tfftnfnä HA pvARirft •
h ö t veJ&w a
1.	K. Melan: Proximus tuus! . . . "........577
2.	F. S.: Gospod s Preseka. Dramatična povest v petih de-
janjih. (Dalje.)......' ........579
8. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih 30. Doktor Benk	588
4.	Josip Jurčič: Slovenski svetec in učitelj. Zgodovinski
roman. XII. „Udri srako!" XIII. Mir Forchheimski. .	596
5.	I. Vrhovec: Iz domače zgodovine VIII. Tlaka . . .	606
6.	Rädinski: Ob mörskem obrežji. Pesem......613
7.	J. Cimperman: Kristdli. Soneti.........614
8.	F. Kavčič: Slavni vojaki slovenski. III. ......	615
9.	Nenäd. Na sveti večer. Slika iz tržaškega življenja . .	619
10.	P. pl. Radics: O šetališčih mesta ljubljanskega. Zgodo-
vinski spomini ..	......626
11.	E. Lah: Zemljepisne Črtice. IV. Tržič.......631
12.	J. Kržišnik: Ločitev. Pesem..........636
13.	J. Kržišnik: Nevesta. Pesem..........637
14.	Listek: Slovensk rokopis s 1799. leta. — Poljedelski za-
koni. — „Pro Slavia." — HrvaŠka književnost
15.	J. Kalan: Šah...............640
Opozarjamo gg. četrtletne naročnike, da jim je naročnina potekla že z zadnjo številko. Prosimo jih, naj blagoiz-volijo v kratkem doposlati naročnino, ako žele naš list še nadalje prejemati.
Upravništvo „Ljubljanskega Zvona".
Knjigar in tiskar Klcinmayr et Bamberg v Ljubljani je denašiijenm zvezku „Ljubljanskega Zvona" priložil niserat, na katerega s tem opozarjamo vse svoje naročnike. — Kakor je že sam inserat izboren zdelek tipografske nmetnosti, tako se tudi vse knjige, ki izhajajo iz Bambergove tiskarne, odliknjejo po izredni lepoti, ličnosti in tiskovni dovršenosti. Omenjamo samo Gregorčičevih „Poezij". Funtkovega „Zlatoroga" i. dr. Sploh je pa g. Bamberg zadnja leta založil toliko slovenskih knjig in tako važnih (n. pr. skoro vse srediije-šolske knjige slovenske), da za to svoje delovanje v polni meri zasluži vsega našega priznavanja.
L____J
Stcv. io.
V Ljubljani, 1. oktobra 1886.
Leto vi.
Proximus tuus!
i Bogdanu odpravi se revež Adam, Gre prosit ga nujne pomoči. ,Prijatelj, potreba priganja me k Vam, Družina doma solze toči! Posodi, prijatelj, mi nekaj srebrd, Da rešil se bom oderuha; Da kupim si moke. da skuham sokii, In spečem otrokom še kruha. Odkar je bil božič, še nisem šel v mlin, In nismo še kruha imeli, Tem več pa prebili smo vsi bolečin; Soli celo v hiši ni celi! Že v tretje zasijal sinoči mi bled Je mesec na gladne otroke. Kjer lakot je vtisnola žalosten sled, Sled bšde in toge globoke. Po časnikih čita se tvoje ime, Slaviš se dobrotnikom javnim; O prosim, posuši še moje solze, Podpri me v življenji težavnem!" — .0 žal, prijatelj, prišel bi bil prej. Sedaj pač mi dojdeš prekasno. Pokrij se; — za manoj! — tu v knjigo poglej, Tu vse je zapisano jasno: Pred tednom poslal sem stotak v samostan, Da kupi se mašna obleka Za maše, ki bodo se brale vsak dan Za grešnega mene človeka! Zvonik se popravljal bo drugo pomlad. Prenizek nam zdi se po fari; Odštel sem mu svoto v povišek prav rad, Skopuštva me sam Bog obvari!
Zato ne zameri, prijatelj Adam, Da danes nc morem ti vstreči! Resnično, tvoje poštenje poznam In vem, da ne gre ti po sreči !"—
Adam se zahvali in dalje hiti, Da pride k «osedu Hvalanu, Pomoči poprosi ga solznih očij: „Pomagaj, prijatelj, zemljanu! Nesreča me tare od mraka do dne In beda od dneva do mraka; Posuši, prijatelj, družini solze, Ki tožna doma jih pretaka. Posodi, posodi mi nekaj drva, Da v hiši peč mrzlo ogrejem; Družina nedolžna mi tam trepeta, Drva ti spomladi odštejem." —
„Prijatelj, da nisi prišel mi poprej, Prav žal mi je, rad bi ti vstregel. Tu bila so — mesto je prazno — poglej, Sinoči je hlapec zapregel In peljal jih tj;\ je na bližnjo goro, Kjer so se kresovi kurili, Kresovi veliki za slavno glavö; Bog tebi pomaga naj v sili !a
Solzo si obriše in dalje hiti — Do svojega brata prihodi In prosi: _Oh, brate, kri moje krvi, Usmiljen, brat, danes mi bodi! Odpri mi srce in odpri mi roko, Hvaležen ti bodem do groba In večni Bog tisočkrat plačal ti bo, Ko zdavna že jaz bom — trohnoba.
Leposloven in znanstver\ list?
Družina domd mi od glada medli *— Na slami mi deca premira, Raztrgana deca, in milo ječi —
V	obupu mi žena umira.
O daj mi, moj bratec, kos kruha za njö, Obleke za gole otroke! Domov se povrnem koj z mirno vestjč, Vse rešim iz toge globoke."
A tudi pri bratu je prosil zamdn Pomoči; oj, kje si rešenje! K večeru še nagnol že kratek je dan, Marijno se čuje zvonjenje. Obupan Adam od brata hiti, In siva megla ga objame; Razbeljeno čelo mu ona hladi, Usmiljena v varstvo ga vzame. — Na križem potu sredi polj d Adam nesrečni se zgrudi; Utrujena noga koraka ne dd, Premrli so drugi vsi udi. Tako zapuščen na sredi polju Omagan, utrujen premira: Čutečega zanj pač ni ga sred, Še brata oko ga prezira! Le mrak večerni sivomeglčn Usmiljen trpina pokriva, Hladi obraz mu smrtnozel&n,
V	težavah že pčt ga zaliva. O smrtni pčt, ti mrzli p6t, 0 kani na srce mu vroče! In tam mu ohladi žareči kot Družinske ljubezni prevroče! Pogdsi ti, kar v njem gori, Trpeti mu več ni mogoče! Družina mu lačna domd medli In ni je usmiljene koče! Ljudij je iskal, a našel zveri Oblečene v svilena krila,
A v prsih trd jim kamen leži, Ki ni ga ljubezen stvarila. Zato pa je tudi ne poznd Ljubezni na zemlji do brata In če ga je konec — le bode naj ga, Povsod so zaprta mu vrata. — Po mrzlem polji pride Gobdr, Čez ramo mu visi bisaga. Ves dan je prosil za božji dar In hitel od praga do praga.
Povsod mu duri odprte stoje, Mesd se mu polnijo vreče; Gobar pa berači in večje ne ve Nikjer od njegove si sreče. „Oj, ti nesreča, kaj pa to? Tu nekdo preveč je naložil, In to mu je vtrudilo težko nogo, Da se je po snegu položil. He, brate, kvišku, hajdi naprej, Jaz, stari Gobdr, sem pri tebi. — Za Boga, Adam, o poglej ga, poglej, In kar nič ne pride si k sebi, Adam, nd! — enkrat ga požrl,
Takoj se ti duša ogreje.---
Izvrsten je, prav po slivah diši In barve, kot voda, čisteje.* Adamu zdravilo ogreje kri, Čvrsteje že bije mu žila; In težke obrvi odprejo oči, Zavest, se mu je povrnila. „O kaj, prijatelj, me dramiš i/, sanj, Me kličeš v življenje težavno, Ki skoraj sem že pozabil bil nanj Ležč v nezavesti tu ravno. Domüv sem hitel tolažit žen6, Tolažit nedolžne otroke; In lakota je hitela z menč, Obupnost držala se roke. Tu-lč sta pa padli naenkrat obe Čez revnega mene — Adama In lakot mi močna spodbije noge, Obupnost pa davi me sama!"
„Nd! le še ogiej si dušo enkrat, Prigrizni pa skorjico kruha, Potem pa tvoj jaz danes bom svat Če — ni te sram potepuha.0 Adam oprt na Gobdrja ramo Se vrne k nesre'ni družini, Objokano našla sta in plašn6 Siroto v ti solzni dolini. Med tem ko Adam je pomoči iskal, Denarja, drvd in obleke, Bog smrtnega sela je k ženi poslal, Ki s saboj jo vzel je na veke. ^Adam poskuša s tresočo rokč, Da košček trščice zapali. „Oh, ata, li kaj za večerjo nam bö?" Otroci so milo vprašali.
„Opoludnc mama so nekaj d rob tin Za južno rekoč nam podali: Ko ata se vrnejo, pojdejo v mlin In — padli so in so zaspali." Berač med tem pa božje dari Poklada otrokom na slamo.
it
„Otroci; le jejtc, kakor vam diši,
V obilnosti vsega imamo!"
In sivo suknjo polno šivd
Si sleče, otroke odcne;
Adamu še poln mošnjiček pod.'t,
In — zginil je v 110Č kakor pene! -
K. M elan.

Gospod s Preseka.
Dramatična povest v petih dejanjih. Spisal F. S.
Tretje dejanje.
Viteška dvorana na Preseku, po stenah orožje in oklepi.
Prvi prizor.
Mina (gosposko opravljena, od kraja plašno): Vendar jedenkrat, da po gradu pogledam! To je viteška dvorana! Tukaj se menda vsaj kaj vidi. — Ali me ni nihče zapazil? Tako me stražijo, kakor bi bila jetnica. — (Ogleduje po dvorani, vmes govori): Res, čudna in nespametna šega je ta, da mlada nevesta prve tri tedne ne sme drugam, nego iz sobe na vrt in od tod nazaj. Iz našega vrta se pa nikamor drugam ne vidi, kakor v goro. Ta gospöda — samö železni vitezi — tukaj na ogerski meji imajo že bolj turške š«%ge — tam na Turškem, pravijo, da žena nikamor ne sme. — Samö moči in ščiti.
A zdaj pa pogledam skozi okno v beli svet; kako krasna je ta planjava — in zadaj sinje gore! Kako podoben je ta kraj moji domačiji! Moji domačiji, katero sem zapustila. Ali je še moja domačija? O stari oče, kaj morate trpeti, zapustila sem Vas brez glasu. A ko bi vedeli, da sem srečna, i Vi bi bili veseli. Pa saj kmalu pridete sem. kuj 3 Rekel je, da je že poslal po Vas. Kako bode lepo, kadar pridete. Jaz gospa, a oče moj bodo za starega grašcaka. —
Pa kje je moj mož? Tri dni ga že ni. Od doma je šel, pa ni nič povedal. Prav huda sem nanj, ko ga tako ljubim. Saj je pa zares dober mož, i on mene ljubi. Tod po ti ravni cesti mora priti. Kar tukaj ga počakam, da ga že od daleč pozdravim. (Med zadnjimi besedami je prišel gospod s Preseka, katerega ni zapazila ter jo opazuje od vhoda.)
3 7*
Drugi prizor.
Mina. Gospod.
Gospod (stopi k nji): Ti si tukaj?
Mina (ga hoče objeti): Tako dolgo te ni bilo, ljubi mož!
Gospod (nazaj stopivši): Kaj delaš t.ukaj, ko ni še čas? Kako si prišla semkaj? Prelomila si šege naše zemlje, a zato ti bodi kazen, da te ne poljubim.
Mina: Dolgo te ni bilo in nisem vedela, kaj bi počela, pa sem prišla prav sedaj v to dvorano.
Gospod: Bil sem pri sosedih, a danes pridejo v gosti semkaj. Seznanil te bom ž njimi tukaj v ti dvorani. Pripravljena bodi! Sedaj pa pojdi v svojo sobo ter čakaj povelja mojega.
Mina: Trd si danes in osoren, a jaz ubogam.
Gospod: Pojdi (pod päzduho jo pelje do vrat dvorane, potem se vrne). Kraja ni spoznala. Komedija bo popolna. Hlapci!
Tretji prizor.
Od kraja gospod; — dva hlapca.
Gospod: Vitezi sosedje pridejo danes v gosti. Prinesite mizo sem in stole. Najboljše vino naj se toči! Le brž, že dohajajo. (Odide; hlapca nosita opravo in vinsko posodo na mizo.)
Prvi Hlapec: Kod je hodil?
Drugi hlapec: Da te sliši, ko tako vprašaš, ubil bi te. To nam nič mari ne sme biti.
Prvi hlapec: To pa menda smem povedati, da bomo danes tudi mi pili.
Drugi hlapec: To pa to, in „živio" bomo kričali, ko se bodo gospoda strani vozili.
