Poštnina plačan« » eofovtnt LETO LIX V Ljubljani, т nedeljo t. marca 1951 STEV, 40 Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din. zu inozemstvo +0 Din — ne-(lfliska izdaja celoletno ib Diu. za inozemstvo t20Din Uredništvo |e v kopitni |evi ul h/lll letel oni uredništva dnevna služb« JO^O - nočna >44b 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljub* I jena it. 10.690 in 10.344 za inserate; Saraievo štv. 7563, Zagreb štv 34.011, Pntga-Duna j 24.797 U prave: Kopitarjeva b. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen poudel|ka in dneva po prazniku Fašizem dozoreva Ni slučajno, da so antifašisti v inozemstvu prav v zadnjem času razvili tako živahno akcijo. Fašizem v resnici preživlja težko krizo, iz katere se ne bo lahko izkopal. Z gotovostjo napovedovati razvoj političnih dogodkov ni lahko, bilo bi pa vsekakor še prezgodaj prerokovali dejanski polom fašizma v Italiji. Fašistični državni nauk, ako fašizmu, ki je le gol hipernacionalizem, sploh priznavamo kaj originalnega v tem pogledu, je doživel v svetu in tudi v Italiji poraz Kaj je še ostalo od bombastičnega napovedovanja nove dobe, ki jo more prinesti »moralno propadlemu ter politično in socialno razdrapanemu svetu edino univerzalni fašizem, ki naj ga zanese v svet drugi Napoleon — Mussolini, potein ko so vse politične doktrine odpovedale?« In kaj je ostalo od fašističnega nekako človečanskega solida-riztna. ki si ga je sposodil Mussolini od večnega Rima, ga po svoje prekvasil ter skušal spojiti s poganskim nacionalizmom, od tega solidarizma, za katerim je skrival svoje imperialistične namene? Poskus, dati fašizmu obeležje splošno veljavne politične in državniške doktrine, spada že v zgodovino. Toda v Italiji še trdno stoji ogrodje fašizma. Težka gospodarska kriza mu je sicer snela kopreno sinjega rimskega imperija, ki si je fašizmu ni bilo te/ko nadeti pred sanjavim italijanskim življem Vendar to okostje, čeprav golo, še trdno stoji. Nczadovolistvo, ki ga je povzročilo znižanje plač med državnim uredništvom, je pričelo razjedati tudi že državno birokracijo, ob strani pa še vedno čuva milica in vojaštvo. Po pravici se je Mussolini, ko mu je kralj podpisal ukaz glede priznanja milice, zadovoljno oddahnil in dal duška svojemu zadoščenju napram tedanjemu svojemu prijatelju C. Rossiju s prav drastičnimi besedami. Ogrod'e stoji in vprašanje je, kje je tista sila, ki naj bi ga podrla. Ako izvzamemo ljudi, ki žive od režima, danes v Italiji res ni več stanu, ki bi bil s fašizmom zadovoljen. Italijanska aristokracija je vselej gledala od zgoraj navzdol na fašistične »ariviste«. Višje pridobitne kroge, ki so fašizmu pripomogli na noge, si je Mussolini odtujil s svojo improvizirano gospodarsko politiko (prestižna revalutacija lire v I. 1Q27, zni-?anje najemnin) in z državnim kolektivizmom (omejevanje lastninske pravice »nemarnim« posestnikom). Delavstvo je povsem demoralizira-la gosnodnrska kriza, aristokratični sindikalni voditelji nimajo na njega nikakega vpliva več. Duhovščina se je, predvsem v zgornji Italiji, povsem odtujila fašizmu; po sklepu la'eran-ske pogodbe se je zdelo, da bo fašizem lahko računal na oporo duhovščine, in tedaj je nastala prava zmeda v nje orientaciji. Sv. oče pa je s svojim odločnim odgovorom na Mussolini-jeve samohvale razčistil ozračje in danes se umikajo tudi tisti cerkveni dostojanstveniki, ki so pričakovali od fašizma moralnega preroje-nja italijanskega naroda. Državno uradništvo je hudo zadelo znižanje plač. Ta splošna nezadovoljnost prehaja tudi že do izraza. Tu pa tam majhna delavska stavka ali obhod po mestu, tam zopet naval na davčno iztirjevalnico. Toda to so vse le spontani izbruhi, ki se zaenkrat pojavljajo le v izredno težko prizadetih krajih. Danes v Italiji še ni organizirane opozicije, ki bi to silo splošnega nezadovoljstva izrabila in bi sistematično pripravlja ugodna tla za splošen udar. Masa ie nezadovoljna, a brez glave in brez moža, ki bi do skrajnosti individualistično orientirano italijansko maso fasciniral in jo pognal v boj. Matteotija in Amendole ni več, drugi so po odhodu na Aventin zbežali. Tudi antifašisti nimajo v inozemstvu moža, ki bi s svojo osebnostjo lahko odločujoče vplival na razvoj dogodkov in bi imel pogum v odločilnem trenutku vzeti odgovornost nase. Don Stnrzo je preveč stopil v ozadje in njegovi duhovski suknji bi se meč niti ne prilegal; priletni in skrupu-lozni Filippo Turati pa vodi že ves povojni čas politiko neplodnega sentimentalizma. Ostane komunizem kot najbolj nevaren sovražnik fašizma, ki skuša res sistematično minirati Mussolinijevo zgradbo in bo bržkone dedič fašizma. V trenutku zmede pridejo na površje ljudje, ki so pripravljeni na vse, ki se ne ustrašijo krvi. Verjetno je, da bodo tedaj mase italijanskih kolonov zasedle zemljo z vzkliki: »Živel lonin!« Zaenkrat posluje še vedno izredno sodi ' "e. Drzno bi bilo računati na vojaški puč. Mussolini je prepletel vojsko z zanesljivimi elementi in tudi sporčki med miličniki in vojaškimi častniki ne vplivajo na duha v armadi. Vojaštvo je nacionalistično in režim, ki pridno gradi voine ladje in naroča topove, ki je znižal vsem državnim nameščencem plače razen častnikom, je in bo pri generalih vselej priljubljen. Dogodki v Španiji svarijo krono pred kako akcijo. Po neprevidnih izjavah antifašistov, da bodo obračunali tudi z monarhijo, mora ta hočeš nočeš deliti usodo s fašizmom. Fašizem še ni dozorel; pomlad trka na vrata in prebil bo to trdo zimo, vendar pa že od 1. 1029, ko je po rešitvi rimskega vprašanja dosegel vsaj za hip svoj višek, počasi dozoreva. Trozveza ali samo brodovni sporazum? Berlin, 28. febr. Tukajšnji politični krogi z veliko skrbjo zasledujejo razgovore, ki se vršijo v Rimu med llendereonom in Mu«« »lini j eni v zadevi h rodov nega sporazuma. Nemški politiki. ki so bili vzjiemirjeni že po ugodnem poteku razgovorov med Hendereonom in Brian-dom v Parizu, so dane« naravnost konsterni-rani, ker tudi o pozitivnem rezultatu rimskih konferenc ni več nobenega dvoma. Vprašanje, ali Francija iti Italija po medsebojnem sporazumu, pa po dogovoru z Anglijo pristopita k londonskemu b rodovnemu paktu med Anglijo, Ameriko i>n Japanoin, ne olwtojo več: po podrobni diskusiji tehničnih vprašanj in tozadevnih sklepih bo brodovni sporazum med temi petimi velesilami postal mednaroden f akt. Ostaja samo še ugibanje, kakšen lx> njegov politični efekt, oziroma ali l>o smatrati ta sporai/.uin, «Kino za gol dogovor o razmerju, ki naj vlad« glede na tonažo vojnega b rodov je teh velesil do let« 1936., ko se zoput sestane b rodov na konferenca — ali |ni ta dogovor lui/ira na. načelnih in praktičnih s|K>razumih o skupnih smernicah mednarodne politike Anglije, Francije in Italije? Ker cel6 fašistično časopisje, ki si sicer ne nalaga veliko rezerve, kader gre za to, «la se |iouo pomenil nobene preorijentncije angleške ✓ ilitike glede nu kontinent. Ta zatrjevanja bi mogla za Nemčijo pomeniti neke vrste tolažim, ako bi šlo zgolj za Anglijo, o kateri pač nihče ne dvomi, da ji gre za pristop Francije in Italije k l>rxxlovnemu sporazumu samo zato, da si prihrani ogromne stroške, ki bi bili potrebni, če bi Francija in Italija še nadalje skušali drug« drugo prekašati f gradnji novih bojnih ladij. Za Anglijo pomeni brodovni sporazum meti Francijo in Italijo poglavitno to, da Angliji ne bo treba povečevati ne tvojega atlantiškega ne svojega sredozemskega brodovja, pa d« bo lalvnirska vlada lahko parlamentu pokazala velik političen ii^m-Ii, ki ga v sedanji goejiodurski in iinpe-rijalni krizi zelo nujno potrebuje. Drugače pa izgled« stvar, če se vprašamo, n« kakšni podlagi sta se ali se bosta ^»razumeli glede n« inedseltojno tona/o Francija in Italija, ki o tem diskutirata že od verzujskeg« miru dalje, ne da bi bili do ncduvna prišli do najmanjšega rezultata? Čisto nemogoče je, da bi se ti (Ke državi mogli s|M>nn/utneti samo o številkah svojih tonaž, kakor hoče to publiki dopovedati »Giornale d'Italie«, ne da bi se obenem sporazumeli glede poglavitnih mednarodnih političnih načel in teženj, kojih popoln« divergentno«! je obe državi «lo danes tako ločila, da sploh ni bil mogoč noben dogovor v številkah njunih morskih vojnih edinic. Že dejstvo, da «e je rimskih konferenc najintenziv-neje udeleževat osWrno Mussolini sam, jnrve vse, kajti če bi Mo samo ?» številke, bi bili U> opravili eksperti sami. Лко pn sta Francija in Italija v politični Imuu edini, potem tudi Anglija i ne more itneti se]mrntne politike, oziroma l»o rtikla k političnemu sfiorazutun mod tem« dvema velesilam« svoj amen in to je zasti: Koliko l»o pri tesn prizadeta Nemčija, !н> |ш pokazala že najbli/.nejša prihodnjost. Nemški nacionalisti seveda že z vsemi silami trobijo alarm in vidijo v eventualnem rimskem sporazumu obnovo >kordijalne antante«, ki naj bi Nemčijo držala trajno v šahu. Tem bolj propagirajo alijanso z Rusijo, za kar jim daje povod tudi odpo-tovanje delegacije nemških industrijcev v Moskvo v svrho gospodarskega sporazuma na široki bazi. Demokratično in centrumovo časopisje pa je rezervirano in noče delati prenaglih zaključkov, dokler se stvar čisto ne razjasni. Sporazum med zapadnimt velesilami nikakor ni treba da bi pomenil «front proti Nemčiji; Nemčija celô lahko svoj položaj na vsej trti izboljša, ie se njegovi politiki odkritosrčno pridruži mesto da, kakor dosedaj, špekulira na račun sporov med zapaduimi velesilami ali pa Ijubimkuje s sovjeti. V slučaju, da je sporazum London-Pariz-Rim res tako dalrkosežen, kakor to Nemcem slikajo hitlerjevri, potem naj si ti zapomnijo, da so ravno njihove neprestane grožnje z alijanso med Berlinom in Moskvo k lemu največ pripomogle. Rim, 28. febr. kk. Cuje se, da so angleška prizadevanja. ki so lokom včerajšnjega dne precej zastala, prišla zopet v hitrejši lek po dolgem razgovoru med llendersonom in Mussolinijem v angleškem poslaništvu v teku včerajšnje noči. Verjetno je, da to razgovori med .4n;/fijo in Italijo га tode-loranje r Evropi doredli do takega rezultata, ki to dali Italiji motnost, da preneha s tvojo dotedanjo intraniigeneo t mornariškem rpraianju. »Giornale d.Italia< ugotavlja, da se že danes Inhko reče, da to razgovori r Rimu pripomogli do tradicionalne politike priialeljtlra in sodelovanja med Italijo in Anglijo. »Lavoro fnscistac podčrluje, da bodo odslej Italija, Francija in Anglija lahko tkupno natlopale v vprašanjih, o kalnih je bil govor r t.orarnu in ki te litejo miru v Evropi in razorotitve. — Na italijanski borzi je prišlo danes po uspešnem za ključku konferenc do velikega dviga cen. Čorba za evropski mir (Od našega londonskega dopisnika) London, 26. februarja. Z ozirom na razorožilveno konferenco, ki se ima vršili prihodnje leto. se je pričela angleška javnost prav živo gibati. Razna verska, politična, gos|>odano veri. Preganjanje je hudo, če prihaja od brezvercev, a krvoločno postane, kadar ga vršijo v Kristusovi veri krščani nad svojimi verskimi sobrati. Mi moramo na to dejstvo posebej opozoriti, ker pomenijo javne molitve nespodbiten dokaz za solidnrnost vesoljne katoliške Cerkve v obrambi božjih in naravnih pravic proti vsakomur in navzlic vsakomur. Opozarjati nu političen pomen koraka jugoslovanskih škofov ni treba, ker političnih ciljev škoijfc tudi niso imeli. Ce bi pa molitvena ofenziva jugoslovanskih katolikov, kateri se bodo pridružili tudi katoliki ostalega sveta, imela dobre politične posledice in prinesla olujšav zatiranim bratom, tem bolje za nje in zn une, ki so si pred vsem kulturnim svetom nakopali nase sramoto verskih preganjalcev « osrčju civilizirane Evrope. SOCIALNI POLOŽAJ v naši domovini pokazuje vedno bolj svo'e ostrine. Brezposelska konferenca, ki se je ta teden vršila pod predsedstvom ministra zu socialno politiko, je dognala, da je v naši državi prijavljenih 100 000 brezposelnikov. To število seveda ni popolno, ker borze dela ne funkcijonirajo po vsej državi enako brezhibno in ker je mnogo brezposeluikov, ki se nikjer niso prijavili. Kdo recimo more povedati, koliko je ljudi brez dela v bivši Dalmaciji uli v bivši Cmi gori. Tnko se poliigoinu vzgaja tudi pri nas novi stan. četrti stan brezposelnikov, ki bo zapustil svoj pečat v našem socialnem in gospudur-skem življenju. Prišteti jim moramo še naše izseljence, katerim grozijo s pogoni.m v domovino. Spričo tega žalostnega pojava pa ne smemo pozabiti, da je zgoraj imenovana konferenca tudi ugotovita, da leži po naših bankah dve in pol miljardi dinarjev neizkoriščunegu denarju, ki bi mnrsikn-teremu pripomogel do dela in do kruhu, č« bi se investiral v domačo industrijo, predvsem pu v no-trunjo kolonizacijo; naš kapital inoru postati piitri-jotičen v najširšem pomenu besede. Spričo dejanskega položaja, kakor ga je odkrila belgruj«ka konferenca, ne bo odveč, če se bodo vsa naša društva z vso vnemo oprijela prosvetnega in strokovnega delovanja med delujočim ljudstvom, da odponingnjo Francosko-ital. sporazum sklenjen trpečim in da preprečijo, du se socialno najbolj udarjenih ne polasti nevarno razpoloženje oziroma, da se jih ne polaste razne revolucionarne struje in jih uporubijo v svoje svrhe. Naše stoletje bo socialno stoletje. Zakaj še čakamo, da bi to tudi v dejanju pokazali. ALBANSKI KRALJ je bil uu zdravljenju nu Dunaju. Ko je odhajal od operne predstave, so ga napadli njegovi sorojaki z revolverskimi streli in ker je njegovo veličanstvo, sledeč tradicijam svoje dežele, takoj segel v žep po svoj revolver in začel odgovarjati, se je pred opero razvila pruva revolverska bitka, ki je povzročila paniko med miroljubnimi Dunajčani. Kralj, kateremu so bile krogle namenjene, je ostal nedotaknjen, samo en pobočnik je plačal kraljevo zdravljenje na Dunaju s svojim mladim življenjem. Vsi evropski vladarji, med niimi tudi naš kralj, so poslali albanskemu kralju čestitke, da je ušel zločinski roki. Veliko razburjenje vlada seveda v Italiji, ki je pokroviteljico olbnnskega kraljestva. ZA MIROM stremi'o evropski narodi. Nov doker za to je prizadevanje angleške vlade, da bi odstranila vsa na-orotstva med Italijo in med Francijo, ki se vle-cvjo že več let in ki povzroča'o neprestane sunke na mednarodno političnem polju. Angleški ministri so prišli osebno v Pariz, nato nadaljevali potovanje v Rim in vse priča, da bo sporazum končno le dosežen. V Italiji dozorevajo dogodki, ki narekujejo vladi pametno in previdno politiko. Zato je razumljiva italijanska popustljivost, ki je v kričečem nesoglasju z. bojevitimi eovori Mussolinija lanskega leta. Mi smo pa prepričani, da je ilalo-francosko-nngleški sporazum dosežen lia široki bazi in da bo imel čisto dolcč.me vplive nu nadaljnji razvoj evropske politike. Nemčiia je nervozna. To je znamenje za smer, katero zavzemajo rimska pogujuniu. Važna pogajanja so se vršila ta teden tudi o vprašanju AGRARNE KRIZR iu sicer v Parizu. Nasproti si stojita dve tezi: prva jugoslovanska, katero zagovarjajo tudi Romuniia, Nemčija, Avstrija in deloma tudi Poljska in Ma-djarska in ki želi, da se ustvarijo posebne gospodarske zveze med poljedelskimi in industrijskimi državami na osnovi medsebojnega izmenjavanja blugn. Temu nasproti pu stoji francoski predlog, kutereinu so se pridružile ostale države, med njimi tudi Češkoslovaška in ki zumetuje posebne gospo-durske zveze, češ, kriza je evropska in se more ozdraviti le z evropskimi sredstvi. Zato predvideva francoski predlog obsežno denarno poinoč našemu poljedelstvu. Zdi se, du je francosko mnenje v Parizu odneslo Invorov venec, vendar ni izključeno, du bodo bodeča trgovinska pogaianja med našo državo in Avstriio ter Nemčijo poknzala, da še nismo opustili stališča, ki je iz gospodarskega staPšČa pravilno. Naše poljedelstvo zasleduje dogodke z velikim Zanimanjem. Pariz, 28. februarja, kk. Kakor piše »Liberte«, obsega kompromis, sklenjen v Rimu, naslednje točke: 1. Številna določitev razmerja moči med francoskim in italijanskim brodovjem. 2. Sporazum o mornariškem gradbenem programu obeh držav do leta 1936. 3. Dovoljenje Italije Franciji za premoč v nekaterih ladijskih kategorijah. 4. Dogovor, da sklenjeni sporazum nima značaj pogodbe, temveč da služi samo za podlago za istočasni pristop Fran-cjie in Italije k londonski razorožitveni pogodbi od 22. aprila 19:0. Dasi še ni nobenih komentarjev, dokazujejo senzacionalni nadpisi v listih, kakor n. pr. »Historični datum«,. kakšen pomen pripisujejo v Pa izu doseženemu rezultatu. Italijan-ko - francoska pomorska rivaliteta, ki je spadala med najtežja bremena v odnošajih med obema državama, pripada od danes dalje preteklosti. S tem je odstranjena tudi glavna ovira za prija'.e'jsko rešitev nerešanih vprašanj politične narave. Med neposredne kompenzacije, ki jih iina Italija pričakovati od svojega pristanka k pomorskemu kompromisu, bo najbrže angleško-francoska kreditna pomoč, za katere so se v Rimu dolgo časa trudili zaman. Za poseben kuriozum se oz ačuje vljudnostni obisk nemškega poslanika von Schuberta pri angleškem zunanjem ministru v Rimu, ka'erega je dei francoskih listov interpretiral kot poskus metati polena pred sporazum med pomorskimi velesilami. Celo »Temps« pa izjavlja, da ta verzija ni mnogo verjetna, že zato ne, ker sporazum med Francijo. Angliio in Italijo nikakor ni naper en proti tretjim državam in Nemčija zato nima nobenega povoda za bojazen, da bo na mednarodni razorožitveni konferenci izolirana. Dve Briiningovi izjavi Avstrijsko nemški odnošaji — O reparacijski politiki Dunaj, 29. febr. Po prvotnem dogovoru med avstrijsko in nemško vlado bi bil moral prihodnji torek prispeli nn Dunaj nemški kancler Brtlning v spremstvu zunanjega ministru Curtiusn. Dr. Bril-ning pu je svoj t tisk opustil, tako da pride na Dunaj samo zunanji nrn'ster Curtius v spremstvu kanelerjevega podtujnika dr. Piinderja ln drugih delegatov, in ura I io zatrjujejo, da je dr. Brtlninga zadržalo nujno delo, ki gu ima z državnim proračunom in ga abst'nenea hitlerjancev cd parlamentarne razprave še otežkoča. Dr. BrOning je podal časnikarjem v tem pogledu naslednjo izjavo: Spričo izredno prisrčnih odnošajev med Nemčijo In Avstrijo je samo po sebi razumljivo, da ne pomeni obisk nemških državnikov nikake dogovorjene diplomatske akcije, ampak da je samo čin iskrenega prijateljstva. Prav radi tega mu je silno težku, da se poseta ne more udeležiti. Radi nujnega dela se ni mogel odzvati vnbilu avstrijskega kanclerja, ki da ga je zelo razveselilo. Obžaluje, da ne more priti v stik z avstrijskimi državniki in se z njimi pogovoriti o velikih in manj vatlih vpr. njih, ki zadevajo \>be državi. Čeprav ne Prometne razmere v Rusiji Moskva, februarju. V zadnjem dopisu sem Vam poročal o jarkem Optimizmu, ki je izzvenel iz programatičnega govora Stalinu na zadnji industrijski konferenci v Moskvi. Stalili jo nnpovednl, dn bo petletni načrt v glavnih industrijskih panogah izveden že tekom letošnjega leta. Torej petletni načrt v treh letih. Prihaja nova doba — je razvijal sovjetski diktator, — ko ne bo več brezposslnosti, večnih gospodarskih kriz in revščine. Inozemstvo, ki posluša Stalinove govore, mora dobiti vtis, da se pod sovjeti ž.' sedaj :edi mleko in med. Čeprav »Večernaja Moskva< od 6. februarja piše, da že od oktobru dalje dobiva Moskva le 22% potrebnegn mleku in da je tozadevna preskrba Moskve z mlečnimi produkti popolnoma odpovedala. Toda, da se ne bo zdelo, du posplošujem, se omejim le na položaj, kakršen vlada na železnicah. Hočem navesti le to, knr pišejo sovjetski listi. Od nekdaj so bila transportna sredstva v Rusiji slaba. Vojna jc uničila veliko transportnega muterijula, drugo je pa propadlo zaradi lahkomišljenosti in nemarnosti osebja. Velike lakote, ki je divjala v Rusiji v letih 1921. in 1922., je v precejšnji meri bila kriva okoliščina, da so prometna sredstva skoraj docela odpovedala. Pozneje se je stanje zbolj-šalo. V zadnjem času se pa množe nove tožbe, in sieer ponajveč zaradi nezanesljivosti in nemarnosti osebja. Veliko nesreč zakrivi pijanost službujočega uredništva in delavstva, tako da je vlada bitu prisiljena ustanoviti posebne državne tožilce, oziroma državna sodišča zu prestopke prometnega osebja. Glasilo železničarjev »Gudok«. piše 15. januarja 1931: »Novo nastavljeni državni tožilci so pri-teli z energično akcijo, du ohranijo delavsko disciplino in da strogo kaznujejo vse liste, ki se samovoljno ne drže voznega reda, ki ne izvršujejo vestno popravil, proti železničarskim tatovom, proti nevestnim uradnikom, skratka proti vsem, ki so neredni in nezvesti v službi. Iz nadaljnjih poročil je razvidno, da sovjetom zelo manjka sposobnega prometnega osebju. V »Izvestijih« je izšel dekret delovnega komisarja 18. januarja 1931, ki ukazuje: »Vsem detazmrižnim osebam, ki so bile kdaj prej v službi pri železnici, se pod kaznijo zapoveduje, da se vrnejo nazaj v službo. Kdor bi bivše železničarje zaposlil v kakšni drugi stroki, bo kaznovan.« Istega dne jo v istem listu izšel ukaz, ki prepoveduje postajenučelnikom, njihovim pomočnikom, strojnikom, ključavničarjem in drugim železničarjem uhajati k železničarskim konzumnim organizacijam. Pri skoraj rednem jiomanjkanju živil se namreč konzumno osebje čuti Se najbolje preskrbljeno. Je mnogo slučajev, da stoji za pultom kolodvorske okrepčevalnice postaven bivSi strojevod'a nti kak drugi železničurski poduradnik in da tehniki ter inženjerji sede nn varnih mestih v gospodarskih organizacijah, kjer so bolje preskrbljeni in bolje plačani, medtem ko pri prometu manjka usposobljenih ljudi. Samo v permskem ravnateljstvu je v zadnjem času zapustilo prometno službo 180 inženjerjev. fte več kot veliki oficiozni listi pišejo o prometnih težavah man.iSi listi. Tako piše »Rnbnčaja Gazetat od 90. januarja 1931: »Na transkavkaških železnicah, ki so podrejene železniškemu ravnateljstvu v Biiku, vsak mesec be araščajo železniške nesreče. Začetkom lanskega leta jih je prišlo približno 100 nu mesec, v decembru pa že skoraj 200. O kaki delavski disciplini sploh ni govorn. Povsod vlada vodka. Vodka v delavnicah, vodka na vlakih, vodka na lokomotivnh. Spremno osebjo vlakov je tnko udano pijančevanju, dn se vlaki nn mnogih postajah sploh več ne ustavljajo. Vozijo kar mirno mimo svnrilnih signalov in nili ne ustavijo vlaka na znamenje »stoj*. Decembru mesecn so se nekega dne na postaji Geran tako napiti, in sicer vse železničarsko osebje, da je bilo treba poslati v Baku brzojavko, ghisečo sc: :*Vsi smo pi jnni. Pošljite izmeno.« »Pravdac, glavno glasilo komunistične stranke pn piše 20. januarja: »Važno železniško križišče Zarizin je postalo v poslednjem času središče neprestanih železniških nesreč Samo v enem tednu so morali iz prometa vzeti 20 lokomotiv. Toda to se dogaja dnevno. Pravijo, da lokomotive »zgoro'. Tako sta 3. januarja t. 1. zgoreli« dve lokomotivi.« Lahko bi navedel še več drugih slučajev. A že iz. navedenega je razvidno, da je prometna kriza v sovjetski Rusiji zelo aktualna in da prizadeva mnogo skrbi sovjetskim mogotcem. D» najska vremenska napoved: Večinoma ib- lačno s padavinami. Začasno topleje. Od časa do časa viharji, zapadni do severozipadni vetrovi. Nadaljnja vremenska napoved še negotova. Kongres P. E. E. v Bukarešti Prijave se podaljšajo do torka 3. marcu do G zvečer. Vsak se mora lastnoročno jiodpi-sati nn skupno prijavo do omenjenega časa. Tisti, ki nočejo potovati s skupnim potnim listom, morajo imeti svoj vizuin, ki stane 200 Din. Zato je priporočati, da potujejo nn skupni potni listi. Tajnik ZSAU. Naši orVatvVi Cekos ovalu Praga, 28, februarja. AA. Jugos'ovanski poslanik dr. Albert Kramer je piiredil včeraj popoldne v salonu poslaništva čajanko na čast predstavnikov češkoslovaškega tiska. Poleg predstavnikov CTK so se udeležili čaianke vsi glavni uredniki praških listov in številni sotrudniki pro-vincialnih listov. Gosp. dr. Kramer je s kratkim govorom pozdravil predstavnike češkoslovaškega tiska. Naglasil je zasluge češkoslovaškega tiska za prijateljske odnošaje med obema državama. Finančni diktator v Avstriji Dunaj. 