štev. 32 TRST, torek I. februvarja 1910. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA totfi ob nedeljah in praznikih ob St, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. I'osamifne štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka cadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===rr Plačljivo in utolljivo » Trstu. ===== Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko- V edinosti je moč! za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Maroenina na nedeljsko izdanj« „EDINOSTI" stan*: ca ••to leto Kron 5-ao, so pol lota Kron a-OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinosti - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulic a •===■ Giorgio Galatti štev. 18. = Po5tno-hranllni?ni ra?un ft 841652. TELEFON St. 11-57. BRZOJftUNE UESTI. Češki deželni zbor. DUNAj 31. „Wiener Zeitung" priobči jutri 1. februarija cesarjev patent, ki sklicuje češki deželni zbor na 3. februarija. OGRSKA. BUDIMPEŠTA 31. Ogr. biro poroča z Dunaja: Ministerski predsednik je predpoludne vsprejel sekcijskega načelnika cesarjeve kabinetne pisarne Daruvary-ja. — Ob 11.30 se je ministerski predsednik peljal k ministru za unanje stvari grofu Aehrenthalu, s katerim se je pogovarjal pol ure. Opo-ludne ^se je ministerski predsednik grof Khuen~-Hedervary podal v cesarsko palačo, kjer ga je cesar ob 12.30 vsprejel v avdi-jenci. BUDIMPEŠTA 31. Ogr. biro poroča z Dunaja : Ministerski predsednik grof Khuen Hedervary je izjavil uredniku Ogr. biro: Današnja avdijenca, ki se bc vršila ob 12.30 utegne biti prav kratka. Kar se tiče razpusta zbornice, je možno, da se isto izvrši še pred 24. marcem. Zbornica je bila radi tega odgodjena do 24. marca, ker je vlada do tega dne zahtevala indemniteto, ki je bila kakor znano določena za dva meseca. Vlada uporablja vse svoje sile za priprave k novim volitvam. Kakor minister za notranje stvari se namerava ministerski predsednik sporazumeti s štirimi ali petimi najuglednejimi osebami iz vsake županije, da dobi natančna pojasnila o razpoloženju prebivalstva in smer javnega mnenja. Jutršnja številka uradnega lista objavi bržkone razglas, ki se nanaša na vedenje vlade. Razglas bo vseboval podrobno utemeljevanje položaja državnega zbora. BUDIMPEŠTA 31. Ogr. biro poroča z Dunaja: Avdijenca ministerskega predsednika Khuen-Hedervay-ja je trajala pol ure. Po avdijenci se je ministerski predsednik ob 1 uri vrnil v ogrsko palačo, kjer je nekemu zastopniku ogr. brz. biroa izjavil, da je cesar odobril ročno pismo in je podpisal. To ročno pismo se objavi v jutršnjemu uradnemu listu, in se istočasno sporoči jutr-njim listom, da bodo mogli istočasno z jutr-šnjim uradnim listom objaviti besedilo vladarjevih sklepov. Ministerski predsednik ne po-seti danes več nobene osebe, ampak se ob 2.55 pop. vrne v Budimpešto. Na vprašanje, kako se razvije v bližnji bodočnosti položaj na Hrvatskem, je ministerski predsednik odgovoril, da se položaj razjasni v dveh ali treh dneh, vendar hoče prej govoriti z banom. Na nadaljno vprašanje, če je v Hrvatski pričakovati tudi osebnih sprememb, je odgovoril, da tudi to ni izključeno. BUDIMPEŠTA 31. Ogr. biro poroča; Jutršnja številka uradnega lista priobči sledeče lastnoročno pismo : Ljubi grof Khuen-Hedervary! Od Vas podano demisijo Moje ogrske vlade ne vsprejmem in jemljem odobravanjem na znanje, da boste glede razpusta državnega zbora in svoječasnega sklicanja novega državnega zbora stavili predloge. Dano na Dunaju dne 31. januarija 1910. Fran Josip s. r. Khuen Hedervary s. r. Ministerska kriza na Grškem. ATENE 31. (Ag. Ha vas). Na včerajšnji konferenci v kraljevi palači sta Teotokis in PODLISTEK. Igralec. 71 jiCMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. Koški spisal F. M. stojevnkij Poslovenil R K „Vi ste sladkoro.var." „Da, delničar sem v družbi znane tovarne za sladkor Lowel & Comp." „Vidite torej ! Po eni strani — sladko ro var, a po drugi — Apolon Beiveder-ski! To se pa vendar strinjati ne more. -Jaz pa še sladkorovar nisem, ampak čisto navaden, malenkosten igralec na ruletki, ki je bil že sluga, kar je brez dvoma že znano miss Pavlini, ker ima po mojem mnenju izvrstno policijo." „Razkačeni ste in govorite zato vse te neumnosti," je rekel m. Astlej hladnokrvno po kratkem premisleku. „Vrhu tega ni v vaših besedah nikake originalnosti." „Res je ! Toda ravno v tem tiči ona grozota, cenjeni prijatelj moj, da so vse te moje obdolžitve, najsi so še tako zastarane, nemarne in vodene, da so vendar resnične! Vsekako nisva prišla do nika-kega zaključka !* „To je gnusna neumnost in beda- Ralis izjavila, da bo zbornica podpirala kabinet Dragumisa. Kralj je nato poveril Dragumisu sestavo nove vlade. Novi kabinet bo jutri zaprisežen. Tekom dneva je bilo več manifeslacij v prilog sklicanju narodne skupščine. Mir se ni kalil nikjer. Kraljevo poročilo radi sklicanja narodne skupščinej bo objavljeno, čim določi zbornica one člene ustave, s katerimi se ima baviti narodna skupščina. Ti členi bi bili neodstavnost vseh sodnikov, sprememba volilnega zistema, j vzpostava državnega sveta, rekrutni zakon; in stalnost državnih uradnikov, ATENE 31. Dragumis je vsprejel misijo; za sestavo izrednega parlamentarnega kabi-; neta. V kabinet utegnejo vstopiti Zorbasj kakor vojni minister, Miaulis kakor minister j mornarice in Kalergi, sekcijski načelnik v j ministerstvu za unanje stvari, kakor minister za unanje stvari. KANEA 31. — Ruski križar „Oleg" je dobil nalog, naj čim prej odpluje v Pirej. i Nadaljne ladije ruske eskadre, ki se naha-j jajo v sudaškem zalivu, čakajo tam ri&dalj-nih povelj. Voda v Parizu upada. PARIZ 31. Na kolodvoru v St. Lazare; se je položaj nekoliko zboljšal. Proti polunoči je naenkrat zginila voda iz nekaterih ulic v I tamošnji bližini. Nade je, da bo do drevij cela okolica postaje St. Lazare popolnoma osušena. PARIZ 31. Pariški poslanec Bender bo stavil v jutršnji zbornici zakonski načrt, na podlagi katerega dobe red častne legije vse