Poprečnlna v gotovini platana n ŠT EVI L K A 1 LETNIK XXXVI K K GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. JANUARJA 1935 ■ ^ova urec*ba o zaščiti denarnih zavodov. — K zadnji statistiki. — Zadružništvo pod W ■ fašističnimi vplivi. — Vprašanja in odgovori. — Zvezine objave. — Davki in takse. Priloga „Narodnega Gospodarla" št. 1., 1.1935. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni Izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na Istem mestu In pri Istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Adlešičih, r. z. z n. z., se vrši na Jožefovo 19. marca 1935, ob 15. uri v župnišču. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. revizijsko poročilo. 4. odobrenje računskega zaključka za 1. 1934. 5. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Boštanju, r. z. z n. z., se vrši dne 10. februarja 1935 ob 7. zjutraj V prostorjh hranilnice. Dnevni red: 1. odobritev računskega zaljučka za leto 1934. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. volitev novega člana načelstva. 4. slučajnosti. Občni zbor Obrtno - kreditne zadruge v Ljubljani, r. z. z n. z. v likvidaciji, se bo vršil dne 31. januarja 1935 ob 6. uri zvečer v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje, št. 8. Dnevni red;,l. poročilo likvidatorjev. 2. sklepanje o shrambi poslovnih knjig. Občni zbor Prometne zadruge za blagovni promet v Ljubljani, r. z. z o z. v likvidaciji, se vrši v soboto 26. januarja 1935 ob 20. uri v pisarni zadruge na Tyrševi cesti št. 17. Dnevni red: 1. poročilo o likvidaciji. 2. odobritev računskega zaključka za leto 1934. 3. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Markovcih, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 3. februarja 1935, ob 11. uri dop. v poslopju državne narodne šole v Markovcih. Dnevni red: 1. odobritev zapisnika o V. občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za 1. 1934. 4. even-tuelne nadomestne volitve načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti. Redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Moravčah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 3. februarja J935 ob >/,3. pop. v uradnem ptostoru. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbcra. 2. čitanje revizijskih poročil iz 1. 1932 in 1934. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobrenje računskega zaključka za leto 1934. 5. volitev načelstva In nadzorstva. 6. prememba pravil (§§ 4. in 10.). 7. slučajnosti. Občni zbor Kmetijske strojne zadruge v Retečah pri Škofji Loki, r. z. z o. z., se vrši dne 27. januarja 1935 ob 15. url v društvenem domu. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za 1.1934. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti. Redni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Ribnici z okolico, r. z. z o. z., se vrši dne 27. januarja 1935 ob 7 Vj zjutraj v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobrenje računskega zaključka za leto 1934. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. dopolnilna volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti. Redni občni zbor Kmetijske strojne zadruge v Savljah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 2. marca 1935 v prostorih g. tajnika ob 1. uri popoldne. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. potrjenje računskega zaključka za 1 1934. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti. Redni občni zbpr Živinorejske zadruge za selško dolino v Selcih, r. z. z o. z., se bo vršil dne 27. januarja 1935 ob 7. uri zjutrAj v dvorani Krekovega doma v Selcih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva, 2. odobritev rač. zaključka za 1. 193.4. 3 vplftev načelstva. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. prememba pravil. 6. slučajnosti. Redni občni zbor Sirarske zadruge v Stari Fužini v Bohinju, pošta Sv. Janez - Bohinjsko jezero, r. z. z o. z., se bo vršil dne 3. februarja 4935 ob 1. uri popoldne. Dnevni red; 1. čitanje zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobritev računskega zaključka za leto 1934. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. sprememba pravil § 45. 7. sklepanje o dobavi mleka in prevoza iz pod Stu-dora. 8. slučajnosti. Občni zbor Električno - strojne zadruge V Šmarci, r. z. z o. z., se bo vršil dne 3. svečana 1935 popoldne ob 3. uri v Šmarci v pisarni zadruge. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. čitanje poročila o zadnji uradni reviziji. 4. odobritev računskega zaključka za leto 1984. 5. sprememba pravil. 6. volitev načelstva in 'nadzorstva za tri leta. 7. slučajnosti. Redni občni zbor ttranllnlce Ih posojilnice v Tržišču, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 3. JebruArja 1935 ob pol 3. uri popoldne v župnišču v Tržišču. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje računskega zaključka za leto 1934. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. poročilo 0 izvršeni reviziji. 6. slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva v Voklem, r. z. z o. z., se bo vršil 26 januarja 1935 ob pol 10. uri dopoldne v šoli v Voklem. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1934. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti. MflRODNI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani „Zadruž. zveze' dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25"— Din na leto, za pol leta 12-50 Din. = Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. . Nova uredba o zaščiti denarnih zavodov. Decemberska številka Nar. Gosp. je prinesla sicer besedilo nove uredbe o zaščiti denarnih zavodov od 23. novembra 1934, toda uredba je precej dolga in čitati zakone je za lajika težka stvar. Zato ne bo odveč, ako podamo v naslednjem poljudno bistvene določbe, zlasti pa spremembe, ki jih ima nova uredba o zaščiti denarnih zavodov. 1. Rok za vložitev prošnje. Odložitev plačil ali sanacija se smeta dovoliti na prošnjo, ki se poda najkasneje v letu dni po uveljavitvi uredbe. Ker je bila uredba uveljavljena, t. j. objavljena 24. novembra 1934, imajo posojilnice čas še do 24. novembra 1935, da prosijo za zaščito (čl. 1, odst. 2.). Uredba hoče torej v teku enega leta od vseh denarnih zavodov izjavo, da prosijo za zaščito ali pa da so pripravljeni normalno poslovati. 2. Odločitev ministrov. O prošnjah za odložitev plačil ali sanacijo odloča minister za trgovino in industrijo, odnosno minister za kmetijstvo glede zadrug, glede zadružnih zvez pa ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo (čl. 3.). Smisel spremembe je v tem, da se ne obremenjuje ministrski svet z vsemi prošnjami, temveč se to prepušča resornima ministroma. 3. Valorizacija državnih papirjev ni dopustna. Zavodom, ki prosijo za odložitev plačil ali za sanacijo, se sme dovoliti valorizacija nepremičnin na sedanjo vrednost na podlagi ocene strokovnjakov. Po prejšnji uredbi je bila dopustna tudi valorizacija državnih vrednostnih papirjev na nabavno vrednost, do-čim je v novi uredbi to izpadlo (čl. 13.). Zadruge imajo itak prav malo kapitalov vloženih v državne vrednostne papirje, tako da jih ta določba ni zadela. Zelo pa je zadela nekatere banke, pa tudi regulativne hranilnice, ki so imele velike kapitale naložene v državnih vrednostnih papirjih. 