I
III; n $
ants
iosH mi!
DOSt
Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine.
številka 34.
JOLIBT, ILLINOIS, MARCA 1915
LETNIK XXIY.
I Karpatih se bije odločilna 1 bitka za posest Ogrskega,
Rus» zbrali do 750,000 mož, da udarijo čez karpatsko gc-r°Yje, pa tudi Avstrija je napela vso svojo moč, da odbije ruski udarec. Bitka se pričela po predaji Przemysla in je ena največjih sedanje vojne.
0, v
krasno trpljenje prestali junaški brani-nitelji Przemysla.
it>
liond' 22' marca- <Cez Amsterdam iii]0	— Sledeče uradno nazna-
-p .bl.>° danes objavljeno: mysl°.stlrimesečni oblegi se je Prze-dobiuaStno predal- Poveljnik je bil dneh . elie> Uročiti trdnjavo po treh ku 2ad0Vrazniku> ker bi bilo ob pričet-^fčno?-6?-3 napada celo pri največji I »10 še 21vežnih zalog pri rokah sa-za tri dni.
Iobra^K"'' Je bilo mogoče, zunanje strela ne naprave> topove in zaloge
"Pred° Pravem času razdejati. njo ra- aja trdnjave, možnost, ki je ž časa, J .vojni. glavni stan že dolgo Položaj', na^manJ vplivala na splošni
kaSwgt0n' D- C., 22. marca. - Tu-
danes v U ruskemu poslaništvu je bila
"iena Uradnei« kabelogramu nazna-
Nc vsebo , 3 przemysla. Brzojavka
Po-a<&a S3mo °bvestilo, da se je
iSa v .7 rano jutro podala in da je
• PlCo carja, velikega kneza Ni-'a in Pfino—i_ ...
lavnej^1 Senera!nega štaba v ruskem L. stanu opravljena zahvalna °zja.
Lvov P° iUnaški brambi. K ki°s' ^alic'ia, 22. marca. — Ujetni-*emysla osPeli semkaj iz okolice Prijavi ž ' Por°čajo, da je vladala v trd-I nedo-t • ° časa skorai lakota, ker
lžV2em-a kruha 1,1 (lr"«lh živiL I ^ vider konJe višjih častnikov ni I vali vej ! V TOestu sP'oh nobenih ži-lo jL • J'e bilo baje vse, kar je z-.k,1 noge> zaradi pomanjkanja
tr«e neka t-0' Položaj Je bil> kakor •ak° obu jetniki, v zadnjih dneh
Cetami rt:e"' da "bi skoro prišlo med a° upora".
Petro Veseli« v Petrogradu. p°lU(lnegrad' 22- marca. — Danes do-Se je J, ,0 uradno naznanjeno, da H"s0m ,ska trdnjava danes podala
sk« roke , naznanja, da je prišlo v I* neg0 Vin avstrijskih generalov. osadka ; častnikov in 50,000 mož. •nož. ,Zprva šte'a 60,000 ali 80,-
General Sel'
' '"anov, poveljnik ruske
oblegovalne armade, je bil odlikovan s križcem sv. Jurija.
Avstrijski poveljnik przemyslske posadke je bil general H. pl. Kusmanek.
Hud metež ni preprečil navdušena demonstracije, v kateri so se civilni in vojaški prebivavci združili, ko je bila naznanjena predaja Przemysla. Množice, cepetajoče v globokih zametih, ki so zaustavili pocestni promet, so glasno pozdravljale častnike in vojake, ki so se udeležili slavja.
Od kazanske katedrale so odmevali zvoki carske pesmi, ko se je ljudstvo zbiraio, in od drugod po mestu izza goste zavese padajočega snega so prihajali radostni glasi godbe.
Nič ni vzbudilo tolikega navdušenja izza zavzetja Lvova in zmagovitega pohoda ruske armade skozi Galicijo začetkom vojne. Časniški uradi in vojni glavni stani so bili bombardovani s telefonskimi povpraševanji o zgodovinskem dogodku. Množice so stale v besnečem snežnem viharju pred naznani lnimi, deskami.
Ruske nade poživljene.
Moralni vpliv zmage na Rusijo bo velik, kakor pričakujejo, vzbujajoč u-panje, da bo to preobrat v gališkem in karpatskem vojskovanju. Dokončanje dolgotrajne oblege daje Rusiji nadzorno oblast čez vso vzhodno Galicijo in osvobaja rusko armado, ki je oblegala mesto, za službo drugje.
Ta armada bode prejkone sedaj odkorakala nad močno avstrijsko trdnjavo Krakov, 125 milj zapadno od Przemysla, ker je ruski vrhovni poveljnik trdno sklenil, zavzeti staro poljsko mesto brž ko je mogoče.
Zgodovina oblege.
Przemysl je bil skoro neprestano oblegan izza dne 20. sept. 1914, ko so Rusi prvič začeli obstreljevati zunanje trdnjavice. Mesec pozneje je neka av-strijsko-nemška armada prodrla severno čez Karpate, otela oblegano mesto in pognala Ruse nazaj proti severu.
V štirinajstih dneh se je nova ruska armada pojavila pred Przemyslom in je obnovila obfego. Odtedaj so četve-
ri ruski vojni zbori, sedmi, deveti, deseti in enajsti, obstreljevali trdnjavo samo.
Naslednje mesece je avstrijska posadka branila mesto z odločnostjo in vztrajnostjo, ter med prvimi meseci prizadela Rusom znatne izgube, ko je ponovno planila iz trdnjave. Zveza z vnanjim svetom je bila vzdržavana edi-nole z brezžičnim brzojavom in zrakoplovi.
Przemysl važno mesto.
Przemysl so opisovali kot ključ do avstrijskega cesarstva. Onostran leže velika in rodovitna pšenišča avstrijska.
Po zavzetju Przemysla je Krakov, v severozapadni Galiciji, blizu nemške meje, edino važno utrjeno mesto v Galiciji, ki je še v avstrijskih rokah.
Przemysl leži šestdeset milj zapadno od Lvova, ki so ga Rusi zavzeli pred več meseci. Je cvetoče mes,to s približno 50,000 prebivavci, ki so večinoma Poljaki. Leži ob reki San ter je sedež katoliškega škofa in pravoslavnega. Ustanovljeno je bilo v o-smem stoletju.
120,000 mož se podalo.
London, 23. marca. — Velikost posadke v Przemyslu in število Avstrijcev ,ki so se podali Rusom, zelo presega vse cenitve. Po nocoj iz Petro-grada prejetih brzojavkah je posadka štela v začetku 170,000 mož, od katerih je bilo 40,000 usmrčenih. Ravno pod 120,000 se jih podalo, ko se je trdnjava predala.
Ruski vojni urad je izdal sledeče naznanilo:
"Po številkah, ki jih je navedel general Kusmanek, zadnji poveljnik, v Przemyslu, je bilo število ujetnikov, ki >o se podali Rusom, devet generalov in triindevetdeset častnikov generalnega štaba, 2,500 častnikov in vojaških uradnikov, ter 117,000 mož."
Utrdbe niso razdejane.
Nasprotujoče si brzojavke so prihajale iz Petrograda glede, poročil, da so Avstrijci porabili svoje strelivo in raz-dejali utrdbe pred svojo predajo. Rečeno je, da so Rusi zaplenili 2,400 topov, vštevši 1,000 težkih topov, in veliko zalogo vojnega materiala. Izmed topov je bilo 600 najnovejše vrste.
Ruska oblastva so naznanila, da so przemyslske utrdbe v dobrem stanju vkljub dolgotrajni oblegi in jih je mogoče takoj popolnoma popraviti. Notranje trdnjavice so nepoškodovane, in v njih je mnogo streliva.
Neki ruski poročevavec, ki je šel iz Lvova v Przemysl, pravi, da so se vse
fe*lcan Pre*, Association,
H* Sor
°BLEKE
'l>°Unja 5gjka kaže obleko, poslano i t Nove Zelandije v London, da se tam "razdeli med zapuščence vsled voj-a kaže angleške topničarje v besni bitki.
ZA LONDONSKE ZAPUŠČENCE. — ANGLEŠKO TOPNIŠTVO V BOJU.
okrog trdnjave goreče trdnjavice kadile liki krog ognjenikov.
Sedem dni stradali.
Sedem dni pred predajo trdnjave niso imeli mtščanje ničesar jesti, in Rusi, ki so vzeli s seboj velike zaloge živeža, so bili dobro došli kot osvoboditelji. Petnajsttisoč oseb so našli bolnih za vročinsko boleznijo ali pa kolero, in razkuževanje se vrši kar najhitreje.
"Stiritisoč ujetnikov, večinoma iz Przemysla, je dospelo semkaj," brzo-javlja Reuterjev poročevavec v Kijevu na Ruskem. "Vsi presunljivo opisujejo stradanje posadke pred predajo trdnjave. Številni vojaki, pravijo, so se zgrudcVali vsled onemoglosti, dočim drugi vsled oslabelosti niso mogli iz okopov. Jedli so mah in grizli usnje svoje oprave, da so se. vzdržali žive."
Pohod proti Krakovu.
Sedaj, ko Rusi — ki jih je bilo več, kakor tudi Avstrijcev, nego se jč poročalo- — niso več zavezani pri oblegi te trdnjave, se brez dvoma prične velik pohod proti Krakovu ali v Karpate. Ker so severne linije zavarovane po močvirju, v katero je večji del Poljskega izpremenjen med spomladnimi meseci, bodo Rusi prejkone vso $vojo moč obrnili proti Avstrijcem in jih poskušali končne* streti.
Vojaški kritiki tukaj mislijo, da se bodo Avstrijci in Nemci tudi na vso moč ju-.trudili na južnem bojišču in poskušali preprečiti, da Rusi prekoračijo Karpve ali zajamejo Krakov.
Przemysl zdaj Permysl.
Petrograd, 23. marca. — Po zavzetju po Ku ih je gališka trdnjava zopet sprejela svoje staro rusko ime Permysl, kakor je bilo naznanjeno danes.
Dogodki pred zadnjim obupnim izpadom oblegane avstrijske posadke se opisujejo v uradnem naznanilu, izdanem tukaj. Naznanilo pravi:
"Med zadnjimi dnevi pred končnim izpadom je dobivala posadka večje porcije ali deleže. Vsak vojak je dobil suharja za pet dni, toplo novo obleko in nove črevlje.
"Sledeče je besedilo povelja, katero je izdal general Kusmanek trdnjavski posadki dne 18. marca, dan pred izpadom:	_ -
"-'Vojaki! Pol leta smo mi otroci skoro vseh narodnosti ljubljene domovine neprestano nasprotovali sovražniku. Z božjo pomočjo in vašo hrabrostjo smo uspešno branili trdnjavo proti sovražniku vkljub napadom, pomanjkanju in mrazu. Vi ste že zaslužili največjo hvaležnost vašega vrhovnega poveljnika in domovine ter pridobili celo sovražnikovo občudovanje.
Poveljnik zaukazal izpad.
"Junaki, naznanjam vam moj zadnji opomin. Čast vaše domovine ga zahteva. Voditi vas hočem, da boste s svojimi bodali predrli železni krog sovražnikov.
"Naprej torej! Naprej! Še dalje neumorno, dokler se ne združimo z glavno armado, ki se nam po trdem boju sedaj bliža. Na predvečeru velike bitke smo, kajti sovražnik se bo obotavljal opustiti nagrado, ki se je poganjal zanjo tako dolgo. Vedite torej, vi branitelji Przemysla, da mora vsak imeti le eno misel. To je naprej, vedno naprej! Zdrobite vse, kar vam ovira vašo pot!
" 'Vojaki, razdelili smo naša zadaja živila. Čast naše domovine in nas samih prepoveduje, da bi bili po naši slavni borbi lahek plen sovražniku. Bodite junaški vojščaki, in odpremo si pot!'
Nekaj vojakov se uprlo.
"Več nego 20,000 mož je dobilo povelje, udeležiti se izpada, toda več oddelkov je kljubovalo povelju vkljub o-pominom poveljnikov. Samo 23. hon-vedska divizija in nekaj delov 85. domobranskega polka in 4. huzarskega polka se je dejansko udeležilo izpada."
Velika bitka v Karpatih.
London, 24. marca: — Ena največjih bitek sedanje vojne in od najdaleko-sežnejših posledic se vrši sedaj v karpatskem gorovju. Po predaji Przemysla je mnenje vojaških veščakov, da bodo Rusi napeli vso svojo moč, da prodro čez Karpate in udarijo^na Ogrsko.
Z druge strani je pa očividno, da se avstrijsko-nemške čete pripravljajo na obupen odpor proti ruskemu prodiranju.
Bojevanje v prelazih Uzsok in Du-kla se vrši z nečuveno srditostjo, kakor poročajo. Bitka utegne trajati več dni, predno se nagne sreča na eno ali drugo stran.
Slovenski vojaki v Przemyslu.
Ljubljanski "Slovenec" z dne 30. jan. t. 1. objavlja sledeče:
Ognjičar gosp. Jos. Rihar iz Spodnje Šiške je pisal svoji soprogi pismo, ki je došlo iz Przemysla po avstrijskem letalcu. Gosp. Rihar pozdravlja soprogo, otroke in znance in prilaga 65 naslovov, na katere se naj sporoči,
, (Nadaljevanje na 8. strani.)
Rusija hoče zase
Carigrad in okolico.
V Dardanelah zopet grme topovi, in zavezniki izkrcavajo svoje vojake.
PARIZ POROČA NOVE USPEHE.
Belgijci prodirajo ob reki Yser in Francozi v Vogezih.
London, 23. marca. — "Sedemnajst Belgijcev, ki so bili večinoma mladi kmetje, je bilo danes ob svitu ustreljenih v barakah pri Ghentu, ko jih je nemško vojno podišče spoznalo za,krive vohunstva v prid zaveznikom," pravi brzojavka Exchange Telegraph-družbi iz Amsterdama.
Pariz, 23. marca. — Zavezniki so pridobili nekaj okopov blizu Arrasa. Nemci so zopet bombardovali Reims.
New York, 23. marca. — Perzijski vojni pomožni odbor z glavnim stanom v tem mestu je danes prejel brzojavko iz Tiflisa na Ruskem, da so Turki poklali na tisoče kristjanov v Perziji.
Zavezniki poročajo uspehe.
Pariz, 24. marca. — Nadaljnje napredovanje zaveznikov v mokrem Vo-geškem gorovju in pridobitve po Belgijcih ob reki Yser poroča današnje naznanilo vojnega ministrstva.
"Severno od ArrasS," pravi zadnje naznanilo, "so Nemci "poskušali dva naskoka na Notre Dame de Lorette med nočjo. Njihov poraz je bil popoln.
"V Champagni je bil poskušan po-nočni napad proti utrjeni postojanki Beausejour, ki pa je bil odbit."
Spet grme topovi v Dardanelah.
Pariz, 24. marca, -t- Bombardovanje turških trdnjavic v Darflanelah se je
spet pričelo ob 10. uri včeraj dopolu-dne po zavezniškem brodovju, kakor poroča Havasovi agenciji brzojavka iz Aten. Vojne ladje je spremljalo v morsko ožino več minotrebilcev.
Angleška ladja poškodovana.
Berlin, 24. marca. — Všteta med današnje novice prekomorskega novi-čarskega urada je sledeča:
" 'Giornale d' Italia' v Rimu je prejel brzojavko iz Aten, ki pravi, da je bila britanska bojna ladja 'Cornwallis' onesposobljena v dardanelskem bojevanju."
Izkrcavajo čete.
London, 24. marca. — Oddelek zavezniških čet se je izkrcal na poluottjfe Gallipoli včeraj iz prevoznih ladij v Saroškem zalivu, kakor brzojavljajo "Daily Expressu" iz Aten.
Zadnji združeni napor proti darda-nelskim postojankam je bil podjet pred šestimi dnevi, dne 18. marca. Takrat so zavezniki izgubili tri bojne ladje. Vojaški veščaki so potem izrazili svoje mnenje, da je treba prodiranje bro-dovja v morsko ožino podpirati z vojaki na suhem. Potem se je odpeljal močan oddelek francoskih čet proti Dardanelam.
Poluotok Gallipoli je severna ali evropska stran Dardanel. Na svojem čelu je širok nad tri ali štiri milje. Če ga bodo zavezniki tamkaj zasedli, bodo turške zveze z močnimi postojankami na poluotoku nemogoče.
Rusija zahteva Carigrad.
Petrograd, 24. marca. — Zbor zastopnikov plemstva, ki ima sedaj svojo letno zasedanje v Petrogradu, je danes enoglasno sprejel sledečo resolucijo:
"Življenjske koristi Rusije zahtevajo polno posest Carigrada, obeh brežin Bospora, Dardanel in okolnih otokov."
Carranzove bombe.
Los Angeles, Cal., 24. marca. — Di-namitne bombe, ki so jih postavili Carranzovi agenti, so razpoknile snoči pod vlakom, na kojem so bile Villove predstraže, blizu Fortona na železnici med mestoma Monterey in Tampico, in štirideset mož je bilo usmrčenih, kakor brzojavljajo danes iz Vera Cruza.
Pred veliko bitko.
Washington, D. C., 24. marca. — Poročila državnemu departmentu in tukajšnjim mehičanskim agencijam so pozno danes naznanila, da se utegne vsak trenotek pričeti bitka za posest Matamorosa, luke onostran reke (Rio) Grande od Brownsvil'.a, Tex., ki bo prejkone prizorišče prve resnične bitke Villovega vojskovanja proti vzhodni brežiui Mehike. Boj se baje že pričenja. Villa prodira z 8,000 vojaki.
V Garyju dokaj dela.
Gary, Ind., 24. marca. — Tovarne United States Steel-korporacije v Gary so danes delale z 80 do 85 odstotki svoje zmožnosti. Šest od osmerih velikih plavžev dela polni čas. Petnajs-sto delavcev je bilo še dodatno zapol slenih izza dne 1. febr., take da je sedaj skupno število zaposlencev 6,200. Naročil je za več mesecev.
Harry K. Thaw.
New York, 19. marca. — Harry K. Thaw ostane v newyorski mestni ječi, zvani Tombs, do dne 19. apr., ko se prične njegova pravda v habeascorpus^ postopanju pred Sodnikom Bijurom od najvišjega sodišča.
300 Nemcev zblaznelo v bitki.
London, 21. marca. — Ker so zblazneli vsled britanskega topniškega streljanja, ki je pokosilo njihove tovariše, je bilo 300 nemških pešakov prepeljanih v blaznico blizu mesta Aix-la-Cha-pelle po bitki pri Neuvc Chapellu, kakor brzojavljajo iz Amsterdama Exchange Telegraph-družbi. Neki nemški častnik je baje rekel, da je bilo klanje podobno onemu pri Waterloo.
Jolietska novica.
— V Montano na farme so se podali v soboto: John in Frank Stukel, sina g. Jos. Stukla, 209 Indiana St., ki pojde s svojo ženo za njima sredi poletja; potem Jakob Plut, 901 N. Hickory st., njegov sin Josip, njegov svak Mike Wagner, 613 Summit st., ter Avgust in Josip Ambrožič. Prihodnji torek pojdejo: G. Plutova žena, njun sin Ciril, njune hčere Rosie, Elizabeta in Vero-I nika tertharles Wagner. Pa še drugi se odpravljajo, kakor čujemo.
MAL POŠLJIMO DAR
SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Ker so v naši stari domovini tako žalostne razmere radi vojske, zato naši sorodniki, prijatelji in znanci tam trpe veliko pomanjkanje denarja. Ponekod ga ne morejo dobiti iz bank, zato morajo trpeti pomanjkanje poleg vsega svojega premoženja.
Zdaj je čas, da se vsakdo spomni svojih trpečih v stari domovini. Pošljite svojim, čigar potrebe so Vam najbolj poznane, pa tudi^ste sigurni, da pride Vaš dar v prave roke in v pravi namen. Nikdar poprej niso naših darov tako potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jih!
Nalašč smo cene denarja tako znižali, da vsakdo lahko pošlje po najnižji tržni ceni. Mi ne gledamo za dobiček, temveč za dobrobit naroda, ki zdaj potrebuje pomoči.
Delavske razmere so zdaj slabe povsod in trgovske tudi, pa vendar si lahko pritrgamo vsaj en dolar, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altar.
Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni,
V stari domovini izplača denar c. k, pošta:
Prave denarne cene so tu navedene. Kdor računa več, računa preveč, v* s
K 5. 10. 15. 20. 25. 30. 35. 40. 45. 50. 55. 60. 65. 70: 75. 80. 85. 90. 95. 100. 110.
$ .90 1.80 2.65 3.50 4.35 5.20 6.05 6.90 7.75 8.50 9.35 10.20 11.05 11.90 T2.75 13.60 14.45 15.30 16.15 17.00 18.70
K 120......$ 20.49
22.1» i 23.80 25.50 27.20 28.90 30.60 32.30 34.0 i 42.50 51.00 59.50 68.00 76.50 84.00
600...... 100.80
700...... 117.61.
800...... 134.4"!
900...... 151,20
1000...... 168.00
130.... 140.... 150.... 160.... 170.... 180.... 190.... 200.... 250.... 300.... 350....
450.
500.
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Pazite na naše prave cene denarja
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, Icateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois.
Vse naše poslovanje je jarhčeno.

IZ SL0YENSK1H NASELBIN.
iff'
Joliet, 111., 24. marca. — Cvetna nedelja je pred nami, spominski dan na slovesni vhod našega Odrešenika, Kralja miru, v Jeruzalem. In prihodnji teden je Veliki teden, spominski teden na Jezusovo trpljenje. V naši slovenski cerkvi sv. Jožefa se bodo vršili cerkveni obredi po sledečem sporedu:
Veliki četrtek bode sv. maša ob 8. uri in po sv. maši bode Sv. Reš nje Telo preneseno v kapelo Marije Pomagaj, kjer bode shranjeno v taber naklju v javno češčenje.
Veliki petek se prično obredi ob 8. uri. Po sv. maši bode Božji grob odkrit. Zvečer ob pol. 8. uri bode molitev sv. Rožnega venca1, pridiga in popevanje običajnih pesmi. Na ta dan naj vsak pravoveren kristjan, ako le more, pride v cerkev k češčenju sv. križa, na katerem je viselo naše odre šenje — sam naš Odrešenik. Zlasti stariši naj pripeljejo svoje ljubljene, nedolžne otroke v cerkev ter jim tako pokažejo z lepim zgledom svojo vero in svojo ljubezen do križanega Zveli-jčarja in ko bodo otroci zrastli, se bodo še spominjali te poti v cerkev na Veliki petek in spomin na to pobožnost bode obvaroval marsikaterega izmed njih greha in jih ohranil zvestim sv. veri, katero so prejeli od svojih stari-sev.
Veliko soboto se bode pričela služba božja ob 7. uri zjutraj; najpo-prej blagoslovljenje ognja, potem Velikonočne sveče, branje prerokovanj, blagoslovljenje krstne vode, litanij sv. svetnikov in sv. maša.
Blagoslovljena voda bode ta dan razpostavljena pred cerkvenimi vratmi, da si jo lahko vsakdo vzame na dom.
Blagoslovljenje velikonočnega jag-njeta in druzih jedil bode Veliko soboto popoludne ob 3. uri in zvečer po Vstajenju in sicer v cerkvi.
Na Veliko soboto zvečer ob pt>l 8. uri bode praznovanje Vstajenja našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa v slovesno procesijo z Rešnjim Telesom po cerkvi iri blagoslov z Najsvetejšim.
