f
I
Št. 97 Ptšisina plačana igalovlel (Cento cimati na la »ostal
v Trstu, v soboto 25. aprila 1925.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik L
Uredniltv«
ulica sv. Frančiška _.kiraaa uradniki
Izhaja, irvaemSi pondeijek, vsak-.di»a---------
A«iik«fa It. 20, 1. nadstropje.	pošiljajo uredništva
bisma «• n« sprejemajo, "jfcofL- '	vračajo. — Od*o _
Kol. Patlc. — Lastnik ti*«H f / T«k tiskarne Edinost. Naročnina t naša ta «et:c L T.-. 3 me	> °ol leta L 32.- in celo leto t 60.^
Za inozemstvo mesečno 5 Ur	uredništva in uprave St. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in Reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
UpraSanle volne krivde
Razprava v svetovnem tisku glede kriv-Oe na svetovni vojni traja dal je in se tozadevna literatura kupici bol) m bolj. Posebno te to prerekanje zopet oživelo v zadojeni ča*u s kampanjo v nemškth m nekaterih angleških Ustih z namenom, da se vsa krivda zvali na Srbijo Aalo bo zanimalo, kaj in kako piše o lem vprašanju viscount Edvard Grey of Falkodov, ki je bil pred začetkom vojne angleški m«uster za vnanfe stvari, mož torej, ki je imel poln vpogled v dogodke in je tudi aktivno po-r*egal van-je. Prinašamo iz njegove razprave nekoliko posnetkov z ozirom na metvez.no krivdo Srbije.
Grey meni, da svet bržkone ne dozna .<ikoti kaj je tičalo za umorstvom nadvojvode Franca Ferdinanda. Menda ni biba
_ pravi — in ne bo nikogar, ki ve vse,
kar bi bilo treba vedeti. Doume vati si moremo, da je bilo nasledstvo Franca Ferdinanda po njegovem stricu Francu Josipu neprijetno na več nego em strani-Obstojala je tudi domneva, da se je snovala več nego ena zarota za njegovo odstranitev. In to od strani mož, ki so delovali neodvisno drug od drugega in ki so bili nepoznani drng drugemu. Toda kolikor je meni znano — piše Grey — so to le domneve in želja, da bi se izsledila temna ozadja te osebne žaloigre, se je umaknila pred nesrečo in propastjo, ki jo je povzročila sledeča svetovna žaloigra.
Grey naglasa, da so bile radi zMCina simpatije sveta na strani Avstrije. Vendar ni bilo v prvih tednih zadržanje avstrijske vlade ne skrajno ne vznemirljivo. Upravičena je bila nada, da bo dunajski kabinet _ četudi je smatral, da se tiče le Avstrije — obravnaval stvar tako, da ne bo Evropa zapletena v posledice. Javno zgražanje je zahtevalo, naj se — če se že ne more prijeti pravi krivec — ugotovi smer, v kateri naj se zasleduje krivec- Nezaupanje tr_ed Srbijo in Avstrijo je kazalo na to smer.
Avstrija je smatrala srbsko politiko za izzivalno, Srbija pa avstrijsko politiko za ognoževalno. Zato se je tedaj zdelo verjetno, da so srbski fanatiki na srbskem ozemlju zasnovali načrt za ta zločin. Kar je javno mnenje v Avstriji smatralo za gotovo, se tudi po naziranju neprizadetih ni zdelo, neverjetne*. Še vedno so bile simpatije na strani Avstrije- Ko pa se je — -laglaša Grey — uveljavljala nadaljnja domneva, da \e srbska vlada sama odgovorna za zločin, se je simpatija zaustavila! Ta teorija se ni zdela verjetna. Bila je naravnost neverjetna; ni se mogla sprejeti brez dokazov. Slednjič, v zadnjem trenutku, je prišel avstrijski ultimatum Srbijli nepričakovano strog, bolj osoren v svojem tenu in poniževalen v svojih pogojih, nego je bila kedaj kaka objava neodvisne vlade drugi neodvisni vladi, kolikor se jih spominjamo. Avstrijski ultimatum ni bil podprt z dokazi, da bi bila srbska oblastva zapletena v umorstvo! Izkazalo se je marveč, da so prijeti zavra tni morilci bili — avstrijski podaniki! Eden med njimi je bil celo že nadležen srbski vladi, toda Avstrija je bila obvestila Srbijo, da je ta človek nevaren ter da stoji pod avstrijsko zaščito. Vse to je — nadaljuje Grey — napra vi jal o .izrecen vtis. da se }s Srbijo osornejše postopa, nego je pravično. Vzbujali so se neprijetni spomini na Friedjungffv proces in zagrebški veleizdajniški proces-fHrvatsko-'srbska koalicfja je bila namreč tožila profesorja Friedjunga in mu doka-za-la, da je avstrijsko diplomatsko zastopstvo v Beogradu potvarjalo dokumente, na podlagi katerih je profesor Friedjung tiral svojo gotnjo proti Srbiji.)
Kljub vsemu temu smo mi — piše Grey dalje — nujno (svetovali Srbiji, naj bo odjenlfiva. Evropski mir je bil v nevarnosti. Celo v slučaju, da bi avstrijske zahteve napram Srbiji šle dalje, nego bi bilo opravičeno' po do tedaj znanih dejstvih, je bilo boljše, da Srbija odneha, nego da bi sc motil evropski mir. Anglija nikakor ne bi bila mogla podpirati Srbije, a ta poslednja sama bi se ne mogla upirali- Grey je bil tudi uverjen, da je Sazonotv — ruski minister za vnanje stvari — iskreno in resno, in ne samo oficijelno in površno, s\etoval v Beogradu, naj (da pomirljiv odgovor na ultimatum. Odgovor Srbeče sam je potrdil to vero! Grey ne more misliti, da bi bila Srbija dala tak ponižen odgovor, če ne bi bil ruski vpliv deloval v tem smislu. Avstrijski ultimatum je s svojimi ostrimi zahtevami — pravi Grey — nad krilil naše bojazni. Srbski cdgovor pa je s svojo odjenljivcstjo nadkrilil naše najboljše nade. Vendar pa je Avstrija obravnavala srbski odgovor kakor da ne pomeni nobene razlike, nikakega zboljšanja.
Jalje pravi Grey, da se pomanjkanje modrosti, previdnosti in spretnosti, ki naj posegajo v velike afere, mera presojati v luci poznejših dogodkov. Šele tedaj, ko je znano, kako so se stvari dogajale, si moremo ustvariti pravično in porab no mnenje o vzrokih- Gotove stvari so Greyu posebno pred cem, v spominu na teden pred izbruhom vojne. Uverjen je bil, da bo velika evropska vo,na ob modernih
niprnh iralilrn	1 . ••
Ker pa je bH uverjen, da je Nemčija tako močna, da bo nje beseda in volja v kritičnem trenutku odločilna za Avstrijo,
smo se — pravi Grey — obrnili do Nemčije. Uverjen je bil nadalje, da mora Anglija v slučaju vojne, radi svojih interesov podpirati Francijo. Obenem pa mu je bito jasno, da Anglija ne more dati Franciji in Rusiji nikakih jamstev in vzbujati ntkakih nad, glede katerih ni bilo gotovosti, da bi jih Anglija mogla izpolniti. Veliko strašno nevarnost je videl Grey v tem, da bi se Francija in Rusija, — zanašajoč se na podporo Anglije, ki bi se pa ne uresničila — spustili v vojno z Nemčijo in da bi potem, ko bi bilo prepozno, Francija in Rusija dolžili Anglijo, da ju je zvabila v
usodno vojno.
Vse to ga je dovedlo do zaključka, da se vojna mora preprečiti! V ta namen naj bi se sklicala konferenca poslanikov, ki naj bi prinesla časten mir. Posebno po odgovoru Srbije Avstriji bi bilo lahko urediti časten mir vsaj za Avstrijo.
