( +   )  Niè novega ne predstavlja ugotovitev, da v èasu in okolju, v katerem `ivimo, elektron- ski mediji prevzemajo oziroma so `e prevzeli vodilno vlogo pri širjenju znanja in infor- macij. Te dni je bila objavljena vest, da je za letošnje bo`ièno–novoletne praznike (2009/2010) velika ameriška spletna proda- jalna Amazon prviè prodala veè knjig v elek- tronski obliki (za njihovo e-knjigo Kindle), kakor tistih v tiskani izvedbi. Tudi film je medij, ki je dokonèno prodrl v naš vsakdan, èe nam je to prav ali ne. Tudi, èe se oseb- no z njim tesneje ne sooèam, to delajo ti- sti, ki jih v pastoralni dejavnosti sreèujem. Glede na ta trend so si še ne dolgo tega ne- kateri analitiki našega tr`nega obnašanja re- sno postavljali vprašanje, ali bo film dokonè- no izpodrinil na primer knjigo. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da se to ne bo zgodi- lo. Film drugaèe nagovarja èloveka in knjige oziroma tiskane besede ne more nadome- stiti. Po drugi strani je slišati tudi mnenje, da film èloveka poneumlja, saj ne spodbuja tako intenzivno domišljije tistega, ki ga na- govarja. Tudi ne širi do tolikšne mere be- sednega zaklada in pismenosti. Gotovo je v navedenem precej resnice, napaèen se mi pa zdi miselni nastavek, iz katerega takšno mnenje izhaja. Knjiga in film nista konku- renta, temveè se dopolnjujeta. V pastora- li zato ne gre spregledati, da film predvsem mlajše generacije pritegne in zato nudi do- bro vstopno toèko v naše delo. Kakor koli `e, film je del stvarnosti, v kateri `ivimo. O tem, ali je to dobro ali slabo, bo konèno mo- ral odloèiti vsak zase. = 9 7   )      Jo`e Bartolj: Sv. Toma` Akvinskij, 2006, akril platno, 40x100 cm. ) # +   )           )  Ker je film sorazmerno nova oblika pa- storalnega sredstva, se je z njegovo uporabo marsikdo te`ko sprijazni. Temu botruje po eni strani medij kot takšen, po drugi strani dejstvo, da je film (kakor tudi na primer in- ternet) pogosto zlorabljen za širjenje moralno skrajno spornih vsebin. Veliko filmov pri- haja k nam iz ZDA in hollywoodske produk- cije vèasih u`ivajo dvomljiv sloves. Vendar je po drugi strani res, da se ob sooèanju s to ali ono umetnino s tega podroèja lahko za- mislimo in ugotovimo, da se je umetniška ekipa pri ustvarjanju dotiènega filma zelo po- globila v snov. Nikakor torej ne gre zamahniti z roko in slu`eè svojim predsodkom zavrniti dobrega s slabim vred. Pozornemu gledalcu namreè tudi po veèkratnem ogledu takega dela padejo v oèi podrobnosti, ki imajo veliko izrazno moè in posredujejo zdrav nauk; ne pa vedno. Presenetljivo je, kolikokrat se bo moral na ta naèin tudi izobra`eni teolog vpra- šati, v koliki meri in na kak naèin je videno zdru`ljivo s kršèanskim izroèilom. Za lepo fasado se rado skriva sporoèilo, ki ni zdra- vo. Vendar velja tudi obratno, mnoga dela, ki jih sreèujemo s pomislekom ali previdnost- jo, se izka`ejo za prave bisere. Pozornost pa je vsekakor nujna. Kljub temu bomo te`ko našli filmsko delo, ki bi do potankosti ustrezalo temu, kar `eli- mo v svoji pastoralni dejavnosti posredova- ti. Morali bomo eno drugemu prilagoditi, ven- dar do razumne mere. K temu je potrebno še dodati, da igra pri do`ivljanju filmske vsebine naš osebni okus veliko vlogo. Ta ali oni na pri- mer naèeloma odklanja doloèen `anr, igral- sko zasedbo, poreklo ali re`iserja. Recimo znanstvena fantastika; ima svoje privr`ence in tiste, ki jo povsem odklanjajo, podobno ve- lja za animirane filme in tako naprej. Da še enkrat omenim pisano ali tiskano besedo. Pogosto primerjajo film in knjigo, po kateri je bilo na primer filmsko delo po- sneto, èeprav se s tem nujno enemu ali dru- gemu dela krivica. Obièajno film v tej pri- merjavi ne obstane, kar pa tudi ni njegov na- men. Smiselna je `e omenjena mo`nost, da knjige in filma ne gledamo kot konkurentov, temveè kot izrazni sredstvi, ki se dopolnjujeta. Pred gledanjem po neki knji`ni predlogi po- snetega filma lahko iz le te-preberemo, vsak zase ali skupaj, doloèene odlomke in na os- novi tega `e pred skupnim gledanjem zaène- mo debato. Ena prednosti filma je, da vsebino poda v sorazmerno kratkem èasu, v za pastoralno delo primernih okvirih. Zraven