— Izdelovatelj kranjskih harmonik umrl. G. John Golob, star 69 let, rojen v vasi Omota pri Semiču na Belokranjskem, stanujoč v svoji hiši na €08^4 North Broadway, je umrl v ponedeljek popoludne ob 4. uri 50 minut za vnetico sapnika in pljuč, po samo osemdnevni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče (po osebni zaslugi našega začasnega g. župnika). Za njim žalujejo njegova žena Marija »n štiri hčere ter drugi sorodniki. Pogreb se bo vršil jutri (četrtek); sv. maša zadušnica bo v naši slovenski cerkvi, a pokopano bode truplo na nemškem katoliškem pokopališču. Pokojnik je prišel v Ameriko leta 1884., in sicer v So. Chicago; zadnjih osemnajst let je bival v Jolietu. Našim rojakom širom Združenih Držav je bil vsaj po svojih oglasih v slovenskih listih znan kot izdelovatelj kranjskih harmonik; njegove harmonike so bile sicer drage, ali tudi dobre, kakor je vsaj sam trdil. Mož si je napravil precej premoženja in zapušča svojcem med drugim tri hiše. Sorodnikom naše sožalje, a pokojniku svetila večna luči
strašanski vojni. Matija, moj ljubljeni mož, je hvala Bogu še živ in zdrav, ali ranjen je že bil, pa je spet ozdravel; sedaj mu ni potreba v ognju biti, zato ker noga, na kateri je bil ranjen, še ni čisto zdrava. On je zdaj v Bosni čisto na srbski meji v mestu Rogatica na kolodvoru za komandanta. Tamkaj mu zdaj ne gre tako slabo, vsaj na s tihem in gorskem spi, in tudi za jesti si lahko dobi. Strašansko trpijo zdaj moški v tej vdjni. Toliko revežev že imamo in tako žalostno je, da ni mogoče dopovedati, in marsikatere stvari primanjkuje. Vendar upamo, da bo ljubi Bog dal kmalu konec tega strašanskega ljudskega klanja. Takšne vojske še ni bilo in je mogoče tudi nikdar več ne bo. In kaj bo iz tega, še nobeden človek ne ve, in kje bo zmaga. Bog jo daj na našo stran, da bi saj potem enkrat boljše bilo, kdor bi tisto srečo imel, da bo to vojno zdaj preživel. Slabo je za nas vse tukaj. Koliko družin bo prišlo skozi to vojno na beraško palico!
Cherryvale, Kans., 22. marca. — Spoštovani g. urednik! Prosim za malo prostora v Vašem listu. Nisem si mislila, da bo moj dopis tako živo zadel ravno John Grsicha, tako vplivno osebo, da kar sam odgovarja v imenu vseh dopisnikov. V svoji razburjenosti so še celo pozabili pogledati na naslov lista, kamor pošiljajo svoje dopise; saj je vendar zapisano s tako velikimi črkami, da vsaki napol slepi lahko prebere: Amerikanski Slovenec. Čemu vendar to? Zakaj ni rajši Avstrijski Slovenec? V Ljubljani izhaja katoliški Slovenec; še celo v sloven*-skill pokrajinah, ki so vendar pod av strijsko nadvlado, nočejo zapisati av strijski Slovenec! Skrajna predrznost, kaj ne? — G. Gršič, še na eno točko Vas opozorim, na drugo ni potreba. Jaz sem pisala dopis po svojem pre pričanju na razpolago čitateljem in naj si naredi sodbo vsak po svoje, prosto mu je, saj živimo v deželi prostosti! Proti koncu dopisa mi svetujete, da naj opustim politiko, češ da mi ne pristoja!? Vem že od prej iz Vaših dopisov: po Vašem vzvišenem mnenju nismo ženske za drugam, kakor za v kuhinjo. Pri tem pa čisto pozabljate, da smo v Združenih Državah enakopravne z moškimi, to priča, ker imamo po več državah volilno pravico; na volilni dan je glas ene ženske vreden ravno toliko, kakor Vaš, če sploh imate volilno pravico, ker možje Vašega kalibra so večina brez državljanskih pravic. — Pk še nekaj, g. Gršič! Kar Vi v svoji kratkovidnosti ne vidite, jaz kot ljubiteljica tega lista, ker sem ga vedno zagovarjala pred napadalci, izjavljam, da je moja kakor tudi Vaša želja, da bi postal dnevnik čimpreje: pa Vi s svojimi dopisi delate pravo reklamo za G. N., to boste videli v par letih ali pa še prej! Pa brez zamere.	Ivana Bambič.
—	G. Alex Ross nominiran. V ponedeljek zvečer je bilo nomiranih deset republikanskih kandidatov za pomožne supervisorje. Največ glasov (118) je dobil g. Alex Ross, foreman tiskarne A. S. Volitev bo dne 6. aprila.
—	Vredno ogleda. G. Anton Nema-nichev saloon, 1000 North Cliicago St., je eden največjih in najlepših v mestu Jolietu. Ogleda vredni sta pa sedaj tudi obe okni tega saloona. V teh oknih je dal lastnik napraviti visoke razložile police, na katerih so postavljene polne steklenice vsakovrstnih vin, žga njin in drugih pijač, ki jih prodaja Slovenian Liquor Co. Tudi cene so razvideti. Pridite in poglejte!
—	G. Alojzij Poglajen umrl. Chicaga je prejel glavni tajnik K. S. K. J., g. Jos. Zalar, danes dopoludne ob poldesetih telefonsko naznanilo, da je danes tamkaj umrl g. Alojzij Poglajen, 2300 Roby st. (blizu slovenske cerkve). Pokojnik zapušča ženo i'i več otrok. Rojen je bil leta 1876. Bil je član društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J., nadalje član J. S. K. J. in več nemških društev, tako da zapušča svojcem nad $8,000. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 28. marca.
—	$525.00 znaša v Jolietu po Nemcih nabrana vsota v podporo nemškemu in avstro-ogrskemu Rdečemu križu. To vsoto je prejel in odposlal v Evropo dne 19. t. m. konzul von Reis-witz v Chicagi,
—	Pismo iz stare domovine. G. Nikolaj Vranichar je prejel iz Celovca od svoje svakinje pismo, datirano dne 20. jan. t. 1., iz katerega posnemamo sledeče za javnost zanimive vrstice: "Prejela sem vaše pismo z velikim veseljem v tem zelo žalostnem času. Iz srca me je to pismo razveselilo. Čudno se mi zdi, da nisi prejel mojega pisma, katero sem ti pisala jaz 10. decembra lansko leto. Seveda je lahko mogoče, da se je zgubilo ali potonilo v dno morja, ko se zgodi toliko nesreče v ti
Cleveland, O., 21. marca. — Slavno uredništvo Amerikanskega Slovenca! Prosim Vas za malo prostora v nam priljubljenem listu, hočem malo opisati, kako se imamo mi tukaj živeči Slovenci v "ščstem mestu", v Cleve-landu.
Delavske-razmere so tukaj pod ničlo, kakor po druzih krajih. Za enkrat ne svetujem še nobenemu sem hoditr za delom; kadar se bodo razmere kaj zboljšale, bom že sporočil na tem mestu.
Tukaj v Clevelandu imamo tudi dve stranki zavoljo Slovenske Lige: eni so za Ligo, in eni smo pa proti Ligi. Večinoma nas je proti, pa zakaj? boste mogoče mislili. Zato, da naravnost povem, ker to ne bo vse skupaj nič. Verjemite mi, gospod urednik, da v resnici ti gospodje, ki delajo za to Slovensko Ligo, ne gledajo za delavca in za siromaka prav čisto nič. Oni samo gledajo, da si svoj žep polnijo; oni gledajo za slovenski narod toliko, kakor kapitalisti za nas revne delavce, magari če na ulici poginemo od gladu in mraza. Ubogi slovenski narod, kam ti gledaš, da se daš "voditi" od teh gospodov, ki te komandirajo, in od dopisnikov, ki pišejo po gotovih slovenskih listih? Še enkrat rečem: ubogi slovenski narod, kako daleč si zašel, ki take gospode poslušaš!
Gospod urednik, še nekaj vam mo ram povedati, da slučajno sem prišel pred par dnevi k mojemu prijatelju v vas in sem vdobil v roke Clevelandsko Ameriko št. 13 od 12. svečana. In sem notri videl, kako urednik napada slovenskega trgovca F. J. Turk Co. Gospod Turk je imel razprodajo in je dal plakate tiskati v neko drugo tiskarno, ne njemu. In gospod Pirček je bil seveda hud na tega slovenskega trgovca in je napisal, da se ta slovenski trgovec norčuje iz naše slovenščine. Veste, par besed ni bilo prav natiskanih na plakatih, mogoče je bila pomota v tiska rili. In to priliko je porabil go-pod Pirček in je začel udrihati po tem slovenskem trgovcu, da ne zna še slovenščine pisati in da se norčuje iz nje Verjemite mi, gospod urednik, da gospodu Pircu ni bilo za tistih par besed, ki niso bile prav tiskane na plakatih; ali njemu se sline cedijo po tistih svetih dolarčkih, ki jih je on dobil od slo-
venskih trgovcev vsako leto ter jih sedaj ne več, zato ker nočejo eni slovenski trgovci plesati kakor on gode. Zato je pa njemu hudo! Pa ni treba misliti, gospod Pirček, da so slovenski trgovci tako neumni, kakor vi mislite; mogoče je kakšen bolj izobražen, kakor ste vsi vi! Hudo vam je za one svetle dolarčke, ki jih slovenski trgovci v druge tiskarne dajo in ki ne pridejo več v vaš žep. Ali pomagati si ne znate!
Poglejte tudi, gospod urednik, kaj so se ti gospodje izmislili v Chicagu na tistem njihovem shodu za tisto njihovo ligo. Oni, kakor se vidi, bi nas radi prodali Srbiji, Črni gori in Rusiji za vsaki denar. Ampak kakor vidim so se ti gospodje v njihovi ligi daleč daleč zmotili. Hvala Bogu, da nas ie še dosti, ki se ne damo komandirati od par gospodov, ki so pri Slovenski Ligi samo za denar pobirati od ubogih slovenskih delavcev bogsigavedi v kake namene. Ubogi slovenski delavec, ki daješ in nosiš denar, pa nič ne veš, kam bo tisti denar šel, kar si ga že dal. In ti gospodje pri Slovenski Ligi protestirajo v imenu vseh tu živečih avstrijskih Slovencev proti Avstriji in pravijo, da morajo odpasti od Avstrije! Kako morejo ti gospodje protestirati v imenu vseh tukaj živečih Slovencev, ko jih, kakor se vidi, mogoče še ena četrtina ni za njihovo ligo?! In pravijo, da bodo tako naredili, da bomo spa dali pod Srba. Da vam povem, gospodje, na tem mestu, da tega ne boste nikdar naredili, magari če se vsi in vaša Liga na glavo postavite! Prosim vas, povejte, če veste, kakšnega mnenja je ljudstvo v starem kraju? Ali veste vsi, da je ljudstvo zadovoljno s takšnim izdajstvom Avstrije, kakor-ga vi tukaj delate in kujete? Jaz mislim, da ne! Veste vi za gotovo, da je slovensko ljudstvo pripravljeno stopiti pod srbsko vlado? Jaz mislim, da še ena četrtina ljudstva v starem kraju ne bi bila zadovoljna z vašim delom, takšnim, kakor ga vi tukaj delate in mislite. To vam se ne bo posrečilo nikdar! Vi bi radi nas uboge slovenske delavce spravili pod Rusa, da bi nas potem gnal v prognanstvo v Sibirijo, če bi govorili o svobodi. Ničesar ne boste dosegli vsi gospodje pri Slovenski Ligi. Jaz bi vam svetoval, da greste vsi malo poskusit pod srbsko vlado ali pod rusko. Če vam se tako dobro zdi, kar pojdite, saj vam nobeden ne brani! Pa bi že tudi lahko šli. Zakaj ste pa prišli v Ameriko, ko je Srbija in Rusija tako strašno dobra, kakor vi pravite in pišete po svojih listih? Pa kar sami pojdite, pa prec, da boste lahko pomagali se vojskovati tam, potem vas bo še srbski in črnogorski kralj bogato obdaril za va ' še delo, če mu boste povedali, kaj nameravate narediti.
Tako, zdaj sklenem to moje pisanje in vas prosim, ne zamerite moji slabi pisavi. K sklepu pozdravljam vse Slovence in Slovenke mojega mišljenja. Tebi, vrli list Amer. Slovenec, pa obilo naročnikov in predplačnikov.
Eden izmed tisoč.
East Helena, Mont., 21. marca. — Cenjeni urednik Am. Slovenca! Prosim, priobčite ta dopis v naš cenjeni list. Delavske razmere tukaj so jako slabe in rudotopilnica obratuje le toliko, kolikor je primorana, ter je več kot polovico delavcev brez dela; to zadene pa v prvi vrsti tiste, ki nismo tako srečni, da bi imeli svojo boljšo zakonsko polovico. Ker pa imamo vsaki dan po 24 ur časa, zato pridno prebiramo časopise, na katere smo naročeni. Ni še davno tega, ko mi pride v roke zadnja št. G. Sv. ter v njem vidim dopis iz tukajšnje naselbine. Ker pa vem od poprej, da v teh dopisih ni nič koristnega, sem opustil čitanje d optičnega dopisa. Ker pa sem slišal, da se dopis ne tiče samo G. (Gorsich Bros.), temveč tudi mene, sem dopis natančno prebral, lil glej ga spaka, res se je nekaj E. H. gosp. namenilo po meni udrihati, čeravno mi ni znano, kaj da je vzrok temu. Mislil sem si: zdaj bo pa rriogoče konec tega. Pa sem se zmotil, kajti takoj drugi dan me pa napadajo v G. \T., zraven tega •-e pa tako debelo lažejo, da se .mora človek smejati, če količkaj pozna tukajšnje razmere. Ker pa veni, da Slovencem po drugih naselbinah nisi) znane te razmere, ter da nas bi lahko imeli za divjake, ko berejo take dopise po raznih časopisih, sem se hamenil slovenski narod seznaniti, kakšne razmere da vladajo tukaj.
Pred dobrim letom je prišel v to naselbino neki falirani starokrajski študent, ter se sprijaznil z nekim ^osp-> kateri vpije, da je soc. ter mislf, Ida je jako izobražen (kar jaz dvomim). Od tistega časa ni tukaj miru in prej složni slov. delavci se sedaj gledajo ko pes pa mačka. Ta dva gosp., ki se repen-čita, da sla socialista ter da je "v slogi moč" (kar je istina), delata v naši naselbini največji prepir s svojimi dopisi. In čeravno se skrivata pod vsakovrstnimi imeni, vaju vendar poznamo, in če ne bo še konec z vašimi dopisi, vaju v drugič priobčim s polnim imenom. Povem vama pa, da je bolje, da dobita knjige, v katerih se razpravlja o soci-jalizmu ter se korenito podučita o njem, da ne bosta ljudi napčno podučila, če kedo vpraša, kaj da je socialist in kakšen namen ima soc. organizacija, kar se je že pripetilo. Kajti ni v socialističnih načelih, cerkve podirati ter njih kamenje po ulicah navoziti, pač pa je lahko vsak socijalist ter pri tem dober kristjan, pa naj bo potem Nemec ali Slovenec. V Glasu Naroda
se študent jezi, da smo proti Slov. Ligi, ter pravi, da se bo ustanovila podružnica te Lige tudi tukaj. Gospoda, prosto Vama je narediti kar hočeta in nikdo Vama tega ni branil ter Vama tudi ne bo. Samo storita to poprej, nego dajesta v časopise ter se po njih lažeta v svet, kajti do danes nismo še slišali nič o tem, da se misli ustanoviti podružnica Slov. Lige. Poprej pa ko to storita, pišita po informacije na glavni stan soc. org., ako sme en socijalist to sploh storiti, po mojem mnenju ne. Ako sta res socijalista, potem pustita Ligo pri miru, kajti socijalist je in mora biti nepristranski; pravi socijalist ljubi vsakega delavca, kateri se bori za delavsko dobrobit.
H koncu Vaju še enkrat opozarjam: pustita ljudi tukaj pri miru! Ti falirani študent porabi svojo učenost v Heleni, ko pečeš vsake vrste slaščice (mogoče tudi lahko rabiš geometrijo ter matematiko). Za Vas, g. Big socijalist, bo prišel pa tudi kmalu čas na kompanijski farmi in tam boste lahko celih osem ur ljudem predavali o so-cijalizmu, namreč če boste do tega časa znali, kaj da je to za ene vrste rastlina.	Prizadeti.
Eveleth, Minn., 9. marca. — Spoštovano uredništvo A. S.! Ker ravno danes zborujejo odrešeniki slov. naroda, ali kakor se sami nazivajo slov.-srbski-ruski-belgijski-angleški - francoski itd. itd. ligarji, sem si mislil: en pozdrav jim pa vseeno pošljem, živeli! Srečen je slovanski narod, ker se tako hitro odreši: samo da pridejo v Chicago — pa je O. K. Radoveden sem, kakšen bode sad te lige? Prepričan sem, da niso edini in da imajo najmanj 5 strank, ako so le 4 ligarji, ker to je geslo naprednjakov. Pokaj so šli v Chicago, zna vsak šolarček slovenski, namreč: volit odbor — predsednik, tajnik, blagajnik in poslanec ali bodoči slov. kralj. In ravno pri tej točki se bodo zgrabili za lase, ker vsi bi bili radi predsedniki, vsi tajniki, vsi blagajniki in vsi kralji, samo slikar je edini med njimi Hon. John "Jager. Za glasilo novega kraljestva bode bitka med 3mi časniki, ker tam bode najbolji business; kateri bode '"lucky boy", se ne ve. Seveda newyorski Glas Narobe, o pardon — Glas Naroda bode imel '■first chance", potem Clev. Malerika, in Vestnik pa bode zadovoljen, če mu dajo pravila tiskati. Radoveden sem, ako bo prišel cesar Franc Jožef in cesar Viljem v Chicago na mirovno konferenco, ali bo šel Hon. J. Blatnik in Mrs. Guna v Petrograd ali Rim. Bojim se pa, da bode ves "outfit" se zale-| tel v Panamo na svetovno razstavo in j sicer na račun —?
Tako dandanes farbajo uboge slov. delavce v svobodni deželi Ameriki. 1 Ako imajo Slovenci res dobra srca in | misli, imajo tukaj v Ameriki dosti na-( rodnega dela. Koliko tisoč slov. družin je danes v Ameriki, ki so res pomilovanja vredne! Zatorej na pomoč najprej ameriškim Slovencem in potem v Evropo. In dokler ne pomagate sorojaku v tej deželi, kako bi neki vam človek^ verjel, da bodete onim v stari domovini?! Ali mislijo gospoda okoli Glasa Naroda, da imamo slov. delavci vsi slamo v glavi namesto možganov? Se motite. Kaj mislite, da bodo vaše slike in slikarji odrešili slov. narod? Ali misli mr. I. Blatnik, ko bi prišel on na konferenco (kar je nemogoče), da bi on tam kričal kakor okoli Glasa Naroda? O ne, gospodi-ne, bi dobili brco v spodnji del telesa, mislim, da znate kam. Ali mislite, da tam ni dobromišlcčih in učenih bolj kot vi?
Seveda bodo kričali na ta moj dopis ali odgovarjal jim ne boiu, ker se mi preneumno zdi, prepustim vse ligarjem in jim kličem: dober fek.
Vi ubogi delavci slov. v Ameriki pa se spametite že enkrat, je čas, jn ne dajajte svojih težko prisluženih novcev vsakemu, ampak premislite, koliko se je denarja nabralo za različne namene in storilo .se ui nič za ubogi slov. jia-rod!
Ker se je dopis predaleč zavlekel, zato končam in želim dobro vsem Slovencem in Slovenkam ter jim voščim zdrave in vesele velikonočne praznike. Tebi, vrli list, pa da bi izhajal vsak dan na osmih straneh ter obilo naročnikov in predplačnikov. Vaš udani
Rodoljub Slovenec.
Indianapolis, Ind., 11. marca. — Cenjeni g. urednik! Prosim, da uvrstite ta moj dopis v predale A. S. Želim tudi jaz spregovoriti par besed o ustanovitvi Slovenske Lige. V številki 51 Glasa Naroda smo brali neki dopis iz Indianapolisa, Ind. Tisti dopisnik je sklicaval slovenski shod, da se tudi pri nas ustanovi podružnica Slovenske Lige Malo smešno je bilo brati tisti dopis, ko je pisatelj tistega dopisa sklicaval shod za dan 7. februarja, dasi smo bili že tisti dan 5. marca. O, že vemo: mož je pozabil zapisati letnico, katerega leta se ima vršiti shod. On je mislil za letnico 1999. Pozneje se je pa stvar vse predrugačila. V resnici se je pa shod vršil dne 7. marca t. 1. O, kak polom je bil! Toliko ljudstva skupaj na tem shodu, da gotovo sam sklicatelj ni pričakoval. Ko je gospod A. G., sklicatelj shoda, otvoril ta vele-pomembni shod, se je najprvo preštelo zborovalcc. Ali veste, koliko jih je bilo? Vam povem: skoraj neverjetno, toda resnično — samo deset jih je manjkalo, da jih ni bilo en ducat (torej dva). Tedaj se je najprvo izvolilo predsednika, da je držal red pri zborovanju, in on si je sam izbral Lojze-(Nadaljevanje na 5. strani.)
Zimski kašelj ~
kateri se ni hotel vdati nobenem načinu zdravljenja ali katerega ste vsled kateregakoli vzroka zanemarjali —- se lahko hitro olajša in bolnik spravi zopet k zdravju, ako se uporabi
Severa's Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča). Njegovo tešilno vrednost je izkazal v mnogih tacih slučajih. Sledeči je eden izmed teh:
"Moja mala. hčerka jo imela kašelj 2e od zime. Dali smo ji Severov Balzam za Pljuča in ko smo porabili dve steklenici, je kafielj popolnoma izginil. Mi imamo Severov« Pripravke vedno pri roki in ti so Severov Regulator, Severov Življenski Balzam, Severov Kervo-ton, Severov Želodčni grenčec. Severove Jetrne krogl-jice in Severovo Gothardsko Olje. Vsi ti so izborili pripravki."	Josephine Ratajczak,
24 E. Stanton St., Hudson, Pa.
Zoper kašelj,
oslovski kašelj, vnetje sapnika, hripavost in davico poskusite Severov Balzam za Pljuča.
Cona 25 in 50 centov.
Ako ste sc prehladili,
poskusite Severa's Cold and Grip Tablets "[Severove Tablete zoper prehlad in hripol.
Cena 25 centov.
Spomladanski opahki>
in enako srbečo kožno bolezni lahko liitro in uspešno odpravi Severa's Skin Ointment (Severovo Mazilo zoper kožne bolezni.)
Cena 50 centov.
Severove Pripravke
imajo naprodaj lekarnarji-
vsepovsodi. Zahtevajte Severova. Ako jih ne morete dobiti, naročijte jih od
W. F. SEVERA CO
CEDAR RAPIDS IOWA
J #
I
I •
0 if

Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj z3 J* starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
| 3%—tri od sto—3%
^ na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali Pa S pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je P"^ ^ nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
iAVsxssexasosa^^
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital Jn rezervni »klad $400,000.00.
ROBVhaks%yphXhce.^.
Ni kruha istega ni mogoče dobiti« M0 POSEBNA 8TYA in pazimo? « * »pečemo ravno£praV#
KRUH—5c hle* Pokusite ga — ni b0
MMMMiRMiKMKMMMSRKMM^^MMillM^ J
i COMMERCIAL;
15 TRUSTS RANK savings
J
s I'	"10F J0LIET[c==^ i
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POS^f j
s?
S	URADNIKI
S E. J. MURPHY, predsednik
WTHEO. R. CERLACH, podpredeednik JOHN T. CLYNE.ka.ir.
m
NADZORNIKI;
Theodor.«-1"
Herman C. L. Stoli CarlOeiterle
Edward R. Daley VfTČiri« William Stara , J°h"T-L ' E. J. Murphy
* *
M » » « M jj » M * »
E. Wunderlich Granite Go.
S04-S0M0I N. HICKORY STRUT JOLIET, ILL.
Velika zaloga spomenikov,
Ntl« podružnic« m: Bethania in Rmmtm. tion Cemetery bMn Summit, Cook C*, ia Napar vilic, I1L
Chicago Phona N. W. Phona Mt
j IZ STARE DOMOVINE. j
KRANJSKO
— Uradni izkazi izgub. Izgube 17. Pespolka. Mrtvi: Germ Jožef, S. stot, Grosuplja (4. dec. 1914 do 1. jan.
; Jesih Karel, 3. stot., iz Tržišča dec. 1914 do 2. jan. 1915); Jevnikar lQM0n' 7' itot' iz Ljubljane (4. dec. !yl4 do 2. jan. 1915); Košir Florijan, ?• stot„ iz Kamnika (4. dec. 1914 do 2. jan. 1915); K um p Alojzij, 4. stot., iz j-ermosnic (4. dec. 1914 do 2. jan. Lavrinc Rudolf, 3. odd. stroj.
»l^ 12 VaČ {4' dec" 1914 do Z jan' »); Maček Ivan. 3. stot. (4. dec.
•t14 do 2- jan. 1915); Rant Franc, 5.
]Qu iZ DeV' MariJ'e v P°lju (4. dec.
