtei vsaj delno spremenil stali-j^.. Sicer pa je bil v svojih izvabite Precej nejasen. Odgovora »Ne %l 'njarn se* in »Točno ne bi ve-liiij govoriti* sta bila na včeraj-C razpravi nekaj povsem vsakdani p- Capponiju se je nekajkrat tu-V.jjtereklo in tako so ga sodniki šoki * s soobtoženko Marto Mezgec, >v3 Je samozavestno vztrajala pri
v.VerzijL
Izteki so nato zaslišali kapetana *tene straže Staniga, ki je objas-
nil, kako je potekala preiskava. Sta nig je bil pri odgovarjanju popolnoma jasen, še zlasti kar zadeva okoliščine zaslišanja Capponija. »Nihče mu ni pomagal pri odgovarjanju in nihče mu nj ničesar svetoval,* je pojasnil iir dodal: «Capponi je ves čas odgovarjal mirno in vtis smo imeli, da so podatki, ki nam jih je posredoval, popolnoma resnični.*
Sledilo je zaslišanje dveh podčastnikov finančne straže, ki sta potrdila uradna poročila, ki sta ju sesta vila med preiskavo, nato pa je so1 dišče na zahtevo zagovornikov spre jelo vrsto novih prič, ki jih bodo zaslišali na prihodnji razpravi v sredo, 15. t.m., ob 9. uri, ko se bo proces nadaljeval.
Devet dni po nesreči pri Nabrežini
Voznik tovornjaka podlegel poškodbam
Na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice je včeraj popoldne malo pred 15. uro podlegel poškodbam 33-letni šofer Pavel črnčič iz Janževe gore pri Mariboru, črnčič je bil .ežko ranjen v prometni nesreči, ki se je pripetila 27. februarja leto« v zgodnjih jutranjih urah na trbiški cesti pri Nabrežini. Črnčič je upravljal tovornjak avstrijske registracije v smeri proti Tržiču, ko jc v bližini železniškega viadukta nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom, zavozil v levo, podrl «guard,rail» in silovito trčil v steber železniškega nadvoza. Črnčič je ostal vklenjen v skrotovičeni pločevini kabine, iz katere so ga iz vlekli šele gasilci, ki so se morali pri tem poslužiti varilnega aparata. Z re.šilcem Rdečega križa so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s strogo pridržano progno-Zl, a je kljub vsem zdravniškim negam podlegel težkim telesnim poškodbam, ki jih je zadobil v nesreči.
• Miliska občina sporoča, da sla bili predavanji v okviru seminarja za učitelje in starše, ki je v otro škem vrtcu na čamporah, preneseni na 18. marec oziroma 15. april.
palnih naprav v bližini Štivana. Prvi del vodovoda bodo začeli graditi v najkrajšem času. Vodovodne cevi bodo speljali do bližine Liserta, kjer bodo lahko črpali vodo tudi potem, ko bo celoten vodovod dokončan.
Ko bo vodovod zgrajen, bo eno najvažnejših doslej zgrajenih del v Italiji na tem področju, bodisi zaradi svoje obsežnosti in stroškov, bodisi zaradi tehničnih novosti. Zadostil bo potrebam cele tržaške pokrajine, saj je bil že skrajni čas, da je občina končno izdelala ustrezni načrt, deželna uprava pa je pripomogla, da bodo dela lahko stekla brez finančnih težav.
Esperantisti praznujejo prijateljstvo med narodi
Leta 1969 je švedski esperantist Erik Carlen predlagal, da bi zad nji teden v februarju posvetili praznovanju prijateljstva med narodi. Poleg esperantistov, so takšno pobudo z veseljem sprejele tudi razne ustanove, združenja in občine nekaterih velikih svetovnih mest. Predvsem esperantistične. organizacije pa so tiste, ki skrbijo, da bi ta praznik najbolje uspel in da se poudari glavni ideal gibanja, to je rušenje vsakršne ovire, ki onemogoča bratstvo med narodi.
Tudi pri nas bodo poskrbeli za takšno praznovanje v raznih mestih treh sosednih držav. 11. marca ob 20. uri se bodo v Hotelu Triglav v Novi Gorici zbrali espe rantisti iz Avstrije, Jugoslavije in Italije, da bi (»udarili vezi bratstva med ljudmi in praznovali o-benem dan žena. V Ljubljani bo Dodobno srečanje 9. marca na tamkajšnjem sedežu Esperantističnega združenja.
Tudi tržaški esperantisti so se odzvali tradicionalnemu praznova nju. V kavarni »Tommaseo* ie tržaško združenje (Triesta Esperanto Asocie) 26. marca pricravilo bogato prireditev s petjem in bra njem poezij, katerega se je udeležilo številno občinstvo in tudi nred-stavniki danske in grške skupno . sti v našem mestu ter gostje ,iz Avstrije, Jugoslavije in Italije.
Požar v skladišču pražarnc «Eisner»
Včeraj ponoči so plameni zajeli skladišče pražame kave Eisner v Miramarskem drevoredu 13. Vnelo se je v skladišču embalaže, vreč in kartonskih škatel, ogenj na .ie poškodoval tudi precejšnjo količino sladkorja. Posegli so gasilci iz starega pristanišča, ki s0 ostali na kraju požara skoraj štiri ure. Poklicali so tudi lastnika pražarne, 54-letnega Scr-gia Sorrentina, ki je ocenil škodo na približno 3 milijone lir, dokončno pa bo lahko ugotovil škodo šele ko bo izdelal inventar. Po vsej verjetnosti je požar izbruhnil zaradi samovžiga.
POD POKROVITELJSTVOM ENOTNEGA ODBORA
Velika podobnost stališč o ključnihv G"r.ki. |,,ripraye “ 80lK,'no
0 sestanku, ki je potekal v odkritem in prijateljskem vzdušju, kodo objavili tiskovno poročilo
Na sedežu Slovenske kulturno-go-spodarske zveze v Gorici so se v torek zvečer sestali člani teritorialnega odbora SKGZ za Goriško ter člani pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti za Goriško.
Predsednik teritorialnega odbora SKGZ dr. Mirko Primožič je uvodoma izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do prvega sestanka med vodstvenima telesoma teh dveh organizacij na Goriškem, kar predstavlja nadaljevanje politike sodelovanja, ki je dobila pomembno priznanje z nedavnim sestankom, ki sta ga imeli deželni vodstvi SKGZ in SSk prejšnji mesec prav tako v Gorici.
Primožič je nadalje poudaril, da sodi sestanek v okvir politike SKGZ, ki si prizadeva navezati stike z vsemi političnimi silami in še posebej s slovenskimi.
Potem ko je pojasnil organizacijske spremembe v SKGZ, je Primožič omenil velik pomen, ki ga zveza pripisuje slovenski konzulti pri gori.ški občini, zlasti njenim predlogom za reševanje vprašanj slovenskih šolskih gradenj, razlaščanja slovenske zemlje in drugim predlogom, važnim za našo skupnost na Goriškem. Opisal je nadalje napore krepitev gospodarske navzočnosti naše skupnosti ter izrazil prepričanje, da bo ustanovitev Deželnega slovenskega gospodarskega združenja omogočila vključevanje 'slovenskih operaterjev v gospodarska telesa in da bo organiziranost gospodarstvenikov ugodno vplivalo na rast celotne manjšine.
Obsežno je predsednik TO SKGZ spregovoril o prizadevanjih zveze .za zaščito zemlje slovenskih lastnikov. S tem v zvezi je dal polno podporo delu odbora za zaščito razlaščencev. Sogovornike je nadalje seznanil z dokumentom, ki ga je SKGZ sestavila v zvezi s spremembami sploš nega urbanističnega načrta.
Predlagal je usklajevanje posegov v obrobna narodnostna območja v zaoadnih Brdih ter na območju Tržiča, kjer je samo s stalno in koordinirano skrbjo mogoče zagotoviti obstoj in razvoj našega življa. Organizirani posegi so potrebni tudi v Gorici.
Pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpin je najprej poročal o reorganizaciji stranke v letu 1975, govoril je o ustanavljanju sekcij po občinah in v Gorici ter opredelil politiko stranke, ki temelji na političnem pluralizmu ter'tla samostojnem sloven-’ skem političnem nastopu. ObseŽfio je govoril o pripravah na volitve ter obžaloval, da liTšmo do kraja izpe-1 ljali bojkota v šolska telesa.
V razpravi ie delegacija SKGZ poročala o akciji za nastop slovenskega govornika na sobotni protifašistični manifestaciji v Gorici, s ka-
tero se je SSk strinjala. Dogovorili so se nadalje, da se bodo ponovno srečali, kakor hitro se bodo pojavila vprašanja skupnega interesa, j v Rimu ter članica UDI - ZŽI. ki jih bo treba razčistiti in tako od- j Govori so bili pač uglašeni na straniti vse, kar lahko škoduje na-1 ton, ki po pravici spremlja vsa de
na manifestaciji spregovorili tudi predstavnica urada za delo iz o-srednjega vodstva sind,kalne zveze
protifašistično manifestacijo
Odgovor na naraščanje nasilja in prevratniškega delovanja Zbirališče ob 16.30 na Korzu, zborovanje v dvorani UGG
porom manjšine za čimbolj enotno zavzemanje za svoje pravice.
O sestanku, ki je potekal v odkri tem in prijateljskem vzdušju, bosta obe strani objavili skupno tiskovno poročilo.
Pomenljiva proslava praznika žena
Kakor povsod v naši deželi in I-taliji sploh so včerajšnji mednarodni praznik žena primerno proslavili tudi v podgorski tekstilni tovarni. Pobudo za prireditev je dala pokrajinska federacija CGIL - CISL -UIL. Navzoče so bile zastopnice ženskih gibanj, ki delujejo v okviru demokratičnih strank, tako sta
lavska zborovanja, tako še posebno shode delavk, ki se borijo za pri znanje globljih družbenih pravic ter enakopravnosti ne le na papirju, marveč tudi v konkretnem smislu.
Prireditev se je zaključila ob 17. uri z nastopom ansambla Canzonie-re di Aiello, ki je izvajal niz delavskih in protestnih pesmi.
Odbor sekcije KPI «J. Srebrnič*
iz Doberdoba sklicuje redni občni zbor danes, 9. marca ob 20. uri v prostorih 'prosvetnega drifetva »Jezero* z naslednjim vrstnim redom: izvolitev kongresnih organov in komisij, poročilo tajnika, razprava, zaključno poročilo, poročila komisij in izvolitev novih organov sekcije. Federacijo bosta zastopala na kongresu Silvino Poletto in Ivan Bratina.

DEŽELI PREPUSTITI SKRB ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Zaskrbljenost zaradi govoric o ukinitvi čipkarskih tečajev
Nad dva tisoč oseb obiskuje 120 čipkarskih tečajev v naši deželi - Lepi uspehi v Doberdobu
• Drevi ob 20. uri se bo sestala rajonska konzulta za Valmauro - Naselje S. Sergija. Na dnevnem redu bo razprava o družinskih posvetovalnicah. Prisoten bo občinski odbor nik za zdravstvo.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE
PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
Revija pevskih zborov
PRIMORSKA POJE 1978
V	soboto, 11. marca, ob 20. uri v TOLMINU
V	neaeljo, 12. marca, ob 17. uri v BOI JUNCU -'gledališče »France Prešeren*
Iz Rima je prišla zaskrbljujoča nov.ca, ki je vzemirila predvsem voditelje čipkarskih tečajev. Govori se namreč, da bodo tečaje ukinili. Komisar prof. Bancheri ter ravnatelj Leardo Leardi sta to svojo zaskrbljenost sporočila deželnemu odborniku za finance Tripaniju, ki je zagotovil svoje posredovanje pri izvajanju člena 28 zakona št. 902, po katerem bodo pokhero izrbraževa nje, za katerega je deslei odgovarjala država, prepustili drželni u-stanovi. Tri pa n; je deželnemu odborniku za poklicno izobraževanje Miz-zauu predlagal, naj ob pristojnih ministfstev skuša doseči zagotovilo, da bodo čipkarske tečaje nadaljevali pod deželno pristojnostjo.
Ta dejavnost se je pri nas začela pred več kot 30 leti ter zavzema važno mesto v obrtništvu. Čipkar-stvo ima .svoj izvor v Idriji, ud koder se je razširilo po Primorskem, po vojni pa so se tudi pri nas pričele odpirati posebne šole, v katerih so mlada dekleta seznanjali s to obrtjo. Pomembno pionirsko delo so opravljale strokovno usposob ljene slovenske čipkarice, ki so vzgojile, v okviru uradnih teča ev lepo število mladih, ki nadaljujejo s to tradicijo. Posebno lepe sadove je ta pobuda obrodila v Doberdobu, kjer prirejajo tečaje že veliko število let in jih s pridom obiskujejo doberdob-ska dekleta. Nekatera med njimi so bila deležna visokih priznanj.
Na območju pokrajin Gorica, Videm in Trst prirejajo danes 120 čipkarskih tečajev v 22 različnih krajih, obiskuje pa jih okolj dva tisoč oseb. Polno zaposlitev v teh tečajih ima 25 oseb, ki se ukvarjajo z vzgojiteljskim delom, devet pa z organizacijskim. Odprava teh tečajev bi predstavljala veliko škodo, r.e le zategadelj, ker bi.se prekinila dolgoletna tradicija, ampak tudi zato. ker se moda hitro spreminja in lahko čipke postanejo zanimiv artikel tudi v gospodarskem pogledu.
Drevi sestanek rajonske skupščine
V prostorih katoliškega doma v Drevoredu 20. septembra št. 85 se danes ob 19/ uri sestane rajonska skupščina za mestno četrt Svetogor-
V teku s© zadnje priprave na sobotno protifašistično manifestacijo v Gorici, ki jo sklicuje enotni pokrajinski odbor. Namen manifestacije, ki se bo pričela ob 16.30 z odhodom sprevoda izpred parka Ri-membranza ter z zborovanjem v dvorani Ginnastica Goriziana, je odločna obsodba nasilja in prevratniš-tva, ki sta se v zadnjem času nevarno razširili po vsej državi in tudi v naši deželi. V enotnem odboru so zastopane vse demokratične stranke, sindikalne in rrotifaši-stične organizacije ter organizaciji Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij.
Sindikati so v ponedeljek in v torek sklicali shode sindikalnih dele gatov v vseh štirih conah, se pravi v Gorici, Krminu, Tržiču in Grade-žu. Udeležencem teh shodov so sindikalni zastopniki opisali pomen sobotnega zborovanja ter važnost udeležbe delavcev na tem shodu.
Na zborovanju bo spregovoril Ri-naldo Scheda, član vsedržavnega tajništva enotne sindikalne federacije, poleg njega pa bodo spregovoriti še župan občine Gorica, pred-
POUDAREK NA OBČNEM ZBORU FOTOKROŽKA SKUPINA 75»
Tudi delo naših fotografov-amaterjev je koristno za razvoj naše skupnosti
Predsedniško poročilo je imel Zdenko Vogrič - Tesni stiki goričkih fotografov s kolegi v matični domovini - Bogat program prireditev v tem letu
srečanje fotografov iz zamejstva in iz vsega primorskega prostora.
Predsednik Vogrič je še izrekel željo, da bi se v društveno delo vključili še novi fotoamaterji, zlasti mladi.
Tajnik dr. Joško Prinčič pa je poročal o razstavah, na katerih so sodelovali člani skupine ali ki jih je ta sama priredila. Najvažnejša .je bila razstava čmobele fotografije, ki .je bila lani v Sovodnjah, društveni člani pa so sodelovali tudi na drugih razstavah. Tudi letos bo v Sovodnjah razstava črno-bele fotografije, je dejal tajnik, v programu pa so še razstava barvnih diapozitivov na temo »Doberdob*, ki bo 22. maja v Doberdo-bfr, klubska razstava barvnih diapozitivov, klubska razstava čmobele fotografije na jesenskem pra-fcrtikU' 'Vi Štemdrežu. -Jeseni bodo imeli v gosteh klubsko razstavo FKK iz Nove Gorice, pripravili bodo razstave osnovnošolske in srednješolske mladine, priredili bodo tečaj za tiste, ki se ukvarjajo z barvnimi diapozitivi.