28. febr. ž. V političnih krogih se čuje, da je vlada sklenila imenovati posebnega fiiitinč-ilegu diktatorju, ki bi imel polnomočje diktatorju zu izvedbo varčevanja v Avstriji in za revizijo -se avstrijske uprave. Kol osebii, ki bi prišla v poštev, se imenuje prezidialnl šef v pravosodnem ministrstvu dr. Loebl. Belgi>'a Jatfo«'aui«a Bruselj, 28. februarja. AA. List »Soir« pri-nrša pod naslovom »Jugoslavija—Belgija« članek, v 'iaterem govori o predavanjih v Belgiji v poslednjem času o Jugoslaviji ter razvoju trgovskih odnošajev med Belgijo in Jugoslavijo. List se bavi posebno z vlogo Jugoslavije v gospodarskem življenju Evrope. tred novimi političnimi dogodki v Romuniii Bukarešta, 28. febr. ž. 'Listi poročajo, da je Mi-roneseov govor v parlamentu velikega pomena /a notranje prilike Radi tega je položaj Mironcscove vlade učvrfičen. Listi podČrtavajo, da je Mironesou pripravil vrnitev kralja Karlu. Dalje podčrtavajo listi, da bo pcmeniln Manljeva vrnitev novo epoho v gospodarsko političnem življenju Romunije. Pričakuje se, da se bo Maniu vrnil v Bukarešto v prvi polovici marca. Vrnitvi se pripisuje velika važnost, ker se bivši notranji min'ster v Maniujevi vin I i. Vojvod, ki je dosedaj živel na kmetih, vrača v ponedeljek v Bukarešto. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, brat in stric, gospod Stanko Ha upi m an posestnik, župan itd. v Rošpoliu dne 28. februarja 1931 ob 3 zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 35. letu svoje dobe boguvdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika sc bo vršil v ponedeljek, dne 2. marca 931 ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Urbanu pri Mariboru Sv. maša zadušnica bo darovana dne 2. marca 1931 ob 11 v ccrkvi podružnice sv. Urbana pri Mariboru. Rošpoh, dne 28. februarja 1931. Ž;i lu j oni žena Frančiška Haiiptman roj. Košir, in ostali sorodniki. i obstoji jo meil Nemčijo in Avsrijo nikake sporne točke, ki nuj hi jih poravnali, vendar je stiska v obeh državah lako velika, du je na vsak način potrebna proučitev poli, ki hi mogla državi popeljali iz sedanje krize. Na koncu je dr. Briining izrazil upanje, da bodo Avstrijci videli v obisku dr. Curtiusa dokaz, prisrčnih odnošajev med nemško in avstrijsko vlado ter med obema narodoma. Berlin, 28. februarja, kk. Nemški državni kancler dr. Briining je imel p.ed k:atkim govor o reparacijski politiki. Za ta flovor je javnost zvedela šele danes. Izjavil )e: »Prepričan sem, da re-paracijska plačila plačujemo iz lastrih sredstev šele zadnje leto, dočim so se prejšnja plačila vršila samo na podlagi priha;anja i-o*emskih kreditov. Sedaj, ko plačuemo iz lastnih s edstev, je jasno tudi upniškim državam, da se more o ta plačila vršiti samo s presežkom izveza. Čim boli sc to priznava, tem bolj je računati s tem, da smo na križišču novega pojmovanja o učinkovanju teh plačil.« Na koncu je izjavil: Kljub vsemu odporu ne bo ponovil napake iz leta 1928., da bi delal popularno politiko, zato pa sprejel s'vari, ki so mnogo sjabše kakor ono, kar je imela Nemčija prej. Pred velikim mezdnim bojem v A v sir iii Dunaj, 28. februarja, kk. Videti je, da je pri-či>trov»'i v Avstriji novega mezdnega boja največjega obsega. i oii|ti,a, ki pripadajo zvezi jeklene industrije, so obvestile strokovne organizacije delavcev, da bodo dne 2. marca znižale akordne mezde za 12% do 48?i. Delavstvo je zaradi lega silno razburjeno. Strokovne organizacije delavcev so sklenile, da bodo pripravile vse, kar je potrebno za obrambo delavskih pravic. Po umoru V. Be*ov'.éa Belgrad. 28. febr. AA. O sojenju proti Vrfsl Begovlču in tovarišem nam javljajo telo jiodrob-nosti: Razprava proti vsem štirim obtožencem so jo začela včeraj, in to zaradi tiskanja prepovedanih brošur. Vašo Begovič je bil obtožen kot izdajatelj, Ilija Barbir kot tiskamnr, Rol kot založnik, Mijo Bušič pa kot pomočnik tiskamurja. Zagovorniki sc zahtevali oprostitev obtoženih ali pa, da se čim mileje kaznujejo, ker so osebe, ki so nanje delovale, druge. Medtem ko so vsi obtoženci sprejeli zagovor branilcev, je Vaso Begovič nuglusil, du to zanje ne velja, ker sta kriva le Stojim Pribičevič in on. Mednarodna ponareievalna toloa Berlin. 28. febr. AA. Oddelek berlinske kri-iiiinnlne policije proti ponarejevanju denarja je odkril delavnico, kjer so ponarejali razen nemške ludi druge bankovce. Kakor so pri natančni preiskavi odkrili, gre zu člane mednarodne ponareje-valske tolpe, ki je imela svoje pomagače v vseh glavnih mestih sveta. Niti vodijo k mednarodnemu ponarejevalcu denarja Mamonovu, ki so gu ne Švedskem prijeli. V kratkem gn izroče Nemčiji. Bomba v avtu ital. pos'aniha Pariz, 28. februarja. AA. O priliki vesti, da so našli bombo v avtomobilu italijanskega veleposlanika, uradno ugotavljajo, da gre za prazno granato v avtomobilu neke fracoske osebe ki je bila na obisku pri italijanskem veleposlaniku. Drobne vesli Ljubljana, 28. febr. AA. Ministrstvo zn zunanje posle je izdalo eksekvatur g. Uinu Romici podkon/.ulu kraljevine Itnlije na Sušaku. Zag.eb, 28. februarja, ž. Včeraj se je na-daljevala razprava o uporabi plina, ki prihaja il zemlje v Bujevici, za zgraditev velike e ektri ne centrale. Vprašanje je prišlo v zaključno fazo. Izvolil se je petčlanski odbor, ki bo napravil sporazum o izrabi tega plina. Belgrad, 28. febr. 1. Snoči je bil v nemškem poslaništvu dobro uspel sprejem. Najpreje je znani nemški kritik imel predavanje o moderni nemški drami. Tega sprejema so se udeležiti najuglednejši bivši politiki, zastopniki vlade, ves diplomatski zboi in povabljeni -gostje iz višjih belgrajskih krogov. Belgrad, 28. februarja, m. V Belgradu se vršijo pogajanja za ustanovitev jugoslovanske ameriške zbornice. Ker se je opazilo znatno zvišanje izvoza lesa in cementa v sred Neameriške države. Belgrad, 28. febr. AA. Dunes opoldne je državno sodišče za zaščito države izreklo sodbo v procesu proti Vasi BegoviČu in tovarišem. Vasa Begovič je obsojen na ieto dni strogega zapora, Mijo Bušič na 0 mesecev, Ilija Barbir nn 0 mesecev, Miloš Miroslav Rot na 9 mesecev ječe. Vsem se šteje preiskovalni zapor. Belgrad, 28. febr. A A Minister zn promet je podpisal pravilnik o upravljanju in nadziranju bolniškega fonda osebja prometnega ministrstva. Berlin. 28. febr. AA. Bvrdovo ekspedicijo nn Severni tečaj bo spremljal kol zdravnik profesor Bernhard VVillinger, ki se je že večkrat udeležil sličnih ekspedicij. Byrd odpotuje nn Severni tečaj s podmornico meseca julija. Rim, 28. febr. AA. Gahriele d' Annunzio je obolel na influcnri 1er teži v svoji vili v Gardone, Berlin. 28. febr. AA. Po dosedanjem programu bo v juniju in juliju napravil zrakoplov >Grof Zeppelin«- dva polela nn sever in sicer prvič na Irsko, drugič pa Svereni rt. Razen tegu ima v načrtu še en poM proti Srede- dgozdnim onirut na Gregorčičevo besedilo »Oljki«. Trikrat zn-poredoma jo je izvajal potem meseca aprila 1914., t. j. 22., 23. in 26. aprila pevski zbor »Gl. Matice« ljubljanske v nabito potni dvorani hotela Union. Letošnje leto slavi odlični skladatelj svojo 80-letnico in pevski zl>or Glusbene Matice ljubljanske bo v avtorjevo počnstitev |)onov-no izvajal »Oljki« v četrtek, dne 12. marca pod taktirko ravnatelja Poliča. 0|x>zarjaino že danes na ta koncert. © 18. marca 1931 — »Vnebovzetje«. O Rokodelski dom. Drevi ob 7 uprizore igralci RokodeJ. doma »Razo Jelodvorsko«. Drama je pred nekaj leti ponovno no po lui la dvorano Ljudskega doma v Ljubljani do zadnjega kotička. To dejstvo dovolj jasno priča o lepoli imenovane igre, zato opozarjamo vse, ki si žele ogledati predstavo, da si nabavijo vstopnice že v predprodaji, ki je danes od 10 do 12 v društveni sobi Rokodelskega dame, Komen-skega ulica 12. O Zahvala. Ob priliki moje sedemdesetletnice mi je došlo toliko čestitk, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, ker me pri tem ovira očesna bolezen. Prosim, sprejmite vsi, ki ste se me spomnili, tem potom mojo naj iskrene jšo zahvalo. Vsi dokazi ljubezni so me prav srčno razveselili in mojemu srcu dobro deli. Bog plačaj! — Julija Borowsky, upok. učit. I. dekl. osn. šole. O Mostna plinarna priredi danes poskusno kuho na plinu, zvezano s predavanjem za kuharice in kuharsko pomočnice. Predavanje se vrši v šentjakobski šoli (vhod iz Florijanske ulice) ob 4 popoldne. Vstop prost! O Tretji ciklus predavanj podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani se prične v ponedeljek, 2. marca ob 19 v predavalnici mineraloškega inštituta na univerzi, kjer bodo ob tej uri vsak večer naslednja predavnja, in sicer: v ponedeljek predava nadzornik Jos. Strekelj o lončnicah s posebnim ozirom na sobno rastline, v torek govori g ravnatelj Lap o siljenju zgodnje zelenjave, kar je posebno poučno in koristno za naše Trnovčane in Krakovčane. V sredo predava Ante Gaber o okraševanju oken in balkonov. V četrtek gvoori nadsvetnik Bukovec o paradižnikih. V petek zvečei; pa zaključi ciklus vseuč. prof. dr. Fran ,le-senko z zanimivim predavanjem o najnujnojših potrebah vseh rastlin. Vstop ludi za nečlane prost. — Tajnik A. Gaber. 0 Družabni večer šemtpotenskega prosv. društva spojen s proslavo Ml.-letnice pisatelja F. S. rinžgarja sc vrši danes oib osmih zvečer v prostorih prosvete. Na sporedu je med drugimi tudi pelje, igrica iu dekla ima ca" jn. Vsi člani in prijatelji našega dxusiva ste prijazno vabljeni. © Umrli v Ljubljani. V času od 21. do 28. februarja 1981 so umrli v Ljubljani: Spindler Franc, 53 let, bančni poduradnik, Poljanska cesta 23; Sirk Ana, roj. Podboršek, 78 let, vdova mesarja, Poljanska cesta 64; Stare Ivan, 16 let, zasebnik, Zaloška cesta 18, Vadnjal Anton, 77 let. progovm nadzornik v pok., Ceiovška cesta 82; Suhadolnik Anton, 21 let, pleskar, baraka pri mestni klavnici; Hork;? Jan, 45 let, trgovec, Miklošičeva cesta 34. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Erzin Ivan Ladislav, 1 dan, sin narednika, Jenkova ulica 13; Mihelčič ICališa, 2 meseca, hči brezposelnega delavca; Srakar Martin, 48 let, posestnik. Toinačevo; Muha Frančiška', 68 let, vdova posestnika. Večna pot 3; llavliček Jože, y, ure, sin bančnega sluge, Galje-vica; Martinšek Zora, 8 let, hči kretnika drž. žel., Kresnice; Bergant Danilo, pol leta, sin mizarskega pomočnika, Kamnik; Tome Jožef, 62 let, uradnik OUZD v p., Zrinskega cesta 5; Jurkovič Anton, 02 let, ključavničar drž. žel v p., Knezova ulica 100. O Drevi v Ljudski dom v Moste! Tam bo akademija v proslavo 10 letnico pevskega društva »Zvezda« Na svidenje! O Zatiranje gosenic in drugega škodljivega mrčesa. Mestno načelstvo Ijubljaniisko o|»oztirja posestnike in najemnike zemljišč na tozadevni razglas, ki je nabit po mestu. O Mestna ljudska kopelj v Kolodvorski ulici bo radi snaženja v torek, sredo, četrtek, to je 3., 4. in 5. marca 1931 zaprta. O Iz policijske torbe. Policiji sta bili prijavljeni dve tatvini. Iz čakalnice zdravnika dr. Josipa Jakše v Wolfovi ulici 1 je neznan tat izmaknil črno moško suknjo, vredno 2000 Din. — Drug neznan tat je ukradel iz drvarnice hiše št. 19 smučke, vredne 600 Din. 0 Bogat berač. Med neštetimi ljudmi, ki danes žive izključno le od prosjačenja, je mnogo takih, ki niso vredni milodarov. Mnogo sumljivcev berači samo navidezno, v resnici pa išče prilik, kje bi se dalo kaj izmakniti. Tako je bil te dni aretiran v židovski ulici zaradi beračenja neki 56 letni Alojzij Škerl iz Zgornjega Kašlja. Ta je beračil po Stnrem trgu in Cankarjevem nabrežju, ni bil pa pri beračenju prav nič vljuden, ter je kar zahteval od strank denar in sploh nastopal vse prej kakor ponižno. Ena tell strank, ki ji ni ugajalo beračevo vedenje, je opozorila ua tega čudnega berača stražnika. Osebna preiskava je imela nepričakovan uspeh. Policija je našla v Škerlovih žepih nič manj kakor 2130 Din, 2 srebrna goldinarja in eno srebrno krono. To se pravi, našla je pri tem beraču 5 stotakov, 108 kovačev stare vrste in 55 kovačev nove vrste. Denar je bil lepo zložen, bankovci po 10 Din pa so bili nekoliko obrabljeni in je zelo verjetno, da je Škerl ta denar kje ukradel. škerl ima dolge lase, segajoče do tilnika, ter brado. Oblečen pa je zelo slabo. Komur bi bil ta denar ukraden, naj se zglasi na policiji. © Zanimiva tatinska trojica. Poročali smo žo o dogodku v Novakovi gostilni »Pod lipo«, v Mostah, kjer je gostilničarka zasačila pod posteljo nekega tatu. Aretiran je bil neki Marij Č. Malo kasneje pa je bil aretiran tudi njegov tovariš, 22-letni mehanik Ernest B. Ernest je ri vojakih, v Ljubljani pa se jc nahajal na ratkem dopustu. Svoj dopust je izrabili nn ta način, da si je nekje preskrbel civilno obleko ter kradel po mestu. Pri njem jo policija dobila 1 črno zimsko suknjo in 2 zi.mska vrhnjo suknjiča, od katerih je bil eden že ponošen in rjave barve, drugi pa je bil tudi rjave barve, vendar p« povsem nov in z usnjatimi gumbi. Pri njem so našli tudi vitrili in diamant zn rezanje stekla. Policija domneva, - blatili lolov, pr ovra'en ninnliram • н vngn. »rebrne lote m t hnl6k« Rvrh-, nrphr « žico 'n «'ektrolehi'l ko. A'Kcntnm nitricnin. Kanujem»' staro in kovano zlato in srebro, ka or tudi vse druse, drag« kovino viebujofo proilinet«. Pr-rie I н v aino: vse drugo i ovine «RpbuioPe odpadke na M«te kovine In njih zlitine. LJUBLJANA, Ilirska ul. 36 — Teief. 23-60 interurban Pri zimskem športu in ostrih dneh NIVEA-CREME in sicer preje nadrgniti. predno greste na oster zrak. Nivea Creme se uleže v kožo ne da bi zapustila kak blesk in 10 naredi odporno vetru m slabemu vremenu. Nivea Creme zabrani da koža ne razpoka in da m hrapava. Nadrgnite si vsak večer predno greste spat obraz in roke temeljito z Nivea Cremo. Z veseljem boste mogli potem ugotoviti, kako mehka in prozna se občuti Vaša koža, ter kako zdravi in mladostni izgledate. Nadomestiti Nivea Creme ne morete, kajti druge kožne kreme ki bi vsebovala Eucerit, sploh m. Doze po 5, 10 in 22 Din: tube po 9 in 14 Din. Dobavitelj v Jugoslaviji: Jugoslov. P Beicrsdori & Co., d. s. o. j„ Maribor, Gregorčičeva ulica 24. TELEFON 1827 шт ti. л UOVENIA-TRANSPORT «,K"Ï,, Priče slovenske davnine 30 letnica zvestega služabnika Miklavž pri Ormožu je domovinska fara g. To-mažiča. Že pri domači farni cerkvi je g. Tomažič izvrševal skozi 10 let službo cerkovnika. Dne 25. avgusta 1. 1!!05 je pa nastopil službo cerkovnika v Ljutomeru, katero je vestno izvrševal do danes, torej skozi dobrih 25 let. Bil je nwtančen v svoji službi. Skrbel je za red in snago v cerkvi, vestno je izvrševal vsa cerkvena opravila. Samo enkrat v 25 letih je zaspal zjutraj, da ni zvonil jutranjice, pa še takrat ga je eden bližnjih meščanov podre-gal, rekoč: »Danes si pa zaspal.« Kolikim je od-, zvonil v slovo na 7idnjo pot? Kolikim je asistiral I ob krstu? Dva dekana je preživel, zadnjih 6 let ; je zvesto služil tretjemu šelu, g. msgr Adr. Lo-vrecu. 16 kaplanov je v teka njegovega cerkovni-štva službovalo v Ljutomeru. Prijateljev si je pridobil po vsej fari, v Ljutomeru, na Podgradju, v Grezovčaku, v Rndomerjii in na Krapju. G. Rako-vec ga bo težko pogrešal v svoji družbi. Te dni se poslavlja g. Tomažič iz Ljutomera. Z njim se poslavlja tudi njegova pridna hčerka Lojzika, desna roka svojemu očetu v skrbi za cerkev. Oba odhajata k svojemu sinu oziroma bratu, ki je župnik v Zičah pri Konjicah. G. Tomaž.ič, ki je sedaj star 66 let, bo po 35 letni cerkveni službi mirno užival svoj pokoj pri svojem sinu-žuipniku. Z zahvalo za vse zvesto opravljeno bogočastno delo združimo i željo: še mnogo srečnih in veselih dni v Žičah. Službo cerkovnika v Ljutomeru prevzame s 1. marcem g. organist in tajnik Okrajne poeojil-1 Peter Potočnik. Štirje starčki pripovedujejo zgodbe treh rodov Danes obhaja v tihem Gornjem gradu pri svojem prevzv. gospoda: ju, i adškolu dr. Jegliču, gospod Jožef Zupančič 30 letnico, odkar je lastopil službo pri nipm. Če je za katerega služabnika primerno, da se ga javnost ob taki priliki spomni, je gotovo primerno, da se spomni tega zvestega, poštenega, treznega in delavnega služabnika Trideset let je le«iO število let, ki jih je naš jubilant dopolnil v službi pri enem gospodarju. Vso skrb je imel le, da je vestno in točno vsa dela ob pravem času izvršil v zadovoljstvo gospodarja in okolice, koder je s prevzvišenim hodil ob kanoničnih vizitacijah in birmah po obširni ljubljanski škofiji, katero sta skupaj obšla šestkrat, obiskala vse župne cerkve in večinoma tudi podružnice. Bil je vedno neutrudljiv pri pripravah za sveta opravila, ki jih je prevzvi-šeni imel. Skrbno je gledal, da je bilo vse do najmanjše stvari pripravljeno in po končanem opravilu zopet vse v najlepšem redu spravljeno. Kot strežnik pri mizi prevzvišenega je lju« beznivo stregel gospodarju in gostom. Neizrečeno je bil zadovoljen in veselje mu je sijalo z obraza, če je videl goste vesele in zadovoljne. Na birmah je marsikateri gospodinji po župniščih pomagal z dobrim nasvetom, bodisi glede priprav v kuhinji, bodisi glede drugih priprav itd. Na stanovanje prevzvišenega je imel veliko pažnjo, da ni bilo nikdar nikjer opaziti prahu, na okna, da so bila vedno čista in na kljuke pri vratih, da so bile svetle kot zlato. Na večjo skrb pa je posvečal domači kapeli, da je tudi Gospod vseh gospodov imel vedno Njerfa dostojno in vredno prebivališče. Z otroškim vfsellem je krasil oltar, pri katerem je stregel vsak dan prevzvišenemu pri daritvi sv. maše in tu večkrat prejemal sv. obhajilo. S svojim vzglednim življenjem je vplival tudi na druge in priporočal vsem, posebno pa še svojim sotovarišem, bogoljubno in trezno življenje. Če je bil prevzvišeni kdaj prehlajen ali bolan, kako je bil v skrbeh zanj, kako je storil vse in mu sam kuhal in nosil razne čaje, da ga je zopet ozdravil; neizrečeno pa je bil žalosten, če je katerikrat visoki pacijent njegova zdravila odklonil. Prav po materinsko je skrbel, če je njegov gospodar šel od doma brez njega, da mu je vse potrebščine pripravil in mu naročal, naj pazi na svoje stvari. Tako je živel g. Jožef Zupančič vseh trideset let le za Boga in za svojega gospodarja. Tudi sedaj v Gornjem gradu z vso vdanostjo in veselostjo služi svojemu prevzvišenemu gospodarju ter budno pazi nanj, da bi mu na ta načit še podaljšal dragoceno življenje. Za njegov jubilejni dan mu želimo, da bi št dolgo let v najboljšem zdravju neumorno, kakor doslej zvesto stregel svojemu gospodarju, kar Bog dajl 30 let v službi cerkve Ljutomerski cerkovnik e. Tomažič odhaja v zasluženi pokoj. Ljutomer, 27. februarja. Malokomu je znano, kako imenitnega cerkov« nika smo imeli v Ljutomeru. Anton Tomažič, ki se te dni poslavlja iz Ljutomera, je namreč brat mariborskega pomožnega škofa g. Tomažiča. Sveti Devica Marija v Polju, 28. febr. V naši občini žive štirje starčki, ki so vei stari več kot 00 let, eden pa bo prihodnjo lelo osorej stopil v stoto leto. Obiskal sem jih zadnjič in se z njimi pogovoril ter jih povprašal, da bi mi povedali kaj zanimivih stvari iz svojega življenja, saj njihove izkušnje in dogodki življenja segajo tri rodove nazaj. Ti razgovori so živa kronika zadnjih sto let življenja našega ljudstva in «ato ne bo odveč, če na kratko popišem, kaj so mi povedale te štiri priče življenja iu trpljenja Ireh slovenskih rodov. V stoletje gleda Najstarejši mož v naši občini je Janez Hei-ntk, bivši posestnik in gostilničar v Rajhenburgu, ki pa že mnogo lel prebiva pri onioženi hčeri v Zalogu. Mož, o katerem jo »Slovenec* že obširno poročal lansko leto, je še vedno izredno dovtipen in pripovedu-e svoje vesele in žalostne doživljaje, ki jih je za debelo knjigo. Mož se še vedno skrbno napravlja, kakor ga liani kaže slika, bere iz masnih knjig pobožna premišljevanja, potem vzame v roke »Slovenca« in nato gre malo na sprehod. Nie-gova edina želja je, da bi v krogu svojih domačih dočakal svojo stoletnico. Bog mu jo daj dočakati 1 Gortnarjeva m m ma V devetdeseto leto roma Gantar Marija, ki Ji Poljci pravimo Gortnarjeva mama. Njen mož, ki je umrl 1.1917, je bil namreč 00 let vrtnar pri Graščini Fužine. Imela sta v srečnem zakonu deset otrok. Najstarejši je učitelj v pokoju (20 let je služboval v Št. Jerneju na Dolenjskem). S ponosom in hvaležnostjo pripoveduje mama, kako rad Mehsihajnar jo sin podpira in ji lajša življenje. Vsa srečna je, ko vsako nedeljo more k njemu na obisk. Za svoja lela je še čila in živahna. V hoji se še danes ne ustraši nobene ženice srednjih let. Vidi še brez očal. Mislil sem. da bo morda bolj slabo slišala, pa sem jo bolj glasno ogovoril, in mi je odgovorila: »O slišim pa še tako dobro, da bi Cula še miško teči.c Vsi domači poznajo Gortnnrjevo mamo. Posebno starejši je ne bodo pozabili. Sa.i je ona bila v fari edina, kjer se je vedno dobil šopek svežih nagljev ali vrtnic poleti ali pozimi. Za vsako slav-nost, god, poroko, krst so hodili ljudje k njej po cvetje. Po zelenjavo iz njenega vrta pa so hodili celo Ljubljančani. Ko nanese pogovor na rajnega moža. se ji vedno zasolzi oko. Tako zvesta zakonca sla si bila! Pri njem se je izučila umetnega vrtnarstva in je po moževi smrti sama vrtnnrila nekaj časa. V srednjih letih je bila mama spretna šivilja, ki ni šivala samo za svojo družino, ampak tudi drugi so ji radi dajali delat. Graščina ji daje Se vedno v graščinski hiši prosto stanovanje, v graščini pa dobiva vsak drugi dan liter mleka in kosilo. »No mamica, sedaj vas bomo pa še slikali za »Slovenca«. «O, tisto pa že ne, kaj bodo pa ljudje rekli, kaj si bo pa sin mislil!« No, pa se je le dala pregovoriti. Ker se je mriičilo, je bilo treba svetlobnega bliska. Tega se je pa mama tako ustrašila, da je kar odskočila in jo je bilo treba še enkrat slikati. Z željo, da bi dočakala še mnogo zadovoljnih lel, sva se poslovila z dobro Gortnarjevo mamo. Ko so se ladje vozile in so rokovnjače lovili »Meksikajnarje« so imenovali tiste prostovoljce, ki so se 1. 1864 prostovoljno javili, da pojdejo z meksikanskim cesarjem Maksimilijanom v Mehiko. Nekateri so res odšli, drugi so pa ostali rajši doma. Tako je storil tudi naš očanec France Grum, po domače Kravar s Studenca. »Kravar« mu pravijo zato, ker je kupil sedanje posestvo od nekdanjega grajskega kravar ja. Tako je hiša dobila ime. Rojen je bil 1. 1840 v Slapah. Hodi ob palici, ker ga noge ne drže več. Najrajši sedi ob gorki peči, kjer mu hčeri ljubeznivo strežeta, pa tudi z zetom in vnučki se dobro razume. Pijan ni bil nikdar. Tudi kadil je malo. Žena mu je umrla pred dvajsetemi leti. »Oče, pnvejle mi no kaj iz svojega življenja »I, kaj bi. Rajnki župnik Pajk me je naučil krščanskega nauka. To je glavna stvar. potem so me pa starši dali v Ljubljano učit se mizarstva in sodarstva. Tedaj je bilo v Ljubljani fletno. Ljubljanska gospoda je nas mlade otročaje in fantaline vsako leto na velikonočni ponedeljek povabila v veliko jamo za Sv. Krištofom, kjer so nam metali pomaranče. Kdor je bil bolj uren, si jih je nabral kar celo košaro. To je bila današnja Zelena jama, ki je v tistih časih segala od Sv. Krištofa do Most. Izkopali so jo pa tedaj, ko so gradili južno železnico. Ko sem se učil v Ljubljani, sem šel gledat, ko je pripeljal prvi vlak v Ljubljano. Vse črno ljudi je prišlo gledat železno kačo. Ko sem se izučil, doma ni bilo zaslužka, sem šel delat v graščino Fužine. Tiste čase jih je mnogo šlo tudi k železnici proti Trstu. Iz moje rojstne vasi so pozneje naredili kar tri vasi. Pri nas je bila nekoč podružnična cerkev sv. Jakoba, ki je spadala pod faro Sv. Petra v Ljubljani. Ko sem bil še majčken, so iz podrte cerkve vozili kamen /.a druge hiše. Tista Balantova in Aurova hiša sta zidani iz tega cerkvenega kamna. V graščini se mi je dobro godilo. Ko smo želi, so prišle pomagat tudi delavke iz vevške papirnice, ki smo jo tedaj imenovali »Cujnkuhnja«.« >-Kako pa je bilo ledaj, ko sle bili Meksi-kajnar'? »To je bilo pa tako! L. 1862 so me za štiri leta vzeli k vojakom. Ampak tedaj so navadno služili osem do dvanajst let ali pa še več. L. 1863 sem se javil prostovoljno, da pojdem z Maksimilijanom v Mehiko. Pa do tega ni prišlo. Tam v »cukrfabriki« so se vojaki spuntali s starim orožjem, pa so jih v »cukrfabriko« zaprli. Veliko nas je pobegnilo. Kar čez Ljubljanico so skakali. — Ampak 1. 1866 je bilo pa treba iti na Laha. Šest mesecev sem bil tam. Najhujše je bilo pri Veroni. Tam so s »štuki« streljali na neko graščino in smo vse Lahe polovili. V Benetkah smo se pa dobro imeli, ampak vročina je bila huda. Kar cè-pali smo. In mnocro iih je od vročine celo pomrlo. Vsak dan smo dobili polič vina. V Veroni sem tudi jaz zbolel in dobil grižo. Zato so me jeseni »Otka. sle bili kaj pri vojakih?