4. Odložitev plačil za največ šest let. Odložitev plačil se sme dovoliti največ za 6 let (čl. 7., odst. L). Po prejšnji uredbi je bila odložitev plačil dovoljena normalno za 5 let, a izjemoma po sklepu ministrskega sveta tudi za več let. Namen te določbe je pač ta, da se da vsem zavodom enoten šestletni rok, da skušajo v tem roku normalizirati svoje poslovanje. V tem roku se bo, tako se domneva, tudi pokazalo, ali je zavod sposoben za življenje ali ne. 5. Novo poslovanje — nove knjige. Novi zavodski dolgovi se vodijo v posebnih knjigah. Na te nove račune se pre- l našajo tudi oni zneski, ki jih zavod po zaključku vsakega šestmesečja po razporedu izplačuje na račun starih vlog, pa jih en ali drugi vlagatelj ne dvigne. Enako mora zavod ločeno vknjiževati tudi kredite, ki jih dovoljuje iz sredstev novih vlog. Novi krediti namreč prvenstveno služijo za pokritje novih vlog (čl. 17., odst. 4 in 6.). Uredba hoče strogo ločiti novo poslovanje od starega poslovanja, nove vloge od starih vlog in nove kredite od starih kreditov. Zavod pod zaščito ima torej možnost, da svoje staro poslovanje v teku 6 let uredi, da je po šestih letih vse to poslovanje normalizirano in preide v novo poslovanje. Med tem urejevanjem starega poslovanja pa se že vzporedno vrši novo poslovanje: sprejemajo se nove vloge in iz le-teh dajejo novi krediti. Računi o novih vlogah in novih kreditih se vodijo popolnoma ločeno. 6. Pobot terjatev z dolgovi zavoda. Dolgove in terjatve pri istem zavodu je po novi uredbi dovoljeno pobotati (kompenzirati). Če ima dolžnik proti zavodu lastno terjatev iz hranilne vloge ali iz tekočega računa, jo sme pobotati v celoti. Če si je dolžnik pridobil staro terjatev proti zavodu iz hranilne knjižice ali iz tekočega računa od koga drugega, sme pobotati svoj dolg iz pridobljene vloge do največ 50% pri vsakem odplačilu, ako istočasno ostalih 50% položi v gotovini. Tudi zaščiteni kmetje morejo s pridobljeno hranilno knjižico pobotati svoj dolg ali posamezne letne obroke do 50%, ako istočasno ostalih 50% polože v gotovini. Kot stare terjatve zavodskih upnikov se smatrajo hranilne vloge, odnosno tekoči računi vlagateljev, ki so obstojali na dan, ko je zavod prosil za zaščito (čl. 18, ods. 18 do 4.). Po prejšnji uredbi je bilo obljubljeno, da bo glede kompenzacij izšla posebna uredba. Sedanja uredba je zadevo kratko uredila in dovolila kompenzacijo (pobot) dolžnikom tako, da s pridobljeno hranilno knjižico poplačajo toliko svojega dolga ali obresti, kolikor istočasno položijo upniškemu zavodu v gotovini. 7. Obrestna mera. Pri zavodu pod zaščito ne sme obrestna mera za stare hranilne vloge in za tekoče račune biti manjša od 2%, niti večja od 4% na leto v celoti. V prošnji za zaščito mora zavod obrestno mero predložiti in minister v svojem odloku o zaščiti odredi tudi višino obrestne mere (čl. 19, odstavek 1.). Po stari uredbi je bila obrestna mera za vloge, oziroma tekoče račune maksimi-mirana s 5%. — Nova uredba še tudi predvideva, da je medtem, ko teče zaščita, možno zvišanje ali znižanje obrestne mere za stare vloge po odločbi ministra. 8. Izplačevanje starih vlog. Razpored. Zavod pod zaščito mora napraviti po izteku vsakih 6 mesecev razpored denarja, izterjanega iz terjatev v zadnjih šestih mesecih. Po tem razporedu sc v naslednjih treh mesecih vsa gotovina iz izterjanih terjatev uporabi za poravnavo starih dolgov, potem ko so se od te gotovine odbili režijski stroški, javne davščine in obresti privilegiranih denarnih zavodov. Za razpored pa veljajo ta-le določila: 1. Vlagateljem z vlogo do 10.000 Dm se izplačuje kapital z obrestmi vred prvenstveno z najvišjim odstotkom. 2. Glede ostalih vlagateljev in upnikov se uredi tako, da dobe manjši vlagatelji odstotno več, večji pa manj. 3. Razpored mora navajati izjemna izplačila, izvršena vlagateljem za primer bolezni, smrti in neobhodnega vzdrževanja. 4. Tekom prvih 6 mesecev po dovolitvi zaščite sme denarni zavod vlagateljem de- loma in začasno izplačevati akontacije. Po izteku šestmesečnega roka pa napravi z njimi končni obračun po razporedu. Razpored se mora razgrniti na vidnem mestu v poslovnih prostorih zavoda in ga je tudi predložiti vsakih 6 mesecev ministru, da ga eventuelno popravi radi pravilnejše razdelitve (čl. 20, odst, 1 do 3.). Po prejšnji uredbi je moral denarni zavod istočasno s prošnjo za zaščito predložiti tudi odplačilni načrt za vsa leta zaščite, najmanj pa za eno leto. Praksa je pokazala, da vsi taki odplačilni načrti vise v zraku radi negotovosti odplačil dolžnikov. Nova uredba je zato v čl. 20 določila, da se vsakih 6 mesecev za zbrano gotovino, vplačano od dolžnikov, napravi razpored, po katerem se le-ta pravično razdeli med vse vlagatelje. Le žal pa so načela, po katerih se ima razpored delati, premalo določna. Odredba, da dobi manjši vlagatelj odstotno več, večji pa manj, je precej nedoločna, ker ni povedano, v kakšnem odstotnem razmerju. Bodo pač morale posojilnice po resnem prevdarku napraviti predlog, da bodo vsi vlagatelji pravično upoštevani. Eno je gotovo, da ima uredba o zaščiti denarnih zavodov pred očmi le banke. Zato je določeno, da se vlagateljem z vlogo do 10.000 Din po razporedu ima izplačevati kapital z obrestmi z najvišjim odstotkom. Pri posojilnicah pa je pretežna večina vlagateljev, ki imajo vloge do 10.000 Din, veliko manj pa onih preko 10.000 Din. Zato bo ta najvišji odstotek za male vlagatelje (to so vlagatelji do 10.000 Din) pri posojilnicah tudi bolj skromno izpadel. 9. Kreditiranje novega denarja. Že zgoraj smo omenili, da uredba zahteva strogo delitev starega poslovanja od novega in ravno tako starih vlog od novih vlog. Uredba tudi določa, kako se mora denar iz novih vlog nalagati n. pr. v zapise Narodne banke, v državne kratkoročne bone, v državne papirje itd. Ena desetina najmanj mora biti v zavodski blagajni ali pri Narodni banki na žiro-računu itd. (čl. 21.). Ravno tako določa uredba, da se iz novega denarja ne sme kreditirati eni osebi več nego znaša ena desetina lastnih sredstev, da se ne smejo dajati posojila niti članom upravnega niti nadzornega odbora niti uslužbencem itd. (čl. 22.). Zopet vidimo, da so te določbe urejene pač le za bančno poslovanje. Za zadruge naložbe, kakršne omenja čl. 21, ne pridejo v poštev, ker zadruge odvišni denar nalagajo pri svoji zvezi. Ravno tako pa določba glede posojil ni umestna, ker je pri zadrugah že doslej veljalo pravilo, da člani načelstva in nadzorstva ne morejo dobivati posojil. 10. Sanacija zavoda. Zelo obširne so določbe o sanaciji, ker imajo zopet pred očmi banke. Pri bankah se namreč lahko pretvori do 40% starih vlog v delniško glavnico in specialni rezervni zaklad; specialni rezervni zaklad se v naslednjih letih postopnjema amortizira, t. j. vrača vlagateljem, katerim je bil vzet, iz vsakoletnega čistega dobička banke, potem, ko se je odbil od dobička redni prispevek za normalni rezervni zaklad. Toda tudi zadrugi se sme dovoliti sanacija, če je odpisala svoj rezervni zaklad. Primerno temu, za kolikor je zadruga pasivna, odredi minister za trgovino in industrijo, naj plačajo zadružniki v rezervni sklad del ali za celo vsoto, s katero jamčijo po pravilih. Pri zadrugi z neomejeno zavezo pa plačajo v slučaju sanacije največ 20- kratni znesek deleža v rezervni zaklad (čl. 31.). Mislimo pa, da določbe o sanaciji pri zadrugah v splošnem ne bodo prišle v poštev, razen mogoče pri par posojilnicah. l* 4 11. Izvenstečajna likvidacija. Izvenstečajno likvidacijo pri zavodih, pri katerih ne more biti dovoljena niti odložitev plačil niti sanacija, izvajajo likvidatorji zavoda po predpisih zakona in zavodskih pravil o likvidaciji. Lahko se postavi zavodu tudi komisar (čl. 36). Posebne določbe pa ima uredba zopet glede izvenstečajne likvidacije pri zadrugah z ozirom na jamstvo zadružnikov. Če je član odpovedal in je njegovo članstvo prenehalo pred veljavnostjo te u-redbe, t. j. pred 24. novebrom 1934, velja njegovo jamstvo le do roka kot določajo pravila. Če je pa zadružnik članstvo odpovedal, a po določbi pravil članstvo še ni prenehalo, potem traja njegovo jamstvo do konca izvenstečajne likvidacije brez ozira na določbe pravil. Odpoved članstva pa ni več mogoča od dne, ko zadruga zaprosi za izvenstečajno likvidacijo (čl. 44, odst. 1 a — c). Pri zadrugi z neomejeno zavezo se