tega pred- stavlja film, kot je `e bilo poudarjeno, del na- še stvarnosti in je predvsem mlajši popula- ciji blizu. To olajša naèin podajanja vsebi- ne, vendar predpostavlja, da je tudi nam do- maè. Cerkev je `e mnogokrat uspela inkul- turirati svoj zdravi nauk. Zakaj ji tokrat ne bi uspelo? Gre paè za nov izziv. >*    ? Eden oèitkov tistih, ki imajo pomisleke o pastoralni vrednosti filma, se glasi, da film uporabljamo takrat, ko se nam ne ljubi ali nismo sposobni uporabiti “zahtevnejše” ob- like pastorale. In `al ta oèitek pogosto ni neu- pravièen. Ker film bolj ali manj uporablja- mo v mladinski pastorali, se bom osredotoèil nanjo. Film je pasiven medij. Medtem ko deluje name, nanj nimam vpliva. Glede podajanja vsebine je tudi dokaj agresiven. Kadar poslu- šalcem podajamo brano besedo, se jim zavest- no ali podzavestno prilagodimo. Kadar be- rem knjigo, sam doloèam tempo, s katerim le-ta posreduje svoje bogastvo. V obeh pri- merih na neki naèin sodelujem, kot bralec ali poslušalec. Film se zaradi svoje narave na gledalca ne ozira. Toliko pomembneje je, da ga v pastorali uporabi le tisti, ki se je na to temeljito pripravil. Sicer lahko hitro pred-   - +   )  stavlja dvorezen meè. Medtem ko si v pripravi neko filmsko delo natanèno ogledam, si do- loèim tudi toèke, kjer ga bom prekinil, in se odloèim, kaj bom med prekinitvijo gledal- cem ponudil. Primeren je na pri primer po- govor o doloèenem izseku filma, lahko je tudi kakšna igra, meditacija, likovno ustvarjanje ... Pri nekaterih filmih je pomembno, da gle- dalce vnaprej opozorimo, kaj jih èaka. Ome- nil sem `e, da je te`ko najti film, ki povsem ustreza predstavi o tem, kar `elim podati ti- stim, s katerimi pastoralno delam. Tako je v filmih pogosto navzoèe nasilje, ki ga lah- ko na ta naèin relativiram ali v nekaterih pri- merih tudi osmislim. Vsekakor ne `elim s svojo nepripravljenostjo podpirati širjenja na- silja med nami. Podobno velja za bolj ali manj erotiène scene, ki so bile navzoèe sploh v filmih doloèenega obdobja. Zlasti tukaj pri- de do izraza nevarnost, ki se skriva v nepri- pravljenosti tistega pastoralista, ki film pri- kazuje. Ta namreè mora vedeti, komu kaj pri- kazuje. Zato je tudi samoumevno, da so mnogi filmi pastoralno povsem neuporab- ni. To ne velja le zaradi morebitnega pove- lièevanja nasilja ali neprimerne erotike. To velja predvsem, kar je mnogo bolj zahrbtno, za nevarnost širjenja nezdravega nauka, ki je v nasprotju s kršèanskimi naèeli. Zato ponov- no poudarjam, da nikakor ne pride v poštev, da si pastoralist filma prej ne bi ogledal! *       Tisti ki hoèe film pastoralno uporabiti, se mora torej z njim sooèiti. To velja vsaj za dve ravni: vsebinsko in do`ivljajsko. Vsebinska raven predpostavlja najprej na- tanèno informiranje o tem, kar `eli film pri- kazati. Pogosto na svetovnem spletu najdemo osnovne informacije. Za pastoralnega delavca pa je pomembno, da vsebino spusti tudi skozi teološko sito. Hitro se lahko zgodi, da ne- hote oznanjamo nekaj, kar je v nasprotju s kršèansko obliko verovanja ali pogleda na svet. Mnogo filmov namreè posreduje idejne osnove kakšne sekte ali poudarja danes po- pularno gledanje na svet v smislu reinkarna- cij. Ti namigi niso vedno oèitni. Kdor se s to tematiko resno ukvarja, bo kmalu spoz- nal, kako plitva utegne biti naša teološka raz- gledanost. Po drugi strani pa moramo biti pripravljeni izlušèiti tisto, kar podpira zdrav pogled na svet. Dobrota, ljubezen, po`rtvo- valnost in podobne vrednote so univerzalno èloveške, torej tudi kršèanske. Med pripravo sreèanja ali predavanja, na katerem bo upo- rabljan film, moramo imeti pred oèmi mo- rebitna, vèasih celo neprijetna vprašanja, ki jih bodo zastavili tisti, ki jim oznanjamo. To se ne nanaša zgolj na vprašanja vere, temveè predpostavlja doloèeno mero splošne razgle- danosti. Delo s filmom je zahtevno. Kdor ga vestno opravlja, bo zanj porabil veliko èasa in truda. @e samo pregledovanje filma ter- ja mnogo. Pogosto ga moramo celo veèkrat pregledati. Še enkrat izpostavljam: v nasprot- nem primeru lahko naredimo veliko veè ško- de kot koristi. Podobno velja za do`ivljajsko raven. Vo- diti