< »Nisem bil, nakl Potrdili so me, pa me je oče dal za prvega hlapca k rihtarju (županu), ki me je »frajal«. Veste, rihtarji so imeli tedaj veliko moč. Tedaj jih je še gosposka naslavljala, pa so se branili, prevzeti to službo. Šele pozneje so jih kmetje volili.« »Kaj pa rokovnjaiev, se še kaj spominjale?« »Se jih že. toda rokovnjači so tedaj že precej izginili. Dobro pa se še spominjam iz otročjih let, kako je sem pa tja kateri strnhoval vso vas. Kmetje so mu pa slanino in žito dajali. Taki so bili tudi vojaški begunci. Nekoč so take tri rokovnjače kmetje kar sami ubili in jih mrtve na vozu peljali k rihtarju. Ta pa je ukazal, naj jih odpeljejo k nadçjhtarju, ki je bil obenem sodnik. Kri je kar lila z voza. Tedaj še nismo imeli orožnikov. Pri teh rokovnjačih so dobili tudi veliko »cvancgarc« in »tolarjev«.« »Ali še kaj veste, oče, kako so po Savi do Zaloga z ladjami vozili, ko ie ni bilo železnicer1« >Kajpa, saj je moj pre'dnik še vozil s tako ladjo. Le poglejte tiste le kole v vodi (njegova hiša stoji tik nad vodnim bregom). Tam so ladje privezovali. Tista-le kovačnica je bila pa »magac.in« za žito. ona na drugi strani ceste pa za vino. Na ladjah so imeli take «lajte», v njih pa vino ali žito. Iz Zaloga so bili trije, ki so imeli ladje. Skoro vsi vaščani so iineli živino in so žito in vino, ki so ga pripeljale ladje, vozili v Ljubljano, Kranj ali pa tudi v Trst. 'j'isto znamenje na bregu je postavil nek brodnik. Kupil ga je v Križankah in pripeljal domov ter postavil, tako da Kristus gleda na ladje in jih varuje. Ob bregu je pot, po kateri so voli vlekli ladjo od Litije gori. Sam sem večkrat z živino šel brodnikom nasproti. Ko so Založani zagledali ladje, da prihajajo, je bilo vse pokoncu in vpilo: »Vad.ie gredo, vadje! Mica, soli den v usta, da boš lože piva!« Tedaj so namreč imeli vsi zaslužek in dosti pijače. Ker so doma ostajale skoro same ženske, je bilo polje seveda slabo obdelano. Možaki so tovorili po ladjah in z vozmi. Za enkratno vožnjo v Ljubljano je zaslužil 24 grošev. Če je peljal »lajto« vina ali žita v Trst, ga po več tednov ni bilo domov. Enkrat se je zgodilo, da je nekdo na poti celo vole zapil. Ladje so imele od Litije postajo še v Klečali, zadnja pa je bila v Zalogu. Tam ob cesti, kjer je kužno znamenje, je tednj bila »šranga«. Včasih smo imeli v Zniogu tudi semenj. Jaz sem redil vole in jih na domačih sejmih prodajal. Le škoda, da so nam semenj vzeli.« »Kako pa drugače kaj?« «L. 1919 sem dobil zeta v hišo. Ta je že vse gospodarsko poslopje na novo pozidal, hišo misli pa drugo leto popraviti.« Ko sem ga prosil, če ga smemo slikati, je dejal: »Nikoli se še nisem dal.« Bil pa je prav vesel, ko je slišal, da ga bo slikal »Slovenčev« fotograf. Smeje mi je krepko stisnil roko, želeč, da se še vidimo, kar Bog daj. Srčne, živčne in ženske bolezni se uspešno zdravijo v DOBRNI Do 15. junija kompletno 20 dnevno zdravljenje (avto, stanovanje, hrana, kopeli in zdravnik) za 1200 Din. — Prospekti zastoni. poslali domov. Drugače pa nisem bil nikoli bolan. Ko je bila pa vojska v Bosni, sem bil že prestar za vojake. Rad sem hodil ua njivo ob železnici gledat, kako so vozili vojake v Bosno, ranjence pa nazaj. Ko sem prišel od vojakov, sem hodil mizarit v sedanjo norišnico. Tam je bilo v tistem času veliko posestvo g. Krisperja iz Ljuhliane. Po I potresu sem pomagal mizarit pri zgradbi sedanje župne cerkve.« »Pn ie o nemiknlarjih kaj povejte in pa o janikem punlu.« »To pn to, saj sem bil na znamenitem viž-inarskem taboru, ki so se nanj pripeljali ljudje iz cele kranjske dežele. Tisti janški punt, dobro se ga spominjam. Tudi pri nas so orožniki in vojaki iskali in lovili ljudi. Kar en veder vina so nemškutarji peljali tod mimo na Janče. da bi s i turnarji in z vinom premotili hribovce. Pa so jih kmetje dobro nabunkali. V Vevčah, v veži tiste 1 rumene hiše so šuštarjevega iz Fužin z bajonetom prebodli. Tudi iz Polja so jih precej zaprli, ker so b;H 1'nd'e tnko hudi na nemškutarje.« » l'a kakini so bili drugače časi rV »O, zime so bile včasih hujše, ko so zdaj. V kožuhih smo morali hoditi. Jaz ga imam še, pa so mi ga vaški otroci že skoraj vsega raztrgali, ko se gredo parkeljne. No ja, ni čudno, saj bo že skoro osemdeset let star. Včasih je sneg tako visoko zapadel, da nismo mogli v cerkev in tudi k sosedu ne.« Tako se je končal razgovor s častitljivim možakom, ki ga pri nas vsi poznajo, saj je do zadnjih let popravljal vodnake Bog ve kolikim. V 91. leto leze naš Jernej Blažit iz Zaloga. Obiskal sem ga. ga prosil, če ga smemo fotografirati za »Slovenca« in pa: »Povejte kaj, kako je bilo včasih?« »Ko bi me videli pred par Ieli, kako sem še podiral otavo. Še mladega zeta se nisem ustrašil. Rojen sem bil 1. 1810 v Vodicah nad Ljubljano. Na tem posestvu pa delam že čez petdeset let. »Pri Parklju« pravijo. To ime je imel že moj prednik in se je tudi mene obdržalo. Žena mi je pred nekaj leti umrla. Imam pa tri hčere: Ivana je doma porcčena in njeni trije otroci bi najra ši vedno pri meni tičali. Poleti hodim z njimi v gozd ali pa na njivo. In še kak pridelek pripeljem domov. Zadnja štiri leta ne kadim iu ne pijein. Zelo rad bi kedaj šel v cerkev, pa je predaleč za moje kosti.« Kako pa je lo. da ste tako starost dočakali!'* »Delati je treba in za potrebo tudi kakšen kozarček izpiti. Nikdar pa ne toliko, da bi bil človek pijan.« In se očanec zamisli, zamahne z roko, gre z njo po čelu: »Dolga je moja pot, dolga! Moj oče je hodil na tlako v smledniSko graščino. Ko sem bil še otrok, me je včasih s seboj vzel. Hudo so se kmetje jezili na tlako V največjem domačem delu so morali tlačaniti graščini. No, čez nekaj let pa je tlaka minila. Doma smo posejali 8 do 10 mernikov la-nenega semena. Platno za domačo potrebo in za prodaj smo sami pridelali in delali. Tedaj smo nosili še kamižole in hlače iz irhovine do kolen, za delavnik pa čevlje na kveder. Šole tedaj ni bilo. Ampak naš kaplan me je naučil brati in pisati. Župnik me je pa učil krščanskega nauka in me pripravil za birmo in za obhajilo. Pa ininistrirat sem hodil na Šmarno goro in križev pot sem nosil na fforo. Pa zvonove sem Domnoal vozitL« Dnevna kronika Koledar Nedelja, 1. marca (2. postna nedelja): Albin (Belko;, iKof; Anton. Dan je danes dolg 10 ur in 59 minut in zraste ta mesec za 1 uro iu 16 minut. Ponedeljek, 2. marca: Simplicij, papež; Neža (Jauja). Novi grobovi + V Idriji je dne 27. februarja umrla g. Ivana Poljanee, mnogim, zlasti duhovnikom znana gosj>odiiija pri bencficijatu Irancu ()s-waldu. Služila je pri njem od 9. septembra 1895 do smrti. Bila je med romarji v Rimu, Lourdu in Jeruzalemu. Naj v miru počiva! Pazite na rob našega blaga, ker brez znaka „Dagmar )ugoče*ko" nI pruva Dagmar svila. yugočeska Kram. Osebne vesti = Odlikovanje. Dne 27. februarja 1931 ie bil odlikovan dr. Hans Hôgler ml., sin priljubljenega ljubljanskega zdravnika dr. Iv. Hôg e ja, asLtent ginekološke klinike prof. Kermaunerja na Dunaju, z redom Sv. Save IV. razreda za zasluge v ko.ist jugoslovanskih državljanov v inozemstvu. Na našem poslaništvu je izročil kr. poslanik minister Angjelinovič g. dr. Hoglerju od.ikovanje. Iskreno čestitamol = Odlikovan je bil v smislu razpisa ministra notranjih del z dne 17. novembia 1929 lil. štev. 39.254 glasom sporočila okrajnega načelstva v Kočevju z dne 20. marca 19930 št. 215 pov. go p. Anton Pogorelec, župan v Slrugah na Dolenjskem z redom zlate medalje za državljanske zasluge. = Razrešen je bil od kraljevske banske uprave v Ljubljani od županskega mesta in mes a občinskega odbornika z odlokom II. št. 1470-2 od 16. februarja 1931 glasom dopisa okrajnega načelstva v Kočevju z dne 21. februarja 1931 št. 1937 g. Anton Pogorelec, župan v Strugah na Dolenjskem. Z istim odlokom je banska uprava postavila za župana v Strugah g. Franceta Hočevarja, voditelja bivše SKS v Strugah. Večina občinskih odbornikov v Strugah je prostovoljno položilo svoje mandate. = Iz železniške službe Premeščena sta zva-ničnika I. kategorije: ČehoVin Josip, p.egleuova-lec voz, kurilnica Postojna v kurilnico Ljubljana 1 glav, kol.; Tomec Ivan, pogledovalec voz, kuril» ica Ljubljana I glav. kol. v kurilnico Postojna, — Upokojeni so zvaničniki I/l: Dobnik Ivan, vlakovodja, Ljubljana glav. kol.; Kočevar Ivan, postajni ^a'rik, Stara Cerkev pri Kočevju; Vivod Anton, skladiščnik, Pragersko; Mavc Franc, vlakovodja, Ljubljana glav. kol.; Krainz Franc, administr. zvaričnik, Maribor glav. kol.; zvacičniki II/l: Prelog Anton, premikač, Maribor glav. kol.; Kert Jakob, pisarn, zvaničnik, Maribor glav, kol.; Zupane Franc, kret-nik, Laško; Skerget Leopold, kret-ik, Hrast-ik; Kržič Franc, sprevodnik, Ljubljana g av. kol ; Potočnik Janez, kietnik, Črnomelj; Kante Ivan, kret-nik, Mirna peč. — Stalnost je priznana uradn ko-n II/5: Benedičič Valentin, prometnik, Lubljana gor. kol.; Gregorka Boris, tehnični uradnik, ku i n ca Ljubljana II gor. kol.; Perkavec Albin, prometnik, Ljubljana glav kol ; uradri om III/4. Goleš 1 o-zalija, administr. uradnica, oddelek II; Poschl Rudolf, nadzornik brzojava, signalna »ekciia Ljubljana; Trojar Fran'pek, prometnik. Giadac v Br-li Krajini; zvaničnik II/2: Kerle Jožef, kurjač, kurilnica Maribor. — Sprejela sla dnevničaria: Rustja Alojzij v Sevnico in Seibitz Viljem v Rimske toplice. = V imerik zdravniške zbornic? zn Dravsko »anovino je vpisan dr. Pucelj France, sek. zdravnik ' celjski bolnišnici. OstaSe vesti — V založbi ljubljanskega škofijskega ordi-a-riata je izšla knjiga: Janko Mlakar, Kato.iški verouk za četrti razred srednjih in meščanskih šol. V smislu objave v »Vzajemnosti« leta 1931., str. 28 bi se mogla rabiti tudi za ponavljalne in nadaljevalne šole. Cena 20 Din. Dobi se pri založniku in v knjigarnah, — V »Službenem listu« kraljevske banske oprave Dravske banovine št. 15 od 28. feb.ua.ja t. 1. je objavljen »Pravil ik o zdravniških pregledih učiteljev in učencev narodnih in sredn;ih šo « in »Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931. — Reklama na pisemskih ovitkih. Glede reklame na pisemskih ovitkih je poštno ravnateljstvo prejelo od ministrstva nov odlok, ki pravi, da ministrstvo dovoljuje pisemske ovitke z reklamo do 15. aprila t. 1., tako da se tvrdkam da možnost porabiti svoje zaloge. Po 15. aprilu t, 1. pa pošte pošiljk v ovitkih, kateri bi ne ustrezali piedpi-som, ne bodo smele več prejemati. Ministrstvo daje tole pojasnilo: Na pisemskem ovitku se sme na podolžnem gornjem delu nasbvne strani nahajati samo ime in poklic pošiljatelja, a na levi četrtini naslovne strani od zgoraj navzdol pa slike, podobe in najkrajši opis ki se nanaša na v,sto posla, ki ga pošiljatelj opravlja. Ostali del naslovne strani ovitka mora ostati prazen in se sme porabiti samo za naslov naslovnika. Prepove;"ano je na ovitku oglašati posamezne predmete z označbo njih cene. — Mednarodni nakaznišk' promet z Bolgarsko. Po ministrskem odloku se je s 1. maicem 1931 otvoril mednarodni nakazniški promet z Bolgarsko Zneski na nakaznicah morajo biti napisani v levih in stotinkah. Najvišji znesek ene nakaznice za našo državo je 30C0 Din oziroma 7200 levov za Bolgarsko. — Licitacija gramoza. Druga ustmena licitacija za dobavo gramoza za drž. ceste v obmo ju tehničnega razdelka okrajnega načelstva v Kranju se bo vršila 20. marca 1931 ob 9 za sledeče cestne proge: 1. med km 642—663,5; 2, med km 663.5 664.5; 3. med km 6t4.5—694.5 in 4. med km 707 do 709.909. Popolen razglas je v »Jugoslovanu« od 25. januarja 1931 stran 14. Prva licitacija se je namreč izvršila le v delnem obsegu. — V pisarni okrajnega cestncga odbora v Kranju v hotelu »Nova pošta« bo dne 9. marca 1931 javna ustmena tmanjševalna dražba za dobavo gramoza in sicer: i) za deželno cesto Kranj—Bitnje—Škofja Loka; i) za deželno cesto Kranj—Besnica; c) za dovoz-o Cesto k postaji Kranj. Istega dne bode istotam dražba gramoza: a) za deželno cesto Kranj—Gori-če; bi za deželno cesto Naklo—Kokrica—Predo-ilje—Šenčur in c) za dovozno cesto Kokrica— Preddvor. Podrobni pogoji dražbe so na razpolago pri načelniku cestnega odbora gosp. Cirilu Pircu v pisarni na »Novi pošti«. — Po nesrečnem naključju usmrtil svojo teto. Dne 1. nov. lanskeara leta je šel delavec Stefan Dominko iz Nedelice k svoji teti na obisk. Tamkaj se je vsedel za mizo in začel nekaj preizkušati na samokresu, ki ga ie bil prinesel s seboj. Nenadoma je počil strel in par minut kasneje je teta Urša llozjan, ki se je bila medtem ravno pri peči preoblačila, preminula na posledicah smrtonosne krogle, ki ji je prestrelila pljuča. Včeraj se je Dominko zagovarjal pred mariborskim sodiščem. — Obsojen je bil na i mesec zapora, pogojno na eno leto. — Za kazen: roko na žerjavico. 8 letni Jakec Zavec je ukradel svoji materi Ani Zavec, viničarki v Vareji, 100 Din. Mati je bila radi tega tako ogorčena, da je zgrabila sina za roko ter jo pritisnila na žerjavico. Opeklice na roki so bile tolikšne, da je oblast posegla vmes, ker se je takšna kazen smatrala kot prekoračenje materine pravice kaznovanja otroka. Včeraj se je Zavečeva zagovarjala pred mariborskim sodiščem. Izpovedala je, da si ni vedela drugače pomagati, ker ji je otrok že večkrat kaj vzel. — Obtoženka je bila obsojena na 1 mesec strogega zapora, pogojno na eno leto. — Smrtno se je ponesrečil radi neprevidnega ravnanja s puško nad'ogar Jure Filičič iz vasi Dubovac, okraj Karlovac. — Obsojen radi poskušenesa uboja nad ženo. Subotiško sodišče je obsodilo Simo Prerndova na 4 leta in pol robije, ker je dvakrat prskusil nad svojo ženo uboj. Preradov je nasilen človek in pijanec ter mu je radi tega žena ušla. Ko je prvič prišel k njej in ni marala ugoditi njegovemu prigovarjanju, naj se vrne k njemu, jo je ranil z nožem. Drugič pa je nanjo dvakrat ustrelil z revolverjem, vendar jo je k sreči le lažje ranil. — Aretacija trsovca z bolim blagom. Zagrebška policija je aretirala v Vršcu Jovana Mohanvn. trgovca z belim blagom. Dokazan mu je slu"aj /. dvema mladima strojepiskama, ki ju jo izvabil potom časopisnega oglasa v Vršac, vendnr sta pravočasno pobegnili. Policija ga je iskala na prošnjo vojaških obbsti, Ver se je izognil vojrškemu službovanju in je bil radi tega in contumaciam obsojen na tri leta ječe. V vars vo d•'otl MH vnetni grla in prehlnvnla j mlj'to PANFLAVIN- P A S T I L E Vrtnarska strokovna izobrazba Kako shrbe zanjo Nemci V nemški državi je vrtnarstvo svoboden obrt; loti se ga lahko vsak, ki je po svojih zmožnostih in poklicni izobrazbi usposobljen za to. Sistematični poklicni izobrazbi posvečajo tudi vrtnarji največjo jiažnjo. Tam ni več mogoče, da se v vrtnarski poklic vrinejo slabiči; baš vrtnarski poklic zahteva razborit in sposoben naraščaj. — Vajeniška doba traja tri leta; za one, ki imajo večjo pred izobrazbo nego samo osnovno šolo. izjemoma tudi dve leti. Za vrtnarskega pomočnika predpisana praktična učna doba se prizna vajencem le pri tistih vrtnarijah, ki po odobrenju oblasti veljajo kot učne vrtnarije. Ze inerl tem časom dobivajo vsi vajenci teoretičen strokovni in poklicni pouk na obrtno-nodaljevalnih šolah. Po končani učni dobi so prijavi vajenec k preizkušnji za pomočnika: te izpite prirejajo vrtnarski odbori pri kmetijskih zbornicah. Inteligentni in v stroki agil-ni pomočniki si pa pozneje lahko pridobe' še , naslov »izprašanega nadvrlnarja«, Če se takisto l>ri kmetijskih zbornicah podvržejo še posebnemu I izpitu; za ta izpit se zahteva najmanj 9 let vrtnar-; ske prakse, po možnosti vsaj enoletna vrtnarska šola in starost 25 let. Po 12 letni praksi se pa lahko s posebnim izpitom doseže še naslov »izprašanega vrtnarskega mojstra*. Komur je le mogoče, stopi po dovršeni vajeniški dobi, ko je prestal j>o-liiocnlški izpit, v slrokovno vrtnarsko šolo. V nemški državi je preko 40 vrtnarskih šol. med temi 4 višja učilišča (Lehr- und Forschungs-anstalten fiir Gartenbau), 5 srednjih vrtnarskih šol, ostale spadajo v tip nižjih vrtnarskih šol z i večinoma enoletno učno dobo; v zadnjih letih se j je ustanovila v Berlinu ludi visoka šola za vrtnar-; sivo, kjer bo mogoče diplomirati za doktorja rerum hortensium. Za splošno izobrazbo vrtnarskega stanu so ; seveda najvažnejše nižje vrtnarske šoie, ki trajajo I po eno lelo (nepretrgoma ali dva zimska seme-I stra). V njih se daje teoretičen in praktičen pouk, j ki vsebuje pripravljalne, strokovno-vrtnarske in j gospodarske predmete. Vrtnarski pouk obsega I kulture rastlin pod ste kloni in na prostem, zele-njadarstvo, sadjarstvo, drevesničarslvo, cvetličar-I sivo lil vrtno umetnost (gradbo in oblikovanje vrtov). Med pripravljalnimi in dopolnilnimi pred- — Važne gospodinjske knjige. Vsaki varčni in razumni gospodinji je danes bolj kot kedaj potrebna dobra strokovna knjiga. Kot najvažnejše smatramo one knjige,, brez katerih ne bi smela biti danes nobena napredna gospodinja. naslednjem naštejemo nekaj najvažnejših: Slow .iska kuharica. Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in barvanimi prilogami. 7. izpopolnjeni in pomnoženi natis. Priredila S. Л1. Félicita Kalinšek. Cena v platno vezani knjigi je Din 160. — Gospodinjstvo. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važr.a opravila. Sestavila S. M. Lidvina Purgaj. Zdravstveni del napisal dr. Fr. Dolšak. II. pomnoženi natis s 156 slikami. Din 40, vezano Din 60. — Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Sestavila Marija Reniée. Vezana Din 36, — Prikrojevanje perila po iivofni m*ri. Sestavila učiteljica Ema Arkova. Cena Din 40. — Nasveti za hišo in dem. Po lastnih praktičnih virih sestavil J. Maidič, Din 20, vezano Din 30. — Sadje v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s saeljsm, o do-mnči sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. H"m?k. Pojasnjeno s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami v besedilu. Din 24. — Zel in plevel. Pravila naravnega zdravljenja. Sestavil Fr. Magister. Din 60, vezano Din 75. Vse te kniige se naročajo v jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Velemesarija S'amič, Ljubljana, Ocspo-svetska cesta, vljudno obvešča cenj. občinstvo, da je s 1. marcem znatno znižala cene mesnini in konzervnim izdelkom, čisti svin;ski masti, slanini itd. Priporoča sveže nrso pitan ih volov, štajersko perutnino, divjačino, fine narezke, razne delikate-se itd. Hoteli, gostilne, trgovci in društva imajo posebne angro cene. Večjim odjemalcem se dostavlja.na željo na dom. — Telefon 2973. — Postrežba točna. — Izredna prilika za nakup knjig po posebno ugodnih cenah. Nova založba opušča svoj antikvariat (trgovino z rablirnimi knjigami), zato je znižala cene za vse antikvarične knjige za 20%. Za nizko ceno se dobe praktične knjige vseh vrst, učbeniki tujih jezikov, besednjaki, kniige za domače gospodarstvo, 'zclravništvo, tehniko, večinoma bogato ilustrirane. Nadalje so v zalogi leposlovne knjige v vseh jezikih, posebno bogata je izbira iz slovenske in nemške književnosti, celi letniki revij (Dom in Svet, Mladika, Ljubljanski Zvon, Slovan itd.). — Opozorilo! P. t. občinstvo se opozarja, da so se pojavile v zadniem času manj vredne imitacije »Planinke« zdravilnîga čaja. Vsled tega za-htevaite povsod izrecno »Plpninka« čaj Bahovec v plombiranih paketih po Din 20. Tudi je prodaja Planinka čaja na tehtnico (vago) po zakonu prepovedana in ka7niiva. Zato se naprošate, da vsako zlorabo ali pocltaknenje javite apoteki Mr. Bahovec, Liubliana. Prečitajte tudi v lastnem interesu današnji oglas. — Jadranska Straža. Naprošamo vse osebe, ki imajo srečke loterije »Jadranske Straže', prirejene v korist nabave šolske ladje za našo Kraljevsko mornarico, da čim intenzivneje delujejo za razpnčavanje istih in vzdržujeio s tem akcijo velikega nacionalnega značaja. Žrebanje se bo vršilo nepreklicno 12. marca t. 1. — Senzacijonalni francoski izum. aparat za zdravilno parenje »La Sudation Srientilique«, zdravi in uničuje vse bolezni, neguje telo. Zahtevajte brezplačne prospekte od glavnega zastopnika S. D. Papo, Zagreb, Palmotičeva ulica 20. — Sadjaiji! Vse škodljivce vašega sadnega drevja boste najsigurneie uničili z Arboii om. Pre-skrbite si Arborin čimpreje pri proizvajalcu: »Che-motechni« družbi z o, z„ Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skabe ne). — Sanolorm izvrstno toaletno in čistilno sredstvo se dobi v vseh lekarnah in d'O'Jerijah. — Mlekarska zadruga na Vrhrik' ie razs'a-vila na kulinarični razstavi svoi emendo'dti mehki sir (Chalet) v škatlicah s 6 komadi. Ta mehki sir, ki se prodaja pod zaščitno znamko »Jnron«, je najboljši jugoslovanski izdelek te vrste. Vrhniška mlekarska zadruga, ki iz'ehije tudi prvovrsten cmendolski sir in čajno mado, je naivečja slovenska zadruga, ki je bila za ivoje izdelke že večkrat odlikovana na Pokrajinski razstavi in zasluži zato vso pozornost s strani naših trgovcev, ker jim nudi najboljše izdelke pod najugodnejšimi pogoji. Zah'evaite zato v prvi vrsti le domače blago! — Vinsko poskuSnio v dneh L, 2. in 3. marca priredi v Unionski kleti v Ljubljani Centrajna vi-narna. Čudna okrožn'ca Se vsem je v spominu, kako zelo so se v ne-....... rili krajih države zavzemali obrtniki za ločene. zbornice in za samostojne obrtniške zbornice. Znano pa je tudi, da so se slovenski gospodarji tako obrtniki, industrijci, kakor tudi trgovci izrekli zn skunne zbornice. Vsi slovenski obrtniki so bili takrat va skupne zbornice, zavedajoč se, kako velika škoda bi nastala za slovensko gospodarstvo. če bi prišlo do ločenih zbornic, z'asti pa za obrtništvo. Zato smo bili presenečeni, ko smo danes čuli, da je v Ljubljani neka zadruga obrtnikov naslovila na ostale zadruge okrožnico, v kateri jih pozivija, da se izrečejo za samostojne obrtniške zbornice. Zadruga navaja celo podntke, iz katerih bi bilo sklepati, da je celokupno slovensko obrtništvo za samostojne obrtne zbornice. Toda kakor smo slišali svoječasno iziave najbolj poklicane korporacije obrtnega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani, obrtništvo ni za to in radi tega, kar poznamo mnenje slovenskega obrtništva, se nam zdi postopanje čudno in tudi neumestno, kajti v da-našnjih t.kih časih ne gre cepiti sil in je kampanja deplas;rana. Najbrže smo uganili prav, če spravljamo to gibanje v zvezo z nedavnim obiskom predsednika belgrajske obrtne zbornice in državne obrlne banke gospoda Stojadinov'ča, ki je znan zastopnik ideje ločenih zbornic. Pa se mu vendar doslej ni posrečilo izven Belgrada dobiti mnogo prijateljev za svojo zamissl. In tudi ljubljanski pomočniki pri njegovi agitaciji ne bodo mogli dosti pomagati. L ub i. kreditna banka Včeraj se je vršila bilančna seja upravnega sveta našega najstarejšega in največji ga bančnega zavoda za loto 1930. Od upravnega sveta odobrena bilanca zavoda izkazuje v vseh panogah poslovanja razveseljiv napredek, zlasti pa znatno naraščanje vlog. Vloge na knjižice so se povišale za 20 milijonov na 166 milijonov, vezane vloge na tekočem računu za 21 na 161 milijonov, ostali upniki pa za preko 32 na 184 milijonov Din. Skupna bilančna številka je porastla od 571 na 653 milijonov, celokupni proinei pa je večji za celih 6 milijard in presega 46 miliiard Din. Upravni svet je sklenil predlagati občnemu zboru, ki se vrši dne 21 marca t. 1., iz čistega rlo-bička, ki znaša 5,421.828.85 Din, izplačilo 6%ne dividende, v iznosu 9 Din na delnico (kot lani), do-tirati rezerve z Din 1,267.815.62 in pokojninski fond z Din 500 000 — ter prenesti ostanek, po odbitku statutaričnih tantijem upravi in nadzorstvu in pogodbene remuneracije uradništvu, na novi račun. 2162 * K zadružni statistiki. Iz »Zadružnega vestnika« glasila Zveze slovenskih zadrug, posnemamo, da je imela Zveza v začetku 1930 162 zadrug, od Zadružne zveze v Celju je pristopilo 127 zadrug, ustanovljenih je bilo 1. 1930 21 zadrug, istega leta pa : je likvidiralo 6 zadrug, tako da je imela Zveza na I koncu 1. 1930. 304 članice. Poslovni razvoj vseh zadrug je bil v 1. 