Poročilo .je imel še blagajnik Da-rio Figel.i. zatem so bili na vrsti govori. Joško Heric je zborovalce pozdravil v imenu prosvetnega društva »Kras* in jih obvestil, da bo v sklopu sedeža, ki ga otvorijo v soboto, tudi fotografska soba. V imenu doberdobskih fotografov in prosvetnih delavcev je zborovalce pozdravil Karlo Ferletič, še tesnejše stike si je zaželel predsednik FKK Nova Gorica Rafael Podobnik. Tajnik SP7Z Marko VValtritsch je v svojem pozdravu izrazil misel, da bi priredili večjo fotograf sko razstavo o goriški preteklosti in sedanjosti, da bi šli goriški fotografi s skupinskimi razstavami v Ajdovščino, Kanal, Tolmin in dru ga primorska mesta. Dejal je še, da bi lahko v Primorskem dnevniku objavljali več slik goriškili fotografov, saj so sedaj za to dane vse možnosti. Fotografski mojster Milenko Pegan iz Nove Gorice. ki je precej pomagal pri u stvarjanju fotografske zavesti pri zamejcih, je poudaril ugled, ki so si ga pridobili naši fotografi. Prav
DANES POPOLDNE S SODELOVANJEM MLADINSKEGA CENTRA “tfta^ko^^&onuwerS
jo, da bo tudi v njej' čutiti našo prisotnost. Pegan je še dejal, da bo rad še vnaprej pomagal pri širjenju fotografskega amaterizma I pri zamejskih Slovencih, j V razpravo so posegli še številni | člani, ki so dali tudi tehtne pred-| loge za bodoče delovanje, P^va ak-prireditev | c‘ia
Vodstvo «Skupine 75» na občnem zboru
Tudi fotografi so vključeni v našo razvejano manjšinsko dejavnost in s svojim delom in prizadevanjem pripomorejo k celotnemu razvo u naše narodnostne skupnosti. To izhaja tako iz poročil kot iz diskusije, ki jim je sledila na rednem letnem občnem zboru slovenskega fotokrožka «Skupi na 75», ki je bil v ponedeljek zvečer v Domu Andrej Budal v Štandrežu.
Sejo je vodil predsednik Skupine 75 Zdenko Vogrič, ki .je poudaril važno vlogo, ki jy ima.io ama-ska cesta Placuta. Predsednik tcrski fotografi v sodobnem delo-Glorgio Massi je v dnevni red da- vnnJu naših društev. Skupina 73; našnjega zased inja vključil predno- G0-e ostati nekaj zaprtega
vase,
sTne''predloge,”ki “bi jih nMraiTupo- ho&? sodelovati z vsemi fotografi, S te vati . razpravi o pro.-ačunu ob- ki ***** v skl°Pl' krožk°v v nro-činske uprave za leto 1978. ter solidarnostno akcijo z bojem delavcev
svetnih društvih, še več, delo vseli teh skupin mora biti usklajeno. Ge-,	,	riški fotografi pa skrbijo tudi za
podgorske tekstilne tovarne za ohra- gir§e stike v ,amei.stvu in v ma-
nitev delovnlh mest'	(tični domovini, V pripravi je več-
Prihodnji teden se bo sestala ja fotografska razstava, ki Bo v skupščina za center Gorice.	I letošnjem maju na Opčinah. To bo
tiiiitiiiiiuiiMiiiiiiiiiiMiMiiHiHHiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinijiiiniiijnmnniTiii,
Koristno srečanje med starši in vzgojitelji dijaškega doma
Govor bo o vzgojni problematiki - Tudi kulturna
Slovenski dijaški dom «Simon Gregorčič* v Gorici, domska skupnost gojencev dijaškega doma ter Slovenski mladinski center prirejajo danes, četrtek, srečanje go-'encev in zavodskega vodstva s starši. «Domski dan*, tako se to srečanje imenuje, priroia.jo že več let in to z velikim uspehom. Takšna prireditev ima namen zbližati vodstvo dijaškega doma s starši gojencev.
Staršem bodo razkazali prostore, v katerih njihovi otroci bivate, se izobražujejo in vzgajajo, potem pa se bo med starši, gojenci in vzgojitelji razvil pogovor, v katerem si bodo izmenjali medsebojne poglede • ha vztroina vprašania ter poskušali vzoostnviti čimbolj tesne stike med zavodom in domom.
Srečanje se bo oričelo ob 17. uri ter bo trajalo do 22. ure. Pričelo se bo, ob prisostvovanju staršev, z
tiii iiiiMitti h hi'h hiii i Hintiii ntHii limit mn tiitiiiti ti
učno uro po učilnicah ter se nadaljevalo s pogovori, o katerih smo že poročali, sklenilo pa s kratko prireditvijo, na kateri bodo nastopili pevski zbor. recitatorji in glasbeniki. Prireditelji bodo udeležence zadržali na skupni večerji.
bo že v nedeljo, ko se bodo I naši fotografi zbrali na trgu v ' Podturnu ob 9. uri. šli bodo po ulicah tega nekdanjega goriškega predmestja, da bi našli motive za svoja dela, ki jih bodo poslali ori-rediteljem fotorazstave o Pod turnu.
Razstave
Periini v nedeljo v Gonarsu
Poslanec Sandro Pertini, častni predsednik Vsedržavnega združenja partizanov Italije ter nosilec zlate medalje za vojaške zasluge, bo v nedeljo ob 16.30 položil venec h grobnici padlih Jugoslovanov v Gonarsu. Ugledni italijanski protifašistični borec bo prišel v Gonars iz Vidma, kjer bo v nedeljo ob 11. uri v dvorani Aiace govoril o odporniškem gibanju.
stavnik borčevskih organizacij ter predstavniki demokratičnh strank.
Govorniki bodo obsodili terorizem, ki se širi iz dneva v dan in ki hoče v ljudeh vzbuditi strah in nezaupanje v demokratične ustanove. Poudarili bodo odločno pripadnost prebivalstva Posočja idejam svobode, pravičnosti, svobode in omikanega sožitja, za katere je v osvobodilnem boju date tako visok krvni davek. Pobudniki zborovanja pozivajo vse demokratične šile in vse prebivalstvo, da odločno zavrnejo nasilje, ki ga uvajajo tisti, ki se ne strinjajo s strpnimi medsebojnimi odnosi. Sobotno zborovanje bo izpričalo voljo posoškega prebivalstva, da se še naprei zavzema za naore-dek, demokracite in obnovo družbe.
Slovenska narodnostna skupnost se sobotni manifestaciji pridružuje žato, ker so sile nasilja in prevrat-ništva usmerile svojo o«t na nrfo narodnostno skupnost, kar dokazale prav napad na slovenskega dijaka Mazzuceo v Trstu. Naša skupnost je še zlasti zainteresirana, da se ne uveljavijo sile nasilja. Izkušnje so nas namreč izučile, da smo bili Slovenci v Italiji prva žrtev, ko se .je kote zgodovine zasukalo nazaj.
Glede imen govornikov, ki bodo soregovori-li na sobotni manifestaciji, je bilo med strankami doseženo soglasje, da bo v imenu slovenskih Dartizanov soregovoril podpredsednik VZPI-ANPI Ladj Dornik. Nadalje omenjajo možnost, da bo v imenu borčevskih organizacij soregovoril Ferruccio Fantini, v imenu demokratičnih strank pa pokrajinski tajnik PSI Trombetta.
Razna obvestila
Prosvetno društvo »Naš prapor* iz
Pevme, z Oslavja in iz Štmavra vabi vsa dekleta in žene, da se udeležijo družabnega večera ob priliki praznovanja 8. marca, ki bo v prosvetni dvorani v Pevmi prihodnja soboto.
11.	marca, ob 20. uri. Rezervacije sprejemajo: za Pevmo Štefanija Bensa in Mario Saher; za Oslavje Darinka Mikluš, Berta Pintar in Stojana Gravner; za štmaver pa Albina Valentinčič.
Dijaki gimnazije - liceja Primož Trubar iz Gorice priredijo v soboto, 11. t.m., ob 20.30 dijaški ples v dvorani pri Zlatem pajku. Vabljeni.
Ženski aktiv, ki deluje v sklopu PD Oton Župančič v štandrežu, priredi v soboto, 11. t.m., ob 20. uri v domu Andreja Budala, proslavo mednarodnega dne žena. Po kulturni prireditvi bo družabnost s skupno večerjo. Igral bo orkester Marcossi. Prijave sprejemajo v domu Andreja Budala, v domači samopostrežnici ter v kavarni Mil&h.
Prosvetno društvo »Briški grič* vabi v soboto, 11. t.m., zvečer na proslavo mednarodnega dneva žena. Na sporedu so govor, recitacije in družabnost.
Prosvetno društvo »Vipava* priredi ob mednarodnem dnevu žena. družabni večer v soboto, 11. t.m. .
V organizaciji prosvetnega društva »Sovodnje* bo v nedeljo, 12. t.m.. ob 18. uri v Kulturnem domu kulturno -zabavna prireditev v počastitev mednarodnega dneva žena.
Presvelno društvo »Kras* iz Dola-Poljan vabi na odprtje novo ustanovljenega fotoodseka, ki bo v soboto, 11. marca v Dolu (naselek Boneti) ob 19.30.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 19. marca izlet na Ne-vejsko sedlo. Vpisovanje na sedežu SPD v Gorici do četrtka, 16. marca.
Kino
V umetnostni galeriji »Saglttario*
v Tržiču odprejo v soboto, 11. t.m., ob 17. uri slikarsko razstavo haitskih naivcev pod pokroviteljstvom Leo cluba. Ob delavnikih bo ogled možen od 11.00 do 12.30 in od 17.00 do
19.30,	ob prazničnih dneh pa od 11.00 do 12.30 (ob ponedeljkih zaprto).
Člani medrazrednega sveta o-snovne šole v Sovodnjah so v smislu člena 45 odloka št. 416 u-stanovili odbor staršev. Na predsedniško mesto je bila izvoljena Federica Lovisutti - Peteani. V od boru so še Maria Tommasi ■ Gulin, Luciano Fajt, Klara Fornazarič Čaudek in Radimiro Fajt.
Koncert pianistke M.' Glorie Ferrari
V gonškem Avditoriju bo danes,
9.	marca, ob 18.30 peto v nizu uglasbenih srečanj», ki jih prireja občinska uprava s sodelovanjem tržaškega tiskovnega krožka. Tokrat nastopi priznana pianitska Maria Gloria Ferrari, ki bo izvajala skladbe Debussgja, Šemi ni ja. Sollime in Prokofjeva.
S klavirskim študijem se }e Fer rarijeva spoprijela še zelo mlada, pri čemer ji je pomagala mati. ki je obiskovala moskovski konservatorij, študij je končala z odliko že pri 14. letu! Pozneje se je lotila še orgel, zborovske glasbe in ve-vovodstva, sedai pa med drugim poučuje klavir na milanskem kon servatoriju »G. Verdi*. Koncertna dejavnost je umetnico popeljala daleč po svetu, tako je bila v Bel giji, ZRN SZ. Franciji, na Dan skem in Poljskem v Švici. Tuni ziii in Maroku ter na Poriugal skem.
Uorica
VERDI 17.30—22.00 »In una notte pie-na di pioggia*. Giancarlo Giannini. Barvni film.
CORSO 17.15-22.00 «11 bel paese*. Paolo Villaggio in Silvia Dionisio, barvni film.
MODERNISSIMo 17.30-22.00 »Zabri-skie Point*. Rod Taylor in Mark Freschette, barvni film. mladini pod 18. letom prepovedan (dva dni).
CENTRALE 17.15-22.00 »Lispettore Martin ha teso la trappola*. Walter Matthau, prepovedan mladini pod 14. letom,
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 »Crash, l’idolo del male*.
KXCELSIOR 16.30-22.00 »Io ho pa-
ura», Gian Maria Volonte in Angelica Ippolito, barvni film (do pon#-deljka).
Nova Gorica in okolica
SOČA »Bratje po krvi* — ameriški film ob 18.20 in 20.00.
SVOBODA »Naloga majorja Leksa* — ameriški film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE »Belmondo v poslanstvu pravice* — francoski film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SB: Andrea Nicola, Antonella Devetach, Roberto Mu-renec, Adriana Humar, Riccardo Tessarolo, Andrea Ribis in Carlo Rao.
UMRLI SO: 77-letna gospodinja Silvia Gerin vd. Onofri, 91-letni upokojenec Edvige Marra. 86-letni kmetovalec Pietro Feresin. 78-ietri upokojenec Evaristo Zampieri, 81-letni upokojenec Alfredo Resemini, 23-letni delavec Umberto Gurra, 78-letna upokojenka Luigia Daita vd. Samar.
GOSPODARSKO PISMO IZ LJUBLJANE
Neugodni rezultati gradnje stanovanj v preteklem letu
Gradnja stanovanj v lanskem letu ni prinesla zaželenih rezultatov. Kje so vzroki, da danes ponovno ugotavljamo takšno stanje. Nedvomno je svoj delež k premajhni realizaciji stanovanjske gradnje prineslo pomanjkanje cementa, ki je bilo 'kritično prav v tistih mesecih, ki so 'n gradnjo najbolj primerni- Poleg tega pa še stare slabosti, za katere že dlje časa vemo, ne moremo pa jih dokončno odpraviti. To so prav gotovo premajhna povezanost graditeljev v družbenem sektorju, še vedno premajhna udeležba strojnega dela ter prepočasen prehod k modernejšim oblikam gradnje, ki pa so tudi hitrejše.
Dokončnih celotnih podatkov o stanovanjski gradnji v Sloveniji sicer še nimamo, vendar ocenjujemo da je bilo v lanskem letu zgrajenih okoli 13.500 stanovanj. Imamo pa že informacije o zidavi stanovanj v družbenem sektorju, ki poyedo da smo lani zgradili 8218 stanovanj, kar je za 11 odstotkov manj kakor leto poprej. Od vseh zgrajenih stanovanjskih enot v izvedbi družbenega sektorja je bila velika večina zgrajenih za tržišče, na tem področju je bilo zmanjšanje v primerjavi z letom poprej tudi manjše, saj je znašalo le 4 odstotke.
O hitrosti stanovanjske gradnje v Sloveniji pričajo tudi podatki o tistih stanovanjskih enotah, ki so bile konec lanskega leta še vedno nedograjene. Nedokončanih stanovanj je bilo več kot 11600, to pa je število, ki se ni bistveno spremenilo glede na leto 1976.
Slovenija pa seveda ni edina republika v Jugoslaviji, ki ima velike potrebe po stanovanjih na eni strani in na drugi strani težave s prepočasno in predrago gradnjo stanovanj. Na ozemlju celotne Jugoslavije je bilo lani dokončanih 50 tisoč stanovanj, od tega skoraj 18 tisoč v Srbiji, nekaj manj kot 13 tisoč na Hrvaškem, 7500 v Bosni in Hercegovini in malo pod 3800 stanovanj v Makedoniji. Črna Gor ra je v lanskem letu najmanj povečala stanovanjski fond v družbeni gradnji, saj je imela dokončanih le 900 stanovanj.
V Jugoslaviji, še posebno pa v našj republiki je izredno intenzivna zasebna stanovanjska gradnja,
o kateri sicer še nimamo dokončnih podatkov, temveč le prve o cene. Ocenjujemo, da se število zgrajenih stanovanj tudi v privat ni izvedbi v lanskem letu ni dvignilo, vemo pa, da je kvadratura stanovanj, ki so dograjena v privatni režiji bistveno večja, kakor pri stanovanjih, zgrajenili v družbenem sektorju in da tako kljub nižjemu številu zgrajenih stanovanj, skoraj dosega družbeni sektor, če jo merimo po dokončani površini stanovanj. Takšno razmerje pa je seveda logično in razumljivo, saj mora družba stremeti najprej za tem, da zagotovi vsem potrebna stanovanja z določeno komfortnostjo, šele nato pa bi se lahko stanovanjska površina poprečnega občana tudi povečevala v skladu z čedalje večjimi zahtevami življenjskega standarda.