me mora zavest o tem, kako bodo tisto, kar jim `elim pokazati, do`ivljali gledalci. Ne- kateri filmi mestoma vsebujejo grozljive scene (razne kreature ali na primer ubijanje ...). Tega ne prenesejo vsi. K tej zavesti spada tudi upoštevanje, da film na poseben naèin oblikuje našo podza- vest. V nas ustvarja vzdušja, ki jih potenci- ra predvsem filmska glasba, spodbuja naša èustva in vèasih izziva naš razum. Upošteva- nje teh dejstev je pogoj za uspešno uporabo tega obèutljivega medija. :  )      Med najrazliènejšimi mo`nostmi delitve filmov so se oblikovali `anri, v katere obièaj- no bolj ali manj stlaèimo posamezna film- ska dela. Pastoralno gledano bi si jih upal zra- ven tega deliti na tiste, ki jih uporabljam za . # +   )  resno delo, in one, ki slu`ijo razvedrilu in za- bavi. Slednji so v pripravi sicer bistveno manj zahtevni, a ob doloèenih prilikah dobrodošli. Èe se mladi na primer zberejo k sprošèenemu silvestrovanju, gotovo ni primeren film s te`- ko vsebino. Gre pa tudi tukaj poudariti, da gledanje filma za zabavo ne sme izpodrini- ti drugih oblik dru`abnosti. Dru`abne igre, šport in podobno na drugaèen, bolj inten- ziven naèin gradijo skupnost. Telesna pasiv- nost in mo`nost, da se potegnem vase, pred- stavljata eno od slabosti sprošèanja ob ogledu filma. Katehet si mora biti na jasnem, kaj `eli z doloèeno obliko zabave doseèi, da tudi na ta naèin izkoristi dragocen èas, ki mu je od- merjen za pastoralno dejavnost. Pri upora- bi filma bi sicer hitro postali podobni tistim, ki dajo otroku gledati risanko, da se ni po- trebno z njim ukvarjati. . )      V tem èlanku se bom bolj osredotoèil na filme, ki jih uporabimo v katehetske name- ne. Pri tem je razlika, ali delam z ljudmi, ki jih morda le enkrat vidim ali obèasno sre- èujem, ali s tistimi, ki hodijo na redna te- denska sreèanja. V prvem primeru je bolj verjetno, da ne bomo uporabili celega filma, temveè odlom- ke, ki podpirajo temo, izbrano za to skupino ljudi. Obstaja tudi mo`nost, da si sestavi- mo kolekcijo odlomkov iz razliènih filmov, ki tvori za nas uporabno vsebino. Ta naèin je v pripravi nekoliko zahtevnejši in terja veè èasa, je pa tako nastala vsebina mnogo bolj prilagojena našim potrebam. Druga pred- nost takšnega naèina dela je, da je manj te- matskih “skušnjav”, ki bi nas morebiti od- peljale vstran od zastavljene rdeèe niti. Kot reèeno, posamezni filmi prikazujejo razliène problematike (ki jih veèine v tem primeru ne `elimo izpostavljati). V tem primeru je smiselno postaviti dol- goroèen program, v katerega vpletem filmski material, ki se med seboj prepleta. V nekem obdobju dajemo poudarek na primer vpra- šanju dru`ine. Med vse dejavnosti, ki smo si jih za tisto obdobje zamislili, vpletemo filmsko gradivo, ki naše delo podpre. Veèi- noma filmi naèenjajo razliène tematike. Vèa- sih je zato primerno, da gledamo le odlomek filma in se nato o njem pogovarjamo. =   ( Za primer sem izbral filmskega klasika, ki ga verjetno ni potrebno predstavljati. Ustvarjen je na osnovi Druge Mojzesove knji- ge in se kljub prilagoditvam svetopisemskega besedila in deloma tudi same zgodbe o Moj- zesu trudi za zvestobo svojemu izvirniku. Na to avtorji na zaèetku tudi opozorijo in opaziti je, da so se te središène tematike naše vere lotili z velikim spoštovanjem. Egipèanski princ je delo DreamWorks Pictures, za ka- terih ustvarjanje je znaèilno, da ne dajejo pou- darka na podrobnosti v prikazani sliki, tem- veè na vsebino pripovedovane zgodbe. Film dejansko vsebuje veliko simboliènih poudar- kov, ki se jih da v razliènih odtenkih razu- meti. Je veèplasten in tako primeren za delo z otroki in odraslimi, èeravno gre za animi- rano delo. Zgodba je preprosto in jasno pri- povedovana, istoèasno pa nudi globino, ki daje slutiti svetopisemske osnove, iz katerih izhaja. Verjetno je odveè poudarjati, pa ven- darle. Tisti, ki to delo pastoralno uporablja, mora imeti originalno svetopisemsko zgodbo pred oèmi in jasno dati vedeti, kaj je sveto besedilo in kaj dodatek. Zato je v vsakem pri- meru prav, da Mojzesovo zgodbo, ne glede na to, s kom delamo, najprej preberemo iz Svetega pisma. Še bolje je, èe jo uspemo