osebe, ki so se posebno odlikovale pri rešilnih delih o priliki povodnji. Da bi se v bodoče preprečilo katastrofe zbog povodnji, predlaga znani inženir Berl/er v „Figaro", naj se v razdalju 42 km zgradi cevi, v premeru 6 metrov. Te cevi bi vodile iz Jvry Porta, kjer se združujeta Marna in Seina do Bissy-ja, in bi se po njih odtekala voda tako, da bi Pariz ne bil v nevarnosti. V navadnih časih bi se lahko porabljalo vodo za namakanje in tako porabilo za koristi kmetijstva. PARIZ 31. Škoda, ki jo je provzročila povodenj iznaša preko ene milijarde frankov. PARIZ 30. Glasom zadnjih poročil pada Seina neprestano, če tudi povsod počasi. V botaničnem vrtu je povodenj narasla; ako bo voda še dalje naraščala, se je bati, da uidejo krokodili, ki so tam spravljeni v neke vrste ograji. Podzemski prostori trgovine Louvre so poplavljeni. V nevarnosti ni noben most. PARIZ 30. Seina pada počasi ali neprestano. Tekom noči je voda upadla za 20 cm. Voda vodi seboj vedno manje blata. PARIZ 30. Vsled poplave elektrarne je bilo sinoči več mestnih delov v središču noči brez razsvetljave. V operi in v nekaterih varietejih so morale predstave odpasti. V gledališču du Palais Royal so igrali ob acetilenski razsvetljavi. PARIZ 31. Položaj se je znatno zboljšal, vkljub temu se je moralo velike bule-varde ter Champs Elysees razsvetliti s petrolejem in acetilenskimi svetilkami, ker ne delujejo elektrarne. Tudi velike kavarne so si morale pomagati na ta način. PARIZ 31. — Vreme je mrzlo in suho. Seina je od polunoči do 11. ure predpoludne stoča ... ker, ker ... vedite torej lu je rekel m. Astlej z drhtečim glasom in žarečimi očmi, „vedite torej, nehvaležni in nevredni, malenkostni in nesrečni človek, da sem dospel v Homburg nalašč po njenem naročilu, da bi vas videl, da bi govoril z vami dolgo in prisrčno in jej predal vse, vaša čuvstva, misli, nade in ... spomine!" „Res? Res?" sem vskliknil in solze so mi curkoma privrele iz oči. Nisem jih mogel zadržati in bilo je to najbrže prvikrat v življenju mojem. „Da, nesrečnež, ljubila vas je, in lahko vam to povem, ker ste vi — izgubljen človek. Še več! Četudi vam povem, da vas še vedno ljubi, saj vseeno tu ostanete! Da, pogubili ste se! Imeli ste precej sposobnosti, živahen značaj in niste bili slab človek. Mogli bi biti celo v korist svoji domovini, ki tako potrebuje ljudi, toda vi ostanete tukaj in življenje vaše je končano. Ne zvračam krivde na vas. Po mojem mnenju so vsi Rusi taki ali pa vsaj nagnjeni k temu. Ako ne ru-letka. tedaj kaj temu podobnega. Izjeme so zelo redke. Niste vi prvi, ki ne pojmi, kaj je delo in trud. (Ne mislim s tem vašega ljudstva.) Ruletka je, bi lahko trdil, prava ruska igra. Dosihmal ste bili pošteni in ste postali raje lakaj, nego da bi kradli... Toda z grozo si predstavljam, kaj se lahko zgodi v bodoče. Dovolj, padla za 15 cm, do 1. ure za 66 cm. Del ulic v okolici kolodvora St. Lazare se je vsel. Pri gradnjah mestnih železnic upada voda povsod, izlasti v mestnih delih Ro-quette, Austerlitz, Invalides in v Champs Elysees. Do palače Bourbon so napravili brv. Predsednik Fallieres je zdrav. PARIZ 31. Razširjene govorice, da je predsednika zadela kap, so popolnoma iz-; mišljena. Novo turško parlamentarno poslopje. : CARIGRAD 31. Vlada je sklenila prirediti v parlamentarno poslopje staro palačo pri Tofani, ker je palača ^stavljena na razlago od princesinje Nazimeh, preoddaljena. Nemiri v Koreji. TOKIO 31. Iz Korejske pokrajine Fi-peng poročajo, da so tamkaj izbruhnili resni nemiri. Korejci so baje umorili 20 japonskih naseljencev. Prepovedano predavanje. PETROGRAD 31. — Mestni prefekt je prepovedal predavanje slovanofilskega prof. Pogodina o Rusiji, njenem mednarodnem položaju in njenih dolžnostih. Hišna preiskava pri bivšemu policijskemu šefu. PETROGRAD 31. Policija je pri Manu-lovem, bivšem načelniku ruske tajne policije v Parizu in na Dunaju in slednjič sotrud-niku „Novoga Vremja" izvršila hišno preiskavo, ki je trajala več ur. Bilo je zaplenjenih več važnih spisov. Rim 31. Papež je vsprejel v avdijenci ljubljanskega knezoškofa dr. Antona Jegliča. Bukarešt 31. Ministerski predsednik Bratianu se je povrnil semkaj in je danes predpoludne predsedoval ministersk. svetu. London 31. Uradna preiskava je ugotovila, da je bilo pri železniški katastrofi blizu Shoats Nesta 7 oseb ubitih, 28 pa ranjenih. Petrograd 31 Ruski generalni konzul v Mukdenu je bil umorjen. Podrobnosti manjkajo. — Neki viši dostojanstvenik je že odpotoval v Mandžurijo, da preišče stvar. — _ Pismo iz Koroške. IX. Veseli pojavi so bili za koroške Slovence, posebno za rodoljube C. i M. podružnice. Naloga, ki jim je bila poverjena, ni bila lahka. Treba je bilo vzbuditi ljudstvo in mu pokazati, kako kvarne so koroške šole slovenski mladini. V govorih se je razlagalo, kakšne šole naj bi bile, kako naj bi se delil pouk, da bi imele kaj vspeha. Toda pri tem se je moralo dotikati nepriljubljenih stvarij. Govoriti o pomenu in potrebi dobre šole, je med preprostim ljudstvom nehvaležna stvar. Kajti šola je velikemu, delu slovenskih koroških kmetov vse prej nego priljubljena. Razlagamo pa si to tudi lahko. Starejši kmetje, ki niso hodili v šolo, a so vkljub temu izhajali, ne morejo umeti, čemu bi bila šola tako potrebna ?! Kmet misli: če sem jaz lahko živel brez šole, zakaj bi ne mogli moji otroci? So še drugi vzroki. Šolske doklade so nepriljubljen davek, a tretje — kar je glavno — je nesrečna vzgoja in ponesre- zdravstvujte! Potrebujete nemara denarja ? Tu, vzemite od mene deset zlato v, več vara ne dam, ker jih vseeno poženete na ruletki. Vzemite in bodite zdravi! Vzemite vendar!" „Ne, m. Astlej, potem, kar ste mi povedali..." „Vze—mi—te!" je zakričal. „Prepričan sem, da ste še blagoroden človek in dajam vam, kakor more dati prijatelj srčnemu prijatelju. Ako bi bil u ver j en, da takoj ostavite igro in Homburg ter odpo-tujete v domovino, bi vam dal nemudoma tisoč funtov za pričetek vaše karijere. Ne dam vam tisoč funtov, ampak samo