Naročili na mesečno ^^^^^^^^^^^ Сек. račun: Ljub- Uiii. /м ЛЦМ ^^^^^^ ^В ^^^^^^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^^^^ ijanu eno *ii Din — ne- O V I V Ш^Ш ^^Л Ш^Ш A Нш^ Ш aaraievo 4tv 7%3, ffigV в шш ш ш i*«Dir _ ^НШ ШШ Ш Ш 10.344 r.a mserate; Uredništvo |е ^Th 11 J U prava: Kopitar- Kopilai levi nI h/ll' ~ ^^^^^^^^^^^^ jcva 6, telefon 2992 K'^'^r^'S'n'S H nedeljske prilogo »Ilustrirani Slovenec« Razorožitev Iz Ženeve, kjer se je sestala pripravljalna icmisi'.a za mednarodno razorožitveno konferenco na redno letno zasedanje, prihajajo vesli, da se je končno Italija vdala pritisku od onstran Atlantika in opustila zahtevo po pomorski enakopravnosti s Francijo. Sporazum je le Sc vprašanje časa, da rabimo ta lepi diplomatski izraz. Komisija bo torej lahko sestavila razorožilveni načrt, o katerem naj bi razpravljala mednarodna konferenca tekom prihodnjega leta. Morda bi ne bilo neumestno, ako bi še enkrat predložili vse ene et.ipe, po katerih se je trudoma iu z obupajočo počasnostjo gibalo trnjevo vprašanje ! razorožitve, odkar se je 1.1927 prvič sestala pripravljalna komisija v Ženevi. Na dnevni red je prišlo vprašanje razorožitve šele 1927, ceent let potem, ko Je pakt Društva narodov slovesno naznanil voljo civiliziranih držav, da odlože ntorilno orožje. Konferenca se je razšla s popolnim neuspehom. Državniki so se takrat napotili v Švico gnani od nekega nepremagljivega j romantičnega razpoloženja za mir in vesoljno po-Liratimstvo. Briand je prepeval kot rajska ptica In I očarani diplomati so se šele zbudili, ko je ledeni j Anglež v osebi lorda Cuehenduna začel govoriti o j križarkah in lopovih. Potem je zazijalo v vsej svoji ; tragiki brezno negotovosti. Državniki so razumeli, | tla drug drugemu ne zaupajo in da razo-rožilev j ■predpostavlja nešteto tehničnih vprašanj, ki se morajo rešiti. Razšli fo se s priporočilom razorožitveno komisijo v žepu, da naj se med seboj sporazumejo, kakor vejo in znajo. Kako zasigurati vsaki državi varnost njenega ozemlja in kako rešiti tehnično stran razoroževa-uja, to sta bili dve vprašanji, s katerimi se je zadnja štiri leta bavila svetovna diplomacija. Pod impulzom Z edin jenih držav so sa začeli ustvarjati predpogoji za varncsl. Prišel Je takozvani Kellogov paktj ki je slovesna prisega vseh kulturnih držav, opoln.eno z mnogoštevilnim; pegod- | ba-mi med posameznimi državami, kot so prijatelj- ] ske in arbitražne pogodbe, cel ta sistem organizirane skrbi za varnost je Evropi vrnil občutek gotovosti in brezskrbnosti. Ničesar bi ga ne grenilo več, če bi se na žalost ne pojavljala v evropski polii.ik>i stremljenja, ki končno razorožitve ne pospešujejo, zato, ker zbujajo nezaupljivost meti državami. Sem spada velikanski vprašaj, ki leži nad celo Rusijo. Sem spada tudi brezuačelnost zunanje politike italijanskega fašizma. Sem slednjič spada negotovost političnega položaja Nemčije, da ne omenimo celo vrsto tako-imenovaaiih malih nezadovoljnih držav, ki iščejo vprege pri eni ali pa pri vseh zgoraj imenovanih velesilah. Kljub temu j>a lahko U'dimo, da je vprašanje varnosti rešeno v toliko, da ne bo več nepremagljiva ovira za dosego sporazuma na razorožilveni konferenci, te in kadar se bo sestala. Ravnotako so številne pogodbe tehničnega mačaja olajšale nalogo bodoče razorožitveno konference. Pomorski konferenci med Anglijo,- Francijo in Zediujanimi državami v Ženevi I. 1928, ki je bila brezuspešna, so sledili ločeni sporazumi med Anglijo in Francijo, nato med Anglijo in Ameriko, ki so dobili svojo krono v pomorskem paktu, skle-ajemem v Londonu lani med Ameriko, AngLi'.o in Japonsko. Italija in Francija sta ostali izven sporazuma vsled italijanske vlade. Od londonske konference pa do danes so ee vrslilii poskusi, zbližati italijanske iti francoske sahteve. če so uvodoma omenjene vesti resnične, potem so tudi tehnične predpriprave za razorožitveno konferenco dospele do točke, ki dovoljuje optimizem glede na izid konference. 3 tem seveda še ni rečeno, da je Evropa pripravljena da razoroži. Napredek je velikanski, velika načelna vprašam.a so rešena ali bodo v najkrajšem času, politično ozračje v Evropi je postalo na sporazum bolj ugodno, toda veliko vprašanj jc So nedotaknjenih, ki radi tega še niso malenkostna, ako so-bila stavljena od strani manjših držav. Kdo racinto vc v naprej, kako se bo rešilo vprašanje razorožitve na suhem? Ali sa da omejiti višina vojaške moči, ko se pa na sulieiu lahko vzdržujejo v brk vstni mednarodnim pogodbam privatne utilitaristične organizacije. Ali jn inogote prisiliti dr-lave, da omejijo svoj i>roraiun za vojne izdatke, ko pa obstoja sto možnosti, da se proračun sabotira, Ja se uveljavijo skrite rezerve, tla sc vojni izdatki prikrijejo ali pa sploh odtegnejo vsaki kontroli. Ponekod colo v parlamentu ni dovoljeno govoriti o tajoostili vojnega proračuna. Ali se bo posrečilo omejiti izdelovanje vojnega materijala, ko moderna tehnika vedno bolj olajšuje tinkopičenje velikih destruktivnih sil na majhnem prostoru? Vse to so težka vprašanja. Še težja za onega, ki ne ve. ali ki noče vedeti, da pri razorožitvi ni glavno omejevanje orožja ampak omejevanja sovraštva in tla mir nc vzdržujejo i>ogodbc, ampak ljubezen. Da, krščanska tiubezen. Zato sc s skrbjo povprašujemo, če bo na razorožitveno konferenco povabljena tudi velesila ljubezni, lo je katoliška Cerkev po zastopnikih Svete titolioc. Pred vzhodno štirizvezo Pn svetovan a, ki so se začeta v Anatolji, se nadaljujejo — Važna diplomatska konferenca v Rimu Istambul, 15. nov. or. Rtrždl bej, turški zunanji minister je te dni potoval skozi Istambul na potu v Italijo, kamor je bil povabljen od italijanske vlade. Ministra Je s>premljeva! zelo številen štab tajnikov zunanjega minietrelva, tako da ni več nobenega dvema, da ne gre za običajen posel, ampak da sp bodo v Rimu vršila pogajanja, ki bedo trajala daljo časa in zahtevajo prisotnost strokovnjakov. Vaš dopisnik je do sedaj zvesto opozarj.il na vse politične dogedke, ki se vršijo na obeh straneh dar-danelskih voda in »Slovcnecc jc bil edini li>t, ki je že pred tedni predvidel snovanje štirizveze, ki se vrši pod vodstvom Italije okrog vzhodnega Sredozemlja. Sedanje potovanje turškega ministra v Rini je torej samo naslednje poglavje k dogodkom v Anatoliji, ko so se sestali grški ministrski predsednik in grof Bethlen v imenu Mad'arske. Bo'garijo in Italijo sta na sestanku zr.s' p d a oba poslanika. V Ankari so se podpisale pogodbe o prijateljstvu in arbitraži ter pomorska konvencija. Kljub veliki iznajdljivosti turških časiikaTjcv ni bilo mogoče izslediti, če se je podpisala tudi vojaška konvencija. Eno pa je jasno, namreč, da je bila diplomatom predložena načrtna pogodba za meddržavno zvezo v obliki Male antante. Načrt je bil izdelan od iialij-ч ' egn veleposlanika v Ankari jx) navodilih riiv i- ''iito ni dvoma, da se bo ta načrt sedaj pre. ' nu med Ruždi bejem, Mussjlini- jem in tiruud., , katerim se bo verjetno priključil še Miehalakopulos, grški zunanji minister in madžarski minister Gombos, o katerem poroča anatol-ska agencija, da se nahaja tudi v Rimu. Vzhodna šl-Lrizveza bi imela namen napraviti protiutež proti •tali antanti, ki je jki mnenju italijanskih politikov rislo francoska tvorba. Ob enem bi se potom te štiri;.-, ze napravila stalna vez s sovjetsko Rusijo, katero bo treba potegniti bolj aktivno v evropsko politiko. Politični krogi naglašajo važnost teh dogodkov tembolj, ker se do sedaj še ni moglo pojas-niti stališče, ki ga zavzema angleška tliplomacija, 1.1 na eni strani navidezno podpira ta stremljenja, na drugi strani pa očividno nastopa proti italijanskemu imperija!izmu v Mali Aziji. Slišijo se glasovi, da se tudi Nemčija tajno udeležuje teh sestankov. Sicer ni znano, dali je zastopana po posebnih političnih osebnostih, vendar jo bilo zelo značilno, da se je udeležil slavnosti v Ankari ob priliki peseta inadjarskega in grškega ministra tudi zastopnik finančne skupine Deutsche Bank, o kateri sem že porečal, da išče razne gospodarske investicije v Turčiji osobito na iraški in perzijski meji ter v neposredni bližini Sirije. Carigrad, 14. nov. AA. Italijanski poslanik v Ankari je odpotoval danes v Rim, kjer bo prisostvoval pogajaninin med turškim ministrom za zunanje zadeve Rudži bejem, Musso-linijeni in Grandijein. Politični krogi pripisujejo tem sestankom veliko važnost, ker gre po mišljenju inerodajnih krogov za sporazum za čim ožje sodelovanje med Italijo, Madjarsko, Grčijo, Bolgarijo in Turčijo. Bukarešta, 15. nov. or. Oficijolni Kor. biro zanikuje vest, da se je maršal Avarescu nahajal v Italiji v kakšni posebni misiji. Maršal Avarescu je privatna esebncsl in ne moro predstavljati romunske vlade. Sofija, 14. not. or. Italijanski jioslanik Clenten-tini jo odjiotoval v Rim, da obvesti svojo vlado o sprejemu kraljevskega para in o izrazih prijateljstva bolgarskega naroda napram Italiji in italijanski kraljevski družini. Vesli, da jc potoval istočasno kot pa lurški zunanji minister Rudži Bej. ne odgovarjajo resnici.' Razdefanje v Lyonu Težavno reševanje — M o vi plazovi Pariz, 14. nov. kk. Včeraj popoldne se je v Lyonu zopet udri plaz, ki sicer ni napravil nadaljnje škode, vendar pa ovira reševalna dela. Bolnica Cazeaux, ki leži visoko nad plazom, tik ob prepadu, je v nevarnosti in so jo morali podpreti s tramovi. Do sedaj so potegnili izpod razvalin samo 6 mrtvih in okoli 40 ranjenih. Sedaj sc domneva, da skupno število smrtnih žrtev najbrž ne bo preseglo števila 30. Dosedanja preiskava je dognala, da se jc plaz utrgal, ker ^o se radi trajnega deževja tla preveC zmočila. Reševalna dela napredujejo zelo počasi, dasi-ravno dela na kraju nesreče 230 vojakov noč in dan. Tam, kjer je prej bila cesta, so izkopali ogromen jarek, da bi lažje našli zasute gasilce in policiste, vendar do sedaj niso mojli prodreti do mrtvih. Pionirji so zgradili poljsko želcznico, po kateri odvažajo nasuto zemljo. Gasilci pa so za studence, ki so povzročili katastrofo, izkopali nov odtok. Varnostna služba okoli kraja nesreče se je morala radi nevarnosti novih plazov pomnožiti. Vsa okolica kaže sliko kakor v vojni. Vse naokoli je polno taborskih ognjišč, poljskih kuhinj, proviant-nih vozov in žarometov. Prebivalci porušenih-hiš skušajo rešiti del svojega imetja izpod razvalin. Točno število žrtev se doslej ni moglo dognati, ker so mnogi zbežal iv razne kraje in ni mogoče prirediti štetja. Sožalje Belgrada Belgrad, 14. nov. A A. Povodom katastroie, ki je zadela Lyon, je predsednik bel.^rajske občine Milan Nešič poslal županu Lyona sledečo sožalno brzojavko: G. Ilerriotu, županu lyonske občine! V imenu Belgrada, preslolnice kraljevine Jugoslavije, hitim, da vam izrazim naše iskreno sožalje. Prevzeti smo z globoko bolečino in iskreno sočuvslvujeir.o s trpljenjem in tragedijo Lyona, povzročeno po strahoviti katastrofi, ki je uničila celo četrt in zahtevala stotino mrtvih. Strahoviti udarec, ki je povzročil tako nesrečo in zasul del Ljona, je zabolel bel-grajske prebivalce, ki pomiluiejo nesrečne žrtve neusmiljene usode. — Predsednik belgrajske občine inž. M. Nešič. Atentat na japonskega ministrskega predsednika Stanje ranjenca je zelo nevarno London 14. nov. kk. Danes dopoldne je bil na kolodvoru v Tokiu izvršen atentat na japonskega ministrskega predsednika Hamagučija, ko se jo hotel odpeljati na japonske manevre. Pred odhodom vlaka se je sprehajal ]io peronu, pri čemer jo pristopil k njemu mlad mož in ustrelil nanj iz revolverja. Težko ranjeni ministrski predsednik se je zgrudil v roke spremljajočega tajnika. Njegove telesne moči so tako oslabele, da je bilo takoj potrebno izvršiti transfuzijo krvi, zakar se je takoj izjavil pripravljenega njegov sin. Pozneje je bila potrebna še ena transfuzija krvi, da so oživili hitro propadajoče telesne sile. Šele potem je bila mogoča operacija, da so je dognalo, kje je obtičala krogla. Nato pa so morali transfuzijo krvi ponoviti tretjič. To je bil drugi atentat na ministrskega predsednika. Pred letom dni, kmalu po njegovem imenovanju. je skočil neki človek na stopnico njegovega avtomobila, razbil okno, v zadnjem trenutku pa je preprečil bližnji stražnik, dn atentator ni mogel streljati. Današnji atentator je 23 let stari član narodnega pokreta. Policija ga je takoj zagrabila. Japonski zunanji minister je prevzel zastopstvo ministrskega predsednika, .laponski cesar se zelo zanima za stanje ranjenca ter mu vsako uro poročajo o stanju bolnika. Francoskii vlada dobila zmmmco Tardfeu in Briand vod Pariz, 14. nov. kk. Velika zunanjepolitična debata v poslanski zbornici je bila končana šele ob 4 zjutraj ter je bila s 323 proti 270 glasovom sprejeta zaupnica Tardieu-Briandovi vladi. Nočno debato je otvoril socialni demokrat Grumbach, ki je zahteval, naj vlada prevzame itii-iativo v vseli nujnih vprašanjih mirovne politike, kakor tudi glede razorožitve in revizije mirovnih pogodb. Izid volitev v nemški državni zbor pa bi brez izpraznitve Porenja lahko bil še slabši. Francija mora pomagati Nemčiji v gospodarski krizi. Nemčija ima 8 milijonov socialnih demokratov in ravno socialni demokrati so v Avstriji razbili fašistični val. Nato jc protestiral Tardieu proli poskusom skrajne desnice, da bi izigrali med seboj njega in Brianda in zunanjega ministra izolirati od drugih članov vlade, dočim je levica kot proteklorica Brianda hotela izolirati Tardieuja samega. To mora prenehati. On deluje skupno z Briatidotti že par let ter jc z njim popolnoma solidaren, četudi ni z njim prei vedno soglašal. Zunanja politika Francije ima dve podlagi: locarnsko pogodbo in haaške dogovore, v katerih jc urejen problem reparacij in sankcij. Na podlagi haaških dogovorov jc bilo izpraznjeno Porenje, kar so vse stranke v poslanski zbornici odobrile solidarno. Ironično je izjavil, da so se po inaškaradi na nrvi seji nemškega državnega zbora r (a sporazumno politiko 1 tudi Hćckenkreuzlerji zopet vrnili v civilne obleke. Seveda predvideva pakt Druživa narodov revizijo neznosnih pogodbenih toči:, za to pa zahteva soglasnost, radi čer-ar to Francije dalje ne ženira. j Nemška kampanja po reviziji izhaja iz načelne jx>-inole. Absurdnost j?, odpraviti stiske povojne dobe [ s spremembo mej. Revizija pomeni vojno in revo-1 lucijo. Poincare je nekoč rekel, da je mir iraj::o no-: vo ustvarjanje. Nemčija jki menda misli, da je mir trajna revizija, Nemčija dela ludi drugo napako, ko zahteva razorožitev drugih držav na podlagi domnevane dvostranske pogodbe. Take pogodbe pa ni. V versaillski mirovni pogodbi obstoja samo obveznost razorožitve za bivše sovražne države, obenem pa izreka voljo bivših zaveznikov po razorožitvi. Siccr pa se je pripravljalno razorožitveno delo že začelo, še preilno je Nemčija sploh začela izvrševati avojo dolžnost po razorožitvi. Francija jc doprinesla velike žrtve. Njeni sedanji vojaški krediti so, če se jih preračuna v zlato vrednost, za če-trlinko manjši kakor pred vojno. Vojaška službena doba se je skrajšala za dve tretjini, število stalne voiske sc je znižalo za 400.0Г0 mož in je francosko vojska danes za 183.000 mož slabejša kakor italijanska in za 105.000 slabejša kakor angleška. V debati jc izjavil Franklin Bouillon, da ga izjave Brianda nikakor niso zadovoljile, ker sc ni dovolj jasno izrazil o problemu revizije mirovnih Konferenca industrijskih zbornic Belgrad. 