Stvari pa so se razvijale v drugačni in usodni smeri nego je računal in hotel Grey-Njegova avtoritativna izvajanja so znar menit prispevek k vprašanju o vojni krivdi. Na vsak način dokument, ki priča, da ta krivda ne obremenjuje Snbilje.
raz-
— i--------tmj
merah velika katastrofa, ki ji ne ho primere v prejšnjih vojnah. Mesto nekoliko stotisočev mož nastopijo milijoni kot hude urnik in moderno orožje pomnoži raz-devalno silo. Financijelna obremenitev ljudskega bogastva bo neverjetna. Zato je mislil, da ob robu vojne vse "vlasti zakli-čejo «Stoj!» in da se prestrašijo prepada-
Zbolišanie poloiala na Bolgarskem
Finančna organizacija teroristov
SOFIJA, 24. Vest, da je poslaniška konferenca dovolila zvišati stalež bolgarske milice, se je hitro raznesla po mestu ter doprinesla k temu, da se je prebivalstvo pomirilo: pa to ne toliko radi zvišanja armade same, kolikor vsled zavesti, da se ! tudi inozemstvo zaveda težav današnjega položaja na Bolgarskem.
Straženje na meji
Vsled stroge cenzure ni mogoče imeti točnih paroču o dogodkih na deželi: gotovo pa je, da se reakcija ne omejuje na prestolnico-
Kordoni čet so razpostavljeni vzdolž ju-goslovenske meje in v notranjosti izvršujejo oblastva preiskave in aretacije. Prišlo se je na sled tajnim komunističnim organizacijam v Slivnu, Novi Zagori, Jambolu in v Varni, kjer so bile zaplenjene ogromne množine orožja, municije in eksplozivnih snovi: po deželi krožijo oddelki čet in žendarmerije ter ustavljajo vse /sum0#ve elemente, pri čemer prihaja večkrat do konfliktov z oboroženimi tolpami komunistov, kmetov in macedonskih komitašev. Vendar pa ti spopadi niso tako resnega značaja, kakor oni prvih dni. Kmetje so z gotovostjo računali na zmago v mestih; razočarane v tem siviojem upanju se tolpe razhajajo in bojni duh vstašev peša od dne do dne. Z druge strani dosegajo pa aretacije visoka števila in to seveda povzroča desorganizacijo svoje vrste. Po vaseh ob Črnem morju, južno od Timovega, so bile razpuščene vse prerv ratne stranke in are-tiranci se štejejo na tisoče.
V	vladnih krogih se zatrjuje, da soi v vsej državi utihnili topovi: to pa neposredno potrjuje, da so bili boji okoli Plovdiva, Varne, v Zagori in Bosilgradu bolj težke narave in da se vesti, ki so krožile o številu mrtvih in ranjenih, ne oddaljujejo dosti od resnice-
V	zadnjih dneh se je zatrjevalo, da je bila v Varni proglašena republika«in da se je majhna armada pripravljala na pohod na Sofijo: ta vest se sedaj kategorienioi za-nikuje z uradne strani in se samo priznava, da je le maloštevilen oddelek vojske odpovedal, ne da bi pa to povzročilo kake resne posledice, ker je bil red takoj vzpostavljen in so bili ubežniki strogo kaznovani.
Zlato za vstajo
V	Sofiji nadaljuje policija preiskavo: Mesto zadobiva počasi svoje normalno lice. Značilen je jutranji lov na časopise, ko se še vedno vzdržuje med prebivalstvom umljiva vznemirjenost racfi dotgod-kov, ki se spričo izvajanja obsednega stanja in prepovedi ponočnega kroženja po ulicah morejo pripetiti. Posebno se oujejo v nočnih urah še vedno streli in razen tega je pribito dejstvo, da se komunisti še nočejo sprijazniti z mislijo, da so bili vsaj za takrat njihovi računi prekrižani.
V	zadnjih včerajšnjih ur ali sta vzbudili veliko senzacijo aretaciji Kerbsa, ravnatelja lista aDanasv, ter upravitelja hotela «Union Palace»; ti dve aretaciji sta v zvezi
j z aretacijo ravnatelja neke banke ter po-| tr j ujeta, da je policija prišla na sled fi-[ nančni organizaciji komunistične vstaje-: Zaplenjenih je bilo več dokumentov v stanovanju neke gospe, ki je bila v stikih z nekaterimi bivšimi ministri Stambulijske-ga: in eksplozivne snotvi, orožje in municija so bile odkrite v raznih hišah v Sofiji, posebno v bližini železniške postaje.
Danes ponoči je bil na ulici ustreljen neki častnik rezerve, ki se ni hotel ustaviti na zadevni poziv straže. Zdi se, da sta bila v * podobnih okoliščinah ubita dva načelnika agrarne stranke.
PoHcija je tudi odkrila skrivališče Ko-kuntaulova, enega glavnih sotrudnikov Minkova pri zadnjih terorističnih činih. Ker se Kokuntaulov ni hotel podati, je policija uporabila orožje ter ubila upornika.
Tem mrtvim sta se pridružili danes še dve žrtvi atentata v katedrali sv. Nedelje: dva težka ranjena sta izdihnila po par-dnevnih mukah-
Disciplina t vofski
Seja sobranja je precej razjasnila položaj. Ugotovilo se je namreč, da so vse stranke, tudi opozicij analne, proti k omunističnemu terorju. V političnih krogih je ponehala napetost, akoravno se s trdo-vratnostjo vzdržuje ve«t o predstojeći demisiji vlade, kar pa se vsaj v tem trenotku ne zdi verjetno. Z druge -strani bi pa tudi demisija vlade ne imela pomembnih posledic, ker je država v rokah vojaške oblasti in je gospodar položaja general Volkov, vojni minister-
Po prvih trenotkih opravičljive reakcije je treba smatrati za tendenciozne vesti, ki govorijo o masakrih v masi in o pravem belem terorju; kakor rečeno, nastopa vlada energično kar pa ne pomeni, da je vse dovoljeno -soldateski. Nasprotno se vojska drži zelo disciplinirano ter se popolnoma zaveda svoje naloge.
Kralj Boris nI interniran
RIM, 24. Bolgarsko poslaništvo poroča: Vest, da je bil bolgarski kralj Boris interniran je popolnoma izmišljena- V državi ne vlada nobena vojaška Hga. Edino bolgarska vlada, ki uživa zaupanje pri kralju in ki je velika večina naroda, organiziranega v zakonitih strankah, je gospodarica položaja in je morala proglasiti obsedno stanje, da čuva red proti nasilnežem.
Zopet en organisator umorjen
SOFIJA, 24. Policiji se je posrečilo izslediti Ivana Manova, člana tajnega komunističnega odbora- Manov se je policiji zoper stavil in se ni hotel podati. Prišlo je do boja, v katerem je padel Ivan Mano»v.
Sofijski atentat li pnMica tamnu reuma
Mnenje angleških delegatov
BEOGRAD, 24. Tričlenska angleška parlamentarna komisija, ki je bila odpotovala v Sofijo po naročilu londonske poslanske zbornice, da na licu mesta prouči položaj Bolgarske in vladni režim Canko-va, je včeraj zjutraj prispela iz Caribrolia v Beograd ter nadaljevala svojo pot z orijentekspresom proti Parizu, odnosno Londonu. Angleško komisijo je spremljalo večje število zastopnikov jugoslo venskega in inozemskega tiska. Člani komisije so izjavili:
Na Bolgarsko smo odšli po sklepu poslanske Zbornice, da naj posebna parla mentarna anketa dobi natančne informacije o stali&ču vlade g. Cankova proti' de lavskemu gibanju in glede političnih ubojev, ki 'se vrše dnevno na Bolgarskem zadnje dve leti. Proučiti smo imeli na primer pokolj v Bereglijah pri Lomu, umor Mihajla Dadma, kmeta iz Smokova, krvoprelitje v Sofiji, Samokovu in Tatar Pasardžiku- Uprav, ko smo dospeli v S01-. fijo, so obrnili našo pozornost na sebe najnovejši dogodki v Sofiji, eksplozija v katedrali, tako da nismo mogli povsem podrobno izvesti poverjene naloge.