1929. (v oklepajih podatki za 1930) : člani v zadrugah 69.439 (69.317), blagovni promet 108.1 (112.4), denarni 3141.3 (3012.1) milij.; aktiva so bila sledeča: gotovina 88 (8.3), posojila 517.5 (445.9), zaloge 6.6 (6.9), dolžniki 12.6 (13.3), efekti 11.0 (10.4), investicije 29 2 (28.7), ! ost. 111.4 (101.1), zguba 0.6 (0.85); pasiva: deleži 8.6 (8.2), rezerve 38.2 (34.3), hranilne vloge 604.0 (525.7), izposojila 29.5 (27.4), upniki b.O (8.55), ost. 4.1 (6.0), dobiček 5.445 (5.304); bilanč-! na vsota je narasla od 615.5 na 697.8 milij. Din. S ! tem popravljamo doloma podatke, objavljene prejšnjo nedeljo, zlasti kar se tiče števila zadrug-člnnic. j Novi predsedrik Mestne hraniHce. Na vče-1 rajšnji seji je bil za predsednika mestne h a il-nice ljubljanske mesto dr. V. Gregoriča, ki je bil I predsednik zavoda od 10. febr, 1928 dalje izvoljen mr. ph. Rihard Sušnik. Kakor znano je g. Sušnik I predsednik nadzorstvenega sveta Kreditnega za-1 voda za trgovino in industrijo v LjubPani, pa so se že čuli ugovori, ko je prišel g. Sušnik v upravni odbor hranilnice. Nimamo sicer ničesar proti ' osebi g. Sušnika, vendar se nam zdi, da obe funk- ■ ciji nista združljivi. Zlasti še radi tega, ker je v I banki, kjer jo predsednik nadzorstvenega sveta g. Sušnik, zelo interesiran inozemski kapital. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini ] Rebolja Franca, trgovca in gostilničarja na Gmajni-Krka; narok za poravnavo 2. aprila, oglasiti se je do 26. marca. Finančvi letopis »Merkurja« (univerzalna knjiga restant). Kakor vsako leto je tudi letos izdala ■ »Mercurbank« na Dunaju svoj letopis o srečkah, ' ki je potreben vsaki hanki, hranilnici, ustavam, meti so zastopani: kemija, tloznanstvo, nauk o gnojilih, fizika, vremenoslovje, botanika, varstvo rastlin, bolezni in škodljivci. V gospodarsko življenje uvajajo: nauk o tržnih in prodajnih razmerah, o davčnih vprašanjih, o zavarovanju in zadružništvu, knjigovodstvo itd. Seveda se ravna šlevilo in obseg teh učnih predmetov po tem, katero vrtnarsko panogo hoče dotična šola posebno pospeševati. V nižjo vrtnarsko šolo se sprejemajo gojenci, ki so uspešno dovršili osnovno šolo in predlože dokazilo o vajeniški praksi (jiomočniško izpričevalo). Seveda se na te Šole sprejemajo tudi prakti-kanti, tu se prirejajo razni posebni tečaji itd. Zanimivo je, da imajo Nemci več vrtnarskih šol tudi jiosebej za vzgojo ženskega naraščaja. Izmed specialnih nižjih šol si je pridobila mnogo slovesa zlasti šola v Straelenu (blizu holandske meje), ki jo je ustanovila kmetijska zbornica za Porenje. Ker je v izvozu nemške vrtnarske produkcije najaktivnejše drevesničarslvo (okrasno drevje in grmovje), se namerava v kratkem osnovati tudi za to panogo specialna šola. Od dobrega vrluarja se zahteva, da mu ni nobena panoga njegove stroko tuja. Toda napredek je danes mogoč le po specializaciji. Tako vidimo danes v Nemčiji množico specialnih vrtnarskih podjetij: specialiste v najraznovrstnejših lončnih kulturah, specialiste v siljenju zelenjave, drevesničarje, graditelje vrtov, pokopališke vrtnarje itd. — Tudi drugi narodi, n. pr. Čehi gredo isto pot: vso skrb posvečajo temeljiti in smotreni strokovni izobrazbi. Koliko imamo pa pri i as šolan ih vrtnarjev? Naši vrtnarski vajenci se izuče večinoma pri domačih mojstrih, kjer je priložnosti za obgatitev strokovnega obzorja -obče prenalo Redko komu se posreči, da najde kot vrtnarski delavec zaposlitev v tujini. Še manj je tistih, ki so v tujini obiskovali kakšno vrtnarsko šolo. Doma nimamo nobene vrtnarske šole in tudi pouk na obrtno-nada-Ijevalnih šolah se skoraj nič ne ozira na potrebo vrtnarskega stanu. Strokovne vrtnarske literature v domačem jeziku je pa pri nas še bore malo. tako da si tudi agilnejši samouk ne more dosti pomagati. Inž. C. Jeglič. fondom in interesentom za papirje, za vse posestnike papirjev in rent. l etopis vsebuje seznam vseh restant (izžrebanih, pa še ne vnovčenih srečk) in ie zastonjska priloga časopisa »Merkur«, ki izhaja na Dunaju I., Wolfzeiîe 1-3. Nad 150 strani obsežen letopis vsebuje tudi koledar žrebanj za vse evropske srečke, vse avstrijske, nasledstve-nih držav papirje. Naroči se pri upravi Wien I, Wollzeile 1-3. Borza Denar Devizni promet ljubljanske borze je bil ta teden znatnejši kakor prejšnji: znašal je 16.8 milij. Din v primeri s 15.0, 21.3 in 10.8 milij. v prejšnjih tednih. Tečaji so bili čvrsti in so le v četrtek nekoliko popustili, v petek pa jionovno znatno na-rastli. V mesecu februarju je dosegel promet 63.95 milij. Din (v januarju 1913 74.7 milij. Din, v decembru 1930 85.8 milij.). Curih. Belgrad 9.1270, Pariz 20.3625, London 25.285, Newyork 519.475, Bruselj 72.45, Milan 27.205, Madrid 54.25, Amsterdam 208.40, Berlin 123.48, Dunaj 72.96, Stockholm 139.075, Kopenha-gen 13897, Oslo 138. 975, Sofija 3.76, Praga 15.387, Varšava 58.10, Budimpešta 90.575, Atene 6.70, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.09, Helsingfors 13.05. Vrednostni papirji Notacijo državnih papirjev v inozemstva. London: 7% Bler. pos. 79—81, Newyork: 8% Bler. pos. 91.50—92.50, 1% Bler. pos. 81-82, 7% pos. Drž. lifp. banke 80.75—81.75. Dunaj. Podon -savska-jadran. 93.05, Wiener Rankverein 16.50, Creditanstalt 46.70. Escompteg. 159.20, Aussiger Chemische 155.50, Alpine 19.55, Trboveljska 41.50, Kranj. ind. 42.50, Rima Murany 67.20. Žilni trs Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 17 vagonov pšenice, 6 vagonov ječmena, 26 vagonov koruze, 5 vagonov moke, 2 vagona otrobov. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica marec 14 79 15.06, zaklj. 15.03— 15.04, maj 14 95—15.24, zaklj. 15.23—15.24, rž marec 11.31—11.40. zaklj. 11.35—11.36, maj 11.40— 11.50, zaklj. 11.46-11.49, koruza maj 12 63—12.66, zaklj. 12.59—12.60, julij 1259-12.93, zaklj. 12.90— 12.91, tranz. maj 9.90, zaklj. 9.90—9.95. Hmelj Francija: V pivovarnah se prodaja severno-francoski hmelj po 13—14 Din, alzaški pa po 16 do 20 Din za kg. Producenti so prodali že tudt večino preostalega hmelja 1. 19*9, in sicer po 1—2 Din za kg. Belgija: iržišče zelo mirno in brez povpraševanja. Hmelj iz Poperinghe notira 8 Din, hmelj iz Alosta pa 10 Din za kg. Anglija: Tržišče je popolnoma mirno in je nekoliko povpraševanja le po hmelju slabše kakovosti in izredno nizkih cenah. Nominalno pa so cene ostale nespremenjene. Amerika: Kupčija je še vedno slaba, malo povpraševanja in cene nespremenjene V splošnem je neprodano pri producentih še dve tretjini hmelja I. 1930 in še skoro ena tretjina 1. 1929, ker ie v izvozu velik zastoj. Z izvozom našega hmelja v Ameriko torej skoro, zaenkrat vsaj, ne moremo računati, ker bi ga še iz Amerike radi uvažali k nam. (Slovenski hmeljar.) Hmeljski trg v Vojvodiri je prav miren. Pridelek 1. 1930 je popolnoma razprodan, v starejših treh letnikih pa je zalog še ca. 40.000 stotov, kar čaka vse še na izvoz; računajo, da bo mogoče te količine izvoziti ali v London ali v Ameriko, kar pa seveda še ni gotovo. Cena za to blago je izredno nizka in se dobi prvovrstno blago že po 10 Din za kg. Letos se je s hmeljem kultivirana površina znižala za 10%. Jajfa Cene še vedno nazadujejo ln to največ radi tega, ker Italija momentano sama mnogo izvaža in stavi jnko nizke ponudbe. Skoro gotovo je, da bodo cene še nižje kot lansko leto in bomo prišli na isto višino z njimi, kakoršno smo imeli pred vojno. Živimi Mariborski sejem. Pripeljanih je bilo 159 svinj. Cene: mladi prašiči 7—9 tednov stari 135— 200 Din, 3—4 mesece stari 250—350 Din, 5—7 mesecev stari 400 - 500 Din, 8—10 mesecev stari 550 600 Din, leto stan 750 900 Din; kiloTram žive teže 8—9 Din, mrtve teže 10—12 Din. Prodanih je bilo 79 svinj. Marfbor f Stanko Haupimann V Rošpohu jc preminul ugledni in občo spoštovani posestnik in dolgoletni župan Stanko Hauptman, član mariborskega okrajnega cestnega odbora in drugib stanovskih in prosvetnih korpo-racij. Blagopokojni je bil 1 udi predsednik krajne-ga šolskega sveta v Kamilici in se je polog drugega zelo živahno udejstvoval kot lovec. V težkih dneh preteklosti je s pogumom izpričeval svoje slovenstvo. Bil je vzoren krščanski gospodar in mož, ki je radi svoje naravne bistrine in nadarjenosti užival pri vseh soobčanih in znancih veliko zaupanje, tako da so mu poverjali zastopstvo v raznih stanovskih in drugih predstavništvih, kjer je z uspehom in veliko nesebičnostjo tolmačil želje in interese kmetskega stanu. Zavratna bolezen je glodala na njegovem telesu, dokler ji ni podlegel v najlepši mo.ški dobi, star 35 let. Pokojni Hauptman je bil tudi dolgoleten naročnik »Slovenca-, ki ga je prebiral z velikim zanimanjem in veseljem. Pogreb bo jutri ob pol 9 k Sv. Urbanu, iz hiše žalosti. Bodi zglednemu in plemenitemu možu ter nesebični duši ohranjen časten, trajen spomin! П Nj. Vel. kralj mladini mariborske Glasbene Matice. Na udanostuo brzojavko, ki jo je, kakor smo poročali, poslal predsednik Glasbene Matice rav- natelj dr. Tominšek s posebnega zbora udeležni-kov Nj. Vel. kralju, je došla včeraj iz dvorne pisarne sledeča kraljeva zalivala: »Nj. Vel. kralj je z zadovoljstvom prejel izraze podanične ljubezni in zvestobe, predložene o priliki vrnitve Glasbene Matice v Maribor, in je blagovolil mi naročiti, da izrazim zahvalnosl Minister dvora B. 1). Jevtič.« □ 11. marca 1931 — »Vnebovzetje«. □ Za ubogo ženo s kopito nepreskrbljenih otrok je daroval dobrotnik iz Ljubljane 100 Din. Najprisrčnejša hvala ! □ Kaj vse kradejo. Gospa K. R., carinska pre-gledačica, je bila na obisku pri neki svoji prijateljici v Marijini ulici 10 in je pred hišo pus'ila otroški voziček. Ko se je vrnila, je opazila, da je izginila z vozička bela blazinica ter dve drugi odeji. Tatvina je javljena policiji. □ Iz častniške službe. V mariborskih družabnih krogih obče čislani podporočnik L. Svenšek od 45. pešpolka je šel včeraj na novo službeno mesto v Belgrad, kjer bo posečal 4 mesečni radijski kurz. □ Opazovalnica za uniobolne se bo vendarle gradila? jvakor doznnmo, je vprašanje gradnje opazovalnice za umobolne v mariborski splošni bolnišnici dozorelo v toliko, da je skoraj gotovo, da se bo omenjena stavba postavila že letos. Zadeva je za Maribor zelo pereča. Te dni se je glede tega mudila v Mariboru posebna komisija iz Ljubljane. Celje JSr 19. marca 1931 — »Vnebovzetje«. 0 Pisatelj Finžgar predava v Celju o slovenskem kmetu. Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto 7. marca ob 9 dopoldne v mestni narodni šoli. Predaval bo pisatelj g. župnik F. S. Finžgar o slovenskem kmetu. Nastopi deški pevski zbor mestne šole pod vodstvom g. Cirila Preglja. Sledila bo razprava o šolskih, stanovskih in društvenih zadevah. Zborovanju bo prisostvovalo nad 150 učiteljev in učiteljic. Litija Srčne, živčne in ženske bolezni se uspešno zdravijo v Dobrni. Do 15. junija kompletno 20 dnevno zdravljenje (avto, stanovanje, hrana, kopeli in zdravnik) za Din 1200'—. Prospekti zastonj. Pt m Umrl je Tobias Franc, kmet iz Strejac pri Pokušaku. Mož je bil v okolici zelo priljubljen in cenjen kot dober domač zdravnik za ljudi in živali. Odlikovala ga je prav redka dobrotljivosl; saj je potrebnim zastonj dajal parcele od svojega zemljišča, da so si mogli postaviti skromne domove. Pokojnik, ki je dosegel 78 let, naj uživa mir pri Njem, ki ga je ljubil vse življenje! St. Vid pri Ptu\u Umrla je v Tržcu gospa Marija Kislinger, soproga tukajšnjega posestnika in trgovca. Bila je dolgo časa bolna in je veliko trpela. Preostalim naše sožalje! — Ta teden smo imeli vsak dan pogreb. Že v lem letu imamo 80 mrličev. Posebno otroci in stari umirajo. Med otroci razsajajo ošpice. Slo venska Bistrica Umrl je dne 25. febr. po dolgi mučni bolezni delavec Franc Soršak. Istega dne je umrl tudi enomesečni sinček njegove hčerke, poročene Vid-majer. Bat'a namerava iz bivših prostorov tukajšnje pošle prirediti svojo podružnico z velikimi izložbami. Mesto bo pač pridobilo lepo in moderno urejeno trgovino, ne vemo pa, kaj bodo rekli k temu naši čevljarji, ki že sedaj komaj izhajajo. Velenje Zagorje Ni slabo računal. V gornji šaleški dolini živi uzinovič, ki si je preskrbel pri posestniku Pušniku v Šentjanžu obleke in se založil za praznike z mesnino. Storil je to med tem, ko sla bila gospodar in gospodinja pri nedeljski maši. — V Gornjem Sa-leku pa se je na pustni ponedeljek odpravil kmet Goršek z ženo na gostijo v šmihelsko župnijo. To priliko je tat izkoristil ter je ponoči odnesel iz kleli nad 70 litrov sadjevca, da je na pust meso bolj dišalo. Prej ali slej se bo ptiček le ujel, ker so posestniki začeli zelo paziti. Na velenjskem rudniku so se tudi začela neprostovoljna praznovanja. Dela se samo po trikrat v tednu, pa tudi plače so se nekaterim delavcem znižale. Ruše Velika žalost je zavladala po vseh Rušah, ko je prišlo v torek ponoči iz Maribora telefonicno poročilo, da je v porodnišnici umrla gospa Ne-žika Šonaja, soproga železniškega uradnika v Rušah, g. Joška Šonaja. Po štiridnevnih silnih mukah je dala svoji družini krepkega fanta prvorojenca, dala zanj pa tudi svoje mlado življenje. Nastale so komplikacije, nastopilo je zastrupljenje, in ko je vročina dosegla vrhunec, so jo v torek zvečer ob 8 prepeljali z rešilnim avtom v mariborsko porodnišnico: pol ure pozneje je tam izdihnila svojo blago dušo. Ob obilni udeležbi žalinočih iz Ruš in Maribora so jo pokopali v četrtek na mestnem pokopališču v Pobrežju; saj jo je poznal ves Maribor, ker je bila dolgo vrsto let desna roka svojemu stricu, veletrgovcu g. Martinu Gajšku v Ma-boru. Počivaj mirno, blaga žrtev materinstva! Svet ti spomin! Peč v tovarni za dušik zopet gori, pa ne za dušik in ne za karbid, ampak poskusili so topiti rudo za medenino. Nekaj delavcev je s tem prišlo zopet do dela in kruha. ' Smarjeta Saj ne bi zapisali, ker je preveč sramotno za kraj in narod sploh, a to nesrečno, po glavaistvu, po županstvu že tolikokrat prepovedano in v cerkvi ožigosano voglarjenje je bilo povod uboju — smrti. Porok je bilo letos v fari prav malo, ki so razen one v Osrečju lepo in mirno potekle. Na Jegličevi ohceti so pa fantie vzeli na piko 33-lelnega zidarja Šutarja. Imeli so med seboj neke homatije radi pušk, ki so jih drug drugemu skrivali. Usodni večer so Šutarja izvabili iz ženinove hire, eden ga jc udaril pod noge, da je klecnil, 211 c l n i K., ki je bil kot ženin že dvakrat oklican, ga je pa z ročico udaril po glavi... Šutar s prebito črepinjo je imel še toliko moči, da se je z autobusom sam peljal v kandijsko bolnišnico, kjer jc pa čez nekaj dni podlegel groznemu udarcu. — Ce ne bo tu oblast energično posegla vmes in eksemplarično kaznovala tako voglarjenje, potem rima pomena izdajati odlokov proti razbrzdanemu voglarjenju, kjer se toliko in toliko žalostnih slučajev dogaja. Osebna vest. Vsled preobremenitve z delom ; v šoli in tudi z delovanjem izven šole, je živčno hudo zbolel in vsled tega nastopil daljši bolezenski dopust naš šolski upravitelj g. Drago Rostohar. K poslabšanju njegove živčne bolezni so precej pripomogle neutemeljene denuncijacije nekaternikov. G. šolski upravitelj Rostohar deluje na litijski šoli še nad 6 let, ko je prišel na liiijsko šolo iz njegovega »kazenskega« kraja, Št. Jurija pod Kumom, kamor ga je zloglasni PP režim iz Cerkelj pregnal. V prvi vrsti z njegovim sodelovanjem se je pre-, uredila litijska šola tako lepo, da daleč na okoli ni lepše urejene šole. Ustanovila se je potrebna obrtno-nadaljevalna šola, dva razreda otroškega vrtca. Uredila se je knjižnica, nabavila so se najmodernejša učila itd. Piav posebno nego in skrb pa je posvečal šolskemu vrtu, na katerem je vzgajal najrazličnejše vrste dreves, cvetlic in povrtnine. Na njegovo inicijativo je bita ustanovljena za Litijo sadjerejsLa podružnica, kateri je agilen tajnik. Administrativne posle šolskega upravitelja je izročil učitelju g. Jožetu Zupančiču kot najstrejšemu učitelju na litijski šoli. — Izredno priljubljenemu izvrstnemu šolniku - trpinu želimo ozdravljenja in okrepitve, da se skoro povrne nazaj na svojo šolo. i Poštna mizerija. Dolgoletni pismonoša Mrak je zbolel., tako da oskrbuje njegov posel njegov namestnik gosp. Batis. Na to mesto pa je litijska poštna uprava začasno nastavila poštnega sla za občino Trebeljevo lako, da morajo Trebeljevčani iz svojih oddaljenih bivališč 12 do 16 km na pošto v Litijo po pisma. Ljudstvo trebeljevske občine je razburjeno in zahteva, da poštna direkcija nemudoma odredi, da se pisemska pošta zopet redno dostavlja na njih domove. Ravno tako niso nič zalegle opetovane pritožbe, da je na litijski pošti premalo uradništva, tako da morajo uradnice delati od 6 zjutraj z odmorom 2 ur opoldne do 9 zvečer. Prosimo nujne odpomoči. Županstvo razglaša, da se pasje znamke proti plačilu 5 Din in 25 Din pasjega davka dobe na občinskem uradu. Opozarjajo se stranke, da bode vse pse brez znamk pokončal konjač ter je v njih lastnem interesu, da si pravočasno na občini nabavijo znamke. Hrast je padel v petek 27. februarja na posestnika Brvaria (Pepelnjak) s Podstrane in mu zlomil roko nad komolcem in ga močno poškodoval na obrazu. Nesreča se je zgodila pri podiranju. Ponesrečenec je drevo s klinom hotel podreti, pa se ni mogel zadosti hitro umakniti. Zdravja išče v : ljubljanski bolnišnici. Krajevni odbor Rdečega križa v Zagorju ob j Savi ima dne 4. marca ob pol 8 zvečer svoj redni letni občni zbor z običajnimi funkcionarskimi po-I ročili. Vrši se v zbornici topliške šole. To človekoljubno društvo je v preteklem letu poslalo pet otrok na počitniško kolonijo na morje. Tudi sicer i mu je na srcu dobrobit malih in onemoglih sirot. Zato odbor pričakuie zanimanja za svoje delo in zato častne udeležbe na občnem zboru. V Zadružni dvorani na LoVah pa bo tudi 1. marca popoldne ob običajni ufi narodni igrokaz »Dimež«. Igro priredi pevsko društvo »Loški glas«. Naročnike obveščamo, da se jim bo nedeljska številka »Slovenca«, počenši od 8. marca dalje, dostavljala po raznašalcih na dom. — S lem ie uprava ugodila želji svojih naročnikov, tako da ! bo vsak naročnik najkasneje že do 9 dopoldne v posesti časopisa. Trbovlie Podružnica »S'nvenea« opozarja vse zaostale ! naročnike, da poravnajo naročnino za list. Naroč-! nino imajo priliko poravnali vsak dan dopoldne in i popoldne v podružnici. I Tukajšnja Krekova mladina bo danes ob 4 ! vprizorlla v dvorani Kat. prosv. društva na Dolu igri »Sinovo maščevanje« in »Mutasti muzikank. »Martina Krpana« bomo videli danes popoldne ob pol 4 v Društvenem domu. iVovo mesfo Strogi pasji kontumac je razglašen na teritoriju mestne občine novomeške in občine Šmihel-Stopiče. Gasilski občni zbor se bo vršil v sredo 4. marca ob 7 zvečer v mestni občinski posvetovalnici. Članstvo je dolžno, da se občnega zbora udeleži polnoštevilno. _______ Zdravnik dr. Polensek Mariian Novo meslo — Mestna hiša z o j) e t o r d i n i r a Zdravljenje z d i a t e r 111 i j o ! RADIO-aparate svetovne znamke „Philips" in gramofone vseh znamk dobite tudi na 12 mesečne obroke pri M.Wachter,urar нјшш«!« Moste pri Ljubljani , Danes ob desetih predpoldne bo v Snle-/ i jamskem mladinskem domu olx'ini /jbor »Fantovskega krožku«. Na XVII. prosvetnem večeru v Salezijan-4kolli mladinskem domu v torek ob osmih se bo predvajal fiLm »k a/.njen če vu tragedija«, j \ stopil i na 2 in I Din. Balkonski sedeži 4 Din. Jubilej pevskega društva »Zvezda«. Drevi bo v Ljudskem domu akademik ju na čast »Zvezdi«, ki obhaja 10-letnico svojega obstanka iu delovanja. Nn dnevnem rodu govor, petje in »Kovačev študent«. Pevovodja društva je sedaj g. prof. Mirko Avsenak. Izvrstni pevski inate-rijnl društvu iu pevovodjevo ime. nam jamčita zu lep glasbeni užitek. SkoSia Loka Dne 8. marca ho predaval v Društvenem domu ob 11 dopoldne g. Ivan Ogrin, podpredsednik Zbornice za 'lOl, o današnjem položaju obrtne stroke. Obrtniki vabljeni! Stanovanjska hiša za učitelje. V najkrajšem času bodo začeli podirali stare stanovanjske hiše, tako zvane »vile« poleg poslopja nove šole. Prav na tem mestu se bo zgradila večja stanovanjska hiša za učitelje. Stanovanjska hiša bo enonadstrop-na in bo imela v pritličju eno družinsko stano- i vanje in troje samskih stanovanj, enako tudi v prvem nadstropju. Preferanceiske stopnice so v tako slabem stanju, da zlasti pozimi, ko sneg zamrzne, človek prav lahko pade. Zato je sklenilo tukajšnje olepševalno društvo, da stopnice popravi. Glede tega se je obrnilo na občino glede denarne pomoči. Polovico stroškov za gradnjo stopnic bi prevzelo društvo samo, d-ugo polovico pa naj bi prispevala občina. Ker bodo stopnice betonirane, je razumljivo, da stroški ne bodo majhni. Gospodinjski tečaj. Pretekli teden< se je v Društvenem domu pričel 6tedenski kmetijsko-go-spodinjski tečaj. Tečaj vodi gospa Golmajer-Suš-nik, njena pomočnica pa je gdč. Frančiška Rožnik. K tečaju se je priglasilo 24 udeleženk in s tem so bila vsa mesta zasedena. Želimo vsem udeleženkam, da bi ga s haskom posečale in mnogo pridobile na tečaju. Občni zbor. V nedeljo 1. marca se vrši 28. redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice, najsolidnejšega denarnega zavoda v našem mestu. Vrši se v uradnih prostorih ob pol 11 dopoldne. Vsi zadružniki vabljeni. Rdeče tablice z novimi hišnimi številkami so zablestele pretekli teden na hišah in nekoliko poživile njihovo monotonost. Na tablicah je vedno poleg številke tudi novo ime trga, oziroma ulice. rrp v • v Trzœ Izid volitev obratnih zaupnikov v predilnici, ki so se vršile v petek: volilo je 926 delavcev in delavk. Lista krščanskih socialistov je dobila 470 glasov, lisla socialnih demokratov pa 456 glasov. Na vsako listo pride torej osem mandatov. Kdor pozna razmere v predilnici in razliko glasov pri prejšnjih volitvah, mora zmagi krščanskih socialistov pač častitati. Kriza pritiska v naše mesto vedno huje in huje. Za enkrat odpovedujeta najbolj čevljarska obrt in industrija. Na praznovanje so se delavci že kar privadili. Mnogi že ne zaslužijo več za hrano. S skrbjo gledamo v bodočnost, saj se že govori, da bodo nekateri obrati z delom sploh prenehali. Delavstvo bi apeliralo na slovensko javnost, da kupuje izdelke domačih tvrdk, ker bi bila s tem čevljarska kriza pri nas rešena, a bi bil ta apel najbrž zastonj. Kino v »Našem domu« bo predvajal daues film »Usoda kaznjenca«. Jesenice Jeseniška dobrodelnost. V zadnjem času so izšle v »Jutru« med Jeseniškimi novicami tendenci jozno zavite vesti, kojili ost je usmerjena proti tukajšnjim dobrodelnimi organizacija,m in njihovemu delovanju. — Mislim, da je »Jutro« s talkini napadam j cim samemu sebi napravite zelo malo usluge in da tudi dopisnikov naimen, ki ga prav dobro poznamo, ni nič bliže Uresničenju. — Ljudje kaj dobro vedo, da je vsa dobrodelnost na Jesenicah osredotočena v tihem delu Vincencijeve iin Elizabetne konference, kar je seveda v diametralnem nasprotju s poni'|)o/.nim stališčem o'ko'lice jutrovega dopisnika, ki pu kljub svoji »veliki skrbi za siromašne nima ničesar pokaaati.« Umrla je pretekle dni 60 let stara Marija Sivec. Mati jc bila. Tudi premožne otroke je imela. Eden je član jeseniškega Sokola. »Jutro« je zapisalo, da jc umirla radi lakote in kliče i/, spanja naše dobrodelne organizacije: Kje ste, da se ne zganete. Pogledali sem mrliško-ogledmi lient. Zdravnik je zapisak da je umrla radii oslabelosti srca. Pa čc bi bila res utmrla zaradi lakote — čeprav bi v Krekovem domu za svojo pokojnino dobivaila lahko celoletno h,rano — som minenja, du naj »Jut rov« dopisnik raje pokliče državnega pravilnika, dn svojcem, najožjim sorodnikom rajne, ki so o tej strašni bedi molčali in jo prikrivali, pokaže silo kazenskih paragrafov. Seveda jaz ne verjamem, da so ti svojci tn'ko mate človeški, verjamem raje zdravniku, »Jutrov« dopisnik pa, ka'kor ve. V »Jutra« št. 44. od 22. t. I. je zopet sledeči napad: »Posledice revščine.