Prvi hlapec: Ce te ne vrže prej v temnico.
Drugi hlapec: Naj me! Že so tukaj!
četrti prizor.
Trije vitezi od jedne, gospod od druge strani, hlapca stopita k izhodom.
Gospod: Hvala vam in meni čast, sosedje plemeniti, da ste precej prišli. Moj dom je vaš dom, ko ste tukaj — in kar imam, bodi vase, ako poželite.
Prvi vitez: V tem gradu je gostoljubje od starih že doma. In ti, novi gospodar, si vrl sin očetov.
Gospod: Ta dvorana ve zgodovino mojega rodu. Vitezi hrabri, pozdravljam vas ter izpijem to čašo do dna. (Izpijö.)
Prvi vitez: Nu, zdaj bodemo pa vendar čuli že, kako se ljubi tam na rimsko-nemškem dvoru, in videli ljubico, ki misli, da je žena.
Drugi vitez: Nu, zdaj jo pa pripelji!
Tretji vitez: Ali da se spodobno pripravimo, izpij vsak svojo kupo. (Izpijč.)
Gospod: Prčcej, gospoda! Da niste videli še take kmetice, sem vam porok — niti take gospč, kakor je ta. Krasota in ljubeznivost zje-dinjeni sta v nji, ko na Venerinem lici. In tako nežno zna stiskati na melike prsi, da se umrjočemu človeku v glavi zvrti in očaran pije slast z njenih usten.
Prvi vitez: Ha, tako zabavo hvalim. Čemu so sicer dekleta iz naroda ? Meni se to zdi, kakor lov na divjačino. Divjačina ni za kmetski golt, zato je naša, a lepa ženska se kmetu ne spodobi, da bi jo imel. Ker je pa za to na svetu, da služi možu — mora služiti nam. To je jasno.
Drugi vitez: Glej, ti modri sosed, ti bodeš vednostno podprl, kako velja slepariti dekleta. In sleparstvo je — to se mora priznati. Seveda, zelo zanimivo. Čestitam ti, gospodar s Preseka — daj, kaži nam malo svojo žen ko !
Gospod: Da, jaz sem devici srce ukanil in ljubi me še zdaj resnično. Nu, jaz imam dovolj te ljubezni — želim si izpremembe. — Dakle, čujte gospoda! Obljubil sem zali Mini, da se ji bodo klanjali vitezi, a kmetje, da ji bodo donašali desetino. Vi, gospoda sodelujte klanjanju — za kmeta sem sam skrbel. Ob jednem pa hočem vsi komediji narediti konec, kajti jaz imam te zabave dosti. Ako bi se kateremu med čestitimi gosti poljubilo biti naslednikom ljubezni moje, naj se ji prikupi. Danes zve, da sem se je naveličal in da ni moja žena. Upam, dragi gosti, da vam s tem osladim denašnjo zabavo.
Prvi vitez: Živel naš gostoljubni prijatelj! Izpraznimo čaše na njegovo zdravje!
Vsi vitezi: Na zdravje! (Izpijö.)
Gospod: Semkaj Vam jo pripeljem, malo potrpite. (Odide.)
Peti prizor.
Prejšnji. Mina.
Prvi vitez: Ta je od vraga. Jaz pravim, da bode naš voditelj. Vpeljava se izbomo. A Mini se danes jaz pridobrikam.
Tretji vitez: I jaz.
Drugi vitez: Ze gresta.
Gospod (pripelje Mino za roko): Ne boj se, srce moje, tukaj so vitezi, naši gostje, klanjali se ti bodo. Gospdda tovariši, mala moja Minka!
Drugi vitez: Ta je zares gospa! Nobene naših plemenitih ne poznam tako ponosno stopajoče.
Tretji vitez: To je lepota!
Prvi vitez: Gospa milostiva, vsprejmite udanost mojo!
Mina: Gospod moj soprog želi, da vas tukaj pozdravim. Dobro došli na našem gradu, plemeniti sosedje!
Prvi vitez: Gospa, izvolite semkaj sesti! (Posadi jo.) Jaz sem Vaš služabnik, Vaš rob. Srce in meč Vam polagam pred noge — ukazujte mi!
Mina: Z Vašim srcem nimam kžtj početi, vitez! Primljam pa Vašo pomoč zase in za soproga, ako je bode treba. Bog ne daj, da bi je bilo treba kedaj.
Tretji vitez: O gospa, Mina, mala, zala! Jaz pa pravim, da bi bilo še boljše, ako vsprejmete tudi njegovo srce — ali pa moje, kakor Vam drago. Svetel grad imam tudi jaz in bela pregrinjala — za njimi se tako skrivnostno ljubi. Krasna Minka, i moje srce burno bije — zate krasno dete!
Mina: Vaša šala, gospod, se mi ne zdi lepa. Kaj tako govorite Vi svojim ženskam — oprostite: Vašim gospčm in gospodičnam? Jaz sem mislila, da se zakon spoštuje i pri Vas — pri nas.
Drugi vitez: Zakon? Da, gospa Mina, ta se spoštuje — vsaj na videz — pri nas; kako pa pri Vas na kmetih, tudi samö na videz?
Mina: Zdi se mi, da ga niti na videz ne spoštujete.
Prvi vitez: Le stoj, Mina — o milostna gospa — zdaj bomo naredili tak zakon, da bode trajal samö tako dolgo, dokler se bo komu poljubilo. In ti, Mina, si menda prva tako o možen a, zato se ti zdaj jaz ponujam.
Mina: Na te šale Vam ne znam odgovarjati.
Gospod: Zna se ti, da nisi vajena takih poklonov. Ali tako je naša šega.
Mina: Jaz se je težko privadim.
Prvi vitez: O, gospa, vse pojde s časom. Časih si človek več domišlja. nego je res.
Mina: Tak človek ste pač Vi, gospod vitez, ki ste si domislili celö nove vrste zakon. Moja domišljija se ne upa tako daleč.
Drugi vitez: Ali se ni Vaša domišljija še nikoli s tem pečala, kako bi bilo, ko bi ne bili več gospa s Preseka, ampak nič več kot poprej — samö zala Mina?
Mina: S Preseka? Jaz Vas ne urnem, zakaj tako z menoj govorite? (Vstane.)
Prvi vitez: Mina, daj se objeti in — bodi moja!
Mina: Gospod soprog, varujte svojo ženo — Vaši pijani tovariši jo žalijo!
Gospod: Nič se ne boj, ljubo dete — vitezi se ti klanjajo.
Mina: Ali jaz takega klanjanja ne urnem in ne trpim! (Hoče iti.)
Tretji vitez: Ne ubežiš nam, pridemo za teboj. Ti pojdeš z nami, zala Mina!
Gospod (jo pelje nazaj v dvorano): Vidim, da ti je dovolj tega poklonjevanja naših plemenitih vitezov. Nu, jedna mojih obljub je izpolnjena. Počestili so te plemeniti gospodje s svojo udanostjo.
Mina: Kako se danes strašno vedeš proti meni!
Gospod: Pa jaz sem ti obljubil, da ti pripeljem očeta tvojega na grad. Tudi to obljubo hočem izpolniti danes.
Mina: 0 — vendar jedenkrat — srčna hvala ti — pelji me k očetu!
Gospod: Semkaj pride, pozor, gospoda!
Mina: Nikar — še njega bodo žalili. Jaz grem. (Hoče iti.)
Gospod: Ostani! (Stražniku): Pripelji kmeta!
Tretji vitez: To bode zanimivo opazovanje, kako se bode vedel kmet, ki mčni. da ima graščaka za zeta. Kakor sam graščak — kaj pa!
Mino: Gospod soprog, vidiš — že ga zasmehujejo. Pusti me, da grem k njemu.
Gospod: Ostani!
Drugi vitez: K mizi sede in bratovščino bomo pili.
Prvi vitez: Za viteza ga hočemo udariti.
Mina: To je grozno! In Vi, gospod, pustite zasramovati mene in potem še očeta mojega? Kaj to pomenja? Gospodje, Vi zlorabite gostoljubnost !
Šesti prizor.
Prejšnji, Podstenec, katerega pripelje strežnik, ponižno vstopi, ne ugleda Mine.
Mina: Oče! (Podstenec je ne sliši.)
Gospod: Dobro, da ste prišli precej, kakor sem Vam ukazal.
Podstenec: Ko ukaže gospoda, ubogati je kmetu. Tako je bilo prej, tako bode menda tudi sedaj, ko ste Vi novi gospodar na Preseku.
Mina: Na Preseku? Že zopet, kje sem, moj Bog!
Podstenec: To je moje hčere glas ! (Zagleda jo, obrnivši se za glasom).
Gospod: Da, to je Vaša hči. Cul sem, da jo iščete in da pravijo, da jo je Turek vzel, in da v Carigradu služi samemu sultanu. Tukaj je pri nas in se dobro zabava. Le glejte jo, kako je gosposka. Veselje sem Vam hotel narediti, zato sem Vas poklical.
Mina: Odpustite, oče, da sem Vas zapustila, a ne povedala, kam grem. V skrbeh ste bilt — zdaj pa ostanete tukaj pri nas.
Podstenec: To ni več moja Mina. Da bi jaz pri tebi ostal — ti naložnica gosposka — in gledal sramoto tvojo in svojo? Le bodi, kjer si, s tem gosposkim krilom! — Če ste me samo zato klicali — zdaj sem pa opravil, gospod! (Hoče iti.)
Mina (bolestno): Oh — ne tako oče — povej gospodar, da sem poročena tvoja žena.
Prvi vitez: Zala Mina, s tvojo gospoščino tukaj gre h koncu. Mari vsprejmi mojo ponudbo — pojdi z mano!
Podstenec: Nu, vidiš, tako si poročena! Jeden te podaja drugemu. Da sem doživel tako sramoto! Hujša je, nego bi te bil Turek vzel.
Tretji vitez: Prekleti kmet, zabavlja — namesto da bi bil vesel, da je gospod milostivo uprl svoj pogled v njegov zarod. Presekar, ali ga ne boš dal pretepsti?
Podstenec: Jaz cenim čast, katero ste mi izkazali, visoki gospodje ! Ali mene pri Vaši zabavi treba ni. Dovolj, da Vas vidi Bog — kazen njegova Vas zadeni! (Odide, tretji vitez skoči za njim.)
Gospod: Pusti ga, naj gre! Vedel sem, kako bode. Zato sem že poprej ukazal hlapcem, da mu jih nalože na pleča, kadar pojde iz grada.
Mina: Je li to vse resnica, kar vidim in čujem? Strah in groza, kaj se godi z menoj!
Gospod: Vse ti bode jasno, Mina, poročena moja žena — ha, ha — precej pride pater, ki te je z menoj poročil. (Zakliče): Pisar!
Sedmi prizor.
Prejšnji. Veper.
Veper: Pokorni služabnik sem, gospodje! Aha, že vem. Sedaj le bode treba t.i-le zali Mini možjane poravnati. Kaj želiš zvedeti, Minka, saj me vendar še poznaš, kaj ne?
Mina: Beži, hudoba! Je li prikazen, je li resnica, da sem na Preseku ?
Prvi vitez: Ta še dvoji! Stopi semkaj k temu oknu! Vidiš tam-le znani zvonik St. Jarnejski in doli na holmu belo cerkev in zadaj savske gore!
Mina: Gorjč, strašno sem prevarjena! Kaj še zvem!
Veper: 0 zanimivo stvar! Veš, kdo te je poročil? Jaz! Umeš li, kaj je to!
Mina: Ti, pošast, osleparil si Boga, ko si vero zatajil in samostan zapustil. Kaj bi mene ne — ubogo žensko! Povej, gospod s Preseka, ali kaj si, je li res?
Veper: Jaz ti povem! Sama ti si imela misel, da se sklepa zakon, ko smo tukaj v kapelici igrali veliko burko s teboj. Ni gospod, ni jaz nisva imela namena, da se zakon sklene. Veš ti, lepa Mina — tako se sesvedra trdim butieam pamet, da se potlej ne branijo tega, za kar so.
Mina: Spoznavam — istino govoriš. Že menih si kazal, (la nisi prida — da si to storil, ti je podobno in verujem. In ta gospod iz daljne tujine, ki me je iskal po vsem svetu, daje — slepar! 0 volk, ki te zdaj črtim iz vse duše; — in prej sem ga ljubila — ljubila — oh, nesrečna ženska! (Zgrudi se na stol.)
Gospod: Zdaj veš, bij si bila in kaj si zdaj — tukaj na gradu. Tvoj stari prav pravi — ti si naložnica. Hm, Mina, kako si tudi mogla misliti ti — kmetska hči, da te išče in vzame gospod? Lepa si, kot rosna roža, res je, a rože se naveličamo in vržemo jo strani. Jaz sem tebe utrgal, kakor lepo rožo, ali sedaj te nečem več. Zdaj veš, kaj si! Vendar ne misli, da te vržem strani, kakor rožo. V gradu ostani in moja bodi, kakor do sedaj. To seveda, moja ljubica bode tako čislana tukaj, kakor bi bila in bode nekdaj gospodinja tega grada. Potlej, seveda, ko pride prava gospodinja — ti je pot odprt. Ali, če mi povoš, kje bodeš — še potlej te kedaj obiščem.