pretvori v izvenstečajni likvidaciji neomejena zaveza v omejeno, tako, da član jamči z desetkratnim zneskom svojega deleža oziroma deležev; skupni znesek iz zaveze pa ne sme biti manjši od 1 000 Din. Pri neomejeni zavezi je torej dana sicer ugodnost, da se jamstvo člana zadruge z neomejeno zavezo olajša s tem, da plača desetkratni delež, a določena je meja, da mora plačati najmanj 1000 Din. Zanimivo je dejstvo, da v slučaju sanacije mora event. član zadruge z neomejeno zavezo plačati dvajsetkratni znesek za vsak delež, pri izvenstečajni likvidaciji pa le desetkratni znesek vsakega deleža, toda najmanj 1000 Din. Mislimo, da je bila uredba delana v hitrici in le od tod ta razlika. Vsekakor je pa važno, da uredba težo neomejene zaveze silno omilila, tako da bo jamstvo članov pri zadrugi z omejeno zavezo marsikje večje kakor pri zadrugi z neomejeno zavezo, če gre posojilnica po uredbi v sanacijo ali izvenstečajno likvidacijo. Dejstvo je namreč, da imajo posojilnice z neomejeno zavezo pri nas prav nizke deleže po večini iz predvojnega časa le par dinarjev in bi tako v slučaju sanacije znašalo njihovo jumstvo 20-kratno vsoto deleža, v slučaju izvenstečajne likvidacije pa 1000 Din. 12. Prisilna poravnava. Celo prisilno poravnavo more dovoliti minister za trgovino in industrijo posojilnici, ki je prišla v izvenstečajno likvidacijo. Posojilnica bi se torej poravnala s svojimi vlagatelji, da jim plača od njihovih naložb po določbah zakona o prisilni poravnavi gotovo kvoto, katera pa mora znašati najmanj 40% (čl. 46). 13. Zaščita regulatlvnih hranilnic. Nova uredba se razlikuje od poprejšnje posebno v tem, da je podobno uredila zaščito hranilnic javnopravnih teles ali, kot pri nas pravimo, regulativnih hranilnic (člen 47 — 53). Posebno predvideva dve meri: a) Javnopravno telo (občina), ki jamči za obveznosti hranilnice in ki je obenem dolžnik hranilnice, se zaveže, da vnese potrebne vsote v letni proračun radi odplačila svojega dolga hranilnici. b) Javnopravno telo se zaveže, da bo prispevalo za pokritje odpisov in za okrepitev poslovnih sredstev svoje hranilnice. Prispevek se izvrši lahko tudi tako, da se izdajo zadolžnice na podlagi hipotek na prvem mestu njenih nepremičnin. Uredba je torej rešila obe preporni vprašanji. Predvsem je naložila občinam, ki so svoji hranilnici dolžne, da morajo začeti z vračili in v to svrho poskrbeti potrebna sred- stva v občinskem proračunu. Občinam, ki jamčijo za hranilnico, je pa tudi naložila, da morajo ravno radi tega jamstva dejansko prispevati za pokritje Izgub hranilnice In za okrepitev njenih poslovnih sredstev in v to potrebna sredstva zagotoviti v proračunu. Pokazalo se je namreč zadnja leta, da so nekatere občine svojo jamstveno obvezo smatrale za nekaj teoretičnega, nekaj na papirju, stvarno pa da upniki občinske hranilnice ne morejo in ne smejo iz tega jamstva ničesar podvzemati napram občini. Sedaj je uredba pojasnila, da to jamstvo velja in da mora občina to jamstvo tudi izvrševati, če ne gre drugače, pa s tem, da v proračunu poskrbi za pokritje izgub. 14. Dopolnitev prošnje. Uredba tudi predvideva, da denarni zavod svojo prošnjo za zaščito, vloženo po predpisih prejšnje uredbe, izpremeni ali dopolni. Kot smo videli, ima nova uredba napram prejšnji nekatere bistvene spremembe. Vse prej vložene prošnje veljajo tudi kot vložene po novi uredbi; zavod pa ima pravico, da v teku meseca dni od uveljavljene uredbe (t. j. bilo do 24. decembra 1934) svojo prošnjo z ozirom na določbe nove uredbe spremenUali dopolni (čl. 67). 15. Pregledi zadrug — zaščita zadrug. Kot dodatek k novi uredbi o zaščiti denarnih zavodov sledi tudi nova uredba o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez. Uredba v glavnem določa, da je glede zadrug mesto ministra za trgovino in industrijo kompetenten minister za poljedelstvo, da odloča, glede zvez pa odloča ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo. Važna sprememba pa je nastopila glede pregleda zadrug, ki prosijo za zaščito. Za preglede namreč odreja minister za kmetijstvo predvsem revizorje Privilegirane agrarne banke. Določen je tudi sklad za preglede, v katerega vplačujejo zadruge in zveze brez ozira na to, ali prosijo za zaščito ali ne, gotov znesek od lastnih sredstev. Prispevek pa ne sme biti večji od 10/o0 vplačanih deležev in rezervnega zaklada (čl. 1. in 2. u-redbe o zaščiti zadrug). Namesto posvetovalnega odbora za bankarstvo je pri zadrugah zaslišati pristojno zadružno zvezo, razen tega pa še Privilegirano agrarno banko. Prošnje vlagajo zadruge potom svoje zveze na ministra za kmetijstvo, zadružne zveze pa naravnost na ministra. Pot skozi glavno zadružno zvezo je torej z uredbo izločena. Tudi nova uredba o zaščiti kreditnih zadrug je pridržala znani čl. 6 glede sanacijskega sklada, v katerega sme zveza pobirati od včlanjenih zadrug do 10% letnega čistega dobička, razen tega pa sme ubrati od njih enkrat za vselej 10% rezervnega sklada vsake včlanjene zadruge po poslednji letni bilanci. Pravilniki izdani k prejšnji uredbi o zaščiti kreditnih zadrug ostanejo v veljavi razen, v kolikor bi bili v nasprotju z novo uredbo. Navedli smo kratko najvažnejše določbe iz uredbe o zaščiti denarnih zavodov in iz uredbe o zaščiti kreditnih zadrug. Kdor bi hotel poznati podrobnejša določila, mora brati uredbi sami, ki sta objavljeni v 12. številki Narodnega Gospodarja od 15. decembra 1934. Komur potem še ne bi bilo kaj jasno, naj se pa obrne na Zadružno zvezo za pojasnilo. K zadnji statistiki. Zadnji številki našega lista je bila priložena statistika o poslovanju članic Zadružne zveze v Ljubljani za 1. 1933. Z ozirom na sedanjo, že dolgo trajajočo krizo se nehote vsiljuje vprašanje, kako so zadruge prebile dobo, odkar so se pojavili prvi začetki krize do danes. V pojasnilo naj služijo sledeči podatki, ki smo jih sestavili za zadnjih pet let na podlagi statistike prejšnjih let od 1. 1929 dalje. Hrvatske članice smo iz te primerjave izpustili, tako, da se podatki nanašajo samo na članice v Sloveniji, ki so bile poslale svoje prispevke za statistiko. Članstvo. Leto Pri posojnicah Pri nekreditnih Skupaj Število zadrug Število poročil Število članov Število zadrug Število poročil Število članov Število zadrug Število poročil Število članov 1929 304 301 90.528 251 234 45.685 555 535 136.213 1930 315 314 96.610 277 252 49.040 592 567 145.650 1931 323 318 100.341 307 280 50 579 630 598 160.920 1932 323 323 109.338 322 290 52.483 645 613 161.821 1933 326 325 95.981 329 325 52048 655 650 148.029 Na eno posojilnico je prišlo povprečno 1. 1929: 297, 1. 1930: 306, 1. 1931: 315, 1. 1932: 338 in 1. 