« V gospodarskem poslopju jeseniškega župiiiščn stanuje že nekaj let neka vdova po tovarniškem delavcu. Z malo pokojnino, ki jo prejema mesečno od brn-tovske sfcladnice, preživlja sebe in svoja dva otro'ka. Vdova same je bolobna in izčrpana, tako, da ne more zaslužiti skoro ničesar, otroka pa sta za dete premlada. Pokojnina sama je mmogo premajhna, da bi si z njo mogli kupiti živila, obleko, obuvalo in kurivo. Vsa ta strašna beda je napotila lačna otroka nn prepovedana potu, dn sla na več krajih kradla. Vprašamo, ali res ni v našem kraju usmiljenih ljudi in dobrodelnih druišicv, ki bi v hudi zimi priskočili vsaj najbednejšim družinami na polnoč im bi s kako akcijo rešili siromake bede in moralne propasti. Ta do>pis je zopet nesramen liaipad na naša dobrodelna društva in obenem na prebivalce v žuipnišču, zlasti še na g. duhovnega svetnika Kastelica. Predolga povest je. da bi napisal, kaj vse jc gosi|Hxl svetnik storil za to družino, ko sc ix nekdanjega njenega tnibora zanjo nihče 7,menil ni. In še dane«! Da bi le večje boobožnost v četrtek, 5. marca v Uršulinski cckvi. Ob petih zjutraj bo prva sveta maša, ob pol šestih pridiga im ob šestih sveta maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa. da se v oibilnem številu udeleže evheri-stične poibožnosti v Uršulinski cerkvi. II. Vnanjn kongregacijn pri Uušulinkah v Ljubljani ima danee |K>poklne ob dveh shod. Pridite vse. Voditelj. Nočno čeičenje sv. ReSnjega Telesa bo v stolnici sv. Nikolaja v noči od četrtka 5. marca na petek 6. marca. Molila se bo 6. ura. Može in mladeniče brez razlike in stanu opozarjamo že danes na to mesečno pobožnost. Iz društvenega zivtienia v »Ljubljana« ima v ponedeljek točno ob 8 zvečer vajo mešanega zbora. Polmoštevilme н<1е-ležba nujna! Zelo važno! Pevovodja. Salezijanski mladinski dan Kodeljevo. V torek ob osmih XVII. prosv. večer. Predvajal se bo film >Kaznjenčeva tragedija«. Vstopnino 3, 2 iti 1 Din. Obsmrtno in podporno društvo Vič-Glince ima svoj redni občni /1к>г v torek, dmc 3. marca ob osmih zvečer v dvorani Prosvetnega doma. .Navizočnost članov obvezna. Občni zbor drtlštvn hišnih posestnikov se vrši v nedeljo, dmc f. moren ob 14 v prostori'i g. D. Tamcerju na Jesenicah. — Polog drnev-n ega redu. ki bo zelo za ni m/K-, ho poročal šc obče znani zvezni predsednik g. Ivan Fre.Kh kn sicer o novih davčnih zakonih ter drugih davčnih zadevali. — Nad vse /-unrinivo bo pa pomočilo o kuhuku. DRAB: Kaj fe s čudotvorcem Gospod glavni urednik! Poslati ste mi doslej neznani časopis »Oallspacher Anzeiger« menda z oCitno namero, da priobčim svoje uinenje o možu in njegovem zdravljenju, ki je znan tudi v naši domovini in ga mnogi naših rojakov poseCajo, išćoć pri njem zdravja. Časopis sem pregledal, danil tne je že podnaslov: Vodnik bolnikov v Oallspacli, ki odkritosrčno priznava namen tega reklamnega lisliCa. Veebina je zgolj polemična in agitatoricna v prid »očeta Zeileisa', ki da je veleum in največji dobrotnik človeštva in ga zato zavidni pritlikavci sovražijo in brezuspesno obrekujejo, zakaj njegova slava in ugled rasteta... Celo vseučiliški profesorji da ga skušajo posnemati... Zeileisa osebno ne poznam, pač pa sem večkrat kaj bral o njem v prijaznem in sovražnem zmislu; tudi sem od dveh znanccv, ki sta bila pri ojem, zvedel nekaj podrobnosti. Mož, Nemec menda iz rajha, se je v povojni dobi pojavil na Gorenje Avstrijskem, kupivši si v Gallspachu graščino, ki jo je opremil in spremenli v zdravilišče. Razširil se je o njern glas, da je prišel iz Orienta, Indije ali Perzije, kjer se je seznanil s starodavnimi tajnami onih kulturnih narodov. Bolnike pa je preiskoval in zdravil z nenavadnimi električnimi napravami, ki jih ljudje še niso poznali in jih je Zeileis proglasil za svoj izum. Njegov sloves je rastel v Avstriji in sosednjih državah, od povsod so vreli in vro ljudje k njemu, da se znebijo bolezni, ki jih poklicni zdravniki ne morejo in ne znajo ozdraviti. Rodil se je med zdrav-ništvom odpor proti Zeileisu, češ glavna oblast naj prepove Zeileisu kot neučenemu mazaču izvrševanje zdravniške prakse. Premeteni Zeileis je odbil ta nevarni napad že v naprej, njegov sin je postal zdravnik z vsemi predpisanimi izpiti in krije s svojo doktorsko diplomo očetovo prakso. Lani je berlinski vseučiliški profesor medicine Lazarus prekanjeno vjel Zeileisa v past. Kot pri-prost bolnik se je vtihotapil k Zeileisu, se dal od njega preiskati in zdraviti, nato pa v javnem nastopu ožigosal Zeileisa kot brezvestnega šarlatana, ki nima o zdravstvu pojma, ki je na njem odkril nemogoče bolezni z električno palico in jih potem električno enako zdravil, kakor vse bolezni pri drugih in da je pri mnogih bolnikih pro-vzročil smrt, ker jih je s svoiim nestrokovnim in dobička željnim ravnaniem odvrnil od pravilnega zdravljenja. Zeileis je moral tožiti Lazarusa radi obrekovanja — a je popolnoma pogorel, ker se je Lazarusu posrečil dokaz resnice njegovih hudih obdolžitev celo v Nemčiji, kjer je po zakonu zdravljenje vsakomur prosto. Seveda proglaša Zeileisov listič ta silni poraz kot — moralno zmago, češ resnica je bila vedno preganiana.,. Kaj naj sodimo o Zeileisu in njegovem zdravljenju? Glede njegove osebnosti je znano, da ima mož prikupno postavo in oblasten »očetovski nastop, ki že v naprej onemogoča vsakršen odpor. Zdravstvo pozna toliko, kakor človek s srednjo splošno izobrazbo. In vendar dosega ne-utajne uspehe. Kako? Za preiskovanje in zdravljenje ima svojo »originalno aparaturo«, to je baje lastno izumljene naprave. Pripomniti treba, da je take električne stroje zares izumil francoski učenjak d' Arsonval proti koncu prejšnjega stoletja in skoraj istočasno in čisto samostojno naš rojak Hrvat Nikola Tesla v Ameriki. Iz teh strojev se dobiva električni tok z izredno visoko frekvenco (do dva milijona izmen v «ni sekundi!) in izredno visoko napetostjo (200.000 -300.000 voltov in čez!) Dočim se je Tesla bavil s tehnično vporabnostjo svojega izuma, so se d'Ar-sonval in Francozi obrnili na zdravstveno stran in že okoli 1. 1900 povzdigovali zdravilno učinkovitost tega toka na raznovrstne bolezni. Pri rokah imam knjigo iz 1. 1904., ki »e stvari točno popisuje. V tisti dobi je nastopil Nemec Roentgen s svojim epohalnim odkritjem ter v Nemčiji in Srednji Evropi zasenčil d'Arsonvalovo izumitev. Uspeh z arsonvalizacijo so bili v Franciji sijajni, v Sred. Evropi komaj omembe vredni in so prišli nekako v pozabo, zlasti ker so se dali dosegati enaki uspehi z drugimi sredstvi. Zciles je po vojni nastopil z visoko frekvenčnim električnim aparatom d'Arsonvalovega ali Teslovega sestava ter spretno uporabljal ta nenavadni električni tok za preiskovanje in zdravljenje. Vtis vporabe tega toka je že sam po sebi silen na duševnost, iskrenje in bliskanje iz »čarovne« palice vpliva mogočno. Dejansko so prvotni in poglavitni uspehi Zeileisovcga zdravljenia duševni, su-gestivni. A nikakor ne moremo zanikati tudi čisto stvarnih učinkov krajevnega in splošnega značaja. D'Arsonvalovi žarki provzročajo izpremembe na mestu, kjer naravnost delujejo, In vrh tega imajo na telo splošen vpliv, ki je za mnoge bolezni zares ugoden. S tem je menda Zeileisovo čudotvorstvo po-jašnieno in označeno. Zeileis ima v rokah zelo učinkovito sredstvo. Ali ga ume in hoče uporabljati v prid trpečemu človeštvu? Primera s Kneippom je nedopustna. Pokojni žunnik Sébastian Kneipp je bil za zdravništvo tudi nepoklican novotar. Kot bolehen mladenič se je seznanil .s kniigo šleziiskega kmeta Priessnika, kako naj si pomaga človek z vodo v boleznih. Svoje ugodne izkušnje je širil čisto nesebično v svet. Nasproti takratnim v zdravniških krogih utrjenim predsodkom o zadostni in skrbno izbrani hrani ter o mehkužnih navodilih za ohranitev zdrav'a je učil nrenrosto prehrano in ntrievanje z vodo v raznih oblikah Oanljiva je Kneipnova otroška nevednost in priprosto pojmovanje zdravstva, a priznania vredno ie nlegovo dognanie, da se more bolehen človek okrepiti s prinrosto hrano, in ozdraveti z vodo in stičnimi prinomočki, in občudovanja vredna ie niegova zares človekoljubna in iskrena gorečnost, da je svoie na dolgoletnih izktišniah sloneče spoznanie širil in tako razširil, da je celo zdravništvo začelo niegove uspehe upoštevati in nnenemati. Tudi v zdravstveni zgodovini si ohrani Kneipp stalno častno mesto kot člove-koliuh in zelo usnešen razširievatelj priprostega živlienta glede hrane in obleke ter utrievania z vodo in zrakom, kar je šolska medicina sprejela tudi v svoj inventar. Odpor 'dravnikov proti Zeileisovemu zdravljenju je lahko umeven iz splošnega človeškega stališča. Že priprosti rokodelec se otepa šušmarjev, ki nimajo njegove strokovne usposobljenosti, prav tako preganja odvetnik ali notar zakotnega pisača. A nekaj je, kar bi se marsikateri zdravniki s pridom naučili od mnogih mazačev, ki ne zdravijo' bolezni, marveč bolne ljudi in skušajo nanje vplivati z duševnimi sredstvi. Materialistična zabloda, ki je zajela ves kulturni svet v pol pretekli dobi, ima v medicini še mnogo prepričanih pristašev, ki menijo, da se da pomagati trpečemu človeštvu zgolj z gmotnimi pripomočki, z mehaniko (operacije), fiziko (razni načini fizikalnega zdravljenja) ter kemijo (zdravila, prehrana in si.), ne priznavajo pa in ne upoštevajo važnejše in odločilne sestavine človeka — njegove duševnosti. Dokler bo stalo zdravništvo na materialističnem stališču, bodo Zeileisi mogoči kot nadležni tekmeci I Radio Programi Radio-Liubtfana t Spori HVALEVREDNO ŠPORTNO ODLIKOVANJE Občina Boh. Bistrica je poklonila g. Bogomiru Š r a m 1 u , prvemu tekmovalcu na Hanssenovi skakalnici, krasno veliko (60X£0 cm) slika Miše-fjega vrha, delo odličnega bohinjskega akademične-ga slikarja Val. Hodnika. G. Sramel, član Sm. K. Ljubljana je 8. t. m. na propagandnem skakanju kot prvi tekmovalec zadivil publiko s svojimi skoki na Hanssenovi skakalnici v Bohinju. GUTTORMSEN PRED MIKROFONOM. Ob priliki mednarodnih tekem v Bohinju je povabil poročevalec ljubljanske radio postaje norveškega tekmovalca in zmagovalca pred mikrofon na kratek razgovor. Govorila sta v nemškem jeziku, katerega g. Guttormsen še dokaj dobro obvlada. Radio poročevalec ga je nagovoril takole: V tem kratkem času, ko ste med nami, vas pozna že vsa naša športna javnost. Radi vas imamo ne le kot dobrega športnika temveč zlasti kot človeka in sinu norveškega naroda, ki ga poznamo po sve-tovnoznanih smučarjih in po delih vaših pisateljev Ibsena in Hamsuna Nas predvsem zanima, kako le to, da ste Norvežani neprekosljivi v zimskem športu in vas prosim, če mi morete o tem kaj povedati. »Našo zemljo pokriva pet mesecev snežena odeia, veliko imamo prilike za trening. Norveški tereni so za smuške teke zelo ugodni, za skaka 'je pa ima vsaka vas več manjših in večjih skakalnic. Vsak dečko skače in tako imamo za tekmovalce veliko izbiro.« Dalje je podal g. Guttormsen tudi svoje mnenje o našem smuškem športu: »Po mojem mnenju Je zimski sport v Jugoslaviji še zelo mlad. Videl §a sem mnogo talentiranih tekmovalcev, kakor ramla, Palmeta, Janšo in Jakopiča in upam, da bodo vaši uspehi že čez dve leti mnogo boljši. Nekaj pa mi ne ugaja: vaši juniorji do 20 let ne bi smeli trenirati in tekmovati v smuškem teku, pač pa bi morali v mladosti veliko skakati.« Končno je porabil simpatični 211e'ni »kad. Guttormsen priliko, da se je zahvalil JZSS, ki ga je k nam porabil. Poslušalci radija so ga dobro razumeli in so fa slišali tudi ob prenosu slavnostne razdelitve na-trad. ko je v ljubezni do svoje daline domovine >el himno, ki jo je igral orkester na slavnosti. Sperlno drobtinice Uspešna tcknlška turneja Čeboslovakov. Češkoslovaški tenis-team, ki ga tvorijo igralci Jan Koželuh, inž. Macenauer, Marialek in Soyka, je končal s svojo propagandno turnejo po južni Afriki. Omenjeni igralci so priredili vsega skupaj 10 turnirjev. Izkazalo se ie. da teni« tudi v južni Afriki zelo napreduje, kajti Čehodovaki so morali napeti vse sile, da niso podlegli nadarjenim afriškim igralcem. Kljub temu pa je dosegel češki team v treh teniških turnirjih le neodločen izid in enkrat je moral priznati zmago tudi svojemu nasprotniku. Omenimo naj tudi, da so morali Čehi igrati celo pri 50 stopiniah vročine, kar dovolj jasno kaže, da je bil napor čeških reprezentan-tov včasih prav vzgleden. Francozom je skoraj žal, da so sklenili z Nemci reprezentančno nogometno tekmo za 15. marec v Parizu. V Nemčiji se e posebno važnostjo pripravljajo na to tekmo. Mesece in mesece Nemci že debatirajo o sestavi svoje reprezentance, ki naj v samem Parizu pokaže nemško moč. Okoli 20.000 Nemcev se je prijavilo, ki bi šli radi v Pariz na to važno tekmo. Kljub gospodarski krizi, ki divja v Nemčiji, je pač ta številka dokaz, koliko radi žrtvujejo Nemci tedaj, kadar gre za ugled in prestiž nemškega nacionalizma. Nemški časopisi umetno stopnjujejo pomen tega mednarodnega srečanja, razpisane so velike nagrade za one, ki bi predlagali najmočnejši nemški nogometni team. Pa vse to bi morda še razumeli Francozi, toda pričakovali pa niso. da bo tudi najvišja športna instanca, nemška nogometna zveza izgubila potreben mir in se dala zapeljati po tem splošnem valovanju. V »K61-ner Zeitung« je bila namreč objavljena vest. da bo nemška nogometna zveza 14 dni pred tekmo sklicala v NOrnberg 20 najboljših nogometnih igralcev, kjer bi se morali ti podvreči resnemu treningu in strogemu hišnemu redu. Ta novica, ki jo sedaj Nemci demontirajo, pa je bila povod, da se je vznemirila tudi francoska javnost. Na Francoskem pravijo, da Nemci kažejo za to tekmo preveliko zanimanje, da je ta zadeva poslala Nemcem »najsvetejša« in da Nemci vse to delajo le radi svoje nacionalne prenapetosti. Francozi pravijo, da so Nemci pozabili na pravo sportsko pojmovanje, ki bi nnj prineslo baš ob tej prvi povojni nogometni tekmi prijateljsko razpoloženje med oba naroda. Sedaj zahteva ludi francosko časopisje za svoje igralce skrben in vesten trening po nemškem zgledu. Da ne bo francosko občinstvo prikrajšano, je tamošnja vrhovna instanca rezervirala Nemcem le 10 000 vstopnic. — Da bo ta tekma ena največjih v letošnji sezoni, nam iz vsega tega postane dovolj jasno. Nemci vedo, da so v nogometu močnejši od Francozov, zalo pa želijo tem bolj prav v francoski prestolici pokazili Čim učinkovitejše svojo nadmoč. Govoriti pa o sigurni nemški zmagi vendar ne gre, kajti Francozi bodo pač na svojih tleh in pred domačim občinstvom zastavili vse znanje in vso energijo, da čim častnejše Izidejo iz tega boja. Nedelja, 1. marca: 9 Kmetsko predavanje (inž. Edo Fugina: O osuševanju zemljišč). — 9.30 Prenos cerkvene glasbe, — 10 Versko predavanje g. ravn. Jagodic. — 10.20 G. F. Jelene: Nauk o serviranju. — 11 Radio-orkester. — 12 Časovna napoved in dnevne vesti. — 15 Kmetski dom — ponos kmetske žene. — 15.30 Reproducirana slovenska glasba. — 16 Humorlstlčno čtivo (g. Mil-činskl). — 16.30 Radio-orkester. — 17 Turgenjev: »Tuji kruh«, Igra (člani Ljudskega odra). — 20 Koncert Dravske divizije. — 22 Napoved časa, dnevne vesti, sport, vreme, Hawal-Jazz. Ponedeljek, 2. marca; 12.15 Mešan program (plošče). — 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov. — 13.00 Časovna napoved, nato reproducirana glasba. — 13.30 Borzne vesti. — 17.30 Radio orkester. — 18.30 Dr. A. Bajec: Italijanščina. — 19.30 Dr. Osojnik: O revmatizmu. — 20.00 Predava g. Koče o trgovini in trgovski politiki. — 20 30 Večer klasične glasbe (Radio orkester). — 22.00 Dnevne vesti, sport, vreme. To'ek. 3. marca: 12.15 Slovenske pesmi, plesna glasba (plošče). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Časovna napoved, nato reproducirana glasba. — 13.30 Borzne vesti. — 17.30 Radio orkester. — 18.30 G. prof. Pengov: Izlet na luno. — 19 00 G. dr. Reva: O vremenoslovju. — 19.30 G. prof. dr. I. Grafenauer: Nemščina. — 20.00 Dostojevskij: Razkolnikov (Valo Bratina, čl. nar. gl.). — 21.00 Radio orkester. — 22.00 Časovna napoved, dnevne vesti, sport, vreme. — 22.15 Hawaii Jazz. Drugi programi i Ponedeljek, 2. marca. Belgrad: 12.45 Opold. koncert radio orkestra. 17.30 Jugoslovanske pesmi. 18.15 Koncert. 20.00 Plošče. 20.30 Mozartov koncert. — Zagreb: 12.20 Plošče. 20.30 Prosto za prenos. — Budapest: 12.05 Koncert orkestra. 17.30 Koncert. 20.30 Koncert voqaške godbe. — Dnnaf: 15.20 Popoldanski koncert, 17.00 Ustna harmonika. 19.30 Violinski večer (Vaša Prihoda). 22.15 Večerni koncert. — Milan: 12.15 Pestra glasba. 19.30 Petra glasba. 21.00 Koncert. 22.00 »Gostilničarska« komedija, nato glasba. — Praga: 19.05 Radio kabaret. 20.45 Simfonični koncert. 22.20 Moravska Ostrava. — Rim: 17.30 Kartet. 20.440 Večer lahke glasbe. — Berlin: 20.00 Pevski koncert. 21.10 Operna glasba. — Katovice: 17.45 Lahka glasba. 20.30 Poljudna glasba. 23.30 Plesna glasba. — Toulouse: 19.15 Popevke. 20.C0 Melodije. 20.15 Koncert — Miihlacker: 16.30 Popoldanski koncert. 19.35 Koncert orkestra. — London: 13.05 Opoldanski koncert. 17.00 Popoldanski koncert. — 19.45 Vojaški koncert. 23.00 Plošče. — Mor. Ostrava: 12.35 Koncert radio orkestra. 19.05 Radio kabaret v Brnu. 20.45 Praga 22.20 Koncert radio orkestra. — Leipzig: 19.30 Zabavni koncert. 21.40 Balade. 22.20 Plesna glasba. Torek, 3. marca. Belgrad: 12.45 Koncert radio orkestra. 17.00 Narodne pesmi. 1,7.30 Narodne na harmoniko. 19.50 Klavirski koncert. 20.30 Zagreb. 22.50 Koncert radio orkestra. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17 00 Prenos glasbe iz kavarne. 20.30 Angleška glasba. 21.30 Koncert jazz orkestra. — Budapest: 12 05 Ruske balalajke. 17.30 Ciganska glasba. 19.30 »Leteči Holandec«, opera, Wagner, nato koncert orkestra. — Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert. 19.30 Glasbila. 20.00 Večer solistov. 21.50 Večerni koncert. — Milan: 16.35 Otroški kotiček. 17.00 Plošče. 19.30 Pestra glasba. 20.30 Opereta. — Praga: 19.05 Pesmi. 20.C0 Koncert dresden. orkestra. — Rim: 17.00 Vokalni in orkestr. koncert. 20.45 Opera. — Berlin: 19.30 Vojaški koncert. — Katovice: 17.45 Simfonični koncert. 20.00 Varšava. — Toulouse: 19.00 Kitare. 21.00 Koncert. — Miihlacker: 12.20 Plošče. 16.30 Popoldanski koncert. 20.00 »Rože iz Floride«, opereta, L. Fall. — 22.00 Koncert. 22.50 Zabavna glasba. — London: 13.05 Opoldanski koncert. 17.00 Popoldanski koncert. 19.45 Večerna glasba. 20.30 »Clown«. — Mor. Ostrava: 12.30 Radio orkester. 19.15 Valčki 19.50 Praga. — Leipzig: 19.00 Mladinska ura. 24.10 Klavir, nato plesna glasba. Sah Zapadno-indijsko. (Igrano na šahovskem turnirju v Hastingu dne 31. decembra 1930.) Beli: Sultan Khan Črni; Capablanka 1. Sgl —13 Sg8 — f6 2. d2 —d4 b7 — b6 3. c2 — c4 Lc8 — b7 4. Sbl—c3 e7 — e6 5. a2 — a3 d7 —d5 6. c4 X d5 еб X d5 7. Lcl — g5 Lf6 — e7 8. e2 —e3 0 — 0 9. Lfl - d3 Sf6 — e4 Capablanka nepotrpežljivo igra. Vidi se, da je nasprotnika podcenjeval. Naravnejše je bilo Sb8 — d7. 10. Sg5 — f4 11. Ddl—c2 Sb8 — d7 f7 — f5 Resna pozicijska napaka, katera se prejšnjemu Capablanki ne bi zgodila. 12. Sc3 — b5 Le7 — d6 Drugače zgubi najmanj kmeta. 13. Sb5 X d6 c7 X d6 14. h2 — h4! Ta8 — c8 f5 X e4 Dd8 — e7 16. Sf3 —d2 Sd7 — f6 17. Sd2 X e4 f5 — e4 18. Ld3—e2 Tc8 —c6 19. g2 —g4! Tf8 — c8 20. g4 — g5 Sf6-e8 21. Le2 —g4 Boljše kot 21. Dd5 X +, Kh8; 22. Db3, Tcl + ; 23. Kd2, Tal; 24. T X al, Dc7 in beli ne more dosti napraviti. 21. ... 22. Kel—d2 23. Db3 X c2 24. Kd2 X c2 25. Kc2 —d2 26. Lg4 —e2 27. Tal — e2 28. Thl — cl 29. Tel — c3 30. b2 —b4 31. Tbl—cl 32. Tel—gl 33. Tgl — cl 34. h4 —h5 35. Tel —c2 36. Kd2 —cl 37. Kcl — b2 38. Tc2 — cl 39. Tc3 — c2 Tc6 — cl H-Tc8 — c2 + Tel X c2 + De7 — c7 + Dc7 — c4 Dc4 — b3 Kg8 — f7 Kf7 — e7 Db3 — a4 Da4 — d7 a7 —a6 Dd7 — a4 Da4 — d7 Ke7 — d8 Dd7 — h3 Dh3 — h4 Dh4 — h3 Dh3 — h4 Pozno, ali sigurno pride odločitev. 63 ... Se8 — f6 64. Lfl—b5 Df5 — f3 65. Tb7 — b8 In črni se uda. 1 ï Ж1Р/1 l£ '; su i » ш *wm wm\ m i m m m » * mm , wm mm m mm m ЈШ1 ШТ m WM% s i lil Bt| i 8МШ '/////////, '///Ж'/л Z a b c d c f g h Oba bela stolpa stojita beli kraljici nasproti, ki zaman išče napadalno točko. Črni strogo pazi na vsako nasprotnikovo potezo, posebno pa na kraljico, tako da sistematično blokira krila. Dolgo manevriranje Indijca sicer zabriše vtis dobre partije, vendar pa dokaže velik mojstrski doum. Rešitev šahovskega problema št. 23. (A. Simansky.) Beli: Kh3, Db6, Tg6, Th4, Sg4, Se6, Lh8, Bf7, c6, b3, f3, c2 (12). Črni: Kd5, Td3, Tc8, Lc3, Bd6, e5, c5, e3 (8). Mat v dveh potezah. 1. Se6 —d4 Rešitev šahovskega problema št. 24. (E. Schulz.) Beli: Kh2, Df6, Te2, Le3, Sc6, Sgl, Bb5, c4, c2 (9). Črni: Ke4, Tg3, Sg2, ScS, Lc5, Bf7, d6, b6, h4, h3 (10). Mat v dveh potezah. 1. Te2 — f2 Šahovski problem št. 30. (L. Issajeff in S. S. Levmann.) Beli: Kh7, Dc6, Te8, Tg3, Lg6, Ld6, Sf7, Sa3 (8). Črni: Kd4, Db3, Tc8, Th4, Sb6, Sd5, Lf8, Bg7, f6, e5, h5 (11). 39. ... 40. a3 — a4 41. Kh2 — a3 42. Lf4 — g3 43. Lg3 —h4 44. h5 — h6 45. b4 —b5 46. Lh4 — g3 47. Lg3 — f4 48 Ka3—b2 49. Kb2 —al 50 Kbl - al 51. Kal — b2 Dh4 — h3 Dh3 — h4 Dh4 — h3 Dh3 — f5 g7 —g6 Df5 — d7 аб — a5 Dd7 - f5 Df5 — h3 Dh3 — g2 Dg2 — h3 Dh3 — (12 Dg2 — h3 D X f2 ne pojde 52. Tel — gl! 53. Tc2 — c6 54. Tgl — cl 55 Le2— fl radi Lg4, Dh4; Tgl in Th2. Lb7 — c8 Dh3 — h4 Lc8 — g4 Dh4 - h5 DXf2+? 56. Tc6 —c2l, Df2 —gl, 57. Tc2 -g2 ali 56. ... Df2 — h4, 57. Tc2 — h2. 56. Tel—el Dh4 — hI 57. Tel —cl Dhl—h5 58. Kb2 —c3l Da na Le2 lahko odgovori s Kc3—d2! Dh5 —h4 58. ... 59. Lf4 — g3 60 Kc3 —d2 61. Tc5 X b6 62. Tb6-b7 -f 63. b5 —b6 Dh4Xg5 Dg5 - f5 Kd8 — e7 Ke7--e6 f S Mat v dveh potezah. Ogledala teh vrst, velikosti in oblik Steklo zrcalno 6—8nTo pa bo najbrž ona lepa hiša na hribu?« sem ga vprašal. >Da, da, prav tista. Belo stebrovje ima in oddaleč je vidna na Rlandfordski ce9ti.< Zapazil sem bil to vilo že zjutraj in takoj pomislil — a nisem imel, pri moji veri, nobenega takega namena — da bi bilo prav lahko priti noter, ker je tako na samem. Alla-novo pripovedovanje me je zopet spomnilo na to okoliščino. Kaj vse mi je pripovedoval o zakladih, ki so bili nakopičeni v Manering-Hallu! Govoril mi je o zbirki redkih zlatnikov, tobačnicah in drtttri slični šari. pa so bile najdrobnejše izmed teh starin vredne več *to funtov vsaka. Lord Manering je bil baje trhel starec, prava razvalina, a imel je mlado, lepo ženo. Poročila ga je v upanju, da bo postala bogata lady. A stari gospod jo je ul anil: niti povohati ji ni dal svojega denarja. >Kaj pa je bila poprej, preden se je omožila?« sem vprašal. >Nič,< je rekel gostilničar. »Lord jo je privedel iz Londona, in še to pravijo ljudje, da jo je naravnost v gledališču pobral: komedijantka je bila. Stephen, ki je zdaj oskrbnik v Manering-Hallu, mi je pripovedoval, da je ona spočetka s svojim smehom in petjem razveseljevala vso hišo. A stari lord je tako go-drnjav, da je kmalu postala otožna. Venomer ji je godel. da je n.ien dobrotnik, da ni vredna tolike časti. Ravnal je z njo prav osorno in H kratkomalo prepovedal, da bi sprejemala JUGOČE/^A svoje znance. Na ta način se je spremenila v redkobesedno, ntrko bitje. Včasih jo srečajo ljudje blizu graščine: potika se popolnoma sama po zanemarjenih stezicah v gozdu in se vsem izogiba, da ne bi ji bilo treba odpreti uet. Pravijo tudi, da je imela poprej rada drugega, a vzela je lorda Maneringa, ker jo je toliko mikalo njegovo premoženje. Zdaj si pač očita, da je za vselej zaigrala svojo srečo. Hudo se je zmotila: zdaj nima ne liubeznj ne de- narja. Kaj ji pomaga, da je žena boga.aša, če ne sme nikoli niti najdrobnejšega novčiča zasukati po svoje!« Kakor rečeno, so me prav malo zanimale vse te podrobnosti. Ce bi bil že hotel kaj zvedeti, bi bil to kraj, na katerem skriva lord Manering svoje zaklade, ln kot da bi zaslutil gostilničar moje misli — sam vrag mi ga je nemara poslal na pot — mi je pričel pripovedovati, da se nahaja v graščini v pritličju muzejska dvorana, kjer leži v steklenih izložbah lepo urejena zbirka starinskih zlaHh kolajn nepopisne vrednosti. Najmočnejši človek, mi je pravil, jih ne bi mogel dvigniti, če bi vse zložil v vrečo, toliko da jih je. Gostolel je o teh zakladih, dokler nisem postal prav neumen. Kmetje, ki 90 trilj v gostilni, so se medtem vsi razšli. Ko je gostilničar videl, da sva ostala sama, je privil petrolejko, pa sva šla spat. Pomislite zdaj, dragi gospod, kako huda je bila zame skušnjava! Zdel sem v temi sam v nnjcenejši podstrešni luknji, v žepu stiskal svoj /adnji šiling, imel nisem ne zaslužka ne upanja za bodočnost — in samo nekoliko *to metrov daleč je ležalo bogastvo. Treba mi je bilo samo stegniti roko, dn bi ga pograbil! Pri moji veri, vse setn str. ril, da bi se zopet povrnil med poštene ljudi, a nihče me ni hotel zaposliti, ker sem bil že enkrnt v Ječi. Ce je bil kdo enkrat kaznovan, mu je potem prav težko ubirati novo pot. Zdaj pn še to naključje! Saj je bilo prav tako, kot da bi videl sestradan človek koe kruha: nikar ne mislite, da ga ne bi pobral! Nekoliko časa sem se še premagoval, a naposled sem videl, da ne gre drugače! Vsedel sem se v postelji in si na tihem prisegel, da nocoj moram poskusiti postati bogat: potem bi vse življenje lahko ostal pošten. Neslišno sem se oblekel, pustil na mizi svoj zadnji šiling kot plačilo za prenočišče, pa zlezel skozi okno iz hiše na vrt. Zid okoli gostilne je bil prav nizek in z lahkoto sent ga preskočil. Stal sem zunaj v temi, in nikjer ni bilo videti žive duše. Kakih deset minut pozneje sem že stal pred Belo hišo. Vrata so bila seveda zaklenjena, a ko sem ogledal pročelje, sem takoj zapazil, da se nahaja v kotu skoraj pri tleh z bršljanom napol zastrto okno: nudilo mi je udoben vhod. Prikradel sem se pod okno. Zdaj je na dvorišču zalajal in zarcžljal z verigo pee. Potuhnil sem se na tleh, počakal, da se je vse pomirilo. dvignil roki, napel mišice in se dvignil na polico. Čudna reč, a na deželi so ljudje vedno prezaupljivi in jako površno zavarujejo svoje hiše. Tudi v tem primeru je bila hiša tako rekoč na stežaj odprta vsakemu popotniku, kljub temu, da je imela skrbno zaklenjena vrata. Takoj sent se prepričal, da sem našel pravo pot. Okno je bilo sicer od znotraj zaprto, a prav lahko sem dvignil zapah, ko sem zataknil noževo ostrino v špranjo med obe oknici. Otipal sem z nogo notranji rob police in neslišno skočil na tla. »Dober večer, gospod!