Prvi vitez: Mina, slišiš, grad moj ti je odprt — kadar prideš, odprt — zmerom odprt!
Tretji vitez: Vidiš, Mina, kako bi bilo prav, da vsprejmeš naše ponudbe. Pridi v moj naročaj. (Hoče jo objeti.)
Mina (ga sune): Strani, nesramni pes!
Drugi vitez: Nu vidiš, Mina, slabo se ti nikakor ne more goditi. Le potolaži se, pa vesela bodi. Gospöska si vendar-le, tako ali drugače.
Gospod: Le na tebi je, da se izpolni tretja moja obljuba. Če ostaneš pri meni, bodo ti kmetje nosili desetin-). Tudi če vsprejmeš vabila mojih ljubih tovarišev zaporedoma, bode velik del desetine tvoja last.
Mina: Kaj še tukaj delam in poslušam, ko me zasramujejo. 0, gorje, gorje! Pravite, da ste vitezi, pa vas ni sram trpinčiti ubogo žensko ter pasti se ob njeni bolesti. Goljufi ste in sleparji — ne vitezi! (Odide.)
Osmi prizor.
Prejšnji brez Mine.
Veper: Gospoda, za take usluge sem vam vedno na službo. (Hoče iti.)
Gospod: Stoj, tukaj ostani, pisar, zaslužil si, da z nami piješ.
Prvi vitez: Tebi je bil sam vrag za kuma, ko so te krstili. A ta ženska utegne uiti.
Gospod: Ako želiš, zadržim jo.
Prvi vitez: Vzamem jo s seboj.
Gospod: Dobro! Precej ukažem slugi.
Veper: Veliko čast mi izkazujete, gospoda svetla! Svojega kuma se čutim vrednega. Hočem pokazati, da sem vreden, da pijem v vaši svetli družbi. Stava velja. (Tretji vitez se pijan zgrudi pod mizo.) Ta ne bode videl moje umetnosti. Koliko ste izpili, gospoda, danes?
Drugi vitez: Točaja vprašaj, ki je nosil vino.
Veper: Kolikor ste vi skupaj spili s tem-le vred, ki pod mizo leži, spil bodem jaz zdaj-le sam Ako ne, plačam cekin, ali vino morate dati vi.
Gospod: Vino dam jaz, ali če ne izpiješ, zlili ti ga bodemo po sili v grlo — znaš! Babanje bodemo kaznovali. In cekin, katerega izgubiš, plačaš novovercu v cerkev za kazen, da si bil nekdaj snmostanec.
Drugi vitez: Da ni bil, ne predlagal bi take stave. Dobro, da no-voverci nimajo takih pivcev. Sami bi nam izpili kapljo božjo, a mi bi imeli suha grla, ko je vendar dobro, da si je človek časih malo namoči. (Vstane in se maje proti vratom, gospod in prvi vitez za njim.)
Gospod: Sedaj pa v klet! (Odidejo.)
Deveti prizor.
Veper (sam): Nu, tedaj pa pojdimo v klet. Jaz najrajši izpod pipe pijem. Pipa je bila moja vera, še predno sem se pomenišil, in je še danes. Kjer ima pipa širjo cev, tam je moja vera. Jaz bi bil tudi težko kedaj izstopil iz samostana, da me niso odstavili od kletarstva. Preveč sem ga sam izpil, pa so me odstavili. A potlej sem se vidno sušil — pa nisem mogel pomagati. Kar pride nova včra. Pustil sem jih, stare menihe, pa sem prišel semkaj-le na Presek za upravnika in pisarja, kjer ga zopet pijem — pijem — pijem! (Odide za önirni.)
Deseti prizor. '
Mina (pride v kmetski obleki, plašno gledaje, je li sama): Minile so sanje, strani tiste^capejgosposke^— izginila je ž njimi ljubezen iz tega
srca! Oli — kako je to strašno bolelo! Ali sedaj hočem osveto. Prej pa moram niti. Brez orožja ne pridem skozi vrata. Tukaj mora kaj pripravnega biti. Alia, to bo zame. (Sname bodalo s stene.) To-le mi naredi pot! Tako gotovo prederem vratarja, ako me bode zadržaval, kakor gotovo so ti psi umorili dušo mojo. Naložnica (strese se pri tem imeni) — tako so mi rekli. Strašno ime! Da bode mera polna, da dovršim, kar so drugi začeli, hočem biti še — morilka! Dva, tri — kaj zato! Koliko so ti-Ie poklali ljudij, koliko so požgali koč! Oh, oče, hočem ti pokazati, da si krivo mislil o meni. (Ležečega viteza ugleda, ki se je genii): Kaj je to? Človek — a pijan vitez. Ta tukaj leži, drugi leže pod sodi v kleti, in družina je tudi pijana. Sedaj-le je pravi čas. Sivi grad — še me vidiš, ali takrat zmagalko. (Odide.)
(Dalje prihodnjič.)
Bajke in povesti o Gorjancih.
Spisal Ivan Trdina.
30. Doktor Benk. jpgftrišel je ukaz, da se morajo gozdi v podgorji južnih Gorjancev razdeliti. Največje in najboljše rižs so ostale kakor povsod graščakom, vendar so dobili tudi kmetje za svoje potrebe do-
volj drv in lesa. Novomoščane so hoteli gospoda odbacniti brez deleža, ali tudi oni so se poganjali in pravdali tako vspešno, da so si priborili z mnogim papirjem in črnilom nekoliko sto oral tiste nekdaj prekrasne hoste, ki se zove Rasno. Prej puste in mrtve „lože" so oživele. Na vseh koncih in krajih je zapela sekira: graščaki, kmetje in mešcanje so se jeli kosati, kdo bo podrl več bukev in opustošil prvi košato svojo lastnino.
Dolenjke so iznajd^ne in obrtne žene. Vrstnica moja, blaga Be-linka hodila je z možem svojim veliko let po širokem svetu. Najdalje sta delala in beratala na Hrvaškem. Obogatela baš nista, ali kupila sta si obilo vsakuga pohištva in blaga in v zagrebški hranilnici sta imela spravljenih celih osem sto goldinarjev. Po moževi smrti se je vrnila vdova z jedino hčerko, ki je ostala, v rodno svoje Podgorje. Žena ni bila več mlada, dopolnila je štirideset let. Ali kdor je videl nje čedni obraz, svetle oči in ponosno hojo, mogel je misliti, da je
prekoračila komaj trideseto leto. Delo jo je še zmerom veselilo, za pošten dobiček se ni ustrašila nobenega truda. Ko je začula neskončno razbijanje po vseh hostah, mislila je säma v sebi: drvarji se pehajo in pote od rane zore do mraka. Take ljudi rado žeja; med njimi bi se dalo dobro krčmariti. Pili pa bi v slast tudi gospodarji, ki nadzirajo sekače, in tuji gospodje, ki dohajajo od vseh strani j kupovat les na stoječem. Treba poskusiti! Kar je ßelinka zamislila, storila je vselej brez oklevanja. Blizu velikanskega gozda Padeža je dobila za majhen denar kočico z dvema izbama in prostorno kletjo. Ko je hišo in klet uredila in opravila, šla je v Semič sama po vino in ob meseci je jela točiti. Pivcev je imela, da se je vse trlo. Z vinom in s ceno so bili popolnoma zadovoljni, grajali pa so krčmarico, da se ž njo ne more človek nič pomeniti in pošaliti, da ne zna prav niti obgovarjati niti odgovarjati. Krčme seje prijelo nevarno ime: „pri Puščobi". Mnogi gostje so prišli samo jedenkrat. Ker se jim je pri molčeči Belinki prehudo tožilo, niso se oglasili nikdar več.
Krčmarica je to slabost svojo dobro poznala, ali se je ni mogla odkrižati. Bridko je žalovala radi nje in dostikrat je velela, da bi dala polovico imetka tistemu, ki bi ji razvezal okorni jezik. Babnica ni bila topa, nikar bebasta. V bistri glavici ji je tičalo vse polno slanih šal, veselih pozdravov in krhkih odgovorov, ali kaj, ko ji ni prišel nobeden o pravem času na misel in ni mogla nobenega tako zvesti, da bi bil kaj zalegel. Ljudje so jo obsodili krivo, da se iz napuha neče ž njimi pomenkovati. Krčme njene so-se ogibali čimdalje bolj, marsikdaj po cele dni ni bilo nobenega pivca. Ko je minilo leto, izračunila je Belinka, da je potočila v njem komaj petdeset veder. O takem skupičku se ne da lahko ni živeti, ni umreti.
Neki zimski dan stopi v to zapuščeno krčmo bradat gospod visoke rasti in močno zagorelega, suhega, jako odurnega obraza. Sloko truplo si je zavil v dragocen, rudeč plašč, glavo pa mu je pokrivala šiljasta kučma, kateri se je prelepo svetila kodrasta dlaka. Tujec sede v plašči za mizo. Ko je položil roke pred se, zapazila je Belinka, da ima silno dolge, grdo začrnele nohte. Bila je uverjena, da je prišel k nji kak bogat usnjarski mojster. Čudni gost zakliče: „Liter vina!" Krčmarica mu ga hitro prinese. Izpivši ga na dušek veli nekako zaničljivo: „Kapljica je pitna, ali mi se zdi precej nedolžna. Moj želodec se je navadil močnejšim vinom. Dajte mi še jeden liter!" V dva duška je po-cedil tudi tega in zahteval tretji liter. Skoraj' pa se pokaže, da semiško vino ni samö dobro, ampak tudi jačje, nego je prihodnik mislil. Velo lice mu zažari in život in dušo mu prevzame divja veselost in pohot-
nost. Zaljubljeno začne upirati drobne, črne svoje oči v brdko in obilno krčmarico. Primši jo za desnico zareži se prijazno: „Videl sem že veliko lepih ženskih, ali tako pripravnih in ljubkih, kakor ste Vi, še prav malo. Srce ste mi ugreli o prvem pogledu. Bodite moja ljubica, pa bova pila zajedno ne takega cuckovca, kakor je ta, nego žlahtnega vi-vodinca in moslavinca in zalagala bova nebeško dišečega hrvaškega purana, ha, ha, hal in oblekel Vas bom v mehko šumečo svilo in bar-šun, da Vam bo zavidala vsaka kneginja."
Belinka odskoči od kosmatina in se zagrohota: „Kazno je, da so Vas mlade gospodične zapodile, drugače bi se ne lotili zamazane kme-tiške starke. Ali moram Vam povedati, da si za tak lov niste kraja dobro izbrali. Podgorci se drže še vedno stare šege, po kateri ljubijo in se smejo ljubiti samö dekleta, me matere pa moramo skrbeti za otroke svoje, ob jednem pa tudi misliti nekoliko na svoje vzveličanje in na Boga."
O ti sveti bestdi se je pijani gost ostudno zapačil in zadri srdito: „Fiii, nisem vedel, da ste tercijalka. S takimi avšami se vrag ne pogovarja z veseljem. Kratil si bom čas rajši s kako mično pesemeo." Začel je tuliti jedno tistih zmetenih in nezmiselnih popevk, ki ugajajo takim negödnim dobrovoljcem: „Srčka je ljubega — Fanta 'ma druzega
—	Ljubit' je prav lahko — Če je dekle zato — Če pa dekleta nej
—	Pöjd'mo naprej." —
Belinka ga ustavi resno: „Če ne boste peli pametnejših, boste morali iti res naprej ali pa nazaj.-- — Tujec se ne zmeni nič za ta opomin nego zakroži z ostrim, cvilečim glasom: „Micka mi teče pod goro, pod goro. . Krčmarica poči z nogo ob tla in zagrmi: „Take kvante se ne bodo prepevale v krščanski hiši moji. Sram Vas bodi! Vi niste ni gospod, ni mož, nego poredna grdoba. Če se ne mislite vesti pošteno, plačajte te tri litre, pa hajdi dalje!" Pevec utihne in za-godrnja: „Ti krčmi se nepravi zaman „pri Puščobi". Gost ne sme v nji niti po svoji volji prepevati. Naj pa bo! Prepiral se z Vami ne bom, ali dokler sem žejen, ne grem od Vas, prinesite ga četrti liter!" Belinka mu postreže, dasi jako nerad<i. Tujec ji veli zdaj mirno in prijazno: „Ne hudujte se, mamica! Sedite simo k meni, da se bova malo pokvartala." Ona mu odgovori: „Jaz ne znam nobene igre, pa če bi tudi znala, ne bi hotela kvartati. Vselej me je prijela jeza, kadar so jeli pivci metati te vražje podobice. Kdor sijih je izumil, naklonil je veliko nesrečo človeškemu rodu. Igralci zapravljajo brez užitka denar, ob jednem pa se rotč, preklinjajo in divjajo, da Bog nas varuj. Meni je najljubše, da ne pride noben kvartač pod mojo streho."