deset zlatov iz tega vzroka, ker je za vas sedaj isto tisoč funtov ali deset zlatov, vseeno jih — zaigrate. Vzemite in z Bogom!" „Vzamem, ako dovolite, da vas za slovo objamem." „0, z veseljem lu Prisrčno sva se objela in odšel je. Ne, on nima prav! Ako sem bil jaz rezek in nespameten napram Pavlini in des Grieuxu, je tudi on rezek in nagel napram Rusom. O sebi ne govorim. Sicer, sicer pa je vse to skupaj brez pomena, besede, besede in samo besede, a treba je dejanj! Glavna styar je sedaj Švica! Jutri — o, ko bi mogel se že jutri odpraviti ! Preroditi se in vstati! Treba jim je dokazati... Naj ve Pavlina, da morem ceni vspehi naše šole. Celih osem let trat otrok v čisto zgubljene namene, ubija se mu dan na dan nemščina v glavo, otroci postajajo topi in neobčutljivi, sploh nepristopni za vsako boljšo misel in delo. Veliko, da, največ otrok, ki hodijo v mesta in trge v šolo, je izgubljenih za kmeta; šola s svojim popolnoma napačnim sistemom ni dosegla nič drugega, nego da je odtujila otroka kmetu. Mladeniča ne veseli več biti na kmetih, ne mara biti za hlapca, kakor zaničljivo zasramujejo mestni in trški škrici fante z dežele. In tako gre rajše v kakšne rudnike, ali k železnici, ali pa (kar se dogaja najčešče) v mesta v tovarne. In vsled tega nastaja veliko pomanjkanje poslov na deželi. Kmet nima delavnih močij. To ga boli, a vidi v šoli izvor tej prikazni. Zato mu je nepriljubljena. Druga, a zanimiva stvar je jezik, učni jezik šole, v katerem se je jazpravljalo na shodih podružnic. Z ničemer ne dirneš koroškega kmeta bolj, nego če mu rečeš, da se mu mora v šoli slovensko poučevati. Zakaj, pravi kmet, saj znajo slovensko otroci že od doma, v šoli se morajo učiti nemško. Zaslepljenost v tem oziru je tako velika, da lahko rečemo, da v tem tiči glavni vir nesrečnega šolskega zistema na Koroškem. To je predsodek, tako vrinjen v meso in kri koroškega Slovenca, da je veliko vprašanje, kako bi se dalo to odpraviti. Tukaj treba še v resnici radikalnega dela; pri korenini moramo te nesrečne predsodke iztrgati ljudstva iz duše. Kajti to je tudi glavno orodje, s katerim nasprotniki delajo. Ničesar ni lažje nasprotnikom, nego Slovenca prepričati, da je znanje nemščine glavna stvar, ki se mora v šoli gojiti. Seveda ne misli od slovenskih rodoljubov nihče na to, da bi popolnoma iztirali nemščino iz šole. In čeravno se to ljudstvu povdarja, vidiš vendar takoj kisle obraze, ako sploh hočeš govoriti o kaki spremembi šole. Nekateri se tako bojijo, da bi se njih otroci ne naučili dosti nemščine, da jih, četudi je v bližini šola, rajši pošiljajo uro daleč v mesto, kjer je popolnoma nemška šola. Tako se je na čuden način ustvaril spe-cijelen pojem šole. Na eni strani je šola nekaj kvarljivega, na drugi pa nudi deci zaklad, ki je dragocenejši nego vse na svetu. Tolažbo nam pri teh tužnih razmerah more dajati le to, da se marsikje že obrača na boljše. \ Lahko spoznamo iz tega, kako težko nalogo so imele podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Med ljudstvom, ki je že tako okuženo s tujim duhom in tako zapeljano, delo pač ni lahko. Toda priznati se mora, da so podružnice zasejale dosti semena, in marsikatero je vsklilo; ali vsega, kar bi človek lahko pričakoval od njih, iz vzrokov, o katerih bomo še govorili, le niso dosegle. Poleg vsega živahnega gibanja smo pridobili tudi prvo družbino šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu. Kakega pomena je ta šola za Slovence iz velikovške okolice, a tudi iz drugih krajev dežele, je znano vsakemu rodoljubu. Strastno rovajo nasprotniki proti njej, dobro poznavajoč njen pomen. Kolikokrat so že našuntali druhali, da so pobijale okna, in razbijale okoli poslopja, kakor Turki ▼ biti še človek! Treba samo... Sicer je sedaj že prepozno, toda jutri... O, slutnjo imam in ta me ne more varati! Sedaj razpolagam s petnajstimi zlati, a začenjal sem že s petnajstimi goldinarji. Ako pričnem oprezno... — mar sem res že tako dete! Mar ne pojmim sam, da sem izgubljenec ! Toda zakaj bi ne mogel ystati ? Da! Treba mi je biti vsaj enkrat v življenju preračunljivim in potrpežljivim, to je vse! Treba je samo enkrat pokazati trdno voljo in trden značaj in v eni uri morem predrugačiti vso usodo svojo. Glavna stvar je — značnj ! Naj samo omenim, kaj se mi je pripetilo pred sedmimi meseci v Rullettenburg i, predno sem vse pognal. 0, to je bil spomina vreden slučaj odločnosti! Zaigral sem tedaj vse, vse... Šel sem iz vokzala. pogledal — v telovnikovem žepu mi je skakal še en goldinar! „Bo vsaj za obed !•• sem pomislil. Naredil sem par korak«, v, se premislil in vrnil. Stavil sem ta goldinar na manque (topot na manque). Bogme, da je res nekaj posebnega v občutku, ko staviš v tujini, daleč od domovine in prijateljev, ne vedoč, kaj boš danes jedel, zvdnji, najzadnji goldinar. Dobil sem in čez dvajset minut sem odšel iz vokzala s petsto goldinarji v žepu. To je dejstvo 1 A kaj, ako bi bil tedaj klonil duhom, ako bi se ne upal odločiti ? .. . Jutri, jutri bo vse končano ! (Zvršetek) Stru n. .EDINOST ' št. 32. V Trstu, 1. februvarja 1910. srednjem veku ! To so čini, ki jih je zmožen f pripadnikom obeh narodnosti nudile jam- storiti samo prv! kulturni narod Avstrije. Vpliv te šole za okolico mesta je neprecenljiv. Otroci, ki prihajajo iz te šole, kažejo v vsakem oziru, da so vzgojeni v narodnem duhu, da so se vzgojili v slovenskem zavodu. Stoji pa še druga privatna slovenska šola in ta je v Št. Jakobu v Rožu. Ta je še mlada, zato tudi še nemoremo govoriti o njenih vspehih. Pripominjamo pa lahko, da je ta šola _ velikega pomena za Rož, kajti ravno za Št. Jakobom se stekata dve železnici — dve črti, po katerih se v novejšem času širi nemčurstvo, kakor kuga. Za ohranitev naše dece 1 Vsako leto ob začetku in koncu šolskega leta čitamo manjše ali večje članke, ki nas seznanjajo se stanjem naših šol. No, članki, ki smo jih čitali v naši „Edinosti" pred dobrimi tremi meseci, niso bili za nas razveseljivi, pač pa nasprotno. V