J"4 do 2. jan. 1915); Vidmar Anton
jo"'01-' 1z Idrije (4. dec. 1914 do 2. jan.
- Zaje Anton, 12. stot., iz Talčje-
ša vrha (4. dec. 1914 do
... -^flfU uu 2. jan. 1915). ganjeni: Adam Jožef, 7. stot.. iz Št. Ae/ra na Krasu: ^usec Franc, 12. stot. z'»an Simon, 4. stot., iz Lancevega; Anton, 3. odd. stroj, pušk, iz . SOfnje Šiške; Božič Anton, 12. stot., iz v-PaVe: Brajetič Sebastijan, 12. stot., iz nP,aVe' Brajetič Sebastijan, 12. stot. 1 L "obermka; Burja Ivan, 12. stot., i'z j e nad Kamnikom; Cestnik Jožef, ' st°t., iz št. Petra na Krasu; Fran-■; H"dolf. 3. stot., iz Cerkelj pri Kra-' • Geroni Anton, 3. stot., Gimpel 12 PoId. 12. stot., iz Toplic; Gril Ivan, vorat0t': Ja"ežič Alojzij. 7- stot., iz Ja-Ja; Januš Hubert, 7. stot., iz Viš-■vangpe; Javornik Jožef, 4. stot.; Ju-Gvido, 5. stot., iz "Zagorja; Kajfež jaejgor' 3- stot., iz Fare; Keršič M4ti-7 '. ' stot> iz Preserja; Keše Anton, ' kal" t Klemsar Jurij, 12. stot.; Ko-F J Jakob, 5. stot, iz Tržiča; Kokolj žef"^' 12' stot-' iz Trate; Koenig Jo-Ka' '-i5101'' K°š'r Anton, 5. stot., iz ton q Krainer Jožef; Kristjan An-j ' stot, iz Ljubljane; Kuk Jakob, še\rt; Laharnar Alojzij, 4. stot.; Lek stot /"1' 7' St°t; Lenard Mihael, 7. Aloi'- Č Anton, 12. stot.; Leveč -Mlak I2' St0t; Licidič Jožef, 5. stot.;
vak m-FranC' S' Stot' iz planine; N°-
7stot ' 7' St0t-; °berstar Ivan-3 ° "' lz Dolenjevasi; Oražem Mihael
stot °c,12 AIengša; Pavlin Matej, 5.
he!a.'c "ta" Ivan> 12- stot, iz Šmi-
Wvec a iČC; P1Ut PetCr' 5' St0t'; P°-
PotoU on' 12- stot> iz Trebelnega; Pretn Luka' 3- stot-> iz Dobrunij;
,ar Stanko, 4. stot.; Prilepič Mir-Princ Til-5-stot" iz škofje
Lašč '.p ®e'j Franc, 7. stot, iz Vel. vega.'<, e Ivan, 7. stot, iz Trebelje-Senk auer Ivan, 4. stot, iz Radovice; Sl0nc f ?jz'j- S. stot, iz Ljubljane; stot j 4- stot-= Špunt Martin, iz o'A2 .resnic; Štimec Franc, 7. stot. kve. ilnice; Strah Ivan, 5. stot, iz Lo-tin 'TUpe-VC Iva"- 4- stot.; Tome Mar-V ' 1T,s" "
fcVe.c J
Ivan.°aef', 3; stot, iz Gradiša; Verdir
iin- t .	stot.; lome Mar-
Vaw°mTslč Jožef, 5. stot, iz Kranja; bič T„e-C/ozef' 7- stot, iz Košane; Ver
Ujetj. AT
Jožef s er Anton, 4. stot.; Bačar da Do ' St0t'' iz gniihela-Stopiče; feoj-
,lad- stot'"«' 9" Stot; Barle Jožef' 3-
§omia. "auko Ivan, 3. stot, iz Dra->iih pL^-dikt Franc, 2. odd. stroj-
fierti!ez T '-Z Selc nad Sk-ofj° Loko; Serlij j Jozef- stot, iz Grosuplja;
^raniseliai 16' St0t" iz ZKor" Tuhinja; V-e- c nton, 4. nad. stot, iz Cer-Aržjj'. ^audek Jakob, 2. maršstot, iz ,naža; .ebu,J -Prane, 2. maršstot.; Če-°da- stre"10"' 5' S'tot; Cot Anton, 2. 'ia«i- ('v!' fnisk> iz Brezovice pri Ljub-
5>t- Jern Stefan' 2- nad- stot- iz
strQ; _ Uebevc Anton, 2. odd.
4.
stot.
troj . -----
Dekleva .Franc, 4. marš st*t..	Dimic Ivan, 2. marš-
'■■> iz T -■	i\«ui, i. mars-
stot' j ^sčai Doblekar Silvester, j^e, 3 ^ Jrebelnega; Dovjak Lov-
rOlir-
stot.
"ic i;r	Viča pri Ljubljani;
Ku, ' .',C' 6- stot, iz Podhruške s'0t„ am',,kom; F lis Jožef, 2. marš-pr°j- DUJeCne; Ger'n Jožef, 2. odd.
Franc, 3. stot.; Gr,lJ«'lac>j. 3. maršstot, iz Li-
3. stot, iz Trebeljevega; Tomšič Ivan, 3. stot, iz Spod. Kašlja; Turel Viktor iz Vrtojbe; Urbančič Ivan, 3. stot.; Vengar Matej, 2. odd. stroj, pušk, iz Koroške Bele; Verhunc Franc, 2. odd. stroj, pušk, z Viča; Vidmar Franc, 3. marškomp, iz Žužemberka; Vodenik Anton, 3. stot.; Vodnik Franc, 2. marškomp, iz Krškega; Vogrin Martin, 6. stot, iz Vel. Doline; Vozel Alojzij, 9. stot.; Zadnik Franc, 1. stot, iz Britofa pri Kranju; Zajec Anton, 3. stot, iz Višnjegore; Zalokar Ivan, 4. stot, iz Št. Jerneja; Zavoršnik Franc, 2. odtl. stroj, pušk; Zupančič Franc, 3. stot, iz Trebnjega.
—	Novi ranjenci v Ljubljani. Dne 15. febr. ponoči bo pripeljal poseben vlak v Ljubljano 410 ranjencev. Vlak je sestavljen iz spalnih vozov.
-— Mati ob umirajočem sinu. V ljubljanski rezervni bolnišnici v obrtni šoli je ležal na smrt bolan vojak ICre-bel iz Poreča. Bolniška strežnica sestra'Ana Zisl bi bila rada njegove domače obvestila o njegovem nevarnem stanju, a bolnik že ni več mogel dati nobenih podatkov glede naslova. Strež niča se je zato obrnila naravnost na poreškega škofa dr. Pederzzolija. In res je blagi vladika takoj po prejemu pisma, t. j. pozno ponoči osebno hitel iskat vojakovo mater, vdovo Marijo Krebel. Dal ji je potrebna sredstva in preskrbel brezplačno vožnjo po železnici. Tako je uboga mati dospela k sinu dve uri pred njegovo smrtjo; u-mrl je 30. januarja ob 6. uri zjutraj ter imel naslednji dan zelo lep pogreb z vojaško godbo in drugimi vojaškimi častmi.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil Matija Jordan, Ljubljančan od domobranskega polka št. 4, bat. 4„ komp. 15. Nahaja se v bolnišnici v Moskvi in ima "giht" v nogah. Pismo je pisano 18. januarja (po naše) in je prišlo 6. februarja. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivan * Šimenc, 27. dom. p, iz Dolskega pri Ljubljani.
—	Izgube čfnovojniškega polka št. 27. Ranjeni: Belak Jakob, 8. stot.; Belopavlovič Janez, 5. stot, iz Suhor-ja; Bizjak Lovrenc, 5. stot, iz Hreno-vic; Bremec Matija, 6. stot, iz Lo-kavca pri Gorici; Capuder Franc, 4. stot, iz Spodnjih Kosez, okraj Kamnik; Černec Alojzij, 8. stot, Cimper-man Jajrez, 5. stot, iz Škocjana pri Krškem; Cvetrežnik Štefan, 11. stot, iz Sv. Lucije na Goriškem; Degrassi Fr, 4. stot, iz Gradeža; Fabjan Janez, 7. stot.; Ferfolja Ludvik, 3. stot.; Gaber-šček Janez, 7. stot, iz Tolmina; Gad-nik Franc, 7. stot.; Golobič Franc, 7. stot, iz Lokvice; Gornik Jožef, 3. stot, iz Ribnice; Gregorin Anton, 8. stot.; Gusel Anton, 4. stot, iz Škofje Loke; Hojak Andrej, 3. stot, iz Čepovana; H rova t Andrej, 7. stot.; Hvalič Jož-of 11. stot, iz Solkana pri Gorici; Iljaš Anton, 8. stot, Ipavič Jožef, 7. stot.; Jančar Franc, 5. stot, iz Luč pri Litiji; Kalan Jakob, 3. stot.; Kavčič Tomaž, 11. stot, iz Selc nad Škof jo Loko; Ko-delja Jožef, 7. stot.; Kodrič Franc, 4. stot.; Korbar Franc, 8. stot.; Kos Janez, 7. stot.; Koesel Franc, 3. stot.; Koželj Martin, 3. stot, iz Kaplje vasi pri Kamniku; Krpat- Viktor, 5. stot.; Krušič Anton, 3. stot, iz Šmartnega pri Kamniku; Kuhar Janez, 10. stot,
Podhruške pri Kamniku; Kurent
Janez, 3. stot. (20. dec. 1914); Sikošek Franc, 1. stot.; Skvarča Franc, 2. stot (17.—19. dec. 1914); Smolej Jakob, 2 stot. (18,—19. dec. 1914); Steinberger Anton, 2. stot. (18,—19.:dec, 1914) ; Šu-ligoj Franc, 2. stot. (18,—19. dec. 1914) Vesolak Martin, 2. stot. (18.—19. dec. 1914); Vihar Mihael, 2. stot.; Vrbov-šek Franc, 1. stot.
Ranjeni: Bazar Ciril, 4. stot.; Beloza Anton, 4. stot.; Bensa Anton, 3. stot.; j Bitežnik.Štefan, 2. stot.; Blaževič Peter, 3. stot.; Blazina Franc, 2. stot.; Bolte Valentin, 6. stot.; Chechet Mi liael, 3. stot.; Cvetko Franc, 3. stot., Ermenc Alojzij, odd. stroj, pušk; Fran Martin, 4. stot.; Fonda Henrik, 2. stot., Grabner Franc, 3. stot.; Jelene Karel, 2. stot.; Kampič Franc, 1. stot.; Koc-jančič Janez, 2. stot.; Kolar Jožef, 2. sto.t.; Kranjc Jožef, 4. stotnija; Krhin Ignacij, 4. stot.; Križaj Ivan, 4. stot., Križanič Janez, 3. stot.; Legiša Antor, 4. stot.; Loibner Karel, 2. stot.; Maier Franc, 1. stot.; Majdič Franc, 3. stot.; Močibob Matija, 2. stot.; Močnik Janez, 1. stot.; Modrič Mihael, 2. s'-ot.; Otočan Jernej, 4. stot.; Pajuter Andrej 2. stot.; Petan Jožef, 2. stot.; Petrič Alojzij, 3. stot.; Pirnat Franc, 3. stot.-Pisnik Alojzij, 1. stot.; Pitscheider Peter, 1. stotnija; Pozzar Peter, 3. stot.; Preskar Franc, 1. stotnija; Rodella Anton, 2. stot.; Šajn Franc, 3. stot.; Saksida Franc, 3. stot.; Scherer Gustav, 3, stot.; Sentur Jožef, 1. stot.; Silvestri David, 2. stot.; Sipracca Natal, 1. stot.; Sirotič Janez, 2. stot.; Smotlak Matija, 3. stot.; Sršen Matija, 2. sto|.; Stavar Franc, 3. stot.; Suran Anton, 4. .stot.; Švara Jakob, 2. stot.; Valentinuc Vifil, 3. stot.; Verdinek Janez, 4. stot.; Volavšek Alojzij, 1. stot.; Zagomilšek Alojzij, 1. stot.; Za-mar Jožef, 3. stot.; Zgaga Janez, 4. stot.; Zlobko Franc, 4. stot.; Žlindra Rudolf, 2. stot.; Žorat Alojzij, 3. stot.; Zvitau Jožef, 2. stot.
Ujeti: Bergant Franc, 4. stot.; Dolenc Edvard, 4. stot.; Fekete Mihael, 4. stot.; Florjančič Leopold, 4. stot.; Gornik Alojzij, 4. stot.; Gornikar Martin, 4. stot.; Leban Jožef, 4. stot.; Medved Martin, 4. stot.; Rigler Janez, 4. stot.; Sladič Tomaž, 4. stot.; Stiller Jožef, 3. stot.; Zlatič Anton, 4. stot.
Podhostnik je na ranah drugo jutro umrl, zavedel se ni več. Izjemno sodišče je prisodilo Stumbergerju petletno težko ječo.
—Alkohol. Iz Ptuja je pisal domov neki vojak: "V naši kantini se ne dobi nobene brezalkoholne pijače; tako človek mora postati pijanec, ko bi tudi ne hotel."
—	Poročil se je v Črnučah kleparski mojster in hišni posestnik g. Lenček.
—	Prijeti trije poštni tatje iz Ljubljane. Dne 1. febr. so izstopili na postajališču Goestnig iz dunajskega vlaka trije dečki 13 do 14 let stari. Ne malo so se prestrašili, ko jih ustavi o rožniški četovodja Tiefenbacher, ki jih aretira. Mlade fante išče namreč ljubljansko deželno sodišče, ker so na ljub ljanski glavni pošti in na kolodvoru kradli poštne ovoje, vsebino pa prodajali. Česar niso prodali v Ljubljani so odpeljali na Dunaj in v Dunajsko Novo mesto, kjer so plen prodali ali pa zastavili. Izročili šo jih ljubljanskemu deželnemu sodišču.
! ^	KOROŠKO^^^^
—	Samoumor vojaka. Pri Obrijalr so našli ustreljenega častniškega slugo 17. pešpolka Franceta Preterhofer, doma iz Kindberga. Bil je že ves zmrznjen. Ležal je ondi mrtev osem dni. Pri sebi je imel puško, bajonet in častniško vojaško sabljo.
—	Bratje Feltrinelli, znana lesna izvozna tvrdka v Milanu, so razširili svoje podjetje ter so tudi v Avstriji do bili pravno dovoljenje. Sedež razširjenega podjetja z z. o. z. bo v Beljaku in Bolcanu. Kapital razširjenega podjetja,»pri katerem je udeležen avstrijski in italijanski kapital, znaša 1,200,-000 K_
STENSKI PAPIt*
Velika zaloga vsakovrttnih banr, olj*
in firnežev. Izvršujejo se m bo* varska dela ter obešanje stenske* papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
4».Chi. Phone 376.1/ N. W. MS;
120 Jefferson St. JOLIET, IL1
N. W. telefon 556
WALTER R. PADDOCK. 1......
PADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE., JOLIKT.BJ^
Chicaao tel. 1203.
Največja zaloga vsakovrstnih okrepčil in masiL
OBA TELEFONA 67
Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno.
PRIMORSKO.
J
l"*; Gr»r Viktor- 5- stot, !>, 2 fcič Avgust, 5.
if;
1 nin- 2
k nec Ivan '"'"šstotnija, iz J ržiščaf; ^ Joief> ^ st°t. iz Krškega; JelnJ-t °'zij. 2 i ,stot » 'z Kresnic; Jontez stroj. pušk; Jordan Fr,
odd.-
stot, iz Radov-stot.; Grilj strojnih pušk; Jamar
stot-

crstajn Jožef, 2. maršstot, Sn,1f°,re; Klobučar Jožef, 3. V3' mar: St0piče' Klopčič Left!-'' z Je?, SStot': Komotar Franc, 9 že V- sto? •PrL Ljubljani; Končina , Slot Y* Tržišča; Kovačič Jo-W, < ViV , ečnc; Kuclar Ivan.
Man f,: , ko2ar ''rane, 2. marš Ah ' <•>*,,c t Jožtf. 3. stot.; Marki-
Ck:i Ivan c'0'" iz Boh" Bistrice; V40 Jurij i stot-; Mlinar iva";
!((\n,' ! stot, iz Vel. Doline; j**} oddelek stroj, pušk;
^ l'Va< c 2 !!n" " B°Ži:lk,OVe" '"»rsV* Belc-' r\ '' Str°-'- 1>usk' 1Z I'lo^mn. °stermaii Rudolf, 4.
^v ^l'ilv, 4 j,Cl J°Žef- 3' "'arsstot.; 'iiee:r^ 2. od I s,ot- iz Gradca; Prevc ;Vb„, ,;stl'«j. Pušk, iz Radov-Jvlt', Hak0 Martin, 13. stot, iz To-stot .I'1"- 16. stot.; Reiter
Sl"t • » ■ .
; Sčuric T °-JniC lva"' 3- marš"
Sel ' 2 marškomp, iz
.jubiT' Malija-4-stot-z Jc-
nič T? Scttich Jurij- ia
^ Jozef, 3. stot.; Smo-p t, z Dobrove pri Lju-
v->u» 1 omazic 1'ranc,
Peter, 2. stot, iz Loke pri Kamniku; Lesjak Franc, 6. stot, iz Vel. Gabra; Lukcžič Janez, 2. stot, iz Gorice; Majhen Janez, 2. stot, iz Krtine" pri Domžalah; Mandelj Franc, 6.-stot, iz Polš-nika; Mastnak Jurij, 8. stot, Marolt Mihael, 3. stot.; Melile Franc, 6. stot, iz Št. Jerneja na Dol.; Mian Franc, 5. stot.; Moran Janez, 11. stot.; Murovec Anton, 4. stot, iz Leskovca na Goriškem; Nose Franc, 9. stot.; Oblak Janez, 8. stot.; Osolnik Anton, iz Hotič pri Litiji; Oven Janez, 5. stot.; Pavlič Alojzij, 7. stot, iz Krškega; Perušin Jurij, 12. stot.; Pižmoht Jožef, 4. stot, iz Trebnjega; Podbregar Franc, 5. stot.; Polanc Jožef, 3. stot.; Povhe Janez, 7. stot, iz Krškega; Pregel Anton, 3. stot.; Reklanč Alojzij, 10. stot.; Schauer Janez, 3. stot.; Schlechta Robert, 4. stot.; Šegina Daniel, 8. stot.; Šimec Anton, 8. stot.; Smrekar Anton,
8.	stot.; Sottich Henrik, 7. stot.; Stau-daclier Jai\fz, 4. stot.; Štefanič Martin,
9.	stot.; Steiner Mihael, 6. stot.; Šuštar Jožef, 10. stot, iz Zgor. Tuhinja; To-mažič Anton, 7. stot, iz Metlike; Vidmar Franc, 8. stot, iz Toplic; Vidmar Janez, 3. stot, iz Semiča; Vonta Jernej, 3. stot, iz Tuhinja; Vovk Jožef, 8. stot, iz Trebelnega; Zajec Mihael 5. stot.; Zalar Franc, 9. stot, iz Roba; Zanolla Jakob, 7. stot.; Zarnik Jožef, 3. stot.; Žerjav Anton, 8. stot.; Zorzut Jožef, 9. stot.; Žužek Anton, 5. stot, iz Trebelnega.
— Izgube 20. lovskega bataljona. Mrtvi: Černigoj Janez, 1. stot.; Četrtič Filip, 1. stot.; Čučel Franc, 2. stot. (18. —19. dec. 1914); Eller Lazar, 4. stot. (21. dec. 1914); Ferfolja Jožef, 1. stot.; Gabršček Andrej, 1. stot.; Gregorič Vinko, 3. stot. (22. dec. 1914); Hoffer Rudolf, 1. stot.; Jernejčič Jožef, 2. stot. (18,—19. dec. 19J4); Kragelj Janez, 4. stot. (21. dec. 1914); Lepej Anton, 2. stot. (22. dec. 1914); Masten Angelik, 2. stotnija (18,—19. dec. 1914); Melzer Gustav, 2. stot. (22. dec. 1914); Pire
—Umrla je 7. febr. popoldne v Zgornji Hrušici pri Ljubljani gospa Marija Ciulia v starosti 71 let — mati znane in spoštovane rodbine in sicer ravnatelja pri mestni elektrarni, župnika, magistratnega oficijala, trgovca, nad učitelja, ki je sedaj v vojski, bržkone v ruskem ujetništvu ter učiteljice.
—	Nesrečna smrt. Dne 5. febr. so se v Spodnjih Ribčah pri Kresnicah .o-troci peljali s čolnom čez Ljubljanico, med katerimi je bil tudi 7 letni posestnikov sinček*Martin Kranjc. Le-temu je padlo veslo v vpdo in se je stegni za njim, pri tem omahnil in zginil med valovi. Njegovo truplo so potegnili kmalu po nesreči iz vode ter je položili doma na mrtvaški oder.
- Umrl je v Ljubljani dne 15. febr, gospod Rado Jereb, mestni monter. Zapustil je soprogo in tri uedoletne hčerke.
—	Umrli so v-Ljubljani: Anton Var šek, mizarski pomočnik, 55 let. — Frančiška Krašna, prodajalka sadja, 74 let. — Dragotin Eržen, bivši delavec-hiralec, 20 let. — Josip Codarin, pešec 97. pešpolka. — Anton ICravanja, pe šec 17. pešpolka. — Marija Klopčar gostja, 50 let.
—	Častno svetinjo za 401etno službovanje je podelil kranjski deželni predsednik višjemu revidentu južne železnice Ivanu Petek.
—	Nezgodi. 39letni zidar Ivan Kos je pri kurilnici na južnem kolodvoru v Ljubljani z železnim drogom odbijal ledene sveče. Pri tem mu je padel nek velik kos ledu na glavo ter ga na desni strani čela tako poškodoval, da je moral zapustiti delo in iskati zdravniške pomoči. — 271etni ključavničar pri tvrd ki Kastelic in Žabkar je v tovarni popravljal pri strugarski mizi orodje. Pri tem mu je odskočil košček železa v desno oko in mu ga tako poškodoval, da je moral v deželno bolnišnico.


ŠTAJARSKO
Z3
—Čevljar ubil čevljarja s kladvom. 26. dec. sta bila v Korcnjakovi gostilni pn Sv. Barbari v Halozah čevljarja 561etm Jurij Stumberger in Ivan Podhostnik. Že precej vinjena sta se sprla zaradi neke malenkosti. Podhostnik je primazal Stumbergerju zaušnico, kar je Stumbergerja zelo razjarilo. Ko je šel pozneje Podhostnik domov, je šel za njim Stumberger in da se maščuje, je napadel Podhostnika in ga tolkel s kladvom po glavi; Podhostnik se je zgrudil, Stumberger ga na to še večkrat udari s kladvom in se odstrani.
— Zopet eden z Ruskega. Zelo žalostni so bili pri Rešetovih v Lokvi pri Divači. Kakor toliko drugih, moral je tudi najstarejši sin Emil zapustiti očeta in mater, bratca in sestrico, zapustiti ljubo domačo hišo in oditi v cesarsko službo k domačemu pešpolku št. 97. Težko je bilo sicer slovo od doma, ali kadar cesar kliče na vojsko, mora vsak fant biti»junak. In Emil je hotel biti junak. Veselo in koraj-žno, poln poguma v srcu je odrinil čez Ogrsko in Karpate na bojno polje v Galicijo, vsak trenutek pripravljen za dom in za cesarja preliti tudi svojo srčno kri. V začetku je pisal pogosto, a naenkrat so pisma prenehala. Zadnje pismo je bilo še iz Lvova in od takrat nobenega glasu več. Minuli so tedni in meseci, mučni in skrbipolfii za Rešetovo družino. Potrt je bil oče (Dreja) Andrej, s povešeno glavo je hodil okoli, nobeno delo ga ni prav veselilo, poznalo se mu je, da je zamišljen, pa saj ni čuda, vedno je mislil le na svojega Emila. Tudi mati Lena je posedala ure in ure zatopljena v težke misli, in marsikatera grenka sol žica se je utrnila iz njenih oči. Še ce lo mala Kristinica, ki drugače skače kakor srnica, je občutila bridkost, ni se ji ljubilo več tako skakati. Vsi so žalovali in zdihovali: Drugi pišejo, mi pa o našem Emilu niči-ne vemo. Bog vedi, kje da je, ali je še živ ali ne več. O, da bi le enkrat še pisal Emil, pa bi bili spet mirni in veseli. — In glejte, zgodilo se je tako. Koncem januarja je prišlo pismo v Rešetovo hišo. Pisal je — sam Emil, in sicer iz daljne, daljne Rusije, iz Voroneže blizu Črnega morja.—Tako piše: Ljubi starši! Predno Vam kaj naprej pišem, Vas vse prav lepo pozdravljam. Jaz sem ujetnik na Ruskem. 14 dni smo se vozili po ruskih planjavah, predno smo prišli sem. Jaz sem, hvala Bogu zdrav, pa tudi še zmerom vesel in korajžen Ranjen nisem bil nič. Če Bog da, še se bomo videli. Lepo vse domače in prijatelje pozdravljam. Vaš Emil. — Oh to je bil dan veselja ta dan za celo Rešetovo družino. Kar jokali so od radosti. Oče Andrej se je kar pomla dil, tako hitrih nog je kakor mladenič dvajsetih let, nič več ni pobit in potrt. Mati Lena se spet prijazno smehlja, Drejček in Kristinica pa dirjata spet po stari navadi, da je veselje.