Poprečna površina stanovanj, ki so zgrajena v družbenem sektorju se v zadnjem času ne spreminja bistveno. V Jugoslaviji je znašala v lanskem letu nižjo, oz. najnižjo poprečno stanovanjsko površino v novozgrajenih enotah, saj je znašala le 56,8 kvadratnega metra.
Gradnja stanovanj po slovenskih občinah je zelo raznolika, pač v skladu z ekonomsko močjo posamezne občine, potrebami, razmestitvijo večjih industrijskih centrov, ter glede na dolžino stanovanjske gradnje. Največ stanovanj je bilo razumljivo zgrajenih v ljubljanskih občinah, ter v Mariboru. Sledijo pa jim Kranj, Celje in Velenje. Informacije o gradnji stanovanj družbenega sektorja v primorskih občinah nam prav tako potrjujejo elemente odvisnosti, ki smo jih že navedli. V Kopru je bilo dokončanih 205 stanovanj, v Izoli 63, v Novi Gorici 113, v piranski občini 95, v Tolminu 34 in v Sežani 152, od tega skoraj polovico posebnih sob.
Povzememo lahko, da z lansko graditvijo stanovanj ne moremo biti zadovoljni, prj čemer ne moremo narediti razlike med gradnjo v družbenem in izključno individualnem sektorju. Individualni sektor na katerega še vedno polagamo velika pričakovanja v pogledu reševanja stanovanjskih problemov, pa seveda ne more biti, pri tem ko rešuje svoj in hkrati druž-
ben problem, osamljen. Zato mu moramo zagotoviti primernejše kreditne pogoje, rešiti vprašanje obrestne mere, ki je na eni strani zaradi inflacije še prenizka, na drugi strani pa za tiste občane, ki jemljejo kredite še previsoka. Izvajalci v družbenem sektorju pa seveda v svojih iskanjih prav tako ne smejo osamljeno tavati, saj gradnja stanovanj ni le stvar e-konomskih in trgovinskih transakcij, temveč področje, ki je posebnega družbenega pomena. Dogovarjanja in sporazumevanja, ki so se med zainteresiranimi že priče la (gradbenimi organizacijami, samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi ter zainteresiranimi kra jani) se morajo še poglobiti, pri čemer mora imeti cena stanovanjskega metra in pa hitrost gradnje osrednji pomen.
KAREL BRAVEC
Torkov večer v Sovenskem klubu Je bil tokrat posvečen mednarodnemu prazniku žena.
lAncilla vocis» iz Ljubljane je nastopil s celovečernim koncertom.
Vokalni ansambel
V SODOBNEM SVETU SE PORAJAJO ŠTEVILNI NOVI POKLICI
Plavolasa severnjakinja, «irni pas v karateju varuje otroke premožnih francoskih družin
Industrija varnosti v nevzdržnem razmahu: od zaščite oseb do zavarovanja prevozov denarja in vrednosti, bank in podjetij - Izpopolnjeni, toda dragi, alarmni sistemi
Pred pariškimi šolami s« mimoidoči utegnejo srečati s precej nenavadno osebnostjo, ki pa sicer ni prav nič vsiljiva, ni vpadljiva, tako da bi jo utegnili tudi prezreti. Gre za visoko športno plavolasko, katere naglas izdaja večkrat njen severnjaški izvor. Nosi hlače iz žameta, sploh je podobna kaki študentki. V šepu pa skriva železno pest. Študentka je «črni pas* v karateju, njena naloga pa je ščititi nekega otroka, ki prihaja iz šole.
Ta novi telesni stražar, ki je di-skretnejši kot navadne »gorile*, je ena od zadnjih iznajdb podjetij, ki se ukvarjajo z osebno varnostjo. To novo osebnost je porodil strah

Patronat KZ - INAC svetuje
Izenačenje kmečkih, obrtniških in trgovskih pokojnin z delavskimi
Vpr.: *Z velikim zanimanjem sem prebral v nedeljskem PD no vico, da obstajajo dobre možnosti, da" bi ludi nam kmetom povišali pokojnine kot jih imajo delavci. Ker sem tudi jaz eden izmed teh kmečkih upokojencev, vaš lepo prosim, če mi poveste, kaj naj napravim za priznanje te pravice. Koliko možnosti je, da bodo ta povišek resnično priznali?*	M.G.
Potem ko so v prejšnjih letih samostojni delavci (kmetje, obrtniki in trgovci) prejemali bistveno nižje pokojninske prejemke, je na osnovi člena 3 oredsedni-škega odloka št. 325 z dne 12. maja 1972 s 1. julijem 1975 stopilo v veljavo izenačenje minimalnih pokojnih vseh delavskih kategorij, torej so tudi samostojni delavci bili deležni enakih prejemkov kot upokojenci (bivši podrejeni delavci) pri splošnem obveznem zavarovanju. Ta »pokojninska enakopravnost* na je žal trajala le poldrugo leto. saj je s 1. januarjem lanskega leta spet prišlo do koraka nazai in torej do neutemeljenega razlikovanja pri minimalnih pokojninah, kot določa zadnji odstavek aru-
gega člena zakona št. 160 z dne
3.	junija 1975. ki' je očitno diskriminatorskega značaja. T^ diferenciacija sc lahko da zagovarjati z vidika plačevanja zavarovalnih prispevkov, saj so prispevki, ki iih plačujejo samostojni delavci, v primerjavi s prispevki podrejenih delavcev so razmerno precej nižji: s strogo moralnega in socialnega vidika pa je to razlikovanje nedopust no, ker sloni na zapostavljanju določenih slojev oziroma delovnih kategorij.
Postopek za dosego izenačenja pokojnin je dolg in a prion ni zajamčen uspešen izid te akcije. Zavarovalni zavod namreč nima odločitvene pristojnosti in le a-plicira obstoječa zakonska dolo čila. Torej priziv bo INPS zavrnil kot neutemeljenega, zato je potreben nato sodni postopek če bodo magistrati podprli tezo, da je princip diferenciacije med minimalnimi pokojninami ustavno protizakonit (kot je pred nekaj dnevi razsodil pretor iz Leeceja), se bo moralo nato o celotni zadevi izreči ustavno sodišče, katerega odločitev bo dokončna. Vendar da pride do tega. je oo-trebno vlagati čimveč prizivov
proti tej diskriminaciji, saj se le tako lahko izvaja politični nri-tisk, da se opozori pristojne organe o aktualnosti tega vprašanja. Obrazložitev, da bi to terjali) velike finančne izdatke (retroaktivno od 1.1.1977' dalje), katerim zavarovalni zavod oziroma država ne bi bili kos, je nesprejemljiva. Ravno tako so visoki življenjski stroški za kmečke, obrtniške in trgovske upokojence, kot za bivše podrejene delavce. Pa tudi z zavarovalnega vidika vsa stvar ne stoji pokonci, sa.j na primer tisti, ki so odkuoili delovno dobo 1920-26 (in pletli le borih 12,240 lir!) dobijo minimalno pokojnino (102.500 lir), pri splošnem obveznem zavarovanju, samostojni delavci pa dobijo manj, čeprav so plačali višje socialne dajatve za svoj pokojninski sklad.
Zato vam svetujem, kot tudi vsem ostalim upokojencem pri kmečkem, obrtniškem ali trgovskem zavarovanju, da vložite priziv na INPS in tako tudi sumi pripomorete, da bo akcija za priznanje izenačenja pokpjnin rodila uspešne sadove in da se tako zaščitijo pravice vsega delavskega razreda.
pred ugrabitvami, ki so se skupaj z drugimi podobnimi prekrški od leta 1963 kar potrojile. Statistike francoskega notranjega ministrstva navajajo, da bo leta 1985 vsaka tretja francoska družina izpostavljena tej ali pa drugi podobni nevarnosti. Vse to poraja vedno večje nagnjenje, da se mladi, moški in ženske posvetijo poklicu zaščite varnosti tako oseb, kot lastnine. Francoski urad «Bipc» (Bu-reau DTnformations et de previ-sions economiqueš) peni, da v Franciji potrošijo vsako leto približno 2 milijardi frankov v te namene: 1 milijardo za osebno varnost, 800 milijonov za zaščito lastnine, 200 milijonov za prevoz de nar ja in vrednosti.
Na tem trgu delovne sile vlada seveda šč precejšnja zfnešnjava, saj se tu mešajo premeteni oportunisti skupaj z najbolj resnimi poklicnimi delavci. Tu se prepletajo iznajdbe številnih varnostnih si stemov in najbolj napredne tehnologije.
Trg varnosti zabeleži vsako leto od 15 do 25 odstotkov porasta, toda je vendarle šele v povojih, sa j ne industrije in niti stanovanja niso še zaščitena proti tatvinam.
Z razliko od anglosaksonskih dr žav se zasebna zaščita v Franciji še ni uveljavila. Francozi se namreč ne moreio spri jazniti z mi slijo, da bi plačali svojo varnost s svojim denarjem, še vedno so številne industrije, ki nočejo bremeniti svojih proračunov z «ne-produktivnimi» stroški in ki raie vpišejo izgubo dveh ali treh milijonov frankov med navaidre izgube. številne banke, ki poslujejo še po starem, imaio raje množico kurirjev in paznikov, otepajo pa se sodobne zaščitne ooreme. Taka o-prema pa bi bila danes potrebna, ker »sovražnik* razpolaga z vedno bolj izpopolnjenimi sredstvi.
V teh razmerah pa zavarovalnice postajajo vedno bolj zahtevne. Preveč strank namreč še vedno misli, da je dobra pogodba najboljša zaščita. Toda kljub povišanju premij, pa je veja za tatvine vedno deficitna. Že zdaj sc dogaja, da zavarovalnice zavarujejo banke, zlatarne itd. le pod pogojem, da se opremijo z najbolj popolnimi varnostnimi aparati. Zasebnikom pa nalagajo vedno bolj restriktivne klavzule, če celo ne odbijajo zahtev. Jean de Catelin, ki je odgovoren za vejo s tatvinami pri glavni skupščini zavarovalnic je izjavil, da lastnik neke vile na Sinji obali, kj je prazna
osem mesecev na leto, nima nobene možnosti, da bi se zavaroval, če ne zgradi okoli vile same pravcato trdnjavo.
Tako so se počasi Francozi sprijaznili z mislijo, da se je treba zateči k varnostnemu trgu. Razen nekaterih zbiralcev umetnin in po dobno, ki so zaščiteni kot državna banka, pa se zasebniki držijo dveh. načel varnosti: dolga ključavnica in alarmni sistem. Jean Benoit, ki je predsednik izdelovalcev in inštalaterjev alarmnih sistemov, pravi, da imajo stranke prav, ker prvo orožje proti tatvini predstavljajo izguba časa in pomisleki, ki jih povzročajo alarmni sistemi. 78 odstotkov vlomov gre skozi glavna vrata, 90 odstotkov vlomilcev pg zapusti kraj vloma v petih minutah.
Jacques Peutat, ki je ravnatelj pri trgovinskem ravnateljstvu zavarovalnice Fichet - Bauehe pravi, da družbe prodajajo pravzaprav le čas. Pred štirimi ali petimi leti niso visokovarnostrre~ključavnice skoraj obstajale, danes naraščajo za 15 odstotkov vsako leto. Povpraševanje se podvoji zlasti po raznih ropih in tatvinah.
Drugi korak za varnost pa predstavljajo alarmni sistemi. Danes se ti sistemi povečajo vsako leto za 25 odstotkov.' Na tem področju pa vlada še precejšnja zmešnjava, ker številna podjetja prodajajo a larmne sisteme, ki niso preizkušeni. Benoit pravi, da ni mogoče inštalirati alarmnih sistemov brez sodelovanja strokovnjakov, ki morajo najprej pregledati kraj inštalacije. Nemogoče je namestiti na primer radar v neko hišo, ker je kak maček, ali pa ultrazvočni sistem blizu podzemske železnice.
Prav gotovo je, da dober alarmni sistem ni poceni. Vse kar je bolj poceni od 5 ali 6 tisoč frankov je zanič. Varnost jj treba pač plačati, včasih zelo drago. Toda na primer sistem, ki v sedmih desetinkah sekunde zaščiti uslužbence banke pred roparji, je toliko drag, da ga navadna podeželska banka ne more kupiti. To velja tudi za elektoousko zaščito od daleč. Ta sistem stane najmanj 17 tisoč frankov, a k temu je treba dodati še 15 tisoč frankov letnega abonmaja. Gre pa za prefinjen sistem, ki odkrije vsakršno nepravilnost ter po telefonu obvešča centralo varnostne službe. V centrali pa sedijo operaterji, ki opazujejo zaslone dan in noč. Takoj po vlomu aparat zabeleži točno naravo vloma, kraj, čas ter razne
druge okoliščine. Takoj nato operater pošlje na kraj vloma patruljo ter po potrebi obvesti policijo.
V Franciji je nekaj specializiranih družb, ki opravljajo te naloge. Varujejo prevoze denarja in vrednosti, ščitijo osebe, tudi z dresiranimi psi- Družba ACDS razpolaga celo s taboriščem, kjer vežba-jo agente in dresirajo pse. Industrija varnosti je v nenehnem razvoju.
/
,11 n 11 n mi 11 m mirni mm m im m n n m mm n mm mt
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Obudite k življenju staro vprašanje in ga skušajte rešiti. Upoštevajte tudi želje vašega srca.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V poslih bo prišlo do kratkotrajnega nazadovanja. Neki drzen čustveni načrt bi utegnil biti nevaren.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne zavrnite neke ponudbe, ker je za vas’ zelo ugodna. Spričo vaše občutljivosti .bo prišlo do 1 spora.	1 ,,
RAK (od 23.6. do 22.7.) Preden se lotite nekega finančnega podviga, povprašajte strokovnjake. Neki znanec vas bo skušal prevarati.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S sklenitvijo novega zavezništva, se boste finančno okrepili. Spokojnost v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odlično boste razpoloženi za kakršnokoli delovno akcijo. V teku dneva boste deležni prijetnega presenečenja.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Čaka vas znaten delovni napor, ki ga boste uspešno opravili. Skušajte potolažiti nekega sorod pika.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Danes je najprimernejši dan. da rešite nekatere posle. V nekem spopadu boste prejeli vso pomoč.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nc zanemarjajta dolžnosti, ker vas zainteresirani opazujejo. O-prite se na zvesto osebo,
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Postavite se po robu neutemeljenim kritikam. Ne kažite prevelike vneme za tuja vprašanja -
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Z drzno pobudo boste dosegli nepričakovan uspeh. Posvetite neka i časa tudi zabavi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite potrpežljivi in čakajte, da se položaj razčisti. Zelo konstruktivno vzdušje v družini.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti: Kinoteka
13.00	Filo diretto
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	Ob petih z Rosanno Schiaf-fino
17.05	Heidi:	ZASLUŽENA ZMA
GA, risani film
17.30	Ob kateremkoli dnevu, dokumentarec
17.45	Vlakec
Pravljice, pesmice in , igrice
18.00	Argumenti
18.30	Mali Siam, glasbena oddaja
19.00	DNEVNIK 1 KRONIKE 19.20 Družina Partridge
NEPRESTAN VONJ. TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Stavimo? - nagradna oddaja
22.00	Politična tribuna
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
1
12.30	Gledališki problemi
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Vzgoja in dežele Program za mladino:
17.00	Jane Kgre, I. nadaljevanje
18.00	Namenjeno staršem Mamila: socialni problem
18.25	Iz parlamenta
DNEVNIK 2 - Športne vesti
18.45	Dober večer z . . . Nannijem Logem
Vremenska napoved
19.45	DNEVNIK 2 - Odrpti studio
20.40	Comemai speciale
Amerika, Amerika, Amerika, TV film
21.15	Preteklost in sedanjost KAM GRE FRANCIJA?
22.05	Pevci in avtorji v Sanremu,
I.	del
22.45	16 in 35 Polmesečnik o kinu
Ob koncu DNEVNIK 2 Zad nje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
15.00	TV V ŠOLI
16.00	šolska TV: prometna vzg«Ja
16.35	Svetovno prvenstvo v umet r noslnem drsanju
17.35	Velike 'reke, film
18.25	Obzornik
18.40	Zgodbe iz Kalevale, risan8 oddaja
18.50	Tehtnica za natančno tehtO' nje
19.30	DNEVNIK
20.00	Boccaccio Vuga: O Sokolu, TV nanizanka Dekameron
20.35	V živo
vmes POROČILA
Koper
17.40	Košarka: Bosna - Cinzano
19.30	Televizijski trim test
20.00	Otroški kotiček
20.15	Odprti prostor
20.30	DNEVNIK
20.45	APAČI NA POHODU,
Film je režiral Joseph Vf Lacy, v njem igrajo Era11 Latimore, George Gord«n' Liza Moreno.