statističnem pregledu smo videli, kako naše šole ostajajo nuinerično stacijonerno, ali prav malo rastejo v razmerju z rastočim, močno rastočim prebivalstvom ; nekatere pa celo padajo, posebno pa šola pri Sv. Ivanu, katera ima letos samo v prvem moškem razredu okoli 30 učencev manje, nego prošla leta. Ako pogledamo v italijanske šole v okolici, vidimo, da so prenapolnjene se slovensko deco. Poslušajte te otroke, kako govorijo med seboj na cestah in drugod in slišali boste samo slovensko govorico ! Kako to torej, da slov. otroci hodijo v italijanske šole ? ! Zraven nezavednosti tiči vzrok temu pojavu dostikrat v mizeriji ljudstva; saj že pregovor pravi, da je mizerija slaba svetovalka. In kako ne bi bil to vzrok, saj kdor hodi v okoliške italijanske šole je (kakor pravi naše ljudstvo) preskrbljen. Tam dobiva naš otrok (in sicer v veliki veči meri nego italijanski otroci na italijanskih šolah v mestu) čevlje, obleko in celo kosilo, in to ne iz posebne ljubezni do njega, ampak zato, da ga pridobivajo za-se in tako raznarodijo. Z mirno vestjo smemo reči, da je na vsakih 100 otrok italijanske šole obdarjenih nad 30 in to so večinoma slovenski otroci, ki obiskujejo te šole ; med tem ko na slovenskih šolah so javalne na vsakih 100 otrok trije obdarjeni; torej je razmerno 10 krat več otrok obdarjenih na laških šolah, nego na slovenskih. Odkod pa vsi ti otroci dobivajo ta darila ? Znano je da občina stavlja vsako leto v proračun nekaj tisoč kron, s katerimi se naj nakupi ubožnim otrokom vseh občinskih šol čevljev in obleko in od tega denarja dobivajo na vsakih 100 otrok po trije otroci kake čevlje ali obleko. In to je sve! Ni pa znano, ali .se dotična svota, ki je stavljena v proračun, enako pravično razdeljuje med razne šole in obe narodnosti. Prosili bi naše mestne svetovalce, naj preiščejo to, spravijo na čisto, in izposlujejo, da se bo vsaj nadalje vršilo to pravično in da se bo tudi kontroliralo. Sicer se je pa letos ob novem letu dotičpi znesek za preskrbo ubožnih otrok podvojil. Besedo imajo tu naši svetovalci. Denimo pa, da se ta vsota vendar-le pravično razdeljuje ; ali učenci italijanske šn!e niso navezani le nato malenkost, ki bi bila kapljica v morju; oni dobivajo obleko in čevlje tudi od „Lege nazionale! Vsako leto roma veliko število obuval, oblek, božičnih in Miklavževih darov na razne otroške vrtce in ljudske šole, ali le v kraje, kjer živita skupaj italijanski in slov. živelj. Pred par leti ustanovljena italijanska šola pri Sv. Ivanu, ki ima okolo 200 učencev, je doltila letos na razpolago |od „Lege" 40 parov čevljev, ne uštevši oblek; v enakem razmerju so dobile italijanske šole v Skednju, Rojanu, Barkovljah in v Križu. „Lega" priskrblja tudi razne slaščice, zvezke, peresa, pušice, knjige itd. o Miklavževem in Božiču. „Amici deli' infanzia" pa priskrbljajo učencem na teh šolah toplo kosilce, ki je posebno dobrodošlo učencem, ki stanujejo daleč, ali katerih matere so po opravilih in ne ytegnejo kuhati ter tako lahko puščajo otroke v šoli do večera brez vse skrbi. Kaj pa ini storimo za svoje otroke ? Vsako leto se nabira širom slov. domovine razmerno ogromnega denarja, s katerim se vzdržujejo šole in plačujejo učitelji v raznih ugroženih krajih. (Zvršetek pride.) Deželni zbor češki sklican. Po dolgih pogajanjih se je vlada slednjič odločila sklicati češki dež. zbor na dan 3. februarja. Predsedstva narodno - svobodomiselne stranke (Mladočehi), agrarne stranke in stranke konservativnih veleposestnikov so izdala komunike, v katerem povdarjajo potrebo sklicanja. Potom razprav v deželnem zboru in v odsekih naj se najdejo pogoji, ki naj omogočijo mirno skupno bivanje obeh narodov. stvo za neoviran in svobodni narodni razvoj. Kakor razvidno iz tega komunikeja, Čehi ne dovolijo za nobeno ceno v delitev češkega kraljevstva, kar je zopet kardinalna zahteva Nemcev. Ali so ti morda odnehali? Ako se ta točka, okoli katere se suče pravza • prav vsa češka politika, ne reši ugodno, ne pride do rešitve češko-nemškega spora in tudi nedorednega delovanja deželnega zbora. — Položaj se kolikor toliko razjasni tekom prihodnjih dni. V zadnji odborovi seji državne zveze okrajnih šolskih nadzornikov je bilo med drugim tudi sklenjeno, da bodo okrajni šolski nadzorniki podpirali stremljenja učiteljstva za izboljšanje njegovega gmotnega in socijalnega stanja. Iz tega sledi, da nadzorniki niso mislili samo na-se, temuč tudi na one, ki so jim po zvanju najbližji. Nadzorniki smatrajo za svojo dolžnost da se ob vsaki ugodni priliki zavzemajo za to, da učiteljstvo doseže svoj smoter. Saj pač vedo, da bo to le na korist toliko šolstvu kolikor stanu. Te vrli sklep je našel vsestransko priznanje toliko v učiteljskih krogih, kolikor pri drugih stanovih. Sedaj je samo še potrebno, da zadobi sklep primerno veljavo in da se faktično izvrši in dejanski dožene; kajti učiteljstvo, ki trpi bedo, ne more imeti veselja do vstrajnega dela, — dokler se mu položaj ne zboljša primerno. _ Avstro-ruski sporazum. Dunajski in tudi drugi evropski listi se še vedno bavi jo z vprašanjem rusko-avstrijskega sporazuma. „Montags- Revue" pravi, da se mora izključiti možnost, kakor da bi šlo za razdelitev interesne sfere obeh držav ali za obnovo miirzsteškega programa. K večjemu da bi se moglo govoriti o obvezi obeh držav, da bosta mirno in dobrohotno nadzirali turške reforme. „Sonn- u. Montags-Zeitung" pravi, da je obstoječa napetost nastala vsled upliva dejanskih razmer. Videli smo, pravi omenjeni list, da bi se Italija združila z Rusijo proti nam, ko bi se jej nudila prilika. Tej zvezi bi se pridružili tudi Srbija in Crno-gora ter eventuelno Bolgarija. Kljubu temu pa prihaja list do zaključka, da ima potrebo za sporazum Rusija (ki mora še-le igrati zadnjo partijo z Japonsko) in ne Avstrija! Kako prihaja nemški list na podlagi povsem pravilno postavljenih premis do povsem napačnega zaključka, si ni možno tolmačiti drugače, nego s tem, da izhaja tudi „Sonn-u. Montags