Najboljši Wilmington Premog
$3.50
TONA
American Coal Co.
(FRED W. EGGER)
J 210 N. Chicago St. JOLIET.
Razvažamo hitro na vse kraje mesta.
C
HRVATSKO.
— Kolera in pegasti legar na Reki, Na Reki in Sušaku je zbolelo več vojakov na koleri in legarju. Oblasti so storile vse, da se bolezen ne razširi.
— Denarne cene na 1. strani "A. S." so prave cene — ne previsoke, ne prenizke, ker vemo, da vsakdo rad plača pravo ceno.
|&3S£isniHins9nigiiiiiiniimimmmiiiiHH
-j A. NEMANICH, preds. M. STEFANICH, tajnik.
e^ 'V^ilVi-S "
....' '	I - ■
aaJ-jiaii...... •
S. OLHA,blagV ji
Liquor | Co. I
->
GLAVNICA $50,000.00.
Uitan, in inkorp. leta 1910
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
•	v	Potovalni zastopnik: Fr. Završnik,
Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul
L- Uirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iimmmuiiuiuiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii8iiiiif
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1 330 000 KRON.
Vložen denar obrestuje po
J. P. KING^
0bsV;.180n	Lesni
Clinton in Dtsplaines KU. JoLiet
Geo. Svetlecich
»»WW»»WW»M«
W PRVI SALUN w W ONKRAJ MOSTA W
wwwwwwwwwwwwa
Chicago Telephone 3861
107 RUBV STREET, JOLIET, ILL
DOBRODOŠLI!
E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,
9251 E. 92 St, S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili m vsako prigodo in vreme.
■41 %
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA
TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA *
vsem svojim premoženjem, vrednim do 50"MILIJONOV KRON. VSAU
IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BA&
KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANO*
NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE y kako drugo manj *i
šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PlSlTE, PO KATERI banU Vaš denar.
k A	-STRANI OBSEGA-
4jUVelllli Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen « sioTMski narod M podlagi drugih aaoPfe »lovensko-angleikih knjig n priučenje ANGLEŠČINE BREZ UCl* TELJA. Vsebina knjig« j«: Slor.-AngL Blnrrtc*, V—kdaafl mm ri. Angleška pisava, SpisovaMja piaam, Kako m pa«—s dritarljaa p*. Um največjega Slor.-AngL i* AagL-tloT. Btewfc.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov iiroaa Amerika InTmaj«
jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti aabadea----'j----
Cena knjige v platna trdo vesane je $2.00, tor a« dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.

Amerikanski Slovenec
Uitanovljen 1. 1891.
Prvi največji in edini ilovenski-
katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SL0mK0-AM. TISKOVNA DIMA
Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefon : Chicago 1 00.
Naročnina:
Za Združ. države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol leta... .$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
na križu umorjeno, in zdaj na desnici božji sedi. To in tako je govoril in storil Jezus, še neprenehoma po svojih namestnikih govori in dela in z nami ostane do konca sveta (Mat. 28, 20).
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian
Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, Til., under the act of March 3rd. 1879
CERKVENI KOLEDAR.
28.	marca Nedelja		Siksto.
29.	<(	Pondeljek Eustazo.	
30.	n	Torek	Kvirino.
31.	a	Sreda	Balbino.
1.	apr.	Četrtek	Veliki četrtek.
2.	d	Petek	Veliki petek.
3.	a	Sobota	Velika sobota.
CERKVENI GOVOR ZA CVETNO NEDELJO.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
Molimo Jezusa v presv. Rešnjem Telesu!
Množica je upila, rekoč: Ho-zana Sinu Davidovemu!
Mat. 21, 9.
Prihodnji teden se imenuje veliki teden. Sv. Krizostom pravi, da ne zato, kakor bi dnevi tega tedna bolj dolgi bili, zakaj veliko tednov je, ki imajo po več ur dolge dni, ampak zato se zove teden veliki, ker nam je v tem tednu največja dobrota došla. Dolga vojnka je bila v tem tednu dokončana, smrt premagana, zakletje odvzeto, grozovitost satana ovržena; v tem tednu so bila nebesa ljudem zopet odprta, angeli so se z nami združili, zapahi ločitve so se odrinili in mir je med nebom in zemljo storjen po vojvodu mira. Ravno danes vojvoda miru v Jeruzalem prijazdi in veselo ga ljudstvo sprejme rekoč: "Hozana" itd.
Katere so pa tiste, toliko velike dobrote božje milosti, ki so se v velikem tednu godile? So posebno dve, prva pri poslednji večerji, druga pa na križu -torjena — čudeža dva božje ljubezni. Prvega hočemo danes premišljevati, najsvetejši zakrament altarju:
I.	Kako Jezus v presvetem rešnjem Telesu iz gole ljubezni do nas živi. /
II.	Kako on od nas v tem presvetem zakramentu moljen in ljubljen biti želi. Povzdignimo, duše moje, z veselo množico tudi mi danes častiti glas: Hvaljen bodi, ki ptide v imenu Gospoda: Jezus Kristus v presvetem zakramentu altarja!
i"	I.
Jezus živi v najsvetejšem zakramentu altarja iz ljubezni do nas po svoji vsi mogočnosti. Čudil se je starejšina na gostiji v Kani Galileji .okusiti vodo v najboljše vino spremenjeno (Joan. 2, 1—11). Čudili so se Judje, slišati obljubo Jezusovo, da jim hoče dati svoje meso jesti, svojo kri piti (Joan. 6, 51— 64). Kar je obljubil, je pri poslednji večerji Jezus dopolnil, spremenivši kruh v svoje,telo, vino v svojo kri, ter je dejal: To storite v moj spomin (Mat. 26, 26). Glejte čudo ljubezni Jezusove! Kar je storil Jezus, so storili na njegovo povelje apostoli in storijo njih nasledniki, škofi in'mašniki, namestniki božji: spreminjajo, zavži-jejo, vernim delijo in moliti postavijo pravp živo Telo Jezusa Kristusa, kakor Bo|j;a in človeka, s krvjo in z me-kakor je bilo od Marije rojeno,
mati katoliška cerkev uči. Oh čudo vsemogočnosti in ljubezni božje! V tebe verovati in pa tebe moliti hočemo.
2.	Pokaj pa Jezus v najsvetejšem zakramentu altarja prebiva? Iz ljubezni do svoje neveste sv. katoliške cerkve, nam v spomin njegove nove zapovedi (Joan. 13, 24—35). Stariši zapu-ste svojim otrokom premoženje, oblačila itd. v spomin, Jezus pa svoje telo. Imenitniki tega sveta imajo spomenike iz kamnja na grobu, Jezusov je pa pre-sveti zakrament, ki nas njega spominja, dokler spet pride (I. Ivor. 11, 26). Jezus živi v presv. zakramentu iz ljubezni do nas, kakor pastir med svojimi ovčicami (Joan. 14, 18), kakor pomočnik in tqlaznik naš, ki nas kliče: "Pridite k meni, ki trpite" itd. (Mat. 11, 28). Iz altarja (reče duhovni vir božje milosti v verna srca kristijanov. Oh, pridite, ki ste lačni in žejni in zajem-ljite! Noč in dan vas čaka in želi.
3.	Pokaj pa Jezus v podobi kruha med nami prebiva? Iz gole ljubezni do nas. Kakor Bog se v svojem veli-častvu nam prikazati ne more; kdo bi njega veličastvo prestal? "Naši slabosti pride s tem naproti" (Tom. Kemp.) Tudi kakor Bog in človek se nam ne more zavžiti dati, ampak v podobi kruha se ž njim združimo. "Kdor zavži va moje telo in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem" (Joan. 6, 57) Sam Jezus se z nami sklene, naj bi tudi mi ž njim sklenjeni bili; tako store oni, ki se goreče ljubijo" (Sv. Krizostom). "Na križu se je prikrilo nje govo božje bitje, v presvetem rešnjem Telesu je skrito tudi njegovo člove štvo; sama ljubezen Jezusova se nam razodeva" (Sv. Tom. Akvin). Kdo pre mišljuje to prečudno skrivnost in se ne čudi in ne zavpije ves ljubezni božje vnet: bodi visoko hvaljeno in češčeno Jezusa rešnje Telo vselej in povsodi v najsvetejšem zakramentu!
II.
Jezus želi v presvetem zakramentu moljen in ljubljen biti. Kakor goreče je srce Jezusovo do nas, tako "mrzlo je rado naše srce do Jezusa. Po pravici toži Jezus v presvetem rešnjem Telesu: "Otroke sem izredil in na noge spravil; oni me pa zametujejo" (Iz. I, 2)! Jezusa do'žno moliti in njemu storjeno žaljenje nadomeščati, izpostavlja sveta mati katoliška cerkev presveto rešnje Telo k očitnemu po-češčenju.
1.	Največja čast in hvala njemu gre. Angeli svoje obličje zakrivajo in ne prenehoma prepevajo: Svet, svet, svet itd. (Skriv. raz. 4, 8—10). Vsi nebeški prebivalci Jagnje božje molijo; ravno to Jagnje med nami v podobi kruha živi; njega moliti je naša dolžnost "Pridite, hočemo pred Gospodom se radovati. "Pridite, molimo, padimo na kolena in,jokajmo pred Gospodom, ki nas je ustvaril" (Ps. 94, 1—6). Kako nehvaležni so, ki se pred najsvetejšim ne pripognejo. Tudi njim Sodnik po reče: "Jaz vas ne poznam" (Mat. 7, 23).
2.	Jezusa smo dolžni moliti in častiti s pogostim in vrednim svetim ob hajilom. Tc> storite v moj spomin. Kadar se p'rijatelja poredko obiščeta, njuna ljubezen onemaga; hitro se bota pozabila. Taka se tudi nam godi. Kakor pa s pogostno in vredno prejemo presv. rešnjega Telesa Jezusa najlepše častimo, tako je envredno obhajilo
I njemu največa nečast, tako rekoč novo j križanje (Hebr. 6, 6). Tega Bog ob-vari! (1. Kor. 11, 21).
3.	Dolžni smo Jezusa pogosto ob
iskati v presvetem zakramentu altarja
se mu zahvaliti za njegovo ljubezen, za odpuščanje prositi, kajti je od ne-vernikov, krivovercev in malopridnih kristijanov toliko med nami žaljen, nadomeščati dolžno molitev po vseh kra jih. kjer ves zapuščen od ljudij v presvetem zakramentu živi. V tem svetem velikem tednu Jezusa prav pogosto in pa spodobno v božjem grobu obiščinio; saj je zaslužil vso našo čast. r*a tudi druge čase radi k Jezusu hitimo, kakor pridni služabniki pred svojega kralja, bolniki k svojemu zdravniku, ubožci k bogatemu dobrotniku, potrebni k obilni božji mizi. Vsako vredno obiskanje l»o nam lepo plačano.
4. Radi Jezusa k bolnikom sprem-ljajmo. Na otoku Salzeta v jutrnji Indiji so kristijani svfoje dni pritekli, kakor hitro so zaslišali na obhajilo pozvoniti, ter so bolnikovo izbo z zelenjem in rožami ozaljšali, so pot po-metli in^ft gorečimi svečami Jezusu naproti šli. Po nekaterih krajih spremljaje presveto rešnje Telo sveto pojo ali na glas sv. rožni venec molijo. (Kdor z gorečo svečo presveto rešno sestva-Telo spremlja, zadobi 7 let in 280 dni odpustkov, brez sveče pa 5 let in 200 dni. Inocenc XII.)
Konec. Veselo je ljudstvo na današnjo nedeljo Jezusa visoko počastilo, rekoč: Hozana! Strašno je pa na veliki petek vpilo. Križaj ga! Taka se
le." — To je poročilo, seveda, brez komentarja. kakor upam, Dovolite mi pa. da jaz dodam nekaj komentarja ali bolje rečeno, nekaj namigov, koliko naj tem poročilom verjamemo.
Ameriški časopisi sploh trdovratno molče o razmerah v Mehiki. Zakaj? Kar sledi, je le majhen odlomek, ali kakor sem že omenil, le namigljaj. Stvari je toliko, da bi lahko spisal celo knjigo, kar seveda ne gre iz različnih Vzrokov.
Oktobra 1914 beremo sledeče v Co-lumbiad: "Prezident Wilson je naznanil. da se odpokličejo ameriške čete iz Mehike, tudi da ne bo pomagal Ne-amerikancem v Vera Cruzu, katerih življenje in last je bilo na razpolago Villa-Carranzovih čet; na videz tudi ni dobil nikakega poroštva za državno in versko svobodo, kar se posebno zanika v Carranzovem programu, duhovnom, redovnikom in katoličanom....
Februarja 1913 so šle Feliks Diazo-ve čete v Mexico City in se krvavo bojevale z Maderovimi četami pod generalom Huerta. Da bi ustavili krvo-prelitje, so diplomati, vštevši poslanika VVilsona in mehikanski senat, poslali zastopništvo k Madero, naj se odpove. General Blanquet in nekaj častnikov e je podalo k njemu. Madero je enega ustrelil, enega vjel in poslal po Huerti na varen kraj, kjer ga je neki Cardenas ustrelil. Poslanik Wilson je Huerto lepo omil in ko je bil izvoljen za začasnega predsednika v kongresi:, 19. februarja, ga je priporočil Z. D. v pripoznanje. Vse države so ga pri-poznale in predsednik Taft je obljubil, da ga pripozna, kakor hitro se vladar-stvo uredi.
Prezident Wilson je bil zaprisežen v nekaj tednih in državni tajnik Bryan je takoj odobril poslanika Wilsona početje. Takoj je nastal nekak šum na severu in vlada je takoj spremenila svojo taktiko. Predsednik Wilson se je izrazil da nikoli ne pripozna Huerte niti kakega člana njegovega kabineta. .." Ob kratkem povedano, Huerta je začel zborovanje v kongresu v božjem imenu in molil, da bi jim Bog dal mir in da bi Bog vladal Mehiko. Kmalu so prišli k njemu ameriški in mehikanski prostozidarji in rekli, da če postane prostozidar, bo izvoljen za predsednika. Ta je pa pokazal ška-ppulir in rekel, da ga ne more nadomestiti s prostozidarskim znakom. Uporna severu je sledil. Prostozidarji so e domenili z Villo in Carranzo. Nad stp prostozidarjev v kongresu ni pri-olilo v nabavo potrebnega orožja, zato jih je Huerta kaznoval, kar mo-amo smatrati le za silobran. Zato ga pa predsednik Wilson ni hotel pri-poznati.
Neki minister, Rev. W. B. H!*4e, se je sam javno bahal, da je pregovoril VVilsona, da ni pripoznal Huerte. Mr. Lind, tudi prostozidar ,je bil poslan v
tere se jokajo nad smrtjo svojih sinov, možje so posiljeni v vojaško suknjo, medtem ko se otroci jokajo ob slovesu. Duhovniki so zasledovani in preganjani. Potujejo brez jedil. Prelati so nas morali zapustiti in zdi, kakor da bi se bil Bog skril. Cerkveni zvonovi ne zvone več. Kri naših bratov teče po cestah. Nune vzamejo v barake, kjer omadežujejo njihovo devištvo.
(Dalje prili.)
RUSKE NOČI.
"Volkszeitung fuer das Muldental" priobčuje z ruskega bojišča to-le pismo: Ti bi naj kedaj videl ta polja, kako so jih granate razrovale. Strašno! Jame, po dva metra globoke, s premerom štirih do petih metrov. Zvečer, gredoč na svoje postojanke, moramo paziti, da si v teh breznih ne polomimo vratov. Vsa livada je posejana z železnimi kosi vsake velikosti, do celih granat, ki se niso razletele. Klobuki "cukra", ki se jim spoštljivo izogneš.
Vasi so skoro docela razstreljene, prebivalci so zbežali; onih nekoliko hiš, ki jih še stoji, so nam ogrevališča, kadar nas v strelskih jarkih premenja-jo. Kar je še celo ostalo, pa moramo mi uničiti. Vse gorljive reči: plotove in ograje, duri in vrata s hlevov in skednjev, vse leseno orodje in hišno opravo smo pokurili, da se ogrejemo in si skuhamo kave in drugih takih "dobrot". Saj drugačnega kuriva ni bilo dobiti. Koliko pa takih reči en polk v treh tednih porabi, tega si še misliti ne moreš.
Tu ležimo 800 metrov delač od Rusov, namreč glavni strelski okopi; naprej pomaknjena stražišča in poljske straže so morda samo 300 metrov proč. Seveda začnejo tu večkrat puške pokati. Najbolj norijo in besne ponoči. Hvala Bogu pa Rusi, kakor znano, visoko streljajo in narede navadno četam v ozadju več škode kakor pa onim na katere so merili. Poleg tega nam je rusko topništvo poslalo tudi kakih 12 granat na našo strun, in jim je bila pri tem sreča skoro mila. Višino so pravilno pogodili; še 100 metrov dalje na desno, pa bi bili celo našo stotnijo ob nastopu pobili v tla.
Delovali so žarometi in prečarali noč v dan. Zares čudovito je, kako se je dalo v velikih daljavah vse ,skoro boljše kakor po dne natančno razločiti. Pa ruski žaromet, ki ni prav nič ne-popolnejši stroj od našega .je obrnil
Zveza Katoliških Slovem
i
V AMERIKI
(Slovenian Catholic Leagu)
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Clevelai
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., jToM1
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Jo'w
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe.
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev' Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
jega nadaljnega povelja. Od ruskih jezdecev se je eden ločil in počasi, o-pazovaje kraj, jahal v smeri proti nam ,dokler nas ni zapazil. Nato se je urno obrnil in je odhitel k svojim. Velel sem svoji četi, naj ustreli. Osem pušk je počilo in jezdec je padel s konja, ki je zdirjal brez gospodarja čez ravan. In začeli smo streljali na Ruse, ki so se urno skrili v gozdno goščavo in so potem iz gozda ljuto stre Ijali na nas. Pa je bilo po pokoju in miru. Rusi so ostali v lesu in streljali od zore do somraka na našo postojanko, a streljali -slabo. Ponoči smo skrbno stražili, da bi nas sovražnik ne iz-nenadil. Neko noč me je poklical vojak, ki je bil na straži, češ da je nekaj temnega na mestu, kjer smo bili ustrelili Rusa. In res smo opazili v mraku obrise večje stvari. — Kaj naj bi bilo? To je tisti konj, ki smo m"u gospodarja ustrelili. Ko se je delal dan, smo konja dobro razločili. Zvesta žival se je vrnila k svojemu gospodarju in je stala kraj njega, kakor bi ga klicala: "Kaj se še niso naspal?" Sloji ljudje so z občudovanjem zrli ta prizor, zrli zvesto žival, ki je zdajpazdaj zarezgetala kakor da hoče svojega gospodarja zbuditi iz spanja. "Jaz pojdem pa tja in pokopljem padlega Rusa, je priponi nil vojak, kateremu se je kakor drugim smilil mrtvec, ki je na cesti ležal vznak in se mu smilil konj, ki* je že nemara nekaj noči čakal, da bi njegov gospodar že enkrat vstal. Ali toliko da so Rusi zagledali našega vojaka, pa so pričeli pokati nanj, konj je pa plaho
ni našla. Šel je, nikdar več ga nazaj. Nikdar ne bom pozabil sto tiho konjsko rezgetanje sred1 boke noči. Kako neizrečno b"'? se mi je zdelo zateglo vzdihovarf boge živali.
svoje veliko mačje oko na nas ter nas pregledal kakor z drobnogledom. Oni večer smo bili prepričani, da nameravajo Rusi ponočen napad, isto pa so mislili Rusi o nas.
Naše topništvo je molčalo kakor grob. Čez tri ure se je vihar polegel in smeli smo zopet oditi. Pozneje se je pokazalo, da se je ruski napad pri Novem Radomskem razširil do na«.
Mehiko kot osebni zastopnik. Kot tak je občeval samo s Huertovimi sovražniki, prostozidarji. In kaj poroča Mr. Lind o Mehiki? Ne smejite se. Navedel bom samo nekatere stavke, vzete iz "The Bellman" 5. in 12. decembra 1914. Mr. Lind: "Pod kraljem je bilo veliko in mogočno plemenita-1 štvo." "Bogati in mogočni trgovci." [ "Krona je lastovala velika posestva." | "Obstojalo je sužništvo, a bilo je mi- i '.o. Otroci sužnjev so bili prosti." j "Bilo je vrhovno sodišče za pritožbe v palači v Mehiki, so bila pa tudi manj-1 ša sodišča po mestu, katerim predse- j luje glavni sodjiik. Ti so sodniki za celo življenje in niti kralj jih ne more odpraviti. Njihovi izreki pri kriminalnih razpravah so končno veljavni.
Tako mine dan za dnevom, noč za nočjo. Nikdar pa ne pozabim teh groznih črnih ruskih noči._
NEMCI O SEBI.
V Zbirki "Der deutsche Krieg" piše znani mislec profesor Rudolf Eu-cken "O svetovnem pomenu nemškega duha". V začetku 19. stoletja so se Nemci imenovali narod mislecev in drugi so jim rekli "evropski Indijci". Danes pa smo narod inženerjev in kličejo nas Amerikance v Evropi. Eu-cken razlaga, kako se je zgodilo, da so se po 30. letni vojni Nemci zatekli
pobegnil. To se je večkrat ponavljalo. Zvesti konj je sleherno noč obiskal svojega gospodarja, stal verno vso noč pri njem, a vselej izginil, ko se je delal dan in so pričele puške pokati. Mrtvec in konj sta se našim od dne do dne bolj smilila. Navsezadnje sta se neko noč odpravila dva vojaka, pa sta padlega Rusa pokopala. "Vse sva dobro opravila," sta javila, ko sta se čez eno uro vrnila. Dogodek me je pretresel, pa tisto noč kar nisem mogel zatisniti očesa. Ostal sem pri straži. Bila je lepa, tiha, tajinstvena noč. In v nemi noči se je naglo za-čulo temno rezgetanje. Uboga žival je zopet prišla, ali svojega gospodarja
Proti naravi.
Če pomislimo, kako živimo, Prl, brez dvoma do zaključka, da ^ proti naravi, ker jemo več neg0' potrebuje, pijemo Več nego b' ; ne spimo zadosti, se ne izpre',a'j zadosti, ne dihamo zadosti sv£ zraka. Posledki vsega tega se I pojavijo: slaba slast, neprebavnos ^ pečenost z vsemi svojimi zaP'ej ožoltelo obličje, malokrvnost, sf1 slabost. V takih slučajih je Ttf vo ameriško zdravilno grenko vi"1 poročljivo kot dobra tonika in 1 jalo. Prežene pusto tvarino, ki zat' lja telo, in okrepi prebavila. V lekarnah. Jos. Triner, tvo<*
1333-1339 S. Ashland ave., Chi<F * * *
Utrujeno telo je treba dobro i>3" niti s Triner's Linimentom. T°P pel po nadrgnjenju s tem lini®6, ohrani mišice krepke. Cena^ Linimentu 25 ali 50c, po post' 60e. — Adv.
Kovai
Trii" 3i
Izdelujem prave starokrajske ve
0
or°i
klene motike po $2, srednje P° in male po $1.25 in klepalno
za $1.00.	H
Vse svoje izdelke jamčim. <■'_. • bro orodje ga vrnite in pošIjern go brez stroškov.	;. ^
Naročilom je pridejati denar. ^ pošljem takoj po prejetju na
Pišite na:	, .