22.15	Osebnosti revolucije: Kost° Stamenkovič
22.45	Jazz na ekranu
23.15	Iz Ottavve: Umetnostno c/rso-nje — pari
Zagreb
18.35	Zanimivosti narave
18.45	Peščena ura
19.30	DNEVNIK
20.50	Odborniki, TV nanizanka
21.35	Svetovno prvenstvo v um®1 nostnem drsanju
22.50	Vabilo na koncert
ŠVICA
18.35	Zbogom gospa Beasleg,
TV film
19.25	Kulturna agenda
20.30	DNEVNIK	.
21.45	Frank Sinatra and Friett
22.45	Svetovno prvenstvo v urn®1 nostnem drsanju
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 11.30,
13.00,	14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Zlata plošča: 9.30 Mali oglasi; 9.45 Glas bena medigra: 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.05 Družina v sodobni družbi; 11.35 Plošča dne va; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Lansko med. tekmovanje «Seghiz-zi»; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Evergr^eni; Kulturna beležnica ; 15.35 Kaj je novega v di skoteki; 16-J0 Odprimo knjigo pravljjc; 17.05 Koncerti;, 1.7.30 Glasbena panorama; 18.05 Slovenska književnost v Italiji; 18.20 Klasični album.
KOPER
6.30,	7.30,	8.30,	9.30,	10.30,
11.30,	12.30,	13.30,	14.30,	16.30,
18.30.	19.30,	20.30 Poročila; 6.05
in 7.00 Glasba za dobrj jutro; 8.32 Znane klavirske skladbe: 9.15 Po ie skupina Eva, Eva. Eva; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami jc . . .; 10.32 Mini juke box: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Sprint	glasba;	11.45	Popev-
ke; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Turistični napotki; 15.10 Plošče; 14.33 Poje-zbor Societa Alpina Friulana: 15.20 Orkester David Matthews; 15.40 Popevke; 16.00 Knjižna rubrika;
16.05	Orkester Argelli; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 20.00 Glasbeni inštrumenti in njihovi izvajalci; 20.32 Rock party: 21.00 Skladbe slovenskih ustvarjalcev: 21.32 Orkester Rod Goodwin: 21.45 Pop scena;
22.45	Poje Fats Domino.
RADIO 1
7.00,	8.00.	10.00. 12.00. .13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	in ,7.30 Glasbeno prebujenje;
8.40	Včeraj v parlamentu; 9.00 in
10.35	Radio, anch’io, glasbeno#^ govorni program; 12.05 in 13- , Vi in jaz; 14 05 Glasbeni preigra«1,
14.30	Kako jemo; 15.05 Prvi N'P: 17.10 Stare in nove italijanske far se; 17.40 Ali veš?; 18.00 Avtorj« va pesem; 18.30 Nenavadna P0.' tovanja; 19.30 Nabožna oddaj8;
19.35	Giulio Cesare, komedij8,
20.15	Big groups; 20.30 Oddaja ® medicini; 21.05 Lepa resnica; 2?-Glasbena kombinacija; 23.15 La11 ko noč. .
RADIO 2
7.30,	8.30,	9.30,	11.30.	12-f'
13,30,	15,30, 17.30, 18.30. 19.30 T°' ročila; 6.00 in 7.55 Za dobro Ju' tro; 8.45,,{Neapeljski motivi; Doktor Ž/vago: 10.12 Odprti d'8, log s poslušalci; 11. 32 Govori1* o trobenti; 12.45 Ne, ni BB®;
13.40	Oddaia z Lamlom BuzzanC«'
15.00	Tukaj Radio 2: 17.55 Rom8"; ce in serenade; 18.33 Vzgojna daja; 18.56 Igralci pojejo; 2jri' VVasner: Tristano in Isotta; 2-v Parlamentarna panorama; 22. Prijetno poslušanje.
SLOVENIJA
6.30,	7.00, 8.00, 9.00. 10.00.
12.00,	14.00. 15.00, 18.00. 19.00 r" ročila; 6.20 Rekreacija: 6.50 bro jutro, otroci!: 7.30 Iz nas sporedov: 8.08 Glasbena mRt^ ja; 9.05 Radijska šola za v'& stopnjo; 9.35 Jugoslovanska /,D rovslta <da?ba: 10.45 Turistični * petki; 11.03 Uganite, pa varu * igramo pn želji; 12.10 Zvoki 'i<] n ih melodij; 12.30 Kmetijski ,V sveti: 12.40 Od vasi do vasi; j Koncert za mlade poslušalce: l Ena ista šola; 15.30 0'asbeni 1 termezzo; 15.45 Jezikovni P«S® .. ri; 16.00 «Vrtiliak»: 18.05 Z »I*
nih odrov; 19.35 Lahko noč.
otro-
ci! ; 19.45 Ansrmbel Jože Prir® s, 20.C0 četrtkov večer domačih P mi in napevov: 21.00 Literarni
91 dO I ona maloHiiA! **	.
21.40	Lene molsdiie. Sonate J. J C. de Mondonvill®
23.05	Literarni nokturno: 23.15 , leta popevk in plesnih ritm 0.05 Nočni program.

BOJAN ŠTIH
Pleterski
prior
List iz dnevnika,
Na Blokah, julija 1977
Pleterski prior Josip Edgar Leopold Lavov je leta 1953 izdal svoje spomine v knjigi «Kartuzija Pleterje i.. partizanu. V njih pronicljivo opisuje obdobje slovenskega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije ter opredeljuje svoj odnos do ■ nje. Prav tako avtentično in močno osebno prizadeto razgalja vlogo slovenskega kolaboracionistih-nega klera in njegovo protiljudsko in protinarodno delovanje.
Mariborska založba Obzorja se je odločila knjigo ponatisniti. Izdaji iz leta 1953 je dodan zanimiv in pomenljiv esej Bojana Štiha «Pleterski prior*. Naše uredništvo esej v celoti ponatiskuje. saj bo gotovo spodbudil mnoga razmišljanja o naši preteklosti pa tudi sedanjosti, posebej pa, tako vsaj želimo, znova in sveže opozoril na Pleterje in njegovega priorja ter njegovo življenjsko delo, ki je zanesljivo dra gocen spomenik globini in širini slovenske revolucije, predvsem pa časten pomnik samemu avtorju.
zvezi z njo. Nevtronska bomba. Spet ugrabitev sovjetskega letala. Maršal Idi Amin sprejel na slov Zmagovalca nad Britanskim imperijem. Žarko Petan dobro režiral Pirandellovo igro I Giganti della montagna Umrla je gospa Magda Lupescu, znameni-
Veeer ,je. Pred nevihto Odložil sem časnike teh dni in današnje ga branja. Delo. Ljubljanski dnevnik. Le Monde. International He-rald Tribune. Die Weltwocne. Die Zeit. L’Unita. Nič novega Beograjska konferenca in iluzije v
ta ljubica romunskega kralia Ca-rola. Prometne nesreče. Smrtni padec v Ljubljanico. Idealist in Milena Zupančič v' Moskvi. Novi bankovci. Itd. Gledam sive oblake, polne prihodnjega dežja in si želim, da bi veter odnesel v neznano vse novice tega sveta in njegovega vsakdana Zakaj ta svet uiyjra v krcih svoje moči in človeškega napuha...
Tu na gorskem hrbtu jc zdaj tišina. Le veter. Kak glas živine iz hleva. Jok otroka. Radijska porodila. Veter pod oblaki in med njimi. Tu pred menoj je zdaj pripravljena za večerne izpiske in marginali.je knjiga Kartuzija Pleterje in partizani. Spomin na vojno ki je ntkoi bila. Pričevanje o smrti, ki je hodila po gozdovih pod Snežnikom, v lesovih Gorjancev in Roga Rekli so mi pred dnevi, naj k drugi izdaji priorjevih spominov napišem u-vodno ali spremno besedo In ta ko je spomin zdgj spet v vojnem času in med vojnimi dogodki. Vprašujem se. kaj naj napišem? Nisem teolog, nočem biti zgodovinar in ne znam biti kronist. Trideset, in več let je minilo. odkar vemo za formalni ke nec druge svetovne vojne. Večino sodobne slovenske populacije sedaj sestavljajo ljudje, ki niso sodelovali v vojni, ki so bili še otroci v njenem času ali na so se celo rodili po njej Za njih je treba napisati spremno besedo. Za njih, in ne za rias ki smo le še po naključju živi igral-
ci in udeleženci druge svetovne vojne. Letnico 1953 nosi prva iz-, daja knjige Kartuzija Pleterje in partizani. Od takrat pa vse do danes se je izvršilo in izpoinilo novo zgodovinsko obdobje. A če vendarle spet prihajajo med nas spomini pleterskega priorja, si je to dejstvo moč razlagati le s tem, da tudi v tej novi »zgodovini* še ni ugasnila želja, spoznati prejšnje zgodovine. Zlasti tisto, ki jo opisujemo in opredeljujemo s časom Osvobodilnega boja
Tu pod bloškimi oblaki mislim o tem. kako so ti nekoč, v novembrskih dneh leta 1943 videli strašno smrt pesnika Balantiča Smrt v ognjenih zubljih. Smrt. ki je bila tragični finale napačne poti. pesniške zmote in no-mote, kakršno spozna le še tragedija Ezre Pounda. In .sporni n.jam se Balantiča iz uporniškega ' slovanskega seminarja 1941, se pravi iz dni. ko je bil na svojem življenjskem in človeškem razpotju življenjska revščina, stiska, tradicionalna vaška sle pota bajtarske populacije, imnu-tirana strast do imaginarnega ka toliškega slovenstva, strah pred novimi in odprtimi svetovi socialnih, političnih in kulturnih metamorfoz, pokorščina noresnič nemu, na žemlji opredeljenemu Bogu, nevera v lastno moč in odpoved svoji svobodi, vse to je bilo tisto, kar je povzročilo smrt • v Grahovem. In ob Balantiču mislim ne pleterskega priorja.
Evropejc, sodoben človek, izobraženec v pravem smislu besede, kozmopolit in mislec naroda in njegove trenutne populacije, ki Želi videti in iti naprej, odprt iri svoboden vernik, ki ima svoj lastni, enkratni razgovor z Kogom, človek molka, meditacije in drznih odločitev. In ko pride kapitulantsko in hkrati odporniško leto 1941 in vse, kar iz tega leta izvira, pleterski prior že ve za svojo pot. Na zemljevidu osvo-dihiega boja zaradi priorjevega odločanja in njegovih odločitev zažari svetla točka odpora, ki svojo svetlobo vzdrži in ohrani do konca vojne. Do zmage, bi smeli reči, do zmage tudi pleterske kartuzije.
V tem večeru komajda še pomnim, kolikokrat sem bil po voj-1 ni v pleterski kartuziji. Kje je tisti lepi čas, ko sem prvič obiskal v pleterskem samostanu La da Kozaka, ki se je večkrat v prvih povojnih letih umikal v samoto pod Gorjanec. V samoto, da bi domislil svoja spoznanja o revoluciji, o Stalinu in Leninu, o komunizmu kot evropski socialistični in politični doktrin!, pa o diktaturi proletariata in o krneč kom vpračanju. O kulturi. Ure. dnevi in noči dolgih razgovorov in meditacij. In kje je spet čas, ko je v tem samostanu nastajala pod peresom Cirila Kosmača fiim ska verzija Balade o trobenti in oblaku, da bi pod Stigličevo re žijsko taktirko zaživela kot morebiti doslej najtiol.j avtentična
podoba človeške usode iz vojnih dni. še danes slišim Kosmačev glas, ki pripoveduje in varura zgodbo o Temnikarju. In. kje so dnevi, ko je med zidovi nleter skega samostana in s čašo v rokah Marjan Kozina, ta naš veliki rapsod Belo krajine in tragični muzikus Ilove gore, prisluškoval davno minulim zvokom in tonom vojne? In kadar sem obiskal Kozaka ali Kosmača ali Ko zino v kartuziji, takrat som sre čal tudi priorja. Poslušal rem njegove besede in gledal meniški. pravzaprav svetovljanski o-braz. Ko bi mogel in ko bi znal obnoviti vse besede vseh teh srečanj in molčanj. Kolikokrat pozabimo na preprosto dejstvo, da ni vsa vrednost in dragocenost človeškega duha ujeta le v za pisani besedi. Kajti tudi govorjena beseda, ki je pravzaprav mati zapisane * besede, je temelj ali vsaj duhovno in miselno gra divo umetnosti, literature in filozofije.
V tem soparnem julijskem ve ceru pred nevihto pravzaprav ne vem, zakaj so me našli in predlagali, naj napišem uvodne besede. k priorjevim spominom. K drugi izdaji teli spominov More biti bi bilo bolje in boli koristno. če bi spremne besede napisal kak pisatelj-optimist. ki mu prihajajo besede izpod peresa kakor krogle iz strojnice? Ne pa jaz, ki rad hodim svoja pota in mi je pri tem kaj tnalo mar. ali je to komu všeč ali ne. Ne vem.
Vem pa, da rad pišem te vrstice o samostanu, ki je bil orav toliko božji, kot, .je bil uporniški m revolucijski, prav toliko na menjen in posvečen meditacijam o večnosti in minljivosti, kakor tudi dejavnosti v enkratnem trenutku in času našega naroda in ljudstva v osvobodilnem boju proti nacizmu in fašizmu. Ker mislim, na tako svetlo in pošteno človeško bitje in nostavo. ka kršno je nosil v sebi pleterski prior, rad pišem te vrstice o revoluciji in osvobodilnem boju. Kajti, doktor Josin Edgar Leopold Lavov je bil eden izmed pokončnih in pogumnih ljudi tega boja in upanja.
Nad gorskim slemenom se je razvila nevihta Bliski in vetrovi. Čudni, nasprotujoči si zračni tokovi in vrtinci, ki nosijo s seboj nenavadno piskajočo r glasbo. Hudički se love po zraku ura vi.jo tod ljudje. Ob sveči prebiram strani priorjeve knjige in listam po njej Mirna in strpna pripoved, v resnici pisana «sine ira et studio*, kot pravi v uvo du prior. Vidim knjižnico samostanske hodnike, dvorišče in ob zidje. In v tej nevihtni noči se j razmišljanje o usodi pleterske | kartuzije med osvobodilnim bojem | nenadoma združi s pripovednim duktusom Stendhalove Parmske kartuzije. Dva zgodovinska časa,
. dva samostana in dvoje različnih poti, ki ju je narekovalo politično dogajanje Evrope devetnajstega in dvajsetega stoletja. Fa-
Ugii'
brice del Dongo in Cleli« |fg-ka stencihalovska ljubezenska ska, ki ugasne in izgine š> ° $ t.jo Fabricca za zidovi parn>-^ kartuzije. Kako globoko ootojj|(i(v in izgubljen je zdaj veliki > ^ dhalov čas, ki je poznal . leona, VVaterloo, sveto ai^|> Metternicha. čas, ki ga je zl^s, pleterska kartuzija pa je bil ^ kakršnega samostanski mir še ni poznal. Zakaj meseca 1942 ni potrkal na s®rnS*3,>' ska vrata kak novobodni J ‘L,;* ce del Dongo, marveč sk ^gj-petih oboroženih partizanov- ec na je potegnila v Svoj vfl i Ludi pletersko kartuzijo. ..jlii V dejstvu, da je tudi ol®^
samostan postal posredno ,n ^j-posredno bojišče osvobodili1® ne. se ne skriva nikakršno ključ je. Politična 1 in nad«.'10 ju širina osvobodilnega gibadiVir Osvobodilne fronte ki sta N(1js0 la v svoje vrste vse. ki ,s® |i8' mogli pomiriti jn sprijaznit' ^t pitulacijo in okupacijo. ta Lzi.i® je določila tudi vlogo kalj jo' in njenega priorja v voitie'*)!l,ir gajanju. Zdaj. ko pretres« ' nistično gibanje nova »shiz«1 ()Ve-evrokomunizem. se moranj« .gv1; deti, da do teh naših d"' zaprav še nismo dodobra vse razsežnosti erudicije s, „.ii8' ne idejno teoretične. kultnr
cionalne in zgodovinsko-P«1'.f,)C vloge Osvobodilne fronte 1 jji ga nastanka, dilem, razvoJ spreminjanja.