1933 294 članov. Podobno upadanje se kaže pri nekreditnih zadrugah, kjer je v posameznih letih odpadlo na posamezno zadrugo 197, 194, 180, 181 in v zadnjem letu 160 članov. Nazadovanje članstva je deloma v zvezi s tem, da so bile zadruge dobile navodila, naj bolj pazijo na beležke v članskih imenikih in črtajo iz njega vse, ki so prenehali biti člani. Promet. Kako silno je vplivala kriza na gospodarstvo naših zadrug, se vidi dobro iz primerjave podatkov o celokupnem prometu v posameznih letih, ki je v celoti nazadoval več nego za polovico. Pri tem nazadovanju so seveda posojilnice prizadete veliko bolj nego blagovne zadruge, dasi je tudi pri njih padel približno za eno tretjino. Celokupni promet je znašal v tisočih dinarjev: Leto Pri posojilnicah Pri nekreditnih zadrugah Skupaj 1929 3,749.596 1,636.315 5,388.838 1930 3,682.733 1,751.393 5,434.127 1931 3,225.974 1,292.856 4,518.831 1932 2,306.422 1,129.309 3,435731 1933 1,560.036 1,085.851 2,615,887 Promet pri posojilnicah tvorijo v glavnem na eni strani vplačila hranilnih vlog, vloge v tekočem računu in povrnjena posojila, na drugi strani pa povračila hranilnih vlog, dana posojila in izplačila v tekočem računu. Prejemki, ki so jih posojilnice imele od prejetih hranilnih vlog, vlog v tekočem računu in od povrnjenih posojil, so bili v posameznih letih sledeči (v tisočih dinarjev): Leto Prejete hran, vloge Povrnjena posojila vloge v tek. rač. Skupaj 1929 434.296 118.695 363 986 916.977 1930 425.449 126.675 360.791 912.915 1931 362.606 122.319 300.195 785.120 1932 249.612 102.458 233.532 585.603 1933 194.064 80-411 162.526 337.001 Izdatki v teh treh panogah posojilničnega poslovanja izkazujejo sledeče številke (v tisočih dinarjev): Leto Dvignjene hran. vloge Dana posojila Izplačila v tek. raž. Skupaj 1929 295.162 166 939 410.965 873.066 1930 336.111 123.293 371.411 830.815 1931 350.881 141.160 313.088 805.130 1932 291.352 70.780 217 075 579.207 1933 213.721 57.411 158.172 449 304 Najboj je občuten padec pri dotoku novih hranilnih vlog, ki se je zmanjšal za več nego 55°/o' Pa tudi dotok novih vlog v tekočem računu je močno nazadoval. Posledica se kaže v okolnosti, da so mogle posojilnice dajati čim dalje manj posojil. Vsota dvignjenih hranilnih vlog bi bila brez dvoma mnogo višja, če bi bilo posojilnic im na razpolago več tekočih sredstev. V še večji meri velja to za dana posojila, saj je 1. 1933 podeljenih skoro 66% manj nego 1. 1929 Nazadovanje prometa se kaže.pri kmečkih posojilnicah v veliko večji:meri nego pri mestnih. Tako je 1. 1933 znašal promet pri kredilnih zadrugah v Ljubljani (v tisočih dinarjev): 265.767, v Celju 517.960, v Mariboru 222.782 in v Ptuju 129.170, skupaj 1.135,679.000 Din, dočim odpada na vse posojilnice po drugih krajih od celokupnega prometa le 424,357 000 Din. Hranilnih vlog je bilo pri posojilnicah v označenih mestih vplačanih 118,783 000 Din, pri vseh drugih pa le 75,281.000; hranilnih vlog izplačanih 148,900.000, pri drugih samo 84,821.000 Din. Dolžn.ki so posojilnicam v omejenih štirih mestih povrnili posojil 33,242.000, vsem drugim samo 47,169.000 Din, dočim so posojilnice v navedenih mestih dale novih posojil za 20,346.000 Din, vse druge pa le za 37.065.000 Din. Iz teh številk se vidi, da so bile podeželske posojilnice pri nazadovanju prometa dosti bolj prizadete nego mestne. To je razumljivo, saj so dohodki kmečkega gospodarstva veliko bolj padli nego dohodki meščanskih slojev. Velik, če ne največji de lež pri opisanem nazadovanju prometa ima tudi zakonodaja o kmečki zaščiti. Med nekreditnimi zadrugami so se razmeroma še dosti dobro držale nabavi jalne (konzumne), pri katerih je izkupiček za prodano blago znašal v posameznih letih: 1. 1929 67,137 000, 1. 1930 70,372.816, 1. 1931 68,020.242, leta 1932 59,215 076, leta 1933 65.227.107 Din. Za blago so pa izdale: leta 1929 66,800.264 Din, 1. 1930 77,327.614 Din, 1. 1931 67,284 942 Din, 1. 1932 57,414.174 Din, 1. 1933 56,739.962 Din. Mlekarske zadruge so prodale blaga v posameznih letih: 1. 1929 za 8,847.743 Din, 1. 1930 za 9,340.067 Din, 1. 1931 za 8,980 618 Din, 1. 1932 za 10,724.585 Din, 1. 1933 za 7,576 841 Din. Izplačale pa so svojim članom za dobavljeno mleko: 1. 1929 za 7,902.596 Din, 1. 1930 za 7,882 523 Din, 1. 1931 za 7,845 848 Din, 1. 1932 za 9,763 778 Din in 1. 1933 za 6,645.500 Din. Do konca 1. 1931 je bil torej promet mlekarskih zadrug precej stalen in se je držal na isti višini, 1. 1932 kaže precejšen napredek, 1. 1933 pa občutno nazadovanje. Zadružne elektrarne izkazujejo naslednji promet v prejemkih za blago in tok: 1. 1929 1,696.450, 1. 1930 947 702, 1. 1931 1,243 038, 1. 1932 1,117.375, 1. 1933 835.793 dinarjev; njihovi izdatki pa so znašali 1. 1929 1,200 819, 1. 1930 949.979, 1. 1931 938.385, 1. 1932 768 719 in 1. 1933 627.811 Din. Obrtne zadruge so prejele za prodano blago: leta 1929 34,901.145, leta 1930 28,078.460, leta 1931 58,160.937, leta 1932 40,609.851 in 1. 1933 34,254 839. Izdale so za blago: leta 1929 32,191.036, leta 1930 34,501.831, leta 1931 48,468.928, leta 1932 44,972.924 in leta 1933 32,640.172 Din. Zadruge raznih drugih vrst ne izkazujejo v svojem prometu kakih bistvenih posebnosti, razun da se tudi pri njih opaža zmanjšanje prometa. Bilančno stanje. Pri posojilnicah. Naslednja tabela kaže izpremembe v bilančnem stanju glede najvažnejših postavk (v tisočih dinarjev): a) Aktiva. Leto : 1929 1930 1931 1932 1933 Gotovina 11.495 12.135 10.961 6.277 6.111 Posojila 349.959 459.665 482.620 454.332 432.292 Menična posojila 34.862 17.421 15.080 12.387 11.450 Aktivni tek. rač. 246.366 245.476 253.590 251.556 244.198 Naložbe 315.072 321.218 283.731 280.218 276.696 Inventar in nepremičnine 22.878 27.173 34.816 36.548 39.075 Zaostale obresti 7.285 9.180 13.373 11.765 10.628 Ostala aktiva 13,615 7.342 16.144 18.501 14.596 Izguba 5 88 248 43 399 b) Pasiva. Hranilne vloge 902.451 988 675 1,001.857 966.318 926.697 Pasivni tek. rač. 53.289 54.387 43.878 45.893 39 208 Izposojila in ostala pasiva 17.677 23.834 29.458 22.506 28.643 Deleži 1.042 1 108 1.220 1.217 1.337 Rezerve 21.945 26.896 30.610 32.391 36.666 Dobiček 5.035 4.799 3.529 3.301 2.946 Primerjajnč izpremembe aktiv pri posameznih letih vidimo, da je gotovina v blagajnah od leta do leta manjša in zaradi tega tudi hkviditeta vedno slabša. Posojila so do leta 1931 naraščala, potem pa so neznatno nazadovala. Menična posojila so celo padla na V3 stanja v letu 1929. Najmanj izpremembe kažejo dani krediti v tekočem računu. Tudi naložbe ne kažejo prevelikega nazadovanja. Toda gole številke ne kažejo prave slike; naložbe so se razmeroma malo znižale, največ zaradi tega, ker zavodi, pri katerih je bil denar naložen, zaradi svoje nelikvidnosti niso mogli vračati večjih vsot. Vrednost lastnih investicij je zelo poskočila; večinoma gre za nakup nepremičnin. Zelo se je povečala vsota neplačanih obresti in bo treba temu dejstvu v bodoče obračati večjo pozornost. Pri pasivih se vidi, da so se hranilne vloge enako kakor posojila množile do leta 1931, ko so bile dosegle imponujočo vsoto nad eno milijardo dinarjev. Naslednji dve leti kažeta nagel in občuten padec. Od lastnih sredstev kažejo deleži enakomerno toda neznatno povečanje, dočim so rezervni zakladi naraščali mnogo hitreje in v razveseljivem obsegu. Doseženi poslovni dobiček izkazuje v posameznih letih vedno manjše zneske, ker se je poslovanje skrčilo in ker je obrestna mera za posojila nazadovala. Nabavne In prodajne sadruge. a) Aktiva (v tisočih dinarjev): Leto 1929 1930 1931 1932 1933 Gotovina 339 223 295 345 304 Zaloga blaga 16.729 14.239 14.012 13.466 10.850 Dolžniki 6.151 7814 6.901 6.590 7.949 Premičnine 911 994 897 826 885 Nepremičnine 2.999 3542 3 027 2.661 2.580 Naložbe 430 155 264 237 320 Ostala aktiva 2.017 1.837 1.663 886 600 Izguba 125 324 235 257 270 b) Pasiva. Upniki 8.589 8.882 7.926 6.389 6.407 Izposojila 13.846 12.487 11.073 8.948 7.756 Ostala pasiva 1.287 2 774 2.821 3.706 3.364 Deleži 523 543 619 693 718 Rezerve 4.767 5.118 5.571 5.304 5.285 Dobiček 691 424 286 228 230 Gospodarski položaj konsumnih zadrug se je tekom krize poslabšal, poslovne izgube rastejo, poslovni dobiček je vedno manjši. V zadnjih dveh letih je bila izguba celo večja nego dobiček. Kar je hujše, je pa to, da tako silno naraščajo blagovni dolžniki, ki so se v 1. 1933 napram 1. 1929 pomnožili kar za 1,798 000 Din. Te razmere niso zdrave in utegnejo privesti zadruge v težaven položaj. Zato bodo morale zadruge napeti vse sile, da se položaj v tem oziru izboljša. Opetovani opomini zveze, naj se prodaja le za gotovino, bodo morali priti bolj do veljave. Bolj razveseljivo pri teh zadrugah je, da so znatno zmanjšale blagovno zalogo. Vrednost blaga v zalogi je v zadnjih 5 letih padla za 5,879.000 Din, več nego za eno tretjino. V zvezi s tem so se precej znižale postavke „upniki" (za 2,182 000 Din) in iz-posojila (za 6,090.000 Din). S tem so si zadruge prihranile mnoge izdatke za obresti. Mlekarske zadruge. a) Aktiva (v tisočih dinarjev). Leto 1929 1930 1931 1932 1933 Gotovina 42 62 81 89 95 Zaloga blaga 907 446 1.137 481 661 Dolžniki 589 651 860 924 1.105 Premični inventar 581 680 1.004 1.139 1.112 Nepremičnine 929 1.132 820 968 854 Naložbe 326 390 396 437 338 Ostala aktiva 147 82 57 332 187 Izguba 40 b) 93 Pasiva. 