Člani angleške parlamentarne komisije so nadalje informirali zastopnike tiska o trditvah bolgarske vlade, ki obtožuje ju-go slo vensko vlado, da je 575 zemljoradni-ških emigrantov podpirala v odporu proti sedanji bolgarski vladi. Glede vseh obtožb oficijelne Bolgarske proti svoji sosedi so se Angleži izrazili:
Naše osebno prepričanje, ki smo je dobili po mtDogostranskem in skrbnem raznio t rivanju, je, da je nečuveni zločin preteklega tedna direkten rezultat metod sedanje vlade v njenem nasilnem postopanju proti opoziciji, v postopanju, ki se prakticira z uboji, zabrano svobodnega tiska in postavljanjem izven zakona onm, ki so v opoziciji proti vladi. Zadnji dve leti ni preteklo teden dni, da ne bi bil ubit kak ugleden zemljoradnik aH komunist-
Na naše vprašanje, od katere strani so bili ubiti, je nam bolgarsko neodvisno mnenje potrdilo, da lso bila zločinstva izvršena od strani vojaške vlade, ki dejansko gospodari na Bolgarskem.
Angleški parlamentarci so nadalje izjavili, da so vporabili ve® svoj vpliv, da bi bolgarsko vlado pridobili za bo, da napram aretirancem postopa človekoljubno in jih stavi pred redno sodišče. Mnogo oseb je bilo prijetih na podlagi tendencijozne in izmišljene ovadbe oziroma samo sumnje. Aretirani so bili vse vprek pristaši levega krila socijaiistične stranke, zemljoradnik! in drugi opozicijonalci V pondeljek smo na svoje lastne oči videli, kako so vojaki prignali v 25 minutah 40 nedolžnih oseb v zapore. Na podlagi opazovanj m informacij smo prepričani, da je bilo v štirih dneh, ko s* je pričelo politično preganjanje, prijetih in odvedenih v zapore 5000 eseb. Med temi je sto ki sto nedolžnih, ki so samo osumljeni.
Javno mnenje izven Bolgarske mora zahtevati v imenu splošne pravice, da pridejo vsi aretiranci pred redno sodišče na podlagi pravilnih obtožb in ne sumničenj-6000 oseb ne more biti zapletenih v zločinsko dejanje, ki se je dogodilo v sofijski katedrali!
Ko smo odhajali iz Sofije, se je čulo mečno streljanje med vladniim četami in vojaki, ki so proti sedanjemu režimu.
Po mnenju angleških parlamentarcev so odnošaji med Bolgarsko in Jugosla vijo zelo napeti. Ti odnošaji postanejo še slabši z ozirom na izjavo notranjega ministra Ru-šerva, ki je dejal:
«Bolgarska vlada smatra, da je sedanjo akcijo prevratnih elementov organizirala Srbija!«
napetost irel Jugoslavijo in Bolgarijo
Prihod tajnika jugosL poslaništva v Sofiji Dr. Ninčir pri kralju
BEOGRAD, 24 (Izv.) Razburjenje, ki ga so povzročile v tukajšnjih političnih krogih izjave bolgarskih ministrov Kalfova in Ru-ševa, še vedno ni ponehalo. Danes je imel ministrski svet sejo; vendar pa se ni mogel baviti z vprašanjem obtožb Kalfova in Ruševa na račun Jugoslavije, ker je Pašič še vedno odsoten. Ministrski predsednik prispe jutri v Beograd, nakar se bo vlada posvetovala o odnosa jih med Jugoslavijo in Bolgarijo-
Danes je prispel v Beograd tajnik jugo-slnvenskega poslaništva v Sofiji g. Miliče-vić. Bolgarska oblastva so mu hotela na vse mogoče načine preprečiti potovanje. Miličević se je takoj podal k zunanjemu ministru Ninčiću ter mu poročal o političnem položaju na Bolgarskem. Pozneje se je dr. Ninčič podal na dvor, da pouči kralja o dogodkih na Bolgarskem.
Bivši bolgarski poslanik v Beogradu Kost a Todorov je izjavil, dia je cilj Can kovega režima najprej moralna in potem vojna osveta nad Jugoslatvijo.
V kabinetu zunanjega ministra se je vršilo posvetovanje, glede pogajanj z Italijo. Navzočnl so bili dr- Ninčlć, Pribičević, Stanič, Križman in dr. Rybaf. Šlo je za navodila, ki naj bi jih prejel dr- Rybaf za pogajanja v Firenci.
Sestanek Mole antante zopet odgođen ?
Romunija in dogodki na Bolgarskem
BUKAREST, 24. (Izv.) Romun-ska vlada se izjavlja solidarno z bolgarsko! v postopanju proti komunistom. Vendar pa bo vlada ostala strogo nevtralna v vsakem slučaju.
Romunska vlada je predlagala ostalim članicam Male antante, naj se konferenca, ki je bila določena za 3. maja, odloži do konca maja in sicer radi dogodkov na Bolgarskem.
Vlada je zabranila bolgarskim beguncem prehod preko meje v Romunijo, tako da je meja napram Bolgariji, popolnoma zaprta.
Borba za predsedniško neslo v IHiji
in staliSče Vatikana
BERLIN, 24. Volilna borba v Nemčiji se bliža zopet Svojemu vrhuncu. To se opaža posebno v listih, kjer ne izbirajo posamezne stranke besed, da očrnijo svoje nasprotnike.
Sklicevanja na mednarodno javnio mnenje in na posledice, ki bi jih izzvale gotove kandidature, so na dnevnem redu. Tako na primer zatrjuje tisk desnice, da nima Italija nič proti Hindenburgovi kandidaturi!. Levičarji dobivajo seveda z Italije ravno nasprotne vvesti Zanimiv je spor med obema strankama glede zadržanja Vatikana.
«Deutsche Allgemeine Zeitung* je namreč posnela članek glasila sv. stolice «Osservatore Romano* o napadih (belgijskih socijalistov na kardinala Mercierja ter izvajala iz tega, da je Vatikan proti zvezi nemških katolikov s socijalisti. Moi-rala : Vatikan želi izvolitev Hindenburga-
Nasprotno temu komentirajo Časopisi levice omenjeni članek vatikanskega glasila po svoje in prihajajo seveda do prav nasprotnih zaključkov.
ako bo izvoljen Hindenburg za predsednika Nemčije.
3 mrtvi m vet ranjenih v Parizu
Spopad med komunisti in nacijonalisti
PARIZ, 24. Republikanska liga je priredila včeraj veliko zborovanje, kateremu so prisostvovali med drugimi bivši minister Franpois Maršal, Rey*bel, Delastrye in več parlamentarcev. Kot glavni govornik je nastopil Millerand. Povdarjal je, da pomeni njegova izvolitev v senat obsodbo Herriotove vlade. Strastno je napadal politiko levičarskega kartela ter izjavil, da hoče neomahljivo nadaljevati borbo, ki na^ dovede do zmage njegov program pri prihodnjih upra'vnih volitvah.
Millerand je ostro protestiral proti nemškim načrtom glede združitve Avstrije z Nemčijo in glede spremembe nemško-poljskih mej. V svrho rešitve finančne krize, je * rekel Millerand, je potrebne* zaupanje naroda, ki naj izvoli vlado, prosto slehernega tiranstva socijalistov. Svoj govor je zaključil Millerand s protestom proti Caillauxu, Caillauxova prisotnost v sedanji Ivladi pomeni žalitev celokupne Francije-
Istočasno se je vršilo tudi volilno zborovanje patrijotične mladine. Predsedoval je poslanec Battinger. Ko so se udeleženci po zaključenem zborovanju začeli razHa.-jati, so navalili nanje komunisti. V medsebojnem pretepu je bilo izstreljenih več re-volverskih strelov- Na lice mesta je prihitela policija in demonstranti obeh strank so se razpršili. Pri spopadu je bilo več oseb ranjenih. Trije pristaši patrijotične mladine so obležali mrtvi. «Echo de Pari's» pravi, da je navalilo na razhajajoče se zboroivalce nad 2000 komunistov. Policijski prefekt je izjavil «Mat inu*, da so ta napad organizirali komunisti v vseh podrobnostih. Kakor znano, pripada patri-jotična mladina stranki, ki podpira Mille-randa.