(Nadaljevanje jutri)
čal skozi cilj takoj zvedel po zvoč-
Posoških igrah. Koliko tekmovalcev
vt'da bo SPDT na ta problem pomislila*. *a+„je% tudi od zi vportiUlt H&ef “flčffciSešt ■ 'fazvo mejskega smučanja, ki se bo
• ™

V KORAČEVEM POKALU
Start letošnjega «Gira» bo 8. maja
Kolesarji bodo v 20 etapah prevozili skupno 3.568 km
^ MILAN — 61. etapna dirka «Giro ‘talia* se bo letos začela v pone-Jlek, 8. maja, s startom v Saint ..“centu v Dolini Aoste in se bo za-Mila v nedeljo, 28. maja, v Mila-Vij ' uPn° Šteje dirka 3568 km. Naj-“Ji vrh v tej dirki bo prelaz Por-* (2239 m) oz. «Cima Coppi*. Tek-j“>valci se bodo povzpeli čez tisoč •jtrov šele po sedmi etapi (Piano j. ® Cinquemiglia 1280 m). Obenem SL“°do morali kolesarji premagati metrov višinske razlike.
SEZNAM ETAP . Prcdetapa (7. maja)
^nt Vincent
<. .*• etapa (8. maja)
^nt Vincent - Novi Ligure (175 km) *• etapa (9. maja)
H°vi Ligure - La Spezia (195 km)
. “• etapa (10. maja)
^ Spezia Cascina (180 km) t ’• etapa (11. maja)
^rciano - Pistoia (25 km — posamezniki na kronometer) p 5. etapa (12. maja) rato Cattolica (200 km)
„ etapa (13. maja) stolica Silvi Marina (210 km) etapa (14. maja)
l!vi Marina - Benevento (210 km) h etapa (15. maja)
^levento - Ravello (170 km)
, etapa (16. maja) fi - Latina (235 km)
, ‘0- etapa (17. maja)
‘‘““na - Piediluco (220 km) rp1*- etapa (18. maja)
“Ti - Assisi (85 km) in Assisi -“tena (145 km)
'2- etapa (19. maja)
Ntgibonsi - Monte Trebbio (215 km) H,1'’- etapa (20. maja) m%liana - Padova (190 km) tj ■ etapa (21. maja) enetke - San Marco (10 km — posamezniki na kronometer)
Počitka (22. maja v Benetkah) •p'*, etapa (23. maja) reviso - Canazei (235 km) e etapa (24. maja) ar‘a - Val di Fassa (41 km — posamezniki na kronometer) n '• etapa (25. maja) avalese Monte Bondone (200 km) ■ etapa (26. maja)
-nto - Sarezzo (240 km)
tori
tj*9- etapa (27. maja)
'aseia - Inverigo (185 km) tetapa (28. maja)
“Verigo - Milan (220 km)
Pariz — Nica
(X ETIENNE - Francoz Andre , ‘el je osvojil peto etapo kole-dirke Pariz . Nica.
Mzozemec Gerrie Knetemann, ki včeraj prispel na cilj kot šesti,
^ohranil prvo mesto na skupni
'ici.
^NES NA 85 KM DOLGI PROGI
Godnič in Petelin dirkata v Istri
ti^na lonjerskega kolesarskega jjtjna Adria Rajko Godnič in Maks t^telin se . ijogtg danes udeležila . ‘0. uri v Novi vasi pri Novi-tretje izmed petih dirk za U, ei‘W naslova najboljšega na b,- . n-ii prireditvi za «Trofejo I1TP Viera Poreč*. Oba kolesarja, ki izrabila to pi-iložnost za izpopol-
priprave za nastop na nedelj-
fttednarodni amaterski kolesar-dirki za «2. trofejo ZSŠDI*
Kanizaciji lon,jerske Adrie, sta ii ®Je.i prikazala dobro nripravlje--■ 1 v hudi konkurenci jugoslovan
i).1^ in čeških kolesarjev, ki so k ^Pomladanskih pripravah v l e<‘u. Doslej so bili na obeh v.?7-nih dirkah najboljši čehoslo-dpj ’ ki so obakrat odnesli prvo in lian 0 mesto pred zastopniki 1 jub-RoSa- ki je doslej (pod i9lslVom trenerja Zanoškarja) pri-Ž“1 najboljšo pripravo.
1^.,'fka bo dolga okrog 85 kilo-tv r°v, odvijala pa se bo še ved-L “a 12 km dolgi krožni progi. IjLjtttelji kolesarstva bodo tako k i° spet občudovali pri delu če-ol()vajke kolesarje, ki se ne bodo t^kli udeležiti nedeljske dirke v tlhrju. kamor se ne bodo poda-
li zaradi birokratskih zapletov v zvezi s prehodom meje.
Za dirko pa se je doslej prijavilo tudi več klubov iz Italije, tako da bodo verjetno na startu nekateri kolesarji, ki so v samem vrhu italijanskega kolesarskega a-materskega športa.*
R. Pečar
NOGOMET
fu kar štiri milijarde in 250 milijonov lir za igranje v dobi dveh let.
NOGOMET
MANCHESTER — V prvi četrtfinalni nogometni tekmi za evropski pokal reprezentanc z igralci pod 21. letom je sinoči Anglija premagala Italijo z 2:1 (1:1).
Po zmagi Partizana nad Juventudom bo danes skušala Bosna premagati milanski Cinzano- Tekma tudi po ljubljanski TV (17.45)
zrn - sz	1:0
FRANKFURT — V prijateljski nogometni tekmi je sinoči ZRN po dokaj medli igri premagala SZ z 1:0 (0:0). Strelec: Reussmann v 47. min.
ZA PRESTOP V COSMOS
Cruyff bi dobil štiri milijarde lir
BARCELONA - Johan Cruyff, slavni nizozemski nogometaš in trenutno član španskega kluba Barcelona, je dobil od ameriške ekipe Cosmos bajno ponudbo, če bi prestopil v vrste newyorškega moštva.
Cosmos je namreč ponudil Cruyf-
nmiiillllllllHiniliiillllllllimlimiMlIiimii................lil...
Franclja — Portugalska 2:0
PARIZ — V okviru priprav na SP je sinoči Francija v prijateljskem srečanju premagala Portugalsko z 2:0 (2:0). Strelca: v 9. min. Baronchelli in v 39. min. Berdoll.
SARAJEVO . — Danes bo v tem kraju druga polfinalna tekma za Koračev pokal med domačo Bosno in milanskim Cinzanom.
Srečanje se bo pričelo ob 17.45 in ga bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska televizija.
V	primeru, da bi danes Sarajevčani odpravili Milančane več kot s tremi točkami razlike, potem bi se v finalu tega pokala srečali dve jugoslovanski ekipi: Partizan in Bosna. Bil bi to izreden uspeh za jugoslovansko košarko.
V	današnjem srečanju v Sarajevu so seveda favoriti košarkarji Bosne. Že v Milanu so Delibašič in tovariši dokazali, da so močntejši od Milančanov. Obe ekipi sta tedaj i-grali z okrnjeno postavo. Danes pa bo verjetno Cinzano igral brez poškodovanega Američana D’Antonija, kar se bo v igri Milančanov krepko poznalo.
NOGOMET
3. AMATERSKA LICA
Slavje Križanov, spodrsljaj krasovcev
Vesna je trenutno na petem mestu. Kras pa na osmem mestu lestvice
V	nedeljo so na Tržaškem odigrali pare 6. povratnega kola nogometnega prvenstva 3. amaterske lige.
Slabo vreme oziroma blatna igrišča so spet ovirala reden potek prvenstva, saj so morali tudi v tem zavrtljaju preložiti dve tekmi.
V	skupini «N» je leader lestvice sicer s težavo odpravil tokrat zanesljivo ekipo Esperia Pio XII in s tem so predstavniki ekipe Giarizzo-le ohranili točko prednosti nad moštvom Čampi Elisi, ki je brez težav z visokim izidom premagala Union, ki se je še enkrat predstavit na igrišču le z desetimi nogometaši, kar jasno dokazuje, da Podlonjerci preživljajo hudo krizo. Omeniti moramo sicer, da Čampi Elisi ima tekmo manj od ekipe Giarizzole, tretja uvrščena ekipa S. Vito pa celo dve, saj tudi v nedeljo zaradi blatnega igrišča Tržačani niso igrali.
Do pomembne, sicer predvidene zmage pa je v nedeljo prišla tudi Vesna, ki je doma z visokim izidom premagala zadnjeuvrščeno ekipo Rozzola. S tem uspehom so se Križani povzpeli na peto mesto lestvice.
Po treh zaporednih zmagah pa je tokrat enajsterica Krasa, ki je bila v gosteh Modiana, poražena zapustila igrišče in s tem je ekipa nazadovala na osmo mesto lestvice.
Naj omenimo, da je ta poraz dokaj drago stal Kras. Kot je razvidno iz zadnjega uradnega poročila nogometne zveze, bo moral Kras plačati tudi 25.000 lir globe. Kazen je Kras dobil, ker je po končani tekmi z Modianom ■ en navijač Krasa prišel v slačilnico in zagrozil sodniku. Kazen je še toliko hujša, ker na podlagi sodnikovega poročila nobeden od spremljevalcev Krasa ni preprečil razburjenemu navijaču, da je prišel v stik s sodnikom.
V	skupini «0» je Sovrana, po nedeljski zmagi nad drugouvrščenim Baxterjem, praktično osvojila prvenstvo, saj ima sedaj kar devet točk prednosti. Obenem s porazom Bax-terja pa imata še možnost za častno uvrstitev tudi Artigiani in GMT.
SKUPINA N
IZIDI 19. KOLA
CGS - Afi Siat	3:2
Modiano - Kras	2:0
Esp. Pio XII - Giarizzole	1:3
Esperia SL - S. Vito	(prek.)
Union - Čampi Flisi	0:4
Vesna - Rozzol	5:1
LESTVICA
Giarizzole 26, Čampi Elisi 25, S. Vito in CGS 21, Vesna 19, Esperia SL 18, Modiano 17, Kras 16, Roiane-se 14, Afi Siat 12, Esperia Pio XII 11, Union 3, Rozzol 2.

5l>ctek s košarkarske tekme v Skednju med domačo Servolano in Jadranom
PRIHODNJE KOLO (12. 3.) Roianese - Vesna Rozzol - Union Čampi Elisi - Esperia SL S. Vito - Esperia Pio XII Giarizzole - Modiano Kras - CGS
SKUPINA O IZIDI 19. KOLA
Baxter - Sovrana 1:2, Donatori -Cave 0:2, S. Anna - S. Andrea 2:1, Inter SS - Artigiani n.o., Chiarbo-la - Rabuiese 1:0, GMT - Domio 2:2, Duino - S. Sergio 1:0.
LESTVICA
Sovrana 34, Baxter 25, Artigiani in GMT 22, Cave 20, Rabuiese 18,
Stanje na vrhu lestvice prvenstva diuge amaterske lige je po nedeljskem kolu dokaj zapleteno. Vodi namreč Libertas, ki je v preteklem kolu na domačem igrišču čisto premagal Edero. Točko manj imajo Campanelle, ki niso odigrale nedeljskega kola proti Bregu zaradi slabega dolinskega igrišča. Edile Adriatica ima 29 točk in je v nedeljo v gosteh premagala pan Marco. V borbi za napredovanje v višjo ligo se borita tudi Opicina in Costa-lunga, ki imata tri točke manj od vodečega Libertasa; če upoštevamo dejstvo, da manjka do konca prvenstva še osem kol, imata ti ekipi še možnost napredovati. Manj zapleteno pa je brez dvoma na dnu lestvice, kjer je Flaminio brez upanja za rešitev, Opicina Supercajfe ima 14 točk in Edera 15. Breg ima le 17 točk, to seveda ni veliko, povedati pa moramo, da ima dve tekmi manj od Opici-ne Supercajte in tekmo manj od E dere. Poleg tega imajo Brežani v nadaljevanju dosti lažje prvenstvo kot ostale ekipe, ki se borijo proti izpadu.
Naše ekipe se niso v tem kolu kaj dobro odrezale, saj so osvojile le točko (od šestih razpoložljivih). Gaja je nezasluženo klonila solidni Costalungi, Zarja je pustila celoten izkupiček Aurisini, le Primorec je zadovoljil in tudi zasluženo odnesel točko v tekmi z Rosandro.
IZIDI
Breg — Campanelle odlož. Opicina Sup. — Opicina 0:2 Gaja — Costalunga	0:1
Flaminio — Zaule	0:2
S. Marco — Ed. Adriatica 0:1 Edera — Libertas	0:3
Primorec — Rosandra	1:1
Zarja — Aurisina	0:1
LESTVICA
Libertas 31; Campanelle 30; Edile Adriatica 29; Opicina in Costalunga 28; Zaule 25; Aurisina 24; S. Marco in Primorec 23; Rosandra 22; Gaja 21; Zarja 20; Breg 17; Edera 15; O-picina Sup. 14; Flaminio 8.
NASLEDNJE KOLO (12.3.)
Gaja —- Campanelle, Costalunga — Op. Supercaffe, Opicina — Flaminio, Libertas — Ed. Adriatica, Zaule — Breg, San Marco — Primorec, Zarja — Edera, Rosandra — Aurisina.
S. Anna 17, Chiarbola 16, S. Andrea, Domio in Inter SS 14, Duino 13, Donatori 5, S. Sergio 2.
B. R.
Modiano — Kras	2:0
KRAS: Bogateč, Šegina, Rebula. Verša, Trampuž. Blažina. žužek, (v 28. min. d.p. Škabar), čuk, Lju bo Milič, Miloš Milič. Colja, .Sku
STRELCI: v 22. min. d.p. avtogol Trampuža, v 40. min. d.p. Fio rella.
Po treh zaporednih uspehih je moral Kras v nedeljo položiti orožje. Ekipa Modiana se mu je oddolžila za poraz, ki ga je utrpela v prvem delu prvenstva. Tega poraza si Krasovi fantje ne zaslužijo, saj so imeli stalno terensko pre moč. Pred tekmo je legla na Kriško igrišče gosta megla in sreča nje je bilo v dvomu. Toda kmalu je megla izginila in tekma sc je regularno začela. Igrišče ;e bilo nekoliko razmočeno, a to ni ovira lo igralcev. V začetku je bila igra živahna in priča smo bili lepim akcijam z obeh strani.
Začetek drugega polčasa je bil zelo razburljiv. Gostje so stalno oblegali nasprotnikova vrata in Colja je v 13. minuti zamudil najlepšo priložnost tekme. Potem ko je preigral domačega branilca se je znašel sam pred vratarjem in poslal žogo nad prečko. Modiano je prišel v vodstvo s pomočjo go-stujočeka branilca, ki je nehote zakrivil avtogol. Kras je v nada ljevanju skušal remizirati, a brez uspeha. Modiano je proti koncu tekme podvojil z golom, ki ga je s precejšnjo mero sreče dosegel Fiorella.	S. Z.
Ali — Spinsk
JOHANNESBURG - Kot j§ bilo pričakovati, je že prišla ponudba za dvoboj za naslov svetovnega prvaka težke kategorije med Spink som in Alijem.
Dvoboj naj bi bil septembra letos v Mabathu, glavnem mestu Bophutatsvvane (približno 200 km daleč od Johannesburga).
Organizator bi boksarjem za ta dvoboj odštel skupno 12 milijard lir.