106 257 247 Upniki 874 500 1.270 1.200 1.079 Izposojila 951 853 1.115 1.346 1.522 Ostala pasiva 90 285 69 118 66 Deleži 200 213 212 202 316 Rezerva 1.119 1.437 1.666 1.625 1.485 Dobiček 328 250 130 93 137 Že iz številk o prometu mlekarskih zadrug v zadnjih 5 letih se je videlo, kako neurejene in nestalne so bile razmere, v katerih so delovale mlekarske zadruge. Isto nestalnost vidimo v bilančnih postavkah. Posebno so značilni podatki o blagovnih zalogah v posameznih letih 1. 1930 se je vrednost blaga v skladiščih napram prejšnjemu letu znižala več nego za polovico, v 1. 1931 je napram letu 1930 poskočila za 151 %, v naslednjem letu je zopet silno padla in v letu 1933 vnovič zelo poskočila. Še več dado misliti številke o dolžnikih, ki so narastli za 516.000 Din, ali skoro za 88%. Posledica je, da zadruge ne morejo članom v redu plačevati dobavljenega mleka, zaradi česar so zelo narastli dolgovi zadrug (upniki). Druga neprijetna posledica je, da so stalno nalaščala izposojila zadrug, s čemer so se povečala bremena za obresti. Zadruge bodo na vsak način morale odločno delati na to, da se bo prodano blago plačevalo bolj točno. Zadružne elektrarne. a) Aktiva (v tisočih dinarjev). Leto 1929 1930 1931 1932 1933 Gotovina 57 68 48 55 56 Zaloga blaga 194 246 221 198 154 Dolžniki 594 663 777 627 478 Premič. inventar 1.612 1.724 661 908 279 Nepremičnine 1.822 2.118 3.087 2.814 2.135 Naložbe 309 300 139 124 152 Ostala aktiva 512 582 433 287 151 Izguba 96 — 88 48 587 b) Pasiva. Upniki 307 287 225 317 187 Izposojila 3.261 3.341 2.994 2.574 1.742 Ostala pasiva 17 21 18 45 406 Deleži 1.233 1.393 1.301 1.322 1.101 Rezerve 295 494 863 761 531 Dobiček 83 164 54 44 27 Tudi zadružnim elektrarnam je šla trda, kakor kažejo gornji podatki. Dolžniki so v zadnjih dveh letih sicer nazadovali in tudi vrednost premičnega inventarja se je zelo znižala, toda poslovna izguba je v zadnjem letu nedopustno visoko narastla. Na tej poslovni izgubi participirajo 4 zadruge, od katerih sta dve stopili v likvidacijo. Vsled izgub so padli tudi rezervni skladi. Na drugi strani pa je pri teh zadrugah ugodno to, da so odplačale tako veliko izposojil, ki so se znižala za 1,519.000 Din. Tudi razmerje lastnega premoženja (deležev in rezerv) do tujih sredstev je pri teh zadrugah dokaj povoljno. Obrtne zadruge. a) Aktiva (v tisočih dinarjev). Leto 1929 1930 1931 1932 1933 Gotovina 255 241 204 273 181 Zaloga blaga 16.787 16.467 14.502 13.603 14.747 Dolžniki 11.149 11.265 13.961 12.942 10.496 Premič. inventar 4.732 3.010 4.814 6.331 4.139 Nepremičnine 12.144 12.798 10.719 8.367 9.938 Naložbe 5 828 6.082 1.513 540 849 Ostala aktiva 989 1.168 1019 1 559 1.227 Izguba 5 39 337 371 170 b) Pasiva. Upniki 8.924 9.547 12.052 11 269 7.490 Izposojila 40.028 38.300 31.558 27.961 30.150 Ostala pasiva 405 188 197 1.431 806 Deleži 1.213 1.243 1.272 1.343 1.392 Rezerve 1.109 1.518 1.733 1.846 1.792 Dobiček 412 276 258 136 118 Pri obrtnih zadrugah statistika ne kaže tako velikih izprememb kakor smo jih videli pri drugih zadrugah. Zaloge blaga so leta 1930 napram letu 1929 padle za nekaj več nego 2 milijona Din. Dolžniki so nazadovali za 753.000 Din. Od nepremičnin so zadruge odpisale precejšnje zneske (nad 2 milijona Din) Zaradi krize so morale zadruge izrabiti velik del svojih naložb. Upniki so padli za 1,434 000 Din, izposojila pa so nazadovala kar za 9,878 000 Din. Deleži stalno naraščajo in ravno tako tudi rezerve (izvzemši zadnje leto) V splošnem so se te zadruge torej držale v krizi še precej dobro. Zadružništvo pod fašističnimi vplivi. Ko smo si v prejšnjih razpravah ogledali, kako se godi zadružništvu pod fašističnimi vplivi v Italiji in na Nemškem, preidemo na Avstrijo. Kar se tiče zadružništva vobče, Avstrija ne dela kake izjeme nasproti drugim državam. Že naravne razmere so tu take, da so dale prebivalstvu v goratih krajih že v davnih časih pobudo za skupno udejstvovanje. Že v 15. stoletju je dobiti sledove sličnim mlekarskim in živinorejskim zajednicam kakor v Švici. Svoje novejše zadružništvo so Avstrijci dobili iz Nemčije. Prve kreditne zadruge so bile popolnoma posnete po Šulcejevih zadrugah. Kmečke kreditne zadruge še sedaj imenujejo rajfajzenske posojilnice. Iz Nemčije so privzeli tudi vse druge moderne oblike: proizvajalne zadruge za obrtnike, na-bavljalne, mlekarske, sadjarske, vinograd niške itd. Zadružništvo je v Avstriji zelo razvito. Po mestih delujejo močne kreditne in na-bavljalne zadruge, na deželi pa je težko dobiti večjega kraja, kjer bi ne bilo kmečke posojilnice. Mlekarske zadruge so lepo urejene. Ker je Avstrija po vojni uvažala znatne količine mleka (med drugimi tudi iz Slovenije), je začela vlada odločno podpirati domačo proizvodnjo. Država je prožila kmetom brezobresten kredit 6 milijonov šilingov (okoli 60 milijonov dinarjev), da postavijo več novih mlekaren in jih opremijo z vsemi modernimi pripravami, že obstoječe pa izboljšajo, na drugi strani pa da nabavijo dobre molzne krave. Š tem naj bi se ustvarila možnost, da se pridobiva več mleka, masla in sira. Tako bi se kmetskemu prebivalcu zasigural zanesljiv vir dohodkov, država pa bi si prihranila izvoz denarja, ki ga je bilo itak premalo. Kmetovalci so se radi odzvali, osnovali so mnoge nove ter preuredili in razširili stare mlekarne in povečali število dobrih molznih krav. Posledica je, da Avstrija sedaj sama krije vso svojo potrebo glede mleka in mlečnih proizvodov. Zadružno delo je napredovalo tudi v drugih področjih, zlasti glede skupnega nabavljanja življenskih potrebščin. Tovarniški delavci so se čimdalje bolj zbirali v kon-summh društvih. Spočetka te zadruge med delavci niso imele prijateljev. Pod vplivom Marksa in njegovih prvih naslednikov se je smatralo, da te zadruge ne morejo doseči, da bi se spremenil gospodarski in socialni položaj delavca. Te zadruge ne vplivajo, tako se je mislilo, na glavni vzrok delavčeve bede in podrejenosti. V najboljšem slučaju mu morejo prihraniti kake groše, ali to ne pomeni nič za odpravo njegove trajne in velike bede. Kasneje se je to naziranje spremenilo pod vplivom revizionistov, ki so bili zavzeli kritično stališče nasproti izvestnim točkam Marksovega programa. Odtlej naprej so se delavci in njihovi voditelji vedno bolj bližali nabavljalnim zadrugam. Do tedaj ni bilo čisto ali pretežno delavskih zadrug. B:le so sicer konsumne zadruge po večjih mestih (zlasti je znana prva dunajska), ali to so bile povečini organizacije za malomeščanske sloje. Odslej pa so se začele snovati tudi čiste delavske nabavljalne zadruge in njihovi intelektuelni voditelji in prijatelji so se požurili, da se zamujeno popravi. Dejstvo je, da so delavske konsumne zadruge v relativno kratkem času pokazale velik napredek. Uspelo jim je, da so zbrale v svojem krogu veliko število delavcev in da so združile dober del njihovih skromnih nabavk. Kmalu so si osnovale tudi svojo lastno centralo (glavno zadrugo), ki je bila močna zaslomba krajevnim zadrugam. V zadnjih letih je bila centrala prešla k lastni produkciji v velikem obsegu. Zasebni trgovci so povsod in vedno povdarjali nevarnost nabavljalnih zadrug —-za sebe Tako tudi v Avstriji. Že ko je bila osnovana na Dunaju prva uradniška kon-sumna zadruga, so trgovski časopisi videli v tem slabo znamenje. Dokler so se ustanavljale kreditne, mlekarske in druge zadruge, so isti časopisi govorili pohvalno, čeprav so tudi te zadružne tvorbe v večini slučajev nadomeščale