v pogovoru predelati in primerno ovrednotiti. Tako nam lahko ta film slu`i kot sreds- tvo za sreèanje z izvirnim svetopisemskim be- sedilom, ki ga s pomoèjo iskanja razlik la`je spoznavamo. Po ugotovitvi razlik se lahko ustavimo ob vprašanjih, kaj mi `eli zgodba   0 +   )  o Mojzesu povedati ... Kaj je su`enjstvo in katere oblike danes poznamo? Zakaj je osred- nja tema Svetega pisma odrešenje in svoboda? Kako je s poklicanostjo in vlogo posamez- nika v zgodovini odrešenja? S podobnimi vprašanji se lahko debata nadaljuje. Lahko pa se ukvarjamo tudi bolj izrazi- to s filmom. Tukaj lahko pristopimo na raz- liène naèine. V ospredju so lahko posamezni liki, prizori ali pa neko èasovno obdobje. Po- gosto se je smiselno ustaviti ob zgodovinskih okolišèinah, v katerih se dogajanje odvija. Iz- postavil bom dve mo`nosti: ukvarjanje s po- sameznimi liki iz filma in simbolièno vred- nost posameznih prizorov. 5' $+&$'  &$  Prva mo`nost je, da izlušèimo posamezne like in išèemo njihov pomen za svoje `ivlje- nje. Gotovo nosim od vsakega nekaj v sebi, a kateremu sem najbolj podoben? Èe se nam zdi smotrno nekoliko natanènejše sooèenje s tem vprašanjem, bo potrebno razèleniti zna- èajske znaèilnosti oseb, ki so v Egipèanskem princu poudarjene. Kdor `eli, se lahko tu- kaj ustavi ob Hipokratovi in Galenovi tipo- logiji osnovnih temperamentov (sangvinik, kolerik, melanholik in flegmatik). Svetovni splet je poln podatkov o tem. Ena mo`nost je tudi iskanje znaèajskih lastnosti po Enea- gramu1 . Takih mo`nosti je veè, pri nekaterih pa moramo biti previdni, saj ni vse zlato, kar se sveti. Predvsem je pomembno, kdo stoji za posamezno metodo ugotavljanja èlovekove osebnosti. Ob gledanju filma stopi torej pri tej obliki njegove uporabe v ospredje vprašanje, kaj je za posamezne prikazane like znaèilno in v ka- terih kontekstih se pojavljajo. Pri uvodnih besedah, pred ogledom vsakega filma, je do- bro opozoriti, na kaj naj bodo gledalci po- zorni. Tako jih osredotoèimo na naèin dela, ki ga bomo uporabili. V našem primeru torej na Mojzesa, Zeforo, Mojzesovo mater, na Mirjam, Arona, Ramzesa, oèeta faraona, Ramzesovo mater ... Jo`e Bartolj: Sv. Peter, 2007, akril les, 125x25 cm. # +   )  Na kratko: Mojzes Egipèanski princ je Mojzes, iskren, a raz- posajen mladeniè, plemenitega srca, ki je u`ival svojo vlogo faraonovega sina. Spoz- nanje, kdo v resnici je, spro`i v njem kri- zo. Zaène iskati resnico in naposled zara- di uboja tiranskega paznika su`njev zbe`i v pušèavo. Sledi oèišèenje, reši se nepotreb- ne navlake svojega prejšnjega `ivljenja in opravi svoje `ivljenjske “duhovne vaje”. Midjanski duhovnik, Zeforin oèe, mu na koncu njegove poti skozi pušèavo da pouk o pravem smislu `ivljenja. Poroka z Zefo- ro, potem ko sta poraèunala za nazaj, mu da navidezno ustalitev `ivljenja ter neki do- loèen mir in sreèo. Iz goreèega grma se mu predstavi Bog in mu da poklic. Skupaj z Ze- foro se vrne v Egipt in izvrši svoje poslans- tvo. Z Ramzesom bijeta bitko ideologij, ki se konèa z Bo`jim posegom v obliki egip- tovskih nadlog. Ves èas ostane Mojzes do- sleden, torej tudi Ramzesov prijatelj; s fa- raonom soèustvuje. Kogar se je Bog dotak- nil, v svojem srcu nima prostora za sovraš- tvo. Štejejo le Bo`ja volja, resnica in pra- viènost. Tudi s svojim ljudstvom se mora sooèiti in si s svojo vdano dr`o pridobiti nji- hovo zaupanje, predvsem Aronovo (odnos med bratoma, od katerih je bil eden pri- vilegiran). Naposled izpelje svoje rojake tudi mimo nevarnosti Ramzesovega zasledova- nja iz Egipta. Prehod skozi Rdeèe morje je tudi zanj nova izkušnja Bo`je vsemogoèno- sti. Film se konèa, ko prinaša svojemu ljuds- tvu deset Bo`jih zapovedi. Nekaj nastavkov za pogovor: - Kakšen je Mojzes v tem filmu, opiši ga ... - V èem sem Mojzesu podoben? - Sem pripravljen iti skozi pušèavo oèišèe- vanja? - Mi svoboda tudi toliko pomeni kot Moj- zesu? Zefora Zefora je prikazana kot pušèavska lepo- tica, odloènega in plemenitega znaèaja. Prviè jo sreèamo na proslavi v faraonovi palaèi, ka- mor je bila proti svoji volji odpeljana kot da- rilo za Ramzesa. Ker je v sebi nosila zdravo samozavest in se ni dala podrediti, jo je