Frank Fepovsn
KOVAČ. 111 STATE ST. J0LIET'
n uracil so uodiu svoje posestva, ua o se vzdrževali. Nastavljali in predsedovali so manjšim uradnikom ter pregledovali sodbe. Da, ta sodni sistem daje čast Mehiki, katerega pred--ednik je kralj." Postave in sodnijski zapisniki so krasno pisani. Kriminalne postave so jako stroge. Goljufija, pre-tava mejnikov in nečistost so kaznovali tako, da so hudodelčevo glavo štrli med dvema kamnoma ali pa mu iztrgali srce." Odkod je prepisal Vir. Lind. V Encyclopedia Britanica, deveti izdaji, leta 1888, zvezek 16, stran 210 do 213, ima E. B. Tylor, D. C. L., L. L. D., F. R. S. sledeči članek: 'Pod kraljem je bilo veliko in mogočno plemenitaštvo." "Bogati in mogočni trgovci." "Velika posestva so pri-ixidala kralju." "S sužnji se je milo postopalo in njihovi otroci so bili rojeni svobodni." "Najvišje zakonsko odišče je tvorilo del palače in sodišča so bila v večjih mestih, katere so nadzorovali višji sodniki, kateri so bili stalni in katerih izreke celo kralj ni mogel spremeniti. Ta je postavljal manjše sodnike in poslušal njihove prizive. Za vzdrževanje so dobila po-Da, ta sodni sistem daje čast Mehiki, katerega predsednik je kralj." "Postave in sodniški zapisinki >o krasno pisani." "Kriminalne postave so zelo stroge. Za goljufijo, prestavlje-nje mejnikov, nečistost itd. so kaznovali tako, da so, ali izrezali hudodelcu srce na oltarju, ali so mu pa glavo štrli
vrnil« peic* vpnu. ivii^uj ga: iaKa se tudi med nami rada godi. V cerkvi Jezusa molimo, doma pa s kletvijo in z drugimi hudobijami križamo. Preljubi bratje in sestre, nikar tako I Kristijana celo življenje ima biti Jezusa vredno moljenje, Amen.
med dvema kamenoma itd."
Sedaj naj si pa vsakdo vstvari svoje mnenje. Opomnim naj še, da je žena nekega ameriškega poslanca rekla na ladji proti New Yorku, da bi morali
MEHIKANSKE RAZMERE.
V A. S, dne 16. marca berem:."An-) tonio. Villareal, zastopnik generala
-	Carranze, je porok za poročilo, ki je
-	poleg tega dbšlo tudi čez Galveston i, tukajšnjemu zastopniku generala Vi!-
duhovnike in nune segnati iz Mehike.
Kakšno razmerje je torej v Mehiki. Poslušajnio tole zapriseženo ^[z|avo: "'Naša svetišča so zaprta in cerkve o-skrunjene. Na naših oltarjih se ne daruje več sveta maša. Naše spoved-niee so bile sežgane na javnem trgu . in nikdo ne upa iti k spovedi niti v j liajskrivnejšein kotu svojega doma... i ( Duhovnik, ki si upa, maševati, jc obsojen k smrti. Iliše so osamljene, ma-
v nevidno kraljestvo misli. To je bilo po besedah Jeana Paula v času, ko so Angleži vzeliMnorje in Francozi zemljo in je Nemcem ostal samo zrak; to je bila pa tudi doba, ko so drugi narodi Nemce najbolj "ljubili". Toda iz naroda mislecev in pesnikov, je nastal narod dejanja in vendar se ni izneveril sam sebi; kajti niso kolebali med indijskim odtujenjem svetu in ameri-kanskem smislu za korist, ampak so bili dovolj duševno bogati, da so bili oboje: misleci in pesniki ter industrij-ci in vojaki. Kakor si je nemški narod v veri in umetnosti ohranil najglo-bokejšo notranjo prisrčnost in je dospel do prav posebnega nazora o najvišjih vprašanjih, tako tudi njegova dela na političnem- in gospodarskem polju nosijo pečat najglobokejše notranjosti. To stremljenje, da obvladajo vidni svet, združeno z vidno poglobitvijo v notranjost duše, ta kultura dela in duše daje nemškemu delu posebno veličino; Nemec ne dela samo, da pridobi, ampak da ustvarja in koristi s svojim najboljšim vsemu čloVeštvu. Tako jc nemška vrsta postala na eni strani celi kulturi neobhodno potrebna, na drugi strani pa more iz same sebe črpati dovolj moči, da se ubrani navala sovražnikov. Eu-cken - pravijo "Freie Stimmen" — v svojem spisu posredno odgovori na vprašanje, kako da se more nemški narod ustavljati celemu svetu v orožju: "Vesoljnost njegovega duha mu je skovala najboljše orožje in ga napravila za junaka sveta."
Ta banka pla^
3%
obresti
na vlogah
Joliet Trust & Savings Bank [
Barber Building, Joliet, 111.
Glavnica $100,000.00 Jamstva fill $50,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, kasir.	J
THOS. F. DONOVAN, TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM-
f AJolietnK j V y/B / /
ZVESTI KONJ.
"Horacke Listy" so prinesli naslednji prizor z ruskih bojnih poljan: Nekega -dne je prišel mož, ki je bil na straži na bližnjem gričku in je javil, da je nekaj videl. Šel sem tja — piše častnik-očividec — in sem zagledal z daljnogledom, da so ruski dragonci, ki so prišli iz gozda in se ustavili. Poklical sem brž ostale može in jim velel, naj se skrbno krijejo in počakajo mo-

1
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111,
l Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in «tekleI1'^
F>i1te "Elk: Brand." P v
n stekle"1"1*

1
AMERIKANSKI, SLOVENEC, 2$.
MARC^
191.5.
Društvo sv. Družine
(HOLY FAMILY SOCIETY)
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Ustanovljeno 29. nov. 1914 ::::: Sedež: Joliet, 111
ODBOR:
Predsednik........-......George Stonich, 813 N.ChieagoSt.
i'odpredseduik............Stephen Kukar, 1210 N. Broadway
Tajnik......................Josip Klepec, 1006 N. Chicago St.
Zapisnikar.....-...Anton Nemanich, Jr., 1000 N. Chicago St.
Blagajnik....................... John Petrie, 309 Indiana St. !
Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Bluff St.'
| Slovence. Toda zastonj se trudiš, Janez!
Nadalje piše B. I., da so se v Avstriji zbali njegove Lige. O ti Anže ti, kaj se tam kdo briga za Tebe ali tvojo Ligo! Še se ne bojijo Srbov, Rusov in Angležev, pa se bojo par ta-cih možiceljnov bali, ki mesec iščejo po vodi, ker ne vedo, da je mesec nad nami: v vodi se vidi le neka senca od meseca.
. Nadalje praviš, da Dunaj obeša du-
NADZORNIKI:
Anton Sraj, Jr.... Nicholas J. Vranichar... Jos. M.Grill.........».
Glasilo:
.....................1109 N. Broadway
...............1215Suminit St.
.............1208 N. Broadway
Amerikanski Slovenec.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod."
Ta
organizacija sprejema v svojo sredo može, žene, dekleta in mladeniče iz vseh krajev v Zdr. državah, itd., ki so slovanske narodnosti in kat. prepričanja od 16. do 55. leta. Izplačuje smrtno zavarovalnino in bolniško pod-Poro izplačujejo Podružnice po najmanj $1 (en dolar) za vsak delavni dan.
a slovanska katoliška družina se naj vpiše v Društvo sv. Družine, ker nasa pesem peva: "Kjer so sv. Jožef, Jezus in Marija, tam bodi tudi naša ompanija." Vsaka taka družina naj bi bila mala Podružnica D. S. D., katere predsednik in blagajnik naj bi bil hišni oče ali mati.
S'	pisma in denarne pošiljatve, se naj blagovolijo nasloviti na tajnika.
marca. — Društvo sv.
^Joliet, m., 24._______
i/uzine vsestransko lepo napreduje. ^Pisalo se je že dozdaj do 535 udov °lega spola. Imamo že 5 lepo na-^aujočih Podružnic. Če bi se žurili • *ecje število Podružnic bi jih že a e. veliko več, zlasti iz druzih držav, iSavni naš namen je bil že v začetku
Je se zdaj, da toliko udov zberemo tkuP, da zato agitira ur; bo

se naredi prošnja za charter, se zadnjih par tednov toliko ne n , a,za nove Podružnice, ker je v bo U,ltak skoro preobilo posla. Ko na 6,n,rat Prvi S1- zbor zadevo spravil In 4 „ 0 in trdno stališče, se bo zače-
'o!>ko bolj agitirati. Sez .do' ki želi pristopiti hoče se naniti s pravili organizacije, a teh
vila"'™31110' ker bil° bi neumestno prane I!arediti- Pa če bi morda več točk rali°, Var^al° Postavam, bi ista moda r3Vreči in nova narediti. S tem pr:,Se "'smo izdali pravil je Društvu boTe?1^"5 lePa vsota denarja. K0; temh ?-.Stvar Sotova, se bodo naredila 'D°l]sa pravila, ki bodo tudi postav-"^Pravomočna.
Zdaa^a blagajna tudi lepo napreduje. 3(K)^a glavna podružnica že do $1,-kar -	trinajststo) v blagajni,
dpl->Je,res lepa vsota, če se oziramo na
Kd •razmere-
s; °r ze'1 Pristopiti naj se zdaj zgla-en " meni dokler je pristopnina le
Star ($1)
in sicer za vse enako. st0p 116 PlaČa nič več kot m'ad za pri-
Vejeniajo se člani in članice'od 16. M
?25oe5jeCnma je za vse enaka — za (iCa-J ,er za zavarovalnino plača član tnese 6 25c mesečnine. Vsak tretji j, ^ Pa 10c za stroške.
3ul0 pštvu št. 1 v Jolietu se je vpi-Vsetoe-nad.435 udov obojega spola, gani,? -e "ajboljši dokaz, da je ta or-
y aciJa jes potrebna. Hoški	nai pridejo vsi na sejo,
ki |e -ln zenski udje št. 1, zlasti oni, ijo So blli Pregledani po zdravniku, dvor, stVar spravljena v red, ker v Ke ° Pnde zdravnik.
f Vld"% da ima neka organizaci-
T	7	-----
SLOVENSKIH NASELBIN.
^^daljeyanje z 2. strani.) ta . ~ me d'/°Jega ' šriberja". Sedaj se vna-
'ovan .ra"je' kdo bode šel na zbo-ICer ji^ S,0venske I-ige v Chicago, bil žj™ ''e Pr'manjkovalo odbora in je svetuje Zadnji čas> se v naglici po-s^dnik bi,°V1 ?dbor in je gospod pred-to ^žko Z, °V'0lj"en' da o" prevzame Sv°-ie dor"3 ki hoče tudi spolniti "ovi DO(1Zn?SU ln uPa obilo uspeha pri rCj	^'ovenske Lige. To-
1>0snet,nil , garj> sirom Amerike, <lružnice ^ delovanje tukajšnje po-Ste tudi n 'TnSke Lige! Ako se bo-vali shoj'0 aruz'li naselbinah udeleže-l)ri nas v TV l Uko ob'lnem številu kot <0 zagotn , anaP°li!?u, Potem ste lah-t(lo. J p?ni' da vam ne bo spod-S'°venski atnik mora biti bodoči cilinder. 7 2!dent' ako ima že frak iu -!ak biUr.H, 1Čnega ministra je že 2a Blatn^® aga" Sakserjev Francelj. "a !>redu °Vegn drzavnega blagajnika n'Ce Slov r * ° tukajšnje podruž-'0be» Ton.?' da bi bil najbolj spo-J>". Ke K , nsek- s svojim "šriber-•lla Svoje mj ta gospoda nasto ttli	takral b°j° Prišli
VCS s'°venst'°Vence' Ti bojo odrešili >0Tala Previ- narod' ak« jim ne bojo edai "aj za l ■tla v Avstriji. Za >ec. 'ttitostuje, pa prihodnjič kaj
, ^aenk,. . . .
S* Se tiče n ' rad.°'»enil še par vrstic, da bo , J°Želov- Bili smo r:r.: ?ra^ova,isdvemo knialu godovali ali H Vsi ,C godova"je na dan sv. JeVa' Začel "10 SC Že vestlili tistega nSko-a'neriuaST ga isk«ti Po Slo-Koledarju, izda-ist ti	da- kedaj da bode ven-
£nieje bi otSV' J°Žeia Toda vse
Dri n ni v Saksl 3 SV- Jožefa pa «e
bi , 0rebitj V Q PU. P°s'ali'sv. Jože-
strir tu,u VokL ,'30 a,i R«sijo, da du	Za Vas Proti' Av-
v°5ski b, t8'!6 S1)ravili P" kon-' "al	lep' ",kt "a kraljevi pre^
rej n'koli ve?„S"10la' ki »e "e bode rait:°Jaki širo„? feti in °^titi. To-v ^ naS tAnlcrikc' nc Podpi
rJJ 0vencem -V ' listov. ki nam Ust A s teh o Pogina 1 Podpi-kl Je v resnici hv.ni,.
ja, ki je inkorporirana v naši državi, tudi otroški oddelek, ga bomo tudi mi poskusili postavno uvesti. Treba bo celo stvar Insurance Departmentu pojasniti, pa se bo morda v okom prišlo tej stvarci. Potem bo res cela družina (oče, mati in otroci) lahko pri Društvu sv. Družine.	,
Pri tej-organizaciji ne bo nobene take strogosti kot je podrugod. Edino kar se bo zahtevalo bo: Vsak član-(ica) mora plačevati svoje prispevke in se v kolikor mogoče zavedati svoje verske in narodne dolžnosti.
Člani in članice so člani (ice) tudi drugih organizacij, zato vemo dobre in slabe strani slovenskih organizacij. Po svojih najboljših močeh je treba, da zdaj naredimo dober temelj tej novi stavbi, da bomo lahko stavili na njo svoje zaupanje in gledali v bodočnost. Zlasti naj imajo to v mislih čla-ni(ice) zdaj ko se pripravljamo za prvo gl. zborovanje, ki se bo vršilo prihodnji mesec. Izberejo se naj za zastopnike najzmožnejši udje, ki bodo sodelovali pri postavljenju temelja te nove organizacije. Zastopniki naj ne gledajo za osebne koristi ali za koristi ene vrste udov, bodisi starih ali mladih, bodisi premožnejših ali ubožnej-ših. Vsak plača le za-se, zato naj vselej in povsod ima v mislih, da smo vsi enaki, imamo vsi enake pravice in dolžnosti.
Ker iifia naše društvo št. 1 že tako krasno število udov, zato ima pravico do lepega števila zastopnikov. Izvoliti si sme na vsakih 50 udov enega zastopnika, torej 9 zastopnikov na 435 udov.
Med člani imamo veliko mladih in starih mož in žena, ki imajo veliko skušnje in so velesposobni za zastop-nike(ice) za" to velepomembno prvo zborovanje D. S. D.
Vse podružnice naj blagovole naročiti svojim zastopnikom kako naj glasujejo o važnih predlogih za stavo ustave in pravil.
Z bratskim pozdravom
Jos. Klepec, tajnik.
vreden list. Pa saj se vidi, kam sapa vleče. G. N. ima tukaj v Indianapo-lisu svojega "fehtarja", da se za njega in njegov napredek poteguje, pa vseeno mu ne bode dosti pomagalo. Rojaki tukaj v Indiani so se odločili, da ne bojo več podpirali takih peklačev. Pozdrav vsem zavednim Slovencem! Tebi, vrli list A. S., pa obilo naročnikov in plačnikov.
Jožef, avstrijski Slovenec.
Indianapolis, Ind., 16. marca. — Ce njeni g. uredniki Prosim, da mi opro-' stite, da se'tudi jaz oglašam z dopisom
v listu A. S. Priobčile mi nekaj vrstic, za kar se Vam zahvaljujem. Nehote mi je prišel v roke list Glas Naroda št. 60 z dne 13. marca. V tej številki G. N. sem videl zopet podpis Blat nikov Anže. Ko sem pa njegovo mišljenje ali čenčarije prebral, sem takoj spoznal, da se mu že na vse štiri strani vrtijo kolesa, zakaj še mrtvih ljudi ne ^ more pri miru pustiti. V prvem stavku se zaganja v pokojnega jolietskega j župnika Rev. J. Kranjca. Poglejte te-1 ga človečeta, da se je menda že silil za sodnika, da bi bil sodil mrtve, seveda če bi mu Bog dopustil. — V drugem , stavku se je možakarsko pohvalil, da j na način želi uničiti Habsburža-1 nc in celo avstro-ogrsko državo. O kak polom bode to, kadar bode Blatnikov Janez kot kralj Slovenske Lige korakal nad Avstrijo, da jo bode uničil! O srečna ura za novega kralja bode takrat! — V tretjem stavku nekaj čveka in misli, da bode s hinavsko svojo krinko dobil nas zavedne katoliške Slovence, da bi kar v trumah leteli v njegovo ligo, toda se zelo moti. Dosti je še dobro premišljenih Slovencev, ki vedo, da se bojo vse tvoje "pridige" pokopale, da ne pridejo nikoli več na površje.
Nadalje ta dušica piše, da so razmere na katoliški strani nemoralne, da gre v propad in praša, kje je urednik A. S., da bi Blatnika rešil iz propada? To vemo i pri nas v Indianapolisu, da ne bode urednik A. S. letal za Blatnikom, da bi ga rešil propada. Nasprotno se mu pa lahko smeje, ko vidi, da je Blatnik tako daleč zabrodil, da kmalu sam ne bo vedel, ali bi se postavil na glavo, ali na noge, da bi laglje uničil sv. Cerkev in obenem nas vse katoliške
hovnike. Ali imaš le strah, da se ne bi Tebi kaj tacega prigodilo, kedat se boš postavil pred Dunaj s svojim ge-neralštabom, da premagaš monarhijo? Kaj pa potem nastaviš? Morebiti a-narhijo?
Potem pravi, da čita v srbskem listu, kako so se slovenski vojaki predajali Srbom. To je skoraj nevrjetno, ker mi je znano, da Blatnik rad prazno slamo mlati. Toda s tem si se izdal, da si srbski rojak bil enkrat, ne pa avstrijski, kaj se pa torej vtičeš v avstrijske razmere?!
Na zadnje še nekaj kvasi o nunah iz Belgije. Ali si morebiti mislil, da bodes dobil s takim surovim pisanjem vse dobre katoliške Slovence na svoj "štrik"? Ne, in še enkrat ne, si se zmotil. Na tako čenčo se mi ne oziramo, čeprav praviš, da se pričakuje poroda. Morebiti Ti čakaš, da bi se še enkrat rodil, bi bil morebiti potem pri boljši pameti, potem bi laglje postal slovenski kralj, oziroma prezident Slovenije. K temu samo rečem: Slovenci širom Amerike, ne ozirajte se na takega jogra, ki z bobnom zajca strelja. Bodimo zvesti naši zavesti in sv. katoliški Cerkvi, da se ne bi enkrat in to prepozno kesali. Podoirajmo list A. S., ki je v resnici najboljši slovenski list v Ameriki. Kličem pozdrav vsem čitateljem Amerikanskega Slovenca.
Naročnik iz Indianapolisa, Ind.
La Salle, 111., 20. marca. — Ker je tukaj v tem mestu in okolici velika slovenska naselbina, je tudi vedno spet kaj novic. Tako imamo tudi sporočati žalostno vest. Dne 14. t. m. smo spremili k večnemu počitku našega rojaka Anton Dežmana, doma iz župnije Šmarješke na Dolenjskem." Tukaj zapušča žalujočo soprogo in eno hčer. Bil je član dveh'društev, društva sv. Barbare št. 3 J. S. K. J. in član in predsednik postaje št 3 Društva sv. Družine, spadajočega v Joliet, 111. Obe društvi sta mu skrbeli za lep sprevod. Tudi zveza slovenskih društev je storila svoj korak, tako da je pri sprevodu vihralo lepo število zastav in je bila dolga vrsta članov vseli slovenskih društev.
To je prvi slučaj naše nove organizacije, da smo spremili k večnemu počitku našega prvega sobrata in predsednika postaje št. 3 Društva sv. Družine. Naj počiva v miru!
J. Juvančič.
La Salle, 111., 23. marca.—Tent potom naznanjam članom in članicam dr. sv. Družine štev. 3 D. S. D., da se vrši izvanredna seja dne 28. marca t. 1., obenem pa tudi redna mesečna seja za mesec april, pričetek ob 9. uri dopoldne, ali po prvi sv. maši, zaradi volitve delegata na prvo konvencijo, ki se vrši v začetku meseca aprila; drugo ker pride redna mesečna seja na prvo nedeljo v mesecu, tedaj je velikonočna nedelja? ker se ne spodobi, da bi društvo na isti dan zborovalo, zaradi tega se vršita obe seji skupaj na Cvetno nedeljo po 8. maši v Mat. Kompovi dvorani. Pričakujemo polno število udeležbe te glavne seje.
Anton Kastello, tajnik.
bo, mislim, izjalovil, ker rojaki niso tako neumni, da bi se Vam dali voditi za nos. Čudno se mi pa zdi, ker sta I. B. in urednik G. N. tako čez Avstrijo in Nemčijo. Pa poroča v listu tudi kako dobro stvar od Nemčije, kakor na primer: skrb za invalide v Nemčiji. Tudi piše G. N., da je Avstrija služabnica Nemčije in da bo čisto padla pod nemško vlado: pa to nas nič naj ne teži. ker do tega ne pride. I. B. pa, če ima toliko denarja za Ligo, pa naj pomaga kakšnemu svojemu znancu, ki tava lačen okoli za delom, pa ga ne more dobiti. To bode dobra ideja, boljša kakor Liga. Ker se pa tako zavzema za Srbijo in Rusijo, naj ide tje, ker ruski car ga bode gotovo postavil za ministrskega predsednika. Najbolje pa je, če gre v Sibirijo za vladarja s svojim štabom, da ne bomo več slišali od njega. Urednik G. N. pa naj prodaja svoje opanke Srbom, ne pa nam; mi nimamo kosmatih ušes in slame v glavi, pamet pa v petah, kakor on misli.
Pozdrav vsem zavednim Slovencem!
Sp.-štajerski Slovenec.

mi
iS
IZ PRZEMYSLA.
n
ilfi
Sublet, Wyo. — Cenjeno uredništvo A. S.l Ker se prav redkokdaj oglasi kak dopisnik iz tukajšnje naselbine, sem torej jaz sklenil nekaj pisati. Toda prosim Vas, g. urednik in cenjeni čitatelji, da mi oprostite, če ta dopis bolj slabo skrpucam, ker tega nisem tako zmožen; pero mi ne gre tako dobro, kakor kramp in lopata.
Delavskih razmer ne bom veliko o-pisoval, ker, kakor povsod, so tudi tukaj zelo slabe. Delamo samo po 2 dni na teden, pa še tedaj se malo zasluži. Nekateri delajo v takih prostorih, da je dosti kamenja in ne morejo čisto zbrati drobnega kamenja, pa jim kare "do-kajo", -namreč karo vzamejo in za en dolar kaznujejo, v drugič pa za dva. Sicer imamo tukaj unijo, toda samo za to, da plačujemo, za vse drugo se pa ne zmenijo. Unija je dobra organizacija, toda če so dobri člani; ako pa so slabi, pa imajo samo stroške. Tukaj napravijo piu uniji Angleži in Irci kakor sami hočejo. Slovenci malo hodijo na unijske seje; največji vzrok je, ker nismo zmožni angleščine; kateri pa znajo, pa se ne brigajo.
Nadalje pa pridno prebiram časopise, ker imam dovolj časa. Radoveden sem, koliko bo imel slovenski narod koristi od Slovenske Lige. Po mojem mnenju ne bo imel nobene koristi ne slovenski narod in ne udje te organizacije. S to Ligo mislite le sebi koristiti in na svoj mlin vodo napeljavate, ne pa drugim. V glasiju Lige pišete, da delujete za svobodo slovenskemu narodu. Mislim, da pod vašo vlado bo imel slovenski narod takšno svobodo, kakoršno imajo ruski kaznjenci v pro-gnanstvu v Sibiriji. Zdaj se je oglasil tudi g. Brozič, glavni tajnik J. S. K. Jednote, in nagovarja vsa društva Jednote, da bi pristopili vsi udje k tej Ligi, ker na ta način bi največ rojakov napeljali. Toda tudi ta načrt se
resnici hvale
Avstrijski letalci v Przemyslu.