« se je nenadno razlegel popolnoma miren glas. Bil sem na nemški fronti in sploh doživel tekom svojega viharnega življenja niarsikak napet trenutek, a po pravici povem, da nikoli poprej nisem tako ostrmel. Dva koraka od okna je stala visoka, sloka žena s svečo v roki. Njen bledi, kakor iz marmorja izklesani obraz je bil obrobljen г razpuščenimi črnimi lasmi. Dolga, ohlapna bela obleka, menda ponočna noša, ji je segala do peta. S svojimi široko odprtimi črnimi očmi je bila videti kakor prikazen. Kolena »o se mi šibila in moral sem se oprijeti zastora, da se ne bi zgrudil nn tla. V prvem trenutku sem hotel takoj pobegniti in boljše bi bilo, če bi bil to storil, a noge so mi odpovedale. Neznankin glas me je naravnost priklenil na mesto. »Nič se ne bejte,« je počasi dejala. »Zagledala sem vas bila z o' na meje spalnice že takrat, ko ste se skrivali pod plotom. Takoj sem odšla v pritličje in vain hotela celo odpreti okno, a niste mi dali časa.« S temi besedami me je potegnila za rokav in odvedla v globino sobe. »Le pustile te zvijače, gospa!« sem ji odgovoril z nnjsurovejšim glasom, ki sem ga bil v trenutku znv žen. »Niknr ne govorite toliko in bodite rajši previdni, ker imam to-le stvar pri roki I« Pokazal sem ji svoj odprti nož. »Le vta' nite svoj nož v žep.« je z istim mirnim glasom nadaljevala čudna ženska. »Želim vam samo dobro.« GIBKOST PAGjVIAR SVILE GARANTIRA VAM ZA ELEGANTNO FASONO VAŠE OBLEKE >Kaj pomeni to, da mi želite samo dobro? Iz katerega vzroka? Zelo sem vam hvaležen, gospa, a ponavljam: pustite rajši zvijače!« »Želim vam dobro, ker imam za to svojo fzroke.« Gledal sem jo prav bedasto, ker še vedno lisem ničesar razumel. »Ali imate vrečo?« me je osorno vprašala. »Nimam.« »Zaprite predvsem oknice, da ne bo nihče od zunaj zagledal luči. Nič se vam ni treba bati, nikar tako ne drhtite! Vsi naši služabniki spe. Takoj vam bom pokazala, kje so shranjene dragocenosti. Vsega itak ne boste mogli odnesti. Vzeti boste morali samo najboljše I« Moje začudenje je stolno naraščalo. Kako je to mogoče, da bi hišna gospodinja vlomilcu ponujala, naj si izbere le najboljše? A nenadoma me je prešinila nova misel, ki bi res vtegnila razsvetliti skrivnost. Spomnil sent se krčmarjevega pripovedovanja in razumel, da govori z menoj lady Manering sama. Nemara je tako sovražila svojega starega soproga, da bi ве mu rada maščevala z najobčutnejšim udarcem. Če je bil strasten nabiralec, bi ga seveda zadela izguba dela njegove zbirke. Zame je bilo vse to postranska zadeva Lahko sem bil vesel, da mi je nepričakovano naključje čudežno olajšalo moje početje. V kolikor mi je dovolila slaba luč edine sveče, sem ee ozrl po dvorani. Po tleh so ležale preproge iz krzna. Ob stenah so stale številne steilene omare in notri so se lesketali dragulji. Vrh omar so bili raaobešeni ščiti, sulice in drugo čudno orožje. Gospodinja je snela z žeblja neko usnjeno vrečo in mi jo pomolila z besedami: »To vam bo popolnoma zadostovalo. Pojdiva! Pokazala vam bo najdražje kolajne.« Se vedno se ini je dozdevalo, da sanjam ln sem nierai široko odpirati oči. Žena mi je neslišno kakor senca kazala pot, jaz pa sem ji sledil in vlekel dokaj veliko pa težko vrečo po tleh. Prišla sva v drugo sobo. kjer so ležale po velikih mizah iz ebenovine poti steklom neštevilne zlate kolajne. To je bila znamenita zbirka, sreča in p< nos starega lorda Maneringa. Ne! atere svetinje so se mi zdele kakor sovereijm velike, druge so bile še večje. Dve ali tri so imele celo velikost čajne Sikledice. Oči so mi zažarele in sem z nožem takoj poskušal odtrgati ključavnico one izmed ste' lenih izložb. A gospodinja me je takoj ustavila: »Počakajte! Našli boste lahko neprimerno hvaležnejši opravek! Kaj vam je bolj všeč: stare kolajne nli pa moderni zlatniki?« »Seveda je zame denar bolj pripraven! S starinami bi imel dosti opravka, preden bi se mi posrečilo, da bi jih prodal.« »Tudi jaz sem tega mnenja. Pojdite torej po teh stopnicah navzgor v prvo nadstropje! Prišli boste naravnost v spalnico mojega moža. Pod postelj j ima nezaklenjeno Skrinjico, ki je polna samih cekinov. Vzemite jo ln od-nesite zopet sem v pritličje — to je jako preprosta naloga.« Začudeno sem pogledal neumljivo žensko: »Kaj pa bi bilo, če bi se vaš soprog zbudil, milady?« »V tem primeru boste morali poskrbeti, da ne bi klical na pomoč!« Zazdelo se mi je, da se je odprlo pod mojimi nogami brezno. »Ne, gospa, tisto že ne,« sem odvrnil, »jaz nimam nobenega veselja do stičnih opravkov.« »Kakor hočete,« je mrzlo odgovorila ženska. »Mislila sem pač, da imate kaj poguma, a vidim, da ste samo strahopetnež. Seveda niste v stanu potegniti Skrinjo z zlatom izpod postelje, če se vam zdi slaboten starec tako nevaren. Mislila sem. da imate več duha. Menda bi bilo za vas najboljše, če bi si poiskali drug poklic!« Pričelo se mi je dozdevati, da me gospa nalašč draži in hoče vplivati na mojo vlomilsko častihlepnost. A sklenil sem, da se na bom dal potegniti. Nisem maral nasesti skušnjavi. »Nikoli nisem bil strahopeten,« sem rekel, »ibil sem v vojni, a ne maram, da bi mi vest cčitala umor.« »Kdo pa vam pravi, da morate postati morilec? Ali ni mogoče človeku samo zamašiti ust, ne da bi ga umorili? Zlato leži pod posteljo. Ali se vam res ne splača ta mali trud, da bi si ga prilastili?« Pogledal sem ji naravnost v oči in je morala takoj razumeti, da je šla v svojem zahrbtnem načrtu predaleč. Poskusila se je rd-cer takoj prijazno nasmehniti, a je bilo že prepozno. Ta pogled mi je zadostoval. Razumel sem, da me je hotela zgolj izrabili za maščevanje nad svojim možem. »Rekel sem vam, da ne grem v spalnico,« sem ji dejal surovo. »Čemu bi toliko tvegal? Saj imam tudi tu vse, kar potrebujem!« Ženska me je zaničljivo pogledala: »Že prav. Saj bosle samo vi na izgubi. Vzemite torej samo kolajne! A ni treba, rla se mučite s ključavnico. Pritisnite samo ta le gumb in se bo pokrov takoj dvignil. Dobro. Vzemite zdaj predvsem to veliko kolajno. To je njegova največja dragocenost.« Vrgel sem v vrečo kolajno in potem še več drugih. Ženska je molče opazovala, kaj delam. Nenadno se je stresla in položila prst oa usta. »Tiho! Nehajte!« Pazno je poslušala rahel šum, ki je prihajal od zgoraj. Zazdelo se mi je, da slišim na stopnicah majave korake. Gospa je urno zaloputnila stekleni pokrov. »To je moj mož,< je zašepetala. »Nič ^е ne bojte, bom že vse uredila.« Sunila me je v kot za zastor, visoko dvignila svečo in odšla zopet v prvo sobano. »Ali ste vi, Robert?« je glasno vprašala. Iz svojega skrivališča sem jo dobro videl: v razburjenem pričakovanju je stopila na prste. Počasni koraki so bili vedno bližji in kmalu je stopil h gospe kakor okostnjak suh starec z velikanskim, zakrivljenim nosom in zlatimi očali. Ostanki sivih kodrov so se mu dvigali nad visokim čelom. Tudi on je držal v roki prižgano svečo. »Kaj pa to zopet pomeni?« je vprašal z neprijetnim, hripavim glasom, »zakaj se potikate ponoči okrog? Zakaj niste šli spat?« »Ne morem zaspali,« mu je odgovorila žena. »Menda vas preveč peče vest In zato ne morete zaspati!« »O, ne mislim, da bi sploh vtegnila kosmata vest povzročiti nespečnost. Saj imate tudi vi vedno jako trdno spanje!« Starec se je tako razjezil, da je postal sličen hudemu, našopirjenemu ptiču. »V vsem svojem življenju nisem nikoli počel stvnri, Iti bi se jih moral zdaj sramovati,« je zasikal. »Storil sem na stara leta samo eno napako, in je vam dobro znano, kaj mislim. To je moj nesrečni zakon! še vedno se moram pokoriti za to neumnost.« »Zdi se mi, da se morava oba pokoriti.« »A to ni ena in isla kazen! Vi ste nn-predovuli, ja/, pa sem ponižan. Vi ste prišli v to hišo naravnost z odra vašega music-halla. O, da sem moral biti tak norec!« »Ce zdaj tako cenite svoj prostovoljni sklep, me odpustite iz hiše. Vrnite mi prostost!« »Nikoli! Rajši trpim na samem in molče, nego da bi obesil svoje ime na veliki zvon in postal predmet zasmehovanja. Ra/.en tega vas moram neprestano nadzirati, ker nimam nobenega drugega jamstva za vaše obnašanje. Vi bi se nazadnje še z mirno vestjo vrnili k onemu — gentlemanu.« »Strahopetnež! Podlež!« »Nikar se ne razburjajte, ker me ne boste prestrašili. Saj dobro vem, kaj želite! Dokler bom jaz živ, se to ne bo zgodilo. In če boste hoteli nazaj k Edwardu po moji smrti, uvažujte, prosim, da sem že ukrenil vse potrebno. Dobil bo samo beračieo za ženo. Nikar ne mislite, da boste z njim za inoje denarce uživali življenje! To si zapomnite! Kaj pa je to: čemu so odprta okna in oknice?« »Presoparno je bilo.« »Kako ste neprevidni! Mar ne stoji hiša ob cesli in ne gredo mimo najrazličnejši ljudje, potepuhi in ne vem kdo še! Ali vam ni znano, da so mi te zbirke najdražje na svetu? Cul sem iz spalnice, da ste hodili po sobi, kjer imam kolajne. Kaj ste tam iskali?« Prvič v teku razgovora je postala goepa malo zmedena. »Prav nič,« je odgovorila, »gledala sem, kako se lesketa zlato pri sveči.« Starec jo je nezaupno pogledal in odšel v drugo sobo, kjer sem bil jaz skrit med vrati, j Žena mu je sledila. Občutil sem v tem trenutku, da me je oblila kurja polt. Spomnil sem se, da leži moj nož odprt na eni izmed miz in bo takoj viden. Žena je to zapazila, čim je vstopila v sobo. Ni izgubila prisotnosti duha. Dvignila je takoj svojo svečo lordu Maneringu pred oči, da ne bi mogel pogledati predse, in po mačje spretno pograbila nož, ki je izginil v gubah njene široke obleke. Med tem je stari lord pazno ogledoval izložbe drugo za drugo. Zgodil se je čudež. Nikjer ni našel nič dvomljivega in ni prišel do oplenjene mize. Zagcdrnjal si je samo nekaj pod nos in odšel zopet v prvo, veliko dvorano, kjer se je vsedel v naslanjač, tako da ga nisem več videl. Njegova žena je korakala po sobi, in njena velikanska črna senca je švigala po stenah in stropu. Starec je neprestano govoril. Neprestano sem poslušal njegov hudobni, hripavi glas. Razlburjal se je slejkoprej zavoljo tistega neznanega mi Edvarda. Nisem bil deležen bogve kakšne vzgoje in prav slabo razumem gosposki jezik ter način zbadanja. A tudi jaz sem občutil, da je zadela vsaka lordova beseda njegovo ženo kakor bič. Nekaj mu je odgovorila, a nato jo je zopet pričel mučiti s svojim zasmehljivini, strupenim glasom. Naposled je zavladal molk, in nenadno sem začutil, kako je starec razburjeno zašepetal: »Takoj se odstranite! Zakaj ste se postavili za moj stol? Kako se me upate dotakniti! Puslite me! t Na to sem slišal značilen, mehak udarec. Vedel sem, kaj pomeni in sem vztrepetal. Starec je zavpil: »Moj Bog! Kri!« Pričel je grebsti z nogami po tleh, kakor da bi hotel vstati iz naslanjača. Zopet se I je razlegel isti mehki sunek in lord je zakričal: »Moril' a!« Potem je vse utihnilo. Skočil sem iz skrivališča in drhteč od groze planil v drugo sobo. Slarec je napol ležal v naslanjaču, zdrknil je skoro na lia. Široka spalna obleka se mu je nagubančila na hrbtu v zoprno, grbi sličmo kepo. Glava mu je obvisela na plečih, in sredi sivkastega obraza so zijala kakor pri mrtvi ribi, črna usta. Nisem videl krvi, a slišal sem, kako je v gostih, težkih kapljah kapljala na parket. Ženska je stala zadaj za visokim nasla-njalom. V spuščeni levici je še vedno stiskala svečo, in njen od spodaj razsvetljeni obraz je bil mrtvaško bled. Oči so žarele kakor oglje. Kljub vsej grozi sem pomislil, da še nikoli nisem videl tolike lepote. »Ali ste to vi storili?« sem bedasto za-mrmral. »Sem, kaj pa!« je mirno odgovorila žena. Njen ravnodušni glas se mi je zazdel prav tako pošasten l akor mrlič sam. »Kaj... kaj boste pa zdaj počeli? Saj vas bodo zaprli.. »Nikar me ne pomilujte. Nič se ne bojim, ker mi ni toliko za življenje. Pomagajte mi samo, prosim, da ga bom zopet posadila v stolu. Ne maram ga gledati v tej legi, ker jo prepošaslna.« Tudi meni je prihajalo slabo od strahu in gnusa. A premagal sem svoje občutke in dvignil truplo. Nekaj toplega in gostega mi je kanilo na roko: bila je kapljica krvi. »Zdaj boste lahko odnesli kolajne,« je razločno spregovorila žena. »Ali ni vseeno, I kdo jih bo dobil: vi ali kdo drugi... Pobe-I rite. kar hočete, in pojdite!« Frtaučku Gasil ma beseda No ja, zdej sm pa enkrat dubu tak nus, da ga um en lep čas pounu. Pa čist po nedoužnem. Zadnč sm neki povedu ud železn-škeh kronskeh penz-junistu, pa me je prec nahrulu en ru-darsk kronsk penz-junist iz Trbovl, češ: a misleš, da nain pa pečen gu-lobi u nala leieja? Pr nas je še le žaj-fa. Pr nas je taka žajfa, de sa u šternajsteh dneh kar trje ud lakate umrl. Tku m je pisu in m lake bile brau, de m še dons pu ušeseh brenči. Pa nisin jest prou nč uržah. Jest sm holt mislu, da rudarskeh kronskeh penzjunistu že zdauni več ni, da sa že zdauni usi hin. Kdu pa more verjet, de lohka en člouk iz osmem, tridesetem al pa iz stu kronam ževi en ceu mesec! Jest sin zmeram mislu, de ina maček še ta nar bi trden ieulejne, ke sem enkat vidu enga mačka iz treega štuka dol na llajšter past, pa še z repam ni nč miggnu. Kar pubrau se je, pa naprej steku. Astn, en člouk kej tacga ne zdrži. Pa sm enkrat za poskusna /aperu enga mačka duina u soba in mu kupu za stu kron — astn za ceu ta narviši mesečn rudarsk penzjon — sameh takeh rči, ke jh maček ubrajta ket kožta. Ke sm gag čez pet dni šou pugledat, če se kej dobr redi, je blu mačka sam še kust pa koža. Cez deset dne je pa že ležu u en mu kot stegnen in ni dau nubenga znainna žeu-lcjna več ud sebe. Tku sm s mislu: če že en maček ne more iz stu kronam ceu mesec žiut, kuku u pa pol en rudarsk kronsk penzjunist živu iz stu kronam, še inn pa iz osmem al pa tridesetm. In zatu sm dau te penzjuniste ad akta, ke pu toč zgunit ni moja navada, nazaj u žetilejne jh pa tud moj pisajne na more spraut. Tu b mogl pumislt tist gespudi, ke sa jm tak penzjon udinerl in ke znaja clu zrajtat, kulk kilumetru je iz Jugoslavije du lune. Te gespudi b lohka tud zrajtal, kulk ma en mesec dni, kulk kron pride na en dan in pa kulk kruha se dubi za tiste kronce, pa b prec sprevidi, de sa ja pr kronskeh penzjunisteh iz soja rajtenga strašn polurni!. Astn, tu je biu uržah, de ud rudarskeh kronskeh penzjunistu nism nč naprej prnesu. Zatu nej m nekar na zamerja. Sej prouzaprou za železnške kronske penzjuniste tud nism vedu, če sa še pr žeulejn, pa sm glih slučajn zadnč vidu gogr u Ti-bulskeni drevored, črn rečt, na Tibulsk ginajn, enga mužakarja.ke se je pred mana rnajau in uputeku, kokr da b se ga preveč nalezu. Tega mužakarja sm pu ram putaplou, ke sm du nega pršou in sin ga prašu, če u treba kašne prprege, ke grge tku težku. »Dobr b blu, ja,» je reku in me tku žalastn pugledu, de m je šou kar mraz pu kusteh. »Na vem. če um mogu sam prlezt du konc lela gmajne. Klupi pa tud ni nubene, de b se mau uddehnou.« »A mate naduha?« sm ga prašu in ga pud pajzdha prjev, de se ni prekucnil pu tleh. »Naduhe glih nimam, ampak lakuta m je u noga stupila, de me kumi še neseja. Učeri sm sne-du pu ženile, za dons ja š^aram pa še pu. Pol sm pa za mesc fertok, ke dubitn šele ta peruga spet penzjon.« »Aha, kronsk penzjunist, ke ne? Kulk pa du-bete prouzaprou penzjona na mesec?« »Olih za petnajst ženiel, tku de pride za usak dan pu ženile, če ma mesec trideset dni. Kedr jh ma pa enantrideset, mam pa en dan post.« »Kulk dubete pa reprezentančne duklade?« sm ga še prašu, pa me je sam debel pugledu, odgo-vuru m pa ni prou nč. Ta narbl gvišn ni vedu, kau je tu za ena reč, reprezentančna duklada. f. a »0 moj Bog, kaj mt je /daj za vse kolajne,« sem odgovoril in čul, kako so mi za-Sklepetali zobje. »Ne maram jih več. Samo pobegniti hočem čimprej odtod. Nikoli še nisem bil udeležen pri uiiioru.« »Bedak!« je rezko zašepetala žena. »Prišli ste po zlato, zdaj vam je na razpolago, in ga vendar nočete vzeti? Premislite vendar: saj vam ni nihče na poti...« V eni roki sem še vedno držal vrečo. Nisem vedel, kaj bi z njo počel. Gospa jo je odprla in pričela vanjo metati polne pesti kolajn. Ko je bila vreča skoro polna, mi je odločno velela: »No, zdaj se poberite, pa hitro!« Z drhtečimi prsti sem komaj zave?.nl crečo, jo mukoma vzdignil, vrgel z okna ven in potem sam skočil na cesto. Ko sem se ozrl, sem videl lady Manering: stala je ob oknu z visoko nad glavo dvignjeno svečo, in v slovo mi je pokitnala s prosto roko. Zazdelo se mi je celo, da ji je preletel obraz kratek smehljaj. A nisem imel časa za vljudnost. Naprtal sem si vrečo na hrbet in kakor mogel hitro stekel preko ceste v grmovje ob poti: zlato je bilo preklicano težko in mi jo oviralo korak. A predno sem tekel pet korakov, že je zadonel za menoj predirljiv krik, ki je moral prebuditi vso okolico: »Pomagajte! Morilci! Pomagajte!« Občutil sem, da mi je stotina šilastih puščic predrla možgane. Po hišah, ki so stale ob cesti, so zainežikale lučke. Tudi v vratarje vi kolibi ob vratih Bele hiše se je zasvetilo. Kakor zajec, ki so mu psi /a petami, sem planil naprej, vrgel vreče z zlatom v goščavo in se poskusil skrili v malem gaju. A bilo je že prepozno: zasledovalci зо me v mesečini takoj zagledali. Kakih deset ljudi je drvelo za menoj, vpilo, žvižgalo in kričalo: »Stoj!« Spredaj sta drvela dva velikanska psa. Napravil sem zadnji obupni skok, da bi izginil v grmovju, a psa sta me takoj dohitela in mi pričela trgati obleko. Bil sem vesel, ko so naposled prihiteli ljudje in odpodili razjarjeni zverini. Deset rok me je takoj prijelo, zvezalo in odpeljalo nazaj v Belo hišo. Kmalu sem prikorakal skozi vrata v isto dvorano, ki sem jo bil pred petimi minutami zapustil skozi okno. »Ali je ta pravi, milady?« je vprašal in se spoštljivo priklonil prileten človek, ki je bil med mojimi zasledovalci. (Pozneje sem zvedel, da je bil hišni oskrbnik.) Žena, ki se je v nemem obupu sklanjala nad mrtvim, je sunkoma dvignila glavo in odstranila robec, ki ji je pokrival obraz. Pogledala me je z neizrečeno grozo in studom. O, kako izvrslna igralka je bila! »Da, to je on!« je zaklicala. »Podlež! Morilec! Ali ni sramota napasti šibkega starca? Kaj mu je storil?« Občinski redar je stopil k meni iz množice zasledovalcev. Spustil mi je na rame svojo pest tako močno, da sem se sključil, in ine vprašal: »Prisegam, da nisem umoril starega gospoda. Morilka je lu! sem zavpil iu s prstom pokazal proti lady Manering. Srečala je moj uogled, ne da bi trenila z očesom. »Pustile to bedasto govoričenje!« se je zadri redar in me stresel kakor vrečo slame. »Mar imamo pustni torek? To je uradno vprašanje in zahtevam, da mi resno ogdovarjate!« Služinčad je pričela mrmrati, ker jo jo ogorčila moja izjava. Neki lakaj me je sunil s pestjo v obraz in dodal: »Tu imaš, sodrga, za lo, da se upaš nespoštljivo govoriti o milady ...« Ti ljudje niso marali niti slišati, da bi vtegnila njih gospa biti morilka. Lasje so se mi naježili in čutil sem, kako mi stiska zanjka vrat. Vendar sem Še enkrat poskusil rešiti si življenje: »Pri moji veri, da ga je umorila!« sem zaihtel. »Dvakrat ga je sunila z mojim nožem, in mi potem rekla, naj opustožim zbirke...« Isti lakaj je zopet dvignil pest, da bi mo udaril, a ženska ga je z zapovedovalno kretnjo ustavila: r.n »Nismo na divjem zapadu, da bi linčali >■/ zločince!« je velela. »Ta človek je zdaj izročen sodni oblasti.« Redar se jo napihnil ln smatral za potrebno odpreti usta. »Milady ima prav,« je pomembno izjavil. »Postava'prepoveduje samovoljnost. Bodite prepričani, da bo morilec prejel zakonito kazen. Ali ste bili, milady, osebno navzoči pri umoru?« »Seveda sein vse videla in sem očitna priča. Začula sva ropot v pritličju in pohitela po stopnicah navzdoL Moj ubogi soprog je korakal spredaj. Zagledala sva tega človeka: odpiral je zbirke in basai kolajne v vrečo. Ko je naju zagledal, je planil k oknu in poskušal pobegniti Moj soprog ga je prijel in v borbi skupil dva sunka z nožem. Menda šc vedno štrli nož iz rane. Poglejte, saj ima morilec krvave roke...« »Poglejte rajši njene lastne roke,« sem rotil. »Milady je lordu držala glavo, lopov!« j« odgovoril oskrbnik. »Kako se upate ponavljati ta gnusna podtikanja! Raztrgali vas bomo v kose, če ne bosle molčali!« V tem trenutku je vslopil še drug mož in redarju izročil usnjeno vrečo, ki jo je našel pod grmom. Stražnik jo je odprl, pogledal vanjo in zaklical: »Tu imamo tudi vrečo, ki jo je omenila milady... Kolajne so notri. Ti dokazi mi ta-dostujejo. Tega človeka aretiram. Prenočil bo pri nas v zaporu iu ob svitu ga bomo odpeljali v ječo.« »Revež,« je rekla morilka. »Odpuščam mu krivico, ki mi jo je storil. Ne bi hotela še otežkočiti njegovega stanja. Kdo ve, kaj ga je zavedlo med zločince. Јог ga ne bom sodila.« Ne vem sir, ali mi boste verjeli, a bil sem lako osupnjen, da ji nisem ničesar odgovoril. Niti besedice nisem zinil. Ta ženska me je naravnost presenetila s svojo nesramnostjo. Stal seni pred njo kakor mlecnozobec, kakor polit cucek! Nisem se branil, ko so me uklenili in odpeljali. Prenočil sem na policiji, potem prišel v ječo in pred porotnike... Povedal sem vam sir, vso resnico. Morebiti mi tudi vi ne boste verjeli, kakor niso verjeli redarji in porotniki. A vsi ste moje zadnje upanje, sir! Odredite, prosim, naknadno preiskavo, ugotovite, kako in kje zdaj živi ta ženska, poizvedite, ali v resnici živi kje oni Edward... Pomagajte nedolžnemu do njegovo pravice! Nikdar nisem bil morilec! Če tudi vi ne boste ničesar zamo storili, sir, vam prisegam, da ne bodo pomagali nobeni pazniki. Ujel bom pripraven trenutek in se obesil magari na rešetki, ki zapira okno moje celice ... Poprovltanle ur In piamutunov »c l*trlu|e lofno po ntekl ceni in garanciji. Gramoloni in različno gramoionske ploSie to »co|»olnejSi meri 1 velik zuvoi ioli sv. Hoka za noje po Din lb'—. Dobiva ie v vseh lekarnah in droRerijab. — Zaloga za Slovenijo dtogeriia GUBQORIC, Ljubljana. Glavna zolojja„Nadu" dro periju V Gabrić. Sabotira. »Javor« i lesna industrija v Logatcu \ ima svoi lokal za pohi- ' štvo tudi v Ljubljani, v i novi palači Vzajemne za- , varovalnice. ' Ali ste že por&vti~u.î ffscsročslino? PSentfno meho nalbollSib mlinov nudi na|rene|e veletrgovina iila io mlevikib izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Re»l leva cette 24. Za mnoge izraze odkritega sočulja povodom nenadomestljive izgube mojega očeta, gospoda Alojzija Sucher trgovca in posestnika kakor tudi za mnogobrojno u časlno udeležbo pri pogrebu, ter za krasno cvetje, si dovoljujem tem potom izraziti mojo najiskrenejšo zahvalo. Maribor dne 28. februarja 1931. Sucher Rosa. Hrvatsko pevsko društvo »Davor« v Slav. Brodu (Savska banovina) razpisuje s tem natečaj društvenega pevovodje ki mora biti obenem veši in sposoben v poduče-vanju in ravnanju gasilske godbe. Letna plača za ti dve dolžnosti znaša 24.000 Din. Poleg tega so možni tudi dohodki za privatno podučevanje, bodisi za violino, klavir, orgle in dr. Reflektanti morajo priložiti prošnji: 1. Spričevala o sposobnosti. 