Zeitung" na Dunaju, to je na onem Dunaju, ki ne zna nikdar izvajati loc gičnih posledic iz gotovih okolnosti in znakov. Stvar je čisto priprosta. Ko bi prišlo danes do vojne, bi videli na eni strani tro-zvezo Avstrijo-ltalijo-Nemčijo, a na drugi trosporazum Rusija-Francija-Anglija. Sile bi bile približno enake na obeh straneh.g Prva bi imela premoč na suhem, druga na morju. Drugače pa bi bilo, ko bi Italija odpadla od trozveze in pristopila trosporazumu. V tem slučaju bi imeli na eni strani dvo- na drugi strani štirizvezo, kateri bi se pridružile še balkanske državice. Ali bi bili Nemčija in Avstrija v stanu vojevati se proti vsej ostali Evropi ? To bi bila hazardna igra. Gotovo je, da ima Rusija, kakor smo že omenili v tozadevnem nedeljskem članku, velik interes na tem, da se sporazume z našo monarhijo, ter dobi na tak način svobodno roko na daljnem Vstoku. Ali tudi Avstrija ima ves interes na tem, da se sporazume z Rusijo ter si na tak način zavaruje hrbet v even-tuvelnem spopadu z Italijo. Ako bo Avstrija sporazumljena z Rusijo, si Italija dvakrat premisli, predno bi se spustila v vojno z Avstrijo, a če do tega sporazuma ne pride, je spopad z Italijo prej ali slej takorekoč neizogiben. Da pa tak spopad ne bi ostal lokaliziran, je samo ob sebi umevno. Edini državi, ki imata interes na tem, da med Rusijo in Avstrijo ne vladajo dobri odno-šaji, sta Italija in Nemčija. Slednja še bolj, nego prva, ker je na vsem svetu nihče ne mara. Zato je tudi verojetno in tudi umevno, da je nemška diplomacija na delu, kako bi preprečila sporazum, ki bi moral naravno v nedoglednem času dovesti do popolne izolacije Nemčije. Tako si moremo tudi tolmačiti nasprotovanje vsenemških listov. Dnevne vesti. Poljski časnikar v Trstu. Včeraj seje zglasil v našem uredništvu poljski časnikar g. Wo j c i k i e w i cz, ki potuje za stavo skozi 1000 mest vsega sveta. Potuje brez sredstev in se preživlja od prodajanja razglednic s svojo podobo. Internacijonalizem ?! Socijalno demokratični železničarji na Opčinah prirede prihodnjo nedeljo, dne 5. t. m. ples. Vabila na Večina strank deželnega zbora je pre- ples so razposlali samo v nemškem jeziku pričana, da se tudi ob ohranitvi ne- tudi takim Slovencem, ki nimajo o nemščini razdeljenosti češkega kralje- niti pojma. Ljudje, ki poznajo nemški jezik ustanovi institucije, ki bodo I in ki so ta vabila videli, nam zatrjujejo, da s t v a lahko v istih kar mrgoli jezikovnih pogrešk. Doznali smo tudi, da je bilo več takih vabil vrnjenth s popravki pogrešk in koleki 20. septembra 1908. Ali dotične gospode res nič ne ženira, da se poslužujejo jezika, ki ga niti sami ne poznajo?!! NaSe šole. Narod brez šol je narod brez bodočnosti. Resnica, kruta resnica je to; in ker to uvidevamo in vzlic vsem našim shodom, protestom, demonstracijam ne dosežemo to, kar nam je krvavo potrebno, izobrazbo na podlagi materinega jezika, stiskamo pesti, žugamo in pretimo in pride dan, ko ne bomo samo pretili, ko vdarimo v druge strune, Do tedaj pa pomagajmo si sami. Vse naše delo, ves naš napor naj bo namenjen le naši deci, naši bodočnosti. Pokažimo tudi nocoj na Velikem trgovskem plesu, katerega dobiček je namenjen za strokovne tečaje v Trgovsko izobraževalnem društvu s svojim doneskom, da kadar delamo in kadar se veselimo, imamo Ie en cilj pred seboj: narodno bodočnost. Petindvajsetletnico svojega delovanja praznuje nocoj plesovodja slovanskih društev v Trstu, g. Ivan Umek, ki je dobro znan in uvažen ne samo v tržaških krogih, ampak tudi daleč izven mej domovine; najlepši dokaz temu je častna kolajna plesne akademije v Parizu. Kdo ga ne pozna, kdo ga ne ceni 7 Stari in mladi so se učili plesne umetnosti pri njemu in v veliki meri je ravno g. Umek pripomogel, da se je slovansko družabno življenje v Trstu tako lepo razvilo. Nocoj, ko slavi na Velikem trgovskem plestf svojo petindvajsetletnico, gotovo pri-hiti nebroj njegovih učenk in učencev na ples, da mu izkaže svojo hvaležnost. Ustanovitev Pagninijeve „Camera di lavoro", o kateri smo poročali včeraj, je bila res originalna. Gospodje so se bali — samih sebe. Zato niso nobenemu od povabljencev, (med katerimi je bil tudi naš informator), dovolili besede. Vsa stvar je imela sploh republikanski in mazzinijanski značaj in prava ironija je, da se imenuje Pagnini-jeva grupa: Partito socialista internazio-nale. I Republikanec iz Italije Communardo Bracialarghe je rekel med drugim tudi to-le: „Rad bi vam nekaj povedal, a moral bi biti oddaljen od tukaj najmanje 10 kilometrov. Vsled teh besed ga je po dovršenem shodu redarstveni zastopnik dr. Zecchini povabil na policijo, naj pojasni zmisel do-dotičnih besed. Sledil mu je ves novoizvoljeni odbor. Na policiji so ga vzeli na zapisnik in potem izpustili. Tako se je končala ta žalostna komedija. H koncu naj še omenimo, da je ob tej priliki izšel posebni list s programom „Delavske zbornice". Pisan je v popolnoma nacionalističnem, mazzinijanskem duhu. Pagnini, Pagnini, kam je zašel tvoj socializem ? ! Sv. Jakob. Ob priliki zadnjih deželno-zborskih volitev se je opazilo, da slovenski proletariiat najbolje napreduje pri Sv. Jakobu. Številke oddanih glasov za naše kandidate so jasno govorile, da je tukaj več društev, ki veliko prispevajo k vzbujanju narodne zavesti med našo mladino. Prvo in najvažnejše teh društev je brez-dvomno Ciril-Metodova družba, ki vzdržuje že mnogo let našo edino slovensko šolo v Trstu. Ker pa to šolsko poslopje, ki je bilo svoje dni stolica Slovencev v tem okraju, ne odgovarja več svojemu namenu, se bo zidalo drugo, ki brezdvomno povzdigne ugled našega okraja. Da torej kolikor možno pri naših razmerah pripomoremo k uresničenju tega namena Ciril-Metodove družbe, priredi šentjakobska mladina na pustno soboto, dne 5. februvarja t. 1. v tržaškem „Nar. domu" veliko maškarado na korist fonda za zgradbo novega šolskega poslopja. Ob enem bo tudi srečkanje z glavnim dobitkom — zlato uro — v korist javne knjižnice pri Sv. Jakobu. Opozarjamo, da