Rudečeplaščar popije zopet naglo ves liter in zarenči: „Pijača brez kvart je za babe, ne pa za takove junak«, kakor smo mi. Le poglejte, da igram lahko, če ni drugih tovarišev, tudi s svojo druščino, ki je drobna ali razumnejša od vsake podgorske." To rekši izvadi iz torbe tri drobne možičke in kup kvart ter jih dene prčdse na mizo. Mo-žički poskačejo sami na tri razne strani in začno prebirati in metati kvarte kakor najspretnejši igralci. Kvartali so z gospodarjem svojim za svetle, rumene zlate. Igrali so premišljeno, ali mu niso bili kos. Ko so izgubili vse, kar so imeli, zahohotal se jim je na vse grlo in spravil nazaj v torbo njih in ž njimi debelo mošno priigranih zlatov. Ta sreča in preobilno izvrstno vino ga tako vnameta in oduševita, da je jel vriskati, skakati in prositi gospodinjo, naj bi ž njim plesala. Ko ga osorno zapodi, zavpij-j zabavljivo: „Bedasta baba! dokazal ti bom, da si znam preskrbeti boljšo plnsalko nego ste vse Podgorke." Kakor besen se zaleti v kot, kjer je stala preslica ter jo pograbi in se začne ž njo vrtiti. Belinka mu se nasmehne dobrodušno: „Hvala Bogu, da sto se domislili vsaj jedne nedolžne veselice. Tak ples bi Vam dovolil najstrožji duhovnik. . Hotela je še nekaj reči, ali glas ji zastane v grlu, ker je zapazila, da se je v rokah neznanega gosta izpr emenila stara njena preslica v najkrasnejšo, mlado deklico! Plesala sta dobre pol ure, da je tekel pot curkoma ž njega. Potem pa se je poklonil plesalki in jo odpeljal za pod pazuho nazaj v kot, kjer je postala zopet — prčslica. Belinka ni bila boječa. Ona ni verjela v nobeno vražo. V Zagrebu in po drugod je videla dosti bistroumnih in skrivnostnih iger in komedij, s katerimi so kratkočasili, strašili in trapali izurjeni glumcj preprosto ljudstvo. Vedela je že dolgo, da se da z naglostjo in spret-nostnostjo narediti marsikaka čudna prikazen in na videz vse človeške moči presezajoča iz preme m ba, ne da bi trebalo misliti na vražjo pomoč in copemijo. Ali nikdar se prej ni še namerila na šaljivca, ki bi se bil kvartal z oživljenimi čečami in prestvaril preslico v dekleta. Takih čudežev ne debijo usnjarji. Krčmarfca je bila zdaj uverjena, da mora biti nje gost kak imeniten umetnik, ki razkazuje po svetu za dobro plačo izredne svoje znanosti. Neizrečno jo je mikalo, da bi zvedela kaj več o njem in življenji njegovem. Prosila ga je torej uljudno, da bi ji povedal, kdo je in od kod in kaj ga je napotilo v Podgorje.
Smehljaje se ji odgovori: „Jaz sem Ben k, doktor zdravili štva. Zvečine stanujem v Gorjancih. Kadar nimam posla v domačem kraji, grem si iskat zaslužka v doline in ravnine. Za druge bolezni se malo brigam, najrajši ozdravljam bolne, slabe in pohabljene jezike, katerih ljudje ne morejo rabiti tako, kakor žele in bi potrebovali."
Belinko so te besede Benko ve silno razveselile. Naudale so dušo njeno s sladkim upanjem , da se iznebi težke svoje nadloge. Sto-pivši k doktorju ga vpraša, če je ozdravil že kaj dosti takih nesrečnih bolnikov in koliko je zahteval od njih plačila? Mnogi zdravniki hvalijo sami sebe, tudi če so trezni. Ni bilo torej nobeno čudo, da je začel pijani doktor Benk prav na široka usta razkladati krčmarici divne vspehe umetnosti svoje. Pobahal se ji je: „Jaz sem pomogel do zdaj še vsakemu, kdor koli se je izročil skrbi moji, zaradi nagrade pa se nisem pravdal nikdar z nikomer. Ljudi v öde dandanes hudo za denar, zato jih zanj nikoli ne pritiskam. Navadno se pogodim ž njimi tako, da mi ostanejo plačo dolžni do smrti svoje, na onem svetu pa mi bodo dali to, kar si bom sam izbral, naj bo, kar mu drago. Kdor vsprejme ta lahki pogoj, popravim mu jezik, da si prisluži ž njim cele kupe imetka, ali pa tudi kako drugo zaželeno udobnost in srečo. Zastavni gospod Krof je živel več let v Vašem obližji; mislim, da ga poznate. Bil je taka reva, da bi bil menjal z nekaterim beračem. Ko je dovršil nižje šole, ostal je brez roditeljev in prijateljev in ni vedel, kamo bi se dejal. Za težka dela je imel prešibke roke, za uradnika pa ga niso marali, ker se je premalo naučil. V tem obupu je šel v krčmo, da zapije zadnje svoje krajcarje. Tamo sva se seznanila. Potoži mi skrajno svojo ubožnost. Svetujem mu, naj si pribojuje srečo z jezikom. On vzdihne in zaječi: „To sem že poskušal ali brez koristi, noben človek me ni hotel niti poslušati." Jaz mu ponudim svojo pomoč. Vpraša me: „Če bo kuj draga?" Jaz ga potolažim: „Tukaj Vas bom pustil na miru; kar boste imeli, dali mi boste šele na onem svetu." Njemu se zasveti obraz, odreže se junaško: „Briga me je za öni svet!" In tako sva se pogodila brez težave. Namazal sem mu jezik zgoraj s po n d i r j e v s k im medom, spodaj z gadjim strupom. Beseda mu je tekla zdaj iz ust kakor žlahtno olje, ljudje so mu vse verjeli vse zaupali. Od trgovcev je dobil blaga, kolikor je hotel. Ko je je prodal, kupil si je lepo hišo in jo zapisal ženi svoji, trgovcem pa je pokazal figo. Zaman so ga tožili za denar. Zagovarjal se je tako razumno, da so se uverili gospöda popolnoma o nedolžnosti njegovi in ga niso dali niti zapreti. Kmalu po tem se je lotil nemškutarjev. Hlinil jim je toliko privrženost in ljubezen, da so mu naklonili stalno in jako dobro službo. Ko jih ni več potreboval, pomolil je tudi njim figo. Pridružil se je Slovencem in jim se dobrfkal in kvasil o domo-ljubji, da so ga zmatrali v otročji svoji lahkovernosti sploh za diko in steber svoje narodnosti. Kadar pride mednje, pozdravljajo ga prijazno in slušajo pozorno, kakor li bil najboljši mož in prvi razum-
nik. In vendar ni nič druzega nego slepar vseh sleparjev. O nobenem poštenem človeku ni zinil še nikoli dobre besede. Bas zato se je meni prikupil in priljubil, da ga častim kakor pravega brata. Po neskončni svoji podlosti bi zaslužil, da bi ga odterali iz vsake omikane družbe s sunki in pljunki, s pljuskami in brcami. Itak mu se ni zgodilo še nikoli nič žalega, ker zna obračati jeziček svoj tako spretno in prijetno, da ne piči nikogar izmed pričujočih in mu nihče ne zameri strupenih njegovih lažij in obrekovanj. —
Zdaj pa čujte, kako visoko sem povzdignil neko slaboumno, prosto babelo, ki je bila po sposobnostih svojih pripravna komaj za kuhinjsko deklo. Na nekem božjem potu sem izteknil tercijalko Uršo. Čepela je sama za cerkvijo, pa sem se ji približal in jo obgovoril. Z rtfmaricami se znanje hitro naredi. Razložila mi je življenje in vse skrivnosti svoje. Služila je pri silno bogatem in mogočnem gospodu. Njemu so se vsi uklanjali, vsi priporočali, vsi se ga bali; nje pa nihče ni pogledal, če-stili so jo menj nego gospodovo sivo, staro mačko. To jo je strašno peklo in kačilo. Bäbnici je kopernelo srce po oblasti in gospodarstvu, vskliknila je, da bi po smrti svoji rada vse trpela, ko bi mogla doseči na tem svetu toliko moči, ugleda in veljave, kolikor je ima gospod njen. Jaz sem dejal: »Zelja Vaša je pohlevna in pravična. Pomagal Vam bom drage volje. Plačo za trud svoj si bom vzel, kadar umrjete. Ali ste zadovoljni?" Ona veli: „Stokrat, ne le jedenkrat." Rečem ji, naj mi pomoli jezik. V njem je glavna njena krepkost, ali treba ga pre-strojiti. Iz torbe potegnem pilico in gladilo, pa sem ji dolgi jezik tako izbrusil in udelal, da je bil gibek in gladek kakor jegulja, proti koncu pa tanji nego igla. Ko je izpregovorila, bila ji je beseda tako pametna, lepa in razložna, da ji je moral vsak človek pritrditi. Gospod njen se ni mogel načuditi. Mislil je, da jo je razsvetlila božja pot. Poslušal jo je odslej kakor kako nebeško prerokinjo. Brez njenega svčta in privoljenja ni storil ničesa. Bil je čvrsto uverjen, da noben doktor ne pogodi resnice in pravice tako bistro in korenito kakor neizbražena Urša. Nji je srce kipelo in vriskalo od rajskega veselja, da se godi in vrši zdaj vse po njeni volji in zapovedi. Ukazovala je gospodu kakor kaka kraljica in kakor najzvestejši podložnik je izpolnil on vsako njeno željo in trmo. V milost njegovo se je moglo priti samö skozi njena usta. Kdor se je hotel njemu prikupiti, moral se je najprej nji pokloniti in prilizniti. Kogar je ona zagovarjala, dobil je darilo ali službo, ka-keršno si je sam izbral. Mnogi so godrnjali na to babje oblastvo, ali gorje tistemu, za kogar je zvedela, da ji je sovražnik. Potlačila ga je v blato in tiščala v njem, dokler ni poginil ali pa se podvrgel in jo
38
prosil oproščenja. Marsikdo jo je pred drugimi obiral in preklinjal, skrivaj pa je lazil prav pridno k nji ter ji lizal grapasto roko in jo čestil z „milostivo gospodično". —- Zdaj, Belinka! veste, kaj zna doktor Benk in koliko koristi zdravilo njegovo tistemu, ki se uteče k njemu. Morda se nahajate tudi Vi v kaki stiski. Odkrijte mi jo, da jo pre-ženem in Vas razveselim in osrečim."
Krčmarica je jemala pazljivo na ušesa govorjenje gostovo. Povzela je iz njega, da mora biti Benk jako hudoben človek. O nekaterih njegovih besedah jo je obšla neznanska groza in strašna slutnja. Vendar pa se ji je zdel spreten jezik tako dragocen in potreben dar, da je premagala strah in prosila doktorja, da bi ji odpravil iz ust prirojeno molčečnost in neokretnost. Ali rekla mu je, da bo plačala račun precej. Na oni svet neče nositi še posvetnih dolgov, ker jo čaka tamo že brez njih najstrožja odgovornost in sodba. Benk nekaj zagodrnja in veli: „Vi, kaj ne, dobili bi radi tak jezik, da bi znali dobrovoljiti pivce s slanimi burkami, s skritimi, duhovitimi kvantami, s prisekljivimi za-bavljicami, z rezkimi psovkami in sploh s pomenki, ki prijajo vinskim bratcem ?" Belinka ga zavrne: „Sam Bog mi je priča, da nisem hrepenela nikdar po takovih grešnih umetnostih. Jaz ne želim ničesa druzega nego nedolžne zgovornosti, kakeršno ljubijo pravi možje in pošteni gostje." Benk zarohnf: „Oh, Vi ste grozovito strahopetna in preprosta ženska. Ponujam Vam velike dobičke, ki bi Vas brzo obogatili, Vi pa jih zametujete. Ali naj se zgodi po volji Vaši, sreče ne smem nikomur posiliti. Pokažite jezik!" Krčmarica mu ga pomoli, on pa ji ga dene v mehek zavitek in ga začne drgniti in mencati. Cez nekoliko trenutkov sname zavitek in veli: „Jaz sem gotov." Belinka poskoči od radosti, ker začuti, da ji je trdi in na pol mrtvi jezik zvoljnel, oživel in se razklenil. Govorila je zdaj lahko, urno in natanko tako, kakor je mislila in si želela. Zdravnika pobara, koliko mu je dolžna. On odgovori zaničljivo: „Za tako malenkost ne jemljem plačila. Krčmarici, ki toči tako ljubko vino, postrežem rad zastonj." Žena položi predenj de-setak in ga opominja, da bi ga spravil Storil ji je toliko dobroto, da je ne more sprejeti brez tega slabega povračila. Benk pa ve-i kakor prej, da neče ni krajcarja. Ostal je v krčmi še precej dolgo, dokler je popil sedem litrov. Potem je vstal in dejal, da mora iti dalje, naj mu pove račun. Belinka reče nejevoljna: „Kaj mislite, da sem res tako nehvaležna in grda, da Vam bom računala to pijačo? Ker se branite plačila Vi, ne maram ga niti jaz." Benk se zakolne, da ni vaden zastonj piti in da ne potrebuje hvaležnosti njene. Na mizo vrže bankovec za sto goldinarjev. Krčmarica pravi: „Jaz nimam toliko drobiža, če bi Vam
mislila tudi kaj računati.K Benk se zasmeje: „Kaj je meni za stotak! Vzemite ga, jaz ne zahtevam ni solda zanj." Belinka zatrdi, da ne bo stotak a nikoli spravila, z božjo pomočjo bo živela lahko tudi brez njega. Uverivši se, da je papirnati novci ne mikajo, izvleče Benk veliko mošno, polno debelih zlatov in veli: „Nate, vse to je Vase; zlato Vaše vino je vredno tudi zlatega denarja."