14. nov. ž. V dvorani industrijske zbornice se je danes pričelo zasedanje državne konference zbornic in strokovnjakov. Konferenci predseduje industrijalec Ilič. Ta konferenca je bila sklicana po regionalni konferenci zbornic radi sprejetja enolnega predloga o vprašanju skupnega davka na fioslovni promet. Vršile se bodo jx>sebne seje za šest gospodarskih skupin. Danes jo na vrsti tekstilna stroka. Konferenci prisostvujejo zastopniki trgovine, industrije in obrti iz vse države. Jutri pride na vrsto konfekcija in modno blago. Vrnitev hanc. delegacije Belgrad, 14. nov. AA. Člani uradne francoske delegacije, ki so prisostvovali v Belgradu odkritju spomenika hvaležnosti napram Franciji, so dospel: davi v Pariz. Na postaji so delegacijo sprejeli jugoslovanski poslanik dr. Miroslav Spalajkovič, vojaški ataše polkovnik Predič in osobje poslaništva Francoski minister Champetier de Ribes, generai Chalry in admiral Robert so izrazili g. dr. Spalaj-koviču svojo veliko radost zaradi sijajnega sprejo ma v Belgradu. Prisrčni odnosi med Belgijo in Jugoslavijo Bruselj, 14. nov. AA. Belgijska trgovska zbornica in belgijsko društvo prijateljev Jugoslavije sta priredila banket na čaisl novega jugoslovanskega poslanika v Belgiji dr. Milana Milojeviča. Banketu je predsedoval državni tajnik Deuves, navzoči pa so bili med drugimi predsednik senata Magnete, minister zunanjih zadev Hymens, francoski jiosla-nik Pereli Delaroche, češkoslovaški in romunski poslanik, diplomatski zastopniki Poljske, jugoslovanski oficirji, ki se mutle v Belgiji nn vojaških šolah in mnogo drugih oseb. G. Deuves in tir. Mi-lojevič sta nn banketu izrekla zdravico na čast belgijski in jugoslovanski vladi, poveličujoč prijateljstvo med obenta državama. Dom bojevnikov v Belgradu Belgrad, 14. nov. 1. Na svečan način se je dane? blagoslovil dom bojevnikov v Belgradu. Dom gradi društvo rezervnih častnikov in bojevnikov in lx> ena največjih palač v Belgradu. Blagoslovitev temeljnega kamina se je izvršila zelo slovesno in so se je udeležili zastopniki vlade, društev in mnogoštevilni bivši bojevniki z društvenim predsednikom Milošem Rcdoeavljevičem na čelu. Se a VZS Bolcrud, 14. nov, AA. Plenum vrhovnega zakonodajnega sveta je sklican na sejo za dno 17. t. m. ol> 17. uri. Na dnevnem redu je nadaljevanje j pregleda gradbenega zakona. Parnik nasedel Split, 14. nov. £ Pri Visu je nasedel par ni V, >Telk ;; vsem lovorom, in siccr jc bilo natovorjemih nad 050 ton granitnih kock. 650 ton je rešila ladja »Remorker Nulla Сћ1аза<. Kljub temu se jc bilo bati, da bo črtali tovor izgubljen zaradi neurja. Kapelami Sviličeviču se je posrečilo s pomočjo potapljačev zmanjšati škodo, ki bi bila siccr ogromna. Potapljači so namreč ob življenjski nevarnosti rešili ostali tovor. Milan, 14. nov. kk. V srednji Adriji je divjal hud morski vihar, ki je potopil med Ancono in Pe-scaro več ribiških ladij. Potopil se je tudi parnil' >Esino blizu obale pri Orloni. Število človeških žrtev še ni znano. Dunajska vremenska napoved: Za soboto: Ja sno in milo vreme. Za nedeljo: Verjetno je, da bo lepo vreme še trajalo, morda bo nekoliko oblačno pogodb. Nato jc zopet zahteval Tardieu, naj se strankarski vidiki pustijo ob strani in zunanja poli tika vlade po možnosti odobri soglasno. Pristavil je: »Vrzite vlado jutri, če smatrale to za potrebno, toda ne nocoj, ko gre za narodne interese Francijel« OUoii L j-SLOVEM'Cr dne 15 iu i i и ,4i lOill Stev. JC2. Berenguer Cunctator V splošni politični zmešnjavi razpisane volitve — Liberalno časopisje zahteva sklicanje ustavodajne skupščine — Kralj centralna osebnost Španije Madrid, 1 •• ao\. so. (l/.v. Slov. ) Vlada se je ftdltčila po mučnem čakanju, ki jc .samo povečalo aervoznast naroda, da deleči dan za nove driavno-sborske volitve. Ofividno se je predsednik vlade le vdal pritisku razmer, tako na gospodarskem kakor na političnem polju in razpisal volitve /a 2. marca prihodnjega lela. Volitve naj bi bile dvostopne po načintf ameriških volitev, ki najprej določijo kandidate za volilno zbornico, katera potem iz svuie srede Mbvre državne pcslonce. General Berenguer l>o predložil dekret na podpis kralju še le dni in ni dvoma, da bo vladar privolil, ker se od vseh strani Španije slišijo glasovi, da je dosti čakanja in oklevanja in da narod hoče jasnost glede političnih namenov Be-renguerjeve vlade. Berenguer je prevzel vodstvo države v težavnem času, toda njen položaj bo naravnost nevaren, kadar se ho moral potegniti v zatišje. Njemu se danes očita, da sloji med ljudstvom ln med kraljem kot neke vrste zapreka. /. eno roko deje svobodo, /. drugo jo jemlje. Danos obljublja Dokaj, kar jutri zopel zanika. Berenguer je neodločen človek, ki najbrže niti ne ve, kaj hoče in kam hoče in katere; ;i pot'ska.io naprej nepredvideni dnevni dogodki. Najhujše, kar se mu mora očitati je, da je s o ji m obotavljanjem zasenčil celo osebnost kralja ter povzročil med španskim narodom mnenje, dn je kralj ovira za svoboščine. Tako so začeli nekateri HberaJni listi čisto javno zahtevali, da se skliče ustavodajna skupščina in no navaden parlament, tiste voda j na skupščina bi imela nalogo, da najprvo upš; vprašanje monarhijo. Nevaren je. rla so je pre- okrel izvršil v liberalnih krerih, ki -o po odstopu Prime de Kivera bili pripravljeni prevzeti vlado jn izvesti prehod na ustavni režim. Iz iogtt stališča je razumljivo, da se je oživilo gibanje monarh isličnih veljakov kol so grof Kouiununes, ki je organiziral celo vrsto sestankov med kraljem in vodilnimi politiki nu svojem posestvu v bližini Tolcde. Kralj bo sprejel zadnjega ustavnega predsednika vlado Gardo Prieto in bivšega zunanjega ministra Vtllmieva. Liberalui voditelji bodo izjavili Kralju, da se seveda na noben način ne morejo družiti z ljudmi, ki so podpirali diktaturo de It i vero, a da so pripravljeni izkazati pcpoluo zaupanje Santlago Albi, ki da ima čiste roke, in ki bi po lil Siglo luturo« lahko sestavil vlado, deniokratiziral monarhijo in rešil Španijo pred katastrofo ustavodajne skupščine, fstega mišljenja sla Itidi Rotiiatioties in Villanueva. Dozdeva so, da stojijo za tem pokrelom ludi vplivni katoliški krogi. Nov« vtpda bi bila splavljena še preti volitvami. Herenguer bi torej bil pozvan, da se umakne Santiago Albi v najbližji bodočnosti. Grof Koniano-nes se je v ožjem krogli svojih prijateljev izjavil, da bodo liberalci že v štirinajstih dneh 11a krmilu. 1/. vseh krajev dežele prihajajo vesli, da se mora zgoditi nekaj, kflr bo pomirilo narod, če ne, je pristavil Rornanones, se bo revolucionarno gibanje tako razvilo, da ga nobena koncesija ne bo niogla več ustaviti. Poletu bi Španija si a In pred strašno bodočnostjo. Pariz, 14 nov. li-. Le Potil Journal poreča, 1 da se je Santiago Alba mudil v Parizu, kjer je spre- jel nekatere španske politike, kojih imena niso bila izročena javnosti. Govori se tudi, dn je poselil francoskega '/.mmnjega ministra v spremstvu Španskega poslanika v Parizu grofa (Juinones de Leon. Pojav izgnanega španskega voditelja se spravlja v zvezo z razpisani španskih volitev in z možnost jo odstopa generala Berenguerja. Znano je, da je španski kralj imel daljši sestanek s Santiago Albom v Parizu letošnjo spomlad, ko mu je Alba ponudil svoje sodelovanje za demokratizacijo španske monarhije. Barcelona, U. nov. so Listi poročajo u novih nemirih po deželi, katero povzročajo agenti komunističnega sindikata. V Molili se je na javnem zborovanju naglašalo, da je prišla dvanajsta ura za vrnitev Španije k ustavnemu življenju, če bodo pretekli še li ledni v brezdelju in negotovosti. Pariz, 14 nov. AA. Poročai'o iz Madrida, da ie po spore .ilu vVie na včera šnji se i minisir-skega. sveta kralj pasi lastil predsednika vlade Be-rengucra, da mu v čas.u, ki se mu bo z;!el primeren, predloii dekret za sklicane parlame vta. To sporočilo dalfe pravi, da bosta pari. in senat imela nalogo izvršili revizijo za'konodaijinega sveta diktature in proučiti nnčin o liberalnem sprejetju proračuna, da se regulirajo neurejenosti pre šnjih režimov, upoštevale potrebo države. Vlada bo zahtevala od parlamenta pooblastilo za izvedbo stabilizacije valute na zlati podlagi in sicer v razmerju, ki ustreza valorizaciji. Parlament bo izvoljen brez kak nega koli pritiska oblastev. Vlada apelira na vse d:žayljane, da s svojim sodeovanjetn pripo-mo.t;.o k rešitvi teh vprašanj in za^amčiio normalni potek finančnega iivvjenja. Ministri na potovanju Belgrad. 14. nov. I. Na svojem poslednjem tur-op jo po Srbiji <0 ministri danes dopoldne prišli v ОДак, kjer so bili. kakor povsod, slavnostno sprejeli. Prebivalstvo je kraljevim odposlancem obrazložilo svoje želje iu težnje. Prvi je govoril minister Frangeš o kmetijskem vprašanju. Minister Kuma-nudi je govoril o gospodarski krizi. Govoreč o rezultatih. ki so se dosegli v pogledu ureditve notranjih razmer, ;e obširno obrazložil politični pomen t jan. Dalje je obrazložil cilje in namere sedanje ▼fctde. M in i-ler za socialno politiko Preka je imel navdušen patriot ičen govor. Poslednji govor je imel Boža Maksimovič, ki Je med drugim dejal: Mi vsi pravoslavni Srbi smo zvezani z eno in aslo nacionalno idejo in mislijo. V trenutku 0. jan. smo bdi zelo občutljivi Ce pa se vprašamo za upravičence) <>. januarja, moramo reči, da tj. .januar ni prinesel nič drugega, kakor lo, da se. sedaj lahko ebirmno in čujemo tako lepe besede od naših bratov Hrvatov. Druga skupina ministrov je Lila v Križevcih, kjer je govoril minister Svegel. ki je govoril o gospodarski krizi. Enako je govoril minister Neu-dorfer, ki je med drugim izjavil: »Se danes jih je mnogo, ki še pečejo, da sedenje stanje ni dobro in da se bo vse spremenilo. Danes je Ireba iti na delo v prepričanju, da je to Čvr?ta država. Nikdar niso Hrvati v nobeni državi imeli toliko pravic, kakor v tej. Vsem se oproščn preteklost, pa tudi meni. Tudi jaz som mnogo, mnogo govoril. Danes pa smo prišli na pravo pot, ianos smo si izvolili voditelja, ki 'je v svojih najmlajših dneh prebil najtežje čase. fhi .i« »kozi strelske v rs le moral Hi preko Albanije. V najtežjih Taei hje bil imenovan za voditelja, kralja. Njemu &01Ж) sledili, za njim bomo šli. Stantiardizaci a žitaric Belgrad, 14 nov. AA. Zakonska podlaga za Itandardizacijo žitaric se izdeluje v poljedelskem odseku zavoda za pospeševane zunanje trgovine. Zakonu bo v glavnem princip svotodna trgovina ki bo imel svrho dati možnost okrepitve izvoza in 'konkurence na zunanjih tržiščih ter s tem pospeševanja proizvodnje. Načrt tega zakona bo pred-Jožen anketi potom zainteresiranih organizacij, da bo zakon moči čimprej izdati. Obdavčenje zavarovalnic Belgrad, 14. ncv. AA. Oddelek za davke ml-ilsti'tva financ ie poslal vsem fin'ažnim direkcijam in inšpektoratom okrožnico o odmeri davkov zavarovalnicam. Okrožnica nn.števa vse prcjšnije sklepe istih predmetov in ugotavlja, da davčne uprave še vedno po lastni uvidevnosti odmer..rjo davku podvržene dohodke družb, zlasti glede na premije, izplačane agentom za zavarovanje. Davčni oddelek poudarja, da dobijo direkcije vsako leto redne davčne odmere za zavarovalnice kakor tudi izkaze o izplačanih provizijah. Te dc'kumente so direkcije dolžne takoj poslati davčnim upravam, davčne uprave pa ivh morajo vzeti kol računski temeli za odmero davka. Pregled denarnih zavodov Belgrad, 14. aov. m. V najkrajšem času se 5» vršil pregled denarnih zavodov m ustanov cele drtiave. Komisarji bodo svoja poročila o pregledu ipasLtli trgo-v krškemu ministrstvu. Vse tiste družbe. Vi ne delajo po zakonit o delniških družbah, sc bodo strogo kaznovale in se iim bo evcirluelimo ustavilo poslova«rte. Izvoz jajc Belgrnd, 14. nov. ž. Izvor, jajc na tuja tržišča je zelo velik. Cene so dobre. Našn jajca uživajo dober glas. posebno zaradi dobre kakovosti, zlasli pa zaradi dobrega sortiranja in zavijanja. Volikt pomaga tudi po*peSen transport. Izvoz ja.ic v Italijo Џ pa elab. Prvi na vrsti Biikarc.št, 14- nov. 111. V zvezi z redukcijo proračuna je vlada sklenila zmanjšati podporo rer-kvam. 7a\ pravoslavno cerkev se bo znižala za 10%, 1 M grSko katoliško 20, za ostale cerkve pa 25%. Noblova nagrada za kemijo Rtsrkliolin. 14. IIOV. AA. Nobelovo nagrado 7* kemijo dobi profesor Fischer iz Monakovcjca Vzhodna Evropa potrebuje denarja Živahno gibanje vzhodnoevropskih držav za posojilo - Eni žaufejo neuspeh, drugi dobiiaio lekcije, tretji denar London, 15. nov. os. Iz City )>oročajo, da sc madiarska vlada že dalje časa trudi, da bi dobila posojilo 11a Angleškem. V imenu madjarske vlade nastopa Splošni madjarski kreditni zavod, angleške finančnike pa zastopa skupina Rothschild, pri kateri so udeleženi še nekateri drugi zavodi, ki imajo denarne inlerese v srednji Evropi. Madjarska bi rada dobila posojilo v znesku 30 milj. funtov, toda za enkrat je uspela izposlovati samo predujem 3 milijonov funtov (1 funt '280 Din) proti obrestni meri 6 in pol odstot. Britanska vlada se sama zelo zanima za to posojilo in ni neverjetno, da je naročila Madjarski, naj kaže malo manj podjetnosti v svojem diplomatičnem delovanju v smeri proti jugovzhodu. Predno bo dovoljeno celotno posojilo, bo angleška finančna komisija preštudirala gospodarski položaj Madjarske ter potem na tej podlagi zahtevala garancije. Stockholm, 15. nov. os. Poljska država j-, ponovno obrnila na tukajšnjo fin, skupino Krču-ger in Toil s prošnjo za novo posodlo. Ista firma je že enkrat dovolila Poljski visoko posojilo, zakar je morala Poljska uvesti monopol na vžigalice in ga zastaviti kot garancijo za posojilo. Skupina Kreu-ger ima pravico obdržati monopol do lela 1У05. Sedaj zahteva poljcka vlada posojilo v višini 30 milijonov dolarjev. Kol protiuslugo je Poljska ponudila podaljšanje vžigaličnega monopola, toda Kreuger in Toil sta odgovorila, da so se razmere v Poljski spremenile in da je v sedanjem trenutku riziko veliko večji. Švedski finrnčniki so baje zelo ostro kritizirali režim, ki ga je uvedel Pilsudski, ki mora uničiti še to zaupanje, ki ga Poljska uživa na svetovnem trgu. Zato zahtevajo še drugih garancij kakor kontrolo nad državnimi železnicami, zvišanje cen na vžigalice in zastavitev poštnih znamk". Švedski finančni listi domnevajo, da bo Poljska vse te pogoje sprejela, ker se nahaja v tež- kem gospodarskem položaju in nujno potrebuje denarnih sredstev. Nevvvnrk, 14. okl. os. Wall Street poroča, tla so vsa prizadevanja romunske vlade najti posojila, dosedaj oslala brezuspešna. V Bukarešti se nahajata dve skupini ameriških gospodarstvenikov, med njimi banka Blair. kt sta pa enoglasno odklonili posojilo, ker sla mnenja, da v teh razmerah noben denarni zavod ne more inveslirali denarja v Romuniji. Posojilo bi imelo doseči vsoto 20 milijonov dolarjev. Blairova komisija, ki je prepoiovala vso Romunijo v spremstvu zastopnikov njujorške telefonske zveze, je konstatirala, da Romunija ne more dati nobenih resnih garancij za redno plačevanje obresti, ker je politični položaj tako zapleten, da nikdo ne ve, kaj se zna juiri zgoditi (sicl). Govori se, da bo Romunija poskusila še pri drugih firmah, toda dvomljivo je, ('a bo imela več uspehov. Rim, 14. nov. fr. Tukaj se mudi delegacija finančni ga ministrstva v Sofiji, ki ima nalog zaključili posojilo v višini 500 milijonov lir. Iz verodostojnega vira se ugotavlja, da je Italija zelo naklonjena bolgarski prošnji, toda za enkrat 110 vidi možnosti, da bi ji ustregla, ker je z ozirom na svetovni denarni trg položaj tak, da italijanski finančni zavodi ne investirajo Hvojega denarja v tujini, temveč imajo naleg podpreti domačo industrijo. V političnih krogih pa obstoji upanje, da se bo posrečilo najti zaprošeno v solo, katera bi bila bolgarski vladi zelo dobrodošla in 11a katero tudi računa v skladu z dogodki, ki so se nedavno vršili in ki so ojačili prijateljstvo med obema državama. Ženeva, 14. nov. fr. Avstrijska vlada je baje zaprosila pri mednarodni reparacijski banki za posojilo. Znesek ni znan. Reparacijska banka prošnje ni odklonila, temveč se bo posvetovala s prizadetimi državami. Za enkrat pa ni mnogo izgleda, da bi se posvetila velika pozornost avstrijski demarši. ker je notranjepolitični položaj še vedno zelo uejasen. Politična debata v sobranja Sofija. 14. nov. kk. Sobranje je danes jiopol- ilno na svoji seji razpravljalo o dveh predlogih socialne frakcije. V prvem predlogu je govor o veri prestolonaslednika v zveri s ii. 38. bolgarske ustave, drug! predlog pa obravnava bodoči kurz zunanje politike bolgarske vlade. V debati o prvem predlogu je ugotovil predsednik socialistične frakcije, poslanec Bostukov. da čl. 3K. ustave nc pripušča nobenega dvoma, Ua mora prestolonaslednik pripadali bolgarski pravoslavni cerkvi. Glede zunanjepolitičnega kurza je izjavil Bastukov, tla se vedno bolj množijo znaki in dejstva, da se Italija, zasledujoč svoje politično želje in cilje, sedaj tudi Bolgarski vedno bolj približuje v smislu, ki za državo ni razveseljiv. Nobenega dvoma ni o tein, da Mussolini sedaj, ko mu je odprta pot v Grčijo in Albanijo, in se je lam učvrstil, išče tudi operacijske baze v Bol- Zaključek britanske konference Konferenco je dosegla zelo malo uspeha London, 14. nov. AA. Danes jc bija zaključena seja imperijalne koti'er. n c. Prisotni' so bili vsi vc-dje delegacij. Na n- e1'; je bila sogla no sp c-jeta udanoslna lajava kralju vseh n;. oJov britskega imperija. Kralj ie odgovoril, da je z vessl em sprejel ministre iz pre'kojrvorsikih dežela in da )Lm želi srečen povratek v domovino. Nadalje je konferenca odobrila resolucijo, v kateri izraža uv er-јелје, da je bilo podrobno preučevan e raznih zadev v odborih zelo ko isino in da je zelo zb ualo osebe, ki so bile zaposlene pri lem delu. Nadaljpa resolucija izraža zahvalo delegatu ministrskemu predsedniku Mac Don,-vliti za njegovo predsedovanje in upanje, da bo konferenca imela koristne posledice za ve3 briits.ki imperij. Zak'jučne govore so imeli vsi vodje delegacij. Prav lako je bilo odobreno poročilo konference. Vsi govori so bili nenavadno prisrčni. Dasi ni konferenca izpolnila vseh tnpov raznih d'.lcga-cij, je kljub temu uspehi. Delegati so nadalje izrazili upanje, da bo konferenca, ki bo v Oltawi, re-šiia vsa jJospr.daiska vprašan/a. Kanadska ministrski predsednik Bcnnett je v svojem govo u naglasi! važnost preferenčnih carin in izrabil mne-n-jc, dn bo 'kcfrfereoca v OHaWi odobrila njegov predlog. Krvavi nemiri v Madridu Madrid, 14. nov. kk. Danes popoldne je prišlo na madridskih ulicah do hudih bojev med delavci in policijo. Ob 4 [»opoldne je bil velik pogreb Mirili delavcev, ki so bili pred nekaterimi dnevi ubiti, ko se je podrla neka hiša. Pogreba se je udeležilo ogromno število delavcev, posebno p« so se v polnem številu. 