dobil Mojzes v dar, kar je zanjo nesprejemljivo. Po- begne in v pušèavi ponovno sreèa Mojzesa. Dobro ga opazuje in dopusti, da se je spre- menil. Po poroki le s te`avo sprejme Moj- zesovo poklicanost iz goreèega grma, a mu je zvesta in se odloèi, da gre z njim. Trdno stoji za svojim mo`em in mu je ves èas opora in svetovalka. Èuti, kaj se v Mojzesu doga- ja in kako hrepeni po svobodi svojega ljuds- tva, kar na koncu filma izrazi. - Kako je z mojo zvestobo, jo premorem? - V èem mi je lahko Zefora zgled? - Na katerih mestih stoji Mojzesu najbolj ob strani? - Ali je tak naèin pojmovanja odnosa med mo`em in `eno danes še aktualen? Mojzesova mati Joheveda Mojzes se je rodil v najte`jih èasih izrael- skega ljudstva. Pogumna in prisebna mati ga je rešila pred faraonovim pokolom. Vse ma- tere so skušale svoje otroke zašèititi, ona pa ohrani jasen pogled in najde drugo rešitev, ki ji sicer para srce, a pomeni za Mojzesa re- šitev. Dramatièen je prikaz, kako spusti svo- jega sina in mu da edino popotnico, ki jo pre- more, preprosto uspavanko. - Kako je predstavljena Mojzesova mati? - Kakšne poteze ima na obrazu, kakšne gibe ... - Kako je `ivela prej, da je bila zmo`na tako velikega dejanja? Mirjam Je Mojzesova starejša sestra, ki ga ves èas na viden ali prikrit naèin spremlja. Od vse- ga zaèetka je ob njem in ko Mojzesa njego- va mati spusti v reko, ga Mirjam spremlja. Ko   +   )  ga faraonova `ena vzame iz reke, mu oblju- bi, da bo ves èas molila zanj in èakala, da pride tudi njih rešit. Iz njenega nadaljnjega ravnanja je razvidno, da je svojo obljubo dr`ala, saj je s pomoèjo molitve ohranila upanje in vero. Molitev je tudi tista, ki ji omogoèa kleno soo- èenje z Mojzesom, ko mu ob nakljuènem sre- èanju pove, kdo on v resnici je. S tem veliko tvega, a ostane resnici zvesta. Tako spro`i v njem proces oèišèevanja in prispeva svoj dele` k njegovi poznejši vlogi. Prva je, ki dojame, da ga je Bog izbral, in v tej veri ga zagovarja pred ostalimi, predvsem pred Aronom. Prva gre za njim in s tem spodbudi tudi ostale. Ob natanènem spremljanju dogajanja v filmu lah- ko opazimo, kako globoko je njeno preprièa- nje. Ko je Mojzes v nevarnosti, ga ne poskuša rešiti, ampak zaupa, ve, da je v Bo`jih rokah. Mirjam je hèi svoje moène matere, kar je pod- èrtano ob njuni fizièni podobnosti (poteze na obrazu, lasje, solze, oèi, ...), ko v razliènih èasih pojeta Mojzesu uspavanko. - Kako jaz gradim svojo vero? - Kaj mi pomeni molitev in kaj molitev v resnici je ... - Se pripravljam na to, da bom morda tako kot Mirjam nekoè nekoga spremljal skozi `ivljenje? Aron Mojzesov brat, ki mu je te`a `ivljenja vzela pokonènost. Za razliko od svoje sestre Mir- jam se je podrejal in se vdal v svoje su`enj- sko `ivljenje. Zanimiv je njegov odnos do Mojzesa. Kot da je jezen in nevošèljiv privi- legiranemu bratu, ki je smel `iveti na farao- novem dvoru, ki je bil izobra`en, sreèno po- roèen in sedaj bodoèi voditelj izraelskega ljudstva. Le ste`ka in poèasi dojame, da je Mojzes v to vlogo poklican in da je tudi on veliko `rtvoval. Ko pa dojame, za kaj v re- snici gre, sledi svojemu bratu in je prvi, ki upa iti v razdeljeno Rdeèe morje. Našel je svojo vero in zaupanje v Boga. - Kako je z mojo ljubosumnostjo? - Kako sprejemam svoje brate in sestre? - Kako hitro se podredim, èe me nekdo za- tira? Ramzes Sprva ni prikazan kot tiranski vladar in lastnik su`njev, temveè kot ambiciozen mla- deniè. Zato je zelo obèutljiv na oèetove kri- tike svojega ravnanja. @eli se dokazati, hre- penenje, ki v njega riše nevarne poteze. Moj- zesova sprošèenost, drugaènost mu je všeè, iskreno ga ima rad kot brata. Vendar se ne vzgoji v dosledni ljubezni. Ko stopi iz sen- ce svojega mogoènega oèeta faraona in sam zavlada, skuša oèeta preseèi, še mrtvemu ne- kaj dokazati. Takrat Mojzesovega nasproto- vanja ne prenese veè in zakrkne. V tem smislu predstavlja nasprotje Mirjam, ki ljubi brez- pogojno. Njegova te`ava je u`aljenost, ranjen ponos in iz tega sledeèa mašèevalnost. Vpraš- ljiva je tudi vzgoja njegovega sina, ki naposled prinese kazen. - Kako se je poèutil Ramzes v vlogo bodo- èega faraona? - Je bil sam kriv, da je