2. Krstni list. 3. Domovinski list. 4. Potrdilo o izvršeni vojni dolžnosti. S. Spričevalo politične oblasti o vedenju. Rok natečaja traja do 25. marca 1931. Prošnje naj se pošljejo na: PredsednlStvo Hrvatskega pevskega društva »Davor« (v rok» g. Tomisiava Pracny) v Slav. Brodu, Gunduli£«v> ulica 22. Redna stolica lahka in naravna, brez bolečin in driske, se do» seže z uporabo staroznanih KROGLJIC IZ KRVAVINE. Domača caecara To izvrstno domače sredstvo či-sti želodec, urejuje stolico, zmanjšuje lenost in natrpanost črev Cena škatljice močnejših 12 Din, cena škatljice slabših 10 Din. Proizvaja in razpošilja stara, I. 1599 ustanovljena Kaptotska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zaqreb, Je-lačičev trg 20. Dobiva se v vseh lekarnah. Ako si želite nabaviti dobro in trpežno pohištvo se obrnite na IVANA POLENSEK, mizarstvo in zaloga pohištva, VIŽMARJE 1, ob državni cesti, kjer dobite vsakovrstno pohištvo po konkurenčnih cenah z večletnim jamstvom. fHazprodafa raznih pletenin zaradi preselitve. Traja samo še osem dni. "Martin Mahkota, Spodnja Šiška, Celovška cesta 43. platno, JOÏD& . ; na/noiJe/sL Vzorci A. & E. SKABERNÈ LJUBLJANA Proda se lepo graščinsko posestjo v izmeri 81 ha njiv travnikov in gozdov v SAVINJSKI L 0 INI. Poleg posestva se nahaja tudi ennnatl-stropna hiša z go tilniško obrtjo. Pomaranče, limone italjansUega in španskega izvora in zelenjave. vedno sveže prvovrstno blago nudi CclesHna Glavnih, liubliana 1'ogočarjev trg 1 Tvrdka uvaža že skozi dolgo vrsto let blago direktno od producenta 1er lahlto postreže svoje odjemalce vedno z najboljšim blagom po najnižjih dnevnih cenah. V zalogi ima vedno veliko izbiro blasa vseh vrst in l;ako-vosli. Pri večiem odjemu specijelne cene. Vsa ino/emska in domača zelenjava vsak dan sveža in v največji izbiri. Zahtevajte cenlhet Pridobivajte novih naročnikovi ZAHVALA. Za toliko dokazov odkritega sočuvstvovanja ob izgubi naše nam srčno vdane in nenadomestljive hčerke, sestre, gospodične OLGE GLINIK vzgojiteljice v Wienu se srčno zahvaljujemo vsem, zlasti pa tvrdkama Fritz in F. Weissmann, Wien, za njih soudejstvovanje, darovalcem cvetja in vsem, ki so počastili našo ljubo ranjko, spremljajoč njene zemeljske ostanke na zadnji zemeljski poti k večnemu počitku. Bog plačajl Maribor, dne 28. februarja 1931, DRUŽINA GLINIK. Razglas V nedeljo dne 8. marca 1931 ob 8 zjutraj se bo vršila ob občinski pisarni v 2 a 1 c u razprodaja veleposestva, obstoječega iz ene hiše, gospodarska poslopja, iz 20 oralov prvovrstnih njiv tik trga, iz 12 oralov travnikov tik trga, iz 10 oralov sadonosnikov in hmeljišč tik trga, iz 30 oralov gozdov na najlepši legi. Natančnejše podatke poda na zahtevo g. Martin Bošnak, uradnik Savinjske posojilnice v Žalcu. ZAHVALA, Za premnoge dokaze globokega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi naše srčno ljubljene, nepozabne hčerke in edine sestre, gospodične Anice Kotnik učiteljice za poklonjene prekrasne vence in toliko nežnega cvetja, katero je v svojem življenju zelo ljubila, bodi vsem in vsakemu po-, sebej izrečena naša najprisrčnejša zahvala. V prvi vrsti se zahvaljujemo preč. duhovščini, zlasti č. g. p. Gabrijelu za duhovno pomoč in v dušo segajoč nagrobni govor, semen, duhovn. čč. gg. Korbanu in Modrinjaku za udeležbo pri pogrebu, kakor tudi čč. šol. sestram — njenim učiteljicam, ter gojenkam zavoda. Nadalje smo dolžni posebno zahvalo učiteljstvu od Sv, Urbana pri Ptuju, ki so ji kljub dolgi in skrajno slabi poti izkazali zadnjo čast; posebej še g. učitelju Majcenu, ki se je v tako iskrenih besedah poslovil od pokojne tovarišice. Enako njenim stanovskim tovarišem oz. tovarišicam, kakor tudi pevskemu društvu »Maribor« za ganljivo žalno petje, Meljskemu prosv. društvu in sploh vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Žalujoči starši in sestra. Vprašati na upravništvo „Slovenca" v СеГи V neizmerni žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes naš iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod LJUDSKA POSOJILNO 11 josip FRITZ regstrevana zad uga z neomeeno zavezo v L'ubliani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloue po dogovoru ter brez v akega odbitka. Tudi rentni davek plačuje hrani ln ća soma. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred voj ko iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vlofie vsi člani z vsem svojim premoženjem, k presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov dinarjev. E višji davčni upravitelj v p. io daljši, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 2, marca 1931 ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti v Starem drevoredu na tukajšnje pokopališče. Kranj, dne 28. februarja 1931, Ljudmila Fritz, soproga. Erik, sin. Za vse neštete izraze blagodejnega sočutja ob prebridki izgubi naše ljubljene mame, sestre, tete itd., gospe GOF se zahvaljujemo prijateljem in znancem, posebno pa č. gospodu kaplanu Demšarju za njegove tolažilne obiske za časa njene bolezni, pevskemu zboru za žalostinke, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Prosimo, da jo ohranite vsi v blagem spominu. Koroška Bela, dne 1, marca 1931. Žalujoči ostali. Junaki vere v Rusiji Kaj je severni sij aH polarna luč? Medtem, k« sc delajo na naših oknih ledene rože in sc v mrzlih nočeh belo sveti sneg, trepeta nu visokem severu na nebu čudovit sijaj. Včasi so to visoki loki, ki gredo neprimerno višjo ko naša mavrica, četudi so enake oblike. Ti loki so večinoma beli in na notranjem robu ostro omenjeni z drgim, temnim lokom, takozvaniun »temnim segmentom.« Se če-šče kot te loke pa je videti vijugaste proge in trakove v raznih smereh, bele ali modrikasto; včasi pa v celem obsegu niso i barve in tudi ne trajajo dolgo. Komaj za s veti i jo ti trakovi temno modro polarno noč, že zar'rio bl<-leti in na njihovem mestu se dvignejo i/ bel« loka številni, še svetlejši žairki, ki rzh« j t jo i/ loka kakor prečke Iznad osi; / veliko naglico ■-<■ dvignejo, švigajo in trepetajo in že so pre^gli zeniit. Začetkoma imajo belo vijoličasto barvo, (x>/.neje |«i njih svetloba rdi vedno bolj; zdi se včasi, kakor da bi se sukaili okoli nevidnega središča, bližajo se in se stapljajo ter pri tem živo spreminjajo barvo. Kdor je to videl, je imel občuitek. kakor da hi se v dalji obračal ogromen svetilnik ali reflektor in so njegovi nižji žarki zakriti za modrim nočnimi zastoronn. Pariz, iet>ruarja. Iz zborovanja ruskega centralnega združenja poročamo. Ljudska množica daje boljševikom verske odgovore prav posebne vrste. Lani so petrograjski boljševiki izpremenili Severni hotel nasproti Niko-lajevskemu kolodvoru v hotel za turiste-inozemce. Pred okni hotela je Znamenska cerkev. Zlasti radi tega, ker ima zvonove, je bila bruno v boljševi-ških očeh. Sklenili so cerkev jiodreti, češ da ovira ulični promet in da s svojim zanemarjenim pročeljem kazi lepoto trga. Kakor hitro je ljudstvo zvedelo za ta sklep sovjetske oblasti, je naenkrat začelo zbirati podpise, in sicer je prvič protestiralo proti sklepu, da bi se cerkev podrla, drugič je pa zbiralo s podpisi denarne doneske za popravo cerkve. Podpisne pole za prvo in drugo so bile podpisane z deset-tisoči [(odpisi. Največ podpisov so dali okraji, kjer stanujejo delavci. Znamenska cerkev je zdaj prenovljena znotraj in zunaj in je najlepši kras trga. V občo so med petrograjski mi mestnimi poslopji * cerkve v najlepšem stanu. K temu pripomore gorečnost vernikov — zato besne brezbožniki. S cerkvami v Pelrogradu je tako: Podrt je Rlagoveščenskij sobor na Konnogvurdejskem bul-varu, cerkev mučeniee Katarine na Rižskem prospektu in kapela med Dumo in Gostinim dvorom. Izaakievskij sobor je izpremenjen v muzej, cerkev pri Putilovskej tovarni pa v klub, zasebne, cerkve so zaprte. Druge cerkve stoje. V Kronstadt« stojita Morskoj in Andreevskij sobor. Mornarji ju niso pustili zapreti. O cerkveni hierarhiji so sledeča poročila: Milro|K)lit Peter Krutickij je živ. Živi v izgnanstvu nu otoku lie ob ustju reke Jenisej. Milropolit Arsenij Novgorodskij živi na jugu, V ječi si je pokvaril zdravje in ne more več biti v službi. Milropolit Kiril Kazauskij je izpuščen s Solovec-kili otokov in živi v Turkestanu. Tudi škof Ilaron je na prošnjo m. Sergija zapustil Solovecke otoke in je šel na jug, da si izboljša zdravje. Toda na polu je zbolel iu prepeljali so ga v petrograjsko ječo, kjer je umrl. Boljševiki so truplo izročili duhovnikom, da g;i pokopljejo pod pogojem, da ne bo nobenih demonstracij. V Rusiji danes pasti-ruje nad 200 škofov. V opoziciji proti melroj>olitu Sergiju je 10 škofov. Živa cerkev in druge cerkve so popolnoma izginile. Na eni strani boljševiki preganjajo vero, na drugi strani pa kaže ljudstvo veliko gorečnost v veri in sicer v tajnih postrigih in v pogumnem izpovedanju vere. Tajni postrigi so v tem, dn ljudje med svetom tako žive kakor bi bili redovniki in redovnice v samostanu. Takih tajnih po-strigov je prav mnogo. En zgled! V Petropav-lovski bolnišnici je umrla ženska — zdravnica. Bila je zelo priljubljena, postrežljiva in je lepo ravnala z bolniki. Pokopali so jo zelo slovesno Velik sprevod se je pomikal proti pokopališču z duhovniki v cerkvenih oblačilih, kar ui prepovedano. Ljudstvo, med katerim je bilo mnogo komunistov, so pa videli v rakvi zdravnico — v dovniškeni oblačilu. Izpovedanje vere se včasih vrši tako: V nekem podjetju so odpustili nekaj delavcev. Med drugimi je ravnatelj poklical mlado dekle in ji je Nova filmska zvezda z Madagaskarja Rama Tahe Avto in številke V kolikor snno mogli dognali po lanskih statistikah je na vsem svetu nekaj nad 33 milijonov avtomobilov. V tem številu so mišljeni osebni vozovi, omnilbusi in tovotni avtomobili, nikakor pa ne motorna kolesa, za katera je težko dobiti točnih podoitikov, ker ji.li v nekaterih državah ni treil>a prijavijuitL Sodeč po statistikah raznih držav im motornih koles vsaj še enkrat toliko ali pa še več, talko dn bo zavzemalo motorno kolo med motornimi vozili ponekod pivo mesto. Na vsej zemeljski obli pride na oa 61 ljudi 1 avto. Ka j pa v posameznih cLržavaih oz. de-želaili? Pod številko 61 ne bo dosti držav. V prvi vrsti se odlikujejo Združene države, kjer prkle že na pet prebivalcev I avto. Znininnivo je, da je v Združenih diržavaih osebnih avtomobilov 22 milijonov, telefonov pa le 20 milijonov, dočim je \seli avtomobilov 24 mili jonov, torej ca. tri četrtine od teh, kair jih je na vsem svetu. Za drugo mesto se borita Kanada ,im Nova Zelandija, kjer pride no 9 prebivalcev I avto. lnteresantno pa je, da tema dvema sledi že Avstralija (na 12 prebivalcev 1 avto) in nato šele prva evropska država. Vel. Britanija, kjer sita si avlo in prebivafotvo v na »mer jni I : 35. Že preoej velika razlika v primeri z Avstralijo. Vendar se pa za to me.sito poteguje tudi Argentina, kjer pride takisto 35 prebivalcev na 1 avto. Takoj za njo stoji Francija z razmerjem t : 38, sledita ji pa še dive evropski državi, namreč Danska (1:39) in Švedska (1:4S). Nad številko 61 — na toliko ljudi j>ride 1 avto po vsem svet« — po si slede sledeče države: Juž. Afrika, kjer pride 1 avto na 62 ljudi, v Švici 64. v Belgiji 71 in Nizozemski 91. Za vsemi temi in zgoraj navedenem i državami stoji šele Nemčija z razmerjem I avto in 110 prebivalcev. V Španiji se razmerje glasi I : I 14 in daleč za Španijo je šele Italija, kjer pride avto na 218 prebivalcev. Ne dosti večjo številko iima Mehika, kjer je avto in prebivalstvo v razmerju I : 228, za njo Brazilija s 350 prebivalci na I avto. V Romuniji, ki ima izmed balkanskih držav skoro največ avtomobilov, odpade na 550 prebivalcev 1 avto. Tudi Grčija ne zaostaja dosti. za njo. Pri nas v Sloveniji pride 1 avto na 560 do 600 ljudi, v daljni Japonski pa na 841 prebivalcev. V Jugoslaviji je razmerje 1 : 1100, še enkrat toliko 7xi nami je pa Bolgarija, kjer pride en avto šeJc na 2390 ljudi in ki bo precej na isti stopnji z Britsiko Indijo, ki ima komaj toliko avtomobilov, da pride eden šele na 2545 prebivalcev. Z ozirom na absolutno število avtomobilov v kaki državi, pa bi slika izgledala povsem drugače. V Kanadi je n. pr. razmerje med avtomobilom in prebivalstvom t : 9, ravnotako na Novi Zelandiji i,u vendar ima Kanada 1.062.000 voz, Nova Zelandija pa saimo 152.000. V absolutnem številu avtomobilov bi vsekakor zavzele zopet prvo mesto Zdruižene d.ržave s 21 milijoni voz, zu njimi pa Vel. Britanija (1,310.000). Tretje mesto zavzema Francija s 1,090.000 avtomobili, na četrtem mestu je Kanada. ki ima ca. 1,065.000 avtomobilov nato pa Nemčija s 600.000 vozovi itd. itd. Kakor smo zgoraj omenili, pride v Franciji že na 38 ljudi 1 avto. a zanimivo je. da v Berlinu srninem šele na 45 prebivalcev. V tem o/iru stoji Berlin med nemškimi mesiti šele na 21 mestu, kajti v Miinchnu. k.i je na prvem, pride že na 27 meščanov I avto. —............... ,IM—B—В—Д zani med seboj; v poletini nevihti se izenačujejo veliki naboji nad površino in tu ni mesta za polarno luč, ravnotako pa ne poznata zima in sever bliska in treska. Ko pri nas rosi zemiljo dež, tedaj se na severu dvignejo ognjene zastave, dokler ne zagrne »bela smrt« okolice. Zemljin magnetizem je le del svetovnega magnetizma; tako je svet v svetu, in vse je le prah I na dlani Gospodovih rok. Ponavadi je to višek pojave; čez nekaj časa se spremeni vse v nejasno, mlečnobelo meglo; umirajoča severna pokrajina je zopet padla v mrak. Včasi se j>a («ojovi severni sij še si ja j-nejše in veličastnejše; zopet se pokažejo na nebu loki iu trakovi, ki se sučejo in valovijo, združujejo se v zanke, spirale in kroge in končno pride na netbo še »severna krona« ali ]>a »zastori.« »Severna krona« je kakor velik ognjemet; od njene srede vzhaja na stotine žarkov, ki sc živo gibljejo in sama sred« nemirno plapola. Lahko se razteza čez celo nebo, toda ponavadi ne traja dolgo. In včasi se pokažejo na nebu ognjeni zastori, navzgor nejasno izginjajo, navzdol pa so ostro omejeni. Od daleč so videti kakor prave zavese; odspodnj sc pa vidi le njihov vijugasti spodnji rob in torej morajo biti prav tanke. In pri vseh pojavih je svetlo-liu le пч1ко mirna, neprestano utripa in prelivu svoje blede burve. Malokomu jc znamo, dn se poka.že severni si j včasi 11■< 1 i pri nas. le prav rediko im ne posebno svetel. Čim dalj gremo proti tečaju, tem ]>ogostojši in lepši je; največ ga jm ni nad te- • Kako veliko vidiSe solnce m luno? rekel: »Vi ste pri nas na dobrem glasu. Žal nam bi bilo. če bi vas izgubili in tudi vam bi bilo neprijetno. A vi — verujete. Nikar ne stavite te svoje vere na prvo mesto!« Deklica je bila v zadregi in je šla duhovnika vprašat za svet. Duhovnik je prosto odgovoril: »Kristus pravi: Kdor se bo mene sramoval pred ljudmi, tega se bom tudi jaz sramoval pred svojim nebeškim Očetom. A vi storile, kakor hočete.« In deklica se je slavno izkazala. Zbrali so se vsi uslužbenci podjetja. In Krajevna komisija pod nadzorstvom kontrolne komisije, samih patentiranih komunistov, je izbirala delavce, kateri ostanejo in kateri se odpuste. Pokličejo imenovano deklico in jo vprašajo; Vi verujete? Deklica odgovori: »Verujem v Boga in v Jezusa Kristusa, ki je prišel na zemlju, umrl na križu in od mrtvih vstal.« Grobna tišina je vladala v dvorani. Prvi se je zopet oglasil predsednik krajevne komisije: »Stari predsodki se ne pozabijo lahko. Vi ste pač nekaj čitali in prebirali, a imate gotovo dvome.« Deklica: »Ne! Verovala sem, verujem in bom verovala!« Zopet je bila v dvorani grobna tišina. Vstal je komunist iz kontrolne komisije in je vprašal: »Tovariši, kdo in kake napake morete naznaniti o tei uslužbenki?« Nihče ni zinil — zopet grobno molčanje. Le radi verskega prepričanja ne moremo deklice odpustiti — je končal komunist. Deklica je ostala v službi in še zdaj dela v istem lietju. Gospođ I. Nikanorov, ki to popisuje v listu Vorroždenie«, pristavlja še te-le besede: Vkljub bol ševikom in vkljub satanskim silam je v Rusiji še živa vera in res živa cerkev. Čiknški župan William Tompson je bil te dni četrtič izvoljen za župana. (>n ni na jiosoImio dobrem glasu, ima pa močinega zaščitnika v osebi kralja tihotapcev alkohola Al Ca po nej a, ki je s svojo armado temnih elementov pri:i»o-mogel Tompsonu do ponovne izvolitve. čajem, temveč na severnem robu kontinentov; talko je na Finskem 55 % dni s poki rim lučjo. Tudi f>o času va rira : najpogostejši sveti od 8 do 10 zvečer, najmanj pa ob 11 dopoldne. Najbogatejša meseca na teh pojavih sta marec im oktobe, najrevnejši pa junij in jainuair. Rai/.en tega še perijodično naraščajo in slabe vsakih Stormer je dognal višino spodnjega roba na 90 II let, kar se stramja s pojavi peg n« solnem, do 120 km, najvišji žarki j>a pridejo v višine do 508 km, in sicer tako okoli južnega kakor okoli severnega tečuja. V tem se tudi loči od »ognja svetega Kima«, ki se prikazuje na vrhovih gora. na ostrih kovinskih predmetih in pred vremenskimi katastrofami pleše in utripa na jamborih ladij in parnikov. In sedaj se nam samo vsiljuje vprašanje: odkod ta sijaj v mrzlih višinah? Spoznali so. da to ni refleiktirana solmčna luč, kakor se je najprej domnevalo, do prave razlage pa so prišli šele po opazovanju zemeljskega magnetizma. Kovinsko zemeljsko jedro ima svoj magnetizem. Drugačnega je kamenita zemeljska skorja. V ogromnem krogu, ki ima večkratni premer lunine poti okrog zemlje, delujejo električne silnice naše zemlje. Birkelamd je v malem podal našo zemljo s tem, da je železno' kroglo primerno ovil in to »žemljico« spravil v t ur1 veliko stekleno posodo, v kateri je razredčil zraik in nato eksperimentiral. V posodi je bila še elektroda, ki je izžarevala katodne žarke, krogla sama pa je bila namazana z ba-rijevim platincianirje.nl, ki sc ob navzočnosti katodnih žarkov sveti. Prišel je do čudovitih rezultatov: dokler se magnetizem »male zemlje« še ni vzbudil, se je svetila vsa površina; ko pa je postala magnetna, je pa žarela Ic še v bližini |h»1ov. Na zemlji pa seveda ne žuri IKvvršina. temveč plast največje absorbcije v ozračju. Ko je Hale spoznal sotnčni magnetizem, vemo, kje je tista »elektroda«, ki vzbuja magnetne tokove, da v njih zažarijo v visokem ozračju dušikovi, vodikovi in helijevi ntoimi. Vsi pojavi, električni in magnetični, so tu ve- Za redno letalsko zvezo med Anglijo in Afriko so na Angleškem zgradili tri velika letala, od katerih bo prvo te dni nastopilo svoj poizkusili polet. Letala, ki so obenem tudi čolni, Loi mogočna svetloba uničila za svetlobo tako občutljivo mrežnico v očesu in mi bi oslepeli. To so vedeli Kartažani že pred več ko dva tisoč leti, ki so vohune kaznovali tako, da so jih prisili zreti v solnce in jih tako oropali vida. Potem pa so jih poslali domov, češ, kar povej, kaj si »videl t pri nas. Prav zato bi vsak, ki bi pogledal v žareče solnce na nebu, težko povedal, kako veliko se mu zdi. Mnogo lažje bo pa gledal v solnce, če bo na nebu redka megla, ki bo sicer zadržala svetlobne žarke, pač pa dopuščala očesu, da bo skozi meglo moglo zaslediti na nebu belo žareco oblo. V takem slučaju bo pa mogel opazovati solnce vsak, ne da bi pri tem kaj trpelo njegovo oko. — Vsak dan se nam mudi še druga prilika, da si ogledamo solnce pobliže brez škode za naše oko, in sicer dvakrat: ob solnčnem vzhodu in zahodu, če ni oblačno. Takrat gredo namreč solnčni žarki zelo postrani oz. skoro vodoravno skozi debelo zračno plast, ki obdaja zemljo. V teh dveh slučajih je pot solnčnih žarkov skozi zračno plast mnogo daljša, kakor čez dan, ko stoji solnce že visoko na nebu. Ko pa gredo žarki tako zelo poševno skozi zračno plast, izgube zelo mnogo na svoji moči, tako da vidimo solnce ob vzhodu in zatonu kakor krvavo rdečo in žarečo kroglo, pred katero nam ni treba umakniti pogleda. — Ce nimamo prilike, da bi opazovali solnce skozi meglo ali ob vzhodu in zahodu, se nam pa tudi čez dan nudi prilika, da lahko brezskrbno opazujemo solnce na ne- ■m Per e do D!n 35'— napre* Pernice IZ ruha. t/onem bombaža Keuiičnc ćiščenie peria L)in 15-— kr FEIN. ZAGRE8. Zrn skt trg 17 II VltizbÇjiçejo Ekonom izvežban v vseh delih poljedelstva, z dolgoletnimi spričevali, išče službo na večjem posestvu. Ponudbe na upravo »Slov.« v Mariboru pod »Ekonom«. Kot šoier ali skladiščnik pri industrijskem podjetju iščem nameščenja. Kavcija takoj 100.000 Din. - Ponudbe pod »100« upravi »Slovenca«. Gospodična sposobna hotelskih poslov, išče v sezonskem času nameščenja, oziroma prevzame vodstvo hotela. Ponudbe pod »Upravite-ljica hotela« na upravo »Slovenca« Maribor. Sedlarski pomočnik pošten in priden, zmožen tudi tapetniškega posla, išče službo; gre kamor- i koli. Ponudbe pod »Zanesljiv« št. 2060 na upravo »Slovenca«. Korespondentinja z znanjem slovenske, srbohrvaške in nemške korespondence, strojepisja ter v vseh pisarniških poslih dobro verzirana, bi rada premenila svoje dosedanje mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2122._ Strojevodja industr. prog išče službo; gre tudi kot strojnik. Zmožen popravil. Ponudbe na upravo pod »Absolvent obrtne šole« 1799. Šivlja t a vse išče posla. Prevzame tudi delo na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 2136. Dekle z dežele v starosti 18 do 19 let, pridna in poštena, želi službo za vsa hišna dela za vajo v kuhinji; gre tudi na gostilno. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2126. Neoženjen moški star 25 let, išče službo kot voznik z dvema konjema ali kaj stičnega, če mogoče v bližini Cei)a. -Poiiudoe na podružnico »Slovenca« v iruovijah. Fant 16 let star, išče mesto vajenca v klučavnicarski ali elektroteUnicm ouvti, kjer bi imel mano iu stanovanje v hisi. Drugo po dogovoru. Naslov: л. 6., Gor. Jezero 13, p. Stari trg pri Kakeku. Kuharica absolventiuja kuhinjske šote, zeli mesto k uoijsi družini ozn uma v hoiet kot Urujja moc. Cenjene pouuUoe na upravo »ilo-veuca« v i*iariuoru. Mladenič prost vojaščine, močne 1 postave, iz dobre kmeč- [ ke družine, zna vse delati, želi stalne službe pri trgovcu, obrtniku ali njima sličnemu. Nastopi lahko takoj. Naslov pod št. 2071. 500 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo čuvaja pri kakem skladišču. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2077. Kuharica ki je bila že več let v župnišču, išče službo v župnišču. — Naslov pod št. 2079. 1ШЗЕШ; 1000 Din tedensko zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. Znamko i za odgovor, — Tovarna ! Kosmos, Liubliana pošt- ■ ni predal 307 j Do 10.000 Din j mesečno lahko ak zasluži, ako pošlj /oj naslov upravi »Slov »Siguren zaslužek Potnike za Slovenijo in po enega generalnega zastopnika za Hrvatsko in Banat za povečanje sprejmemo. Mina, Mari-Pobrežje, Nasipna 16 kaj čakate? Vi ste še vedno nezaposleni! Drugi služijo že več tednov s pomočjo našega novega hišnega obrta. -Pouk je brezplačen. Vam je li težko nanisati pismo? Radi pošljemo obširna navodila, ako priložite znamko za odgovor. - Zadruga ingoslov. pletača, Osijek. G'avne zastopnike in krajevne za vse sreze ! dravske banovine, agilne, t reprezentativno zmožne moči se takoj sprejmejo proti plači in proviziii. -To*ne ponudbe na orf'as. odde' »Slov.« ood šifro »Stalni zaslužek". POHIŠTVO PO ZNIŽANI CENI kupite, dokler je zaloga, in sicer najmodernejše spalnice in jedilnice iz vezanega lesa kakor tudi iz trdega lesa, kuhinje in drugo pohištvo — 10 do 20?« ceneje. Za delo se jamči. Ogled tudi ob nedeljah. ANDREJ KREGAR IN SINOVI tvornica pohištva VI2MARJE - ST. VID 100 — PRI KOLODVORU 2 mizar, pomočn'ka ki sta vajena tudi stavbenih del, spreime takoj Ivan Čenčič, mizar, Selca nad Skofjo Loko. Trgovsko vajenko iz poštene krščan. družine s štirimi razredi meščanske šole, ne pod 16 let, se spreime z vso oskrbo v hiši. Le one s prav dobrim ali odličnim uspehom nai pošljejo pismene ponudbe na F. I. Goričar, modna in manufakturna trgovina, Lj"h-ljana, Sv. Petra cesta 29. Notar, pripravnika začetnika, sprejme F"-an Šttipica, nn'ar pri Sv. Lenartu v Slo" 'uricah. Pekovsk;. vajenca močnega, vzamem z vso oskrbo v hiši takoj. -Obet Antnn. nekarna — Velenje, Učenka kmet. štaršev se sprejme v večio trgovino z mešanim blagom v Ljubljani z vso oskrbo v hiši. event. tudi z obleko. Stara ne sme biti čez 15 let. Imeti mora dva meščan, ali 8 razr. ljudske šole. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod .Delavna in poštena« št. 2073. Trgov, učenca s primerno šolsko izobrazbo (naimanj 2 razreda meščan, ali srednje šolel, iz dohre hiše takoi sprejme M. Berdais, trgovina s špecer. blagom in semeni, Maribor. Hrana in stanovanje v hiši prosto. Pekovski vajenec velik in močan, takoj sprejme. Vprašaj \ upravi »Slovenca«, Maribor. Učene.