10.000 mož, udeležili pogreba stavkajoči kovinski delavci. Skupno jo bila mi ulicah okoli 50.:r:.) delavcev. Policija je peslavila na ulice, kodrg je Sel sprevod, močne stražo. V doliftnl.li ulicah s<. bile zaprte trgovino In liišna vrata. Že kmalu po začetku pogreba je prišlo do prvih majhnih spojia dov, nakar ,ie bilo poklicano orož.11 ištvo na konjih. V bližini palače Notico iu hotela Ril/, pa je nena doma prišlo do hudega streljanja. Oddanih je bilo bilje do 500 strelov. Pri tem so bili ubiti 4 delavci, 3 pa ranjeni. Tudi policija ima večje število ranjenih mož. NaSlalo je slr-šno razburjenje hi delavstvo očita policiji, da je od vsega početka postopala s ItriVično ostrostjo'. Poostreno obsedno stanje v Havani Newyork, 14. nov. kk. Predsednik Machado je včeraj radi neprestanih štuienlovskili nem rov preglasil poostreno vojno stan e v Havani. Pri novih spopadih med študenti je bi4> ubi ih še?t Študentov, med njimi cn Ame-Jčan, 50 osnb pa je bilo j ramenih in več sto aretiranih. Čete imajo povelje, streljati na vsakogar pri najman sem odporu. Ča-! soipisi so pod tako strogo cenzuro, dki so ra^ši pie-nehali izhajati. Nesoglasje v razorožitve ni komisiji Ženeva. 14. nov. AA- Na današnji seji pripravljalne komisije za razorožitveno konferenco se je pokazala velika razlika v mišljenju med posameznimi delegacijami. Ko se je to opazilo pri glasovanju, so gg. Cecil, Massigli in Gibson predlagali, naj se sprejme resolucija, v kaleri države soglašajo s potrebo. da se efektivno omeji produkcija vojnega irw-terijala, in to ne samo potom publicilete. V drugi točki resolucije je rečeno, naj sc določi naMj. ,mer-nejša metoda za omejitev proračunskih izdatkov za dobave vojnega inaterijala. Sovjetski, italijanski in nemški delegati so bili proti temu predlogu. Sovjetska in italijanska delegacija sta predložili ponovno svoje stare predloge. Glasovanje bo jutri. Nemiri v Peru lama. 14. nov. A A. V Peruju so bili spopadi med rudarji in redaratvom v bližini Malpasa. 16 rudarjev je bilo ubitih, mnogi pa ranjeni. Nemške reparacije Belgrad , 14. nov. m. Na račun reparacij bomo iz Nemčije debili materi al iz mo;lovnih konstrukcij premičnega hišnega in go poda skega orodja, na'jveč pa želcznii'kega materi ala za normalno in ozkotirno železnico. Matferiijal bo v kratkem črsu prispel in se bo razposlal na mesta, kjer so ga zahtevali. Največ dobijo ministrstva z« promet, za javna dela in za sociiano politiko. Belgrajske vesti Belgrad, 14. nov. AA. Od 30. novembra do 4. 1 decembra bo v Novem Sadu velika mednarodna razstava perutnine. Ministrstvo za kmetijstvo je dalo podporo v znesku 30.C00 Din. Belgrad, 14. nov. AA. Danes ob U dopoldne je dospel v Belgrad francoski uče.tjak prole;or pravne fakultete pariške univerze g. Gaston Jense. Na kolodvoru sta ga sprejela predstavnik ministrstva financ Milorad Gjorgjevič, šef proračunskega odseka in Milan Protič, vršilec dolžnosti generalnega ravnatelja Narodne banke. Belgrad, 14. nov. AA. IG. t. in. se otvori telefonski promet med Mariborom in Dortmundom. Belgrad. 14. nov. AA. Minister za socialno politiko je na podlagi čl. 59 zakona o pobijanju nalezljivih bolezni predpisal pravilnik o delu zdravstvenega odbora- Belgrad, 14. nov. ž. Pomočnik finančnega ministra Gospodnetič je obolel na zastrupljeniu krvi, ki je nastalo radi nekega prišča na licu. Njegovo stanje je zelo resno. gariji. Tu mora vlada zapahniti vrata italijanskemu stremljenju, ker bolgarski narod noče, da bi ga potegnili v zunanjepolitične namere Italije, dalje, ker se hoče obvarovali ndve katastrofe. Ministrski predsednik Ljapčev je izjavil v odgovoru na prvo vprašanje, da je treba najprej prestolonaslednika pričakati, vendar je že danes nedvomno ugolovljeno, da dinastija ne bo prišla v konflikt s čl. 38. ustavo. Kar liče zunanjepolitičnega vprašanja, je izjavil Ljapčev, da bolgarska vlada ne'pozna notene druge zunanje politike kakor politike miru in sporazuma z vsemi državami. Ljapčev je nato očilat Bastukovu, da ga je k n jegovemu zunanjepolitičnemu vprašanju iuspiriraJa druga in-ternaciouala, kalere besni boj proti Mussolinl.ju in fašizmu je /adesti znan. Predsednik socialistične frakcije se z odgovorom ministrskega predsednika ni zadovoljil. Avstralski ministrski predsednik Scul'in ie dejal, da je konlerenca dosegla na ustavnem pol,u velik nap-edek in rešila m nego gospodarskih vprašanj. Posebno je pozdravi! izjavo Anglije, da bodo sedanje preferenčne carine osi Me za nekaj časa še v veljavi, kar bo gotovo mnogo koristilo industriji. Atentat na ložo Bukarcšt, 14. ncv. kk. Preteklo 110Č ob 1.30 ie bil izvršen atentat na p es'ozidarsko veliko ložo, kateri predseduje princ Valentin Bifeescu. pred poslopjem je eksplodiral 75 mm topničarski šrapnel. Atentat so opazili včeraj v dopo danskih urah, ko jc inle-nd.-nl lože in piči al lokale iti .ugotovil, da 30 šipe na o'fnih pobite in stene zunaj in znotraj poškodovane. Tudi sosedna hiša ;e imela več razpok. Policia je ugotovila, da je bila pritrjena na steno ludi močna diarmitna patrona, ki Pa ni eksplodirala, ker je vžig Ina vrvica ugasnila, rebivalei hiSe so izpovedali pri policiji, dn .-o ponoči čutili, da se je hiša močno streda. Polkovnik Lupescu, član lože, ki stanuje v liisi, je tudi izpovedal, da je prve ure z ut*a; slišal del n -cijo, pa je dcmneval, da jo počila na ul'ci kaka avl«, mobilsika pnevmatika Zagrebške vesti Zagreb, 14. nov. 1 Zagrebško gostilničarsko društvo savske banovine se je obrnilo na zagrebškega župana zaradi davka na tujce, ki znaša 5 Din za prvovrsine, 3 Din za drugorazredno hotele. Zupan je obljubil, da bo šel po možnosti gostilničarjem na roko in da se bodo zmanjšali davki zaradi pospeševan'a turizma. Zagreb. 14. nov. m. V Zagrebu se inudi Gaston Poulaim, kustos narodnega muzeja v Luksem-burgu. Znan je po različnih člankih v francoskih revijah. V Zagreb je prišel, da si ogleda etnografski muzej, o katerem bo pisal. Hmelj Žalec. 14. nov. kk. Tekom ledna Je ostalo razpoloženje na hmeljekem trgu mimo. Na deželi in v mestu so se vršile kupčije v zmernih merah. Cene za dobre vrste so se držale, za slabe; še blago pa so nekoliko padle. V splešneni eo bile cene za letošnji hmelj od 8^0—«00 KČ. ČcikoslovaSld hmelj-ski sindikat je začel sedaj z nakupovanjem. V javni hmeljarnici je bilo do 14. novembra skupaj povor-ijemih 31.135 hal. to je skupno 75.545 stotov hmelja letošnjega pridelka. Šoštanj Malo bo abonentov. Pri stanovalcih, ki so se abonirall ua vodovod, se hišna inštalacijska dela že vršo. Kaže pa, dn bo teh abonentov zelo malo v primeri s Me.viloni posestnikov v mestnem teritoriju. I11 to kljub temu, da Šoštanj naravnr.3t vpije po higijensko dobri vodi. Inštalacijska dela prccej stanejo. Izgovor je tu: kriza... Smrl. V Penku je umrl Franc Tajnik, lovav-iiiški delavec. Holeh.il jo na jetlki. Zapušča sedem nepreskrbljenih otrok. N. p. v m.! Slovenca« lahko dobile vsak dan iu vsako nedeljo v trafiki ge. Valdlove. Sigajle po iriejn! Danes popoldne se vrši na igrišču SK Sošlaujf prijateljska tekma med domačo enajslorico in »Triglavom*, športnim od.-ekom celjskega kal. prosvol. društva. Zagrebška vremenska napoved: Stalno, po ' večini jasno. f Veleindustrijalec Peter Maidič Kakor smo poročali včeraj, je v sredo, dne 12. ncrv. ob 21 zvečer umrl v Celju veleindustriialec Peter Majdič. Pokojnik je bil iz po vsei Slove- niji znane podjetniške rodbine. Rojen je bil ieia 1862. v Jaršah pri Mengšu, študiral ie realko in Mahrovo trgovsko šolo. Nato je deloval v slovečem mlinu svojega očeta v Jaršah. Leta 1898 je ustanovil lastno podjetje v Celju. Njegov vstop v celjsko gospodarstvo je dal veliko pobudo za narodno borbo Slovencev v Celju. V Celju, kjer je bilo do tedaj skoro vse podjetniško življenje v rokah Nemcev, so se pričeli Slovenci tudi gosjx>darsko osamosvo-jevati in na čelu narodne borbe Slovencev v Celju ie bil na gospodarskem polju Peter Majdič. Neumorni in marljivi Peler Majdič ni miroval nikoli. Ustanovil je več velikih obratov in postal ta-ito eden najpomembnejših veleindustrijalcev v Sloveniji. Njegove zasluge za gospodarsko povzdigo in povzdigo narodne zavesti na spodnjem Šta;er-sketn so zelo velike, ki ne bodo nikoli pozabljene. Pokopan je bil včeraj ob dveh popoldne na pokopališču v Spodnji Hudinji pri Celju. Blag mu bodi spomin. Njegovim zaslugam pa slava! Pevski jubilej Janez Z a v r š a n, znani slovenski barito-nist, praznuje v ponedeljek 17. t. m. 40 letnico. Kakšno? Menda možakar vendar pri lepo zimsko pobarvani glavici nima šele 40 let! Završan obhaja 40 letnico, odkar poje sebi v veselje. Glasbeni Matici in drugim pa v čast in jx>nos. Ze 40 let! Kdo bi naštel dneve, večere iu ure, ki jih je Janez Završan v petju dal tisočim in tisočim poslušalcem, ljubiteljem naše lcpie pesmi. V Skoplju je navduševal srbske nobratime s slovenskimi narodnimi pesmami, na Koroškem pa poje zofiet srbske narodne in umetne jxipevke. In lako f>oje neumorno naprej križem Slovenije, Jugoslavije in skoro jiolovico Evrope. Glasbena Matica ga je že pred mnogimi leti imenovala za svojega častnega člana in to zasluženo. Skoro šesli križ sili možu na neupogljivi hrbet, toda trdovratnež ne popusti in poje z mladeniškim zanosom naprej, da se mladina čudi tej žilavosti iii ognju. Glasbena Matica ljublianska priredi svojemu zvestemu pevcu v ponedeljek časten večer v veliki dvorani Kazine, kjer se mu pokloni ves Matični pevski zbor in vsa ljubljanska pevska društva. Isti večer ob 8 pa da Pevski matični kvartet, v katerem sodelujejo gg. Pelan, Završan ml., Završan st. in Skalar v isti dvorani samostojen koncert s pestrim programom starih in novih slovenskih vokalnih kompozicij. Zanimanje za koncert je veliko in obetata biti obe prireditvi tako častno obiskani, kakor to jubilant in ves odlični kvartet, ki je neštetokrat nastopil pri najrazličnejših društvenih prireditvah, v p°,ni meri zasluži. Kličemo jubilantu: Bog ga živi še mnogo let! ir Pri žolčnih in boleznih nn jetrih, žolč-nem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna »Franz-Josef« grcnčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva |x>trjujejo, da je povsem učinkovito domače zdravljenje s »Pranz-Josef« vodo, če se jemlje zjutraj na tešče, pomešana z malo tople vode. »Franz-Josef« grcnčica se dobiva v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nebo v novembru sn „spremenljive" zvezde Lepota novemberskega neba je zbrana nad vzhodnim obzorjem, kjer vidimo že v zgvdnph večernih urah najlepša ozvezdja. ;ar jih preniorc nebo. Najvišje od teh je ozvezdje Bik« z glavno zvezdo Aldebaranom ki je izrazilo rdečkaste barve in je v neposredni bližini >Hyadov«, roja zvezd v obliki brane Se višje v istem ozvezdju pa miglja druga zvezdna kopica, »Plejadk ah >Gosto-eevci«, »sedmero zlobnih« starih astrologov, ker prinašajo po njihovem mnenju le пезгебо, grozo in strah. Pod Bikom, in sicer bolj proli jugu, so razprosiira najveličastnejše ozvezdje — Orion. Ima )bliko velikega četverokotnika, v čigar sredini so tri poševno ležeče zvezde enake velikosti, pod katerimi se nahaja slovita vsemirska megla, vidna proslemu cčesu kot medel sij. Sosed Biku v eklip-tilci (pot, ki jo tekom leta oriše Solnce) je ozvezdje Dvojčkov, kjer sta glavni zvezdi Caslor in Pollux. Nad njima proti zenitu blesti Capclla v Koiijaiu. Na zapadni strani neba so potapljajo v žarke za-najaječega Solnca poslednja ozvezdja, ki so nam krasila jasne poletne noči, med njimi Q*el t Aia-irom in Ura z Vego. čisto nizko nad severnim obzorjem pa se Izgubljajo zvezde Velikega I o.a v loparah in meglah jesenskih večerov. Poseben kras dajeta nočem planeta Jupiter in Mars. Oba blestita nad vzhodnim del>m >bzor-ja. Jupiter žari s svojo mogočno svetlobo v Dveji-Idh, Mars se pa giblje veliko niie v ozvezdju Vesele mohorjanske številke Na Koroškem 3000 novih mohorjanov Statistika mohorjanov je dovršena in io bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. Za danes omen amo samo, da je v Mohor,evi družbi učla-nijenih 4.799 odslčiikov prebivalcev Slovenije, in sicer znaša ta odstotek v ljub anski škofiji 5.124, v lavantinski pa 4.102. Letos je prvikrat doseglo oziroma preseglo število mchoi'janov v ljubljanski škofiji 5%, v lava trn ki pa 4% prebivalstva. En mohojijan pride v ljubi anski Škofiji na vsakih 19 prebivalcev, v lavantinski škofiji na vsakih 24 prebivalcev, v vsej Sloveniji pribliino na vsakih 21 prebivalcev. Na prvem mestu je v lavantinski ško- fiji Zgornja Ponikva z 18.443%, v ljubljanski pa Kamna gorica s 17.714%. Med 46 slovenskimi dekani,ami je na 1. mestu dekanija Radov.jica z 8.131%; čisto blizu ji je dekani a Kranj z 8.034%; tudi Braslovče s 7.770% ne zaostajajo dosti. Na predzadnjem (45.) mestu je dekani a Murska Sobota z 1.280%, na zadnjem (46.) pa dekanija Dolnja Lendava z 1.238%. En mohorjain pride v Prek-munju povprečno na 78 oziroma na 80 prebivalcev; še kočevska dekanija s svojimi 1.744% (en mohor-jan na 57 prebivalcev) je sp:edatj. Zato jc umtjiva prošnja Mohorjeve družbe, naj bi letos mohorjani prostovoljno nekoliko [»rispevali, da bi Aotofli v •jeseni 1931 Prekmurci in slovenski izseljenci izven Jugoslavije nekaj stotin ali — če Bog da — nekaj tisočev Mohorjevih knjig brezplačno, tako da jih bodo vsaj poznali. Vse Slovence brez izjeme bo pa prisrčno razveselila vest, da jc letos prvikrat po plebiscitu doseglo število mohorjanov na Koroškem tri tisoče. Napredovali so Korošci od lani za 437 naročnikov. Izmed 5659 novih mohorjanov se pač nobenih nismo tako razveselili kakor teh. — Bog jih živi! Novi ljubljanski Tivoli Ljubljana, 14 nov. Te dni, ko so podirali zadnje kcs'anje v glavnem tivolskem drevoredu iu sedaj ko razširjajo cestišče, je čuti nrnogo pritožb proti temu •^opustošenju« tivolske promenade in še celo v Slovencu'- je zagledala beli dan notica, v kateri se nekdo pritožne, češ, kje bomo iskali spomladi sence. Resnica je jia taka, da se bo tivo'eka promenada v kratkem na lep način modernizirala in se razvila v krasno avenijo, ki bo ustrezala vsem železnico 14, pod železnico pa 2. Ti otoki bodo delili alejo v dva dela. Na sredi teh cvetličnih gred bodo nameščena svetila. Postavljeni bodo namreč okusni plastični jx>dstavki zu luči. Blizu grada bo ]>asekanih še nekaj manj vrednih dreves, tako da bo možen razgled prav z Aleksandrove ceste, pa do grada, ki bo arhitektonsko zaključeval vso j>ronienado. V poznejšem času pa bi dobil grad še mcnumenlalno stopnjišče. Okoli železniškega prelaza bo urejen leD s -./ / Ibkks -j --„— ■шаш • ншаш I-*---C......... estetskim in arhitektonskim zahtevam. Tivolski drevored, tak kakor je bil do pred kratkim, res ni več odgovarjal sodobnesti, sodobnemu okusu, j>osebiio odkar se je tako krasno razvila Aleksandrova cesta, katere naravni podaljšek je glavni tivolski drevored. O ureditvi prehoda čez železniško progo, smo svoj čas že poročali. Do spomladi pa bo ves ta del tivolske promenade končno urejen. Slari in trhli kostanji so že odstranjeni, cestišče pa se bo razširilo od 12 m na 20 metrov širine. Sedanji jarki bodo seveda zasuti. Na obeh straneh cestišča bodo v travi, 75 cm od crstišča zasajena drevesa in sicer platane. To plemenito drevo je za naše parke zelo pripravno in dobro uspeva. Drevesa bodo povprek drugo od drugega oddaljena od 21.50 m vzdolž ceste pa po 10 m. Po sredi aleje bedo cvetlični otoki, široki po 4 m in dolgi po 10 m. Vseh takih ctokov bo v aleji nad rondon, ki bo meril v premeru 70 m. Okrog ron-nona bodo prav tako rast le platane, v rondonu samem pa bodo postavljene rastlinske skupine s palminimi gaji. Železniški prelaz bo širok 10 m, do sedaj pa je bil le 4 m. Zapiral se bo z vreleni na dva kraka. Izginile bodo seveda vse dosedanje barake v bližini prelaza, tako trafika, čuvajnica, javno stranišče in druge male stavbe tam v bližini. Mesto njih pa bo zgrajen ob Latermannovem drevoredu večji paviljon, ki bo obsegal prestore za vse te naprave. Novo urejena tivolska promenada bo pomenila seveda znaten napredek v olepšavnnju Ljubljane m bo prav gotovo privabila v tivolski park še več sprehajalcev, kakor jih 'je stari trhli drevored. Prav gotovo pa bo estetski užitek vseh obiskovalcev parka zaradi te promenade večji. Dva krvava pretepa Bohinj, 12. nov. Malokdaj pri nas slišimo o takih rečeh. Na semanji dan sv. Martina pa so pijani fantje klicali drug drugega na korajžo. Ko pa ao se sprijeli, je bil uspeh ta, da je en fant M. N. ves stoičen obležal na tleh, da so ga morali z jut ran'im vlakom odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Pa še isti dan pozno v noč se je vršil drugi pretep, ki je končal še žalestneje. Posesi/lik A. P. ima pred sodn.ijo že dalj časa neko tožbo. Zvečer so ga v gostilni okoli sedeči nekaj dražili — mu nekaj očitali. To ga jo nekoliko vinjenega zjezilo, zgrabil je kuhinjski nož in ga svojemu sosedu S. J. zasadil globoko v prsi. Ranjenega so odpeljali takoj po noči z avtomobilom v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je opasno.Vsa zadeva pa pride pred scdnrjo. Prijet cerkven tat Bohinj. 