Belinke se poloti huda izkušnjava. Treba ji je samo poseči, pa bi imela zaklad, kakeršnega si ne bo mogla nikdar pripriditi s krčmar-stvom svojim. Že je hotela iztegniti roko, ali tisti hip jo prevzame prejšnja slutnja s toliko močjo, da se zgane in odgovori s trdo besedo, da ne more vzeti nobenega denarja, katerega si ni zaslužila. Sama v sebi pa je dejala: „Zdaj moram na vsak način zvčdeti, če me ne vara notranji glas." Šla je v spalnico, prinesla iz nje križ in ga postavila v kot za mizo. O tem pogledu se je jel Benk tresti kakor šiba in je zarotil krčmarico, naj strašilo odnese. Belinka vidi, da se ni motila. Po bliskovo skoči zopet v hram in se vrne s kropilčkom, v katerem je bila blagoslovljena voda. PomoČivši vanj prst se prekriža in začne škropiti ž njo po hiši. Jedna kaplja pade doktorju na roko, iz nje švigne dolga, višnjeva iskra. Krčmarica vrže vanj vso vodo, ki je ostala še v kropilčku. Benk začne goreti od nog do glave in po izbi se zavali gnusen, črn dim, da se ni mogla nobena reč razločiti. V tem mraku Hudobec pobegne in izgine za vselej.
Tako je pobožna krčmarica pregnala peklenskega gosta, ki je prišel k nji nalašč s tem namenom, da bi jo zavelel v greh in zasačil čisto njeno dušo. Da je spravila le jeden krajcar njegov, pogubila bi se bila na vekomaj. Ker pa je zatrla v sebi pohlepnost po bogastvu, ohranila si je milost božjo in smela rabiti brez greha dar, ki ga je prejela od prekanjenega izkušnjavca. Po vsem Dolenjskem se je razširil slov o zabavni njeni zgovornosti in dobro volj nosti. Radovčdni jel i so vreti k nji zopet stari gostje in pridružili so se jim mnogi novi. Vsi so potrdili v jeden glas, da niso našli še nikjer tako kratkočasne krč-maiice kakor je Belinka. Razveseljevala je jednako kmete in gospodo, mo/.e in ženč. fante in dekleta. Vsaka beseda se ji je podala, vsaka pripovedka je zanimala poslušalce. Vsi so se morali smijati nje šalam, ob jednem pa so strmeli o bistroumnosti domišljajev in sodbe njene. Pri nji je pozabil človek vse žalosti, skrbi in težave; čmeren je prišel v krčmo, potolažen in dobre volje jo je zapustil. Zato pa tudi ni stala nikoli prazna. Ob nedeljah so morali ljudje zvečine stati ali pa sedeti na tleh, ker je bilo za toliko množico premalo klopij in stolov. Drugo leto je zvela Belinka že dvesto včder vina. Največ pa je bilo to vredno,
38*
da je ostala hiša njena vedno na poštenem glasu. Zahajali so vanjo samö delavni, krščanski Slovenci: ponočnjaki, negodniki in brezverski nemškutarji so se je ogibali.
Spisal Josip Jurčič.
XII.
„Udri srako!"
tedanji dobi vse skozi vojaški narod,
niso imeli, dasiravno je bila vojaška dolžnost občna. Vsak svobodnjak je bil vojak. Moral je priti pod kno-ževe ali kraljeve zastave, kadar je bilo treba, kadar je bil klican. Ta „čast orožja" je baš odlikovala svobodnega moža. Poleg te vojaške dolžnosti, moral je svobodni vojnik ali njega gospodar še sam skrbeti za orožje in obleko in je celö živeža moral nekaj vzeti s seboj. Država je dala le mašine, mostove, za vojsko pa od kraja vojne le konjsko krmo. Preprostejši svobodnjak je šel sam na vojsko. Bogatejši pak je moral vzeti še svoje ljudi s seboj, toliko in toliko, kakor je bilo že njegovo fevdno posestvo večje ali manje. Kar je prišel ukaz od kralja ali njegovega namestnika, ki se je, kakor jih je še nekoliko iz one dobe ostalo zapisanih, tako-le glasil: „Mi ti ukazujemo (ta in ta) dan gotovo in ob pravem času priti n. pr. v Ptuj na Dravi, kjer se bode vsa vojska zbirala. Ti imaš pa s svojimi ljudmi tako pripravljen priti na imenovani kraj, da bodeš mogel od tam popolnoma za boj pripravljen oditi v oni kraj, kamor hočemo mi zapovedati, t. j. ti imaš pri sebi imeti orožje in posode in sicer vse, kar je za vojsko potrebno, z živežem iu z obleko, tako, da ima vsak jezdec ščit in sulico, jeden težak meč za obedve roki, a jeden kratek meč, lok in tul s pu-šicami; dalje morate imeti pripravljene svoje vozove, sekire, železne lopate, svedre in kar je še v vojski treba; na vozeh pa da imate živež za tri mesece, orožja in obleke pak za pol leta."
Kdor ne bi bil na tak ukaz prišel, kaznovan bi bil kakor razbojnik.
Slovenski svetee in učitelj.
Zgodovinski roman.
Stoječe vojske, kakor so jo imeli
Takšen ukaz sta bila izdala nemškega kralja namestnika Vilhelm in Engiskalk po Solnograškem, Krajini, Gorotanu, in <5nih delih dolenje Panonije, kjer so že gospodovali Nemci, ko je bil nemški kralj Ludovik sklenil popolnoma pokoriti pod Slavomirom odpale Moravane. Poleg tega je jeden del izbrane nemške vojske iz Regensburga proti Ptuju odrinil. Ptuj se je bil izbral za shajališče zaradi tega, ker je hotel porabiti zlasti vojsko iz savskih in dravskih krajev. Drugi deli nemške države so imeli polne pesti krvavega dela drugod.
Tako je pa prišlo, da je vojska, ki se je zbrala pod Vilhel-mom in Engiskalkom in odrinila proti Moravi, bila za tretjino slovenska, kajti vsi polu odvisni slovenski rodovi so morali z Nemci raar-širati proti rodnim svojim bratom, katerih, to seveda, niso poznali, ker oddaljeni so jim bili, žžtl, tuji. Šli so na boj, ne vedoči zakaj, ni komu v korist.
Le dva sta bila med Sloveni v Vilhelm-Engiskalkovi vojski, ki sta vedela, da, ako do končne zmage pomagata Nemcem, osužnjita sebe in domovino svojo. Ta dva sta bila Svetopolk in pobratim njega Zemižizen, katerima je bil Metod odprl oči.
Skrbno pa sta svoje spoznanje pritajevala in skrivala ves čas, ne Ie prej na Nemškem pri Karlmanu, temveč še pri vojski med potom. Vilhelm in Engiskalk sta mislila, da imata v Svetopolku in Ze-mižiznu dva dobra voditelja in zlasti za potem dobro orodje, kadar bode moravska vojska pod Velegradom zdrobljena in bode trebalo deželo ustrojiti po nemški šegi. V tem oziru je bil Svetopolk po Zemi-žiznovih nasvetih Karlmana popolnoma pridobil.
„Peče me", rekel je Svetopolk Zemižiznu tiho, ko sta po noči pri ognji sedela že blizu cilja, „peče me, da moramo kakor lisice po-tajno delati in nemoško govoriti neresnico".
„Nemoško je govoriti neresnico možčm, ki gledajo z oči v oči prijatelju in sovražniku in povedö, kdo so. Ali ne pozabi, da so tebi ti Nemci tu rekli, da hote ujcu Rastislavu le priliko dati, da bode lehko molil, ti pa da lehko Moravsko s svojo zemljo zjediniš, a niso izpolnili, kar so ob reki i."
„Očf so mu izkopali", srdito mrmra Svetopolk.
„Bili bi jih tudi tebi, ko bi mene ne bil poslušal in jih z obljubami in črteži bodočih del kanil, kakeršne radi čujejo, a sami zvršiti ne morejo. To* premisli, in to naj te peče", odgovarjal je Zemižizen mirno.
V Svetopolku pak je vskipelo in rotil je maščevanje.
Ko so prišli v moravsko zemljo, jel se je Zemižizen po tiho in previdno bližati vodjam Slovenov, kar jih je bilo v nemški vojski. Začel jim je pripovedovati, da so to SI oven i, proti katerim gredo na boj, da utegne kaj posebnega priti, pa da morajo potem v sreči in nesreči drug druzemu pomagati, kar je Slovenov v taboru, da pa Nemci naj o tem še ničesa ne čtijejo. Radi so Sloveni slišali tako govorjenje. Vsak je čutil, da mu ni prijatelj oni, ki ga vodi, nego, da je silnik.
„Če so to tudi Sloveni, na katere nas vodijo, ne vojujmo, odstopimo in naj bodo Nemci tepeni; jaz itak ne vem, zakaj me je knez Kocelj poslal" reče odločno prvi Motižir in njemu je potlej Zemižizen razkril ves črtež: namreč, v odločni bitvi pomagati Moravccm, Motižir je pridobil druge. Tako je mogel Zemižizen, ko je ogledovalec iz nemškega tabora prišel v Velegrad, našteti Vitoglava z Ljubljani in Tvrjani, Susli, Črmnjani, Razvojani, Čistanjepoljci in drugimi kot gotovo slovenskih Moravanov zaveznike pod Svetopolkovim vodstvom, zaveznike, stoječe v sredi nemške vojske.
Razven Zemižizna so bili Nemci še več druzih prelagatajev ali oglednikov odposlali, da bi se poučili, koliko imajo sovražnika pred seboj in kakovšen je. Ker se ni nobeden od njih daleč upal, vrnili so se bili največ že vsi z neznatnimi in ne zmerom soglasnimi poročili. Zemižizna ni bilo še. Njega so kot rojenega Moravca in veščega v vsem vojvode nemške vojske težko pričakovali; najtežje pa Svetopolk s svojo družino.
Naposled pride Zemižizen v tabor. Engiskalk in Vilhelm z dru-zimi nemškimi vojvodi sta ga pričakovala. Tudi Svetopolk je bil navzočen.
„Vse dobro!" reče Zemižizen Nemcem in v skrbi ga pogleda Svetopolk. Rad bi bil brzo skrivno besedo ulovil od njega, ali lokavi Zemižizen se ni ozrl nanj, modro je poročal knezom in junakom nemškim:
„Vse dobro! Bolje, nego smo sodili. Srečo sem imel in bil sem v sredi Slavomirove vojske, v Velegradu samem."
Čudom so to slišali. „Kako ti je bilo to možno? Govori! Lehko zaide podgana v past, ali iz pasti ne lehko," reče Engiskalk.
„Prvi stražniki, ki sem jih naletel, bili so znanci moji, Nitranci, vojnici Svetopolkovi. Krive vesti so čuli o nas in vas, zato so s svojim orožjem prišli Velegrajcem, Slavomircem na pomoči Z velikim veseljem so mi klicali zdravje. In ko sem jim povedal, da je Svetopolk, prijatelj nemškega kralja, tukaj v taboru proti Slavomiru, pomišljati
so začeli. Verovali so prej, da smo mi vsi, Svetopolkova družina, pobiti in se ne vrnemo. Ko so videli mojo glavo živo in čuli mojo pri-. poved o Svetopolku in njega mislih, pustili so me s seboj v šator. Ker smo s Slavomirom, kakor znate, v starem sovraštvu, čuval sem se mu pokazati, ali skrit med našimi Nitranci ogledal sem vso Slavomi-rovo vojsko."
„Koliko si je videl?" vpraša Vilhelm, vojvoda.
„Glav je za obkoljem in za nasipi mnogo, živine in druzega blaga silno; a vojnikov ni obilo, deca in žene jemljo prostor. Rekel bi, da je nas več."
„Nisi li slišal, kaj nameravajo? Pridejo li na polje in se nam pokažejo v lice, ali hote za ograjo nekoliko kesnejše pogube čakati?" vpraša dalje Vilhelm, -vojvoda.