Dne 10. jan. je odletel neki avstrijski topniški častnik na svojem letalu "Margareta" v Przemysl in nazaj. Vreme je bilo jasno in pod njim se je razprostirala pokrajina posuta s strelskimi jarki sovražnikov. Na svojem potovanju je fotografiral sovražne pozicije in je prinesel posebno važne vesti o legi sovražnih pozicij nad Sanokom. Junaški letalec je rabil do Przemysla 3 ure, nazaj pa 4 ure in je bil na potu dvakrat obstreljen od sovražnega topništva.
Vojni dopisnik "Pesti Naplo" z dne 15. jan. poroča iz vojnega stana vse te podrobnosti, ki jih je zvedel od samega častnika letalca in pravi o Przemyslu:
Rusi so velik del oblegovalnih čet u-maknili od Przemysla. V zadnjem času so pošiljali svoje čete od Grodeka proti zahodu. Od Božiča sem so Rusi obstreljevali samo severno črto trdnjave od strani Medyke, ali so bili njihovi topovi prisiljeni, da so umolknili. Podmaršal Tamasy je neprenehoma na delu. Vsako noč iščejo naši metalci svetlobe sovražne pozicije in morebitno sovražno gibanje. Naši ponoči izpadajo. Honvedi so dosedaj osvojili pri teh izpadih mnoge sovražnikove pozicije. Namen naše vojske v oblegani trdnjavi je, da sovražnika s svo jimi napadi neprenehoma vznemirja in tako oslabi. Husarske patrulje so ujele dve sovražni patrulji, katerih moštvo je bilo oblečeno v avstrijske uniforme in sta se hoteli na ta način približati našim pozicijam. Najslavnejši izpad honvedov je bil v smeri Dyrow. Po šesturnem boju so se vrnili z lepim plenom.. Ujeli so 2000 Rusov in zaplenili vse orodje in strelivo nekegft pionirskega oddelka, 1 metalca svetlobe in mnogo poljskih kuhinj. Pri c-nem ruskem častniku so našli "Rttsko-je Slovo", katerega uvodni članek se ravno peča z obleganjem trdnjave Pr-zerrtysla.
V tem uvodnem članku primerja člankar Przemysl z modernimi belgijskimi trdnjavami, ki so se upirale štiri tedne nemški moči. Opisuje taktiko Radka Dimitrijeva, ki ni dosegel kljub žrtvam 70,000 mož nobenega uspeha. Konec članka se glasi: "Nas je dosedaj stalo obleganje Przemysla več kakor pa osemdnevna bitka pri Lvovu."
Poveljnik trdnjave Kusmanek je dal la uvodni članek prestaviti v nemščino, madžarščino in poljščino in zapovedal, da se ga prebere vsem vojakom. V Przemyslu so sedaj odprte 3 kavarne in 6 hotelov. Hrane in tople obleke je v izobilju. vZa časa drugega obleganja so ujeli Rusi pri vseh nočnih izpadih samo 180 našiji vojakov. Od srede decembra divja med Rusi kolera in jih je že več tisoč zaradi te epidemije umrlo.
Pri tigoilnem vremenu potuje v Przemysl vsak dan ena zračna pošta. Pi7 lote more ovirati le megla.
Razpoloženje med ruskimi vojaki pred Przemyslom.
Ljubljanski "Slovenec" z dne 8. jan. t. 1. je poročal o tem sledeče:
Zadnje dni so časniki prinesli vest, da je przemyslska posadka zaplenila rusko vojno pošto. Par pisem ruskih
vojakov je ponatisnil list "Vojne novice", ki izhaja v oblegani trdnjavi in ki ga nam aviatiki prenašajo čez prze-myslski živi obroč. Neko pismo s podpisom "Aleksij" in naslovom na Sergija Dmitrijeva v Irkucku se glasi:-"Kratko lahko povem, da je položsj obupen. Nobenega upanja ni več, ako ne danes pa jutri, ako ne jutri pa pojutrišnjem zastonj tu dokončamo, sredi tujih gozdov in polj, kjer veter žalostno žvižga in sneg pokriva padle. Kakšno žalosti polno življenje je tu. Nesreča pred nami, nikjer ni za nas izhoda, na vsak korak nam grozi smrt.' V nekem drugem pismu pripoveduje podpisani Radko: "Sedaj naša vojska oblega Przemysl, toda nemogoče je to trdnjavo vzeti v naskoku. Takih trdnjav, mislim, dozdaj ni nikjer — ščiti jo krijejo, dva jarka z vodo napolnje in v vodi zobčasta žica. Nato vrsta utrdb, posredi zopet zobčasta žica in volčje jame. Samo z lakoto bi jih bi-*| lo mogoče vzeti, toda pravijo, da imajo dosti zalog. Ako naši mislijo v naskoku vzeti trdnjavo, to se, draga moja deca, od vas poslavljam. Zelo veliko naših tovarišev je že tu okrog padalo. Pri naskoku poginejo vsi, ki so v prvih vrstah. Ako pa ne pojde-mo nad trdnjavo v naskoku, pa tu zamrznemo vsi, kot so Francozi leta 1814."	- '
Pozdrav iz Przemysla.
Uredništvo "Slovenca" je dne "30. dec. prejelo po vojni pošti, katero je iz Przemysla prinesel avstrijski letalec, naslednjo dopisnico:
Slavno uredništvo!
Branilci Przemysla pošiljajo svojim družinam, vse prijateljem in znancem svoje najtoplejše pozdrave, ter najpri-srčnejša božična in novoletna voščila. Visoko gori nad glavami ruske oblegovalne armade, kamor ne doseže sovraž na krogla, hite ti pozdravi! Naš letalec jih ponese tja daleč doli na jug iz mogočnega našega branika! Ruska oblegovalna povodenj že vpada, kmalu bo iste konec. Mogočno pa stoji naša trdnjava sredi valovja, tako trdno in nepremakljivo, bolj kot kedaj poprej!
Živela naša lepa domovina, mogočna in velika Avstrija!
V imenu vseh Slovencev v Przemyslu: Alojzij Hude — Janez Smole — Josip Ravnikar.
Dobrodelni koncert v trdnjavi.
Moravske Orlice, 12. februarja. Iz nekega pisma, ki je dospelo aviatičnim potom iz Przemysla. posnemamo: "Da Przemyselci kljub vojnemu času in obleganju goje času primerno družabnost, dokazuje v "Vojnih vesteh" z dne 4. februarja objavljano podrobno poročilo o dobrodelnem koncertu, ki je bil prirejen v korist vdovam in sirotam moštva, padlega za časa obleganja. Iz poročila posnemamo: Koncert — ne morda kaka po imenu umetni-' ška prireditev, kakršna se pogosto vrši pod tem imenom —, koncert v pravem pomenu besede, slavje blagoglasja, s pravo, visoko glasbo, se je vršil včeraj zvečer sredi oblegane trdnjave v gostoljubnih prostorih častniškega kazina. Plemeniti namen "v korist vdovam in sirotam med obleganjem trdnjave padlega moštva" je privabil v krog udeležencev tudi ekscelenco trd-njavskega poveljnika gen. peli. pl. Kus maneka z njegovim štabom. Plemeniti namen upravičuje tudi to prireditev v sedanjem resnem in težkem času. Kajti dobrih del za one uboge, ki so v sedanji vojni izgubili svoje rednike, ne bo nikdar dovolj, in ako se služi lepemu namenu v tako plemeniti obliki, kakor se je zgodilo to potom koncerta, prirejenega od profesorja Grziwien-skega, potem se more izreči o celi stvari le hvala. — V nadaljnem poročilu se navajajo sodelujoči. Bili so gdč. Janina Grzeywienska in g. poročnik Erik Engel, ki je v civilnem poklicu kapelnik nemške opere v Charlot-tenhtirgti. a sedaj kot avstrijski državljan izpolnjuje svojo dolžnost v Przemyslu. Nadalje se navaja g. Ivan Steinbach, ki je nastopil .kot virtuoz na gosli. Poročilo se konča z besedami: "Zaključek vereča je tvoril živahen "Trdnjavski marš", ki ga je komponi-ral in osebno dirigiral stotnik Edvard Stocker ter posvetil našemu spoštovanemu ljubljanskemu voditelju, eksce-lenci trdnjavskemu poveljniku gen. peli. Hermanu pl. Kusmaneku." — V lokalnem časopisu istega dne je objavljena vest, da je 2. februarja bil ujet v okrožju mesta živ metuljček. Kakor se torej kaže, tudi v Przemyslu zima ni bila preveč ostra. "Vojne vesti" dobivajo brezžičnim potom vedno najnovejše vesti z ostalih bojišč, predvsem
komunikeje glavnih vojnih stanov. IsE vseli objav lista pa je nedvomno razvidno, da vlada v trdnjavi dobro razpoloženje in vzorno urejeno življenje.
? VELIKA PONUDBA
■J	Izrefite lo
•t	A Ta alika in spred-«
5 rtC---., , ^
----v	n}i del zavoja g
NEBO cigaret tc- fl Uata prar toliko* kot pol centa NE*!
•v_J
3i * lElui: [ HO
I	I^S^C5^1
II	\s/ v* EelPl w C0PKs
J" j
P. Lorillard Co., New York City w.vsv.vbv w.v;
gBOknpon. Vj»l J tovini ali darilih." a Rdeti kupon v, *
S	■*
zavoju.	■ g
I (TO. offer J g g mura ■ f! -Bec.3t, »IS), [j
y»JU ■■
DENAR SE VLAGA NAJBOLJS IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico
U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE, in nje podružnice v: Belavaru, Brado na S. Crkvenici, Delnicama, Djakov«, Kraljeviči, Novem Vinodolu, OiiJekv, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senj«.
Delniška glavnica in pričara K 16.250.000. Nasvete in navodila polijemo zaMoaj.
Chi. tel. 3399.	N. W. tel I2K
Louis Wise
200 Jackson St. JOLIBT, ILL
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKB.
Sobe v najem in Lunck Room.
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Bk-dar potrebujete pogrebnika s« obrniti na to tvrdko in prepričani bodita, 4k boste najbolje poitreženi, ker ta zavod je najboljii ter mnogo cenejH kot drugI
V slučaju potrebe rešilnega wzs (ambulance) pokličite nas po tolefl*-nu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK CM
W. H. KEEGAN, Telefona št 100 — vsak čaa. C or. 2nd and Joliet St., La Salle, HL
POZOR, ROJAKINJE«
Ali vest«, kje je dobiti najbolj!« mase p« najnižji eeni? Go t« ve! V metalci
J. & A. Pasdern
s« dobil« najboljše sveže in prelea-jene klobase in najokasnejše meso. Vm f najnižji eeni. Pridite torej I* poeknait« naš« meso.
NMm een« in dobra peetretta \ naše *•*!«.
«
N« peoabite torej obiskati nas w naiej mesnici in groeeriji na vofl»-Hi Broadway and Granit« Streets
Cbfe. Pboae 3708 N. W. Pbone ItUL
Pisanice in piruhe za Velikonoč
pošiljajo naši rojaki in rojakinje iz Amerike kaj radi svojim dragim v staro domovino in to v GOTOVEM DENARJU. Zlasti pa to storimo letos skoro vsi brez izjeme, ker vemo, da menda nikdar prej niso tam naših daril tako nujno potrebovali in tako hvaležno sprejeli kakor letos. Pritrgajmo si VSAJ EN DOLAR, TER GA POŠLJIMO SVOJIM DRAGIM V BEDNI STARI DOMOVINI NA ALTAR.
To Vam pa najsigurneje, najhitreje in najceneje ter po pravi dnevni ceni izvrii naša stara, solidna in zanesljiva tvrdka
Amerikanski Slovenec
JOLIET, ILLINOIS VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO.
Reference:
Dunn & Bradstreets ,New York City. First National Bank, Joliet, III., Joliet National Bank, Joliet, 111., Commercial Trust & Savings Bank. Will County National Bank, Joliet, 111., Joliet Trust & Savings Bank.
Skozi pustinje in puščavo
ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard
(Dalje.)
Malega Nasibu je vzel Stanko v Krakov, Kaliju je pa zapovedal, naj straži tam zaloge in popotne potrebščine, ter žge ponoči pri spečih velik ogenj. Sam je neprenehoma krožil med obema soteskama in prenašal zvežnje, orožje, zlasti pa naboje k rem-ingtonom, iz katerih nabojev je jemal smodnik in delal podkop, da bi razstrelil skalo, ki je zapirala Kinga. K sreči se je Nelki zdravje, ko je parkr<lt zaužila kinino, znatno zboljšalo, a večja raznovrstnost hrane, je okrepila njene sile. Stanko jo je pa vedno nerad in s strahom zapuščal in kadar je odhajal, ji ni dovolil, da bi šla iz drevesa, ter je zapiral odprtino z bodečimi vejami akacije. Vendar jo' je moral vsled množine opravkov, katere je imel, puščati pod varstvom Mee, Nasibu in Sa-be, na katerega je še največ računal. Raje je jezdil večkrat na dan po zvežnje v Lindejev tabor, kakor da bi deklico dolgo časa puščal samo. Utrudil se je strašno, toda njegovo železno zdravje je premagalo vse napore. Šele nekako čez deset dni so bili zvežnji razdeljeni, manj potre*bne je shranil v jame, potrebnejše je spravil v Krakov, — tudi konje je spravil na skalni vrhunec, na konjih je pa pripeljal veliko množino remingtonov, katere je imel nesti King.
Med tem časom se je v Lindejevem taboru od časa do časa dvignil kateri izmed spečih zamorcev v smrtnem Loju, stekel v džunglo in se ni več vrnil. Bili so pa tudi taki, ki so umirali na svojem prostoru, nekateri so pa tekali na slepo okrog in si razbijali glave ob skale ^ samem taboru ali v
ga "na svet". Velikan je stopical za njo poslušen, kot majhen deček, potem se je skopal v reki in začel skrbeti za svojo večerjo, namreč na ta način, da je oprl glavo ob veliko sikc-tnoro, jo zlomil kot trhel trs, potem pa skrbno objedel listje in sadje.
Proti večeru se je pa vrnil k drevesu, vtaknil je svoj sežnje dolgi nos skozi odprtino in iskal Neiko tako vneto in nadležno, da ga je moral slednjič Stanko dobro kreniti po trobcu.
Najbolj se je pa veselil uspeha tega dne Kali, kajti odslej mu ni bilo treba več skrbeti za hrano velikanski živali, kar nikakor ni bila lahka reč. Stanko in Nelka sta slišala, kako je, ko je delal ogenj za večerjo, pel novo radostno himno, zloženo v sledečih besedah:
"Veliki gospod ubijati ljudi in leve! "Yah, yah! Veliki gospod drobiti skale, yah, yah! Slon lomiti drevje, a Kali pasti lenobo in jesti — yah, yah!"
Deževna doba ali takozvana "mas-sika" se je bližala koncu. Bili so še oblačni in nalivni dnevi, toda bili so tudi popolnoma lepi. Stanko je sklenil preseliti se na gorcr, katero mu je svetova ILinde in izvršil je ta namen kmalu potem, ko je osvobodil Kinga. Nelkino zdravje ni nič več oviralo, ker je bilo odločno bolje.
Nekega lepega jutra so torej odrinili proti jugu. Sedaj se niso bali, da bi zgrešili smer, ker je podedoval deček po.Lindeju razen mnogo drugih predmetov tudi kompas in izvrsten daljnogled, skozi katerega je bilo mogoče zagledati tudi močno oddaljene kraje. Z njimi so šli razen Sabe in osla pet natovorjenih konjev in slon. Ta je poleg tovorov na hrbtu, nosil na vratu
njegovi bližini. Te je moral Kali po-1 Š£ Nelko, ki je med njegovimi neiz-
kopavati. Čez dva tedna je ostal samo še eden, toda tudi ta je kmalu u-rnrl v spanju — vsled oslabljenja.
Slednjič je prišel čas, da bi razbil skajo in osvobodil Kinga. Bil je že tako udomačen, da je Stanka na njegovo povelje prijel s trobcem in ga položil sebi na vrat. Navadil se je nositi bremena, katera mu je Kali po bambusovi lestvici nalagal na hrbet. Nelka je trdila, da je to zanj pretežko, v resnici je bilo pa zanj vse kot muha in šele zvežnji podedovani po Lindeju so predstavljali zanj resnejši tovor. S Sabo, pri čegar pogledu je kazal od začetka velik nemir, se je že popolnoma sprijaznil in igral se je ž njim na ta način, da ga je s trobcem prevračal po tleh, Saba se je pa delal, kot da ga grize. Včasih je pa nepričakovano polil psa z mrzlo vodo, kar je ta smatral za jako neumno šalo.
Zlasti je pa veselilo otroka da je razumna in preudarna žival razumela vse, kar sta od nje želela in je poslušala ne. samo vsako povelje, ampak tudi vsako naročilo in takorekoč vsak migljaj. Pod tem ozirom prekašajo sloni neizmerno vse druge domače živali in King je brez primere prekašal Sabo, ki je na vsa opominjevanja Nel-ke migal z repom, potem pa delal, kar je hotel. King je čez nekaj tednov dobro spoznal, da je na primer oseba, katero je treba najbolj ubogati Stanko, a oseba, za katero vsi najbolj skrbe — Nelka. Poslušal je torej najbolj Stan ka, ljubil je pa najbolj Nelko. Za Kalija se je manj brigal, Meo je pa popolnoma preziral.
Ko je Stanko naredil patrono, jo je porinil v najbolj globoko razpoko, potem pa zalepil odprtino popolnoma z glino, pustivši samo malo luknjico, skozi katero je porinil iz suhih palmi-nili niti .spleteno in z zdrobljenim smodnikom potreseno lunto. Slednjič je prišel odločilni trenotek: Stanko je lastnoročno zažgal s smodnikom na-trešeno vrvico, ter stekel kolikor so ga Noge nesle v drevo, kamor je že poprej zaprl vse druge. Nelka se je bala, če se ne bi King preveč prestrašil, toda deček jo je pomiril s tem, da je prvič izbral tak dan, ko je zjutraj divjala nevihta z grmenjem, drugič pa z zatrjevanjem, da so divji sloni navajeni na bučenje gromov, kadar se nebeške sile razbesne nad džunglo. Vendar sla oba sedela s trepetajočim srcem in štela minuto za minuto. Slednjič je strašen grom pretresel ozračje, da je mogočni baobabu zatrepetal od , vrha do tal in so se jima ostanki ne-izčiščenc trliljadi vsuti na glavo. Stanko je v tem trenotku skočil iz drevesa i'i je mimo ovinkov tekel k izhodu.
Posledice strela so bile izvanredne. Ena polovica apnene^-skale se je razsula na drobne kosce, druga je počila na nekaj večjih in manjših delov, katere je sila izbruha razmetala po precej znatni daljavi.
Slon je bil svoboden.
Razveseljeni deček je skočil sedaj na breg soteske, kjer je že zadel na Nelko z Meo in Kalijem. King se je nekoliko prestrašil, ter se je umaknil na kraj soteske, kjer je stal z dvignjenim trobcem in gledal proti strani, od "katere se je razlegel tako nenavadni grom. Toda ko ga je' Nelka pričela klicati, je nehal migati z ušesi, ko je pa skozi odprti prehod prišla k njemu, se/ je popolnoma pomiril. Bolj od Ivinga so se prestrašili konji, dva izmed njih sta zbežala v džunglo, da ju je našel Kali šele nekoliko pred zahodom solnca.
e istega dne je pripeljala Nelka Kin-
mernimi ušesi izgledala, kakor da bi sed-ela v velikem naslonjaču. Stanko je brez žalosti zapuščal skalo nad reko in baobabu, kajti ž njim se je družil spomin na Nelkino bolezen. Deklica je pa gledala z-otožnimi očmi na skalo na drevo in vodopad in je napovedala, da se vrne še sem nazaj, ko bo "velika".
Še bolj žalosten je bil mali Nasibu, ki je srčno ljubil prejšnjega gospoda in je sedaj jahaje na oslu na koncu karavane neprenehoma pogledoval s solzami proti kraju, kjer njegov revni Linde pričakuje Velike sodbe.
Veter je vel od severa in dan je bil izvanrednp hladen. Radi tega ni bilo treba odpočivati od desete ure do tretje, dokler ne preide najhujša vročina, in zamogli so storiti več pota, kot delajo navadne karavane. Pot ni bila dolga in nekaj ur pred solnčnim zahodom je Stanko že zagledal goro, kamor so bili namenjeni. V daljavi se je zarisavala na ozadju neba dolga vrsta drugih vrhuncev, ta gora je pa stala bližje in samotno, popolnoma kot otok sredi morja džungle. Ko so priha- : jali bližje, se je pokazalo, da obliva njene strme boke pentlja ravno iste reke, nad katero so prebivali poprej, i Vrhunec je bil obsekan. popolnoma ra- i ven in je izgledal od spodaj, kakor da bi bil pokrit s nepretrganim gostim : gozdom. Stanko je preračunal, da, ako je višina, na kateri je rastel njihov baobabu, vzvišena nad morjem sedemsto metrov, a ta gora jih ima osemsto^ bodo prebivali v višini tisočpetsto me-t trov nad morjem, torej v podnebju, ki ni^ veliko bolj vroče od egipčanskega, ra misel ga je navdala s pogumom in z željo, da bi kar najhitreje zavzeli to naravno trdnjavo.
Edini skalni greben, ki je peljal nanjo, so lahko našli in se spustili po njem navzgor. Čez poldrugo uro soj bili na vrhuncu. Gozd, ki so ga videli od spodaj, je bil zares gost, toda iz banan. F ogle d nanje je neizmerno razveselil vse ne izvzemši Kinga, zla sti je bil pa vesel Stanko, kajti vedel je, da v Afriki ni bolj redilne in zdrave hrane in ki z večjim uspehom prepreči vsako bolezen," kakor moka iz posiir šenega bananovega sadja. Bilo ga je pa toliko, da bi zadostovalo za celo leto.
Med ogrpmnim listjem teh rastlin sp bile skrite zamorske koče, nekatere požgane ob času napada, druge podrte — nekatere pa še cele. V sredini -e je dvigala največja, ki je bila nekdaj last kralja te vasice, lepo sezidana iz gline, z obširno streho, ki je tvorila neke vrste verando okrog sten. Pred | kočami so režale tuintam kosti in celi J človeški skeleti, beli kot kreda, ki so jih oglodale mravljice, o katerih je gc govoril Linde. Od prihoda mravljic je preteklo že nekaj tednov, vendar je v kočah še dišalo po mravljinskem kvasu in ni bilo v njih zapaziti niti črnih velikih ščurkov, katerih je navadno vse polno v zamorskih kočah, niti pajkov ali škorpijonov in sploh nobenega mrčesa. Vse so iztrebile strašne "si-jafu". Bilo je tudi gotovo, da na celem vrhuncu ni niti ene kače, ker celo boa pade v žrtev teh neodoljivih malih vojevnikov.
Ko je spremil Nelko in Meo v kočo načelnika, je dal Stanko Kaliju in Nasibu povelje, naj pospravita človeške kosti. Zamorska dečka sta izvršila povelje na ta način, da sta je pometala v reko, ki jih je nesla dalje. Pri tem opravilu se je pa pokazalo, da se je Linde zmotil, ko je zatrjeval da ne bodo dobili na vrhuncu žive duše. Tišina,
ki je zavladala potem, ko so ljudi iztrebili in pogled na banane, je privabil sem veliko čredo šimpansev, ki so si na višjih drevesih naredili celo neke vrste dežnikov ali strešic za brambo pred dežjem. Stanko jih ni hotel ubijati, toda sklenil jih je pregnati in je v ta namen strelil v zrak. To je povzročilo grozen strah, ki se je še povečal, ko se je po strelu razleglo srdito globoko lajanje Sabe in ko je King navdušen od tega hrupa, silno zatrobil. Toda opicam ni bilo treba iskati skalnega grebena, da bi se umaknile, ampak poprijemale so se skalnih robov in se spuščale k reki in k drevju, ki je rastlo poleg nje, tako naglo, da Sabovi čekani niso mogli doseči nobene.
Solnce je zašlo. Kali in Nasibu sta zakurila ogeuj za večerjo. Ko je Stanko razvezal reči, ki so bile potrebne za prenočevanje, se je podal v kraljevo kočo, kjer se je nastanila Nelka. V koči je bilo svetlo in veselo', kajti Mea ni prižgala sve'tilke, ki je razsvetljevala notrajnost baobabu, ampak veliko popotno lampoj podedovano po Lindeju. Ker je bil dan tako hladen, se Nelka nikakor ni čutila utrujeno od potovanja in je postala takoj najboljše volje, zlasti ko je Stanko povedal, da so že odstranjene človeške kosti, katerih se je tako bala.