neko individualno, zasebno in profitarsko delovanje. Ko so pa nabavljalne zadruge počele v vse večjem obsegu zbirati _ in združevati nabavke de- lavske mase in ko so voditelji začeli tem masam govoriti, da so zadruge začetek novega gospodarskega, pa tudi socialnega in političnega reda, se je trgovcem zazdela nevarnost še večja in začeli so klicati k odporu. Seveda pa tudi zadruge niso držale rok navzkriž. Njihovi voditelji so povečali svojo propagando, snovanje novih zadrug se je nadaljevalo še intenzivnejše, zlasti so potencirali akcijo za nabiranje novih članov. Glavna zadruga je s svojimi en groš na-bavkami vplivala na pritiskanje cen in krajevne zadruge so mogle lahko prenesti konkurenco. Nabavljalne zadružništvo ni bilo več samo stvar malih in neznatnih ljudi: v njem so se čula imena prejšnjega državnega kancelarja, mnogih bivših ministrov, mnogih znamenitih političnih oseb, ki pa so vsi pripadali enemu političnemu pravcu, namreč pravcu, ki se mu običajno pripisujejo prevratne tendence. Vse to je še povečalo nasprotstva proti nabavljalnim zadrugam. „Ogroženi interesi" so dobivali zaveznikov od vseh strani, ki ne žele nobenih prevratov. Ti zavezniki so se ponujali sami od sebe in v tem večjem obsegu, čim bolj je rastel vpliv socialistov na državno upravo. Prezreti se ne sme, da so si socialisti nakopali mnogo sovražnikov s svojo stanovanjsko politiko. Po vojni se je še več ljudi selilo v mesta kakor prej. Mesta so postala pretesna. Kmalu se je glede stanovanj začutila roka državne in občinske uprave. Stanovanja so začeli rekvirirali in taksirati. Pri tem so se zgodile mnoge zlorabe, zlasti so se hišni posestniki pritoževali, da so jim odrejali pretirano nizke stanarine. Socialistično upravo so občutili vsi, ki so imeli kako nepremičnino, tudi glede davkov, taks itd. Ti ljudje so se zavedali, da se dela proti njim, da se jim odvzema, da jih hočejo pritisniti ob steno. Čisto naravno je torej bilo, da je rastlo nezadovoljstvo proti socialističnemu režimu. Proti socialistični fronti se je začela ustvarjati druga fronta t. zv. Heimwehr, ki je začela vabiti v svoj krog kmetovalce, male obrtnike, male trgovce, posestnike itd. Med obema strujama je kmalu prišlo do spopadov, ki so se pojavljali čim dalje bolj in bili često prav krvavi. Avstrija je bila postala taborišče razdvojenih strank. Borba se je stopnjevala do najvišjih mest. Zmagala je struja, ki je zamotavala parlament in zani-kavala opravičenost do obstanka strank. Protivniki zadrug so se znašli v močni družbi, ki je bila tudi močno oborožena za borbo. Za glavne krivce za prelito kri so proglasili socialiste. Zato se je borba vodila ne samo proti socialistom kot takim, ampak tudi proti vsem njihovim ustanovam. Ker so imeli socialisti v svojem programu tudi zadružništvo, je že to dejstvo samo zadostovalo, da je državna oblast zavzela ostro stališče tudi proti zadrugam. Vse take zadruge, o katerih se je sumilo, da so v rokah socialistov, so bile zaprte, nekatere celo razbite. Šele po daljšem času je nastopil nekak red napram zadrugam. Seveda pa ta red ni bil bogzna kako zavidljiv. Zgradbe, zaloge, prodajalnice in delovnice zadrug so bile odvzete starim upravam in izročene v upravo osebam, ki jih je odredila državna oblast. Za predsednika in podpredsednika glavne zadruge so bili postavljeni vladni ljudje. Ravno tako so bili zanesljivi ljudje odrejeni za zvezo in za krajevne zadruge. Članom so v posebnem proglasu sporočili: 1. da bodo nabavljalne zadruge obstojale še naprej; 2. da ostanejo zadruge svojina svojih članov; 3. da imajo delavci pravico imeti svoje zadruge; 4. da je edini pogoj za obstoj zadrug to, da zadruge varujejo svojo samostalnost nasproti posameznim političnim strankam in da se načelno omeje na gospodarske stvari. Ob tej priliki so novi upravniki konstatirali, da je v nabavljalnih zadrugah vloženega kapitala v našem denarju okoli 800 milijonov dinarjev, da je samo hranilnih vlog okroglo 250 milijonov dinarjev, da je ves ta denar delavski in da več tisoč družin živi od dohodkov, ki jih dobivajo kot razni nameščenci zadrug. Dne 6 februarja je bila vlada objavila posebno uredbo spccielno o glavni zadrugi. Po tej uredbi odreja državni kancler člane upravnega odbora, ki bodo vodili zadrugo; dalje da morajo vse podzveze takoj ustaviti svoje poslovanje. Nova uprava je objasnila položaj nabavljalnih zadrug v „bodoči državi" v posebni izjavi, kjer je rečeno: I. delavsko zadružništvo more delovati samo na popolnoma nepolitični podlagi in zadružno delo se more gibati le v okviru čiste gospodarske samopomoči; 2. nabavljalne« zadruge se ne smejo prekomerno razvijati, tako da bi škodovale opravičenim življen-skim interesom domače trgovine in domačega obrtništva. Trgovci pa navzlic temu niso bili zadovoljni. Tudi niso bili vsi složni glede u-krepov, ki naj bi se podvzeli proti zadrugam. Radikalno krilo malih trgovcav je zahtevalo, da se takoj zapro in razženejo vse nabavljalne zadruge. Bolj zmerni so želeli, da se likvidacija izvrši stopnjema. Veliki trgovci, uvozniki in industrijalci, ki so imeli specialne gospodarske razloge, niso bili za nobenega od predloženih ukrepov; njihov interes je bil, da se zadruge obdrže. V eni stvari pa je bilo vendarle doseženo soglasje, da se mora namreč v bodoče vsaka ekspanzija zadrug preprečiti. Pod tern so razumeli, da se mora zabraniti sprejemanje novih članov, sprejemanje novih hranilnih vlog, preprečiti se mora propaganda za ustanavljanje novih zadrug, zapreti se morajo vse podružnice, zadruge se morajo omejiti samo na nabavljanje onih potrebščin, ki služijo neposredni potrošnji. Čim dalje bolj so se tudi tu čuli glasovi, ki jih je bilo že preje slišati v Italiji in Nemčiji: zadruge naj samo ublažujejo cene. To je njihova edina naloga, vsako drugo delo-nje je nepotrebno, da, škodljivo. Tako je naziranje novih predstavnikov zadružnega gibanja. Njihove težnje gredo za tem, da se polagoma opušča prejšnja intenzivnost. V tem pravcu delujoč so sklenili sporazum s trgovskim organizacijami. V tem značilnem sporazumu stoji: 1. Nabavljalne zadruge se obvezujejo, da ne bodo več odpirale novih prodajalnic (poslovalnic); 2. število zadrug, ki so bile dne 1. januarja 1934 v članstvu glavne nabavljalne zadruge se ne sme povečati; 3. Propaganda nabavljalnih zadrug se ima omejiti na njihove lastne dotedanje člane; 4. Na sladkor, ki je bil članom prodan po 1. januarja 1934, se ne sme dajati popust (blagovna dividenda); 5. Glavna nabavljalna zadruga se obveže, da v primernem roku likvidira produkcijo tekstilij in upotrebi svoj vpliv na nabavljalne zadruge, da bodo vbodoče prodajale tekstilno blago samo v onih krajih, kjer je to brezpogojno potrebno v interesu njihovih članov; 6. Trgovci se obvezujejo, da za čas, dokler traja ta pogodba, ustavijo vse napade proti nabavljalnim zadrugam, zlasti da ustavijo zahtevo, da naj nabavljalne zadruge likvidirajo, da se zabrani pristop v članstvo i. t. d. in da se izogibajo vsakemu vznemirjaju članov nabavljalnih zadrug. To je vsebina tega „važnega" sporazuma. V Avstriji je preko 400 600 delaskih družin interesiranih na nabavljalnih zadrugah, milijardne vsote so nabrane v njihovih ustanovah in vendar njihova centralna uprava pristaja na tako ponižujoče pogoje. Ali ji je bilo tako ukazano? Naj bo temu kakor hoče, toliko je gotovo, da je ta sporazum, velika ovira za razvoj nabavljalnega zadružništva v Avstriji, ki je s tem obsojeno, da počiva in miruje. Kdor ne napreduje, ta nazaduje. Iz zgodovine se zna, da je vsak ljudski pokret, ki so ga kakršnikoli vzroki zadrževali v njegovem razvoju, polagoma hiral in da so ga potem zamenjale druge struje, ki so lahko delovale neovirano. Ako v avstrijskem zadružništvu ostane duh, ki je dovedel do tako „važnega" sporazuma, in ki se