Papežev pozdrav romarjem
RIM, 24. Včeraj dopoldne je imel papež mašo v cerkvi Sv. Petra, kjer je bilo zbranih okoli 15-000 romarjev. Sv. oče je med drugim rekel, da mu pogled na tako velikansko množico vzbuja čustvo vesolnega bratstva. Posebno danes, ko preživljamo težke čase, ne samo v Italiji, ampak tudi v inozemstvu, naj skušajo verniki živeti po naukih Cerkve. Ob zaključku je papež podelil apostolski blagoslov.
Za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Madžarsko
BUDIMPEŠTA, 24. Tekom teg^ tedna se bodo otvorila pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Madžarsko. Madžarsko vlado bo zastopal baron Friderik Wimmersperger, državni tajnik v ministrstvu za trgovino.
Poljski senat odobril konkordat s sv. stolico
VARŠAVA, 24. Senat je odobril zakon o konkordatu, ki je bil sklenjen med Poljsko in sv. stolico.
Palnlevelev in Brlandov načrt za potovanje v London
PARIZ, 24. «Matin» javlja, da se name>-ravata Painleve in Briand čimprej pcidati v London, kjer se bosta z angleško vlado
f	l'—,--------razgovarjala o nemških predlogih za skle-
Na vse to objavlja glasilo centra «Ger- nitev zaščitne pogodbe. Briamd je baje iz-mania» izjavo visokega nemškega cerkve- ■ javil, da je za direktna pogajanja z Nem-nega dostojanstvenika, češ da se je papež čijo. začutil globoko užaljnega radi razlag, ki jih dajejo nemški desničarski listi njegovim splošnim navodilom, ki veljajo za vse katolike sveta, in da smatra za brezprimerno nedostojnost dejstvo, da se ga hoče izrabiti proti Marxu in proti bloku levičarjev.
Ameriški bankirji proti Hindenburgu
LONDON, 24. Newyorški dopisnik
«Westminster Gazette* potrjuje vesrt, da je poslala zveza ameriških bankirjev Stresemannu brzojavko, kjer izjavlja, da bodo vsi krediti za Nemčijo odpovedani,
Poiar v električni delavnici
6 milijonov mark škode
BERLIN, 24. V glavni delavnici elektri-ške družbe Aeg je izbruhnil požar ter povzročil veliko materijalno škodo. Komisija je ugotovila, da znaša dosedanja škoda nad 6 milijonov zlatih mark. Elektriika družba Aeg je bila proti požaru zavarovana. Ognjetfascem se je posrečilo ukrotiti ogenj po sedemurnem naporu. Pri tem nevarnem delu je bilo več ognjegascev težko ranjenih-
DNEVNE VESTI
^.žasr&Sf.1?'"4' i "taa sunsr
V četrtek ob 7. uri zvečer se je vršilo pred p ,	, ,
ljubljansko univerzo zborovanje, ki ga je skii- *riccoIo» nam ,e očital, da smo v svojem cala ljubljanska akademska omladina skupno	° lzJavah gospoda videmskega pre-
s kulturnimi društvi v znak protesta proti po- f -,a v, VPavi govorili neresnico Tako zago-stopanju tržaškega varnostnega oblastva s 7vll° da Je Prejel iz Vidma 0d "kompetentne prof. Vebrom povodom njegovega nedavne- i «rani»- — }°.Pot se l'e prijatelj «PiccoW po-ga bivanja v Trstu. Na zborovanju je nasto- \ ®len° ure«"- v našem poročilu je bila nave-pilo več govornikov, ki' so žigosali postopa-!?®113' ™ed drugimi tudi izjava gospoda pre-nje s slovenskim znanstvenikom kot kruto ! fekta' ?? 3e ,rezMn občinskih gerentov in komi.
s ar je v bliža koncu, <er da je naravno in edino pravično, da si ljudstvo samo svobodno izbira svoje zaupnike. V včerajšnji številki pa smo objavili vest, došlo nam iz Gorice, da je videm-ski prefekt izdal okrožnico, s katero vrača županom oblast društvene j>olicije: dovoljevanja prireditev. S to odredbo sicer niso še odpravljeni občinski komisarji, vendar jo moremo smatrati tot znak, da se bližajo na Gori-
žalitev jugoslovenskega naroda in ljubljanske univerze. Bila je sklenjena resolucija, v kateri protestira celokupna ljubljanska akademska omladina skupno s kulturnimi in narodnimi društvi proti postopanju tržaške varnostne oblasti in zahteva od vlade, naj poskrbi za zadoščenje za kruto žalitev. Resolucija, v kateri se povdarjajo tudi pravice slovanske narodne manjšine v Italiji, je bila izročena rek
torju univerze s prošnjo, da jo izroči predsed- ; 5kem k vspostavi režima od ljudstva izvoljenih niku ministrskega sveta v Beogradu.	i JuPaiV>v z vsemi pravicami, ki jim jih daje za-
Zborovanje bi se bilo imelo vršiti v univerzi.	sc županom vračajo funkcije, odvzeto
a rektor je zabranil javno protestno zborova- i in podeljene podprefekturam koliko bolj nje na akademskih tleh. Po zborovanju se je a^rav.na. if? logična je zahteva, da se odpra-večina zborovalcev razšla, medtem ko jih je vlJo funkcije tomisarjev in se povrnejo izvo-nekaj krenilo proti Šeleobiirgovi ulici, kjer se ljenim županom.
nahaja italijanski generalni konzulat. Policija, j V neštetih slučajih smo že dokazali, kako katera je bila pojačena z oddelkom orožništva pogubno je postopanje tistih narinjenih upra-iz ljubljanske okolice, je zaprla vse dohode v viteljev občin, ker nimajo nikakega razumeva-cmenjeno ulico tako da ni prišlo do nikakih nja za pravilno in smotreno občinsko upravo, neljubih incidentov.	I niti ne zmisla, a še manje srca za želje in po-
u.
'EDINOST«
V Trstu, dne 25, aprila 1925.
£rebe prebivalstvi. To pokazal ravnokar j II. — Jadran. Začetek ob 15, na igrišču S. D. vzel k «rcu našega svarila, kajti px»dvčeraf- Is jako učinkovitimi glasbenimi momenti k}er občinski komisar v Slastni povodom sestav- Adriaa.	«-«*— ——*u —i---- «-"- ■ 1 — 1 *	— -
Kanja prijav tirate v vojnih poškodovance v. pleato da bi, kakor bi bila njegova neogibna dolžnost, ko gre za veHke materijalne koristi ljudstva, del sestavljalcem prijav na roKo, je dajal indirektno potuho tistim, ki so to koristno in človekoljubno delo z nasiljem praprečali. Kap ram g. Venoetu ŽmdarSiču v Matenji vasi \e sla vinski komisar Arturo Buffoni izjavil: «Ako bi si g. Badalič (pooblaščenec oa&e politične organi »a olje za sestavljanje rečenih prijav v slavinski občini) upal priti v slavinsto občino, že ukrenem jaz potrebne korake U Mož pa ni bil toliko — mož, da bi bil preciziral, kaj da misli s tem. Iz besed *ako si bo
M. D. P. Opčine — Sparta, na igrišču Opčine. Začetek ob 15.
Radi tehničnih razlogov želja M. D. Spaxta se ni mogla upoštevati, ker bi se bil moral v tem slučaju izpremeniti ves koledar tekem. — T. K. S. D. Adria. .
—	S. D. Adria — Hazena. Jutri v nedeljo se bo vršil reden training ob 6. uri zjtr. Ker smo. neposredno pred tekmo, je dolžnost vseh članic, da se traininga udeleže. Točnost in disciplina sta predpogoj športnega delovanja.