12. nov. Že večkrat 'je bilo opaziti v župni cerkvi sv. Martina v Srednji vasi, da pri puščicah ob oltarjih ni vse v redu. Davi pa je cerkven i k videl jx> maši iti proti cerkvi nekega sumljivega domačina. Stekel jo pred njim na kor in tu čakal tatu. Ko je vlomilec začel svoje delo pri stranskem oltarju, je cerkvenik zavpil, pritekel s kora in ga zgrabil. Seveda se je tat opravičeval, da ni nič vzel, vendar bo moral že tudi samo lielepe svoje namene obžalovati, ker ima zdaj vso stvar v rokah orož-ništvo. Raka, revnega na zvezdah, ki bi se mogle meriti l Marsom. Zato pa vzbuja ta planet s svojim mirnim, rdečim žarenjem sredi temnega, bro-,zvezdnega neba občutek neznanskega. Od oslaldi planetov je SaJurn na večernem nebu viden le nekaj časa po zahodu Solnca. Merkur je neviden, V enem jc pa dospela na jutranjo stran neba iu vzhuja koncem meseca eno uro pred Solncem. Nebo s svojimi brezštevilnimi zvezdirni je bilo starim zvezdoslovcom znak stalnosti in zakonitosti. Stalnosti radi tega, ker so bile vso zvazte »stalnice« že od pradavnih časov vedno na istih mestih in ker so svetile in deloma še sv i, i jo vedno z isto svetlobo. Zakonitosti pa zato, кег s; vse spremembe na nebu —■ tek Solnca, Lune in planetov in pomračenje prvih dveh — vrše strogo po nespremenljivih večnih predpisih, zakonih, ki ie poznajo nikake izjeme. Res je, kalerikr.it jo zi-žarelo nebo v čudni svetlobi, pojavil se ,ie iznena-da komel (repala zvezda), ki je s svojim nenapovedanim prihodom motil stalnost in red na nebu, v človeku pa vzbujal slrali in grozo in lemne slutnje za prihodnje dni. Pa ta nezakonitost pojava je postala sčasoma nekaj udomačenega, nekaj, kar le navidezno moti ono čudovito soglasje v vsemirju, s katerim nima prav za prav nič skupnega. Končno je pa le prišel čas, ko se je razpuh-tela vera večne stalnosti in nespremenljivosti na nebu v prazen nič. Visoko nad glavo se sedaj razprostira ozvezdje Verzeja. in sicer na robu Rimske ceste. V njem je zvezda, ki so jo.Arabci krilili z imenom Algol, kar pomeni v njihovem jeziku zlobnega duha. Pa ie res zlobni duh ta zvezda. kajti njena svetlobna jakost se spreminja, enkrat jc bolj svella, drugič zopet manj — kričeče nasprotje »večne nespremenljivosti«. Ta sprememba zvezd stalnic pa jo tudi jasen dokaz življenja v vsemirju. Življenja zvezd samih, kajti si>rerniMiiba jiomeni življenje, razvoj v eno ali drugo smer, je igra sil, ki tekom časa predrugači obličje nara-.e. Nič ni stalnega, vse se spreminja, nastaja, živi in zopet izgine. Tudi zvezdo niso izvzete iz lega vseobsegajočega zakona. Algot je primer spremenijo vili; zvezd, onih zvezd, ki tekom časa v enakih (pravilno) ali pa neenakih (nepravilno) presledkih menjajo jakost svoje svetlobe. V največjem sijaju je Algol enak Severnici, ob času najmanjše svetlobo pa sliči najšibkejši zvezdi Velikega Voza (tisti zvezdi, kjer so oje pritrjene na voz). Sprememba Algolove svetlobe sc vrši točno vsakih 6S8 ur, sprominja tedaj pravilno svojo svetlobno jakost. Vzrok tej spremembi nam je znan. Algol obstoji namreč iz dveh zvezd, dveh solne, ki se gibijela ckoli skupnega težišča. Eno solnce je svetlo, drugo pa veliko temnejše. Ker pa je smer, v kateri vidimo Algola, v ravnini kroženja obeh svetovnih teles, so dogodi, da pride temnejše telo pred svetlejše, ga deloma pokrije in mu na ta način odvzame nekaj svetlobe. Nekaj podobnega se zgodi pri mrku Solnca Temno lunino telo stopi med nas in Solnce, zakrije del njegove oble — katerikrat tudi celo oblo — ter zmanjša več ali manj njegovo moč. Tedaj je to, kar opazujemo na Algolu, pojav mrka zvezd stalnic. Število, do sedaj poznanih spremenljivih zvezd znaša nad 5000. Od teha i« je le majhen Pogreb f Jožefa Bajca Litija, 14. nov. Pogreb tragično umrlega mladega posestniku Jožefa Bajca, pd. Jesiha iz Jablance, katerega je mrtvoud zadel v Ljubljani in so ga z mrtvaškim avtomobilom prepeljali iz Ljubljane v domači kraj, je bil v sredo 12. nov. na jablanško pokopališče ob zelo obilni udeležbi ljudstva. Ob odprtem grobu inu je v slovo govoril v imenu gasilcev načelnik g. Pavel B r i c iz Gradiških Lazov, v imenu Kmečke zveze, katere zavedni član je bil, pa načelnik Sve-tokriške kmečke zveze, g. Franc P a u 1 i. Osebno sta izrazila sožalje potrti vdovi v imenu Jugoslovanske kmečke zveze njen načelnik g. Janez Brod ar hi litijski župan g. Ilinko Le-b i n g e r. N. v m. p! Preprečena pot v Francijo Odhod nezaposlenih delavcev v Francijo. Litija, 14. nov. Kubeien na kolodvoru. Ker je litijski svinčeni rudnik skrčil obrat na minimum in odpustil nad 200 rudarjev, so se brezjKselni rudarji i>ričeli tru-moina seliti v Francijo, kjer bo, kakor mislijo, dosti dela in boljši zaslužek. Tako se je večja skupina iz llotiča odpravila na pot s trebuhom za kruhom in se hotela odpeljati z nočnim vlakom v Zagreb, odkoder gredo naprej s transportom. Ker pa je mnego teh brezposelnih napravilo obilo dolga pri raznih obrtnikih in trgovcih, se jo vršila tragikomična žepna rubežen ob asistenci orožništva ob jiol 2 ponoči pred litijsko postajo. Sodni izvrševalec je zaplenil fantom več denarja in obleke, tako do se niso niti mogli odpeljali. Tako bodo morali najprej plačati dolgove iu potem bodo šele lahko šli za boljšim zaslužkom v francoske rudnike. „Krivčevo r:do" zasul plaz Plaz na cesti Nlrahnvira—Gornjigrad. Kamnik, 12. nov. Okrajno načelstvo v Kamniku objavlja: Dne 9. novembra 1930 se je utrgal plaz na cesti Stahovica—Oornjigrad pod takozvano »Krivčevo rido« pod vasjo Podstmlenec občina Ur vi. Cesla je poginoma zadelana in zasuti' s kamenjem in zemljo, ter je vsak promet ne. ogoč, dokler ne bo odstranjen plaz. — Ovira bo tfc.ijalu 1—2 tedna. P KAVA KOLiNSKA ClKORUA del (nekaj nad 250) takih, ki spreminjajo svetlobo kot Algol, tedaj takih, ki mrknejo. Pretežni del zvezd pa spreminja svetlobo iz vzrokov, ki jih sedaj še ne poznamo. Primer take zvezde je »Mira« (Čudovita) v ozvezdju Kila, ki se sedaj razprostira nizko nad južnim obzorjem večernega neba. Mira spreminja svojo svetlobo v jako velikem obsegu precej nepravilno. Ob času največjega sijaja doseže skoraj jakost zvezd Velikega Voza. ob času najmanjše svetlobe pa izgine prostemu očesu. Ta zvezda jc nepravilno spremenljiva, ker nc doseže ob času največjega sijaja vedno iste svetlobne velikosti, pa tudi čas (»perijoda«), ki ga potrebuje zvezda, da doseže zopet isto velikost, se spreminja od 320 do 370 dni. Pri pravilno se spreminjajočih zvezdah moremo v naprej izračunati, kedaj so bo sprememba vršila (Algol bo mrknil dno 20. novembra ob 10 zvečer), pri nepravilno se spreminjajočih (Mira) pa moremo le približno označiti čas največje, odn. najmanjše jakosti. Čeprav jo vzrok svetlobnih sprememb zvezd stalnic vzlic. velikemu trudu zvezdoslovcev v večini primerov docela nepojasnjen, vendar smemo upati, da bo prišel čas, ko bomo jasno zrli na te čudovite pojave, kot zremo sedaj na marsikatero druge, ki so bili stoletja in stoletja človeku nerazumljivi. Ze sedaj so našli s pomočjo spreminjajočih se zvezd silno čudovite lnslnosti teli daljnih solne in brez dvoma bodo prišli zvezdoslovci še do marsikaterih zanimivih in važnih zaključkov glede ustroja zvezd, I saj so opisane spremembe najsilnejše in naihitrej. I še, ki se gode na teh svetovih S. Br. Oiaj pravile ? Danes, v četrtek, ko tu itUrni. /umu v 'Slih Itenrn ptxf I''in naslovom zanimiv ilaiiiU o imstiui-ku Slovenstvu. Ucs jc, tla Sloveti sivo nI bilo /nrr ic prvih ;ačetkoi\ trm ve,- jr podati naslajalo. Slovenstvo, laku, kakor jc danes, jc plini Irdcga delu na&ih prcdiiikur in rilo nas samih. Zemlja, nn kateri smo, jc naša ic trinajst stoletij. Spomnimo )n/ sc tudi nn lo. da .mi vam tujci dostikrat kratili pravico dn nje. Med nas ic prihajalo tuj« plemstvo in lujc meičanslro. Ta stanova pa bi počasi izumrla, da nc bi bila srkala srojih muči i: zemlje, d« nc bi hila vsrkavala rast nabili ljudi. Slovenec jc ie dostikrat pisal o postanku plcmiikih rodbin ua naših tleh iu dokazal, d« se jc skoro po vseh, ki so gospodarile pri nas r ziulnjili stoletjih, pretakala slovenska kri. ila so bite lo prav za prav slovenske rodbine, čeprav zvenečimi nemškimi imeni. Ргвч loko ie bito ludi meščanstva r naiili mestih slovensko, ceprar ie govorilo nemški. Holjši čtOVek je po varil nem t ki. eeprar jc bil Slovence. Se celo prvi začetniki naše knjiiernosli so med seboj govorih nemški, na ulici in doma. Slovensko konrer-cvcijo jc uvedel tut cesli šele pred dobrimi 70 lili Navratil. Iv luko so liudji ah d nI i za njim: me-biansko oblečen človek, pn gorori slovenski! (Prav Utko, kakor ji za Hoellieja med nemškim izolira-iemslrom še vladah francoščina.) Od tedaj se jc pričele bnrltn slovenskem/ jeziku ludi za ono javnost. k' »ii obseieua v književnosti. Slovenski pr-rak i. ki si) po leborii) ,/cmeli zu pern ice slovenskega jezikii, so sine še rziiajuli svoje otroke nemški, pa tudi /r> so počasi opuščali. \a vseh poljih jc nastopalo borbi no slormslro itt pričelo oblegali me- Iu H • la tla. Tedanjt >м se t siva, i>f zet Slove im med ■/XI M ovil ki j, h I U spoi roti' ПС ičanstvo Hsivajoe *lreni n M4 I' d il lira v slovenskega rmiu, mlati Icmv valu sloveli-dciclsko ljudstvo. Borba i eni strani mc-• itn i lurttcrskimi čelom i. olitičnih oblasti, na drugi tort . steo, mlločeno, da od-ic ielt sii odpadlo mešeOii-ieiihi zvestim mešianslvom, stoletja ic bil nn bivšem j ii — vsa mcsla. razen Ko- I zzivajoč' turnirji so kmalu i Jimcah odigrali. V t pomo- ' tke rinite. I'a ie smo okoli [ i < bit iiuli .\loribor, Celje. I'tuj. I udi I k't ' Tata. In hita Iu mesta ic sedaj n bi sr njihovo nemšlro prar obli irmvda hi r kratkem pričali ob-14 r iu druga odpadla mestu nn no- finnii nilc Junci za ncsluvn<> umi- I ■a in turnirjev na Kranjskem, to inilki I. PM)S. za t tt mer je na Št a- I tiodeiclskcna. slovensko zavednega zmaoorala por snet. Prevrat jc )*>-le ii« Koroškem ua jc nesrečni ph -:arrl in iHilisnil Shivcnslvo r dc- sirii lijt razvoj, slovenstvo jc bito Iu tc li.i. \i šlo r tej borbi r glavnem za ditelo m njeno prebivalstvo, ki je bilo slovensko, šlo jc za lo, da dobimo slovensko meščanstvo. Danes ga imamo. Tnrnerjer in nemčttrskih izzivalcev ni ver in ni rec nerarnosli. da bi sc dotok prebivalstva v mesta ponemčuril in postal nezrest svojemu jeziku. Тт » •tffftfftffffffffffTfTffTTTTTTTTvffTTTffTfTTf Pijancem na prste! Alkohol. povzročitelj raznih neprijetnosti. Kočevje. Pred kratkim je domov grede popivala od gonilne do gostilne neka družba v sosedni vasi. Prijadrali so tudi precej vinjeni v gostilno ti. Brez vsakega vzroka je potegnil eden izmed drube nož iu klical ua koraj/о Gostje, ki so bili od preje notri, so se preplašeni odstrauili. Plačati Do inornl gostilničarju steklenice, prt itd. Gotovo se pa Je dotični ne zaveda, kakšna kazen ga še čaka od okr. načelstva. Okr. uačelstvo je dalo svoj r5is za takšna dejanja zelo ostre kazni. Najmanjša tazen je 250 Din. Uboga družina z otroci! Šc huje je bilo v nedeljo 9. nov v vasi Ma-liovnik. Tam so imeli vaščani veselico »domači praznik«. V neki gostilni je prišlo do pretepa med vaškimi možmi in fanti. Prav zares in |iošteno so udarili. Vzrok: alkohol. Tudi za to nedovoljeno boksanje bodo plačali zdravnika, gostilničarju pa steklenice in mizar bo tudi nekaj zaslužil. Poleg tega pa zopet kazen okr. načelstva. Ker jc to bila vaška veselica - za vso vas, bodo najbrže dobili varani listo pokoro, kot svoj čas S. vas. Za določeno dobo ne b sli иt i harmonike ali gramofona o gstilnah, ne b plesa iu drugih zabav. Sedaj, ko bo kmalu adventni čas. bo ravno prav. Koledar SetMiU. 15. novembra: Leopold (Levko), kralj: J< deri, devica. Osebne vesli — 7. redom Jugoslovanske krone V. *tu,pnie 'e bil odlikovan Ivan Primožič, učitelj na Kopriv- «ik u. l/pit jc napravil za čin aktivnega niijegu v«inctfa telmičnej-i uradniku d. razreda tehmčar Zdiavlto ltlau. — V višji tečaj konjeniike Šole sla .■.prejeta med drugimi konjeniški kapetan II. razreda Oto Ejiersdorfer in konijeniiki poročntk Zdenko Strelec. Nn službo v a v to.po vel )ts tvo ministrstva vojake in moinarice so prevedeni pehotna podporočnika Vinko Ku/.ić ter Ljudevit Ulčnik in topniški pod|>oročnik Vinko Kupnih in na slu/bo v avlo yovuljstvo i. nrnvi 'ke i. bi uit i peliolni podnared-niki Ivan Koželj, Vladimir Sepec in Vincenc Itat-majtr. it Zvsza blviih salczijanskih (Jojencev «m« avoj reden leitni občni ibor v nedel o, dne 16. L ui. ob 9 na Rakovniku, * Uprava banov buk« aploin« bolnUnlcc v Ljubljani (pozarja vse prizadete v njih lastnem intere-su, naj nikar ne pošilja o tuberkuloznih hi-ralcev v bolnišnico, ker jih zaradi pomaoknrta prostora in obsto ečih predpisov ni mogoče spreleti. — Ravnateljstvo banovinske sp.oSue bolnišnice v Ljubljani. it Pszdrsvi nrediiikoin »Sluvenea«. Zorka Saksidova. hčerka našega naročniku na Opekarski cHsli v Ljubljani nam je poslala včeraj ljubko vijolico, ki jo je odtrgala na domačem vrtu. Lepa hvala za prijazno pozornost! — Mali 8 lotni Ker i u o v Stanko je 12. t. ni. nnlrgul na domačem vrtu šopek vijolie in malin ter nam jih je pcslal z velikim veseljem obenem s prav lepimi jnedTavi i/. Sv. Križa ob Krki. Lastnoročno e nabral, pa ludi lastnoročno podpisal. Bog ga živi vrlega funta, ki naj bo vsekdnr ponos svojega očeta, vrl krščanski Slovenec! Ilvala li mali Stanko! it Natečaj. VojaSka akademija za nižjo šolo potiebuic encija honc aniejja profe>sorJa za vojno pedagogiko. Kot kandidati za to merto pri-'cjo v poštev profesora držnvndi gimnazij ali reulk odnosno vseučilišč, bodisi da so aktivni ali i.c vpo-kc.jeni. Pclcg tega ii je ji I eben en heuo .uni profesor za italijanski jezik. Za to mesto sc lahko po-tcgu;c;o istotaiko aktivni ali vp k njen i p ofe-orii sredn ih šol ali univerz. Prcšnje je pos'ati dn 20. noveinbra Upravi voj. akademije v Belgradu. -A- Tudi Bohinjce so potegnili cigani. Priš'a je v Bohinj večija skupina cig.rnov — prodajali so kH uscta, rraven pa goljufali. V več kra ih so prosili ljudi, d;i bi jim šli za krstne bot_c in bolricc — a da jim morajo na pre plačati 500 Din — čc pa nimajo, da bo dovolj tudi 100 Din, ker bodo erjjani samo to čez neč dali pod rglavje in bo z u-traj 500 Din. Nekateri so lo \crjeli in jim plačali 100 Din. Ko s j pa čez nekaj dni šli za »botre in bctricc , cigani o krstih niso nič vedeli in so jo pcpihnli še predno ie stvar prišla na uho orožnikom. Kdaj sc bedo venda- 1 udje sprmelovali, ■fc Dražba orožja, ljubljansko okrajno uačelstvo va/glnša: line 4. decembru ihI o dalje bo vršila \ veži okrajnega načelstva \ I juii-Ijani. llrciuiva ulica II. javita dražba /a orožje, katero je bilo odvzeto členu 22 in 40 zakona ti posesti iu nošenju orožja in M. " pravilnika k temu zakonu, kakot tmli orožje, katero se hrani že \eč časa pri |md|tisanein okrajnem nii-ei-lstvu in sicer: lovske puške eno- in dvoecvko, kiiiubinki'. fl,oberto\ ke. pištole, samokresi ild. k dražbi !