Pokal pokalnih prvakov
V prvi polfinalni tekmi v Barceloni je sinoči istoimenska ekipa premagala Gabetti iz Cantuja z 90:87 (48:46). Najboljši strelec Barcelone je bil Guyette (28 točk), pri Gabettiju pa je bil najuspešnejši Wingo, ki je dosegel 25 točk.
Italijani so torej izgubili z minimalno razliko in so zato v povratnem srečanju favoriti za uvrstitev v finale.
Pokal prvakinj
BEOGRAD — V prvi polfinalni tekmi tega pokala je včeraj v Beogradu domača Crvena zvezda premagala italijanskega prvaka GEAS s 54:53 (23:30).
Po tem tesnem porazu so se I-talijanke praktično uvrstile v finale, saj bodo v povratnem srečanju (16.3.) igrale pred domačim občinstvom.
TURNIR V BUGOJNU
Spasski-Karpov remi
V Bogojnu se nadaljuje veliki mednarodni velemojstrski šahovski turnir, katerega se udeležujejo svetovni prvak Karpov, bivša svetovna prvaka Talj in Spasski, Portisch, Larsen, Lj uboje vid in drugi odlični šahisti.
Po devetih kolih so na vrhu lestvice štirje šahisti, in sicer najboljši jugoslovanski velemojster Lju-bojevič, ki je na tem turnirju že premagal Spasskega, Larsena ter druge, nato pa še Spasski, ki je mimo poraza z Ljubojevičem nizal odlične partije. Timman, ki je edini premagal Karpova, ter Hort, ki i-gra na tem turnirju zelo solidno. S točko manj jim sledi svetovni prvak, ki ni še na tem turnirju pokazal vsega, kar zna, ter še ostali. Nizko na lestvici so obstali Larsen, ki je že izgubil mnogo partij, ter Portisch, ki je na tem turnirju razočaral. Najvažnejši tekmi včerajšnjega 9. kola, to je Spasski - Karpov ter Ljubojevič - Ivkov, sta se zaključili z remijem.
•	D. J.
Mlade smučarke in mladi smučarji pred startom na nedeljskih 12. slovenskih zimskih športnih igrah
Iz planinskega sveta
SMUČANJE
VVilma Gatta presenetila
VALBERG — Italijanska Wilma Gatta je presenetljivo osvojila prvo mesto v slalonu za evropski pokal v tem
Po 12. ZŠI
Jasno je, da je bil zadnji teden delovanja SPDT osredotočen izključno na največjo letno zamejsko smučarsko manifestacijo: 12. zimske športne igre.
Druge aktivnosti skoraj ni bilo. saj so vsi odborniki, pa tudi drugi vložili mnogo truda pa tudi prostega časa, da bi ta manifestacija čim boljše uspela. Kakšni so konkretni rezultati, kakšne pa naše misli. Najprej rezultati, torej številke, ki ne lažejo: na igre se je vpisalo skupno 379 smučarjev, zaradi slabega vremena, pa tudi drugih ne-prilik sta tekmovala «samo» 302 smučarja, kar je pravi rekord v zgodovini te manifestacije.
Tekmovalci so smučali na dveh progah. Prva (krajša) je bila namenjena najmlajšim tekmovalcem, «baby-sprintom* in miškom, druga (daljša in zahtevnejša) pa vsem o-stalim tekmovalcem. SPDT je ob tej priliki mobiliziralo poleg seveda lastnih odbornikov kakih 40 sodelavcev, ki so tako žrtvovali svojo nedeljo, da so zbirali udeležence, računali rezultate ali pa se močili pod dežjem na svojih kontrolnih točkah. Časomerilstvo je bilo, kot že večkrat rečeno, elektronsko, tako, da je tekmovalec, ki je presmu-
Pravi vandali (kako naj bi jih drugače imenovali) so (kot kaže naša slika) ob trebenskem nogometnem igrišču posekali smreke, ki so jih pred časom posadili požrtvovalni trebenski nogometni delavci
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiuiiiiiiitiiiniiiniiiiiiiiiiimiiiMiMiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHtitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiimiitiiit
MLADINSKE IGRE
Občinsko odbojkarsko prvenstvo
V	ženski konkurenci tudi dve naši šoli
V	tem tednu se je začelo žensko in moško občinsko odbojkarsko prvenstvo v mladinskih igrah, na katerem lahko nastopajo ekipe, ki jih sestavljajo igrilci in igralke rojeni v letih 1963 do 1967.
V	moški konkurenci se ni za tekmovanja tržaške občine prijavila nobena slovenska ekipa, oziroma šola, pri dekletih pa bosta tekmovali sve-toivanski Ciril in Metod in pa pro-seški Fran Levstik.
V	ženski konkurenci nastopa šest šol, prvi dve uvrščeni ekipi pa se bosta uvrstili v pokrajinski del prvenstva. Težko je napovedati mož nosti, ki jih imata naša dva pred stavnika, saj gre skorajda izključno za igralke - začetnice, ki v glavnem ne trenirajo, oziroma nastopa jo na uradnih prvenstvih.
NADALJNJI SPORED
10.3.	: Čampi Elisi - Ciril-Metod, De
Tommasini - Corsi, Caprin -Levstik
13.3.	: Corsi - Ciril-Metod, Caprin ■
De Tommasini
15.3.	: Levstik - Čampi Eelisi
17.3.	: Ciril-Metod - Caprin, Čampi
Elisi - Corsi
18.3.	: De Tommasini - Levstik
20.3.	: Ciril-Metod - De Tommasini,
Caprin - Čampi Elisi
21.3.	: Levstik - Corsi
Vse tekme bodo odigrali v telo vadnici šole Čampi Elisi.
INKA
ATLETIKA
V ORGANIZACIJI SZ BOR
Dijakinje in dijaki na Kolonji
Tekmovanje bo v soboto ■ Zbirališče ob 14. uri
14.00,	tekme pa se četrt ure kasneje.
bodo začele
A. B.
V KROSU ZA MI
Šola «1. Trinko» na pel eni mestu
V soboto bo na Kolonji izredno zanimo tekmovanje za dijake in dijakinje slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem. Tudi letošnje tekme, ki spadajo že skoro v tradicijo zamejskega športa, jih priredi atletska sekcija ŠZ Bor. Izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da so takovrstna tekmovanja zelo priljubljena med našo mladino, ki ima tako enkratno priložnost, da se sreča in tekmuje med seboj. Obenem pa so le- Prejšnji teden je bilo v Gorici pr>-tošnja tekmovanja generalka pred krajinsko tekmovanje v teku čez glavnim nastopom na mladinskih drn in strn v okviru mladinskih iger. igrah.	Tekmovanja so se udeležile tudi di-
Panoge, v katerih se bodo naši jakinje srednje šole «Ivsn Trinkos, srednješolci pomerili, so naslednje: ; ki so se ekipno uvrstile na 5. me-sprint na 50 m, daljši tek ra 6(Hl m, sto. Silva Zavadlav pa se bo ude-skok v daljino ter met 3 kilske1 ,ežiIa deželnega dela prvenstva, ki ltrogje	bo v petek, 10. t.m. v Gorici.
REZULTATI
1.	Monica Zanolla
2.	Valentina Bernardk;
3.	Irene Ziani
12. Silva Zavadlav, 18. Klavdija Fer-
Vsak tekmovalec bo lahko nastopal v dveh panogah. Tistj pa, ki bodo izbrali tek na 600 m, ne bodo smelj nastopiti drugje. Tekmovalci bodo seveda nastopali v treh sta rostnih skupinah, ki bodo tako se , let‘č, 20. Danjela Klančič, 33. Oria-
stavljene: atleti letnika 1966 bodo v prvi skupini, atleti letnik 1965 v drugi in tekmovalci letnika 1964 63 pa v starejši, tretji skupini.
Prvi trije vsake skupine bodo nagrajeni s kolajnami, prve trj šole pa bodo prejele spominski pokal.
Zbirališče tekmovalcev bo ob
na Marvin, 45. Elizabeta Maraž.
P. R.
Juventina — Malisana 0:0 V zaostali tekmi druge nugnmctne amaterske lige je sinoči štandreška Juventina igrala z Mulisano neod ločeno brez gola.
niku do desetinke sekunde natančno svoj tekmovalni čas. Ko je nekdo zaključil svoje tekmovanje, je že malo potem izvedel za skupno lestvico. Ta je bila nepopolna samo v primeru, ko je moral neki tekmovalec pozneje ponoviti svoj spust, to pa zaradi nediscipline drugih smučarjev, ki so med njihovim tekom prismučali skozi cilj in tako zaustavili čas na napačnem podatku. To so neoporečna dejstva, za katere ni potreben komentar. Glede uspeha govorijo številke same. Dodali bi, da je tekmovanje potekalo gladko od 10. ure zjutraj, razen krajše prekinitve kakih 10’ minut, ko je radio odpovedal, tako da so se morali organizatorji hitro poslužiti drugega, vojaškega. Drugih zapletljajev ni bilo čeprav je tekmovanje trajalo približno šest ur in pol. Seveda so imeli tekmovalci, ki so zadnji prismučali skozi cilj po bolj azaorani* progi kot pa tisti, ki so smučali prej, vendar pa se take nevšečnosti dogajajo še na dosti večjih in kakovostnejših tekmovanjih kot pa so slovenske zimske športna igre.
Sedaj je treba gledati v bodoče. Letos je nastopilo rekordno število tekmovalcev, čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno ir so manjkali go-
dobro zimskih za-mora-
lo razviti na kakovostni, predvsem pa na vnožični osnovi.
Najbolj obiskane planinske
koče v Sloveniji
Kako se lahko najbolj verodostojno izve število obiskov planinskih postojank? Obiskovalcev ni mogoče šteti, zato pa obstajajo v vsaki koči vpisne knjige, kjer se obiskovalec podpiše, da je tisto kočo pač obiskal. Po podatkih, katere so povzeli po vpisnih knjigah, je bilo v lanskem letu največ obiskov v Pia ninskem domu na Gospincu (koča ob žičnici Krvavec, ki je uradno dobila ležišča šele 26. novembra 1977), in sicer kar 105.000. To je povsem logično, saj je v zimskem času v sobotah ir nedeljah vse pol no smučarjev, ki stalno polnijo pla ninske koče. Na drugem mestu je Grmovškov dom na Pohorju s 60 tisoč obiskovalci, slede pa Ruška koča (35.000), Dom na Mrzlici (27.284), Poštarska koča na Cršiču (27.160) in druge. Največ nočitev je imel Grmovškov dom, in sicer kar 12.336, slede pa dom na Komni
(7.413)	, Dom na Ladinah (5.600. če prav je bila odprta šele 30. julija lani), Koča pri triglavskih jezerih
(5.414)	in druge. Kaj jk. s tujskim prometom? Največ tujcev je obis kalo Poštarsko kočo na Vršiču (4618), Orlovo gnezdo pri slapu Rinka in Dlaninski dom Kekec (po 4 tisoč) in druge. Največ nočitev tujcev pa v bilo v Aljaževem domu v Vratih (891), nato v Pogačnikovem domu la Kriških jezerih (870), Koči pri triglavskih jezerih (860) in še druge.
D J.
KOŠARKA
PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV
V	slovenskem derbiju visoka zmaja Kontovcla
Kontovel — Polet 113:37 (55:13)
KONTOVEL: Ukmar 8. Emili 19, Daneu, Starc, Slavec 12, Sedmak 35, Robert Danieli 33, Pertot 4, Košuta, Dejan Danieli.
POLET: Malalan 7, Vremec 18, Sosič 4, Kalc 2, Grizon 8.
SODNIK Piško
V	prvi tekmi je bil že na vrsti
slovenski derbi med Poletom in Kontovelam. Končni rezultat zgovorno priča, da je bil to za doma čine le dober trening. Poletovci so se sicer borili, bili pa so samo v petih in t'1 i je kmalu zmanjkalo moči. Pri domačinih sta blestela predvsem Sedmak in Robert Da nieli, pri gostih pa se je izkazal Vremec.	I. S.
Dom — Mobilcasa 84:38 (41:21)
DOM: Cantelli 3, Sanzin 4, Orzan j. U. Dornik 32 (k). D. Devetak 39.
V	1. kolu povratnega dela prven stva naraščajnikov je v goriški sku
pini Dom, čeprav v zelo okrnjeni postavi, pregazil Mobiilcaso. «Belo-rdeči» so odigrali srečanje samo v petih in pri tem je treba povedati, da je bil le en igralec upravičeno odsoten.
Vseeno so domovci dobro igrali in predvsem se je odlikoval Ugo Dornik, ki je bil z Diegom Devetakom najboljši igralec srečanja.
Vladimir
Delovanje ZSŠDI
Itazpis odbojkarskega revivala 1978
Lanskoletno rekreacijsko odbojkarsko tekmovanje »Revival 1977» je med našimi neaktivnimi odbojkarji naletelo na tako navdušen sprejem, da je ZSŠDI, po predhodnem povnlj-nem mnenju odbojkarske komisije, tudi letos razpisalo tekmovanje »Revi val 1978», kakor sledi:
1.	NAZIV TEKMOVANJA: odbojkarski revival 1978.
2.	ORGANIZATOR:	Združenje
slovenskih športnih društev v Italiji.
3.	NAMEN TEKMOVANJA: po-pulurizirati to športno panogo in jo vključiti med širše plasti naših športnikov, obenem pa obuditi med bivšimi aktivnimi športniki veselje do telesnokulturncga udejstvovanja.
4.	NASTOPAJOČE EKIPE: po e-no aKrireč ekip lahko prijavijo:
a)	slovenska športna društva;
b)	slovenske organizacije in druga združenja;
c)	slovenske rekreacijske skupine;
č) slovenska podjetja;
d)	priložnostne področne skupine, sestavljene nalašč za to priložnost.
Vsaka ekipa mora navesti uro, dan in naslov razpoložljivega igrišča.
5.	NASTOPAJOČI IGRALCI:
a)	Vsi nastopajoči igralci morajo obvladati slovenski jezik in lahko nastopajo le za eno šesterko;
b)	v primeru, da je neki igralec sicer bil na spisku določene ekipe, vendar še ni stopil na igrišče med igro, lahko še vedno prestopi v vrsle druge ekipe;
c)	igralci se morajo obvezno predstaviti na igrišču v športnem dresu;
č) pravico do nastopanja imajo neaktivni člani FIPAV oziroma igralci, ki v sezoni 1977/78 niso nastopali na kakem prvenstvu FIPAV.
6.	TEKMOVANJE:
a)	bo potekalo v treh različnih konkurencah: moški, ženski in mešani. Mešana skupina je tista, v vrstah katere I-grajo tekmovalci obeh spot Inv in tudi moške ekipe, če vsi člani presegajo starostno mejo 38 let;
b)	sistem tekmovanja je določen na tri osvojene sete. V mešani konkurenci je treba odigrati 5 setov (možni izidi: 5:0, 4:1, 3:2);
c)	tekmovanje se bo načelno odvijalo v večernih urah, po možnosti na odprtem.
7.	SODNIKI: vsaka prijavljena e-kipa mora obvezno posredovati vsaj enega sodnika.
8.	RAZPORED TEKEM: o podrobnosti v zvezi z razporedom tekem, urniki, igrišči, porazdelitvi po tekmovalnih skupinah in podobno se bodo predstavniki vseh prijavljenih ekip dogovorili na skupnem sestanku, ki bo v petek, 31. t.m., ob 20.15 na sedežu ZSŠDI.
9.	ROK VPISOVANJA: ekipe je morajo prijaviti nepreklicno do (lo-nedeljka, 20. t.m. na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767-304).
10.	VPISNINA: za vsako ekipo znaša 30.000 lir.
11.	PRAVILA: veljavna so pravila odbojkarske zveze, razen če til ali ne bo organizator drugače določil po svoji uvidevnosti. Organizator rešuje sporna vprašanja in si pridržuje pravico, da spremeni pravila tega razpisa. Oh prizivu je treba vplačati 10.000 lir kavcije, ki se v primeru zavrnitve ne vrača
12.	POŠKODBE: organizator ne prevzame odgovornosti za morebitne
nniLtiflhp
13.	ZAKLJUČEK:	ob zaključku
tekmovanja, predvidoma sredi junija, bo organizator pripravil športni dan s piknikom v naravi za vse nastopajoče in nagrajevanje najboljših skupin oziroma posameznikov.
kolesarstvo
NAJBOLJ POPULARNA ITALIJANSKA DIRKA
KOŠARKA

Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačano celotno 29.000 lir. Letna noročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din
DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45381 »ADIT. • DZS • 61000 L|ubljaH«' Gradišče 10/11. nad., telefon 22207	.