—	Prijateljska tekma med S. K. Obzor in S. D. Adria, ki se je vršila v torek dne 21. aprila t. 1. na igrišču S. D. Adrije, je končala s po-
injim j« pustil svoj voz s iskrim Konjicem v j doseže opera tro) višek. Tu so prišli do polne ulici Gioacchino Rossini brez, nadzorstva, stoer j veljave solisti, zbor in orkester. _ Z radostnim dvospevom soprana in tenorja in veličastnim zborom se opera v mogočnih aro rdi h za-kjnafii.
Naš® priznanj« pevovodfi g-u KomeJu, Jki je isvežbal soliste in zbor, da so mogli (z bo rim a dvema skupnima vajama z orkestrom) stopiti na oder in tako lepo harmonizirati z orkestrom, da je bilo celo razvajeno uho zado-
6OBA se da v najem. Via Udine 37AI. žina Stolfa.
upal« smemo logično sklepati, da ni hotel reči, a-aaom prvega, ki je podlegel močni četi Adri da bo že on našega zaupnika — štitili Vsaka- 5 4 . 2. p^d to tekmo se je vršila tekma ko pa bi bilo umestno, če bi kdo, ki je nad tem , me<j jj Obzora in II. četo Adrije, v kateri komisarjem, zahteval, naj g. komisar pojasni,	~
ksi je hotel «ukreniti»f Potrebno je tako pojasnilo, .tem bolj xer so take dvoumne izjave vse
)e četa Obzora premagala četo Adrije z 1 :0.
— Su K. Val — Barkovije. Ker nastopi jutri I četa proti «&parti» v Gorici, se pozivajo
prvj nego pripravne, da bi prispevale k tol* ^ igralcu Vladko Martelanc, Renkc, MarkoviČ, moral Neuberger na kvesturo, kjer je potožil
~	*	svojo nepriliko.
Drzna tatvina v prosti talci Z neverjetno
le za kratek čas, ki je oa vendar neznanemu ; zlikovcu zadostoval, da je oboje odpeljal- Muki je po dolgem, brezuspešnem iskanju preosta-! jala le pot na kvesiuro, kjer Js prijavil dogo-j dek. Revež je ofikodovan za par tisoč lir. Vea-dar pa ohstoja upanje, da bo dobil kopja in voz nazaj, ker so policijski organi ie za petami zlikovcu, ki je neki nedorasel dečko.	____p
— Spomin tujca aa Trst Neprijeten spomin volino. na mesto ob sinji Adriji bo imel 37-letni pro- j Pevsko in glasbeno društvo nam je z upri-fesor Anton Neuberger, doma iz Berlina nad- j zoritvijo te opere dokazailo, kaj zmoreta dobra zornik tamošnjih mestnih muzejev. Ko se je volja in vztrajnost. 2al, da občinstvo tega ne predvčerajšnjim hotel ukrcati na koprski par- zna dovolj ceniti. Pi-vi dve predstavi sta bili nik na nabrežju Nazario Sauro, mu je neki res dobro obiskani, skoraj prazna pa je bila žepar spretno izmaknil listnico, v kateri je bil dvorana pri -tretji in četrti predstavi, dasi bi razen raznih osebnih listin spravljen ček za se vsaj od meščanov lahko pričakovalo, da si znesek 1000 lir, plačljiv pri zavodu «Banco dl ogledajo opero, uprizorjeno s tako veliko po-Roma», in znesek 650 lir v gotovini. Mesto da žrtvovalnostjo, vsaj dvakrat. To ni samo stvar bi si šel ogledovat koprske zanimivosti, je . dobrega umevanja skladbe in vseh njenih mno-
Dri>
151
BRIŠKEGA pomočnika, mlafSega. tudi pohies lavca sprejme takoj Ivs/n Cubr. Š. Bistrica.
54*
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče-Zdravnik na razpolage. Mobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	64
Solidne-Elegantno-Primemo
u^u piii/iavuc, ""	" ™ igralcu Viaoao iviartelanc, Kenlcc, MarKovič,
potrebnemu mirnemu sožitju m k zaupanju | ^^ pcrtot Stanko, Benevol. Babuder. Pav-Ifud^va do občinskih upraviteljev!	4etič j pavlctič U, Bevc in Starec Stojan, da
Pripominjamo, da je urad nase politične or- ^ zberejo ob 10. uri predpoldne pri -Rumeni #emzacHe takoj poslal v »lavinsko občino dru- j hili>>< odkoder bo odhod na Opčine.
rt pooblaščence, da so na novo sestavih pn- , Istočasno se pozivajo vsi kolesarji, da se ve za tamošnje vojne pojfcodovance, -ser so ' udeležijo današnjega sestanka, ki bo ob 9. uri
jfoštevilnih lepot, tudi ne samo stvar podpiranja društva in njegovih teženj; to je tudi stvar našega narodnega ponosa: kako stojimo tu
tttn bile prve potrgane po dogodkih ob znanem divjaškem napadu na pooblaščenca naše politične organizacije.
Vpraianie pokojnin odpuščenih nMi uslužbencev
Od več strani nam prihajajo pritožbe odpu-
drznostjo so preteklo soboto neznani zlikovci pred' someščani druge narodnosti,, ki po cel i izvršili v prosti luki V. E. III, veliko tatvino, mesec polnijo gledališče, mi pa ne vzdržimo Iz skladišča št. 16 so i&radH 20 vreč kave, več druge m tretje ponovitve enega dela, jih mirno naložili na dvovprežan tovorni voz, j vprizorjenega tako, da bi bili lahko sami nase zvečer, ker se bo ukrepalo o jutrišnjem izletu M* i5*1 odpeljali nemanokam.^Finančnim_ straž- • ponosni!
v Gorico.
— M. IX P__Trs* — S. D. Adria. Na lepem
igBfSČu S. D. «Adrie» se bo odigrala v nedeljo 26. t. m. kaj, zanimiva nogometna tekma. Najmlajša četa v Julijski Krajini nastopi proti močni izurjeni četi «Adrie».
Ko 9© prvič nastopili *Prosvetaši». v neena-
nikom pri vratih proete luke »o prebrisani uzmoviči pokazali -dokumenta, čel da je bla
Vdova Rcšlfaka ▼ Gorici. Dramatično
samo pri
48
M. Stelner
Trst - Via Geppa 15 in 17
Preprodajalcem mm im. — Pošiljam na deželo.
ščenA poštnih slov, kateri še ne prejemajo po- - "J	rraveiasil yDeeild,
ikojnine, dasi so bili že pred leti odpuščeni. ; * «»rbi proti drugim četam so mnogi proro
Kakor nam poročajo iz Rima, je posnela : fc™*	kat.astrofaIne .fora2e !Pa^
italljanska brzojavna in telefonska upravi da	Ah	se^e prememlo mnenje. Ze
x- • » r •	i-i j ' i-t ; tekma s «5parto» je dokazala lepo izurjeno
se je v veeim slučajev »plačala odpustitvena	z mo^o skup'ino M. D. p. Z Opčine je
odoravnma. Glede pokojnin za to kategorijo M D p _ Trst Fdleđe] rc2ultatom ^ 0. uslužbencev pa ston stvar tako-le:	i 2 ^^ . P «eda	$tirikrat je
20.36 in v«tri v nedeljo 26. t. a. ob 15. uri dvorani Trgovskega doma to Golarjevo zabavno komedijo v treh dejanjih. «Vdova Rošlin-ka- ena najlepših slovenskih komedij, kar jih je do sedaj izšlo. Pisatelj nam opisuje starejšo vdovo na itmetih, ki se je naveličala biti vdova ter je sklenila, da si poišče zopet moža. O
pa stoji
Pod Avstrijo so plačevali neki dunaiski banki posebne pokojninske prispevke. Sklad, ki se je nabral na ta način, se bo moral razdeliti mad nasledstvene države. Ta razdelitev pa se
žoga prestopila prag vratarja. Ali čast so si '•Prosvetaši vendarle rešili. Krasen gombiniran gol je spremenil rezultat 4 : 1 v prid Adriji. Mlada četa M. D. P. — Trst stopa takrat
ni še izvršila, dasi ie Italija, kakor se nam . .	. ,	..	.. ...	j
v	* .t.,J	. ,	ju	ojačena s trdno zavestjo na ignsce,	da mora
toroča ponovno silila, naj se ta denar razdeli. u . .	.t' , j
pričo'teh dejstev se je bati, da bodo morali	^at lzPastl vsekakor ugodnejše	za n,eno
Tekma bo torej v resnici zanimiva.