"Kako je tukaj prijetno, Stanko!" zaklicala je. "Poglej, tla so celo obli-ta s smolo. Tu bo izvrstno."
"Jutri bom natančno ogledal celo posest," odvrnil je, "toda kolikor se da sklepati iz tega, kar sem videl, bi se dalo tu prebiti celo življenje."
"Ako bi bila papana, bi bilo mogoče. Toda kako se bo naziva! ta kraj?"
"Gora se mora imenovati v zemljepisu Lindejeva-gora, ta vasica naj se pa imenuje tako, kot ti: Nelka."
"Torej bom tudi jaz v zemljepisu?" vprašala je z veliko radostjo.
"Seveda, boš, boš," odvrnil je Stanko popolnoma resno.
xxxnr.
Drugi dan je nekoliko pršel dež, toda ker so bile vmes tudi vedre ure, je Stanko že zgodaj zjutraj začel ogledovati prostor in dopoludne je ogledal popolnoma vse kote. Vtisk je bil splošno izvrsten. Najprej, kar zadeva varnost, je bila Lindejeva .gora kakor izbran kraj v celi Afriki. Pobočja so bila pristopna menda samo . šimpan-zom. Levi ali pantri bi ne mogli po njih splezati na vrhunec. Kar pa zadeva skalni greben, je bilo treba postaviti k njemu samo Kinga in lahko so spali mirno na obeh ušesih. Stanko je bil mnenja, da bi se tu lahko branil tudi zoper manjše oddelke dervišev, kajti pot, k'i je peljala na goro, je bila tako ozka, da je King komaj zamogel po nji, človek pa, ki ima dobro orožje, bi zamogel odgnati vsako živo bitje. Sredi "otoka" je bil vir hladne in kri-stalnočiste vode, iz katerega je nastajal potoček, ki se je zvijal kot kača med bananovimi gaji; slednjič se pa spustil s strme višine k reki tvoreč o-zek, belemu traku podoben vodopad. Na južni strani "otoka" so ležala polja, pokrita z bujnim maniokom, čegar korenje daje zamorcem priljubljeno hrano, za polji so se pa dvigale gruče neizmerno visokih kokosovih palm z vrhunci, podobnimi perjanicam.
"Otok" je obdajalo morje džungle in razgled z njega je bil jako prostran. Na vzhodu se je dvigala sinja vrsta gor Karamoio. Tudi na jugu je bilo videti precejšnje pogorje, ki je sodeč po njegovi temni barvi, moralo biti pokrito z gozdovi. Na zahodu se je pa spuščal pogled tja do mej obzorja, kjer se je džungla dotikala neba. Toda Stanko je zapazil s pomočjo Lindeje-vega daljnogleda razne jarke in red-koma razmetano mogočno drevje, ki se je dvigalo sredi trave kot cerkve. Kjer trava še ni pognala preveč visoko, je bilo celo z golim očesom mogoče zapaziti cele črede antilop in zeber ali pa gruče slonov in bivolov. Tuintam so žirafe rezale temnozeleno po-vtšino džungle, kot režejo ladje površino morja. Takoj nad reko se je igra lo nekaj povodnjih kozlov, drugi so pa vsak trenotek pokazovali svoje rogale glave iz globine. Kjer je gladina vode bila mirna, so vsak trenotek skakale iz nje one vrste rib, katere je lovil Kali in bliščeč se v zraku kot sffbrne zvezde, padale so spet nazaj v vodo. Stanko je sklenil, ko se vreme /.vedri, pripeljati sem Nelko in ji pokazati to celo menažerijo.
Na "otoku" pa ni bilo nobenih večjih živali, zato pa silno veliko metuljev in ptičev. Velike, kot sneg bele papige s črnimi kljuni in rumenimi čopi, so letale nad grmovjem gojagov; majhne "vdove" s prekrasnim perjem so se zibale na tenkih steblih manioka, spreminjale barvo in bliščale kot drago kamenje, z visokih kokosov so pa prihajali glasovi afrikanskih kukavic in lahno, ječanju podobno grulenje grlic.
Stanko se je vrnil s svojega sprehoda z radostjo v duši: "Podnebje je zdravo," je rekel sam sebi, "vamp popolnoma, živeža dovolj, in lepo kot v raju!"
Ko se je pa vrnil v Nelkino kočo, se je prepričal, da se nahaja na "otoku" večja žival, in celo dvoje, kajti mali Nasibu je odkril med tem v goščavi banane kozo z kozličkom, katerih derviši niso mogli dobiti. Koza je že nekoliko podivjala, kozliček se je pa takoj sprijaznil z Nasibu, ki je bil neizmerno ponosen na svoje odkritje i-i da bo sedaj po njegovi zaslugi bibi imela vsak dan izvrstno sveže mleko.
Kaj bomo sedaj delali, Stanko?" je vprašala nekega dne Nelka, ko so se že dobro ugospodarili na "otoku". "Dela je mnogo," je odvrnil deček, (Nadaljevanje na 7. strani.)
The Will County national Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ulog ter pošilja denar na vse dele svet«
Kapital in preostanek $300,000.»
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsediu. HENRY WEBER, kašir
N. W. Phone 809.
mihael k0chevaf
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sta. . Joliet, R
Frank Lopartz
400 Ohio Street
JOLIET
STARA
GOSTILNA
-*-
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A SCHOENSTEDT & CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, III.
Mi hočemo tvoj denai
ti hočeš naš les p«
_ M11
i
Če boš kupoval od nas, ti beno? | lej postregli z najnižjimi trfni«" | nami. Mi imamo v zalogi vsskoti* g nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij m*^' I trdi les, lath, cederne stebra, i«*' jf šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplai«*' ' r® blizu nevega kanala.	^gM ji
Predne kupiš LUMBER, ofl** j pri nas in oglej si našo zalogo! **J bomo zadovoljili in ti prihranili I
--K
W. JT. LYO^ J
Naš office in Lumber Yard M ^ DES PLAINES IN CLINTON
& I/ \J|V	N. W. Phone fiH
jg »lUl lJN	348	g
i m stefanich i
i-m
(Sj| :.:Sloveuska Gostilna::: p
in-ii
1 i
1ST'
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111.
Oscar J. Stephen i
m

Sobe »1 ln 202 Barbet Bldg. JOLIET, ILLINOIS

| JAVIM | ^OTAB s-
H Kupuje in prodaja zemljišča	Sfi
j|l v mestu in na deželi.	jgj
JU Zavaruje hiše in pohištva pro-	^
j§5 ti ognju, nevihti ali drugi po-	Jfi
ffi škodbi.	ii
JU Zavaruje tudi življenje proti	jj|
NAJBOLJŠA * POSTREŽBA.
W. J BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar ia prodaja
Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL.
nezgodam in boleznim.
ffi
Izdeluje vsakovrstna v notar-^ sko stroko spadajoča pisanja. W
s_______:__aj
t£ Govori nemško in angleško.
TROST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c
Na drobno se prodajajo povsod, ■a debelo pa na
IG* Jefferson S tract
Joliet, IH
li	£Sp£ flp
Chicago Phone 355«
i JOS. KUHAR j'
ff MESNICAiti j s GROCERIJA
M SE PRIPOROČAŠ fe 120 Moen Ave. Rockdale, Illinois.
Garmey, Wood & Len»'
ADVOKATI.	HKj
Joliet National Bank Bid*-
Oba tel. 891.	JOLIET,
Metropolitan Drog Sti
N. Chicago & Jackson
Slovanska lekar
+ JOHNSONOVI \i "BELLADONNA" OBLU1
UJ Muha voijw (Mia« SO ronnrfl r»>
REVMATEMU	SLABOSTIH * &ENK1HHl£i!$
HROMOSn	PLJUCNH IN PR*®1
BOLESTI » KOLKU	MRAZENJU » ŽIV«*™
BOLESTIH T &ENK1H	VNETJU OPRSNB	-
NEVRALOfc PR0TINU PREHLAJENJU
OTRPLOSTI MEČ	BOLESTIH » LED/"
SLABOTNEM KRIŽU	BOLESTIH « KR®*
HUDEM KASJU	'4
1
sn
fjC^ iSsijfi |H|m
J MllPS! k
Klfli
TR1NERS
11111
M»li
Varčevanje.
«1 ^W^KiiW^ffiMiKiiK^S^ffiSKiiffi^Si I®' |
njihovem najdražjemu zakladu — zdravju —, katerega ni tako lahko najti ka'| Zdi se nam nepotrebno, da bi opozarjali ljudstvo na nevarnosti, ki pretijo j dar je zgubljeno. Vendar vidimo okoli sebe kako mnogo je brezbrižnih lju<il'< in zdi se, kakor da bi ljudje vabili bolezen, nadloge in smrt v svoja telesa-j Varčujte « svojim zdravjem bolj kot^z denarjem.
Onim, ki so zgubili trdno zdravje in je žele zopet dobiti, priporočamo
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
M
ELIXIR.
bitter-wine 1
|/»I
f® N
t*inerovo
v
by JOSEPH trineR
^SAskland Av«-
CHICACO.ILL
To naturno zdravilo sestoji iz čistega rudečega vina in zdravilnih korenin j in zelišč ter je uspešno mnogokrat, ako se ga rabi kot zdravilov slučaii'1
ZABASANOSTI,
OTRPLIH JETER,
ZGUBI OKUSA,
NENADNA SLABOČA,
BOLEČINE DROBJA, KRČEV,
ŽELODČNEGA katara,
in v vseh drugih slučajih, kadar je rabiti hitro izčistenje telesa brez da I oslabi. To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti svoje delo motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja izvrstno de ,
h
V VSEH LEKARNAH
CENA
.. ,a tni-J
Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki je najboljše maz"o _eniIj šice in členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potreboval'. | 25c in 50c, po pošti 35 in 60c.
JOSEPH TRINER,
1ZDEL0VATELJ____________________I
1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAGO,
Mk >)M >M< >M< nW(< »)W(< *; . y)Wi(#1< >)W(< OiW)''S
■ A VftAVjlVAVA^AVAVAvA^^^^

MiLBayij a BSBaatfitfiifiBSifiB »»«««« »
i Učite svojo deco slovensko L
] ~~	— s
5	moliti in citati	g
^ —— s
12 Povsod priljubljene knjige, katera se imenuje ^
£
5 Katekizem :
K	--*
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
■r BBap^i-'	■	- SR
J Stane s poštnino vred samo 25c *
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.	g
--------------Si
K	*
Pišite ponj na:	S
J Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois *
»ffiffiffisfiffitfiKifi^ififfiifiKtfiK m m
HL-jRm&ci	Edini in dolgoletni slovenski in polski
jjŽ^ j-T^HLiR* ~	pogrebni zavod in konjušnica. Kočije
iura^nHin^^^ ^3|Lin ambulanci pripravljeni ponoči in l^^^^^^^y^afej^t^O Podnevi. Najboljša postrežba za kr-
*te> ženitve in pogrebe. Najlepše ko-Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuj e soproga, ki je izkušena v ~	tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
"W\ WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica. ^^OMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
=m	#
DOMAČA NARAVNA OHISKA VINA
Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
I Josip Svete
^__1780-82 E. 88th St., LOEAIN, OHIO.
Conkord rudeče vino:	Catawba belo vino:
£ ............9 5.50	Sod, 6 gaL............$ 7.00
S°H or8®1............ 800	Sod, 10 gal............ 11.00
f gal........... 16.S0	Sod> 25 gal............24.00
a' 50 gal........... 30.00	Sod, 50 gal...........42.50
J^Anlawarc bel° vin°. »o«1. 10 salonov, $13.00. Sod 25 galonov, wt>00. Sod 50 galonov, $50.00.
Pol fl VSCh teh cenah Je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-noma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali ^.Money Order.	_
mL '	Ilzu	A
Ljudska banka j
tifB Bit' nar m obresti v 1
i milsH lilifl in naj" ^ JJJJ močnejšo banko j
! t •	Tlade Zd. Držav,
hranilnica Poštne Hranilnice I »ad	^^ in Države Illinois.
•	* 12'000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen
*	.	denar. Pod vladno kontrolo.
obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. !
birst National Bank j
iife^^PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
T|"~iHi ||||	mmmmmmmm^»i»iwm'^Fm»0»9mmM9mmmšmm0m0»»»»mgmmtmmmmmmgmmmmm^^
H''	SLAVNOZNANI
Slovenski POP
Proti žeji - najbolje sredstvo.
Ci,M več ga pijeS tembolj se ti priljubi. .
K	---------r-
^ga izdelujemo še mnogo drugih | sladkih pijač za krepčilo.
^ISIaO PIYO
•h ___
0 So naši domači čisti pridelki, koje ! izdeluje domača tvrdka.
Slovenic Bottling Co.
LConCOttSt-	Joliet, III I
(1>i- 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344 I
k
SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVO.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
potem je pa iztegnil prste na roki ter pričel naštevati vsa opravila, ki jih čakajo.
"Najprej, Kali in Mea sta pogana, Nasibu pa, kot Zanzibarec, je Moha-medanec. Torej jih bo treba izobraziti, naučiti vere in krstiti. Potem bo treba nasušiti mesa za popotovanje iu vsled tega bom moral hoditi na lov, tretjič, ker imamo mnogo orožja in nabojev, hočem Kalija naučiti streljati, da bi naju bilo dvoje za varstvo; četrtič pa, ali si pozabila na letajoče zmaje?"
"Xa letajoče zmaje?"
"Da. Morala jih bodeš lepiti ali še bolj e, šivati. To bo tvoje delo."
"Jaz se ne maram samo zabavati."
"To ne bo nobena zabava, ampak morda izmed vseh najkoristnejše delo. Tudi ne misli, da se bo končalo s prvim zmajam, ampak narediti jih bo treba petdeset ali še več.
"Cemu pa toliko?" je vprašala začudeno deklica.
Stanko_ je pa začel razlagati svoje načrte in nade. Na vsakega zmaja napišem, kako se imenujeva, kako sva se iztrgala iz rok dervišev, kje sva in kam greva. Napišem tudi, da prosiva za pomoč in naj se pošljejo brzojavke v Port-Said. Potem bom pa ižpuščal zmaje vedno, kadar bo vlekel veter od zahoda proti vzhodu.
"Veliko jih bo," je rekel, "padlo v bližini, mnogo jih bodo zadržale gore, toda ako tudi saj eden prileti do morskega brega in pade Evropejcem v roke — bova rešena!"
Nelka je bila navdušena nad tem načrtom in izrazila se je, da se celo King ne more meriti s Stankom z razumom. Bila je tudi prepričana, da bo mnogo zmajev priletelo celo do očetov in obetala je lepiti od jutra do večera. Njena radost je bila tako velika, da se je Stanko bal, da ne bi dobila vročite ter je moral zadrževati njeno gorečnost.
In odslej se je na dobro začelo delo, o katerem je govoril Stanko. Kali, kateremu je velel naloviti kolikor mogoče veliko skakajočih rib, jih je jenjal loviti na trnek, mesto tčgai je pa naredil iz tankih bambusov visok jez ali pravzaprav neke vrste leso in ta jez j; potegnil povprek reke. Sredi lese se je nahajala velika odprtina, skozi katero so ribe morale priplavati, ako so hotele priti v prosto vodo. To odprtino je zadelal Kali z močno mrežo, spleteno iz palminih vrvi in na ta način si je vsak dan zagotovil obilen lov.
Ribe je naganjal v izdajalsko mrežo s pomočjo Kinga, ki je vodo kalil in in mešal tako silno, da so ne samo do-tične srebrne skakalke, ampak tudi vsa druga bitja bežala kakor hitro so mogla, proti nekaljeni gladini. Radi tega se je zgodila tudi večkrat škoda, ker so včasih bežeči krokodili prevrnili leso, včasih je pa to naredil tudi sam King, ki je imel do krokodilov neko prirojeno sovraštvo, ter jih je preganjal, a kadar jih je našel na plitvih vodah, ga je prijel s trobcem, vrgel na breg in srdito poteptal.
V mrežo so se vjele večkrat tudi želve, iz katerih so si mali pregnanci kuhali izvrstno juho. Kali je razdeval ribe, sušil njihovo meso na solncu, mehurje pa oddajal Nelki, ki jih je razrezavala in razkladala na ravne plasti, tako da je delala iz njih kakor če-trtinke pole ppirja, velike približno dve pedi.
Pomagal ji je tudi Stanko in Mea, ker delo nikakor ni bilo lahko. Te kože so bile sicer debelejše, kakor pa mehurji naših rečnih rib, toda ko so se posušile, so postale neizmerno krhke, bele čez nekaj časa je odkril Stanko, da jih je treba sušiti v senci. Včasih je pa zgubil potrpežljivost in ako ni popolnoma odvrgel načrta, da bi delal letajoče zmaje iz mehurjev, bilo je samo radi tega, ker jih je smatral za lažje od popirja in za bolj odporne proti dežju. Res, da se je že približal letni suhi čas, toda on še ni bil gotov, če tudi med letom ne pride dež, zlasti v gorah.
Delal je pa zmaje tudi iz popirja, katerega je mnogo našel med Lindeje-vimi rečmi. Prvi, velik in lahek, katerega je izpustil z zahodnim vetrom, jc zletcl takoj jako visoko, ko je pa Stanko prerezal vrvico, pograbil ga je silni zračni tok m zanesel k verigi gor Karamoio. Stanko je zasledoval njegov let s pomočjo daljnogleda, dokler ni postal tako majhen, kot metulj, kot mušica, in dokler se slednjič ni raztopil v bledi nebeški modrini. Sledečega dne je izpustil drugega iz ribjega mehurja, ki se je dvignil še hitreje, toda je gotovo radi presojnosti kože kmalu popolnoma zginil izpred oči.
Toda Nelka je delala izvanredno marljivo in kmalu so postali njeni pr-steci tako pripravni, da je hiti Stanko niti Mea nista mogla pri delu dohajati Sil je sedaj imela dovolj. Zdravo podnebje Lindejeve gore jo je takorekoe popolnoma prerodilo. Čas, ko bi za-mogel priti tretji, smrtni napad mrzlice, je pretekel brez dvoma. Dotične-ga dne se jc zaril Stanko v goščavo bananov in plakal od veselja. Po dveh tednih prebivanja na gori je opazil, da "dobri Mzimu" izgleda popolnoma dru gače, kakor je izgledala v dolini med džunglo. Lica so se ji napolnila; žolta in prozorna koža je spet dobila rožno barvo, a izpod bujnih koder so veselo gledale na svet bleska polne oči. Deček jc blagoslavljal hladne noči, prozorno vodo vrelca, moko iz posušenih banan — zlasti pa Lindeja.
Sam je shujšal in počrnel, dokaz da
nima v sebi mrzlice, kajti kdor na nji boleha, ne zagori na solncu, ampak postal je bolj krepak in moški. Gibanje in telesno delo. mu je dodalo poguma, in sil. Mišice njegovih rok in nog so postale kakor iz jekla. To je bil v resnici že utrjen afrikanski popotnik. Ker je neprenehoma hodil na lov in streljal samo s krogljami, je postal tudi izvanredno dober strelec. Divjih zveri se ni popolnoma nič več bal, kajti spoznal je, da je za kodraste ali ma-rogaste lovce, ki se potikajo v džungli, srečanje ž njim bolj nevarno, kakor pa zanj ž njimi. Nekoč je z enim strelom ubil velikega nosorožca, ki se je vzbujen iz popoldanskega dremanja pod akacijo, nepričakovano vrgel nanj. Iz srditih, afrikanskih bivolov, ki razkro-pe včasih celo karavano, si ni delal čisto nič.
Oba z Nelko sta se poleg lepenja zmajev in drugih vsakdanjih opravil lotila še spreobračanja Kalija, Mee in Nasibu. Toda to je bilo težavneje, kakor sta pričakovala. Črna trojica je jako rada poslušala pouk, razumela je pa vse. na svoj način, ki je lasten zamorcem. Ko je Stanko pripovedoval o stvarjenju sveta, o raju in o kači, je šlo nekako tako, ko je pa prišel, kako je Kain ubil Abela, se je Kali nehote pogladil po želodcu in vprašal popolnoma mirno:	•
"Ali ga pa potem ni snedelr"
črni deček je sicer vedno trdil, da Vahima nikdar ne jedo ljudi, toda spomin na ljudožrstvo je menda še živel med njimi kot narodno izročilo.
Tudi ni mogel razumeti, zakaj Bog ni ubil hudega Mzimu in mnogo drugih reči. Pojm o dobrem in hudem je imel tudi čisto afrikanski, vsled česar je nastal nekoč med učiteljem in učencem sledeči razgovor:
"Povej mi," vprašal je Stanko, "kaj je to, hudo delo?"
"Ako kdo Kaliju ukrade kravo," je odvrnil po kratkem premisleku, "je to hudo delo."
"Izvrstno!" zaklical je Stanko. "Kaj je pa dobro delo?"
Zdaj je pa odgovoril Kali brez pomisleka:
"Dobro je, ako *Kali komu drugemu ukrade kravo."
Starko je bil premlad, da bi se zavedel, da oznanjajo podobne nazore o dobrem in hudem tudi v Evropi, ne samo politiki, ampak tudi celi narodi.
Polagoma se je pa vendar razjasnilo v črnih glavah, česar pa glava ni mogla razumeti, to je spoznalo goreče srce. Čez nekaj časa je bilo že mogoče pristopiti h krstu, ki se je vršil jako slovesno. Botra sta darovala vsakemu krščencu štiri dotis (mera približno enaka poljskemu vatlu) belega perkala in vrvico modrih koral. Toda Mea se je čutila nekoliko razočarana, kajti v naivnosti svojega duha je mislila, da bo po krstu tudi njena koža postala bela in veliko je bilo njeno začudenje, ko jc videla, da je ostala črna kot poprej. Nelka jo je pa popolnoma potolažila z zatrjevanjem, da ima sedaj belo dušo.
XXXIV.
Stanko je učil tudi Kalija streljati iz Remingtonovega karabina in ta nauk mu jc šel bolj v glavo, kakor pa katekizem. Po desetdnevnem streljanju v cilj in na krokodile, ki so pole-gavali na pesku ob bregu reke, je mladi zamorec ustrelil veliko antilopo pofu, potem nekaj arielov, slednjič pa mrjasca mdiri. To srečanje pa malo da se ni zaključilo s podobnim slučajem, kakoršen se je pripetil Lindeju, kajti mdiri, kateremu se je Kali po neprevidno približal, je skočil naenkrat na noge in se vrgel nanj s pokonci stoječim repom. Kali je stisnil k sebi karabin in splezal na drevo, ter sedel na njem toliko časa, dokler ni s •svojim kričanjem priklical Stanka, ki je pa našel mrjasca že mrtvega. Na bivole, leve in nosorožce Stanko še ni dovolil dečku strefjati. " Na slone, ki so zvečer prihajali k napajališču tudi sam ni streljal, ker je obljubil Nelki, da nobenega nikdar ne ustreli.
Kadar je pa zjutraj ali v popoldanskih urah zagledal z gore z daljnogledom pasoče se v džungli čredr ce-ber, bubalov, arielov, ali kozlov skaka-čev, je vzel Kalija s sabo. Na takih izletih je večkrat izpraševal o narodu Vahima in Samburu, s katerimi se je moral brezpogojno srečati, ako je hotel iti proti vzhodu k bregovom Oceana.
"Ali veš Kali," vprašal je nekega dne, "če bi v dvajsetih dneh, a na konjih celo prej zamogli priti do tvoje domovine?"
"Kali ne ve, kje prebivati Vahima", odvrnil je mladi zamorec in žalostno zmajal z glavo.
"Toda jaz vem; oni prebivajo na tej strani, kjer zjutraj vzhaja solnce, nad veliko vodo."
"Da! dal", zaklical je deček z začudenjem in z radostjo. "Bašso-Narok, to je po naše velika in črna voda. Veliki gospod znati vse!"
"Nc,- ker ne vem, kako bi nas Vahima sprejeli, ako bi prišli k njim."
"Kali jim zapovedati pasti na obraz pred velikim gospodom in pred dobrim Mzimu."
"Ali bi pa ubogali?"
"Kalijev oče nositi leopardova kožo in Kali tudi."
Stanko je razumel, da to pomeni, da je Kalijev oče kralj, Kali sam pa njegov najstarejši sin in prestolonaslednik Vahimov.