postal trd do Moj- zesa in judovskega ljudstva? - Kako vzgaja Ramzes svojega sina in kakšne poteze ta ka`e? Oèe faraon Seti Vladar, ki obvlada svoje kraljestvo. S trdo roko vzgaja prestolonaslednika in tako `eli Ramzesa pripraviti na odgovorno nalogo, ki ga èaka. Do Mojzesa je drugaèen in tudi Moj- zes najde do njega pristnejši dostop. Te`a, ki jo oèe faraon nosi v svoji notranjosti, je poboj judovskih deèkov. Samemu sebi do- poveduje, da so bili samo su`nji, vendar ga zloèin te`i. Ko mu Mojzes s svojim vedenjem jasno poka`e, da njegovim stališèem naspro- tuje, se njegova vloga v filmu konèa. Dolgo- roèno zloèin ne more biti moènejši kot re- snica in pravica. # +   )  - Kakšna je vloga vladarja? - Je z dobroto mo`no vladati? - Mora vèasih uporabiti tudi ostrejša sreds- tva, da se lahko obdr`i na oblasti? - Kakšen odnos ima oèe faraon do svoje ̀ ene? Ramzesova mati Ramzesova mati je soèutna `ena, ki, po- dobno kot Zefora, odloèno stoji za svojim mo`em. Ne vemo, ali je vedela za poboj ju- dovskih deèkov, a iz njenega vedenja lahko sklepamo, da tega verjetno ne bi odobravala. Vprašanje je, kaj bi lahko v tem primeru proti temu naredila. Njeno soèutje z Zeforo, ko jo kot ujetnico pripeljejo pred Ramzesa in Mojzesa, ka`e na njen mehek znaèaj. Njeni pogovori z Mojzesom so zanj pomembni in pre`eti z `ivljenjsko modrostjo, ne glede na njeno versko preprièanje. Z njo se Mojzes po- govori, predenj se odpravi na “duhovne vaje” v pušèavo. - Kakšno vlogo ima vladarjeva `ena v ne- kem narodu? - Je Ramzesova mati sreèna? - Katere so njene odlike? *' $%& ' 2 & Druga nakazana mo`nost uporabe tega fil- ma je, da se ustavimo ob simbolièni vrednosti posameznih prizorov. Na ta naèin lahko izra- ziteje poka`emo na situacije, v katerih se lah- ko vsak izmed nas znajde. Primerno je, da jih podkrepimo z okolišèinami, v katerih se ljudje danes dejansko nahajajo. Ta naèin dela je primernejši za nekoliko starejše, ki so se s te`avami `ivljenja `e sooèili. Navedel bom nekaj vzporednic med filmom in vsakdanjim `ivljenjem. Su`enjstvo (0:01:00 — 0:07:55) Uvodoma je v Egipèanskem princu od- lièno prikazana situacija su`njev. Delati mo- rajo preko svojih moèi, stari in mladi, na vro- èem soncu, brez plaèila, vedno eno in isto. Blato, pesek, voda in slama so stalni sprem- ljevalci njihovega monotonega `ivljenja. Izro- èeni na milost in nemilost birièem se trudijo zadovoljiti njihovo zahtevo po hitrejšem delu, a nikdar ni dovolj. Medtem jim vojaki po- bijajo nedol`ne sinove. Njihove izmuèene du- še vpijejo k Elohimu, Bogu iz višav, in ga sprašujejo, ali sliši jok svojega ljudstva. Ko je èlovek na koncu, išèe pot do Boga. In Bog jih sliši, pripravlja rešitev, vendar ne tako, kot si oni to predstavljajo. Na èudovit na- èin med tem vzgaja Mojzesa. Pomenljiv je prizor, ko mlad moški su- `enj pomaga starcu nazaj na noge, èesar biriè ne trpi. Su`enjstvo ne prenese prijateljstva, ker je prijateljstvo oblika izhoda iz su`enjstva. Povsem isto se dogaja v notranjosti mar- sikoga izmed nas. Marsikje pa obstaja tudi na zunanji naèin ista oblika zatiranja èlove- kovega dostojanstva. Okvirno bi lahko raz- likovali med dvema oblikama su`enjstva; zu- nanjo in notranjo. Prvo je mnogo boj vidno, vprašanje pa je, ali ga `elimo videti. Sem bi spadali pojavi, kot so prisilna prostitucija, nasilje nad otroki in šibkejšimi (pogosto znotraj zidov doma- èega doma), izkorišèanje otroške delovne sile (in naše nepremišljeno nakupovalno vede- nje, ki to podpira), posel s èloveškimi organi in še mnogo drugega. Tudi v tem primeru nam internet postre`e s kopico informacij in pretresljivih zgodb. Notranje su`enjstvo je verjetno še bolj raz- širjeno. Sem spadajo vse oblike odvisnosti, ki bi se jih posameznik zelo rad rešil, a ne more. Alkoholizem, droge in podobno so le vrh ledene gore. Manj obravnavane so od- visnosti od odnosov, nakupovanja, spolnosti in še mnogoèesa. Film na tem mestu nazorno prika`e osnov- no èlovekovo hrepenenje, in to je hrepenenje po svobodi. Tukaj lahko ovrednotimo tudi svojo vero, ki je stalno osvobajanje èloveka.    +   )  Ta vera je lastna Mojzesovi materi, ki je dovolj prisebna in moèna, da izroèi svojega sinèka nevarnostim reke. Zapoje mu zadnjo uspavanko. Kdor `eli, se lahko tu posveti tudi pomenu glasbe, ki je tista oblika umetnosti, ki se nas na najbolj èustven naèin dotakne in je zmo`na zarisati globoke spomine v našo podzavest. Tudi ta snov se najde na svetov- nem spletu, `al bolj v tujih jezikih. Mojzes nato prestane mnoge nevarnosti, ki vsaka zase ponazarjajo `ivljenjsko okoliš- èino, proti kateri smo nemoèni. - Kakšen smisel vidim v verovanju? - Na kak naèin me lahko vera osvobodi? - Kaj pa mene usu`njuje? - Kako je z mojim hrepenenjem po svobodi? Mojzesovo sooèenje s svojimi koreninami (0:23:00 — 0:26:30) Tukaj Mojzes sanja, kako ga preganja ne- kaj, èesar na zaèetku še sam ne more dolo- èiti. Pred tem se sicer `eli izmakniti sreèanju s samim seboj, a ne gre. Poboj deèkov in nji- hovo metanje v Nil je tudi njegov padec v temo. Povezan je z njimi na naèin, ki ga ni- koli ne bi bil prièakoval. Vsa ta scena je pri- kazana v odtenkih rdeèe barve trpljenja in ljubezni. Majhen in nemoèen je pri vsem, kar se je dogajalo. Zasleduje ga zloèin, za kate- rega niè ni kriv. Vendar sanjam ne verjame brezpogojno. Pozanima se, kako je res bilo. Gre v “knji`- nico” tedanjega èasa in se pozanima, kaj je vklesano v stene. Potrditev sanjanega ga spra- vi na kolena. Sledi pogovor z domnevnim oèetom fa- raonom in razèišèevanje zgodovine s pogo- vorom s tistim, ki je bil zanjo odgovoren. Mojzes se ne ukloni trenutnemu udobju mol- ka, temveè se zoperstavi faraonu in se poda na muèno pot razèišèevanja situacije v svoji lastni notranjosti. Naloga, ki se je Mojzes tukaj loti, je prav to, pred èemer pogosto be`imo. Nekako je la`je sprejeti te`o preteklosti in jo vlaèiti skozi `ivljenje, kot pa se sooèiti z njo.V bistvu gre za vprašanje sprave s seboj in predvsem z Bo- Jo`e Bartolj: Sv. Karel Lwanga, 2009, akril les, 125x25 cm. " # gom. Omeniti velja, da je to problem, ki ga sreèujemo ob krizi zakramenta spovedi. Upam si trditi, da mnogo stisk nastane, ker veliko preveè vsega tlaèimo v sebe in ne do- volimo, da nas Bog osvobodi. - Kako se jaz sooèam s svojo preteklostjo, s tem, kar sem? - Sem pripravljen iti na pot osvobajanja ka- kor Mojzes? - Na kak naèin lahko hude stvari iz prete- klosti spremljajo èloveka, ki takrat še ni `ivel? - Kaj mi pomeni zakrament svete spovedi? “Duhovne vaje” v pušèavi (0:31:30 — 0:35:00) Pušèava je svetopisemski kraj oèišèevanja, skozi katero mora Mojzes iti, da bo pozne- je sposoben voditi Bo`je ljudstvo po tej poti. To velja za vsakega voditelja, predvsem v du- hovnem smislu. Ne morem voditi nekoga po poti, ki je ne poznam. Avtorji tega filma so Mojzesovo pot oèiš- èevanja in duhovnih vaj opisali po sledeèem vrstnem redu: Mojzes se sreèuje najprej z boleèino slo- vesa od Ramzesa, ki v tem primeru ne more z njim, saj je del tega, èesar se Mojzes mora osvoboditi. Nato ga èakajo prostranosti, ki jih mora pod `goèim soncem prehoditi. Pot osvobo- ditve ni kratka in zahteva veliko vztrajnosti, napora in za seboj zabrisanih sledi. Nekateri deli poti so tudi te`ko prehodni in pogosto se je potrebno zoperstavljati nas- protnemu vetru, za katerega vèasih mislimo, da nas bo odnesel s seboj. Sem spada tudi tavanje in iskanje pra- ve poti, poèasno izgubljanje volje. Ko Moj- zesu popušèajo moèi, postane nepreviden. Vse mu gre na `ivce in ko se rani ob ostri skali, je sposoben odvreèi vse, kar ga na poti v svobodo ovira. Predvsem zlato in nakit v pušèavi nimata nobene vrednosti veè, pred- stavljata le breme. Obdr`i pa prstan, ki ga je ob posebni prilo`nosti dobil od Ramzesa. Od tega se bo loèil pozneje, ko ga bo Ram- zesu osebno vrnil. Tudi ta del ima globlji pomen, saj se nekatere reèi dajo rešiti le v sodelovanju s tistimi, ki so tudi vpleteni v mojo `ivljenjsko pot. Nato se Mojzes preda v Bo`je roke in se sooèi z mogoènim viharjem. Ta predanost ga, na nekoliko humoristièen naèin prikaza- no, pripelje do Raguela, midjanskega duhov- nika, in njegove hèere Zefore. - Koliko `ivljenjskega bremena sem priprav- ljen odlo`iti, da se osvobodim? - Od katerih odnosov bi se moral posloviti? - Koliko zaupam Bogu, da me vodi po pra- vi poti in koliko z njim