Ez trlaiksgi SivlSenla
prizadeti še čakati na rešitev vprašanja svojih pokojnin.
iu imamo torej zopet slučaj, da mora ena cela kategorija bivših državnih vslužbencev
čakati leta in leta, da pridejc do tega, kar jim	m.^-v • • - t i 1	jit--
gre. Nasiedstvenc države naj se zavedejo svoje . " .M«<* ^bovi je iskala miru pred zlobnimi dolžnosti napram tistim, ki so vršili prej svo.	V čera, predpoldne okoli 10. ure ,e nela
jo dolžnost napram v služb" državne uprave, i mestni stražni c, ki ,e vršil nadzorovalno sluz-Iz gornjega poročila je razvidno, da se zna na katoiisKem pokopališču pn Sv. Ani na-zgoditi j! Ivo nr, :eklo do :, šilve tege. voraša- ^ na samoinem mestu med grobovi dostojno nja morda zopet Bog ve koliko časa. Ali b' ne obfcpeno žensko, lu je bolestno jecala. Organe bilo spričo tega primerno, da bi bila tud: ta i	^znanke in majhna steklenica, lu ,e
kategorija deležna vsai preduimov na rafun	P.ole? n?e' soJasn° Pnčak- zafa3 se 2€n"
pokojnine, L<i jim oritiče? Mislimo, da bi bilo sk?	3e pohitel v urad
na mestu, ko bi se državna uprava odločila J Po^opaliscnega vratarja ter od tam poklical
go kupijano im razćaria^no; »tražnikom ni	.A^tvo uprizori danes v soboto dne 25. ob
prišlo niti na misel, da so liatine spretno po-	* narejene, zato so pustili voz s kavo mirno skozi vrata. Sedaj policija zasleduje prebrisance. Vrednost ukradene kave se ceni na približno 12.000 lir.
— Aretacija znanega menjnlirčarfrk Predvčerajšnjim je mani tržaški menjalničar Ugo
Coen dobil od porcije ukaa, da se ne sme od-	tem se posvetuje z liolaniančem. ki hodi po
daljiti iz mesta in da mora biti vsakčas na	j božjih potih ter moli k svetemu Antonu in
j razpolago varnostnemu oblaatvu. Vzrpk tej	.Kurentu, ki sta zelo dobra priprošnika za vdo-
odredbi proti Coenu tiči baje v neki nedovo-	vc ja device, da jim Bog pošlja ženina oziroma
ljeni manipulacfji z vrednostnimi papirji. Zdi	moža. Balantač ji obljubi, da bo pripeljal le-
' se da je Coen rabil vrednostne papirje nekega	P®Ža ^ mladega fanta, ki bz- za njo kot na-
, svojega kuDČijskega prijatelja v kritje lastnih	ja§č. Ta bi bil Rožmanov Janez, lep gorenjski
; denarnih obveznosti. Včeraj je bil Coen po-	korenjak, ki Rcšlinka že delj časa za njim
zvan na kvesturo ter tam 00 daljšem zasKšanju	gleda in ji je »elo všeč. Rošlinka ga povabi na
pridržan. Zdi se, da je policija tudi zaplenila	aom, ga opijani in mu prizna, da ga ljubi. On i
njegove trgovske knjige ter jih izročila sodniji.	ki ie nekoliko v rožcah, ji tudi reče, da jo ima
rad, v resnici pa ljubi njeno hčer Manico. Od '
JOSIP
LIVAR Sturiie 114 pri Ajdovščini
vliva železo, medenino, baker, aluminij, svinec f. t. d. i. t. d. Kupuje vsakovrstne kovine in jih plačuje po najvišjih cenah. 301
stroji za šivanje in vezenje, origln., nemški.
ZALOGA: (318
F. BEDNAR
tvrdka ustanovljena 1878. L
Trst, Via Genova 19
Zalega bombaZa za vaz esi2 D.ILC
Vesti z
Operne predstave 9 Gorici
onega dne ga Rošlinka obsipa z darovi, ga i	^ jpi^^f^friP^tf^tf
vabi na skupna božja pota itd. Nekega jutra se | ^	S1
pojavijo v hiši Rošlmke svatje, to je Janez in dve priči. RoSlinka je vsa iz sebe od veselja,
vsaj za to začasno ureditev vprašanja, dokler ne pride do končnoveljavne pogodbe.
•— Politično društvo «Edinost» v Trstu (G o-r i š k i odbor) J. IC bivši poštni uslužbenec, Tolmin: Boste dobili Lir 953.— na naslov odpravnine. Glede pokojnine pa se mora prej re§iti zadeva pokojninskega fonda poštnih slug, Ibatero morajo rešiti nasledstvene države. — Tajništvo.	_
©rušiitena vasti
—	Pevski zbor Glasbene Matice. Danes zve-
£er ob 7. uri pevska vaja za ženske glaBove. V pondeljek ob 7. vaja za moške. Ker je na-atop pred vratini, je navzočnost vseh nujno potrebna.
—	Javna knjižnica šentjakobske «Čita!nioj»
bo jutri v nedeljo 26. t. m., izjemoma otvorjena občinstvu od 9.30 do 10.30 predp.
—	Dramatični odsek M. D. P. — Trst, pri-
redi jutri v nedeljo 26 t. m. ob 20. v dvorani DKB pri Sv JaVobu, Br Nu^eevo šaioigro v S^aSTS^KST^ 3 dejanjih -Narodni poslanec^.	,, i--- . . t	i	____
telefoničnim j>otom na pomoč zdravnika rešilne postaje. V par minutah je bil ta na licu mesta ter skušal ženski, ki se je zas-trupila z žvepleno kislino, izprati želodec, kar se mu pa ni posrečilo. Nesrečna ženska je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer se je izkazala za 53-letno zasebnico Alojzijo Cerkvenik, sta-nujočo pr:. svoji poročeni sestri Elizabeti De Beur v uHci Parini št. 11; na tozadevno vprašanje ie z veliko težavo odgovorila, da je storila obupni korak radi zlobnega obrekovanja s strani gotovih oseb, katerim ni mogla do živega. To njeno trditev >e podpiral tudi od nje lastnoročno pi»an listek, ki so ga našli v njeni ročni torbici.
Kljub prizadevanju zdravnikov, ki so ji skušali vsaj nekoliko podaljšati življenje, je Cer-kvenikova ob 17. urr za vedno nehala trpeti.