>odo pripušreni koucesijoniratii trgovci r. orožjem, ki se izkažejo s koncesijskimi listinami in osebe, ki se izkažejo, da imajo veljavne orožne liste, ali pn dovoljenje za nabavo orožja, /dražileo mora plačati predpisano takso po tarifni postavki M taksnega zakona. it Lov na šmarni gori. V nedeljo t(>. novembra Ni ua šmarni gori večji lov s pogonom \ izogib kakim evontiielnim nezgodiini so turisti \ lastnem interesu naprošeni. do se ta dan poslužujejo samo markirane poti. ki vodi i/. Tacna ne \ rli. ■ lji-na \ razmere na Stajerskem-Koro-škem. \saki knjižnici in vsakemu, ki ljubi lepo povest, bo knjiga dobrodošla. Komisijsko zalogo ima Tiskarna sv. Cirilu \ Mariboru. Ceua kn jigi broš. I lin l"5. vezani Din 20. it \\ oblaki ga rosite. Deset pesmi za adventni čas. Za mešani zbor zložil Ma lin Želrznik, zoložila Jugoslovanska Lnii ;arna v Ljub' .ni. Pričujoče pesmi st> l ubke, n žne iu pevne. Vsak zbor^ boljši ali šibke ši bo našel za svo c razmere v tej zbirki primernih pesmi. Posebno še opozarjamo na adventne Mari ine pesmi, ki smo jih zelo pogrešali m bodo pri zornicah kar na bolj doVrcd"šle. Ti-k (litografirafi) je tako lep in razločen, da za pravim tiskem kar nič ne zaosta a. a bliža oči se advent zbirko n^šim zborom naitop'eje pTiporoč-mo. it Zvoniti po toči — prepozno; tožiti po žrebanju za opravo — prepozno! Kupi torej pravočasno par srečk »Doma služkinj po 5 Din. Dobe se v trafikah in pri Zadrugi »Služkinjski dom-;, Liublia/ia. SemeniSka ul, 2-11. it Varčevanje je \ današnjih te/k i h niz-merah |>osebno važno. /. materijalom jc treba varčevati, kakor tudi / vsemi osttilinii dobrinami. I'videvajoč važen princip, se jc lugosl. Odol akc. društvo oilločilo. da kii|>uje od sedaj dalje oil občinstva prazne (^doi steklenice po ' njihovi polni ceni. S tem ji- Odol. to važno sredstvo za higijeno ust. pofinjen. I. novembra j kupujejo vsi1 odgovarjajoče trgovine pra/.ne 1 Odol dvojne steklenice za ceno 2.50 Din za ko- j mud, prozne Odol velike steklenice za ceno 1,50 | Din /u komad, prazne Odol male steklenice za j ceno 1 Din za komad. Našim fitaleetii j>riporo-čamo za to posebno pažnjo. it Utopljenega štiriletnega Zvonkola nismo i našli. Kdor bi ga našel, se naproša, da sproči proti nagradi. Anion štefe, Kranj, telefon št. 24. it Darujte Podpornem« društvu slepih, Ljubljana. Pod Trančo 2. Ljubljana O šišenski cerkvi Od nekdaj м> Ljubljančani smatrali Hišk* že za deželo*". Marsikateri ne ve, da je Šiška del плбе bule Ljubljane. Zadnjih pel let so zrušite kot gobe po dežju oe)e vrste novih stavb. No sedaj lipamo šiškarji ludi ua večji obisli naših .someščanov iz ci nlra, ko jim bo na razpolago kakor pravijo, že nu poletje novi tramvaj. Sicer po zasebni inrlj.ilivi imamo pogoslo avtobusno zvezo s eentruinom, n ni ravno predrago če si hočeš ogledati novo cerkev — uniotvur arh. g. Plečnika. Leti-j ragJe las že od daleč, dn so agilni oo. frančiškani prejeli v dograditev prav svojevrsten zvonik. Dela o bolj nu korajžo — prav malo nudležui so — kakor sem slišal, niti ljubljanska občina ni ra/.veu enkratnega malenkostnega zneska 20.0t)t> Din dala kake nove izdatnejše podpore. Do sedaj je stala cerkev ca il in pol milj. dinarjev. Dosedanji prispevek občine ne dela časti naši beli Ljubljani. Vsa' ena ničla bi mogla priti k zgornji številki in sicer par let po vrsti v proračun našega mcsla V cerkvi optj/.iš, da je g. p. Blaž prevzel nalogo, cerkev umetniško preslikali. Že danes more tudi iieunietnik ugotovili, da bodo freske nekaj veličastnega, v harmoniji slogom stavbe I kol take. Prav nujno bi bilo spravili v rod tudi ue-j i .v,-red im okolico cerkve. Verovškovo ulico do prelaza vsaj malo nasuti z gramozom, iwi z valjarjem potlačili, nameravani park zasadil^ ali ni škoda časa, ko bi .-e drevje žo latvkp zaraslo za bodoči park ilo!edica. Mestna občina je napravila namreč to napako, da jc dala ponoči te ceste čistiti z vodo. To jc ob toplih dnevih zvlo hvalevredno, nc obnese |>a se v mrazu. Asfalt'rane ceste so bile zjutraj gladke in spolzke kakor šipa. Še cc-lo pešcem je bilo nerodno zjutraj hoditi po teh ce-staii. Posebno onim, ki se jim je zelo mudilo ua delo ali kamorkoli. Skrajno neprijetno pa je bilo to za vozove. Konji so se mučili, ker vozovi na spolzkih tleh niso mogli nikamor naprej in marsikateri konj sc je spodrsnil in padel. Mestni občini svetujemo zato v interesu nemotenega jiroincta po ljubljanskih ulicah, naj da, čistiti asfaltirane ceste samo ledaj z vodo, kadar ni nevarnosti, da nastane poledica. © Bukova drra, trboveljski premog in koks pri ti. -Kurivo:. Dunajska 38. tel 8J84 (Balkan). O Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani priredi v soboto, dne 15. novembra I 1., ob 20. uri v .Ljudskem domu, Martinov večer s prav pestrim vzporedom (godba, petje, ples. komični nastopi itd.). Točilo se bode dobro domačo kapljico in se postreglo z dobro jedjo. Prijatelji petjn in veselo zabave iskreno vabljeni. Mala kronika it K poročilu o konferenci z ministri v Celju. V Slovencu« dne 12. t. ni. smo poročali o konferenci z ministri v Celju ter ometi)ali ludi znh-'.evc, ki jih je predložil g. župnik Ivan Vogrinec, nnčelnik gormiegra4kega cestnega odboru. Nekatere teh zahtev pa so bile v >Slovenčevem» poročilu netočno podnae. Zato ugotavljamo dnnes, kti) je zahteval g. župnik Vogrinec v imenu gOTtijegraj-gn (fradi vendar ni moget biti z ti progo čez Ггомапе — Dnmžate. ZIMSKE OBLEKE raglanc. «uknje. trenchcoate iu usnjate suknjiče kupite najceneje pri Konfekcijski industriji ; JOSIP IVANČIČ LJUBLJANA. Dunajska cesta 7 Litija Dražba lova. V ponedeljek pride na javno \ dražbo občinski lov Trebeljevo v izmeri od 7017 hektarjev. V litijskem okraju je to najobsežnejše lovišče, poleg tegu pn je tudi obilo divačino v njem. Posebno tkati je srnjad i, zajcev in divjih petelinov. Na lov prideš takoj s postaj Lase, Jev-niea in Kresnice. — Dražba bo ne okrajnem glavarstvu 17. nov. ob 10 dopoldne. — Vzklicna cena Din 7П00, kavcija Din 7500. — Kakor ču'emo. vlada za la lov med lovskimi krogi v Ljubljani, knkor tudi nn deželi obilo zanimanja. Domžale Krasno i rem« jo nastopilo po zadnji burji. Zrak in planine »o čisto kakor kristal. Ze dolgo časn ni bil zra&ni pritisk lako visok kakor le dni. V čelrlok je kazal llakonier 783 mm nadmorske višine ali 701 krajevne, kar je za naše kraje nekaj Izrednega. Kmetje imajo sedaj najlepšo priliko pri-pravtti si steljo za zimo. Letin rtov pregovor sc uresničuj: pravi namreč . če Je na Lenarta dan lepo, s| lnliko tudi najbolj zanikarni kmet nabavi *el)o »i vsiino. Mladina r našem intelisču se pripravlja »i uprizoritev Golijevo mladinske igre .Prlrukove poslednjo snuje, katere bo vprizoriia prihodnji ine-»ce v Društvenem domu. Nogometna tekma med SK Dlslt in SK Pre-, porod je v nedeljo popoldan ob pol S nn igrišču. Pričakovati je napete igrt» © Martinov večer z zelo mnogovrstnim sporedom bo jutri v Rokodelskem domu. Pevske locke bo izvajal moški zbor pod vodstvom g. prol. M. Eajuka. V dveh veseloigrah bodo nastopili pri ljubljeni naši igralci gg. Vrančič, Novak, Gajeta, Pečar itd. Kdo želi razvedrila, naj pride jutri na Martinov večer v Rokodelski dom. Pričelek je ob 7 zvečer. Predprodaja vstopnic je jutri od 10—12 dop. v Rokodelskem domu. O Prijateljski večer v proslavo 40 letnice pevskega udejstvovanja g. Ivana Završana sc vrši v ponedeljek, dne 17. t. m. v veliki dvorani Kazine po končanem koncertu, ki ga priredi v istih prostorih pevski kvartet Olasbene Matice ljubljanske. Na tem večeru, h kateremu vabimo vse prijatelje slovenskega petja, predvsem pa vse one, ki jih je tolikokrat razveseljeval s svojim lepim petjem g. Janez Završan, bo skromna proslava njegovega požrtvovalnega sodelovanja v raznih društvih in neštetih prilikah. Ti nastopi so pridobili odličnemu našemu pevcu tnnogo prijateljev in častilcev širont cele naše domovine in prav je, da mu la večer, ko se spominjamo njegovega požrtvovalnega 40 let- | nega dela, stisnemo roko v pozdrav in zahvalo vsi : tisti, ki smo prijatelji slovenskega |*Иа. 0 Konccrl pevskega kvart°ta Glasbene Matice bo dne 17. novemb-a t. 1. ob 20 v veliki dvorani Kazine. Ob'aotnl odbor Rdečega križa poživlja svoje članstvu, da se v čim največjem številu udeleži te prireditve in vpoHeva, s kako p~ž tvo- , volnostjo vrli kvartet Gl. M. propagandno delo za Rdeči križ. Že preko 40 koncertov v korist m propagando Rdečega križa je kvartet priredil m je dcDnost članov Rdečega križa, da pri tej priliki izkažejo svo'e prixnan:c in svojo hvatefo-st. 0 Kvartet Glasbene Matice poje v nedc'jo, 16. t. m. pri pol 12 maši v stolnici s ovensko Ne-dvedovo mašo »K Tebi srca povzdignimo«. 0 čeakoslovenska Obec v Lublani pofžda v nadeli 16. t. m. o 4. hod. odpo'edni v NSrodnlm domč loutkovč pfedstavent. Na pofadu ie veliki vipravni hra »Svanda dt'dak«, ku kterč mistr Skrušny namaloval iVoln« navč dekorace, a v nI ž vystupujl 23 loutkv. Zveme srd-čni všerhny malč i velkč pflznivce Kašp4rkovy k učasti na tomto i dn'lš'ch ptedsHnvenlcli. 0 Les i a reveže. Mestno načelstvo bo oddalo revnejšim družinam 40 komadov velikih kostanjevih dreves proti malenkostni odškodnini in pod pogojem, da se drevesa izkopljejo s štorom vred. Interesenti naj sc zglasijo v ponedeljek dne 17. novembra 1030 od pol 8 do pol 9 »H P« od 13 do 14 pri upravitelju mestne vrtnarije na Cesti pod Rožnikom. © Dolenjskn cesta bo radi popravila proge električne cestno železnice v soboto t5 novembra od (i /jutruj do n zvečer /n tovorni promet zaprta oil ifiMtilnc pri Češnovurju do mitnico. Tovorni promet se Ihi vršil po Orlovski iu Ižanski cesli. . 0 Belo Kleni tramvaj. Poročali smo ze, Ja jc magistralni uremij sklenil, naj bodo v bodoče tramvaji v Ljubljani prcpleskani z mestnimi barvami, lo je belo iu zebro. Včeraj dopoldne ?c je pojavil na Zalotiti ce«ti prvi tak iramvai v novih barvah. Celie & Izlet itn Celjsko kočo. V nedeljo 16. novembra bo na Celjsko kočo večji izlet vseh prijateljev narave in lovcev. Treba bo izkoristiti zadnje lepe nedelje. Medtem, ko je v mestu gosta in neprotlornn megla, sije na hribu okrog koče najlepše in najtoplejše solnco. Du bo užitek narave še popolnejši, zakolje ob lej priliki oskrbnik g. Doplikar dobro |>itnnogu pujska. Klobas in drugih dobrot, vinu in brezalkoholnih pijač bo dovolj nu razpolago. Prijatelji narave od blizu in daleč o-teče veljavnost dosedanjih obmejnih kart. Z zainc-uiavo bodo takoj pričeli, ko dobe na občini nove obrazce. Občinski proračun za leto 1931 je že izgotov-ljen in jc na razpolago vsakemu občanu v občinski pisarni, da si ga ogleda. Gasilsko veselico priredi gasilno društvo z Unca v nedeljo ob priliki »žegnanja*. Veselica Ir v Slivlcah v gostilni UdoviC. Slovenske gorice Pri Sv. Marjeti ob Pesnici se je ponesrečil 32 letni Ivan Sket, delovodja pri svetolenartskeir okrajnem cestnem odboru. Padel je sredi ceste in si je pri padcu zlomil desno roko v zapestju. Ponesrečencu so nudili prvo zdravniško pomoč v mariborski spiošni bolnišnici. Sv. Benedikt. V nedeljo, dne 21 t. m. po ve-černicah uprizori naše Kalol. izobraževalno društvo v društvenem domu Meškovo trodtjanko »N« smrt otisoieni«. Pridite! Bo lctx». Naše konzumno zadružništvo Prvo delavsko konzumno društvo v Ljubljani objavlja svoj računski zaključek za poslovno leto 1929.-30., ki neha s 30. junijem 1930, iz katerega je razviden nov napredek zadruge. Promet je dosegel iinpozantno vsoto 196 mil. Din v primeri s 194 mil. Din v ptfslevnem lclu 1928-29. Zaradi opustitve poslovalnice Semič je število članov padlo v zadnjem poslovnem letu od 10.371 na 10.358. Na koncu poslovnega leta 19J9.-30. je imelo draštvo 31 poslovalnic v primeri z 29 na koncu pre šnjegu poslovnega leta. V teku preteklega poslovnega leta je opustilo podružnico v Semiču, na novo na jc odprlo dve podružnici: Ljubljana, Florjanska ulica 5 in Rožna dolina III-2. Bilanca izkaz ue za 0,18 mil. Din deležev in 1.7 mil. Din rezerv (lani 1.66 mil. Din) Dobavitelji eo v zvezi s povečrnlem obsega društvenega poslovanja narasli od 1.67 na 1.88 mil, Din. Istočasno moramo zabeležiti razveseljivo deistvo, du zadrugi iA treba imeli več toliko izposolil kakor v prejšnjih letih. Šc 1. 1928. je imela zadruga pri Zvezi 3.2 mil. Din kredita, leto kasneje samo še 1.78 mil. IZKAZ O STANUJ NARODNE BANK*; J z dne 8 nov. 1930. (Vso v milij. Din, v oklepajih razlika v primeru z izkazom 31. okt. 1980.) Aktiva: Zluto in devize 320,7 (+33.7), tečajna razlika 8243.8 (—14 7), posojilu: menična 1338.4, loin-bardna 240 0, skupaj 15850 (+23.6); pasiva: bankovci v obtoku 5480.4 (—85.3). dre. terjatve 81.0 (+23.3), obveznosti: žiro 758.3, razni računi 206.3. skupaj 904.6 ( + 104.5); ostale poslavke uc-izpremenjene. Vloge zagrebških in hrvatskih denarnih zavodov. Svoječ^sno so edino regulativne hranilnice v Sloveniji objavljale stalno četrtletne izkaze o stanju svojih hranilnih vlog, leta 1027. pa so to opustile. Za celo državo je lani začela objavljati stanje vlog Narodna 1)нпка. Nadalje je začelo tudi Združenje vojvodinskih liank objavljati celo mesečno iSatistiko vlog svojih članov, denarnih zavodov Vojvodin in Sroina. To dni pa ie začelo objuvljati svojo statistiko (četrtletno) tudi Društvo denarnih zavodov v Zagrebu. Po tej statistiki so znašale hranilne vloge na knjižice in tek. uičune pri zagrebških bankah konec lotu 1929. 4151.1 milij., konec 1. četrti. 1198.2, 2. četrti. 1317.7 in 3. četrti. 4319.6 milij., od tega odpade na knjižice 8190.6, na tek. račune pa 1129 0 milij Banke v ostali Hrvatski in Slavoniji (brez Sreina) so imele vlog konec 3. četrtletja 301.« (2. četrti. 392.5), nu tek. lačuu pn 48.0 (52.0) inilii. Zagreb s celo Hrvatsko pu daje sledečo sliko: vloge na knjižice 3. četrtletje 3583.1 (2. četrti. 3564.9). na tek. račuu pa 1181.6 (1192.7). skupno 47(14 7 milij. v primeri s 4757.6 milij. konec 2. četrtletja 1930. Želeti bi bilo, d« po teh primerih začno objavljati poditke o gibanju vlog tudi drugo organizacijo bank in denarnih zavodov. Borza Dne 14. novembra 1930. DENAR V današnjem deviznem prometu so se tečaji večinoma učvrstili. Promet jo bil srednji Privatno blago je bilo kakor običajno zaključeuo v devizi Trst, dočim je ostale zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklopajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2274 50 bi., Berlin 1345 50-1318.50 (1347), Bruselj 78839 bi.. Budimpešta 988.50 bi.. Curih 1094.40—1097.-10 (1095.90). Dunaj 795 «3 bi., London 274.17—274.07 (274.57), Ncxvyork 50.83 56.58 (56 43). Pariz 222 bi.. Praga 167.17-167.97 (167.57), Trst 294.70—296.70 (295.70). Zagreli. Amsterdam 2270$»—2276.90, Berlin 1345.50—1348 50, Bruselj 788.39 bi., Budimpešta 987—990, Curih 1094 40—1097.40. Dunuj 794 13— 797.13, London 274 17—274.97. Newyork 56.33 — 56 53, Pariz 221—223, Praga 167.17—167.C7, Trst 294.794—296.794. Skupni promet brez kompenzacij j« znašal 6.94 mil Din. Belgrad. Amsterdam 2271 50—2277 59, Berlin 1345 50 do 1348.50, Budimpešta 987 do 990. Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794—797, London 274.17 do 274.97 Newyork 56 31—5451, Pariz 221—223, Praga 167.17—167.97, Milan 294.40—296.40. Curih. Belgrad 9.1280. Amsterdam 207.525, Atene 6 675, Berlin 122.00. Bruselj 71.95. Budimpešta 90.225, Bukarešt 3.06, Carigrad 2.44. Dunaj 72.65, London 25 055, Madrid 59.60, Newyork 515 925, Pariz 20.2625. Praga 15.295, Sofija 3.7325, Trst 27, Varšava 57.75, Kopenhagen 137.95, Stock-holm 138.325, Oslo 137.95, Helsingfors 12.97. Dinar notira na Dunaju (deviza) 12.56625, (valuta) 12.535. VREDNOSTNI PAPIRJI Tendenca za državne papirje je nvdalje slaba. Promet je bil le v proirptni škodi in v 7% Bkr. posojilu. Tečaji so v primeri z včeraj popu.tili. Med bančnimi papir i |e bila zrvpet z.ikl učena Ka-tolička po 34, v sredo pa po 35. Unionbanka se je učvrstila od 191 nu 191.25. Jugibanka pa je učvrstila od 78 na 78 50 ka-nc e pa popu tii a na 78.25. V induslri skih delnicah je bil znaten promet v delicah os eške Še:erane, ki je bila np. prej zaključena po 303, do konca sestanka pa je na as a na 305. Nadalje je bil znaten premet v de nicah Trboveljske, ki je bila v zaselku borznega sestanka zaključena po 375, nato je popustila n« 373, kasneje pa se je učvrstila na 374 in 375. Na belsirujski borzi je bil promet v dolarskih papirjih prav znaten, posel no v 7% Blerovem posoilu. Ljubljana, 8% Bler. pos. 92 bi, 7% Bler. po<. 82 bi, Celjska poe. 160 den., Ljublj. kred. 122 d.. Praštediona 930 den., Kred. zavod 170—180 Vevče 124 den.. Stavbna 40 den., Split cement 4(M> hI.. Ruše 280 300. Zagreb. Drž. pup.: 7% inv. pos. 86-87 50. agrari 51—53 50, vona škoda ar. 4^8.50—429 (4 8. 429), kasa 42P.50—429 (428, 429), 12. 428.50—"29.50, 2. 