se nahajajo vstopnice v predprodaji pri vseh tržaških društvih. Občni zbor pevskega društva „Ilirija" pri sv. Jakobu se je vršil dne 23. jan. ob lepi udeležbi gg. pevk, pevcev in prijateljev društva. Predsednik, g. Prah Josip, je pozdravil navzoče primernim nagovorom. Zahvalil se jim na lepi udeležbi in zanimanju za društvo, omenjal na kratko delovanje društva v minolem društvenem letu s posebnim ozirom na izlet na slavnost pevskega društva „Slavec14 v Ljubljani meseca jun/ja. Na to je podal besedo tajniku. Tajnik g. Anton Sluga je prečital poročilo o delovanju društva v minolem društvenem letu. Posebno obširno pa je poročal o že omenjenem izletu na slavnost pevskega društva „Slavec" v Ljubljano. Iz poročila je razvidno, da je društvo vspešno delovalo v minolem društvenem letu. Blagajnik, g. Babič, podal je poročilo o stanju društvene blagajne, katero je precej povoljno. Koncem leta je ostal v blagajni precejšen prebitek. Na predlog g. Ivana Vovk izrečena je bila zahvala tajniku in blagajniku za njuni poročili. Predsednik g. Prah je prekinil na to zborovanje, da se udje posvetujejo med seboj o izvolitvi novega odbora. Po posvetovanju je predlagal g. Ivan Vovk sledeče gg., ki so se v svoji prvi seji konstituirali tako-le: Predsednikgosp. Babič Gregor, podpredsednik Sorn Josip, tajnik Sluga Anton, blagajnik Gregorič Josip, odborniki: Prah Josip, Svetina Anton, Ujčič Ivan, pre-gledovalca računov g. Gulič Pavel in Vovk Ivan. — Predlagani predsednik g. Babič je izjavil, da ne more na noben način sprejeti predsedstva, a konečno se je vendar volji vseh udal in ob splošni radosti in pevanju „Hej Slovani" je zasedel predsedniško mesto. V lepem nagovoru se je na to zahvalil ; za izkazano mu čast ter prosil za podporo , vsega društva o nadaljnem delovanju. Pri „slučajnostih" se je oglasil za be-!sedo g. Vovk Ivan. Omenil je zasluge od-jstopivšega predsednika g. Josipa Praha za društvo; trudil se je in žrtvo val,gsamo da je društvo vedno lepo napredovalo in častno nastopalo. Najlepšo zahvalo mu izkažemo s tem, da ga imenujemo častnim članom „Ilirije". Splošno odobravenje in ploskanje je pričalo, da je bilo vsem govorjeno iz srca. Predsed. g Babič izjavil je na to, da je, ne da bi dal predlog na glasovanje, videl iz odobravanja, da je g. Prah Josip imenovan častnim članom „Ilirije". G. Prah se je zahvalil na izkazani mu časti, na katero bo vsikdar ponosen. Zagotavljal je, da tudi nadalje ostane zvest društvu ter da bo, kolikor bo v njegovi moči, podpiral milo in drago mu „Ilirijo". Po nekatarih stavljenih predlogih in po posvetovanju o istih, ter po sklepu, da „Ilirija" pristopi k „Zvezi slovenskih pevskih društev" v Ljubljani, zaključil je novoizvoljeni predsednik g. JBabič tako lepo vspelo zborovanje, zahvalivši se na lepi udeležbi in zanimanju, s pozivom na nadaljno delovanje in podpiranje „Ilirije". * * * Po občnem zboru vršila se je gostilni gosp. Babica animirana pevska zabava, kjer se je nabralo med društveniki in drugim občinstvom lep znesek v korist društva. Razpis službe. Pri c. kr, deželnem sodišču v Trstu je do 9. marca t. 1. razpisano mesto kancelista v XI. razredu, odnosno ofi-cijala X. razreda. S finančne prokurature. Prokurator-namestnik dr. C. A. Neuscheller je imenovan pravim finančnim svetnikom. C. kr. vojna mornarica. Vojna ladija „Panter" je predvčeraj priplula v Ujino na Japonskem. Na ladiji je vse zdravo. Smrtna kosa. Pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji je umrl dne 30. t. m. glavar ugledne rodoljubne rodbine Cerkvenićeve, posestnik Josip Cerkvenić v visoki starosti 86 let. Spoštovani rodbini naše so-žalje. Predavanje. V petek, dne 4. februarja 1910 bo predaval v „Delavskem domu" ul. Boschetto 5. II. g, dr. Josip Frfolja o predmetu : Predsodki. Začetek predavanja ob 8 30 zvečer. Tečaj za učenje italijanskega jezika obnesel se je prvega meseca svojega delovanja prav dobro. Do sedaj se je upisalo 25 učencev in učenk. Da bi se omogočilo obiskovanje tega tečaja tudi onim osebam, katerim so bile dosedanje učne ure neprimerne, sklenilo se je razdeliti tečaj na dva razreda. Prvi razred je določen tistim, ki se sploh začenjajo učiti italijanski jezik; drugi pa za one gospodje in gospe, ki se želijo le spopolniti v italijanščini. Začenši od jutri so učne ure za učence prvega razreda določene,: sreda in sobota od 7—8 zvečer. Če se priglasi dovolj učencev, se uredi za prvi razred še druga učna ura ob istih dneh, recimo od 6—7 zvečer. Za drugi, nadaljevalni razred so določeni torki in petki in sicer po dve uri : od 6—7 in od 7—8. Vsprejemajo se še vedno novi učenci. Učna metoda je zelo praktična. Šola se nahaja v ulici G. Galatti št. 12. II. Tečaj hrvatskega jezika v „Ruskem Kružku" ima jutri svojo zadnjo učno uro prvega razreda, v katerem se je pridno učilo tri mesece. V tečaj je zahajalo povprečno 25 dijakov, ki morejo danes reči, da so se v tem kratkem času seznanili s hrvatsko gramatiko in hrvatskim jezikom sploh, da lahko čijajo in govore ta krasni in slovenskemu najsorodneji slovanski jezik. „Ruski Kružok" odpira z novim mesecem drugi tečaj hrvatskega jezika, ki bo namenjen vsem tistim, ki bi si hoteli spopolniti znanje hrvaščine. Če se priglasi dovoljno število novincev, odpre se seveda zopet tudi tromesečni tečaj za začetnike. Nadaljevalni tečaj bo vodil g. J. Jedlow-ski in sicer ob ponedeljkih in četrtki h od 7—8 ure zvečer. Novi učenci se vsprejemajo v učni sobi ul. G. Galatti, št. 12. II. Daiies, 1 Ur. i 10. M VEHI TRGOVSKI PLES t ilelal. tvor. Mim doi V Trstu, 1. februvarja 1910. ,EDINOST" St. 32. Strai JU Sokolova maškarada se bo vršila v nedeljo dne 6. februvarja. Vabila so že vsa razposlana; a ker je ustop dovoljen le proti izkazu vabila, se opozarjajo vsi oni, ki še niso prejeli vabila, da se oglasijo za vabilo čim preje pri vratarici „Nar. doma*. Kdor ga ni prejel, naj blagovoli oprostiti, kajti pri toliki množini je lahko možno, da ta ali oni ne dobi vabila, posebno, ker se ne ve natančnega