— Slabo razvedrilo. 17-letna dninarica Gilda Marcusa, stanujoča v ulici Pozzo šl. 16, je včeraj opoldne prebila opoldanski odmor s tem, da se je šla z nekaterimi tovarišicami gugat na primitivno gugalnico, ki so jo razposajene
_________________________ _____. %
Pevsko in glasbeno društvo je držalo svojo pripravi lepo južino,' napiva Janeza in svatom; j J obljubo. Po nedolgem presledku od zadnjega govor nanese na ženina In nevesto, na pismo j? Uoncerta meseca januarja t. 1. nas je presene- ^ itd. Tedaj se zgodi nekaj kar pa bo moral ! 2 tilo s štirimi predstavami Blodekove opere «V j vsakdo na lastne oči videti in na lastna ušesa vodnjaku^, ki jo je (kuštvo uprizorilo izključno Zijati. Vloge so zasedene po naših najboljših , z lastnimi močmi. Priznati se mora, da se ie >močeh. Režira C. Bratu-ž. ; društvo lotilo nelahke naloge in da je podaio nekaj izrednega, in sicer tako dobro, da je ,bilo občinstvo — med njhn tudi priznani glas-I beniki — prijetno iznenađeno in v vsakem ozi-i ru zadoščeno, čemur je dak) izraza na predsta-: vah samih z navdušenim odobravanjem. Zavedalo se je pač, da je bila to ena največjih pri-i redite v sploh v društvenem življenju na Go-' riškem v povojni dobi. Solisti: gčni. Erženova
Vesti iz Istre
— Ilirska Bistrica. Jutri v nedeljo 26. t. m. ob 4. popoldne bo gostovala pri nas «Čitalnica» iz Trsta, ki uprizori znamenito D. Niccode-mijevo trodejanko «Scampolo». To dele- je eno najpopularnejših del v /taliji, ki jc doživelo
______ ________ _____ o	pred kratkim svojo tisočo uprizoritev na ita-
in Fonova^ter gg. Bratuž in Levpušček so na- | lijanskem odru. Italijanom je «Scampolo» to, stopili toliko pevsko kakor igralsko nad vse kar je nam »Deseti brat*, prava desetnica,
pričakovanje dobro.
Dispozicija opere srečno stopnjuje posamezne nastope. Altovemu samospevu (vertrna —
dekle cest, čudovita prebrisanka, ki se namah vsem prikupi. Dejanje v. igri >e prepleteno z živahnimi dialogi, ki se tupatam zgostijo v du-
gčna FonovaV, ki nam je pokazal vse vrline j hovite aiarizme, kateri kaj radi dišijo po para-
solistke, njenega glasu in lepega glasbenega umevanja vloge, sledi ne bat lahki duet soprana (Lidunka — gčna. Erženova) in aka.
doksih. Tipi so mojstrsko izklesani. —
Igro režira g. A. Širok. V naslovni vlogi igra gdčna Hrovatinova. Glavna moška uloga pa
kjer sta se oba glaaa -prijetno zlivala, zlasti je v rokah g. Terčiča, člana ljubljanskega gle-v lirskem dvospevu -Mlada ljubav®. Obe go- j dišča. Tudi vse ostale vloge so v lepi zasedbi, spodični sta se odlikovali tu kakor v nadalj- j — Za to predstavo vlada pri nas veliko zani-njem poteku opere z zares finim prednašanjem ; manj'e, zakaj «Čita!nica» je doživela s to igro in lepo igro.	i krasne uspehe v Trstu, v Gorici in v Po-
Krasno je bil podan sledeči kvartet, vrio do- stojni. izvajan, dasi sta moška glasova morala
bro ,	_
stati vsled sce nič ne dispozicije v ozadju, in še tu ločena, vsak na drugi strani odra. Samo-
Borxni peroiHa,
DEVIZE Ainet^r<lam od 970.-
Glavne ulog* so v rokah dobrih moči; saj j kjer u tudi GiWa# To<la Mbava je imelo nase obc.nstvo priliko lih občudovat ! __Vmj___Z..	i___x„i„___
. .	... r> .	i i j it« je za Gildo prav slabo končala; neka gugajoča
v ogromni inscenaciji * Pete rčk ovih poslednjih,^ lovariSicJ ^ je 2aletela vanjo s	silo,
«anj», ki so dvakrat napolnile dvorano.	!
Sploh pa je igra spisana v tako pristnem, originalnem tonu, da veže dejanje na odru gledalca cd začetka pa vse do <onca.
Res lepa prilika, da se človek malo nasmeje. Igra ima seveda v sebi leipo umetniško vrednost, ker se je Nušiču posrečilo narisati razne tipe nastopajočih- oseb kaj okusno in prijetno.
V nedel^C' zjutraj bodo sedež5 in vstopnice v razprodaji v dvorani DKD pri Sv. Ja"<obu.
— M, D. «Z&rja» — Rcjan. Danes ob 20. od-
borova seja. Naj nihče ne manjka. — Predsednik.
x t .» __ i . ■	.. l/dtiuiu Aiuaierne l i u	do 980— Bel"
.	. _	fPev Janka (bas — g. Levpuiček) >e po svoji -ja od 122 _ dQ	parij, 1M_7- (Jo m y-
skladišča tobaka v prosti luki Duca D Aosta, humonstičM vsebini in dobro pogodenem	od 116.85 do 117.— ; New York od 24/0
35"*.— ; Švica od do 44 —; Berli.i od 10.50 do 11.— :
pS^tzobovje 66 ^
kupuje
.limm ALBERT POUKI
i? TrsSf Via Ma rini 4S 5
autorizirani specijalist za kurja očesa
sprejema od 10 do 13	303
in od 16 do 18 v nedeljah In praznikih od 10 do 13 r Via S. lVicol& št. 13, H. n.
F. BUB&
U RAR1N A-ZLATARNA
Trst — Corso Cariba^di 35 (Podrulnlca Via ScaHn&(a tj
Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah.
Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah.	(55)
da >e Gilda telebnila na tla -ter obležala z zlomljeno desno aogo. Gilda je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer se bo morala za svojo živahnost pokoriti v postelji dober mesec dni.
— Rasne nezgodi V prosti 1u"h.i V. E. III., kjer je bil zaposlen pri poprivlianju skladišča št_ 28, je 46-letni zidar Albert Mahorsich, stanujoč v ulici Donaio Bramante št. 6, včeraj
S'utraj padel z več metrov visokega ogrodja, esrečni mož se ie pri padcu pobil na raznih delih telesa, zadobil je najbrž notranje poSkod-be ter si tudi pretresel možgane. Na lice mesta
Nogometa« imajo sestanek ob 20 ^uri. Na- ! pokHcani zdravnik re&ilne postaje mu je podal
X 1 prvo pomoč, nato ga je dal prepelja-ti v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je precej oevar/
vzočnost vseh igralcev potrebna. — Načelnik
T. K.
— M. D. Starta v Škedniu opozaria vse rojake na otreško veselico, katero priredi dramatični odsek omenjenega društva jutri v ne-delio ob 3.30 v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu.
Obilne udeležbe s strani si. občinstva, ki
no.
— V škedenjskih plavžih se je včeraj zjutraj
f>revrnil vehk kotel, ki je pri padcu zadel 61-etnega delavca Antona Stok, stanujočega v čarboli zgornji št. 437. Pri tem ie nesrečni mož zadobil hude poškodbe po spodnjem delu leve
bo priskočilo s svojim obiskom na£e veselice noge. Dobil je potrebno pomoč v mestni bol-
društvu na pomoč, pričakuje — Odbor.	nišnici.
— V mestno bolnišnico je bil prepeljan tudi 55-letni delavec Anton Pahor, stanujoč v ulici Tesa št. 65, ki je v tržaški tovarni testenin, Uradao poročilo T. K. za teknae za kupo , kjer je bil zaposlen, tako nesrečno padel z g. Povha. Izidi tekem 19.-IV. 25.	; lestve, da si je zlomil levo nogo v stopalu.
Skupina A: Obzor -Adria Ii. 2 :0. Skupina B: Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. Adria I. — M. D. P. Opčine: 1 : 0; M D. P. Trst — Sparta: 2 : 0.
Opombe: Izidi so končnoveljavno odobreni. Pririv Šparte se ne priznava.
Razporedba jutrišnjih tekem je sledeča: M. D. P. Trst — Adria I. Začetek ob 13.30; Adria
Zopet tatvina voza ia konja. Pred kratkim smo svarili kmete in mlekajice, naj ne puščajo v mestu vozov b-cz nadzorstva, ker jih sicer lahko doleti neprijetno presenečenje, da jim voz kar na lepem zmanjka. Toda 52-letni kmet Ivan Muha iz Dekanov si očividno ni
samospev. Dasi je tenorska vloga v tej operi manj hvaležna nego ostale, jo je g. Bratuž vendarle pripravil do polne veljave.