„Ne bodo se upali na polje, premalo jih je za veliko bitev, in tudi za bran razširjene ograje jih s časom utegne biti premalo, ako jih prevaramo in na jednem kraji močno primemo," pripoveda Zemižizen.
„Severni kraj je za to ugodnejši, čul sem," reče Engiskalk.
„Resnico si čul. In kar je dobro za nas, tam stoje naši Nitranci; ti nas spuste čez ndsip, ako slišijo Svetopolka med nami, rekli so mi in obljubili. Le, ako jih Slavomir drugam dene, bilo bi teže z naskokom na moravski tabor srečo imeti."
„Za to se pripravimo, saj utegnemo. Tudi se mora trudna vojska odpočiti," reče Engiskalk.
Dolgo še so se posvetovali iz Zemižizna izpraševali ter poslušali.
Naposled se razidejo Skleneno je bilo čakati, da se vojska odpočije in da se v tem narede priprave, s katerimi se bode začelo naskakovanje trdnjave, za katero so skriti moravski Sloveni.
' „Koliko je istine in koliko le s ti v tem, kar si govoril?" vpraša Svetopolk, ko sta bila sama.
„Is ti na je vse, kar je proti vno mojim besedam. Jutri večer smo svobodni, in nijeden Nemec ne pojezdi proti solnčnemu zapadu ali jugu na dom Tiho, in idiva na delo! Se to noč treba, da našinci vsi vedo, a toda Nemci ne vidijo, kaj mislimo."
Odideta k zadnjemu koncu šatorov, kjer so imeli slovenski Susli vozove in kjer je Vitoglav sb-l z Ljubljani in Tvrjmi, Ečeg »j s Crm-njani in druga vojna družina Slovenov, idočih iz posiljenosti ali nevednosti z Nemci v boj.
Noč je bila. Ognji v taboru nemške vojske so pogasnili, le pri stražah so bili svetli. Vojaki so spali. Hlad, vedno obilnejša rosa po travi in grmovji kakor tudi zvezde na jasnem nebu so kazale, da se
jutro bliža, dasi se v vzhodu nebo še ni nič bolj svetilo nego drugod po nebesi.
Ob tem času je s brzim korakom stopil načelnik straže pred voj- • vodskim šatorom k Engiskalku in ga budil iz spanja.
„Kaj je?" vpraša stari vojvoda zaspan.
„Kar imamo Slovenov s seboj, vsi so že na nogah in v orožji.	<
Nekateri se prepasujejo s slamo ali z belim platnom. Vozove so na kupe zvozili, klanec ž njimi zagradili; vse to po noči, a nihče ne ve, kdo jim je to ukazal," poroča stražar.
„Sedi! Kaj hočejo?" zagrozi se silni Engiskalk, vrže odejo raz sebe in skoči na noge, pa poseže po zgorenji obleki. „Pojdi brž in pošlji koga po Svetopolka, jaz mu ukazujem, naj takoj sem pride, takoj!"
Stražnik pošlje zunaj sla do Svetopolka, knez se oblači, pa vprašuje vrnivšega se stražnika, kaj on misli.
„Vprašal sem jih sam, zakaj vstajajo zarana, ali ne odgovarjajo. Najsumniveje pak se mi zdi prepasavanje s slamo ali belino, če ni to kako zmenjeno znamenje?"
Engiskalk se od jeze zarudi, zaiskrč se mu oči, vstane, opaše težki meč in poseže po kopji, slonečem ob kolci sredi šatora v zemlji stoječem, na katerem je olje dajalo slabo brlečo luč.
„Konja mi odvežite, ljudi moje skličite, pojdem sam gledat."
Za malo hipov je Engiskalk na čelu nekoliko jezdecev preko ta-borja dirjal na zadnjo stran, kjer so bili Sloveni. Tu je vojvoda res videl, da je bilo vse tako, kakor mu je rekel stražnik : Sloveni so bili na nogah, oboroženi, za novosestavljenimi voz<5vi, v temi, med seboj tiho govoreči, na njegova vprašanja odmikajoči se.
Tam na griči je bil ogenj in Svetopolk pri njem z Zemižiznom in veliko druščino. Tja Engiskalk zapodi konja in drugovi za njim. Ko pride do pod griča, pošlje vojaka k Svetopolku, naj pride takoj doli. Zdaj se domisli, da se prej odposlani poročevalec niti vrnil ni in jasno mu je, da se tu ravna o zaroti.
„Vsa vojska na orožje!" Ta ukaz pošlje po taborji, a od Svetopolka dobi tudi hitro jasen odgovor: „Pot od Engiskalka do Svetopolka ni daljši nego pot od Svetopolka do Engiskalka."
„Tako se drzne govoriti z vrhovnim vojskovodjo Sloven suženj !" Od jeze se vspčni Engiskalk, izpodbode konja, jaha kopjemet blizu do Svetopolkove družine in zvižgaje sfrči po zraku ostro kopje ter se ravno poleg Svetopolka zapiči v zemljo. Z naglim skokom izdere Svetopolk nemško orožje, zavrti ga nad glavo in z umno roko vrže kliče: „Udri srako!" ostro kopje navzdol v krdelo, kjer se je blisketalo kon-
jikov svetlo orodje v svetli.noči. To je pa bilo kakor znamenje drugim Slovenom, blizu stoječim, vsak je poprijel tul s pušfcami ali s klicem: „Udri srako!" lučll mlat na nemško krdelee. V hipu je popadalo več nemških jezdecev raz konj, drugi z Engiskalkom se* obrnejo in ubegnejo v tabor nazaj, kjer se začne vrišč, vpitje in ropot orožja.
„Prenaglo, prenaglo!" reče Zemižizen in v velikih skrbeh gleda na vzhod. Tam se je počenjalo res že nekoliko zoriti, ali dogovorjenega znamenja, da pridejo že Slavomirovi Moravci, videti ni še bilo nikjer.
„Vsak čas morajo oni od spredaj priti, glej dani se," kaže Svetopolk.
„Rekli so, da zažgo grmade, a glej, nikjer ni še ognja; začel si prezgodaj", reče Zemižizen.
„Čuješ li, Svetopolk, ves tabor se dviga na nas, deset proti jed-nemu, to ni ravna borba. Kje so vaši Sloveni, ki primejo od one strani Nemce?" vpraša jezno Motižir, videč opasnost od Engiskalkove vojske, kateri so bili Sloveni za hrbtom.
„To ni ravna borba, umeknimo se!" reče drug in mrmranje se čuje za vozovi.
„Niste nam istine povedali! Kje so Moravci?"
Že so se uvrščali nemški vojaki, da udarijo na krdelo slovenskih sodružnikov za vozovi, ki so se jim bili izneverili.
„Varali so nas z obljubami oni moravski Sloveni; v zdsado smo zašli, žive glave ne odnesemo, ker premalo nas je samih; a zato se ipak branimo po moževsko," govori Vitoglav.
„Samö da se nekaj časa vzdržimo, potem pridejo," vpije Svetopolk.
„Znamenje! Hejo! Že so tu!" kliče zdajci Zemižizen in kaže na ogenj, ki je bil vsplapolal in se od hipa do hipa množil onkraj nemškega tabora na gričih.
„To so prijatelji naši, Sloveni iz Velegrada, bitva se začenja, mi nismo sami!" kliče Svetopolk.
Slovenje pri vozövih zaženo donebesni krik veselja in udarjajo ob orožje.
„Zapalite vozöve!" kliče Svetopolk in hitro so Nemci videli za hrbtom ognje, pred saboj ognje, za tilnikom sovražnika in pred seboj sovražnika.
Strah obvzame nemško vojsko. Noč, neznani kraj, nepričakovani napad, izdaja v svoji sredi — vse je množilo grozo in nered. Zastonj sta vojvodi Engiskalk in Vilbelm trudila se urediti vojsko na kup, da bi samö braneč se čakala belega dneva. Viharno so pritiskali Mo-
ravci od spredaj, bilo jih je vedno več, kakor listja in trave, od zadaj pak so letele pušfce in sekire nemški vojski v hrbet od upornih Slovenov pod Svetopolkom.
Ko je zasijal beli dan, bila je nemška vojska že razbita in razkropljena, Sloven i pa združeni, bojni klic Svetopolkov slušajoči. Strahovito je divjal slovenski meč. „Udri srako !" glasilo se je dogovorjeno gaslo med Moravci in Sloveni, Posavljani in Popravljani. Kjer je že zmagalčeva roka pešala v pomoru in poboji, tam je na konji prihrul krvavi Svetopolk in hrabril:
„Sekaj vraga, tolci, ne smili se ti, on je knezu Rastislavu oči iz žive glave iztaknil, smiljenja ne dajal, ne zaslužil!"
Sloven je bil taisti dan odložil ovčjo milo in potrpljivo naturo in bil je divji kakor tur razjarjen. Klal je kakor volk v hlevu med drobnico. Pomoril je vojvode nemške, Engiskalka, Vilhelma in druge kneze nemške, poklal vojake, ki so se branili, dohitel bežeče, zaplenil in za-robil <5ne, ki so se kleče mu udali in razoroženi.
Nemška vojska je bila uničena.
In ko je bilo krvavo delo dokončano, zbrali so se knezi in gla varji dneva trudni in izmed njih se oglasi Slavomir ter reje:
„Poslušajte me," možjč, in storite po besedah mojih ! Ne vidite li, da bi mi ne bili nikdar v jednem slavnem dnevi mogli uničiti sovražnika svojega imena in domovine svoje, sovražnika slovenskih knezov in slovenskega naroda in slovensko učene svete vere, ko bi nam ne bil Bog vsemožni posl;»l mojega brata tukaj, Svetopolka. Ljudje so mu povedali, da mu jaz nisem prijazen, in on je veroval tacim besedam, morda zaradi tega, ker nisva od jedne matere porojena brata. Jaz pa želim, da vidi, kako neresnično so mu ljudje besedovali o meni. Zatorej vas prosim, da meni odvzamete oblast vojevodstva, ki ste mi jo izročili in jo preložite na Svetopolka, ker znate, da je že denes on vojevodil, ne jaz, ker za boj mene Bog ni odločil, nego njega."
„Govoril je kakor bi mu bil brat jednomät," pristavi Naum; vsi drugi pak so zaklicali zdravje vojvodi knezu Svetopolku, ki je dene? Nemce premogel z zvijačo in s hrabrostjo.
Zbrali so se vojniki, trudni krvavega dela, in čuvši, da je vrhovni velitelj junak Svetopolk iz roda Rastislavljega in Mojmirov^ga, ve3elo so mu klicali „na zdravje."
XIII.
Mir Forchlieimski.
Moravska slovenska zemlja je bila svobodna po ti veliki dobljen, bitvi. a osvobodili so se, čuvši velike vspehe svojih bratov na severui
tudi Sloveni ob Muri, Dravi in Savi ter zapodili iz različnih krajev nemške duhovnike in z gradov nemške vojnike, čeravno od povsod Nemcev niso mogli pregnati, ker so bili že v mnozih krajih mel Slo-; veni naseljeni in ondi utrjeni.
Vsa nemška dežela pa je zajokala, ko je slišala grozni pokolj in konec vse nemške vojske. Od velike ponosne armade ni bil ni jeden orožnik prišel domov, kajti kar je bilo v bitvi pred Velegradom živega uteklo pred slovenskim kopjem in mečem, uničili so nižje stanujoči Sloveni na begu.
Svetopolk pak pošlje h Karlmanu vest, ki je govorila:
„Mi imamo ujetih veliko število vaših vojakov, katerih nečemo zasužnjiti, kakov vi z našimi delate, kadar jih oborožene v oblast do-bote. Nego mi smo pripravljeni izpustiti jih k vam na svobodo, ako nam vrnete vi one Slovene, ki jih imate ujete, da jih zamenjamo z vašimi vojnici in te vam nazaj pošljemo, moža za moža šteto po pravici. Posebej pa še zahtevamo, da nam vrnete Metoda, ki ga naš narod svojega svetca in učitelja zove in ki ga vi brez pravice v ujetstvu držite, kakor ste hoteli nas, dokler vas nismo spoznali. Za vsacega našega tala, ki ga imate, damo vam po jednega vašega svobodnjaka, a za Metoda vam damo dvajset plemenitih in svobodnorojenih glav vašega roda.K
Ko je Nemec kraljevič Karlman dobil to poročilo, poslal je pač nekoliko slovanskih talov in ujetnikov v zameno, ali Metoda ni poslal, temveč rekel: da Metod ni ujet, ampak le čaka cerkvene sodbe škofov. Ako samö za te poslane tale Sloveni ne izroče vseh ujetih nemških vojakov, svobodnjakov in hlapcev, žugal je Karlman, da pride sam pönje in goijč Svetopolku in njegovemu rödu.