naslova. Nocoj Veliki trgovski ples. Veliki trgovski ples spada med najlepše in naj-prisrčnejše predpusjne prireditve. Zato je gotovo, da se ga vsakdo, ki se hoče dobro zabavati, vdeleži, in to tem rajše, ker je čisti dobiček namenjen za vzdrževanje strokovnih tečajev (3) Trgovskega izobraževalnega društva v Trstu. Začetek ob 10 uri. Vstopnina: gospod z eno damo 2 K, dame i K. Vstopnice in lože pri g. Iv. Millonigu, Via Caserma in pri vratarici „Narodnega doma". Ona oseba, ki je v nedeljo zvečer zamenjala dežnik v gledališčni dvorani „Nar. doma", je naprošena da ga prinese v naše uredništvo. Tržaška mala kronika. Poskus samomora. Včeraj zvečer si je mehanik Kari Novak, ko se je nahajal v tolerančni hiši v ul. S. Filippo, ustrelil z revolverjem v prsa, ali se ni ranil. Treves ga je spravil v opazovalnico. — Storil je to baje iz ljubosumnosti do neke — prostitutke. Tatovi v kočiji. S pomočjo ponarejenih ključev so neznani tatovi odprli v nedeljo ponoči mesarno vdove Rocco v ul. Beccherie in vkradli pet puranov, tri kokoši, in dve gosi. Stisnili so plen v neki koš, šli na Bozni trg in tu vstopili v kočijo, velevši kočijažu, naj jih popelje v ul. Coroneo. Ravno pa ko se je kočija začela pomikati, se je približal redar. Tatovi so jo takoj po-pihnili in pustili plen v kočiji. Iz strahu proti kugi. Lloydov parnik ..Bohemia", putujoč iz indijskih pristanišč v Trst, je v Adenu izkrcal indijskega kurjača, na katerem je ladijski zdravnik konstatiral, da je bolan na pljučnici. Kmalu potem je isti umrl ob simptomih kuge. Ko je „Bohemia'4 dospela v Suez, so natančno dezinficirali parnik, posebno se je vse vredilo za uničenje podgan. Včeraj opoludne je parnik „Bohemia" prjplul v Trst. Zdravniška komisija je našla vse v redu. Vendar so bile odredjene najstrožje kavtale in izvršene nove dezinfekcije, j Petarda se je z velikim pokom razletela v nedeljo ob 11.30 po noči pred glavnimi vrati „Delav. doma" v ulici Boschetto, ne da bi bila pa provzročila kako škodo. Poskus samomora. Sinoči je brivec Carlo Rappis stan. v ulici Carducci izpil dozo neke strupene tekočine. Prvo pomoč mw je nudila zdravniška postaja. Stanje Rappisa je opasno. Koledar in vreme. — Danes: Ignacij šk. — Jutri: Svečnica, Dar. G. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -+- 11 • Cels. — Vreme včeraj: oblačno, močan veter. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V začetku slabo potem bolje. Naše^ gledališče. Jutri v sredo vprizori naše gledališče krasno burko , PROSTOZIDARJI . Ta velezabavna burka, ki so jo z velikim uspehom vprizorili nekdaj v Trstu laški „quattro brillanti", je najbolj primerna gledališka vprizoritev za predpustni čas. V tej igri bo gostoval g. Vervošek iz Ljubljane. Društvene vesti. . ra^ Telovadno društvo „Sokol" l \ tf -- v Trstu. >. S ~ Plesna vaja za sokolsko ma-skaradno polko se vrši v četrtek >--^ 3. t. m. ob 9, uri zvečer v sokol-■ v ski telovadnici. Vsi, ki želijo ple-V ^jjp-* sati to polko naj se pravočasno udeleže te edine vaje. Glasbenu društvo „TrstJ naznanja vsem iT5- pevcem in pe/kam, da bo v sredo dne 2. februarja pevska vaja ob 3. uri popol.f ne ob 8. zvtćcr, kakor je bilo javljeno, <:n to radi praznika) Šentjakobska ir.tadina priredi na pustno soboto II. veliki maskiran ples z dragocenimi nagradami za najlepše maske. Te nagrade so izložene pri J. Gorenjcu na vpogled. Glavni dobiteK srečkanja v korist javne knjižnice pri Sv. Jakobu je zlata ura. Plesalo se bo „Kolo" v narodnih 1 o£ah. Pri četvorki veliko iznenađenje s šaljivim nastopr m. Vstopnina za osebo 1 krona, lože 8 kron. Vstopnice so v predprodaji po v>eh tržaških društvih. Na občnem zboru pevskega društva „Višava" na Konkonelju, ki se je vršil čine 29. januvarja 1910 v prostorih gosp. Štefana Ferluge, je bil izoljen sledeči odbor: Matija Čebule, predsednik, Alojzij Ferluga, podpredsednik, Fran Andolšek, tajnik, Ivan Ferluga, blagajnik, Fran Grahar, arhivar, Jakob Maver in Anto Ferluga, pregledo-valca računov, Josip Čebule in Fran Ferluga, nadzornika pevskih vaj. Odborniki: Franc Bevći, GaŠpar Ferluga in Jušt Ferluga. — Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-Ijah priredi v nedeljo 6. t. m. običajno pustno veselico v dvorani „Narod, doma" istotam. Na vsporedu so razni moški in mešani zbori s samospevi, šaljivi kvartet in igra. Iz prijaznosti bo sodelovala gdč. Ja-nova. Po končanem vsporedu bo ples. Med posameznimi točkami in k plesu bo sviral „Rojanski orkester" pod vodstvom gosp. Majcen-a. Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu bo imelo svoj III. občni zbor 1. svečana 1910 ob 8. uri zvečer v prostorih akad. društva „Triglav", Schonaugasse 17. I. n. s sledečim vsporedom: * 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborov. 3. Poročilo upravitelja in revizorja. 4. Slučajnosti. Učiteljsko društvo vabi vse tovarišice, da se udeleže sestanka, ki bo v četrtek, dne 3. februvarja ob 5. uri popoludne v prostorih učiteljskega društva v ulici Galatti štev. 12. II. Zraven razprave o načrtu ročnih de se bodo razpravljala važna in aktuelna vprašanja. DAROVI. — Za žensko podružnico družbe sv. C. in Met. je darovala g. Marija Pertot za iz-licitirano steklenico K 5. — Za akademični ples so darovali oz. preplačali akad. fer. društvu „Balkan" v Trstu. Kasp. Kastelic, Materi] K 10. A. Primožič, Tolmin K 4, Nik. pl. Smirnov ruski konzul v Trstu K 4. Spedicijsko društvo „Balkan" K 10. Osrednja banka Čeških hranilnic K 20. F.^Stekar K 10. Ivan Gorup, zastopnik prve Češke K 10. Josip Gorenjec K 12. Pave Baričevič K 5. Dr. Ant. Zahor- ZIMSKO:ŠPORTNO SREDIŠČE : BOHINJ SREDA, 2. svečana 1910 : ZABAVNO SANKANJE vožnje s sanmi, ture s skiji. V grand hotelu „TRIGLAV" V :: BOHINJSKI :: BISTRICI VOJAŠKI" : KONCERT: > ^ Jft- PASTILJE ZA PRSA = „N d več kašlj?.'