424 (brez kup.), srečke Rdeč. križu 52 bi., 8% Bler. pos. 91—91.50, 7% Bler. po*. 81.625—82 (82), 7% po«. Drž. hip. banke 80.75—81 375 — Bančne delnice: Hrvatska 50 den., Kalo kka 33—34 (3!), Polj« 56—56 50 (56), Kreditna 96 den., Union 191 23 do 191.50 (191, 19t.25) .lugo 78—78.375 (78 78.Г0, 78.25), Lj. kred. 122 den., Medjunarodna 67 dtn., Narodna 8025—8100, Obrlna 36 den., Prailedlonu 930—935, Zemeljska 129—131. — Industrijske del-niče: Nar. 5um. 35, Gullmann 13?—140, Slaveks 50 den,, Slavoni a 2f.O den., Nišice 1009 bi, Danica 100—103, Drava 237 bl„ Še erana Os ek 401 do 304 (303, 304, 300, 305), N r. ml 20 den., O i. »jev. 197 den., Bred. vag. 90 den,, Uni n 90—110. Vevčć 124 den., Im 40 den., Ragusea 397—400, Oceania 210 den, J6£lr p'or 600 Н»ПЧ Trhnvel -•ka 374.50—375 (3/5 373,' 374, 375). Belgrad. Narodna b>nU 8030—8075 (15 kom.), 1% inv. pos, 88. agrari 52 50—53, vojna Ikodti ♦47.50—449, 12. 453.50—454, b% begi obv. 72 50 IlOO.OOO Din k Tob. srečke 26, 6M BI«, pos. 91.75 in letos je padla tu vsota celo na 1.54 mil., kar je razveseljiv pojav in kaže, da se stanje zadruge stalno izboljiu.e. Tudi lani so hranilne vloge pri društvu narastle in sicer od 0.47 na 0.59 mil. Din, želeti pa bi bilo, da zadruga razvije še večjo propagando za varčevanje, kar je v njenem lastnem interesu. Na pasivni strani bilance kažejo zaloge blaga znatno povijanje, saj so narasle od 5.36 na 6 mil, istočasno pa moramo poročati razveseljivo dejstvo, da so se dolžniki znižali od 0.75 nu 0.72 miL Din. Kolike koristi imaijo člani od zadruge, je najbolj razvidno iz dejstva, da znaša za to podovno leto 3% popust članstva 607.000 Din v primeri s 566.000 Dm, oz. 480.000 Din v prejšnjih letih. Izkupiček zadruge za blago c lani dosegel 2.5 mil. Din v primeri s 2.3 mil. Din v prešnjem poslovnem letu. Zelo detajlirani račun dobička in izgube kaže, da gre največ izdatkov za plače (1.35 mrl. v primeri s 1.2 mil. Din v prejšnjem letu). Čisti dobiček znaša 67.168 Din v primeri s 54,944 Din v prejšnjem letu. (1000 dolarjev), 7% Bler. pos. 81.50 -81.75 (15 000 dol.), 7% pos. Drž. hip banke 81.75 (400 dol.). Dunaj. Don. sav. jadr. 86 55, Wiener Bunk-verein 16.90, Creditanstalt 46 50 Escoirplcges. 157.40, Živno 89.45, Union 23'5. Mundus 139 75, Alpine 20.40, Trboveljska 46.95, Leykam 3.90, Rima Митапу 68. Notacije driavrih papi-jev т inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 80—81. — Newyorlt: 8% Bler. pos. 89.50—91, 7% Bler. pos. 80.50—81.50, 7% pos. DHB 80.75—81.50. Žitni trg Nu našem žitnem trgu je postalo živahnejše, ravno tako javlja tudi Budimpešta prijaznejšo tendenco. Posebno živahno je postalo |>ovpraše valijo za koruzo. Danes se je nudilo z« vlačilsko blago že 70. To veliko naraščanje povpraševanja je nastalo radi večjih količin izvoza v Avstrijo. Pšenico kupuje predvsem Priv. izvozna družba, ki je menda samo danes nakupila (KM) vagonov blagu, katerega namerava izvoziti. Plačevala jo po 140 za baško blago. V ostalem ko ceno pšenice osMe v primeri z včerajšnjimi tečaji neizpremenjeno, dočim se j« koruza učvrstila. V L ubliani so notacije neizpremen ene. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 2 vagona pšenice, I vagon ječmena. 55 vagonov koruze. 0 vagonov moke, 5 vagonov otrobov. Tendenca neizpremenjena. Sombor. Pšenica Imč. Tisa šlep 80 kg 140.50 —142.50. bač. okol. Sombor 78 kg 125—130 slav. 78 kg 122 50 127.50 oves bač. 112 50 147.50, ječmen bač. 64 '65 kg 97.50—102.50 60/70 kg 135- 145, bar 70 kg 160—165 koruza bač. slura 90—95, Donava šlep 95—100, bač nova posušen« 75—80 garant. 57 50 -62.50, dec.. jan 62 50—6750. fižol bač. uzančni 240—250, meš. 135—145. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca mlačna. Promet: 400K vagona. Budimpešta. Tendencu prijaznu. Promet majhen. Pšenica marec 15.26—Jo 29. zaklj. 1598— 15.29. maj 1536—15.39. zaklj. 15.37—1538, rž niu-rec 9.10 -9 22, zaklj. 9 16—9.17. koruza maj 11.87 —1191. zaklj 1187—11KK. tranzit maj 0.63 -0.65. •zaklj. 9.64 —9.06. Nu ljubljanski borzi je bilo zaključeno: dva vagonu buk. hlodov, 2 vag. buk. drv. Tendenca neizpremenenu. Povpraševanje je zu buk. plnhe, nar. obrobij. 27 mm 2 kbm., 40 mm 1500 kbm, 60 mm 150C1 kbm., zu buk. metlišča 27-27 mm od 1 m dal e. — Ponuja se pa več tisoč komadov božičnih drevesc 1—3 m. Živina Mariborski „vijski sejem. Na inarib. svinjski sejem 14. t. m. je bilo prignanih 319 svin' in 4 koze. Cene: mladi prašiči 5—6 tednov 75—100, 7—9 tednov 150—200, 3—4 mesere 250 350, 5—7 mesecev 400—450. 8—10 mes. .5"0—650, 1 leto 900 do 1100, I kg žive teže 10—13, I kg mrtve Ipžc 15—16. Predanih je bilo 200 svinj. Koza ni bila prodana nobena. H molj Nurnberg, 14. nov. kk. Danes ie bilo pripeljanih na trg 100 bal, prodanih pa je lilo samo nekoliko postavk srednjevrstnega hallertaus-kega hmePu po 70—75 mark. Za i-ozem ki hmelj dane sploh ni bilo nobene kttpčije. Cene so ostale nespremenjene. Iz službenih objav Potrjena prisilna poravnava. Franc Frang">cli nasl. Rupert Jeglitsch, železnina v Mariboru, lastnica Jegliitsch Marca, za 25%. Vpisi v zadružni register 2ivinore:ska zadruga v Predvoru nad Kranjem, r. z. r. o. z., Hranilnica in posoji'nicu na Bohinjski Beli, r. z. г o, z„ nadalje so bile vpisane izpemembe v načelslvib sledečih zadrug: Kmečka hrani'nica in posojilnica nu Igu, r. z. z n. z., Stavbnu zod-uga De'avski dom. r. z. z o. z., Hranilnica m po*o:i'nica v Smledniku, r. z. z n. z., Hraniiavca in posojiVca v Selnici ob Dravi, r. z. z n. z., Mlekarska zadruga v Vodicah. r. Z. Z O. i. Kranj O Layerju in drugih slikarjih« bo predaval g. konservator dr. Stelč na I. prosvetnem večeru danes 15. t. tn. ob 8 zvečer v Ljudskem domu. O. svetnik Skrbet br. razstavil ta večer v dvorani nekatere slike. Razen predavanja bo kranjska godba odigrala godbeni komad in pevski zbor nastopi s svojo točko- Za kritje režije sc bo pobirala vslop-nina 2 Din. Prosvetno druMvo ima za to sezono na programu še več prosvetnih večerov. Zato vabi vse cenj. občinstvo, da sc takivj prvega v obilnem številu udeleži. — V nedeljo ob 4. in 8. uri se pa predvaja v Ljudskem domu kulturni film »Čebelica Maja«. Tudi k tej predstavi uljudno vabimo. Otvoritev zimskega kegljiiča. Danes v soboto zvečer bo v gostilni pri »Pelerčku« odprto popolnoma na novo urejeno zimsko kegljišče, edino te vrste v Kranju. Poleg kegljišča jc lep primeren salon. Kegljišče bo zopet na razpolago posameznikom in klubom, ki naj prijavijo, katere večere želijo, da se morejo dnevi določili in porazdeliti. Pri otvoritvi bo sodelovala godba. Kegljanje kot šport bo s tem zimskim kegljiščem veliko pridobilo. Ustanovni občni zbor Jugoslovanske - č*4kc lige. lulri \ nedeljo, dne 16. nov. ob II dop se bo vršil ustanovni občni zbor »Jugoslovanske-češkoslo-vaške lige" v Kranju v Narcx Tnein domu. Vljudno vabimo vse prijatelje čefko»'ova*kega naroda, da pristopijo k li?i in se гђогл udeleže madi na'ih življenjskih interesov NIČ VEČ KO SAMO "IOLIKO BENCINA potrebuje Chevroletov tovorni avto za prevoz 1000 Uaga 1 km. daleč. ^JpO jc samo eden izmed razlogof, zakaj se trgovska podjetja in lastniki avtobusov najrajši "odločijo za Chevrolet. Kdor kupi tovorni avto zato, da si razširi krog svojih kupcev in zveča dobiček — bo seveda oprezno izbral voz, ki porabi malo goriva. Za Chevrolet sc jih je že jako mnogo odločilo iz tega razloga. Toda oni, ki znajo ceniti odlike motornih vozil, oni, ki obratujejo z velikim številom avtobusov, sc za Chevrolet odločijo pred vsem zato, ker vedo, da je njegov šcstcilindrski motor ustvarjen za dolgo življenje. Ce naj dobro opravlja svojo nalogo, mora biti tovorni avto na cesti noč in dan. Chevroletov tovorni avto je neprestano na delu — in nikoli v reparaturni delavnici. hla varčnost odlikuje seveda ludi Chcviolctov osebni avlo. Kdor hoče imeli lahek, ekonomičen voz z vnan-josljo in udobslvom luksuznega avtomobila, si izbere Chevrolet Six. Chevrolet — P uni tu. — Oldsmohilt Oaktand — Vauxhalt — Buick — La Salte Cadillac — Chevrolelovi lovorni avtomobili — O. M. C. tovorni avtomobili Fishcrjcvc karoserije. PROIZVODI GENERAL MOTORS CHEVROLETOV! TOVORNI IN OSEBNI AVTOMOBILI GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A Maribor □ V zadevi regulacije Pesnice je ob priliki obiska gg. ministrov predložil šmarješki župan ler predsednik okrajnega kmetijskega odbora za Maribor levi breg Alojzij Sr.hicker v imenu prizadetih posestnikov Pesniške doline posebno spomenico, v kateri se dokazuje nujna potreba regulacije Pesnico, ki jo na primer letos pelkrnt pojilavila okolico, da jo oranje in sejanje za prihodnje leto skoraj čisto zaostalo. □ Nov klub v Mariboru. Danes bo v Mariboru inavguracija kluba Rotarijcev, ki jo izvrši guverner inž. Gerbl z Dunaja. Hotary je ameriškega izvora ter inin v svojem programu etično pojmovanje vseh poklicnih in poslovnih zadev, svelovni mir, medsebojni sporazum itd. Značilno je, da je tdaiiolvo pri klubu Rotaryjcev \ozauo na določilo, da ima vsaka |>oslovna, oziroma poklicna skupina samo enega člana; ravno tako si članstvo izbira klub sam ter se ni mogoče zanj potegovali. Ob priliki današnje inavguracije en zboro v Mariboru l*o-taryjci iz vso državo ler inozemstva. □ Smrtna kosa. V visoki slarosti 80 lel jc preminula v Studencih, Dr. Krekova 31, prevžitka-rica Marjeta .luric. Pogreb blage pokojnice bo jutri ob 16 na slurlenško pokopališče. □ Nemirno Jadransko morje in — Maribor. Na vČOrajSn'em ribjem trgu je bilo prav malo morskih rib; to pa radi loga, ker jf- bilo prelečeno noč .Jadransko morje zlasti v Kvarnprskfm zalivu zelo razburkano. Sardele so se prodajale po 18 in 26. morske jegulje pa po 26 Din. □ Na jutrišnjem sporedu: Ob pol 17 v dvorani Presvetli« zveze predstava mladeniške Marijino družbe frančiškanske župnije. — Od 10—12 in od 14—16 na Trgu Svobode tombola Naših kril . | □ Ravs in kavs znrudi — kur. V 1'risiani-ški ulici je K. R. spustila svoje kure na pašo: jio-javll ho je od nekod sosed, robanlil in brundal ler —- talil; tednjci j t, posegel vmes mož ter se zavzel za Ženo, Sel je sosed pO železo ler zamahnil proli mc.iu iu jirizadejal rano ob levem očesu. Mož se je ženi smilil; zalo jo r. vso silo navalila na soseda, mu idrgnla železo ler z dvojnim zamahom preizkusila trpežno.*! sosedovo glav«. Pri tretjem zamahu pa se Jo sosedu zazdelo, da bi bil priporočljiv stranski okret; posledica: udarec je priletel na moževo glavo. Vzroke dogodivščine ter posledice preiskuje polici ia. □ Z obteženo vesti«. Mariborska policija je Utaknila 41 letnega Štefanu K. Vse je govorilo za to, da ui nekaj v redu. Nn dan Je prišlo potem, da Je ft'efek svojčas bil v zavodu tt< prisilno delo v Stari Oradlški, od kodor Jo po em pobegnil v Avstrijo; pravijo, dn ima atefek 5o nekaj na vesti... U Nofno leknrm-kn službo ima tekoči leden Minafikova lokama pri Orlu na Glavnem trgu П Na delovnem trjtu. ZapoHilev dobe preko lukaJSnje posredovalnice dela: 3 profesijonisti za tlakovanje cest, 5 krojačev. 4 delavi i /.a gramozno jamo. t poljski delavci, 6 čevljarjev, l fotograf, 1 mlinar, 4 vinogradniški delavci, I pletiljke, 10 kuharic ler več šiviljskih In trgovskih vajenk. □ Dr. Aljehin pride-v Maribor. Kakor -m<. Izvedeli iz tukajšnjih Šahovskih krogov, prisjH' šahovski mojster dr. Aljehin na svojem potovanju po Jugoslaviji v dneh od 1. do 20. decembra ludi v Maribor, kjer bo v okviru tukajšnjega šahovskega kluba predaval in odigral nekaj simultank. □ Opozarjamo im današnji oglas trgovine /. južnim in domačim sadjem in zelenjavo g. Štefanije Kos. □ Resnici nit ljubo objavljamo, da je tovarno Metra v Mariboru kupila Mariborska industrija svije, preje Metra . koncerti Bujatli d. d, ne pa g. dr. Ivo Benkovič, ki je predsednik te družbe □ Avtobusna zveza Maribor—Ptuj se bo kmalu uvedla. Tozadevna prošnja mestne občine mariborske so nahaja pri banski upravi v Ljubljani ter je upati, da pride v iiaikr.ii"'-n času do tozadevne koncesije. Pfuj Govor ministrskega predsednika \ Ljubljani ob priliki obiska v dravski l>anovini, je bil pri nas deloma prekinjen. Nekateri ljubitelji radia imajo ntnnreč aparat priklopljen na električni tok ln ko smo s (tozornoHtjo poslušali njegov govoi Slovencem v nedeljo dojtoi-lne. je kar natnkra' aparat onemel sredi besed. Ni dal več štlnire od sebe. Svetovali bi faktorjem, l;i «o tu kako udeleženi, da v prihodnje prekinejo lok preje, dokler radio se ni v svojem elementu. Prosveto društvi, ptujski, nam pošilja: Da prijatelji našega društva niso bili s polo povabljeni nu Martinovo gon. nas ne zadene prav nobena, krivda. Od nas ni bil prav notieden ()ovab-Ijen na enak ali l:ak drugi način. Navzoči so prišli samo radi notice v »Slovoncu . Prosimo torej svoje člane, da nam ničesar ne zamerijo in se na odbor ne h udu Je jo. ker je izkliufe.no. da bi on kaj pogrešil im tej stvari. Voinikoui gramoza. Kr. banska uprava v Ljubljani je nakazala znesek, ki so ga dosegle terjatve voznikov gramoza. Istočasno je pokrila posojilo. ki ga je okrajni zastoji najel v Kmetski lira nilniei ptujski. Skllpaj olioje znese nad 400.000 Din. Vozniki bodo gotovo celo veseli, dn l>odo Se pred zimo dobili izplačane svoje terjatve od lanskega lela. Izplačilo omenjenega denarja se je že pričelo in se nadaljuje v uradnih urah pri cestnem odboru. Prihodnje gostovanje niHrihorskega. gledališča v Ptuju v ponedeljek 1". t. ni. bo nudilo Izredno mnogo zabave. GosIovhIo bo m a ribniško gledališče i. Nušičevo novo veseloigro »Oospn tninis(rAvka<, katere vsebina je pri vseh svojih dosedanjih vpri-zoritvah izzivala salve smeha. Režira g. Л. Kovič. v naslovni vlogi bo nastopila gn. Dragutinovičeva. ki šteje to vlogo ined svoje najboljše krenetje. Kljub temu, dn sodeluje ogrnnien ansambl, veljajo navadne dramske reun. Nežno hožo Vašega miličnika najbolje negujete in ščitite, če uporabljate za dnevno kopanje edino lahko milo za otrok« Faraceiraa. To milo plava n« vodi. a It n»r«l«no ia najbolf- šega materijala. ter je povsem nevtralno (blago). Zahtevajte v lekarnah drogerijah In parfumeriiah le milo Paracelsus in odklanjajte druge produkt«. Prastanovale* Amerike Kulturni obzornik ljena. Toda ne! Tako odlična tvrdka ima svoja trdna, stroga načela. Načelnik mrko zagrozi mistru Ellisu: »Dobro veste, da imam pravico, da vas na mestu odpustim iz službe. Ali pa vsaj zahtevam od vas odškodnino iu vam jo enostavno odtrgam od plače.« Gospa se pri teh besedah — človek ima vendar srce! — hudo vznemiri in hiti tolažiti: Ne, ne, zaboga! Tako nisem mislila. Dajte nn brž drug barometer in stvar je končana. Vas uslužbenec na noben način ne sme zaradi mene trpeti škode.