plaši celo javnih napadov malih trgovcev in branjevcev, potem avstrijsko nabavljalno zadružništvo ne more pričakovati drugega nego zastoj in hiranje. Značilno je, in to je treba podčrtati, da se vse te in podobne restrinkcije in omejitve dogajajo pod skoro sličnimi političnimi režimi v Italiji, Nemčiji in v Avstriji. Vprašanja in odgovori. Vprašanje: Od sodišča smo dobili izvršljivo plačilno povelje na obrazcu, ki ste nam ga poslali. Ali moramo sedaj šele predlagati izvršbo? Ali jo bo treba predlagati trikrat, da izgubi toženec pravico do zaščite? (Hp. v Št. J.) Odgovor: Izvršljivo plačilno povelje je samo izvršilni naslov in je samo ob sebi umevno, da morate dražbo šele predlagati in sicer najprej na dolžnikove premičnine. Če bi pa ne bilo uspeha, pa eventuelno tudi na nepremičnine. Računati pa je, da bo dolžnik v mnogih slučajih plačal, ko mu grozi rubež, dočim ne plača, ko mu grozi še samo tožba. — Dolžnik, od katerega se izterjajo trije zaporedni letni obroki po prisilni poti, izgubi pravico koristiti se s predpisi uredbe o zaščiti kmetov. Ali se pod take tri zaporedne letne obroke štejejo tudi 6% obresti, ki jih mora zaščiteni dolžnik plačati za leto 1934, ni popolnoma gotovo. Naše mnenje bi bilo, da pač že obresti za leto 1934jveljajo kot prvi obrok. Vprašanje: Ali moramo od zaščitenih dolžnikov sprejemati tudi plačilo s hranilnimi knjižicami za račun 6% obresti za leto 1934? (Hp. Št. J.) Odgovor: Nova uredba o zaščiti denarnih zavodov ima določbe o pobotu (kompenzaciji) med dolgom in terjatvijo zavodovega dolžnika. Posebej navaja, da sme tudi zaščiteni dolžnik pobotati z denarnim zavodom za poplačilo vsega dolga kakor tudi za poravnavo poedlnih letnih odplačilnih obrokov. Gotovo bo obresti za leto 1934 smatrati kot obrok. Če je dolžnik staro terjatev iz hranilne vloge pridobil od kakšnega drugega upnika, more zahtevati plačilo v prepisu iz prldobljere hranilne knjižice v takšni višini, kolikor istočasno položi v gotovini. Če je pa hranilna vloga že od postanka bila njegova last, lahko zahteva pobot v celoti. Razume se samo po sebi, da sme posojilnica za pobot priznavati le hranilne knjižice lastne izdaje, da je torej po dotični vlogi ona dolžnik. Vprašanje: Nek naš dolžnik proda na dražbi svoje posestvo iz proste roke in je dal oklicati, da kupec lahko plača s hranilno knjižico naše posojilnice ali pa občinske hranilnice v bližnjem mestu Ali smo dolžni sprejeti celo vsoto v hranilni knjižici in ali smo dolžni sprejeti tudi knjižice mestne hranilnice? (Hp. v M.) Odgovor: Ker ste zaprosili za odlaga-ganje plačil, velja za vas uredba o zaščiti denarnih zavodov glede kompenzacije med dolgovi in terjatvami dolžnika po členu 18 uredbe. Dolžni ste torej sprejeti hranilne vloge, pri Vas naložene, za poplačilo dolga do polovice dolžne vsote in le pod pogojem, ako drugo polovico dolžne vsote dolžnik istočasno položi v gotovini. Hranilno knjižico občinske hranilnice bližnjega mesta niste dolžni sprejeti. Vprašanje: Glasom časopisnih vesti ima zaščita denarnih zavodov veljavo le še en mesec po uveljavljenju nove uredbe in se mora v tem mesecu vložiti nova prošnja za zaščito. Prosimo navodila, kako naj se sestavi nova prošnja. (Hp. v P.) Odgovor: Vi zamenjavate določbe v novi uredbi. Ker ste po določilih prejšnje uredbe prosili za zaščito, se smatra, da je vložena Vaša prošnja po predpisu nove uredbe; imate pa pravico, oziroma imeli ste pravico prošnjo v mesecu dni po uveljavitvi nove uredbe t. j. do najkasneje 24. decembra iz-premeniti ali dopolniti (čl. 67 uredbe o zaščiti denarnih zavodov). Ker ste prosili le za odlaganje plačil, Vam prošnje sploh ni treba spreminjati ali dopolnjevati. Odplačilni načrt, ki ste ga dali po prejšnji uredbi skupno s prošnjo, pa sam po sebi postane brezpredmeten, ker je po novi uredbi odplačilni načrt nepotreben in uredba sama v čl. 20 prinaša točna navodila, kako bodo posojilnice pod zaščito vsakih 6 mesecev razdelile gotovino, ki se je nabrala iz starih terjatev, med stare vlagatelje. Vprašanje: Zaščiteni dolžniki bi bili morali plačati 6% obresti do 15. novembra 1934. Vtoževati smo mogli obresti od zaščitenih dolžnikov šele s 15. decembrom Ali naj vtožujemo obresti do 15. novembra ali do 15. decembra 1934? (Hp. v C.) Odgovor: Vtožujejo se strogo po u-redbi o zaščiti kmetov 6% obresti narastle od 23. novembra 1933 do 15. novembra 1934, t. j. za teden manj kot leto dni. Ker pa je večina posojilnic v letu 1933 kapitalizirala obresti ne z 22. novembrom, ampak šele z 31. decembrom 1933, bo enostavno - 15 - od zaščitenih dolžnikov vtoževala enoletne obresti, t. j. od 1. januarja 1934 do 31. decembra 1934. Zvezine objave. Dolžnosti zadrug po občnem zboru. Po občnem zboru morajo zadruge napraviti sledeče vloge: 1. Zadružni Zvezi kot revizijski oblasti je treba poslati celoten prepis zapisnika o občnem zboru in dva izvoda računskega zaključka za preteklo upravno leto. Zadruge prosimo, da naj to svojo dolžnost izvrše takoj, da ne bo treba članic opominjati. 2. Kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani je potom sreskega na-čelništva predložiti en izvod računskega zaključka, na katerem naj se na prvi strani zgoraj pod robom napiše pripomba, na katerem občnem zboru je računski zaključek odobren. (Za zadruge na Hrvatskem ta dolžnost ne obstoji. Pač pa morajo hrvatske zadruge v krajih, kjer velja hrvatski zadružni zakon, vsako leto po občnem zboru predložiti trgovskemu sodišču zapisnik o skupščini in odobreni računski zaključek). 3. Pristojni davčni upravi se mora poslati računski zaključek v dveh izvodih (čl. 105 pravilnika za izvrševanje o neposrednih davkih) in prepis zapisnika o občnem zboru; vendar ni treba predložiti celotnega prepisa, ampak se lahko ta prepis pošlje le v izvlečku o onih točkah, ki se nanašajo na odobritev računskega zaključka in na sklep o uporabi, oziroma razdelitvi čistega dobička. Pripomniti je, da morajo te spise^ predložiti davčni upravi vse zadruge brez izjeme, torej tudi one, ki so proste družbenega davka, da more davčna oblast kontrolirati, če so se trajno izpolnjevali pogoji, pod katerimi se priznava davčna prostost. 4 Pristojnemu trgovskemu sodišču se mora poslati predlog za vpis novih članov načelstva, oziroma izbris izstopivših odbornikov ter za vpis premembe pravil, to pa seveda le tedaj, ako se je zgodila v sestavi načelstva, oziroma pravil kaka izprememba. Davki in takse. 1. Davek na poslovni promet je treba plačati v teku 30 dni po preteku vsakega trimesečja, torej za januar, februar in marec 1935 do konca aprila 1935 itd. 2. Uslužbenskl davek. Delodajalci so dolžni od uslužbencev pobrane zneske od-premiti davčni upravi najkasneje 15. dan po preteku v. akega minulega meseca. Oni delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, ki jih nalepljajo v davčno knjižico, morajo te knjižice tekom januarja 1935. predložiti na vpogled davčni upravi. Za „Bednostni sklad" morajo služboda-jalci od 1. julija 1933 naprej odpremljati davčni upravi v gotovini z dvojnim seznamom 11/2% od zaslužkov, oziroma od mezd svojih uslužbencev in delavcev. 3. Davek na samce je stopil v veljavo dne 1. jannarja 1931. Temu davku so zavezani vsi neoženjeni moški in vdovci brez zakonskih otrok, ki stanujejo v mestih ali pa v takih krajih, kjer ima svoj sedež sresko načelstvo in ki so pred 1. januarjem 1931 izpolnili 30 leto starosti, tega dne še niso izpolnili 60. leta ter imajo nad 2500 Din mesečnih dohodkov. Davek znaša za moške od 30. do 35. leta 50%. od 35 do 40 let 40%, od 40 do 50 let 25%, od 50 do 60 let 10% direktnih davkov. Vsi delodajalci morajo takim uslužbencem odtrgovati ta davek skupno z uslužbenskim davkom. Odtegnjene zneske morajo odvesti davčnim upravam v gotovini in ne z davčnimi znamkami. V ostalem veljajo za ta davek iste odredbe kakor za uslužbenski davek. 