-- eo edino sredstvo p oti kaš'ju, prehlajenju. •z:° ko8timi iz žameta in svile, IKftJCni Skrati, cvetliŽarke, piamonoŠ?, zi-gankp. kmetice, kinežice. Odlikovani salon — Trst, ulica Barriera It. Id, I. n. 162 Hiša popolnoma nova z 8 prostori in vrtom v selo nsjodni in lepi legi ob cssti in na postajališča vipavske Železnice se prav po ceni proda (2a polovi© vrednosti). Hiša je pripravna za trgovino in droge obrti. Naslov pove uprava Edinosti. 137 Hcphfl 33 *et Ptara> vešča slovenskega, nem UdCIlCl gkega in prilično laškega jezika, išče službo kot natakar, raznašalec, sluga pri kakem društvu ali banki, v trgovini kot iztirjevalec, uli sploh katerosibodi službo. Ponuja najlepša spričevala )B ima zmerne zaL te ve. Več pove Inser. odd. Ediroaii pod 5tev. 900. 900 Zadnje brzojavne vesti. Lfoydov arzen al kupi vlada. DUNAJ 31. Pogajanja med vlado in Lloydovo upravo glede prodaje Lloydovega arzenala, so dospela do zaključka v zadovoljstvo vseh vdeleženih faktorjev. Lloydov arzenal se opusti, a se ne zgradi novega, poveča se pa ladijedelnica sv. Marka, in Lloydov arzenal se združi z eno obstoječo Iadijedelnico na način, da se bo na temelju pogodbe med Lloydom in Tehn. zavodom še nadalje gradilo ladije v ladijedelnici sv Roka. PflČtAfl mar,iiv *er energičen mla-lUolDII denič dobre slovenske korespondence ter hitre pisave, išče primernega zaposlenja v Trstu. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod „IVANU. 217 M ZDRAVNIK & " J>r D. Karaman 1 % specijalist za notrarje bolezni in za bo- fj jezni na dibalih (grlo i o nos) ^ Ordinuje na svojem stanovanju TRST, CORSO 14. Jf od ll.Vs do I.V2 in od 4.V2 do 5.1/2 pop. TELEFON 115/IV. Nova in bogata za!oga • vsakovrstnega Spalne in jedilne sobe na isber?, Najnovejši uzorci. Tr st, Via dei Rettori št, I Telefon St. 7) Romano SV. Nov pianino oosStaa" Naslov:! pri postaji Repentabor. RAVBAR 141 Štiriindvajsetletno želi znanja z mladeničem, ako mogoče v cesarski službi. Le resne ponudbe pod „M1L2A" glavna poŠta Trst, poste restante. 163 Na hrano lek Edinosti. ►e sprejme gospode. Ulica S. Ana-stasio. Več pove Inseratni odde- 166 Iščem krojaškega pomočnika. KelemeniČ, ulica Lavatoio. Gostilna .,AI Ginnasio 4< ul. £qnero nuovo 7 ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i č. 1237 Odlikovani fotografski atelje A. JERKIČ, Trat. ul. Poste 10, Gorica, Gosponka ulica 7.__212H Fobo z dobro hrano pri boljši družini ali »OvCIl* pri kaki udovi v bližini „Narodnega doma". 1'onudbe pod „St. 90u na Inseratni oddelek Edinosti. Onhrn vPeliana> deset let obstoječa. i/UUi U manifakturna trgovina, ki nese letno petindvajset do trideset tisoč Icron čistega dobička, proda se s hišo vred. Dokazi na razpolago. Naslov daje nseratni oddelek „Edinost". Za pojasnila pisati je pod „TRGOVINA št. 156«. Krasni gramofoni rSff vatskimi komadi po Kron 3. — „EMPORIO", ulica Cavana 4. 152 Mesnica v Sežani. Naznanjam slavn. občinstvu, da sem odprl novo mesnico ter se priporočam za obilen obisk. Zago'ovijam, da bom vsakega dobro postregel z vsake vrste mesom in po najnižji ceni, Franc B o ž e g 1 a v. 148 pAAnniliniie ki govori slovenski, italijanski uuspuuicilcl hi nekoliko nemški, želi stopiti v službo kot prodajalka ali blagajničarka. Prijazne ponudbe pod „USTANAK" na „Ins. odd. Edinosti". TRŽAŠKI SLOVANI po razDih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dobropoznani = : kavarni Universo :: ki se nahaja na trgu pred „Narodn. domom* št 1, uprav nasproti res nvracije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstne kave na razpolago vsakovrstni liserji in razni flovenski, nemški in laški časniki in vse boljše ilustrov. revije. Za obilen obnk se priporoča FRANJO BOJC. s Prihranite pri nakupu * najboljša moravska mineral, vrela voda. Čisti kri hitro in brez bolečin. koles in šivalnih strojev mnogo denarja, ako direktuo naročiie od 30 let obstoječe etispotne tvrdke RUHDBAK1H, DunoJ III. i Weis8tjarber a »de 58 .6. ^ Kolesa z vso garancijo od K 116 naprej X (a prostim tekom t. Pneutr. gume (Mandel) K 4, 5, zr. ^ Zaloga in Izdelovalni«! glasovlrjeu C. Olivo, Trst ulica Geppa 16., I. nadstr. &lBso?i:ji in Planini - Oitetroiii zabiti mm: Prodaja — Menjava — Posojajo. UglaSanja in popravljanja. — Cene zmerce. Opekarski - mojster verziran v izdelavi vsakovrstne opeke Akordni delavec iia podjetje, ki izdeluje tri do 5tir: milijone opek letno, zmožen kavcije ss sprejme takoj. Ponudbe naj sa poši'jaj'o na : FlscherJeua opekarska akcij, družna Našice, Slavonija. V zalegi v vseh lekarnah in miro-dilnicah, trgovinah delikates v >C>t Trs:u in Istri. Podjetje gorkega studenca „OTMICA" So-kolnica ::: Moravsko. Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa yfrlst!de gnalco - Srst ulioa San Servolo štev. 2 Telefon 21-42. WUM UiicaCampanilešt.23 W samo do 24. februvarja 1.1. rodi opustitve trgovine sem prisiljen prodati vse blago. Kron Molke obleke iz sukna Utlster . . . . Površniki . . . Moške srajce Moški ftevtji . Delniki . Mogovtoo ia — iT-— io-— l — «•— !BO -SO POZOE NA NASLOV! TB8T, VELIKO SKLADIŠČE IN POSODA glasovirjev :: pianino haraoRi|6v prvih tu- in inozemskih tovaren. ■ Uglnianja in poprava so izvršujejo z natnnćnoetjo po najzaerneJiHi eenah. stundavDo tvrtko LUKI ZAMUDNI 9 (Coroo) TEM visoke cene se večkrat p!»- —. rfT-Z-—---; iSijO Strašno za moška in damska sukna. To lahko preprečite, ako direktno naroČile iz to- j varne sukna. Zahtevajte zato, da se Vam braz-plačno dopoilje znoja pomladna ln poletna zbirka uzoroev. Imam izdelke samo I. vrste in apartne novosti sezone. Razpošiljavnu. tvrdka sukaa : Franz Schmidt Jagerndorf 103 --1 Avstrijska Šlo z!j a.--- SA2M0 SEGfcOi je tisti, o katerem pravi znani i a odlični kemik mila? industrije, g. dr. K. DEITE — Berolin, da ima »elik^ večjo nego milo ali milo in soda ^ n« da bi *e lotili perila. jfiinlosov pralni prašek | j« to raj najbolja«, ksr te more rabiti za pran1» p1-nla, Taruje perilo kar se najbolj da mislili, je POCLSI In daje bliičeco bcloto in je popolnoma brez daha. Zavitek xfl kg *tan® IC sum 30 vin. Dobiva se ▼ trgovlcab r. drogerija tu i, kolonijalain bU> goa ia milota. .»3 Na debelo Slinio s Đanaj, X. Molkerbaatei 3.