Na to groženje sklenejo Sloveni Svetopolkovi samö jednega in sicer najslabšega nemškega moža — kronika pravi: komaj pol moža — h Karlmanu poslati s poročilom: „Nam je Metod več vreden kakor vsi drugi, njega nam vrni, ker po krivici imaš ti našega učitelja ujetega, in dokler nam Metoda ne pošlješ, ne bode nobeden vaših videl svobode, kar nam jih je vojna sreča izročila v oblast/
Sešli so se Nemci v Forchheimu in slišali vest od Slovenov" v Moravi. Vojnici in knezi bi bili radi dali Metoda, nebojevitega popa, v zameno za svoje ujete tovariše, ker neugodno jim je bilo vedeti, da so v sovražnikovi oblasti. Ali jezno so vstali nemški škofje in ^duhovniki in rekli:
„Naglavni greh bi bil zoper našo vero, ko bi izdajali mi tega krivoverca; naša cerkev ima pravico nad njim; vi pa, katerim je Bog
izročil meč, da se bojujete za njegovo in svojo slavo, ne mislite, kako bi se ponižali pred sovražriikom in jetnike od njega izprosili. Vzdignite se, zberite novo veliko vojsko, rešite čast rodnega si imena in z mečem v roci osvobodite brate svoje iz slovenske sužnosti."
Takö so nemški cerkveni možjč govorili in nemški knezi in vojnici so jih poslušali. Resnica je to, rekli so, in ukrenili novo večjo vojsko pripraviti na Moravče. Turingi in Saši so dobili od Karlmana vojno povelje in postavili so silno množino oborožencev.
Ta vojska je precej udarila na moravsko mejo. Moravci pod Sve-topolkom pak so je že čakali in bila se je nova bitva. Tudi zdaj je Svetopolk slavno zmagal Nemce. Sloveni so se hrabro bili in nemški kronist sam daje izpričevalo, da so se v ti bitvi celö slovenske žene poleg mož hrabro bojevale in nemške grofe s kiji in drogi metale s sedla na tla. S sramoto je turinško-saska vojska, kolikor ni bilo razbite, pribežala v nemške pokrajine.
Ob tistem času sta vodila dva nemška višja duhovnika, škof Arno in opat Sigehard iz Fulde, drugo frankovsko vojsko iz vzhodne marke zoper Slovene. Ta je bila od kraja srečnejša, predrla je v slovensko zemljo in šla do blizu Velegrada. Ali Nemci so morali tudi od tod pobegniti, ko je Svetopolk prišel svojcem na pomoč. Na begu je Svetopolk škofa Arna in opata Sigeharda daleč podil in njiju vojski pripravil velike izgube.
Vsa tepena nemška zemlja je z zobmf škripala. Karlman je svoj srd hladil s tem, da je od časa do časa, zdaj tukaj zdaj tamkaj poslal močna vojna krdela čez mejo, da so požigala, plenila in pustošila Slovenom deželo. Na ta način jih je mislil omehčati.
Ali Svetopolk je prežal in čakal in kmalu se mu posreči, ko je bila jedna taka velika četa Bavarcev pod škofom Em brich o m zaletela se v slovensko zemljo pustošit, Nemce zopet smrtno udariti. Skrivaj pošlje namreč vpadlim Bavarcem svoje vojske za hrbet, pobije öne Bavarce, ki so na Dunavu stražili ladje za prevoz, in tako odrezane bavarsko-nemške pustošnjake in roparje poseka, polovi ali v Dunavu potopi. Le škof Embricho je bil z malo družino unesel pete.
Zdaj so Nemci imeli strah pred Sloveni. Ni jim več na misel hodilo vpadati v slovensko zemljo, temveč poročali so, da žele miru. Sloveni so bili takoj pripravljeni mir skleniti, oni, ki niso nikoli sosednih dežel nadlegovali in osvojevati hoteli, kakor Nemci, temveč so vedno le svoje branili in se le ustavljali razširjenju nemštva.
Svetopolk je bil že leta 873. poslal ujetega nemškega svobodnjaka Bertrama h Karlmanu, ki je ravno v Eisenstädtu bival s
predlogi mir«, a Karlman tačas ni hotel še priznati neodvisnosti Slo-venov. Šele ko je tudi v malih bojih ob meji vedno nesrečo imel in je videl, da Sloveni jako vstrajno in hrabro vojujejo, še le ko je Karlman jedenkrat sam bil v največji osebni opasnosti — malo je manjkalo, da ga Svetopolk ni ujel — udal se je in hotel narejati mir.
Ker se je Karlman po pravici bal, da Svetopolk in Sloveni, od Nemcev že tolikrat prevarjeni, ne bi radi verovali jednemu njegovih ljudij, ki bi z mirovnimi ponudbami k njim prišel, izbere si tujca za ta posel. Ravno tedaj je bil namreč, od papeža h Karlmanu poslan, prišel višji duhovnik iz Italije, Janez iz Benetk, zahtevajoč v imeni papeževem, naj ne drži dalje Metoda v zaporu. Nemški kraljevič se je udal v to tem lože, ker so ga že itak bili Sloveni primorali in bi bil moral na to misliti tudi brez papeževega terjanja. Ali dobro je porabil priliko in stavil pogoj, da izpusti Metoda na svobodo, ako mu papežev poslanik gre v slovanski tabor in tam sklene za Nemce kolikaj ugoden mir.
Benečan pride k Svetopolku in tu se je naredil mir. Nemci so morali priznati neodvisnost moravških Slovanov, Slovenje so obljubili nemške naselbe, kolikor jih je že med njimi bilo, pri miru puščati in nemškim duhovnom prihoda v svoje dežele ne braniti, kajti med vojsko so bili vsi ti iz slovenske zemlje izgnani. Sosebno je Karlman na zahtevanje solnograških škofov zahteval, da se od strani Slovenov v Podravji in Posavji, ki so se bojev in zmag Svetopolkovih soudeležili, ne preganjajo nemški priseljenci in duhovniki in da Metod ne stoluje dalje pri Kočiji v Ptuj i in Mosaburgi, nego na Moravskem. Da bi učitelja le skoraj dobili iz ujetstva domov, silili so njegovi učenci v Svetopolka, naj se tudi v to uda. Od obeh stranij so se zamenjali ujeti zasužniki, Nemci so obljubili tudi Metoda na svobodo pustiti.
V mirovni pogodbi v Forchheimu leta 874. je bil ta mir med Sloveni in Nemci slovesno potrjen od poslaništev obeh narodov.
Slovensko ime je bilo tačas veliko v Evropi. Bali so se pred Slovenci potomci onih, ki so razsuli Rim in v zapadu Evrope ustanovili najmogočnejšo državo, bali so se Slovenov potomci Karla Včlicega. Kar Čez noč iz tal je bila vzrasla mogočna slovenska država v srci Evrope; kakor mlad velikan je stal slovenski narod tukaj, mnogobrojen ob najlepših rekah Dunavu, Labu, Vltavi, Savi, Dravi, in bili sta dve veliki imeni, katerih veljavo je priznal vsak Sloven brezuvčtno, Svetopolk, junak meča in bojnega kopja, a Metod, mož modrosti božje in svete knjige. Skupno in v slogi sta mogla ta dva velika moža Slovenstvo v krepko državo utrditi in s tem dati Evropi drugo lice. Drug druzega
podpirajoč, drug druzega dopolnujoč, veliko narodno delo del&č med seboj, odločevala sta o tisočletni bodočnosti.
Zaradi tega je to stoletje v zgodovini za Slovene tako velikanskega pomena.
Da je velikanskega pomena, to so že tačas instinktivno spoznali Nemci, zato so po sklenenem miru — sklenili boj nadaljevati zoper	<
Slovene skrivaj in javno, z vsemi pomočki, brezozirno.
Da li so spoznali tudi Sloveni velikost momenta?
Iz domače zgodovine.
Piše Ivan Vrhovec.
VIII.
Tlaka.
(Konec.)
esar Jožef II. je pri nas na slabem glasu, nekoliko zato ker se je vtikal preveč v cerkvene in včrske stvari, v prvi vrsti pa gotovo zato, ker je nameraval uvesti in je res tudi uvedel v vseh avstrijskih deželah v šole in urade nemški jezik. Toda še mu spregledamo to pego, blesti se njegovo ime med najodličnejšimi Habs-buržani. Tacega moža, ki je posezal z energično r>ko v vse stroke javnega življenja in zboljšal in prestrojil avstrijsko upravo do živega, iztrebil zastarele razvade srednjeveške, ki so se držale tedanjega človeštva in ga ovirale v njegovem razvitku — tacega moža ne smemo soditi s tesnosrčnega, narodnostnega stališča. Prijatelj in čestilec človeštva se je uprl z vsemi svojimi močmi, da odpravi krivice, ki so sedele večini njegovih podložnikov za vratom D.isitudi se mu niso posrečile vse reforme, dasitudi se je marsikatere stvari lotil od napačne strani in bi bilo v marsikaterem slučaji bolje, da bi bil pustil stvar pri starem, vkljub vsemu temu vodili so ga pri vseh njegovih podjetjih najblažji, najple nenit"jši nam ni. Tudi ko bi ne imela zgodovina zabeležiti o njem ničesa druzega — kakor, da je olajšal toliko milijonom kmetov težko butaro tlake, že sam ta čin storil bi ga nesmrtnega.
Olajšal je le tlako, popolnoma odpravil je ni, ker je bila to nemogoča stvar. Leto za letom je izdajal patente, ki so diug druzega dopolnovali ter imeli veljavo za vse dežele, razven, če je bilo na ka-
cem kraji izrecno povedano, da veljajo določila patentova samö za to iil i ono deželo.
Odslej je mogel graščdk pritisniti kmeta samö še, da mu je tlačanil z živino sto in štiri dni v letu; vsaj za Spodnjo Avstrijo je veljalo to. Na Češkem pak je ostalo pri treh dneh. Leta 1775. je določil patent za Češko prav natanko, kako se zahtevaj tlaka. Vsi kmetje so se razdelili po cesarskem davku, ki so ga plačevali, v šest razredov. Kmetje prvega razreda so plačevali do 9ll2 gld., druzega od 9 l/a do 14 gld. 15 kr., tretjega od 14 gld. 15 kr. do 18 gld. 30 kr., četrtega od 18 gld. 30 kr. do 28 gld. 30 kr., petega od 28 gld. 30 kr. do 42 gld. 45 kr.; v šesti razred pa so spadali tisti, ki so plačevali več kakor 42 gld. 45 kr., naj je bilo potem že kolikor koli.
Po tem patentu je tlačanil kmet šestega razreda s štirimi živin-Četi po tri dni v tednu in od sv. Janeza do sv. Venčesla ravno toliko dnij z jedno osebo; kmet petega razreda s tremi živinčeti tri dni v tednu in od sv. Janeza dalje z dvema Človekoma. V tem razmerji je razdelil cesar tlako, ki seje zvala „Zugrobot", vsem šestim razredom.
Razven teh ljudij jih je bilo mnogo, ki so imeli tako majhna zemljišča, da jih niso mogli vtekniti niti v najnižji, prvi razred. Ker pak so imeli vendar le, dasitudi le majbna zemljišča, zadela je tlaka tudi nje; tlačanili so pa le z roko („Handrobot"). Tistim, ki so plačevali po 57 kr. letnega davka, naložili so, šesti nd vaj setd ne vno tlako z jedno osebo na leto. Davkoplačevalci do 2 gld. 51 kr. so tlačanili po dva dni v tednu in v ti razmeri dalje do treh dnij v tednu.
Po ti novi naredbi se je znižala tlaka marsikomu; tacega pod-ložnika ni mogel graščak več siliti k poprejšnji večji dolžnosti; narobe pak bi bil moral tudi marsikdo tlačaniti odslej več. Ker pa je cesar v patentu naravnost povedal, da je izdal novo postavo ne v korist graščakov, ampak kmetov, zato je dal vsacemu na voljo, naj ostane ali pri stari dolžnosti, ali pa si obrne nova določila v svoj prid.
Na Avstrijskem je tlačanil odslej najboljši kmet največ sto in štiri dni, torej po dva dni v tednu. Vendar je dovolil cesar graščakom toliko, da so mogli pritisniti, kadar je bilo veliko dela, kmeta k trem dnem, nikakor pa ne več. Tacih podložnikov, ki so že po patentu bili dolžni tlačdniti po tri dni — to se je godilo n. pr. na češkem — tacega ni smel graščak siliti k večji tlaki, kajti cesar je odločno izrekel, naj ne tlačani nihče več kakor tri dni v tednu. Dneva, ki ga je opravil kdo čez odločeni mu rök, ni mu smel graščak odpisati, če podložnik sam ni zahteval tega, ampak moral mu ga je plačati; cena je bila določena za vsak kraj posebej in okrožni urad je
imel skrbeti zato, da so se graščaki res ravnali po cesarjevih ukrepih. Ako pak tlačan ne bi hotel tudi proti plačilu tlačaniti več, kakor je velela postava, graščak ni imel moči siliti ga k temu. Ce je rabil graščak ljudi, moral je všteti kmetu, ki mu je poslal človeka namesto živine, dan ravno tako, kakor bi bil prišel poslednji z živino na tlako.