« Mister Ellis se blaženo smehlja iu zatrjuje, da se kaj takega nikoli več, nikoli več ne bo pripetilo. In z globokimi pokloni izgine — dokler ga znova ne pokličejo. RIB)E OLJE ercži norveško, priporoča drosterija KANC, Ljubljana — Maribor. ■■■вввшвшвапвакаишша Razprave Pred kratkim sta izšli v enem, 521 strani ob-segajočem sešitku, 5. in 6. kn iga znanstvenega zbornika Razprave, ki jih izdaja znanstveno dui-štvo za humanistične vede v Ljubi,ani. Zdi se ini umestno, da opozorim širšo javnost razen na Skokov spis o Dižičevem Piakiru Rado dčev razbor Zgodovine Srbi,e Frana Pejačeviča, Oštir,evo razglabljanje o maloazijskem lermilai in na Sovrttov donos k tekstovni kritiki Senekovih pi^ein ad Lu-cilium, še zlasti na tiste objave, ki oodelujc o slovensko kulturno in lileraino zgodovino ter utegnejo zanimati najširši krog čitatel.ev Zgodovinar dr. Milko Коз raziskuje kdaj so Slovenci dospeli do zapadne me,e v Beiučii ob Tagliamentu, ali so šli p.eko današn e ,ezikovnc meje in se kasneje mogoče umaknili ler katere okoliščine so določevale postanek meje med romanskim in slovanskim življem. Te prob eme rešuje v dobi propadanja rimskega cesarstva in nastajanja novih državnih tvorb v Benečiji ter pride do zaključka, da so Slovenci v VII. in Vili. stoletju stvorili tisto jezikovno mejo, ki to jc določeval longobardski vojaški limes, ob katerem so se razbili vsi slovenski navali, in ki je ostala v glavnem na isti črti do najnove,še dabe. Literarni historik dr. Fran Kidrič skrbno zasleduje in gradi Razvojno linijo slovenskega preporoda v pivih razdobjih, S posebno vnemo in prodirnostjo razbira vso dolgo vrsto momentov, ki so pojačeni s splošno avstrijsko zaosta'ost o ovirali slovenski literarni razvoj okoli srede X v 111. stol. tako zelo, da so biJi potrebni za razmah vsakršne literarne delavnosti posebni novi impu'zi. Nato osvetljuje vse one drobce, prispevkov gradiva pri Alasiju, Schonlebnu, Valvazo u i. dr., ki so mogli nadaljevati izoblikovan,e vzbujanja s o-venske in slovanske zavesti izza XVI. stol. v smislu narodnega edinstva, kultu ne skupnosti in medsebojnih informacij. Končno zaključuje stop ljo razvoja preporoda s Popovičem okoli 1750, ko začno pospeševati probu.o močne sile in nove ideološke struje, prihajajoče od zunaj. Nadal evanje te razpiave Dobrovski in slovenski preporod je pravkar v tisku. Dr. Lončar objavlja prvi, desk-iptivni del problema Dragotin Dežman in slovenstvo. Še do danes ni jasna in zadovoljivo reštna narodno-polilična preobrazba enega najmarkantne ših in najsposobnejših mož, ki je bil po svojih tabMih in zmožnostih naravnost določen za voditelja slovenskega iroda, a dasi je odkril v slovenski domovini iste napake in nedos atke kot Levstik, vendar ni postal drugi Levstik. Namesto da bi šel pogumno v boj zoper patriarhalno mrtvilo, nepro-gramatičnost in ku tu no zao talost novičai cv, zoper diletantsko znanstvo, ki sta ga uganjala Trst enja k in Hicinger pod Costovim okriljem, ter za svobc?do kritike in svetovnega nazo a, je obupal, izgubil smer in sc oprijel nemške kulture. Preobrat prirodoslovca in politika Dragotina Delmana iz Slovcnca in Slovana v nemškega Kranjca in avstrijskega ustavoverca Karla Deschmanna se je no večletnem razvoju dovršil v dunajskem parlamentu leta 1861., ko jc javno izpovedal, da smatra slovensko gibanje v formiranje naroda za uto-pistično sanjo, slovensko zemljo kulturno in zgodovinsko za pravo nemško deželo in rcšilev Slovencev iz kulturne zaostalosti le v nemškem e-ziku in nemški kulturi. Audilkni del tega zanimivega problema izide kasrc c. Najzanimivejša sta dva spisa dr. Ivana Prijatelja. V daljšem objavlja vsestransko obdelavo j slovenskega kulturnega in literarnega življenja in dela v najplodovitejšem letu 1868, ki ga presoja z vidika bojev Mladoslovenccv s Staros'ovenci. Stritar, literarni pedagog mladih, prevzame vodstvo s kritičnimi pismi in v dru.bi z organ zator-jem Jurčičem ter ideološkim voditeljem Levstikom z almanahom Mladika. Levstik preosnuje Dramatično društvo in Sokola, medtem ko se ostala dva trudita nadaljevati Glasnik kol izrazilo glasilo mladih. To leto pa je tesno združeno trojico razdvojilo, ker se je Jurčič v najhu ših dneh življenjske krize zatekel k novinarstvu in pustil I na cedilu Stritar a, Levstika in Mladiko, ka- jc j najbolj užalilo Stritarja. — V drugem spisu nam riše nova leta življenja L'ub'anskega zvona, opisuje tedanje literarno življenje in politične boje, odkriva skrite prepire in feze med izdajatelji in sodelavci, zasleduje politično trenje, ki je razdvojilo literarno četo, ker so se literati aktivno postavili v službo po'iličnim strankam. To je na eni strani rodilo nov politično-leposlovni list (H ibar-Tavčarjev Slovan), ki je zaslopal vseslovensko in vseslovensko pojmovanje p oti samokranjskemu, na drugi strani pa je Levčeva disponiranost za vladno stranko odbijala sodelavce in naročnike od Zvona. Šele ko je bil list že na robu propada, je urednika Lcvca strezni! Šuk'ietov in njrgov propad pri kandidaturah in prišlo jc do sprave med narodnimi radikalci in vladnimi c'astikarji — Oba spisa sta zgrajena na povsem novem gradivu dosedaj še neupoTabPene številnt; korespondence in zlasti v letu 1868 ne bo mogel nihče še kaj bistvenega pridati. Zbornik je bogat odličnih in teh'nih znanstvenih razprav in narodnih ved, da e ponos izdajateljem in sodelavcem in čast slovenskemu znan-stvu v tujini. * Štefan Lnznr: Kraljica Estera. Roman Iz madžarščine prevedel Fr. Kolone. Murska Sobota, 1930. Sumoznložba. — Kolencn poznamo po povesti iz časa svetovne vojne, ki je izšla proe! dobrim letom dni, kot preprostega pisatelju, ki nima izrazitih umetniških ambicij, marveč hoče nadaljevati tradicionalno ljudsko povest. Njegove pisateljske sposobnosti sc pa nikakor nc morejo meriti z našimi priznanimi pisatelji ljudskih povesti. Pravkar je v samozaložbi izdal prevod romana »Kraljica Estera«, ki pn nc zasluži pohvale. Roman nam nezna-necn madžarskega avtorja Lazarja (vsaj omenil bi nam bil prevajalec, kdo in ka j jo Lazar, vsaj malo karakterizacije bi nam bil Inhko dal!) je povprečna roba. Slovenščina pn je v knjigi zelo neknjižna. Kljub temu, dn bridko pogrešamo avtoritativnega pravopisa, ki bi nesoglasja izravnal, imamo vendar žc nekoliko splošnih pojmov o jeziku, du ne moremo meni nič tebi nič požirati neokusne čorbe, ki nuni jo z njo postregel Kolone kot prevajalec in ki bi naj bila »slovenščina«. * Jovnn M. Mntović: Mala študija o kralju-vlndnocu. (Cirilica.) Niš. 1930. Štamparija »Sv. Car Konstantin«. — V svojem eseju skuša sestaviti Matovič nekak pregled lastnosti, ki naj jih ima kralj vladar. Po zgledu Mocchiuvelliju jo napisal Matovič nekak zakonik za kralja vludarja. Knjižica obsega kratko teorijo vladanja in jo okrašena s sliko Ni. Vel. kralja Aleksandra I. Nallepšc darilo za vsako gospo lin o io kuhinjska ptsoda DoMš jo v aliiminijumu od najmanjše 'o največje veiiko-»»« »*«••»«»»• Težki izgredi med uarodnosocialističnimi in socialnodemokratskimi dijaki v Beilint. Radioslika angleško-indijske konierence, ki jo je otvoril kralj Jurij. Desno ud krai,a sla državni tajnik za Indijo, Benn. in pa angleški zunanji minister Henderscn. o ZVEZDARNICA NARODOV Nemški učenjaki so sprožili misel, da se s pomočjo vseh narodov zgradi orjaška zvezdarnica, ki bi bila enako dostopna raziskovalcem vseh narodov sveta. Opremljena naj hi bila zvezdarnica z vsemi najmodernejšimi in najdovršenejšemi pripomočki. Za uresničenje te misli so potrebne seveda ogromne vsote, j .»aterih del je žo zagotovljen. Sedaj je na potovanju po Španiji znamo- i niti dunajski raziskovalec planetov prof. dr. j K. Graff, da se ozre po primernem mestu za I zvezdarnico. Novi observatorij l>o moral stati 1 kolikor mogoče visoko, najbolje na kaki gor- i iki planoti, kamor ne segata ne dim n prah obljudenih krajev, ki bi motila pogled v vse-mirje. Na drugi strani pa mora biti zvezdarnica v neposrednem stiku z mesti, odkoder j more dobivati znanstvene pripomočke in živ- j Ijenjske potrebščine za raziskovalce in osobje. | Na takih idealnih mestih so zgrajene po- i večini ameriške zvezdarnice; observatoriji ; Mou nt Wilson, .Jerkes. Lick in Flagstaff se i dvigajo na gorskih planotah. Vprašanje je, , kje se bo našlo primerno mesto za novo med- | narodno zvezdarnico: v Španiji. Južni Afriki | ali kje drugod? Duša nove zvezdarnice ima biti prekrasen j zrcalni daljnogled, ki ne bo nič zaostajal za se«|aj največjim daljnogledom na svetu, ki ima 2 in pol metra v premeru in je last Moiuit \Vilsonove zvezdarnice. Daljnogled telita štiri tone in sloni na stojalu, ki ga je izdelala ladjedelnica, v kateri so v svetovni vojni gradili ameriške vojne ladje. Teoretično zmanjšuje ta daljnogled daljave za petlisočkrat, tako da bi bilo mogoče /. njim na luni razločiti predmete, ki bi dosegali veličino velikih katedral, na Marsu pa mesta, ki bi bila približno tako velika kakor Nevvvork. V praksi pa se te teoretične možnosti zaradi nemirnega zemeljskega ozračja ne dado izkoristiti ter se i je treba zadovoljiti z osemsto- do 12()0 kratnimi skrajša vam i. Podoben teleskop ima dobiti ludi nova zvezdarnica, le da bo bistveno izboljšan. Zr- i calo daljnogleda namreč ne bo vlito iz stekla, marveč iz kremenovega kristala. Ta snov je mnogo niauj občutljiva za toplotne izpre- i membe kakor steklo. Zrcalo orjaškega Wil- j sonovega daljnogleda je npr. tako občutljivo, j da že bližina človeškega telesa ali človeška I sapa kalita pogled. Slednjič je oh lej priliki vredno omeniti, | da izdeluje mojstrski ameriški optik Ritchev i novo velikansko zrcalo za daljnogled, ki bo imelo pet metrov v premeru! Radio Programi Raerelna glasba — 22.30 Simfonični koncert — 23.00 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 1220 Praga — 22.20 Koncert orkestra. — Leiprift: 17.00 Zabavni koncert — 19.00 1'itre — 20.00 Orkestralni koncerl. Cerkveni vestnih 7 Moščanska Marijina kongregarija za može pri sv. Jožefu ima v nedeljo, dne 16. t. m., ob 11 dopoldne običajni shod. Križanska moška in mladeniška Marijina družba obhaja jutri v nedeljo svoj drugi glavni družbeni praznik- Duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob 6. uri. Zjutraj ined sveto mašo skupno obhajilo. Šport TBK 0SV0B0JENJA Dne 1. decembru ob 11 dopoldne priredi I. S. SK Maribor pod pokrovileljslvom komandanta mosta tek skozi mesto na progi 2300 m: Start drž. moško učiteljišče — Koroščeva ulica — Maistrova — Kolodvorska — Aleksandrova — Slovenska — Gosposka — Glavni trg. Ker jo tek propagandnega značaja, Imajo pravico starta razen verificiranih alletov tudi dijaki, vojaki in ostali športniki. Teku-čem tujih narodnosti udeležba ni dovoljena. Tekmuje se po pravilih JLAS. Zmagovalec dobi pokal, ki preide v trajno last tekača po trikratni zmagi, ali ako si ga priboTi petkrat v presledkih. Pel medolj-nih tekmovalcev sprejmejo spominska darila. Prijavo sprejema I. SSK Maribor, Danilo Vahter, Gosposka ulica 37 do 30. novembra t. I. RAZPIS GOZDNEGA TEKA ZA SMUČARJE SK Ilirija priredi v nedeljo, dne 23. novembra 1930 kondiciiski gozdni tek, katerega se lahko udeleže smučarji vseh klubov, ki so včlanjeni v JZSZ. Tekmuje se v dveh skupinah, in sicer: v prvi skupini na ca. 7 5 km dolgi progi za izvežbane tekmovalce in v drugi skupini za juniorje in začetnike na ca. 3 km dolgi progi. S'.art ob 10 dopoldne na igrišču SK Ilirije, cilj islolam. Garderoba tudi na igrišču. Prijavo je nasloviti na g. Tinta Lado, kavarna Evropa, Ljubljana. — SK Ilirija. MARIBORSKI ŠPORT Športne prireditve v nedeljo Ob 18.15 na igrišču I. SSK Maribor: prvenstvena tekma I. SSK Maribor mlad. : SK Železničar mlad. (Sodnik g. Vesnaver.) — Ob 14.30 na igrišču 1. SSK Maribor: medmestna tekma Gradec : Maribor. (Sodnik g. dr. Planinšek.) It društvenega tivllenlv Na rednem uličnem zboru Društva medirincev dne 7. novembra 1930 je bil izvoljen sledeči odbor: Pogačnik Marjan, predsednik; Bogataj Jože, podpredsednik; Sentočnik Albert, tajnik I.; Herfort Jože, tajnik II.; Bricelj Jernej, blagajnik I.; Če-lešnik Franc, blagajnik II.; Kulovic Tomaž, knjižničar 1.; Wolf Vladimir, knjižničar II.; Beniger Jože, gospodar. Gostovanje »Soče« v Grosupljem. Jutri v nedeljo dne 16. t. m. ob pol 16 vprizori družina >Soča* iz Ljubljane Strindbergovo trodejanko vOče-" v Grosupljem. Pred predstavo krotko predavanje. Ker se vrši predstava popoldne, sc je bodo udeležili tudi okoličani. Podružnica Slovenskega lovskega društva v Zasavju. SIoV. lovsko društvo v Ljubljani je dovolilo, da se ustanovi v Zasavju njegova podružnica s sedežem v Trbovljah. Njeno področje bo obsegalo ves laški srez, radeško in šentjursko občino Osvobodite se revmatičnih bolečin Vporeblle lakoj SLOAN-ov LINIMENT, ako se želile osvoboditi bolečin v mišicah in sklepih. Zadostuje malo namazali. Prodre takoj v kožo, hladi pri opeklinah, odstranjuje srbež kože, trdo kožo In bolečine. Tisoči so na ta način ozdravili svoje revmatične bolečine. Uporabljajte SLOAN proti revmatizmu, išiasu, bolečinah v križu In hrbtu, bolečinam zvinjenja in kontuzije, ter proti vsem vrstam bolečin mišičevja. Dobi so o oseh LEKARNAH in DROOBRIJAH SLOAN-ov LINIMENT odstranjuje bolečine. iz krškega s reza ter severni del litijskega sreza (litijski sodni okraj). Pravila za to podružnico so žo oblastveno odobrena. Ustanovni občni zbor se bo vršil v soboto 22. novembru ob 17. uri v prostorih gospe Ane Forte v Trbovljah. Slovensko planinsko društvo priredi v četrtek dne 20. novembra ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti skioptieno predavanje o temi: :»0d Belega Obeliska v Uralu skoni Tur-kestan in Sibirijo do Tihega oceana«. Skioptično predavanje bo pojasnjevalo okoli 50 krasnih barvastih slik. Predaval bo univerzitetni profesor g. dr. ltans Halm iz Irkutska v vzhodni Sibiriji. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Sobota, 15. nov.: SVETI PLAMEN. Red D. Nedelja, 16. nov. ob 15: SNEGULČICA IN ŠKRATJE. Mladinska predstava pri znižanih cenah. Izven. - Ob 20: GOSPA MINISTRICA. Ljudska predelava pri znižanih cenah. Izven Ponedeljek, 17. nov.: PRAVLJICA O RA|SKI PTICI. Red E. Opera. Začetek ob 20 zvečer. • Sobota, 15. nov.: KNEZ IGOR. Red E. Nedelja. 16. nov. ob 15: PRODANA NEVESTA. Gostuje Marij Šimenc. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: LA MA-SCOTTE. Izven. Ponedel jok, 17. nov.: Zuprto. F M ГЧ 1 TRETORN TRETORN aaloselntevlllzasncg kupujejo vsi, ki cenijo svoj denar in varujejo svoje zdravje. Kupite tudi Vi še danes znamko TRETORN Ker tc natboiiSa. ZAHVALA Za številne pismene in ustne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrli našega skrbnega očeta FRANA KOMANA posestnika in strojevodje drž. žel. v pokoju se tem polom najprisrčneje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem. Posebno zahvalo pa njegovim stanovskim tovarišem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem krasnega cvetja. Sveta maša zadušnica se bo brala v trnovski župni cerkvi V ponedeljek, dne 17. novembra ob 7 zjutraj. Ljubljana, dne 14. novembra 1930, Globoko žalujoči ostali. Drž. razredna loterija Poročilo iz koleklure Aut. Golež, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. Žrebanje V. razreda 20. kola, tretji dan, 12. novembra 1930. — Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške se ne odgovarja). Din 20.000 št. 3901, 48958. Din 20 000 št. 229. Din 4.000 Št. 6667, 17412, 27298, 64308, <4075, 92394. Din 2.000 št.: 9909 10783, 12511, 12644, 16961, 19063, 23651, 24963, 28540, 30353, 31841, 3'155, 36474, 38596, 40613, 46573, 47187, 18099, 50 32, 51934, 52466, 55736, 56905, 59357, 61103, 63066. 65290, 67782. 67989, 69736.72831 73500, 74264 76500, 76790, 77964, 78923, 8Г073, 80753; 81889, 89591, 94104, 95756 95969, 98262, 62750 ter še štev. 4880, 5496, 8350. Prihodnje žrebanje 13. novembra 1930. Žrebanje V. razreda 20. kola, četrti dan, dne 13. novembra 1930: Din 40.000 štev,: 35319. Din 30 000 štev.: 37689. Din 20 000 štev.: 14261, 79919. Din 10.000 štev.: 71506. Din 4.000 štev.: 6778, 14314, 23052, 33518, 39024, 396.8, 43876. 67704, 72633, 85322. Din 2000 štev.: 2030, 4305, 6154 12979, 16041, 18327, 20003, 10299, 22211, 28510. 32015, 33204. 33650, 35800, 38567, 39071, 42696, 49121, 51698, 57669, 59742, 65303, 66006, 66156, 68362, 69033, j 70601, 72020 74482, 77107 , 77200, 80312, 82658, 87877, 88664 , 88920, 89152, 92320 92456, 94596, 95267, 95449, 99850. Prihodnje žrebanje 14. novembra 1930. 10 dobrih tesarjev rabi za lakoj podjetje ing. Dukič in drug na stavbi »Viktorija« — Ljubljana. Alckinn-drova cesta. Pohištvo priprosto iu najmodernejše Vam uudi tvrdka po izredoo nizki ceni IfREGAR IN SIIMOVA Št.Vid oad Liubl jann — oasprot kolodvora PR! TVD. B MCTCH imiMM.mmov m S. Za soboflikarfka pleskarska in črkoslikarska dela se priporoča Tone Malgai družba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 6. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sožalja ob težki izgubi naše soproge, hčerke in sestre, gospe Mariie Hanikam roj. Potočnik se vsem naiprisrčneje zahvaljujemo. — Posebno pa se zahvaljujemo prečistiti duhovščini na Koroški Beli, vsem darovalcem cvetja, pevskemu društvu Sava- za odpete žalostinkc, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Ljuhlf«ne-Kor/>«ka Bela, 15. XI. 1930. Žalujoča rodbina. Županstvo občine Zagorje ob Savi razpisuje službeno mesto občinskega uradnika z nastopom službe 1, januarja 1931. Pogoji- Prosilec mora biti jugoslov. državljan, vojaščine prost, ne nad 32 let star, trezen in ne-omadeževane preteklosti. — Naobrazba: Najmanj štiri razrede srednje ali meščanske šole. Prosilci, ki so službovali v drugih službah, naj predlože svoji »curiculum vitae«. Začetna plača 1200 Din mesečno, prosto stanovame z električno razsvetljavo in del kurjave. Starostno zavarovanje in davek plača občina. Napredovanje po posebni pogodbi. — Le resni prosilci naj vlože prošnje najkasneje do L dec. 1930 na podpisano županstvo Županstvo Zagorja ob Savi, dne 11. novembra 1930. Poceni in vendar najboljša Jo Severseva otomana Z 32 perosi v sedežu in 4 v zglavju, velikost 185 78 najboljši niatorijal,cena od 570 do 850 D po izberi prevleke Zahtevujte vzorce! RUDOLF SEVER - Ljubljana - Marijin trg 2 Izmed sodobnih književnih izdaj eo ttli 11 priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zverek stane broširan Din 45 — eiegantno vezan Din 60*—. Jugoslovanska knjigarna v (Jubilant. Sprememba opernega repertoarju. Krr .je g. MarCec obolel, si- poje (Innas v operi ob 20 namesto napovedane Aerdi jevo opore Moč usode« Borodinovu opera -Knez Igor« zu abonente reda K. Vse prijatelje našega gledališča prosimo, du u pošte vn jo to spremembo repertoarja. ■Knez Igoiv jo brez dvomu enu najlepših in najuspelej.