sodelujem? Goreèi grm (0:41:30 — 0:45:55) je osrednja pripoved tega filma. Nazorno prika`e pomen poklicanosti, v tem primeru Mojzesove. Gre za odlièno prilo`nost, da spro`imo pogovor o odnosu posameznika do Bo`jega klica. Bog jasno pove, kaj pri- èakuje od Mojzesa, potem ko je Mojzes se- zul sandale. Med Mojzesovim ugovarja- njem, ki ga lahko povsem razumemo, pri- deta istoèasno do izraza Bo`ja odloènost in milina. Dobro je nakazana tudi Mojzeso- va sreèa, ko sprejme naroèilo. Tudi je raz- lago tega prizora najboljše povzeti iz ekse- geze Svetega pisma. Predstava faraonovih èarovnikov Hotepa in Hoja (0:51:00 — 0:54:30) V tem delu filma je prikazano sooèenje dveh svetovnih nazorov. Mojzes pogumno stopi pred Ramzesa in mu prenese Bo`je na- roèilo, kar podkrepi s èude`em spremenjenja svoje palice v kaèo. Ramzes po drugi stra- ni naroèi èarovnikoma, naj se sooèita s tem izzivom in posredno z Bo`jo zahtevo, da morajo biti judovski su`nji osvobojeni. Ples, ki ga uprizorita, se razvije v merjenje mo- èi, ki nazorno prikazuje to, kar se dogaja v +   )    ( +   )  ozadju. Klièeta egiptovska bo`anstva, katerih delovanje pa usmerjata sama. Vsa predstava je prevara, kar med vrsticami nakazujeta in priznavata. Sredstvo njunega zavajanja pub- like (ne vernikov) je “šov”, v kljuènem tre- nutku, ko morata ponoviti Mojzesov èude`, pa nam moèna svetloba zastre pogled na re- snièno dogajanje. Mojzesova dejanja so transparentna, nima èesa skrivati, kajti po njem deluje Jahve, `ivi Bog. Od tod tudi njegova dr`a, ki zahteva veliko zaupanja in poguma (ko mu spustita kaèi za vrat). Dru- go sredstvo, ki ga uporabljata Hotep in Hoj, je gro`nja. Ta je naslovljena na Mojzesa. “Sedaj se igraš z velikimi fanti”, sedaj gre zares. Nenazadnje imata tudi faraonova èa- rovnika kaj izgubiti. Ne bi se jima namreè dobro pisalo, èe bi uspel Mojzes Ramzesa preprièati. Ne podcenjujeta povezanosti med Mojzesom in Ramzesom, ki se je gra- dila od njunega otroštva. Po drugi strani pa tudi Mojzes ni na varnem. Hotep in Hoj mladega faraona poznata in vesta, da se utegne njegova naklonjenost do Mojzesa obrniti v nasprotje. V predstavi faraonovih èarovnikov torej gre za veè kot le za trenutno zmago in naklo- njenost pri Ramzesu in obèinstvu. Gre za spo- pad ideologije in `ive vere, prevare in resnice, su`enjstva in svobode. Pri tem Hotep in Hoj uporabita vsa sredstva, ki jih imata. Mojzesa skušata najprej prisiliti na kolena s psihološ- kimi sredstvi ustrahovanja in utvare. Skušata ga spraviti do tega, da bi podvomil v svoje poslanstvo, ponudita moè in ustaljenost sta- rega egiptovskega reda ter igro na sreèo. Po- nudita mu celo, da se jima lahko pridru`i, seveda le, èe se jima pokloni. V ozadju, odmaknjeno od pozornosti gle- dalcev, pa je medtem kaèa Mojzesove pali- ce `e po`rla kaèi èarovnikov. V bistvu je od- loèitev `e padla, iz resnice same. - Kateri svetovni nazor pa jaz zastopam? - Kje je moj vir resnice, ko se sooèam z od- loèitvami, ki jih moram sprejeti? - Kako te`ko me je zavajati?     Seveda bi lahko izpostavili in podrobneje opisali še mnogo scen. Pomenljive so egip- tovske nadloge, sam izhod iz Egipta, pre- hod skozi Rdeèe morje, Ramzesovo zasle- dovanje izvoljenega ljudstva, in še bi lah- ko naštevali. Tovrstna dela terjajo veliko pri- prave, èe jih `elimo verodostojno predstaviti neki skupini ljudi. Potrebno se je poglobiti v eksegezo tega dela Svetega pisma, da bomo znali odgovoriti na vprašanja tudi tistih ne- koliko bolj nadebudnih. Na podoben naèin lahko obdelamo ve- liko filmskega gradiva. Ta èlanek `eli prika- zati le enega mo`nih pristopov. Vsak `anr in vsak film sicer res zahteva svoj naèin dela, a se izplaèa. Morda za zakljuèek še opazka. Niè hudega, èe pridejo predvsem mlajši katehe- ziranci z izjavo, ah, ta film pa smo `e gledali, odkrivanje novih vidikov, ki jih ob prejšnjih ogledih niso opazili, zna biti zanimivejše kot prvo gledanje dotiènega filma. Tudi Mojzes je bil vztrajen. Film, pravilno izkorišèen, je zelo dobro pastoralno sredstvo. 1. Zanimivo in pouèno delo, ki je pri nas izšlo: Snoj, A. S., Kdo je kdo po Eneabramu, Ljubljana: Salve d.o.o., 1995, ISBN 961-211-038-7.