4. Davek za rente morajo zadruge, ki so ga dolžne plačati, poravnati najkasneje v 45 dneh po preteku vsakega polletja, torej za drugo polovico lanskega leta najkasneje do 15 feb. za prvo polovico 1. 1935. pa do 15. avg. 1935. 5. Ostali neposredni davki dospevajo v vplačilo v 4 enakih letnih obrokih 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra ter se morajo plačati najkasneje do 15. prihodnjega meseca po dospelosti. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega obroka, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6% zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Od tega pravila obstoji izjema za zemljiški davek, ki se mora plačevati v dveh enakih letnih obrokih najkasneje do 15. avgusta in do 1. novembra. Dokler se ne izvrši nova odmera za 1. 1935, se plačujejo neposredni davki po predpisih za leto 1934. 6. Dopolnilna prenosna taksa Po tar. post. 12 pripomba 12 taksne tarife je treba dopolnilno prenosno takso, če ne presega 500 Din letno, plačati v celotnem iznosu do 31. januarja. Ako taksa presega 500 Din letno, se plačuje v trimesečnih obrokih vnaprej in sicer prvi obrok do 31. januarja, drugi od 1. do 15. aprila, tretji od 1. do 15. julija in četrti od 1. do 15. oktobra. Spisek luksuznih predmetov. Z zakonom od 18. feb. 1934 je bil izpremenjen zakon o neposrednih davkih. Med drugim so bili v čl. 76 dodani nadaljni pogoji za oprostitev zadrug od plačevanja družbenega davka. Po prvotnem zakonu z dne 8 feb. 1928 so bile zadruge oproščene družbenega davka, če so izpolnjevale naslednje pogoje: 1. ako so bile včlanjene v kaki zvezi z najmanj 20 zadrugmi. 2. ako ne razdeljujejo dobička, 3 ako ne dajejo članom načelstva in nadzorstva tantijem, 4. ako se njihove rezerve nikakor in nikoli ne smejo rezdeliti med zadružnike. Novela z dne 18. februarja 1934 dodaja tem pogojem še naslednje: 5. ako zadruga posluje samo s člani, 6. ako zadruga ne prodaja luksuznega blaga po spisku, ki ga določi minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za finance. 7. ako ne prodaja alkoholnih pijač. Dasi je bil novi zakon stopil v veljavo že 18. feb. 1934, vendar zadruge dolgo časa niso vedele, katere predmete je smatrati za luksuzne, ker predvidnega spiska ni bilo in ni bilo, čeprav je bilo vloženo mnogo urgenc. Tak spisek je bil izdan šele ob koncu leta in sicer z datumom 27. decembra 1934, št. 87.280/111. V predlogih, ki so bili poslani kmetijskemu ministrstvu, se je priporočalo, da se iz seznama luksuznih predmetov, ka- j kor so bili našteti v različnih uredbah finančnega ministrstva, črtajo razni predmeti, ki so ondi označeni kot luksuzni. S tem bi bilo omogočeno, da bi prodaja takih predmetov ne pomenila za zadruge izgubo davčne prostosti. Kmetijsko ministrstvo se pa na vse take predloge ni oziralo in je v svojem spisku označilo kot luksuzne predmete vse blago, ki je nešteto: 1) v uredbi finančnega ministrstva od 14. avgusta 1932. 2) v odloku od 24. septembra 1932, 3) v uredbi od 15. oktobra 1932, - 4) v uredbi od 12. maja 1933, 5) v uredbi od 20. avgusta 1933, 6) v uredbi od 26. februarja 1934. Ena, toda samo ena izjema je pa v spisek kmetijskega ministrstva vendar sprejeta. Ako namreč zadruga prodaja razne vrste sira, se to ne smatra za prodajo luksuznega blaga. Prodajanje vsega drugega blaga, ki je v gorenjih uredbah označeno kot luksuzno, pa ima za posledico, da zadruga izgubi prostost plačevanja družbenega davka. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo .Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza Izdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze v Ljubljani. Tisk Zadružne tiskarne (Srečko Magolič) v Ljubljani. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vranskem, r. z. z n. z., se bo vršil dne 17. februarja 1935 ob pol 3. uri popoldne V uradnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1934. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti. Redni letni občni zbor Živinorejske selekcijske zadruge v Vodicah, r. z. 2 o. z., se bo vršil dne 3. februarja 1935 ob 8. uri dopoldne v prostoru Hranilnice in posojilnice v Vodicah. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. poročilo rodovne komisije. 3. odobritev računskega zaključka za 1. 1934. 4. čitanje reviz. poročila iz 1. 1933. 5. slučajnosti. Občni zbor LeSne gospodarske zadruge na Zgornji Polskavi, r. z. z o. z., se bo vršil dne 26. januarja 1935 ob 10. uri dbp pri načelniku Štefanu Pečovniku, posest, na Zg. Polskavi št. 17. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2 poročilo nadzorstva. 3. odobritev račun, zaključka za leto 1984. 4. nadomestne volitev 2 udov načelstva in 2 udov nadzorstva. 5. spremembe pravil. 6. slučajnosti. Redni letni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Žetalah, r. z. zn. z., se bo vršil dne 27. januarja 1935 ob 13. uri v društveni pisarni. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva o poslovnem letu 1934. 2. odobritev letnega računa 1934. 3. dopolnilna volitev članov načelstva in nadzorstva. 4 sklepanje radi zaščite zadruge. 5. slučajnosti. Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 180/0 Din 134-—; rudninski superfosfat v vrečah po 50 in po 100 kg d Din 98'—; kalijeva sol po 100 kg Din 156*—, kostni superfosfat Din 118 —; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 200'—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 165*—; kostna moka Din 100- —; mavec (gips) Din 40—; nitrofos-kal v vrečah Din 144; klajno apno Din 275; lanene tropine Din 2'—; modra galica Din tv—; žveplo Din 2*80. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100"—; slamoreznice Din 1.700 do 2 000; čistilnik 10 sit Din 1.500 ; plugi Din 500 do Din 940; repo-rezhica M. R. Din 550; trijerji Din 2.000 do 3 500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400 do Din 1.700; brzoparilniki Din 1.050 do Din 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki Din 900; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike „Rapp11 Din 70"—. — Nitro-foskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5000 kg franko vsaka postaja. Modra galica iz tovarne „Zorka" po konkurenčnih cenah. Manufakturo vseh Vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic „Zadružne zveze" nudi Obla-Čtinica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze. POSLOVNE KN3IGE IN TISKOVINE Vee članice opozarjamo, da ima Zveza v zalogi vse knjige in tiskovine, kakor jih zahteva poslovanje kreditnih, blagovnih, produktivnih in drugih vrst zadrug. — Mnoge tiskovine na-dijo za poslovanje znatno olajSanje in zasigurajo pravilnost kot npr. zapisnik o občnem zboru, vloga na sodišče, rač. zaključek- — Zveza ima v zalogi tudi vse pisarniške potrebščine, kot npr. svinčnike, peresa, pečatni vosek, papir, pivnike, registratorje, preluknjače itd. — Zveza z naročanjem na debelo zasigura tudi najnižje cene. V sledečem podajamo cene za najvažnejše tiskovine (I.), knjige (II.) in vzorna pravila (HI.) i I. Komad Rač. zaključki za hranilnice in posojilnice Din —'50 „ , za blagovne zadruge ... „ — "50 Zapisnik o rednem občnem zboru . . . , . — *50 Vloga na sodišče (sprememba v načelstvu, ali prememba pravil)............................—'SO Izpiski iz knjige hranilnih vlog oz. posojil , V— Obvezne izjave za dolžnike....................—'40 Tiskovine za izvl. tek. rač........................—•30 Zadolžnice na poroštvo.............................—•75 Zadolžnice na vknjižbo ....... . —-75 Zadolžnice na amortizacijo . . . . . . , —'75 Prošnje za posojilo . . ......................—'50 Pogodba za kredit v tek. rač..................... —-75 Obrestne tabele (na kartonu 3‘/a0/o do 60/o „ 2"— . „ G1/*0/, do 7°/o (na papirju) . 3 — . 7-/20/0 do 8*/a»/, . , 3,- „ , 9°/o do 10