ših opor nušegn gloduliškegli repertoarju. Zuto pričukiijemo lep obisk. Predstava se \ rši za red E. Mariborsko gledališče Sobotu, 15. nov. ob 20: sKHJANCKOV GA.1. Kuponi. Gostovanje gdč. Milki• Miehtime, zagreh-iku subrcle. Nedelja, 16. nov. ob 15: ALEKSANDR A. Kuponi. - Ob 20: LUTKA. Ptujsko gledališče. Ponedeljek, 17. nov. ob 20: GOSPA MINUSI KOV K A. Gostovanje mariborskega gledališča. Poizvedovanj* Našla se jo zlata zapestna verižica (antiki. Dobi so v Konsumnom društvu Kongresni trg 2 pri slugi. Dve gumijasti avlo-kolrsi srednje velikosti sta se izgubili na cesti od Ljubljane do Domžal— Dob. Najditelj naj jih odda lastniku Ivanu Rahne, Moste, Pokopališka ulica 3. OPREME za pivovarne in žgainice Naprave za sušenje krompirja Posode Mostovi Parni HoUi in parni stroji Gonita Gradbcaii strogi Lito jeklom hotano železo F. SCHICHAU O. m. b. H - E1.BING DLUTSCHLAND ZA JUGOSLAVIJO: HLEHSKTtDH* 5GSRS0PRFER ZAGREB Trg kralja Aleksandra 8 Telefon 2-—65 1-Z manipulanto s strokovno izobrazbo za skladišče hlodov in s tem združena strujjarska dela — išče vetja strugama. Reflcktira sc samo nu prvovrstne moči. — Ponudbe z jasnimi podatki o dosedanjem službovanju naj sc do 30. nov. 1930 pošljejo na naslov: Jugoslovensko Rudolf Mosse, a. d. Beograd — poštni predal št. 409 pod «256«. MALI OGLASI Vaaku drobna vršilca »-SO Uln aU vsaka beseda SO por. Na|mao|i! oglas » . S Uln. Oglasi nad devet vrstic sc računalo vlit, Za odgovor aaamko! Nn vpraian|a bres znamke ne odgovar|amo! Službe iščejo Uradnik srednjih let, vešč vseh v ;odno in odvetniško pisarno spadajočih poslov, tudi strojepisja, išče na-meščenja Prevzame tudi mesto skladiščnika ali kaj stičnega. Naslov v upravi pod št. 13.018. Prodajalca za delikatesno trgovino, samo prvovrstno moč — sprejmem. - Ponudbe na upravo pod št. 13.022. Mlad zakonski par brez otrok išče mesto hišnika. - Nastop takoj. -Naslov pove uprava pod št. 13.017. Organist išče službe s 1. decembrom ali novim letom. -Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru. Kmečko dekle '.šče mesto za zimske mesece pri boljši družini ali v hotelu za vsa dela. -Ima lastno stanovanje in event. tudi hrano. Naslov v upravi SI. v Mariboru. ilužbodobe Kletar se sprejme, trezen in pošten, kateri bi oskrboval tudi prodajo vina na malo. - A. Čufer, Jescnicc. Iščem učenko , za strojno pletenje takoj, hrana in stanovanje v hiši. Istotam sc proda ple-tilni stroj 8/60, cena 2500 Din. - Ponudbe pod šifro »Plctarna« št. 13.010. Samostojno kuharico išče velika menza. Pogoj izvežbanost v kuhi okusnih raznovrstnih mesnih in močnatih jedil. Plača dobra, po dogovoru. — Služba trajna. - Pismene ponudbe z navedbo kraja, starosti, dosedanjega službovanja na upravo pod -Takoj« štev. 13.024. ЕЈМ^таиивчгаинн Zastopnika za Slovenijo išče nemška tovarna sukr.a. Naslov v pisarni društva trgovskih potnikov in zastopnikov, palača »Trgovski dom-«. -Pisarna posluje samo za člane. Stanovanje soba, kuhinja, predsoba, pritikline in elektrika, v centru, se odda 1—2 gospodičnama. Ponudbe na upravo lista pod »Solidna stranka«. ! Kupimo Stanovanje 2 sobi, kuhinja, predsoba, na solnčni legi, oddam takoj boljši stranki. Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 12.986. Iščem eno, dve pritlični sobi. -Ponudbe pod »December, pozneje« na upravo lista. Stanovanje soba, kuhinja in pritikline, takoj ugodno oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.991. Služkinjo vajeno det v večjih restavracijah, kuhinjah ali menzah, sprejmemo proti dobri plači. Pismene ponudbe z navedbo rojstnega kraja, starosti in dosedanje zaposlitve na upravo pod ^Takoj« št. 13.025. Služkinja za vse ali postrežnica, pridna, snažna in res poštena, lepega vedenja, se sprejme. Tavčarjeva ulica št. 6, If. nadstr., levo. Mlado dekle ki ima voljo izučiti se za kuharico, sc sprejme takoj za daljšo dobo proti dogovoru. Naslov v upravi pod št. 12,993. Vrtrcar zaneslpv. zmožen in poten, se sprejme. Schcr-jaum. Maribor, Aškerčeva ulica 7. Zastopnike iščemo za prodajo enega zelo lukrativnega predmeta privatnim odjemalcem. Mesečni zaslužek 6 do 10 tisoč Din. Ponudbe na upravo pod »Dobro uveden« Šoferska šola prva oblast, konc.. Ća mernik. Ljubljana Dunai- Stanovanje 10 minut od Kranja, sc odda. Izve se pri natakarici na Stari pošti v Kranju. ШШ Gostilna na prometnem kraju, dobro idoča, sc da v najem s celokupnim inventarjem ter s štirimi opremljenimi sobami za tujce. Proti kavciji, lakoj ali pa z novim letom. - Naslov v oglasnem oddelku »Slov.« i pod štev. 12.982. Pekarija zelo dobro vpeljana, s stalnimi odjemalci, sc radi bolezni odda do 10. dec. 1930. . Ponudbe na upravo pod št. 13.020. Vrednostne papirje srečke, obligacijo, delnice kupuie upravništvo »Merkur«, Liubliana Šelenburgova ulica 6/11, tel. 30-52. Prodamo Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Liubliana. Židovska ul. 4 in Stari trg 12. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo goste po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetju L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria Medenih rožičev se prodaja vsaka količina od 50 kg naprej po Din 3.7Г — Trogirska klet, Ljublj., Sv. Petra nas. 43. Slemeni utrnili za №!№ drevesce Zahtevajte mol nafnovelSI. bonato Ilustrirani glavni katalog ki ita pošt oni hrozplaflno iu ki vsebuto mojo nenadkriljiv prekrasno novosti, iuraPke, ппвс1еко, luue, bo ične zliir k«', t od i bori, viol 110, p'toe, zvonco-iniiip.Jo >e, lusko, Л1р C, Sijajni kov n-ski okiasuk, iilrlnmle in vso ostalo potreliSfiln. Iz prvo roko, o.-iio brez konkurenco, Za ona dovoljonu. i ventuolno ko po Pri voOJih nu omilili preprodajalcem oiij-veoii popust vrno denar. AuOil Eidorn hm Solni, мШ m (lieutseb-lauU). floleim želodca, slabo prebavo in nepravilno vretie ure/ure «/• / O O L» *FlGOL» pospešuje tek čisti m osvežu/c kri. krepi telo. — Priporoča se odraslim in otrokom. Figol se dobiva v vsnki lekarni, po pošti t>u razpošilja rroizvaialec: Ltk nia Г)г Semelti, Dubrovn k 2j-!4, 3 stiki s poštnino Ic5 I 'in. 8 steklenic 245 Din 1 steklenica 'Ц) Din Naročaite .Slovsnca'l Posestva Stavbna parcela v izmeri 7000 m\ sc proda v bližini kolodvora Št. Vid - Vižmarje. Parcela ic pripravna za tovarniško ska c. 36 IJugoauto). — ! podjetje ali 5—6 manjših Tel 2236 Pouk in prak- , stavbišč. - Pcizve se- Št. tične vožnje. I Vid • Vižmarje št 100 Opremljena soba za dve osebi sc takoj odda. - Naslov v upravi pod št. 13.000 Stanovanje komfortno, obstoječe iz treh sob, kuhinje, kopalnice in drugih pritiklin, se takoj odda. Naslov v upravi pod štev. 12.820. Mlin ki sc nahaja v mestu, zamenjam za mlin in žago na deželi. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 12.879. Posestvo naprodaj dobre pol ure od Domžai, v izmeri 51 oralov, polovica za obdelovanje, drugo gozdovi, drži se vse skupaj, gozdi so deloma zaraščeni. - Skupna cena <00.000 Din. Pojasnila daje Ant. Vodopivec, Domžale. Peč skoraj nova, in cevi, se ceno proda V skladišču gostilne Figove. Sod za gnojnico okoli 1500 litrov, se prav poceni proda. Pojasnila: A. Sušnik, železnina. Zaloška ccsta 21, Ljubljana. Avto 4 sedežni, v dobrem stanju, zaprt, zelo pripraven za zdravnika ali malo družinico, takoj prodam. Pojasnila daje Miro Ma-rušič, Logatec. č stilni stroi za žito, pripraven za manjši mlin, popolnoma nov, ceno naprodaj. Ogledati v tovarni olia Hro-vat & Komp. — Moste -Ljubljana, Dva (Sinoma vporabljiva tudi kot elektromotorja za istosmerni tok, oba dobro ohranjena, prvi 220 240 V. 106 amp. 42 KW, AEG Union, drugi 220 V 62 amp. 11.5 KW, Magyar - prodamo radi preureditve po jako nizki ceni. Ogledati v tovarni olja Hrovat & Ko., Moste-Ljubljana. Velik antični lestenec iz pravega brona in pristno pozlačen, primeren tudi za večji salon (dvorano) ali cerkev, se poceni proda. Pojasnila sc dobe iz prijaznosti v trgovini Jos. Eberle, Mestni trg 17, Kočijo polpokrito, prostorno, z lahkim tečaiem, naiboljših oljnatih osi, se zelo poceni proda. Poiasnila: A. Sušnik. železrina. Zaloška cesta 21, Ljubljana. 'Msm\ Klavir znamke Luner, Wicn — prodam. Naslov v upravi pod št. 13,023. Štev, 5782/1930. V Mariboru je napigodneiši nakup ga-lanterue drobnariic par-lumerijc, papina šolskih potrebščin itd — na debelo in na drobno — pri DRAGO 30SINA, Vetriniska ulica itev 26. Peči na žagovino najbohšcga sistema in nai-bolj trpežne izdeluje in razpošilja na poskušnjo brez vsakega rizika za stranko, ker plača tovor-nino tja in nazai tvrdka Rihard Jakelj - Slovenj-gradec. Veliko delo ljubezni izkažete svojim dragim rajnim, ako pošljete v njihovem imenu eno opeka za zidavo novega »Doma sv. Terezije«, na čegar dovršenje čaka veliko Število ubogih otrok. — Vsakdanja molitev nedolžnih otrok in mesečne svete maše za dobrotnike, bodo po Božji dobroti tudi pokojnim v tolažbo. — Na željo se pošlje čok. Dom sv. Terezije Deteta Jezusa za zapuščene otroke Zagreb, Vrhovec 35. Tvrdka A. VOLK t luhlinnn ПевИета restn ?4. ntidl nairr ueie »§e »rsie пДетЛпо moko in (frače mlevskr ildeike Zahtevajte cenik! Dr G PICCOLI lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svoio preizkušeno loiotituri Za. /УЈЈ.ЧОЈ OLr\ATOj klL ШЉ,М105 6 ©a. /лаљсллЛС v Čitajte in širite »Slovenca«! Obnova hladilnice v mestni klavnici. Razglas Mestna občina celjska odda najvišjemu ponudniku ves povodom obnove hladilnice v mestni klavnici preostali materija! ki obstoja iz: dveh praznih kotlov po 30, odnosno 35 m- ogrev-ne površine, 1 dobro ohranjenega parnega stroja od 20 KS, 1 kompresoarja za hladilno napravo na žvcplenasto kislino, cca. 1000 kg bakrenih cevi 5 4 1 kompletne transmisijske naprave, cca. 50 m žične ograje iz rebrastega »Carraan« pletiva ter cca. 20.000 kg raznega starega litega iu kovnega železa. Interesenti se vabijo, da predložijo s 5 Din kolkovane ponudbe v zapečatenih ovojih najpozneje do sobote dne 22. novembra 1930 v vložišču mestega načelstva. soba št. 5. Oddaja in prevzem se izvrši v mestni klavnici. Za natovorjenjc in odvoz tekom 14 dni po dostavi obvestila, da jo ponudba sprejeta oskrbi kupec na svoj račun. Kol kavcijo je položiti najpozneje do za vlaganje ponudbe navedenega termina pri blagajni mestnega načelstva 10% ponujene vsote. Vsa detajlna pojasnila daje uprava mestne klavnice, kjer je materija! vsakodnevno na ogled. Mestno načelstvo Celje, dne 7. novembra 1930. Za načelnika: Šubic, s. r. S potrtim srcem naznanjamo, da je umrla v petek, dne 14. novembra 1930, previdena s svetimi zakramenti, v 64. letu starosti, naša blaga mama, gospa Katarina Desenik posestnica in gostilničarka K večnemu počitku jo spremimo v nedeljo, dne 16. novembra 1930 ob 10 dopoldne iz hiše žalosti. Sv. J u r i i ob Taboru, dne 14. novembra 1930. Leopold Jesenik, soprog. Alojz, Ludvik, Franc in Danilo, sinovi in ostali sorodniki. + Javljamo pretužno vest, da nas je naš nadvse ljubljeni soprog, brat, oče in stari oče, gospod Mihael Kmeti« rudniški nadpaznik v pokoju včeraj, dne 13. novembra ob 20, po trudapolnem življenju, vsled dolge in mučne bolezni za vedno zapustil. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 15. novembra 1930 ob pol 15 iz hiše žalosti na Dolsko pokopališče. Sveta maša zadušnica sc bo brala v četrtek, dne 20. novembra v Dolski cerkvi. V Hrastniku, dne 13. novembra 1930. Julijana Kmetic, soproga. Ivan Kmetic, brat. Kristina, hči. Friderik, Bruno, Viktor, Josip, Mihael, Edvard, Ivan, Viljem, Alojz in Franc, sinovi, in vsi ostali sorodniki. mhz asa. ► Ц54" flsjiš J 2.3 E K » so e-31 o •• S — S SN-Š S** o cu o« > a > ~ """ocj *n I 1 I IS-S SO a , S 4! ^ QD „ Oi fN v tm v M ** " « N - Q * •2? N > (J w W i" "o £ »M T j. t lulf 15) 0 :зУ?ј|<5 •So Si . C3 ► * «J 3 ,— "S J 5 a £ 2 « ? |Ob JR- Hans Dominik: Moč treh 37 Koman iz leta 19ПГ). Reinliard Isenbrand, šef velikih essenskih tovarn za jeklo, je sedel s štirimi glavnimi ravnatelji tovarne, da se zaupno porazgovore. . Gospodje, za naše tovarne moramo določiti svoje stališče do političnega položaja. Mislim, da sc zgodovinsko razračunavanje med Anglijo in Unijo ne da več zadržati. Znamenj jc preveč, tla !>i mogel misliti še na mirno poravnavo.« Mladi energični načelnik podjetja je prekinil in se ozrl na svoje sodelavce. Brezpogojno pritrjevanje se je izražalo na licu Filipa Jordana, ki je vodil zunanjo trgovino tvrdke. Prikimal je trgovski glavni ravnatelj Jurij Baumann. Pregledala sta pravilneje politični položaj nego profesor Pistorius, glavni gradbenik, in Fric Oeltjen, začetnik nove izdelave plemenitega jekla. Oba tehnika sta gojila še tiho nado na mirno sporazumljenje, ko sta trgovca že opazila neodložljivo razračunavanje z orožjem. Reinliard Isenbrand je nadaljeval: Ako smatramo vojno kot gotovo, potom je najvažnejše stališče Nemčije in Evrope pri tem... za nas najvažnejše. Po mojih berlinskih informacijah bo ostala Evropa nevtralna. Časopisne glasove, ki že nekaj dni obravnavajo črlanjo evropskih dolgov Ameriki, ako zmaga Anglija, smatram za naročeno delo. Direktna ovrop ska udeležba v tej vojni bi bila samomorilna. Misliti bi si jo mogli le na strani Anglije, toda potem bi bila naša dežela vplivom ameriških bojnih sredstev izro- čena skoro brez obrambe. Smatram, da nam sploli ni treba resno razpravljati o možnosti direktne udeležbe v vojni. Tem bolj pu, kako bomo delali kot nevtralna država. Jasno je, da dobavljamo lahko obema strankama, nc da bi kršili svoje nevtralnosti. Sentimentalnost smo hvala Bogu pozabili. Pri ljudstvu so sem pa tja lahko simpatije za to ali za ono stran. Za nas je vse samo dobavl.janje. Možnost, da s podvojenim delom dvignemo naše narodno gospodarstvo ... da izbrišemo zadnje sledove preteklih vojnih let. Tudi o vprašanju prevoza se nam ni treba razbijati glave. Dobavljamo prosto iz Essena. Kako naročniki od tam spravPajo blago dalje, je njih lastna zadeva. Ali so gospodje enakega mnenja?« Filip Jordan je prosil za besedo. Prevozno vprašanje jc za Anglijo zelo enostavno. (Jna prepelje izdelke po kopnem in skozi Rokav-ski tunel lagodno na otok. Do Calaisa ščiti nevtralnost prevoze. Od tam podmorski predor... ako ga proti pričakovanju ne razrušijo Američani. Za prevoze v Ameriko prihajaio podmornice in zračne ladje v poštev. Slišal sem, da Uniia računa 7. dvajset odstotki izgube pri vseh pošiljatvah po zraku v gusarski vojni. To je že upoštevano pri njih računu. Prevozno vprašanje pa ni naša stvar. Niti za vojskujoče ni glavna skrb. Obe stranki bosta večkrat le kupili, da zaprela blago za nasprotnika in ga bosta mimo pustili tu v deželi.« Potem vprašanje cen?*: Reinliard Isenbrand je izgovoril in pogledal Jurija Baumanna. »Cene so določene po nemško-francoski industrijski zajednici. Navzdol, ne navzgor .._ Jurij Baumann je položil roko na debel cetvk. »Tu so osnovne cene za jeklo in vse jeklene izdelke. Razpravljali smo v zajednici in določili za slučaj izbruha vojne takojšen pribitek 300%.« »Kaj naj prodajamo?« Šef je splošno zastavil vprašanje. Profesor Pistorius je odgovarjal. »To bo predvsem odvisno, kako dolga bo pričakovana vojna. Za kratko vojno dobo napol izdelat e blago. V daljši vojni gotove izdelke. Strokovnjaki računajo, da bo v prvih desetih dneh vojne uničenih. 40% vseh zračnih bojnih sil. Vse bo odvisno od tsga, ali bo trajala vojna Iako dolgo, da pride v poštev obnova uničenega materrala. Američani skušajo na lo-mestiti 7. množino, kar jim manjka v kakovosti Mrzlično delajo na tem, da zgradijo svoje brodovje R F. c. Medtem je dovršena naša vrsta, ki razvija poldrugo-kratno hitrost. Vojskujoči nam bodo vsak rnofcr nove vrste iztrgali iz rok za vsako ceno...« Zvonec pnevmatične pošte na stranski mizi je zazvonil. Pisemce je skočilo iz skrinjice. Naslovljeno ie bilo na Filipa Jordana. Reinliard Isenbrand je nehote namršil obrvi. Seja naj se ne bi motila. Jordan je raztrgal ovitek. •Tekma se je pričela. Moj zastopnik mi javlja, da jc pri njem mr. Stamford kot pooblaščenec Cira Stonarda. Hoče kupiti naš celokupni izdelek snovega jekla, postavljen v Kokille. Za dve leti. Dva tisoč dolarjev tona.« »Vsi vragi. Gospodu iz Amerike se mu 1'.« Vzklik se je izvil Fricu Oeltjenu, ki se je bal za svoje jeklo. Se ne zgodi.« Isenbrand je izrekel kratko in odločno. >Samo določene množine po dnevni ceni.« Za Jucoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cot. Izdajatelj: Ivan Rnltovuc "ireduik. I'fant Kremžar.