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 rij!
13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice « 1 sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolDca. Mali oglasi 150 Ur bese ’ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Jultp krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih ce v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
9. marca 1978
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj«!
in tiska I
zu
I Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FI^G
PROCES V STUTTGARTU GRE PROTI KONCU
Javni tožilec zahteval stroge kazni za ustaše
Sodstvo v ZRN končno le posega po ostrejših kaznovalnih ukrepih tudi v primerih, ko gre za «tuje» teroriste
(Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik)
BONN — V Stuttgartu gre proti koncu proces proti skupini teroristov iz tukajšnjega antijugoslovan-skega fašističnega podzemlja. Skupina, ki ji pripadajo emigranti Branko šetka, Franjo Musuiin, Tomislav Naletilič in Grga Miletič jc poleti 1975. in 1976. leta poskušala pripraviti vrsto zločinskih terorističnih napadov v Jugoslaviji z namenom, da bi, kot so povedali pred sodiščem, oslabili ekonomsko moč Jugoslavije in na ta način podkrepili svoje separatistične cilje. Peklenski načrt ki so ga obtoženci izdelali skupaj z ostalimi pripadniki terorističnega podzemlja, ki so še na prostosti v ZR Nemčiji, Franciji in nekaterih drugih zahodnoevropskih državah, .je predvideval, da bi na višku turistične sezone v juliju nastavili v različnih letoviških krajih na severnem Jadranu več tempiranih bomb. ki naj bi povzročile pokol nedolžnih turistov.
Poleti 1975. leta so v Jugoslaviji prijeli prvega »kurirja*, ki je pri nesel peklenske stroje preko Francije in Italije in se pripravljal, da bi jih podtaknil v naprej določena mesta na kopališčih. Terorist Vinko Barišič je padel v roke preiskovalnim organom s polnim avtomobilom obremenilnih dokazov — pe klenskih strojev. Sodišče v Splitu mu ie izreklo 20 let strogega zapora. Neoustaška centrala v Karisru-hu kljub neuspehu ni opustila svojega načrta.
Naslednje ’ ajo so za »kurirski* posel najeli 24 letnega zahodnonemške-ga državljana Bemdta Watsela, nezaposlenega ključavničarja in zavarovalniškega agenta, ki je bil za nagrado 15.000 mark pripravljen ponoviti Barišičevo zločinsko misijo. Pokazalo se je, da je bil Watsel za takšno nalogo preveč nespreten in prestrahopeten.
Zahodnonemška policija je neuspešnega »atentatorja* prijela, ko se je po povratku v Karlsruhe vadil v streljanju s pištolo v bližini mesta. njegovem stanovanju so našli večjo količino eksploziva, ki so mu ga zaupali njegovi neoustaški prijatelji. To je bil povod za to, da so v Karlsruhu sprožili obširnejšo preiskavo, ki je pripeljala do teroristična gnezda hrvaških separatistov.
Bemdt 'Vatsel je na procesu, ki se je začel pred tremi tedni v Stuttgartu odigral vlogo glavne obremenilne priče, saj je svojo udeležbo v zločinskem načrtu prostodušno priznal in je svojo odgovornost poskušal zmanjšati le s trditvijo, da je mislil, da gre za nenevarne i-gračke in ne za prave bombe. Tudi ostali štirje člani teroristične skupine so se poskušali izvleči s podobnimi izgovori. Trdili so, da so hoteli doseči le »propagandni učinek*. Sodišče in tožilstvo takšne 6-brambe nista sprejeli. V sklepnem govoru je državni tožilec zahteval z-a terorista Franja Musulina 10 let, za Tomislava Naletiliča 9 let, za Branka Šetko 7 let. za Grgo Mileti ča 5 let in 3 mesece in za Berndta
VVatsela 4 leta zapora. Zanimivo je, da obtožba izhaja iz stališča, da je treba strožje kaznovati organizatorje in idejne vodje teroristične skupine, kakor pa neposredne izvrševalce — v tem primeru sta bila to Watsel in Šetka, s katerima je plačani rr.oiilec najbolj pogosto kon-taktiral.
Težko je verjeti, da bo sodišče bistveno zmanjšalo predloge tožilstva, to pa pomeni, da sodstvo v ZR Nemčiji končno le posega po strožjih kaznovalnih ukrepih tudi v primerih, ko gre za »tuje* teroriste. Takšno domnevo potrjuje tudi ostra kazen, ki jo je ob koncu preteklega leta sodišče v Duesseldorfu izreklo atentatorjema na jugoslovanskega konzula Vladimira Topiča Marku Krpanu in Pavlu Peroviču ter po-šiljavcu eksplozivnih pisem namenjenih jugoslovanskemu generalnemu konzulatu v Muenchnu Ivanu Buconiču.	IVO VAJGL
Po dveh mesecih dogovor o vladi
CENTRALNI KOMITE POTRDIL PREDLOG KANDIDATOV
PRIPRA VI NA OSMI KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJI
Kadrovske priprave potekajo vzporedno s celotno druz* beno in politično dejavnostjo predkongresnega obdobja
ff
mm*
Posnetek i «vrha» v »Zeleni dvorani* palače Chigi, kjer so se voditelji petih strank sporazumeli o programu in okvirni sestavi nove vlade. Na sliki: Andreotti, na drugi strani mize pa Biasinl (PRI), Perna, Napolitano in Berlinguer (KPI)	(Telefoto ANSA)
LJUBLJANA — V okviru priprav na osmi kongres ZK Slovenije so na včerajšnji seji centralnega komiteja potrdili predlog kandidatov za vodilne dolžnosti in organe ZK Slovenije in ZK Jugoslavije.
Za predsednika centralnega komiteja ZK Slovenije je ponovno predlagan France Popit, za sekretarja ČK Franc Šetinc, za izvršnega sekretarja v predsedstvu CK ZK Jugoslavije Vlado Janžič. Za člane predsedstva ZKJ so predlagani Edvard Kardelj, Stane Dolanc in France Popit. Predlogi za izvolitev teh predstavnikov so samoiniciativno prišli iz številnih občinskih konferenc in komitejev iz Slovenije. Hkrati je centralni komite ZK Slovenije potrdil predloge za člane centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije, za člane obeh statutarnih ko-
misij, za nadzorni komisiji in za tovariško razsodišče. Značilno za sestavo teh organov je, da so pri predlogu upoštevali določila o obnovitvi organov in sicer tako. da je večina njihovih članov novih.
Lista bo v obravnavi in potrditvi na osmem kongresu ZK Slovenije, ki se začne 3. aprila.
Na seji so tudi obširno govorili o kadrovskih pripravah na kongresa. Ugotovili so, da so potekale vzporedno in v najtesnejši prepletenosti s celotno družbeno in politično dejavnostjo predkongresnega obdobja. Bolj kot v preteklih obdobjih se je tokrat vzporedno k razvojem socialističnih samoupravnih odnosov širil krog nosilcev kadrovske politike in konkretnih kadrovskih predlogov. V nova vodstva zveze komunistov v osnovnih	_	.	_
in občinskih organizacijah je bilo | mi delegatskimi volitvami 1. izbrano približno 21 tisoč članov bo tokrat izvoljenih skoraj z8
iiiimiii,miiii<iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiM>iiiiHiiiiiiiiiiiimiiniiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii....iiiiiiiiiliMiiiiiiiiHiiiiiiiiiillimtmiimiimiiiiil........................................................................................
DEJAVNOST^ UGRABITELJEV^ NE POZNA ODMORA
V Milanu ugrabili mehiškega državljana pri Tivoliju pa izpustili industrijca
Na območju Rima so v rokah kriminalcev še tri osebe
MILAN — Nekaj minut pred eno uro so včeraj štirje zakrinkani kriminalci ugrabili 65-letnega mehiškega državljana, upravitelja neke finančne družbe, Daouda Beissaha, ki je po rodu iz Damaska.
Zakonca Beissah sta parkirala
RESOLUCIJO SO POSLALI VSEM ČLANICAM OZN
Komisija OZN sprejela jugoslovanski predlog o pravicah manjšin
ŽENEVA — Komisija Združenih narodov za človekove pravice, ki je pred dnevi pričela svoje letno srečanje, je sprejela jugoslovanski predlog resolucije o pravicah ljudi, ki pripadajo nacionalnim, etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam. Sprejem predloga pomeni. da bo dokument šel v na daljnjo obravnavo. Kot je omenil
avto pred stanovanjem, ko sta ju | član jugoslovanske delegacije Silvo
Izpuščeni Sonnino v objemu lete
(Teleioto ANSA)
........................................hhihihihiihh.mm...
NOBENE SPREMEMBE V STALIŠČIH IZRAELA
Begin: zavrnili bomo sleherno zahtevo po umiku iz Cisjordanije
Diplomatska akcija Huseina po nalogu VVashingtona?
V ponedeljek obišče Kairo belgijski zunanji minister
TEL AVIV — Izrael nikakor ne namerava popustiti glede spornih vprašanj, ki so popolnoma paralizirala vsa dosedanja prizadevanja za miroljubno rešitev na Bližnjem vzhodu. Na seji strankinega vodstva, v torek zvečer, je ministrski predsednik Menahem Begin obtožil ZDA in Egipt, da ne spoštujeta obljub, ki sta jih dala v preteklosti ter je ponovno poudaril, da se Izrael ne bo umaknil iz Cisjordanije ter da ne bo odstranil novih naselbin na zasedenih področjih, čeravno bi to pomenilo popolno osamitev.
Gre predvsem za 13 naselbin, ki so jih zgradili na severnem Sinaju in ki bi morale, tudi po sklenitvi miru z Egiptom, ostati pod nekakšno izraelsko suverenostjo in pod izraelsko vojaško zaščito. Sicer pa je vprašanje izraelskih naselbin skorajda povzročilo razkol tudi v sami vladni koaliciji, ko je obrambni min'-ter Weizman, ki se te dni mudi v ZDA zaradi novih pošiljk orožja (Izrcelci naj bi v prihodnjih letih nakupili za kakih 30 odstotkov več orožja), zahteval, da se začas no prekine naseljevanje na zasedenem ozemlju. Svojo zahtevo pa je podkrepil z grožnjo, da bo v nasprotnem primeru odstopil. Kaže, da so v Jeruzalemu njegovo zahte vo upoštevali predvsem zaradi notranjepolitičnih posledic, ki bi jih odstop utegnil sprožiti.
Glavna pozornost političnih opazovalcev je zdaj usmerjena v Wa-shington, kjer se pripravljajo na
sprejem izraelskih najvišjih političnih predstavnikov, ki bodo prispeli v začetku prihodnjega tedna, že v ponedeljek ali torek. Carterjeva administracija, ki je po dosedanjih znakih trdno odločena pripeljati do konca mirovna prizadevanja na Bližnjem vzhodu se je tako naenkrat znašle, v škripcih. Po eni strani mora računati na zahteve Egipta in drugih arabskih držav, ki niso več pripravljeni v nedogled prenašata izraelska izsiljevanja, po drugi strani pa mora računati z nepopustljivo trmo jeruzalemskih voditeljev. Slednjič pa mora voditi račune tudi o reakciji domačih sio-nisLčnih krogov, ki imajo pod svojim nadzorstvom kar precej vzvodov v gospodarstvu in lahko zatorej računajo tud* na dokajšnjo politično podporo. Nekateri opazovalci so orepričani, da bodo pogovori v prihodnjem tednu odločilnega pomena, kajti ZDA si ne morejo dovoliti, da bi njihov načrt, ki mu po trpežljivo strežejo že nekaj mese cev, klavrno propadel.
S posredovanjem Kremlja na se po drug' strani krepi enotnost a-rabskih držav v konfrontaciji z Izraelom, kar lahko potisne to dr žavo. zlasti ob upoštevanju spremi njajočega se odnosa z ZDA v dokaj neugoden položaj. Tako se je Tur čija, ki sicer ima redne diplomat ske odnose z Izraelom precej pri bližala stališčem Libije, ki vodi fronto trdnosti. Spreminja pa se tudi zadržanje Irana, ki je menda zagrozil z embargom dobave suro
ve nafte Izraelu, kolikor ni ta vztra jal pri svojih nepopustljivih stališčih. Ni izključeno, da je tako stališče odraz določenih pritiskov iz VVashingtona, ki poskuša na vse mogoče načine S'*t spraviti v tek pogajanja, ki so zašla v slepo ulico. V tem smislu je razumeti tudi nedavne izjave jordanskega suverena Huseina, ki je dejal, da bi kazalo udeležbo na pogajanjih razširiti tudi na Sovietsko zvezo in predstavnike Palestincev. Husein je izklju čil možnost, da bi v prihodnjih dneh obiskal ZDA, pač pa je menil, da bi se slednje ne smele omejiti zgolj na vlogo posredovalca.
Od 13. do 16. marca bo prispel na obisk v Kairo belgijski zunanji minister Simonet, ki se bo pogovarja! tudi v predsednikom Sadatom. Simonet je v prejšnjih mesecih že obiskal nekatere arabske prestolnice, od 22. do 24. marca pa se bo mudil v Tel Avivu.
Politični opazovalci pa opozarjajo še na pomemben notranji dogodek v Izraelu, ki bi utegnil, čeprav mu ne pripisujejo velike teže, vsaj nekoliko vplivati na razplet krize na tem koncu sveta. Konec maja poteče namreč mandat dosedanjemu predsedniku Kadru, ki ne namerava pono' no kandidirati. Med kandidati. ki imajo največ možnosti za uspeh .a volitvah, opazovalci omenjajo na prvem mestu fizika Itzaka Chaveta. V taboru arabskih držav pa se omenja možnost sklicanja konference voditeljev arabskih dr-, ž.av. (vi)
napadla zakrinkana ugrabitelja. Že na se je krčevito oprijela moža in skušala s kričanjem vzbuditi pozornost. Eden izmed kriminalcev jo je brzostrelkinim kopitom ločil od moža in jo potisnil k zidu.
Kriki pr itrašene ženske pa so kljub pozni uri vzbudili pozornost nekega stanovalca, ki je iz samokresa sprožil skozi okno dva strela. Beissaha sta ugrabitelja strpala v avto znamke fiat 132, kjer naj bi bila še druga dva pajdaša.
Dosedanje preiskave polidjskih a gentov in karabinjerjev niso obrodile uspeha. Ugotovili so le, da so se ugrabitelji poslužili ukradenega avta s ivo-ko vinske barve z evidenčno tablico MI 51053 A.
Prav ta avto je opazil 10 kilometrov od Milana nočni čuvaj, ki je takoj obvestil policijo. Poseg agentov, ki so takoj obkolili območje, pa je bil brezuspešen.
Preiskovalci za sedaj nimajo o-tipljivih sledi, saj sta bila ugrabitelja zakrinkana. Eden izmed njiju naj bj imel jopič svetle barve.
Družina Beissah je prosila za časnikarski molk, dostavila je, da je bil Daoud le navaden uslužbenec uvozno - izvoznega podjetja «Libe-rop*. Gmotno stanje družine naj bi bilo zadovoljivo, a ne tako, da bi o-pravičevalo ugrabitev.
Medtem pa so včeraj v bližini Tivolija pri Rimu ugrabitelji izpustili 35-letnega rimskega gradbenika Ser-gia Sonnina, ki so ga ugrabili 4. januarja. Ob 6. uri zjutraj ga je opazil šofer nekega tovornjaka, ki pa je raje obvestil policijo, kot da bi skušal rešiti Sonnina, ki je bil priklenjen k drevesu ob robu ceste. Policijska izvidnica je takoj prihitela na navedeni kraj, snela Sonni nu lisice in ga pospremila na dom.