Čaroben internaezzo. Pri njem je še posebej prišel do veljave orkester, ki je vzbudil pozornost be tako; ob uverturi. Kapelnik g. LipizeT ima pač vse sposobnosti, ki dičijo dobrega kapelnika. Njegov fini okus v prednašanju, el«-gantn: nastop in temperament so na mah pridobili poslušalca zase. Priznati se mu mora, da je v malo vajah izuril orkester, ki je bil sicer res sestavljen iz prvovrstnih moči, tako da mu je sledil na najmanfši migljaj in da so prišle do polnega izraza vse lepote dovolj težke skladbe. Pri tem pa je bilo spremljanje orkestra vseskozi umerjeno, ta'*o da \t bilo med petjem m godbo vedno pravo razmerje.
ljubka je bila panlom.na med sviranjem in-tensezza; nastopila je vila z dvema palčkoma, simbolizirajoč tajnosti kresne noči.
V drugem delu je nastopil pevski zbor, neprisiljeno in živahno. Se posebej je ugajal ženski zbor; naravnost impozantno pa je doce1! polni zbor v veličastnem maestoso «Zdaj vžg:- j mo ognje po gorah». Bil je to tudi slikovit pri- j zor vsled lepih narodnih noš in dobre režije, : za katero se ima društvo zahvaliti režiserju \ g. Brat užu, ki je znal spretno izrabiti za tako J številen zbor omejeni prostor na odru.	}
Dejanje se razvija v drugem delu opere vedno zanimiveje z zaporednim nastopom Janka (ba«a), Vojteha (tenorja! in z vrlo posrečenim duetom imeaovanih dveh glasov. Sledi Lidunka z lepo zapeto arijo »Dolgo že sem čakala« in z dramatičnim prizorom ob vodnjaku; nato ženski zbor in za njim nastop celega ansambla
Praga od 72.20 do 12.00 : Ogrska od U'J337 do 0.S342; Dunaj od t.03iO do 0.0347; Zagreb od 38 50 do 3S.Ii>.
VALUTA; Avstrijske krone od 0 033M do 0.0345 dinani od 3H.7:> do 3lJ.10 ; dolarji od 24.25 do 24.35; novet po 20 frankov od 93. — do 95.— fuut Jtei-lingod H6.75 do 116.9P.
Benečijske obveznice 79.75.
Mali
RAKOS & C.o
Trst - Via Milano 19 - Telefon 51. 36-34 Zastopstvo pihalnih strojev
Zaloga rabljenih strojev, trakov in kopirnega papirja po konkurenčnih cenah.
Poprave pohištva za urade. Zaloga pisalnih strojev IDEAL.	(316)
Se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša
Snstorbina L 2.—. Debele črke 4G stotink c se da. — Najmanjša pristojbina L 4— Kdor išče službo, plača polovično ceno.
MLADENIČ, sedlar in tapetnik, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov: Lah Edvard p. Dutovlje 66.	549
BA-BICA sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Na željo zdravniška pomoč. Tajnost. Cene ugodne. Via Madonnina št. 10/	543
ALOJZIJ PGVH
Piazza Garibaki- , i. nadstr. Telefon 3--J
Največja zaloga ur in zlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke

EL@VA9.MiCA DEŽNIH PlASCEV
MODERNA BARVALNKA
Trst - Corso Vittorio Emanueie !!(.
Dežni plašči se popravljajo, čistijo, barvajo itd-
Tovrstne obleke In koiuhovine se čistijo in barvajo. Navadna blago se šmpreg^ira, da postane napreaiocljavo.
Cene zmerne.	(317)	postrežba točna.
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:
(37)
Moi preteklosti
Roman v treh delih. Iz riiSčine prevedel Ivan Voak.
VIL
PriSel je končno dan prihoda Diomida Petroviča, Mladina mu je šla do mesta naproti in ga privedla v grad, kjer sta ga dami navdušeno sprejeli.
Ve« večer so govorili samo o legendah Mcmtigno-sa, o tem kar so videli v grobnici, in o povesti starega pastirja. Diomid Petrovič je poslušal z vidnim zanimanjem in njegov raziskovalni pogled se je ustavil zdaj na bledem baronovem obličju, zdaj na Valeriji, ki je sedela tam otožno zamišljena in se malo udeleževala pogovora.
Baron se je vrnil v sobo razburjen in zlovoljen; od večernih razgovorov so se mu živci utrudili. Prišel je že do tega, aa se je istovetil s Paolom Montigno-som, neumestna namigovanja so ga dražila, in misel, da se toliko oseb pripravlja na to, da vtaknejo nos v njegovo preteklost, ki jih nič ne briga, ga je resnično vznemirjala. Vrgel se je v naslanjač in se poglobil v svoje misli.
Spomin na Giovanno ga je preganjal, vroče si je zaželel, da bi vsaj enkrat videl to preteklost v celoti živo pred seboj, ne pa v odlomkih kakor do sedaj. Oh, če hi mogel vsaj v snu videti starodavni grad v dnevih njegovega sijaja, pozabiti dolgočasno, malenkostno, malomeščansko sedanjost in uživati burno, ozračje polno dogodkov minulih stoletij... Ali mu bo dodeljeno, da se bo vsaj za uro časa čutil enakega z enim teh nadutih, mogočnih velmož, katerih želje so bile zakon.
Stara grajska ura je odbila polnoč in je porušila njegove misli. Vstal je, vzdihnil in se nameraval vleči, ko se je nenadoma zdrznil in obstal, željno prisluškujoč oddali enemu toda razločnemu oetiu.
Ženski glas je pel neznano italijansko arijo, a petje je brez dvoma prihajale :z zakletih sob.
Sledeč svoji mučni radovednosti, je baron odmaknil mizo, ki je zakrivala tajni vhod, in odprl duri, toda hkratu je obstal na pragu kakor prikovan.
Soba je bila razsvetljena, vse sveče iz rožnatega voaka so gorele, a sredi sobe je stala Valerija. Toda ne, ni bila Valerija, ampak Giovanna, ki je resnično vstala od smrti. Bila je oblečena v višnjevo brokatno obleko, spredaj pridvignjeno, a krilo je bilo iz belega atlasa; globoko izrezani moderc je odkrival vrat klasične lepote; život ji je objemal pas, od katerega je visel z bleščečimi se kamni posejan trak. Mala višnjeva čepica, okrašena z biseri, je pokrivala plave lase.
Pela ie dalje italijansko balado s spremijevanjem mandolina, a baron jo je molče gledal kakor začaran. Ni samo obleka izpremenila dekličine zunanjosti, ampak njeno obličje je zadobilo popolnoma drugačen izraz. Nasmešek pohotnega uživanja ji je odprl lepe, škrlatne ustnice; z umerjenim, toda izzivalnim ko-ketstvom ie izbirala kretnie. ko so nieni tanki prsti
bežali po strunah godala. Bržkone je bila v mesečnem stanju, sodeč po tem, da je bil njen pogled včasih nepremičen in steklen, a koj nato je vnovič plamen: strasti zaplal v žametnih očeh.
Baron se je prijel za glavo. Bil je pri polni zavesti in je vedel, da stoji pred njim Valerija Samburova; a istočasno je videl drugo bitje, nevarna in očaruj-: če, ki ni imelo nič skupnega z mlado, skromno in boječo deklico, ki jo je videl po dnevu.
—- Giovanna! — je zašepetaJ.
— A! Ali si me spoznal? Toda jaz te ne poznam v tej grdi obleki, — je rekla posmehljivo. — Podvizaj se, da se preoblečeš praznično, in nagradim te s 6vojo naklonjenostjo.
Baron se ni ganil, ko je poslušal ta glas, ki je bil globoke j ši in bolj kovinske barve kakor navadno.
Giovanna — ali Valerija — je stopila k mizi; z začudenjem je baron videl na njen pozlačen podstavek, rezljan vrč in čašo. Nalila je čašo vina, ki je bilo temno in gosto kakor med, odpila požirek, a nato ponudila baronu čašo s takšnim pogledom, da ga je presunil kakor električna struja.