-» za pekovsko obrt takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hif.i. N?s'ov v upravi pod št. 2009. Vrtnar oženjen, starejši, zmožen, želi nameščenja. Prevzame tudi mesto hišnika. Naslov pod št. 2080. Mizarski pomočnik vajen stavbnega in pohištvenega dela, išče zaposlitve! Ertl, Pobrežje — Zerkovska 61, p. Maribor Kuharica prvovrstna, starejša gospa, vajena večjega ци-»pouiujsiva, iàce îue&to kot samostojna ali v pomoč gospouinji. iNaslovili: Uprava »Slovenca«, lvia-riuor pod »/.vesla« 210з. Mladenič pošten in trezen, izvežban neitoliko v elektriki in giasui, pozneje 01 po motnosti položil šolerski izpit, zeu mesto sluge ali kaj slicnega v hoteiu aH pri boljši rodoini. Ore tudi za vratarja. Cenjene ponudoe na upravo »Slovenca« MariDor pod »fo-šten« št. 2103. Kot služkinja ali postrežnica grein; vajena sem otrok, zmožna kuhanja in vseh hišnih del. - Ponudbe na upravo pod »Pripravna«. Deklica 17 letna, poštenih staršev, išče službo kot pomoč gospodinji v pekarni ali kaj stičnega. - Naslov v upravi lista pod št. 2187. Carinski skladiščnik v pokoju, vešč slovenščine, nemščine, srbohrvaščine v cirilici in latinici ter italijanščine, verziran v vseh carinskih poslih, sprejme v Ljubljani ali okolici mesto kot carin, deklarant, pisar, moč, kot skladiščnik, tajnik društev in slično. Ponudbe pod »Agilen« na oglasni odd. »Slovenca« št. 2178. Absolvent meščanske šole išče primerno stalno službo. Za prakso delam tri mesece za hrano in stanovanje. -Cenj. ponudbe na Kokot Franjo, poštno ležeče — Grobelno. Koniekcionarji ki rabite krojitelje, kro-jiteljice, krojači šivilje, pomočnike in pomočnice, dame šivilje za dom — dobite brezplačne naslove dobro izučenih moči v Krojnem učilišču, Ljubljana, Stari trg 19. I^MMIiii Jalto paszljivo čito/o ..Slovenčenc" mole o glas et Oglašeuan/e t> tem dnevniku mu zato uselei najpopolnejši usoeh < En poskus Vas o tem prepričal Oglasni cenik in najnižji proračun se poflre na željo vsakomur popolnoma brezplačno. Oglasni ođđeleU „Slovenca" v Cfublfanl Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din Nd|manisi znesek 5 Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Za oglase siro-1 go trgovskega in reklamnega гпасаја vsaka vrstica2Din.Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za silro Z Din Vsak oglas Ireba plačali pn naročilu. Na pismena vprašanja odqovarjamo le,če je priloze na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3'»9 Telefon štev2328 ■■внанншмпшм Gospe in {.'o'poiliône, ako ho ete biti moderno n elegantno oblečene in nočeto potrošiti veliko denarja, potem takoj pišite na Trgovski dom Stermecki, Celje 18 po veliki, novi, ilustrirani cenik, v ka-teteni bodete našli moderne plašče, krasne promenadne obleke iz svile in volne 1er ogromno izbiro damskih oblek. Veliki ilustrirani cenik zastonj! Dva učenca ki bi imela veselje do mizarske obrti, sprejmem. Stanovanje in hrana v hiši. - Janez Logar, stroj, mizarstvo, Železniki Gradbeni polir absolv. gradb. rok. šole, s 6 letno polirsko prakso, govori več jezikov, želi spremeniti službo takoj ali s 15. marcem. Gre tudi kot vodja kake stavb, podružnice. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vesten in podjeten«. <*ïta.jte in širite »Slovenca«! 1000 Din plačam ako VaSTh kurjih očes, bradavic, trde kože, bul Itd. ne odstranite v treh dneh z RADIO BALZAMOM, /»rosim pošljite mi še en lonček R. B., ker isti zelo dobro učinkuje - piše 21. II. 1931 g. Skerbinc Marija, Vransko pri Celju. Zahtevajte povsod samo Radio Balzam. Lonček za 10 Din (predplačilo), na povzetje 18 Din, dva 28 Din, tri 38 Din - pošlje: R. COTIC, Ljubljana VII. Kamniška -Пса 10a- Zastopniki (-ice)! Za prodajo elegant. oblek od 300 Din naprej, čevljev, hišnih predmetov, kuhinjskih novosti, gospodinjskih - potrebnih in masnih artiklov, se sprejmejo pod najboljšimi pogoji. Vsled velike izbire artiklov je odprta velika delavna in zaslužna možnost. Pridamo veliko ilustriranih katalogov in vzorcev. Po možnosti Vam omogočimo vse za prijetno delovanje. — I. Raznošiljalnica »Om-nia«, Miklošičeva c. 14. Kapital ozlr. družabnika s kapitalom pod vsakimi pogoji, ki bi se stavili za dobrovpeljano in dobro-znano tvornico trgovskih knjig in preurejevanje papirja, se išče. - Naslov; Doka Radević, Skoplje, Kr. Aleksandra ulica 6. Kompanjon h kaki trgovini ali obrti z 8000 do 10.000 Din, ali vložim za kjerkoli zanesljivo dobro stalno službo ozir. dam 600 Din onemu, kateri mi isto preskrbi. Ponudbe na oglasni odd. »Slov.« pod šifro »Za via itfwtrahan ЛЛ«_ Kovaškega vajenca sprejme z vso oskrbo takoj Vincenc Juhart — Trebnje 40, Dolenjsko. Kleparskega vajenca sprejmem takoj z vso oskrbo. Prednost imajo oni, ki so se že nekoliko učiii. - Ferdinand Kmet, klepar, mojster, Trebnje. Trgov, vajenca krepkega, zdravega, poštenega, iz boljše rodbine, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj Friderik Homann, trgovina z žèleznino in špece-riio, Radovljica. Krepak mladenič priden, se sprejme v službo. Škerjanec, valjčni mlin, p. Radomlje. Kuharica porfektna, štedljiva in pa poštena se išče za obitelj trfeli članov za Ljubljano, ki bi tudi opravljala manjša hišna dela. - Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod »Starejša kuharica 2074«. Hlapca konjskega, pridnega in poštenega, kateri zna tudi poljska dela, sprejmem takoj ali 1. ali 15. marca. Plača po dogovoru in spretnosti. Ašič Alojzij, Loke, Zagorje ob Savi. Učenko iz mesta ali bližnje okolice, ki bi se vozila domov, išče modni salon Pavline Rozman, Stiska ulica št. 1. Trgov, učenca dobrega računarja, pridnega in poštenega, takoj sprejmem v trgovino z mešanim blagom; hrana in stanovanje v hiši. Leopold H i n d r 1, trgovec, Braslovče št. 28. Graščinski vrtnar le izurjen strokovnjak, izvežban na vrtu, zelenjadi in v cvetličnjaku, z dobrimi spričevali, se sprejme za takoj. Ponudbe s , prepisi spričeval in za- ' htevo plače ob prosti prehrani in stanovanju, na Oskrbništvo graščine Neukloster, Sv. Peter v Savinjski dolini pri Celju. Kmetsko dekle ki ima veselje do kuhe in drugih gospodinjskih del, takoj sprejmem. Pogoji: Hrana, stanovanje in plača. Ponudbe pod »Začetnica« št. 2058 ua oglasni oddelek »Slov.«. Mizarsk. vajenca takoj sprejme Ivan Šemrl, strojno mizarstvo, Poljanska 69, Ljubljana. Krojaški vajenec 14—15 leten, se sprejnie. I. Smole, St. Vid nad Lj. Mlinarski vajenec močan in pošten — se sprejme. Hrana in stanovanje v hi'i. Zvonko Mešiček — umetni mlin — Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Mizarsk. pomočnika dobro izvežbanega, sprejme Ivan Kuhar, Vižmarje št. 69, Št. Vid nad Ljublj. Vajenca '.a kolarstvo sprejmem. Hrana v hiši. Bobnar Fr., kolar, Fužine pri Ljublj. Učenko sprejme damska krojačica za Bežigradom. Sprejme se tudi iz .Težice. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2172. Služkinja I prav pridna, snažna in j zdrava ter lepega obnašanja, katera je napravila gospodinjski tečaj in zna snažno opravljati gospodinjska dela, sprejme takoj boljša hiša. Naslov v upravi pod štev. 2200. Korespondentinjo spretno, mlajšo moč, per-fektno v slovenskem, hrvaškem in nemškem jeziku, prima stenografinjo -se takoj sprejme. Pismene ponudbe pod »Industrija Ljubljana« upravi. Ako potrebujete inštruktorja, dobrega risarja itd., se obrnite na Akademski urad dela na univerzi, ki vam bo točno preskrbel dobro in zanesljivo moč. Javna dražba najdenih predmetov s* bo vršila 5. marca 1931 ob 9 na postaji Ljubljana glav. kolodv. Na javni dražbi prostovoljni - se bodo Izjemoma prodajali najrazličnejši predmeti, vsled takojšnje preureditve, ves teden, t. j. od ponedeljka 2. marca do všlevše sobote 7. t. m. vsak dan od 9 dalje v Kapiteljski ul. št. 3, dvorišče, levo. Lep postran. zaslužek dobi starejši gospod, morda upokojenec, ki bi tel sprejeti mesto koiek-turanta prispevkov za dve društvi. - Kje, pove uprava lista pod št. 2188. Ćiunernikova šoferska šola Ljubliana. Dunajska c. 36 lJugo-avtol Prva oblasl koncesiionirana Prospekt zastom Pišite poml Dame, pozor! Redni pouk v krojnem i risanju in prikrojevanju ; damskih oblek za dom in ' poklic se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24-IIL, nasproti magistrata. Uspeh zajamčen. Istotam se izdelujejo obleke, plašči, kostumi itd. po najnovejših modelnih krojih po zmerni ceni. Dobijo se vsakovrstni kroji po meri. ROLETE Êyf*JTE°CCMIK I I rRST-MtDOKEHSKI Шј f ItBERNIKnJ ■.jlfp^JtvHfvi.iHHftftromi6 ZAHTEVAJTE VSEHVRST..... Čevljar, vajenca poštenega in nadarjenega sprejme brezplačno Karel Stritar, Senovo, pošta Rajhenburg. 2 kolarska vajenca takoj sprejme M. Fajfar, izdelovalnica avto karoserij, Ljubljana, Trnovska ulica 25. Učenca za delikatesno trgovino s predpisano šol. izobrazbo in dobrimi spričevali išče A. Terčon, Kranj - »Pri Puščavniku«. Postrežnico čisto, pošteno, z lepim vedenjem, se snreime za ! 2 uri na dan. Nо ca 800 m' se proda jna lepi solnčni legi ob |drž. cesti pri kolodvoru iKandija—Novo mesto. -Ponudbe na upravo lista pod »Solnčna lega 1560«. „POSEST" RealiKlu piuru, drvlbi i •. t. LJUBLJANA - PRODA:- Vilo, enonadstropno, novozidano, tristanovanjsko, velik vrt, pri Sv. Krištofu, 385.000 Din. Vilo, enonadstropno, novozida-no, štirisobno, dvosobno in enosobno stanovanje, 1300 m1 vrta, Podrožnik, 280 000 Din. Hišo, enonadstropno, podkleteno, eno petsobno, pet eno-sobnih stanovanj, 1200 m* vrta, pri Gor. kolodvoru, 450.000 Din. Hišo, novo-zidano, pritlično, eno dvosobno, dve enosobni stanovanji, 600 m' vrta, 145 tisoč Din. Hišo, vili slič-no, enonadstropno, tri dvosobna stanovanja. 1200 m' vrta. Mirje, 380 000 Din. Hišo, novozidano, dvostanovanjsko, 500 m' vrta, Rožna dolina, 130 tisoč Din. Hišo. vili slič-no, visokopritlično, tri-«tanovanisko in stanovanjska hiša z dvosobnim stanovanjem, 5000 m* vrta, na lepi solnčni legi, blizu Tabora. 460 000 Din. Hišo, vili slično, novo-zidano, dve trisobni, dve enosobni stanovanji, 800 m' vrta, Kodelievo, 275 tisoč Din. lOodstot. obre-ttovanje. Hišo, visokopritlično, novozidano, tri dvosobna stanovanja, 800 m' vrta, Kodeljevo, 230 tisoč Din. Hišo, visokopritlično, novozidano, dve dvosobni stanovanji, 500 m* vrta. Sv. Križ, 130.000 Din. Hišo, novozidano, tristanovanjsko, 400 m* vrta, Kodeljevo, 175.000 Din. Hišo, novozidano, petstanovanjsko, 600 m' vrta, Stožice, 200.000 Din. Hišo, novozidino, visokopritlično, podkleteno, dvo-stanovanjsko, pritikline, elektrika, vodovod, 700 m' vrta, pri Martinovi cesti, 220000 Din. Hišo, dvonadstropno, trgovsko, 2 lokala, 6 stanovanj, prometna cesta Ljubljane, 450.000 Din. 10 odstotno obrestovanje. Stavbišče 600 ni*, mestni del Rožne doline, po 70 Din. Stavbišče 791 m', Ježica. po 25 Din. Stavbišče 600 m', za Be*ii*radom, po 77 Din. Stavbišče 750 m!, pri Martinovi cesti, po 75 Din. Parcela 1250 m', pri Tržaški cesti, po 30 Din. Parccla 620 m', pri Sv. Krištofu, à 125 Din, B-ži-grad 1200 m', po 65 Din, Vodovodna ceda 600 m', po 65 Din, Parcela na Friškovcu, 800 m', po 135 Din Stavbišče 720 m', Sp. Šiška, 100 000 Din. Po'eg tega več|e število stanovani«' iim pivom, mrzl m in gor-kiuu jedili. Sprejemajo se aboneti. Cene zmerne. Ceue znerne. Priporočata se Anton In Jelka MušlC mesar in prekajevalec Hrani f. SLANOV1C SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, LJUBLJANA, OAJEVA ULICA STEV. 2, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in sla-ščtčaraska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. Našim odjemalcem za Veliko not 400nagrad 50 nagrad po Din 200 - 50 100 »» «s 100-50- Za one, ki bodo dali čevlje lemplati, pa se razdeli 200 nagrad po Din 10 - Cene čevljev so znižane in se prodaja le prvovrstno blago. Za kvaliteto jamčimo. Prosimo, da se bloki shranijo. Nagrajene številke blokov se objaviio v časopisu na Veliko noč. Delajlna prodaja pri Pollaka Izdelkov lov. Pollak d. d. Dunajslta ccsta 23 (dvorišče) Poceni In vendar najboljša Je Sever*eva otomana Z 32 peresi v sedežu ln 4 v zglavju, velikost 185x78 najboljši malerijal, cena od 570 do 850 D po izberi prevleke Zahtevajte vzorcel RUDOLF SEVER - L|abljana - Marijin trd > 8ALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. < z X. D c NUDI PO IZKEUNO UOODN1H CKMAH KNJIGOVEZNICA JUOOSLOVANSKE TISKARNE PKEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA в IL NADSTROPJE Novost! POPRAVILNICa zn PISALNE - RAČUNSKE • RAZMNOŽEVALNE - STROJE BLAGAJNE - GRAMOFONE FOTO-APARATE Tribnnu d*o-kolm Snchi," mmorjein po* Hibnu mofno, okvir nilek, i тов>к>Ј*о рнпимш iko, mol f t are.lin. mnntirnn i dvorno prestavo In spojko. I1 , K. S. Voli »4 do <• k in na uro In porabi 3 litra sorlra na im km. Dohl >• tndi satu motorček, kateri ne lahko na navadno oio^no »olo montira. Con« prav nl/.ka. cemkl tranko. «milH N A« F. H. L. tovarna dvokotca In otro-»Kih vosu kot, IJublJaiia. Kartoviku ce-ta «ter. i. SE PRIPOROČA: ludv. mm LIUBLIANA ŠELEKBURGOVA ULICA 6 TEL. 29-80 -I I? d - ° 2 ga. C h t . 1*8 C as o: ■ÏÏS: W -r - C X C "C "J 5 «o i i * a. c. c Z i« a ta § > '7>00 l-t Лј —) w £ m C t'f d = "" « J » ol"? s n •r X = n > I»" as \ . j's.s > . — S E ï e -i » B3 a SO ~ 2.0» — «o KJ «4. I S O o ÔTf s s.. I» N , & ? = £ .c, > c I fSa T — i- (M r It o" ° I a: Earl Derr Biggers: Kitajčeva papiga i. Aleksander Eden je etopil z meglene ulice San Frančiška v veliko kakor dvorana prostorno prodajalno tvrdke Meek & Eden. Takoj je stalo štirideset izredno elegantnih poslužnih prodajalcev ob vitrinah-ki so bile polne dragocenih draguljev ter bleščeče srebrnine, zlatnine in platinine; vsi so bili enako oblečeni v brezhibne kutavaje, z rdečimi, kakor rosa svežimi klinčki v levi gumbnici. Eden je prikimal prijazno na levo in desno. Bil je precej majhen, sivolas mož; imel je svetle, ostre oči ter oblasten nastop, kakršen se je prilegal njegovi družabni veljavi. Kajti vrli gospod Meek se je prezgodaj napotil v veliko večnost in zapustil svojemu družabniku svoj delež v najznamenitejši draguljarski tvrdki zahodne ameriške obale. Iz ozadja je vodilo nekaj stopnic v imenitno opremljene pisarne v medstropju, kjer je preživljal Aleksander Eden svoje dni. »Dobro jutro, gospodična Chase!« je pozdravil čedno tajnico v predsobi. Edena njegov čut za lepoto, obrušen v dolgi skušnji draguljarske trgovine, ni pustil na cedilu, ko je to damo sprejel v službo. Bela blondinka je imela oči kakor vijolice in je bila odličnega obnašanja; popolna je bila tudi v svoji obleki. Bob Eden, precej proti svoji volji dedič trgovine, jc nekoč dejal, da ima človek, ko prestopa očetovo trgovino, občutek, da je gost kakega zaključenega salona. Aleksander Eden je pogledal na uro. »V kakih desetih minutah pričakujem obiska, staro prijitoljico, gospo Jordan iz Honoluluja. Prosim Vas, privadite jo takoj k meni!< Na velikem naslonu njegove zasebne sobe je ležala jutrnja pošta, ki jo je le površno pregledal; kajti njegove misli so se preletavale po drugih potih. Zamaknjen je zrl v hišo na drugi strani. Še je visela kadeča se jutrnja megla nad cestami in iz sivih hlapov se je zamišljenemu možu ob oknu odkrivala slika davno prošlih, daljnih dni. Štiri desetletja so že minila od onega večera v Honoluluju, v veselem, srečnem Honoluluju stare monarhije. V kotu velike dvorane pri Phillimorovih je za steno zelenih palm igrala godba in po blestečem parketu je plesal Alec Eden, tedaj še droban, črnolas mladenič sedemnajstih let, z Alico Phillimorovo. Nerodni mladi dečko se je včasih spotaknil, kajti ples je bil čisto nov, twostep, ki ga je pravkar prinesel na Hawaje neki pomorski kadet. Morda pa njegovega spotikanja ni bila kriva le njegova nerodnost, marveč ludi omamljiva zavest, da drži v rokah biser otočja. Veliko zcmljanov jc, kl jim je sreča nad vso naklonjena. In k tem je spadala Alica Phillimore. Ni bila le bajno lepa, ampak tudi dedinja skoraj neizmernega bogastva. Phillimorove ladje so rezale sedem morij in na tisoč jutrih družinskega posestva je zorel sladkorni trs za zlato žetev. Alec je videl na belem dekličinem vratu simbol njenega prvenstva in premoženja, sloveči biserni niz, ki ga je stari Phillimore prinesel s seboj iz Londona in plačal zanj ceno, da je ves Honolulu zijal z ustmi in očmi. Lastnik tvrdke Meek & Eden je še vedno strmci v valečo se meglo. Kako dražesten je ta spomin na tisti čarobni večer, poln vonja tujih cvetic, dehteč v zamoiklcm šumenju morskih valov in v mehkem šepetu domačih napevov! Kakor skozi kopreno zre pred seboj sij Alicinih modrih oči. Vse razločneje pa vidi — sedaj je namreč že blizu šestdesetih in je povrhu dovršen trgovec — njene velike blesteče bisere, ki se v njih toplem blišču lovi luč kakor v čarobnili zrcalih. Tja — je skomiznil — okroglo štirideset let je že minilo odtlej in mnogokaj se je poslej že dogodilo; na primer, da se je Alica poročila s Fredom Jordanom, in čez nekaj let, da se jima je rodil edini otrok — Viktor. Eden se je trpko nasmehnil. Kako hudo se je zmotila, ko je temu vihravemu in bedastemu cepcu dala to srečo obetajoče imel Godrnjavo je stopil k svoji pisalni mizi. Prav gotovo je kaka Viktorjeva traparija sprožila dogodke, katerih en prizor se bo v kratkem izvršil v tej pisarni. O tem ni dvoma. In ta malopridnež bo stal za kulisami, dokler ne bo padel zastor zadnjikrat. Marno je bil zatopljen Eden v svojo pošto, ko je njegova tajnica malo kesneje javila napovedano obiskovalko. Alica Jordan je bila vesela in živahna kakor vedno. Kako se je ustavljala letom! »Alec, ljubi stari prijatelj .. .« je veselo žvrgolela. Stisnil je njeni drobni roki. »Alica, kako sem vesel, da vas vidim!« Primaknil je usnjat stol. »Za vas častno mesto! Vedno!« Smehljaje se je sedla. Eden so je igral s svojim nožem na mizi. Končno se je zbral. »Torej... Kaj sem hotel reči... Kako dolgo ste že tukaj?« je počel razgovor. >Že štirinajst dni, mislim ... Res, v ponedeljek je bilo štirinajst dni.« »Niste držali obljube, Alica. Niste me obvestili.« »Ko sem pa preživela prelepe urice! Vikt< ' 'co skrbi zame.« »Seveda — Viktor — upam, da se mu dobro godi?« Malce zoprno je spreletelo Edena in pogledal jo v okno. »Megla se dviga, kajne? Imeli bom še lep dan...« »Ljubi, stari Alec, pri meni vam ni treba hoditi okoli vrele kaše. Tega nisem vajena. Najprvo kupčija — je moje geslo. Tako je, kakor sem vam po telefonu oovedala: Sklenila sem prodati Phillimorove bisere.« Za može dela: Vrsta 1937-22 Okusni polčevlji, ki jih morete nositi povsod in ob vsakem vremenu. So iz črnega boksa s celo-gumijevim podplatom, ki se ne da uničiti. Imamo veliko izbero moških in ženskih čevljev za vsak posel, Radevolje Vam svetujemo, katera vrsta ie za Vas najprimerneiša. Edino z obutevjo, iti je izbrana za določeno svrho, morete zvišat kapaciteto svojega dela in zmanjšati porabo moči. Nikar ne nosite pri delu čevljev, k< ste ih nabavili za piaznik, marveč kupu,te obutev, ki je specieino izdelana za ta namen. Vrsta 6627-06 Ako nosite obleko iz angleške tkanine, ne morete biti brez te oblike športnega čevlja. Imamo jih v črni in rjavi barvi. Za otroke -mo pripravili iznenadenje Porazdelili smo nove velikosti, kar pomeni novo znižanje cen otroških čevljev Želimo, da ma vsak otrok za na nevarnejše pomladne dn. dobro obutev, tzkor stite to pri i k o. Osk bite Vaše otroke takoj z močnimi čevlji za štiapac. Vrsta 3767-22 Moški čevlji iz črne mastne kravine z dvojnim podplatom. Primerni tudi za praznik. Zelo trpežni. Vrsta 0767-00 Bakanči iz mastnega gornjega usnja s celogunnje-vim podplatom. Zdrže dolgo časa, ako |ih negujete z našo mastio. Vrsta 3635-18 Polčevlji na zadrgo so še vedno priljubljeni, posebno zaradi ^voje prijetne lorme in lepe oblike. Vrsta 1945-11 Damski čevlji iz boksa z nizko peto, pripravni za delavnik in praznik, zlasti za popoldanske iz-prehode. Vrsta 3762-22 Za dež in slabo vreme. Podplat je dvojen in iz močnega kraviega usnja. Isto vrsto imamo v boksu in v črni ali rmeni barvi. Vrsta 3922-08 »Mokasinke« močni čevlji iz dullboksa z gumi-lastim podplatom, ideal vseh dečkov. Vrsta 9897-70 Celo gumijevi čevlji prirejeni za pomladna dela v vodi in na mokrih tleh. Obvarovali Vam bodo nogi vedno suhi. Osnažijo se pod črpalko. Vrsta 1867-70 Čevlji za delo, v celoti iz gumija so edini, ki pri pomladnem delu na mokrem in v vodi obvarujejo nogi topli in suhi. vrsti 2957-17 Na deželi ne morete biti pomhdi brez teh čevljev. So iz mehkega boksa z udobno nizko peto. Vrsta 3945-05 2enski čevlji s špango za vsak dan iz čvrstega boksa. Za nedeljo lakasti iste oblike Din 169—. Vrsta 1634-22 Za dijake. Spomladi odložite visoke čevlie in jih zamenjajte z uciobnimi polčevlji iz boksa v črni ali rjavi barvi. Vrsta 9891-70 Za naše male generale celogumasti škornii po znižani ceni. Kupite iiii Vašim otrokom in napravili iim boste veliko radost, ter jim ohranili zdravje. Craobrestne posojilo za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek ua hišah in posestvih daje svojim članom „lugrad" Jugoslovanska «zradbena in kreditna /.adruaa r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1. Pravila proti plačilu Din 5-— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8—12 in 14—18. NOVOSTI NOVOSTI NOVOSTI - KLOBUKI ZA DAME IN GOSPODE ÏVAN IN 11 KLENA KVAS MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA ST. 32. Najnovejši modeli za pomlad in poletje ravnokar dospeli. Oglejte si našo veliko zalogo damskih in moških klobukov! Točna popravilal Solidne cenel [Hsoonitii h»$a M A i« IS O H M LUNH ff last A l»rl«teinih Atehsandrovn 19 Velika izbirna zaloca: nogavic, otroških, ženskih in moških srajc, spodniih hlač pletenin, maic. i>uloverov. telovnikov, lastni izdelki. Čevlji za dom in telovadbo snežni čevlji, dežniki, igrače — Lastna plelama in predliskariia. tudi se prevzame entlanje in ažurirante. — Ves pribor za šivanje kakor volna svile itd Krojači in šivilje dobe znaten popust — Tudi ^ugalni konji. sanUe. vozički za pupe po izredno nizkih cenah. — Nn drobno in na debelo. (i Priporoča •• prvi slovenski zavod Vzajemna zauaroualnxa Llnblfana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Rtarčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica Xl.puka 22, Beograd, Poincareova 2 Kanarčki harcerji naprodaj Ljubitelji kanarčkov 1 Imam večjf' množine žlahtnih vrvivcev (Edel-Iui 1er), odlikovanih z veliko in ualo srebrno kolajno in častno diploma. Jamčim, da so dobri pevci. Cena 150 do 250 D n. plemen-ke samice 50 Din. Ilazpošil um ludi ;>o pošti in lainčim da pride ptič živ. PISK AH ALOJZIJ goi telj pravili bar kih kanarčkov LJI BLJANA, Sv. Petra c. st. 52. AVINAL je znrno sredstvo berlinskega lekarnarja Franka /.a odvračanje od pijaiislva. S pomočjo »AVINALA« so je odvadilo alkohoia tudi v naši deželi že neka i sto ljudi. Glavni depot : Apu eka Mr. Rozmana, Beoiirad. Terezije 5. A 12 31. Dražbeni oklic! Dne 16. marca 1931 dopoldne ob 10 se bo vršila v pisarni javnega notarja Tavzesa Frana v Logatcu dražba celotnega posestva pok. Musca Frana iz Broda št. 16, vložek št. 29 in 140 k. o. Blekova vas, s pri-tiklino in premičninami vred. Cenilna vred-; nost nepremičnine 171.257'30 Din, pritikline 6900 Din in premičnine 2070 Din. Najmanjši ponudek: skupna cenilna vrednost 180.227-30 Din. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski okrajnega sodišča v Logatcu. Pojasnila daje notarska pisarna v Logatcu. OKRAJNO SODIŠČE V LOGATCU, ODD. L, dne 23. februarja 1931. Čevljarji pozor! Za spomladansko sezono sem dobil ševro in boks v najnovejših modnih barvah iz inozemskih tovarn, kakor tudi črni in rujavi boks in prvovrstne podplate od najboljših domačih tovarn po najnižjih cenah. Osebno naj se vsak sam prepriča, saj nakup ni obvezen. Priporoča se FRANC ERJAVEC trgovina usnja, Ljubljana, Stari trg 1 l/a. Vzajemni posopitid v Ljubljani, r. z. z o. z. aa Miklošičev, cesti po et* hotela »Un:on«. Hranilne vioge se obrestuieio naiugodnele. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaïa circa po. odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudiio lastna paiaća, nadpolovica deinic hotela »Uniona«, hiše m zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Po so ti I a proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. ZADRU ZNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA TELEFON STEV. 2057, 2470, 2979 D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cest a io) Vlose nad Din 500,000.000'- Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-- Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu in Inozemstvu Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čet '»dajutelJ: Ivan Bakovet n-4dnik. Brane Kremlar,