Preiskovalcem je gradbenik lahko navedel le običajne podatke. Ugrabiteljev ni nikoli videl, celo glas so si pačili. Ves čas je bil v spalni vreči na golih betonskih tleh. Edina luč v prostoru, ki ga je spominjal na železobetonski bunker, je bila sveča. Pred izpustitvijo so ga dlje časa vodili peš po poljih, nato pa vkrcali v avto in ga v bližini Tivolija priklenili k drevesu, kjer je o-stal vsaj tri ure predno so ga policijski agenti rešili.
Svojci izpuščenega industrijca, naj bi ugrabiteljem izplačali 200 milijonov lir. prva zahteva pa je bila nekaj milijard lir. Sodstvo jim je takrat zaplenilo premoženje. Po vsej verjetnosti so se ugrabitelji «pobo tali* ? odkupnino, po uspešni akciji rimske policije, ki je pred tedni a-retirala petnajst oseb. ki so osumljene, da so ugrabitelji.
Na rimskem območju pa so v rokah ugrabiteljev še tri osebe, in sicer: plemič Massimiliano Grazioli, 19-letna Giovanna Amati in 16-letna Michela Marconi.
Vest, da so včeraj v Rimu ugra bili neko 15-letno dijakinjo, je bila le neprijetna šala, ki je povzročila trpke ure zaskrbljenim staršem. Dekle je bilo le na nekem ženskem zborovanju za 8. marec, (voc)
nih narodov ter splošne deklaracije o človekovih pravicah.
Predlog deklaracije zajema tudi mednarodne obveznosti držav do manjšin ter poudarja pomen stikov in sodelovanja med državami, izmenjave informacij o dosežkih manjšin na kulturnem, izobraževalnem in drugih področjih.
Zvedelo se je, da se je že v dosedanji fazi dela komisija ZN za človekove pravice razvila zelo živahna razprava, v kateri so bila izrečena tehtna mnenja, ki se nanašajo na problematiko manjšin. Eno osnovnih stališč, ki je prevladalo med razpravami v komisiji je, da je pri urejanju položaja manjšin treba upoštevati posebne zemljepisne, kulturne, socialne in druge okoliščine, v katerih živijo manjšine.
Komisija Združenih narodov bo nadaljevala delo z razpravo o kršitvah človekovih pravic.
(Po »Dela*)
Devetak, bo komisija predlog re sdiucije poslala vsem članicam Združenih narodov, s prošnjo, da pošljejo pripombe; na podlagi takšnih koncultacij pa bo to vprašanje prihodnje leto znova na dnevnem redu zasedanja komisije, _
V skoraj tri strani obsegajočem predlogu deklaracije so navedena osnovna načela, ki se nanašajo na uresničevanje in izboljšanje pravic nacionalnih, etničnih in drugih manjšin. Dokument ugotavlja, da imajo manjšine pravico do obstoja, svobodnega izražanja, da jim je potrebno -zagotoviti popolnoma enak in nediskriminiran položaj glede na ostalo prebivalstvo.
Poleg tega predlog deklaracije omenja tudi pravice, ki bi jih manjšine morale uživati. Sem sodita omogočanje razvoja njihovih kultur, izobraževanja, tradicije in jezika, kakor tudi možnost, da povsem enakopravno sodelujejo v kulturnem, socialnem, ekonomskem in političnem življenju dežele, v kateri živijo. Predlog ugotavlja, da je vsaka dejavnost, ki teži k diskriminaciji manjšin, nezdružljiva s temeljnimi načeli listine Združe-
..............................
OB MEDNARODNEM PRAZNIKU ŽENA
Uspela kulturna prireditev Zveze beneških žensk
Prireditvi je prisostvovalo nad 500 oseb ■ Protestni sprevod Benečank do Skrutovega
BRUSELJ — Po vsej verjetnosti so neznanci ugrabili premožnega barona Charlesa Brachta iz Antwerpna lastnika zavarovalnice «Bracht -Aegis*.
Vest je potrdile, kraljevo pravdni-štvo. V začetku so domnevali, da se je Bracht le začasno oddaljil. Sin je namreč obvestil policijo šele včeraj, ko očeta ni bilo na delo, odsoten pa je bil že v ponedeljek. Preiskovalci domnevajo, da so finančni ka ugrabili v parkirišču zavarovalnice, kjer so našli njegov avto.
do glasovnice in izvolili okoli tisoč članov delegacij, Del0'™, L dje bodo volili v več kot 5.000 lovnih kolektivih. Volili bodo • delavni ljudje, ki delajo v ten gandzacijah in sicer bodo volili . legate iz svojih vrst. Z se zaključuje polletni poSj0^ predvolilnih priprav, med kate* so 7,abeležili kot možne kana'0 za člane delegacij ali za r*®1 i družbenopolitične funkcije sko 300 tisoč ljudi, kar pomeni, 4* "
hovo število primerjamo s lom volivcev v Sloveniji, da i*4*j pa kot možni kandidat vsak o« volivec.	„
Izvoljenih bo, kot je predvidi1 okoli 170 tisoč članov deleg4 ^ kar pomeni, da je vsak šesti sedmi državljan SR Slovenije .
kje vključen. V primerjavi s
1974-
zveze komunistov. Poudarili so vzporednost kadrovskih priprav z volilnimi postopki, ki bodo vključili okoli 170 tisoč občanov v delegacije družbenopolitičnih in samoupravnih sindikatov, zveze socialistične mladine, socialistične zveze in zveze borcev.
Gre torej za obsežne kadrovske spremembe, katerih skupna značilnost je, da potekajo v demokratičnem in stabilnem političnem ozračju in so izraz demokratičnosti socialistične samoupravne družbe, v kateri so delovni ljudje nosilci kadrovske politike in kadrovskih odločitev. Na ta način je tudi kadrovska politika postala neodtujljiv in sestavni del vseh dejavnosti delovnih ljudi.
Na seji centralnega komiteja so tudi opozorili, da slovenski komunisti ne bodo čakali križi.m rok, če se bo pokazalo, da prihaja do pojavov in procesov, ki bi bili naperjeni proti socializmu, kot so-kratenje neposredne oblasti delavcev in občanov, poskusi uveljavljanja ozkih in lokalističnih interesov, ali poskusi reševanja problemov mimo dogovarjanja in spo razumevanja z vsiljevaniem ozkih in parcialnih interesov. V vseh takih primerih morajo organizacije in vodstva 'zveze komunistov razviti akcijo in zahtevati od svojih članov, da nastopijo proti tistim posameznikom in skupinam, ki zapuščajo položaje delavsko razrednega interesa oziroma razredne osnove socialistične demokracije.
JURE PENGOV
lovico ljudi več.	..
Glavna bitka v teh predvokj^ pripravah je bila namenjena da vsi, aktivisti kot delovni spoznajo, da celotna skupščlPj, zgradba temelji na dosledne«* vsestrankem uveljavljanju san ^ pravnih interesov. V nedeljo r
ho drugi krog volitev in s’0er p do volivci v Sloveniji tedaj 'j a v krajevnih skupnostih. V drw
Volitve v Sloveniji
LJUBLJANA — Davi ob sedmih so se v vseh delovnih organizacijah v Sloveniji odprla volišča, na katerih bodo volivci izvolili svoje predstavnike-delegate v zbore združenega dela v občinskih skupščinah in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Volišča bodo odprta do 19. ure, volilo pa bo skoraj 700.000 delavcev, obrtnikov, dijakov in študentov. Izpolnili bo-
ju goslovanskih republikah j1* krajinah bodo volitve kasneje. ,, dar jih bodo opravili najkas do 21. marca, (jp)
Knjiga o golpeju «črnega princa»
Pred porotnim sodišče11' ,
je ko
SID 1 _
z.adnja vprašanja-
RIM
je včeraj zaključilo zasliševanje-^ kovndka Romagnolija, Medlem višji častnik varnostne službe SIP
govarjal na
bila pozornost časnikarjev 'n nikov že usmerjena drugam, n* --
LjP
iskavo, ki jo državni pravdnik Cl*"^
Vitalone vodi v zvezi z eksklu»vl'.
informacijami v knjigi, ki sta j- yf. pisala časnikarja Biasciucci 'n ^ lentini in ki za svojo publik* nista našla razumevanja pri li nikih.	.
Knjiga naj bi zato že v kratk L._
izšla v neke vrste samozaložbi- r šne zaupne informacije sla °nietudi
OTTAWA — Odnosi med Kana do in EGS so glavna tema razgovorov med predsednikom komisije evropske skupnosti Jenkinsom, ki se mudi na uradnem obisku v Ot-tavvi. in predstavniki kanadske vlade. V Kanadi se bo Jenkins zadržal pet dni.
ČEDAD — Z izredno uspelo kulturno prireditvijo in manifestacijo je Zveza beneških žensk ob prisotnosti kakih petsto ljudi proslavila mednarodni praznik žena. Kot napovedano, se je prireditev odvijala v prostorih tovarne stolov, kar je nedvomno vplivalo na vzdušje prisotnih.
Ob začetku prireditve je spregovorila Bruna Strazzolini, ki je kratko orisala zgodovino in pomen 8. marca, nato pa prešla na oris položaja ženske v Benečiji: «Naše žene so vedno bile pogumne, močne in ustvarjalne, istočasno pa vedno potisnjene ob stran. Čas je, da se zbudimo!* Nato se je dotaknila polemik, ki so spremljale priprave ria praznik zaradi odklonitve občinske dvorane v šentle-nartu. Poudarila je, da so beneške žene s svojim nastopom pripomogle k razčiščevanju nekaterih nejasnih stališč domačih javnih uprav, posebno ostro pa je obsodila dejstvo, da se občinskim upraviteljem ni zdelo vredno, da bi Zvezi beneških žensk posredovali jasen pismen odgovor na pismeno prošnjo, kar pomeni, da jim beneške žene pomenijo neke vrste državljane druge kategorije.
Bruna Strazzolini se je še zahvalila vsem, ki so Zvezi beneških žensk izrazili solidarnost, predvsem demokratičnim strankam in ž,enskim organizacijam iz vse dežele, ter seveda vsem, ki so pripomogli k realizaciji prireditve. Končala je z orisom programa in spregovorila predvsem o kratki drami »Tonina Drejova*, katere dokončna oblika odraža prispevek vec desetin beneških, žen, ki so sodelovale na sestankih in vajah in
utisr,ile drami nekaj svojega, predvsem pa razmišljale in se vse bolj zaveuule svoje vloge v družbi, »želimo, da bi naše sporočilo prodrlo do vas in da bi nas v vrstah beneških žen bilo vedno več.* Sam program so začeli Clara Chiabai, ki je brala poezije o položaju ženske doma, na delu in v družbi ter Ana in Keko. ki sta pela beneške ljudske in umetne pesmi.
Poseben uspeh pa je že! nastop beneškega gledališča z dramo »Tonina Drejova* Brune Strazzolini, ki obravnava problem žene v družini ter v družbi.
Po prireditvi so se žene podale kljub pozni uri v sprevodu do Skrutovega, kjer so na vaškem trgu izpostavile protestne napise. Manifestacija je potekala mirno, brez vsakršnih incidentov in dokazala zrelost beneških žen.
2. G.
Kaunda: Muzoreva lutka v rokah lana Smitha
NEW YORK — Medtem ko se v varnostnem svetu OZN nadaljuje žolčna razprava na račun v prejšnjem tednu sklenjenega dogovora o ustavni ureditvi v Rodeziji, si ZDA in Anglija prizadevajo, da bi zbrale za pogajaino mizo voditelje vseh osvobodilnih gibanj. Pogovorov naj bi se udeležili torej škof Muzoreva, Jošua Nkomo in Robert Mu-gabe. Pogovore naj bi vodil ameriški veleposlanik Young, skupaj z
britanskim zunanjim ministrom 0-vvenom. Dogovor vseh sprtih strani je edina možnost, da se v Rodeziji prepreči državljanska vojna.
Medtem se z nezmanjšano ogorčenostjo nadaljujejo komentarji sosednjih afriških držav. Zambijski predsednik Kaunda je zmerne črnske voditelje v Rodeziji, Muzorevo, Si-tholeja in Chiraua označil kot lutke v rokah lana Smitha. Kaunda je tudi pozval zahodne države naj resno vzamejo v poštev vprašanje spoštovanja človekovih pravic na.območju južne Afrike.
«Safari» v Liguriji
SESTRI LEV ANTE - Casarza Li-gure, majhno središče nedaleč od Genove, je bilo prejšnjo i oč prizorišče pravega «safarija*. ko so iz cirkusa »Kronos*, ki je tam gostoval, zbežali kar štirje levi. Karabinjerji in gasilci so potrebovali več ur, da so jih našli. Trije so se dali mimo pospremiti v kletko, četrtega pa so morali ustreliti.
BOLOGNA — Kaže, da je v Italiji nastala tudi prva ženska teroristična skupina, ki se proglaša za «žensko oboroženo jedro* (nuclei ar matj femminili,. Ta organizacija si je prevzela odgovornost za poskus atentata, ki so ga opravili prejšnjo noč v Bologni na sedež neke katoliške xiročne posvetovalnice. Bombo, ki so jo namestili pred vhod v sedež te ustanove, so pravočasno odkrili ter jo nevtralizirali,
na časnikarja, ki sta se medtem ^ že sprla, uspela zbrati? Najbr^j v knjigi nekaj o vsem. Tako ^ zatrjujejo tisti, ki nekoliko b°Ij® znajo ozadje celotne zadeve, bo o Borgheseju in Sognu, 0 '|/ prostozidarjev, kakor tudi o 1* -t\t jah, ki naj bi v Civitavecchi na krov in prepeljale v konf>°®^j prvo skupuio nasprotnikov drž8' tja udava. Izgleda pa. da sla aV7>|tt glavno pozornost namenila sP‘et pj znotraj varnostne službe. Knjig* ^ bi tudi vsebovala prepise i> fonskih zapisov pogovorov rr,e<i v*' Bruno in Remom Orlandinijei*1’ ^ lentini celo zatrjuje, da gre 44 $ tentične posnetke, (razpolaga 4 jp kazi) za tiste, ki jili ni nikob ^ bilo na razpolago sodišče in 0^ stoju katerih se je izvedelo šele nedavnim.
Zakaj naj bi
macije tako eksplozivne? Or*g f naj bi La Bruni sporočil znam političnih in vojaških ose°^fr ki naj bi se z Borghesejevia1 jJ tom strinjale. To je tudi v/.r° ’ $ se je državni pravdnik Vital0l1*v p ločil za vzporedno preiskavo. seznam pa je najbrž tudi v ^jiF' spora med obema avtorjema, ci bi rad počakal z objavo, ^ preiskava ne pojasni nekaten" jjj-liščin, ki so v njigi omenjene sprotnega mnenja pa je VaJe ^ ki se še vedno sklicuje na °™ ^ dokumente SID, ni pa PfjP1 povedati, kd0 mu jih je izročil- j,
Vsebina knjige je torej javna tajnost. Nekateri vidijo poskus fašistov, da bi ponovi*0 jj (i' nili oblak prahu, ki naj z4"1**), ^ ste jasne elemente odgovorno is so se med dolgotrajno razP1"4
prikazali.	-»H
"AS'*
naj bi bile torej te
FULVIO CA

Bukarešta: spremembe v vladi
BUKAREŠTA - Centralni -e ■ komunistične partije RomUiPrjnS' je na zadnji seji, na predlog 14 spfF ga odbora, odločil za dokajšnJ membe v vladi. Zamenjali s° .ntf4 ministrov ter štiri tajnike v c ^ nem komiteju. To je že četf^. P memba vlade po veliki st® dariev, lani poleti.	reiP^i
Kje so vzroki za take sP*Lj t* be?' Zunanjepolitični opaz0'|4rllui,'j, Dunaju meiijo, da so se v K' končno zavedali neuspešnost* ^ danjega centralističnega us"1 -0, 4 gospodarstva ter napovednJu/j, se bo najbr Bukarešta specifično obliko samoupf® v gospodarstvu.	j, €
Na tako usmeritev opo^Tjjjt^A davna izjava državnega * t** ti Ceausesca, ki je dejal, da JjfiOv podjetjem prepustiti več 11 ir, o4 prj načrtovanju, upravljan'1* ločanju, skratka gre za obhs uprave,