Vprašal je torej dalje:
"Rekel si, da so bili pri vas beli potniki in da jih stari ljudje še pomnijo?"
"Da, in Kali je slišal, da so imeli na glavah mnogo perkala."
"Ah," pomislil je Stanko, "torej to
niso bili Evropejci, ampak Arabci, katere zamorci vsled njihove bolj jasne kože in bele obleke imenujejo bele ljudi..."
Ker jih pa Kali ni videl in ni mogel dati o njih nobenih natančnejših pojasnil, stavil mu je Stanko drugo vprašanje:
• "Ali Vahima niso ubili nobenega izmed belo oblečenih ljudi?"
"Ne. Vahima ali Samburu ne morejo tega storiti." "Zakaj?"
"Ker so oni rekli, da ako bi njihova kri padla na zemljo, bi nehal padati dež."
"Veseli me, da to verjamejo," pomislil je spet Stanko. Potem je pa spet vprašal: "Ali bi Vahima šli z nami do morja, ako bi jim obljubil mnogo perkala, koral in pušk?"
"Kali iti in Vahima tudi, toda veliki gospod premagati poprej Samburu, ki prebivajo na drugi strani vode." "Kdo prebiva pa za Samburu?" "Za Samburu ni gor in je džungla, a v nji levi."
(Dalje prih.)
Samo pri meni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan-ju ženskih in moških las, kakor tudi za rast moških brk in brade.: za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križa, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pišite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere Pošljite 6 centov v markah, nakar ram pošljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopo ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banke. N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, IIL
Vljudno vabi vse rojake, Slovence b Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLII
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webater Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, IS Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO,
vodotočne Žlebove, ur
vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOO.
Chicago Phone 225.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom »vojo
Mesnica Tel. 101	Joliet. Ill
F——i
CM. Pbeot: Office «8. Res. 3704
Uradne ure: •—lt a. m. 1—5 and 7—S p. m. Ob nedeljah ed 10. d« IZ
Dr. S.Gasparovich
Dontia* :: Zobozdravnik
Joliet National Bank luildfcg 4th Floor, Room 4M.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
IHII!llinJ!!II!ll!flli|»lilHI!!IIIIIHni}!ilillll!l!)lllll!!l[l!lllini{lil
■■■■■■■■■■———————m——>
miimmmmmm
E RM AN
f Loan & Savings Bank*
MARTIN WUlFHil
•m N. Bluff Stmt	JOLIET. ILL.O
ffflmyfflffflfwimw
■	W^W	WW WW**®
m	Urada telefon Chicago 100	g
Stanovanju telefon Chicago 3247 X
|JOSIP KLEPEC *
JAVNI NOTAB	§
j 1008 N. Chicago St.	JOLIET, ILL.^O
Joliet Stsam Dys House
*EB[e—ional C loan en and Pjron
8TRAKA ft CO. Office and Worba, «43-444 Caee
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
AMERIKANSKI 8LOVEKBC, 26. MARCA 1915.
7.
Kadar se mudite na vogalu Rnby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JO LIB T Chicago Phone 788 N. W. Phone W
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK
IN JAVNI NOTAR.
_ i
~- t
M. D. POSTELANCZYK,
klerk in tolmač.
317 Jefferaon Street, nasproti Cemt House, Joliet, M.
w. O. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joifal
Ko imate kaj opraviti s tednijo oglasite se pri meni
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"HOTEL FLAJNIK"
3329 PENN AVENUE
r kateri točim vedno sveie PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu » najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W.
Geo. Flajnik, lastnik
3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo* TELEFON 7612.	i
1012 N. Broadway JOLIET, ILH
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT *
V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
{MlCHAETmAYi
C 106 Lougbran Bldg. J
! Cass and Chicago Sts. JOLIET )
< Pesojuje tar na zemljišča. )
S	Insurance vsak mt	N
(	Surety Bonds.	/
)	Steam Ship Agent	\
\	Both Phone* 500.	(
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na najveSjo slovensko unijsko tiskarno v
Ameriki:
—
Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS. DELO JAMČIMO.
m
ss
Si!
iSiSiSiSiS
TIHA PESEM.
Ivo Trošt.
m
i Hi
Ajdo je žela ter jo vezala v snope s slamnatimi prevesli. Ravno polje z j rjavkasto, kamenito zemljo se širi vse-naokrog, kakor nedosežna bodočnost.
Brez tovarišice je danes Kočanova Ana, sama sredi v nebroju tako lepih, cvetočih in tako pisanih misli, nad in toplih čustev, Njena duša se koplje v sladkem hrepenenju.
Z jasnega neba jo gleda jesensko solnce. Ne daleč tam za poljem se dviga visoka temna gora. Rjava je in žalostna v tem času, ko vse hira, vse vene in umira.
Saj so tudi goro zapustili krilati stanovalci, — sladkokljuni pevci, vsulo se je pestro cvetje. Lačna živina muka po goličavah, iščoč šopa sočne trave, a zaman. Padajoče listje javlja mrzli letni čas s pobeljenimi gorskimi vrhovi in toplo pečjo.
Kočanova Ana pa ve, da je prav se-daj-le v rjavi gori Župančkov Lovro, njenega srca pomlad, nje duša in ljubezen, vse ob enem. Sedaj-le poje njegova sekira in se zajeda v gladko deblo vitke jelke tik nad koreninami. Prav dobro'pozna Ana njegovo sekiro in njeno smrtno pesem, ki se ječe odmeva tam med jelkami; usmilite se nas, prizanesite nam! Mlade smo in lepe!
Ana si pa želi samo, da bi stala sedaj ona poleg tiste jelke, ki jo podira Župančkov Lovro, bogatega soseda v vasi najstarejši sin.
Kar pustil bi jelko ih se naslonil na toporišče, zakaj ona bi mu rekla:
"Prizanesi mladi sirotici. Vzemi mene mesto nje. Hočem ti biti bogato in veliko plačilo."
Pogledal bi jo mladenič s tistimi sa-njavimi očmi ter se ji veselo nasmehnil in dejal:
"Ali res, Anica, ali res? Že tolikokrat sem ti hotel povedati, kako te imam rad, pa nisem mogel; jezik mi je vsele(j zastal nem. In danes si ti sama, ki mi sporočaš veselo vest, ki setnjo nosil že davno tiho v srcu srečen in presrečen. Tudi danes zjutraj, ko sva se videla, sem mislil, kako bi ti povedal to resnico, bi bila bolj vesela. Ne samo jelke, celi svet pustim za-te..."
Srp je pel med rdečimi stebelci, roka je stiskala snop za snopom ter ga omotavala s slamnato prevezo. Brzo se je umikalo delo, a še brže so se vrstile mične vrstice sladke pesmi o tihi, skrivni, nikdar razodeti ljubezni.
Anica je vihtela ostro orodje. Srp' je pel smrtno pesem dozoreli ajdi. Nič ji ni pomagalo boječe trepetanje. Srp je pel brezobzirno ob enem tudi veselo koračnico njeni zmagujoči ljubezni.
Njene misli so bile pri Lovru v gori, kjer je odmevala njegova sekira, kjer je bila s srcem in vso dušo tudi Anica sama.
"Dekle, ti si meni ves svet, moje vse. Nikdar te ne pustim, Anica!"
Resnična in sveta si ji je zdela njegova prisega. Zato je pel njen srp u-prav besno. Moral je namreč pokazati, da nič drugače, kakor Lovro v gori, ne misli in ne prisega na ajdovem
Strnišu Kočanova Ana.
* * *
In vendar je moralo biti drugače.
Kočanova Ana je sicer brhko, lepo dekle, a ravno, kaj bi rekel — pa zares — Župančkov Lovro, ko bi izvedel, da se ozira za njim.
Kaj še-le bogati Županček sam? Kaj pa druga, imovitejša dekleta, ko bi do-znale, da se poganja za njim ona — sirota.
Soglasno bi dognali, da je Kočanova Ana ne samo revna, marveč tudi nespametna. Kedaj je še gruntarski sin pobral kočarjevo hčer, pa da je bilo prej ali slej tako početje brez nesreče?
Ana ima doma bolno mater, po očetu zadolženo hišico, pa dve zdravi roki, pošteno srce in pošteno ime. Njen zaslužek je večinoma pri sosedih. Če bi ne imela bolne matere, bi služila za deklo. Tako pa nima bolnica nikogar za postrežbo in dobra Ana je ne more pustiti same.
Ko bi vsaj mati umrla! Lažje bi prislužila kak novčič za bodočnost. Potem bi že mislila na kako primerno možitev s skromnim kočarjem ali rokodelcem. Dobra ženka bi mu bila, zvesta, pridna gospodinja in rada bi ga imela, joj še kako!
Vsakega drugega bi morala brezobzirno odsloviti, če bi bil prav Župančkov Lovro.
Anica je že večkrat premišljala, ko je odgnala tega in onega izgrda od okna, če lu mogla odgnati izgrda tudi Lovra. Ne, tega si je svesta, da bi ne mogla.
I Odpravila bi ga izlepa, dočini bi njeno Srce govorilo vse drugače; topilo bi se v solzah in glasno zatrjevalo nc-veselo resnico, da bije, živi in govori samo zanj, ki ga ne sme ljubiti, mu ne sme ^ega niti razodeti.
Saj jfe-en tako prijazen in dober. Gotovo bi ji potrdil nepovoljno resnico, da nikdar ne more biti njegova ženka, ker nista drug za drugega dovolj bogata.
♦ * *
Da, sladka je ta-le pesem brez konca in brez besed, brez — Anica bi bila še poslušala njen ljubi napev, toda srp, ta strupeni srp je pel prehitro in preglasno' in — Anica se je užela.
Mlada, rdeča krvca kaplja v debelih kapljicah na razsušeno zemljo.
Anica otrese, hoteč otresti tudi bolečino, a ta mlada, rdeča kri se razkropi v sto kapelj in kaplja na njivo, po ajdi in celo po Aničnem spodnjem krilu. —
Oh, kaj bo, če kri ne neha? Treba zavpiti na pomoč. Kam? Daleč tam za - tretjo njivo prav na nasprotnem koncu puli repo stara Gostiška. Stara je že in naglušna. Krepko bo treba zavpiti in večkrat, da bo cula, ali pa celo ne.
Potem ji odteče kri in — smrt, smrt jo objame. Zvečer pridejo po mrtvo... Morda pride kropit še Lovro. Gotovo ga povabijo tovariši, da jo bo pomagal nositi v — grob. ..
Ej, dekle, do groba je še delj kakor do gluhe Gostiške.
Čakaj!
Kmalu je našla namestu groba drug pomoček. Urno odviha bel rokavec na levi roki, prime z desnico njegov rob, pokaže lepe zobke v lepih dveh vrstah, pa jih zasadi v močno tkanino prav nad pomolcem. Resk, resk! Takoj je bila pripravljena obveza.
Med plevelom v razoru poišče zdravilno zeljce črnobel, ga položi na rano, kri se ustavi, in Anica obveže rano s kosom rokava.
In zopet je pel strupeni srp in podiral je zrelo ajdo. Nalašč ga je brusila Anica in prav naglas in prav močno, da je rezal še hitreje in še bolj živo.
Čuj!
R-r-r-rsk!
Padla je visoka jelka — morda nanj!
Ni mogoče! Preveč spreten gozdar je Župančkov Lovro, da bi ga podrla. Zna sicer on zaseko, sekiro, žago in zagozdo sukati tako, da pade drevo tja, kamor hoče on, a da bi padlo kakor samo hoče, ali celo nanj, tega ne in stokrat ne.
Anica-posluša.
Zdi se ji, da vse molči.
Mrtev — on!
Vpričo cele vasi in vpričo vseh ljudi bi se ne mogla ubraniti solz, ko bi mu zapel mrtvaški zvon. Skrivaje bi mu vedno pokrivala grob s cvetjem — z nageljnom, ki ga ima najraje.
Anica še posluša.
Srce ji bije tako silno, da lahko šteje udarce. Anica ne utegne. Vsak trenutek je zanjo večnost. A med udarce njenega srca se zopet pomeša odmev — Lovrove sekire.
Hvala Bogu. Še je živ in zdrav. Srce je še trepetalo zanj, a sedaj v veselju.
Sekira klesti dolgo deblo, enakomerno done udarci in vsak udarec spremlja s srcem in vso dušo Kočanova Anica.
"Anica, veš, nikdar te ne pustim!"
Ponavljal ji je prisego in ona mu jo je potrjala s poljubi: bodi njegova nevesta katerakoli, če ga ona ne more dobiti: oba vesta, da sta ustvarjena drug za drugega. Ta zavest je njima celi svet in — svetla nebesa. Kdo jima jo more vzeti?...
In nadaljevala se je tiha pesem brez besed in brez napeva in brez konca — daleč čez poldne.
Anici je srce prekipevalo v veselju in v brezkončnem sladkem hrepenenju, v rajski sreči. Ni se mogla več premagovati. Duša je vriskala in srce je samo gostolelo tiho pesem. Veselja pijana je torej še zavpila:
"Gostiška, — Gostiška mati! — Koliko je pa ura?"
Ko je ponovila klic tretjič in četrtič, je šele zapazila, da Gostiške ni več tam na koncu njive. Odšla je z napu-Ijeno repo domov.
Tudi Anica ostavi delo ter se vrne na prvi konec njive, kjer je zjutraj pustila jopco pri prvih snopih, in jo ubere proti domu.
Dolga je bila pot v vas, utrudila jo je nagla hoja. Mučila jo je skrb, kaj odgovori sosedu, na čigar njivi je žela, zakaj ni prej prišla obedovat in po voz.
Rdeč«? in potna prihiti v vas na razpotje.
Tam je hitel iz gozda s sekiro na rami — Župančkov Lovro.
"Anica, zakaj -i pa klicala poprej Gostiško?" jo vpraša zaupno, "zakaj m jo vprašala, koliko da je ura?"
"Ali si me slišal?"
On prikima.
Dekle pa še bolj zardi in reče:
"Ker sem bila že lačna."
Lovro pa krepko pljune v stran in se zasmeje prav na debelo, zakaj vedel je, da Anica ne govori resnice.
"Zakaj pa ti, Lovro, tako zgodaj hitiš domov, saj ni še noč?"
"Z očetom pojdeva snubit — h Kr-čonu. Ni prav po mojem, veš da ne. Moj stari pa hoče denarja, — mnogo denarja."
"In Krčanova bo bogata, res," potrdi Anica in hiti dalje.
"Ne zameri, dekla," ji zakliče za njo, potem pa zavriska, da je donelo nazaj v goro, kjer je poprej imel solzo v očeh in je gotovo umela ta obupni klic obupane duše.
Pesem brez besed.---
(Nadaljevanje s 1. strani.)
da naslednji naši vojaki svojce najpri-srčnejše pozdravljajo v skupnem pismu, ker letalec za vsakega posebej ne more jemati seboj dopisnic: Peter Jenko, Sp. Šiška 30; Silv. Saksida, Prva-čina pri Gorici; Vine. Batistič, Mirna pri Gorici; Mih. Bratkovič, Renče 382 pri Gorici; Franc Čermclj, Dobravljs 102, Sv. Križ-Cesta; Franc Černič, Mi-ren-Rupa pri Gorici; Gašper Dovžan, Mojstrana 18 (Gor.); Anton Forma-sari, Lucinico 3S8 pri Gorici; And. Mu-mar, Gorica, ulica Koronini 24; Pa\cl Jagorfrv'-. Koseze 1 pri Ilirski Bistrici;
25 daril zastonj — 14 K. Gold Filled Ura $5.50
POSEBNA PRODAJA 14 K GOLD FILLED UR, naravnost po TOVARNIŠKI CENI, da se jih proda čimveč mogoče. KDOR ZDAJ KUPI URO OD NAS, dobi gorenjih 25 daril POPOLNOMA ZASTONJ, importirano odprto uro (Model), harmoniko, ženski bracelet, ogledalo in 3 druge umivalne predmete, dvojno verižico s priveskom, križ-s podobo Zveličarja, bracelet z uro za deklice, 32 cal. revolver (Model), fountain pen, P>" po, britev, strap, scarf-pin, cuff, shirt in collar buttons, ring in pen-knife. Kdor izreže ta oglas in ga pošlje s 25c (znamke ali denar) mu takoj pošljemo z uro 25 daril POPOLNOMA ZASTONJ. Ko dobite in se prepričajte, da je ura 14 K GOLD FILLED, JAMČENA ZA 20 LET, ZNANO KOLESOVJE in 25 daril najboljše kakovosti, potem boste plačali še $5.25 in 35c za stroške pošiljanja. Ako ne boste zadovoljni vam vrnemo vlogo. Kdor kupi uro od nas SE NE RABI BATI IZGUBE, ker ure so JAMČENE ZA 20 LET in če se pokvari pred 20. leti, jo popravimo ali zamenjamo POPOLNOMA BREZPLAČNO. Iz Kanade se mora poslati ves denar takoj z naročilom. NAZNANJAMO, DA NAŠA KOMPANIJA JE KRŠČANSKA in nima zveze z lažnjivimi tvrdkami v St. Louisu, Mo., ki pouarejejo naše oglase. Torej kdor hoče imeti dobro moško ali žensko uro in darila po pravi TOVARNIŠKI CENI kupite jo od naše znane, stare KRŠČANSKE FIRME in dobili boste to kar oglašamo. Pišite na:
NATIONAL COMMERCIAL COMPANY, 90 WEST BROADWAY, DEPT. 25, NEW YORK, N. Y.
Franc Kunstelj, Polšica 17, Gorje-Bled; Mužič Rok, Slapnik 8, Dolenja (Primorsko); Miroslav Perozzi, Dorn-berg 27 pri Gorici; Val. Poljanec, Gor. Tribuše 63, Slap ob Idriji; Vil. Pregelj, Renče 44 pri Gorici; Jožef Prinčič, Štverjan 158 pri Gorici; Anton Pušlar, Vrhe 6, pošta Krka (Dolenjsko); Saksida Franc, Prvačina pri Gorici; Pšenica Jakob, Dovje šti 46 (Gor.); Zuk Anton, Ribnica 157 (Dol.); Štrukelj Jakob, Dob 58 pri Domžalah; Anton Zulian, Kozana 21 pri Gorici; Flajnik Matija, Lukov dol 51, Severin na Kupi (Hrv.); Zupan Ivan, Boh. Bela 58 (Gor.); Silv. Lokar, Lokavec 162 pri Ajdovščini; Sanisa Anton, Trnovo št. 71, Ilirska Bistrica; Jos. Repouž, Št. Janž (Dol.); Al. Kravanja, Bovec pri Tolminu; Ivan Mekina, Selo št. 32 pri Ljubljani; Jos. Mekina, Selo št. 32 pri Ljubljani; Jos. Rožič, Kojsko pri Gorici; Peter Miloch, Kormin (Chio-pris št. ); Paušin Jožef, Robodišče 28, Breginj (Prim.); Pettarin Jakob, St. Lorenzo presso Mosse 234 (Prim.); Flapp Jožef, Kormin; Bon Leonardo, Kormin; Eckert Eisig, Gorica; Fain Ivan, Kormin; Pian Ivan, Zagrado pri Gorici; Bressan Dominik, Fara (Prim.); Arbi Jožef, Sp. Šiška 150 pri Ljubljani; Cigoj Anton, Gojače 70 pri Gorici; Intihar Franc, Vukovina pri Gorici; Intihar Franc, Vukovina pri Gr. Gorici (Hrv,); Kogoj Ignacij, Dol. Tribuše 58 pri Tolminu; Malič Afiton, Mirna 171 pri Gorici; Oblak Ivan, Kal-ce št. 6, Logatec; Pintar Jožef, Pevma št. 89 pri Gorici; Pirnat Matija, Krtina 56 pri Domžalah; Stonitsch Mih., Rei-chenau 33, Gottschee; Travain Antpn, Villesce 68 pri Gradiški; Wolf Georg, Lienfeld 61, Gottschee; Bruno Nikola, Villa Vicentina 18 (Prim.); Bele Alojzij, Kandija 10, Rudolfovo; Bratož Franc, Orehovca 6, Št. Vid pri Vipavi; Brezavček Ivan, Tesno 10, Čepovan (Prim.); Gon Jožef, Fimmicello St. Lorenzo (Prim.); Klančar Ivan, Stu-deno št. 10, Nova Vas pri Rakeku; Kra-ševec Martin, Mečule 9, Nova vas pri Rakeku; Lorenzou • Anton, Kormin (Prim.); LutmaVi Ivan. Lorenzo Cipriani 49 pri Gorici; Maghet Frane, Kormin, Via Manzoni 145 (Prim.); Pettarin Jožef, Mossa 123 (Prim.); Vittor Jakob, Mariano, Corona 2 (Prim.); Vončina Jožef, Gor. Kanom-lje 41, Spod. Idrija; Žagar Jožef, Šenčur 151 pri Kranju; Zuttion Anton, Ajello i Joani (Primorsko),
Mormonci nestrpni.
Salt Lake City, Utah, 19. marca. — Ker so predsednik J. T. Kingsbury in ravnateljski zbor vseučilišča utahškc-ga odpustili iz službe štiri profesorje, so dijaki na velikem shodu danes protestirali in sklenili skoraj enoglasno, da se ne vrnejo na to vseučilišče prihodnje leto, če predsednik Kingsbury vztraja pri svoji odredbi.
Sedemnajst profesorjev se je odpovedalo službi v protestu proti odpustu četverih svojih tovarišev.
Homatijo na vseučilišču je povzročilo ščuv-anje od strani uradnikov mormonske cerkve proti "poganskim" profesorjem.
KMSM » Mi S ffiioSUM*
DRUGI IN TRETJI ZVEZEK IMENIKA
padlih, ranjenih in vjetih naših voj» j kov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih voj nega ministrstva s ozirom na tretjt zborno poveljništvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sam Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spodnje-štajerskega, spod-nje-koroškega, tržaškega i. t. d. peš polka; naših lovskih bataljonov, dra. ' gonskega in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen ' Vkupno je dozdaj navedenih nad 500C j ponesrečencev v vojski. Pri nekateri!: vjetih je navedeno, kje se nahajajo \ vjetništvu a pri nekaterih padlih na eden je celo grob, kjet/ so pokopani. I Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obse-' gajo 200 strani, pa samo 50 centov Naročila in denar pošljite na:
FELIX M. DOLINAR
s
45 Vesey St., Dept. S. New York
Kdo želi razprodajati imenike, naj pi
IMATE ROKE SMRTI NA PRSIH?
Kadar se prebavni stroj pokvari, je znak bele žene v bljižini.
Male bolečine se spremene v velike. •Glavobol, hrbtovol, slab,'ost, utrujenost in še druge bolezni se pojavijo ena za drugo,.če se zanemarite.
Smrtna roka ne pozna milosti.
Kratko zdravljanje doma z Hollist-er Rocky Mountain Tea, če se začne pravočasno rabiti, je ozdravilo že tisoče trpinov in jih iztrgalo iz rok smrti, kji so specialisti obupali. Ko je želodec in prebavni organi v neredu, takrat ni za čakati. Hollister Rocky Mountain Tea okrepča ude in sistem, olajša prebavo in krepča kri.
Dobite ga vseh vrst, tudi za potnike. Cena 35c.
Rojakom priporočamo sledeče blago«
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$10.50
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za.........................$10.5®
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............$5.0»
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10-j>® S. L. C. Monogram, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................flZ-W
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.........T.............
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonov, galon po............................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois-
[	'^i^vliliji iiSŽpi-^	*
^Tjp •' - ■ ■ *"tvi .t fail' _	iMHM 'fk	[	____
Joliet. ill.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta. Both Tol op h on m M. JOLIBT, II

Union Coal & Transfer O
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano hii<1 Furniture Moving
tel &
Chicago tel. 4313.	Northwesteroj*-^
Podpirajte trgovce, kateri imajo ogl*5* v Amer. Slovencu.
S i-- M
I MALI OGLASI. SS5
a
S ffi S M!£iM*
d
ČEM MOJEGA BRATA ANTO-na Janče, doma iz Senožeč na Dolenjskem. Ako kedo zanj vc, naj mi naznani njegov naslov. Sestra Marija Kušar, 2851 South 7th St., St. Louis, Mo._ '
Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri
HOLPOCH ROOFING CO.
COMPOSITION, PELT lind Gil A VEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingles.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
EAGLE EXPOEj
S"JSE^iSS 1S-;>W*|MMII 11—11 II
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
S. Bluff St., JolietJl
.01» telefona 405