Tlako z živino so uporabljevali graščaki za vse le mogoče posle in ne samö za poljska dela; po sto in sto kmetov je služilo zgolj njihovim osebnim potrebščinam. Koliko potu se je prelilo in koliko krvavih žuljev napravilo, predno so nastali brezštevilni in velikanski gradovi, ki vlečejo na vseh krajih oči nase! Tu ni bil noben hrib prestrm in previsok; čim strmejši je bil, tem ugodnejši, ker je obetal tem večjo varnost. Z nepopisnim trpljenjem so vozili kmetje kamenje v strmi breg; graščak ni bil v zadregi, saj je imel kmetov dovolj; najmogočnejši grad ga je stal le malo, kajti tlačanil je tudi rokodelec in mu spravil vsa dela, ki jih je potreba pri poslopji. Dovažanje v strmi grad je bilo takisto pozneje težavna stvar, a tudi te vožnje je opravljal kmet. Dandanes se gradovi opuščajo največ iz tega uzroka, in marsikateri graščak bi ohranil rad stari, podedovani grad, četudi ne mara stanovati v njem, vendar v tacem stanu, kakor ga je dobil po svojih očetih, a vzdrževanje bi stalo preveč novcev; zato propadajo	<
gradovi in imajo le še pomen kakor priče nekdanje kmetske reve. Ponehale so po grajskih gozdeli velikanske lovske gönbe, potihnil hrup in lomastenje, s katerim so podili kmetje lovcem divjačino pod puške. Potem, ko je izdal cesar Jožef II. svoje patente, moral je graščak z dnevi dobro računiti, kajti če podložnik ni hotel, graščak ga ni mogel siliti, da je poslal svoje ljudi tlačanitf. Vrhu tega se je zmanjšalo zanj tudi število dnij in ljudij, ki jih je smel prej terjati.
Jako samovoljno so ravnali s tistimi kmeti, ki so imeli opravljati tlako z vozmi. S svojimi pridelki so jih pošiljali v tržna mesta ter jim pri tem vštevali samo dneve, ne pa dalje, ko je stal dan na poti kmeta vendar veliko več, kakor doma. Zato je ukazal cesar, da mora storiti kmet tekom leta največ dvajset milj daleč poti, ali, ker je potreboval za pot domov zopet dvajset milj, storil je torej po novi postavi največ štirideset milj dolgo pot.	(
Mnogo poslov pak je kmetu popolnoma odpalo. Čolnarske posle je ukazal cesar vse odpraviti. Poprej so nakladali ladje brezplačno, stražili in vlačili jih, ko jih je bilo potreba popravljati, iz vode, delali jämbore in vrvi, mlatili so za čolnarje in opravljali le proti jako majhnemu plačilu, največkrat pa za samo hrano različne posle na ladjah.
Tlačanje so pobirali iz ribnjakov ribo, trebili blato iz njih in jih polnili z novo ribjo zalego. Pošiljali so v grajske mline, pivovarne, žganjarije svoje hlapce. Brezplačno so čuvali kobilarne („Stiittereien"), pasočo se živino, poljske pridelke itd. Vsi ti posli so se jim morali odslej plačevati, tudi v tem slučaji, če je imel terjati graščak od svojih podložnikov še kako tlako z ljudmi. Več niso bili zavezani še po vrhu tlake kositi grajske travnike, sušiti in spravljati mrvo, saditi zelje, polivati ga, okopavati in sekati. Nihče ni mogel tlačanov več siliti lan ali konoplje brezplačno ruvati in treti, za grajske konje rezati rezanieo, v stopah proso in ješprenj phati in ajdo mleti, delati laneno olje ter kopati jarke okoli grajskega sveta. Vsi ti opravki so se zdeli graščakom tako malenkostni, da jih niso v tlako nikamor niti vštevali. Brezplačno so jih zahtevali od kmeta. Odslej pak jih celo v tlako vštevati niso smeli, ampak so morali ljudi najemati, če so hoteli imeti te posle opravljene.
Ako je bil tlačan dolžan razvažati gnoj na grajske njive, prisilil ga je graščak, da mu ga je tudi raztrosil. To je bilo odslej prepovedano, prepovadano pa tudi od kmeta zahtevati gnoj na posodo.
Nekateri podložniki so imeli opravljati takozvano sčlsko tlako („Fussrobot"). Raznašali so pisma in opravljali za graščaka razne selske posle. Pri razlaganji tlake pa so šli graščaki tako daleč, da so prištevali tudi sejanje žita na polji k selski tlaki, ker je moral podložnik seveda hoditi. Cesar je prepovedal tako razlaganje.
Odslej niso smeli graščaki več terjati stanarine („Wohnungszins", komorna) od kmetskih pri starših svojih stanujoči h otrok ali od „starih", ki so oddali zemljišče smu in stanovali pri njem. Opirali so se prej na to, da pobirajo taki ljudje les za kurjavo po grajskih gozdeh.
V nekaterih krajih so imeli graščaki navado, da so dajali prodajo loja, mazilo za voze („Wagenschmiere0) in opanke samö jednemu v najem. Mesarji so smeli prodajati loj jedino le grajskemu arendatorju. Cesar je ukazal, da se ne smejo staviti pri prodaji nikomur meje, in to ne le za loj, ampak sploh za vsak pridelek. Že leta 1752. in 17G8. je ukazala cesarica Marija Terezija, da ne sme noben graščak podložnikov svojih siliti, naj bi samo njemu prodajali svoje pridelke. Leta 1787. je Jožef II. dodal ti prepovedi še dostavek, da ne smejo siliti podložnikov, prodajati svojih pridelkov ceneje, nego li je bil kup; celö tačas ne, če so se podložniki kdaj z graščakom tako pogodili. Pač pa je pridržal cesar s patentom dne 10. sept. 17G8. leta graščakom pravico, da so smeli od svojih podložnikov zahtevati, naj ponudijo, kar imajo za prodajo, najprej njim; toda kmetu je bilo dovoljeno prodati svoje blago drugam,
ako se ni mogel pogoditi za ceno. Nasprotno temu pa so usiljevali graščaki svojim podložnikom take stvari, ki so jih sami imeli v obilici. Tako je morala na Češkem n. pr. rodovina, ako ji je umrl kdo, kupiti od graščaka določeno mero piva („Sterb- oder Todtenbier"). Če so se kje stepli, mtfrali so pretepalci za kazen kupiti proti svoji volji piva iz grajske pivovarne. Že cesarica Marija Terezija je prepovedala to leta 1752., njen sin pak je grašč&kom naprčeno kazen za tak slučaj povišal. V nekaterih krajih je bilo celo obično, ker so imeli graščaki svoje gostilne, da so morali podložniki toliko in toliko jedi in pijače v njih použiti. Kdor ni izpolnil dolžnosti svoje, moral je plačati odškodnino.
Kadar so pripeljali kmetje v graščino žito namesto davka („Zins-getreide"), plačati so morali takozvani „prašni denar" („Staubgeld"), češ, da je žito prašno, zatorej slabše. In ker so ga v graščini zmerili, terjali so tudi za ta opravek neko pristojbino („Massgeld").
V Galiciji n. pr. je moral podložnik od vsakega voza sadja, žita, loncev, steklenic itd., ki jih je peljal v mesto na prodajo, pripeljati nekoliko komadov v graščino, vrhu tega pa še plačati, ker je odpeljal blago v mesto, arendatorju malo vsoto, „targove" zvano.
Da so se osigurali graščaki, da jim kak kmet ne uide ter meni nič tebi nič ne popusti zemljišča svojega, zahtevali so od njega kako zastavo („Pfand oder Bürgschaft"), bodisi v denarjih, bodisi v blagu.
Zato, da so smeli goniti gosi na pašo, opravljali so podložniki kurjo desetino („Fiederzeliend") ter prinašali vsako leto dolžno število gosij v grad.
O sejmeh ali shodih so graščaki ukazali zapreti vse gostilne razven jedne. Gostilničar, ki je vzel to gostilno za takšen dan v najem, smel je cčno pijači povišati ali pa vsiliti soseski posebno mero.
če sta se vzela dva v zakon, prinesti je morala v Galiciji nevesta graščaku za to, da je dal dovoljenje za ženitev, künino kožo. („Marderbalg") ali pa plačati toliko, kolikor bi bila vredna. Ta davek so zvali: „kunica". Na Kranjskem te navade ni bilo, kajti tu se je kmet lehko ženil brez graščakovega dovoljenja.
Če so hodili grajski sluge po vaseh rubit, postrezati so jim morali podložniki s kruhom in sirom, s pivom, z žganjem, z medico, s piščanci itd., njihovim konjem pa dajati klaje in ovsa. Dostikrat so prihajali grajski uradniki po opravkih v vasi. Tudi te so morali kmetje preskrbovati z vsem potrebnim,
Kar se tiče novcev, imeli so naši predniki križe in težave, kajti med ljudmi je bil vsakovrsten denar; morda ga ni bilo velikaša v Evropi, če
je imel pravico kovati denar, da ni prišlo nekoliko njegovih novcev tudi v naše slovenske kraje. Komur je do tega in se mu ponuja prilika, pregleda naj plesnive petfce in tolarje, ki jih ima še tu pa tam kakšen star očanec ali v dve gube ležeča mamica varno skrite: prepričal se bo, da je v taki nogavici, (bržkone je posebna vraža svetovala, shranjevati srebern denar le v nogavicah) zbrana družba najrazličnejših evropskih mogotcev. Dobrega srebernega denarja kmet ni dajal rad iz rok in je plačeval dolžnosti svoje s takim, kakeršen mu je slučajno prišel v roke. A tudi graščaki so vedeli ceniti dober denar in zahtevali od kmeta, da jim plačuje davke samö s tacim. Sicer je plačeval kmet svoje davke po največ v blagu („in natura"), vendar pak jih je bilo mnogo, ki jih je moral plačevati v denarjih. Celö desetino, ki je bila po svoji naravi že samö davek v blagu, morali so kmetje nekaterim graščakom plačevati v denarjih.
Vse doslej omenjene krivične razvade je prepovedal cesar Jožef II. v patentu z 8. dne marcija 1784. leta. Naročil je graščakom, da pobiraje desetino ne smejo izbirati najboljših pridelkov, ampak jemati po vrsti, kakor jih dobe ležeče. Med kdpami ali razstavki žita, postavljenimi na polji, niso smeli izbirati, ampak naložiti vsaki deseti raz-stavek. Da pak bi tudi kmet ne mogel slepäriii in bi ne zbral v deseti razstavek najslabših snopov, dovolil je cesar, da so smeli začeti grajski hlapci šteti takisto sredi njive, torej kjer se jim je ljubilo, toda držati se jim je bilo tega redu. A tudi pri tem je poskrbel cesar kmetu majhno olajšanje. Ako je imel n. pr. kmet na dveh njivah stavkano žito, in se na jedni njivi ni število ravno steklo na deset, niso smeli grajski hlapci šteti na drugi njivi dalje, ampak pričeti znova Pri tem je bil kmet toliko na dobičku, da so vzeli desetinarji n. pr. od devetin-tridesetih razstavkov žita samo tri, dasitudi je manjkalo samö še jednega razstavka, da bi bili vzeli štiri. Kar se tiče desetine, treba pa je omenjati, da se izraz ne sme jemati strogo; od marsikaterega pridelka je pristajal graščaku tretji ali četrti komad, davek pa se je navzlic temu imenoval „desetina".
Predno se poslovimo od bremen, ki so jih nalagali graščaki kmetom samovoljno, omenjati hočemo še nekaterih. Marsikje so imeli navado, da so prepovedali kmetom klati živino celö za domačo potrebo. Vsiljevali so jim za klanje živino, ki je sicer nikakor niso mogli spečati v denar, ali pa so jo zaklali sami ter priganjali kmete, da so kupovali tako mesö od njih na funte. Če se je graščaku kako blago izpridilo, moral# ga je kmet kupiti, naj je počel ž njim potem, kar je hotel. Gališki graščaki so pripravili svoje podložne Žide z grda do tega, da
30*
so vzeli od njih kako pristojbino, gostilno, pravico za klanje itd. v najem. Takih in jednakih slučajev bi se dalo napisati polno knjigo.
S tem, da je prepovedal cesar Jožef II. vse te krivične razvade in popolnoma natanko določil, koliko tlake sme graščak terjati od svojega podložnika, izkazal se je kmetom nepresežnega dobrotnika. Odslej je vsaj kmet vedel, kje se naj pritoži, ako bi se mu godila krivica. Vsaka dežela je bila namreč razdeljena v več krogov („Kreise"), katerim glave so nazivali okrožne glavarje („Kreishauptleute"). Tem in njihovim uradnikom je ukazal cesar strogo, naj gledajo na to, da se bodo gra-ščaki strogo držali njegovih povelj. Nobenemu kmetu tožniku naj njegove tožbe ne odbijejo in ko bi se okrožni urad sam ne upal kake stvari razsoditi in ne poravnati prepira med graščakom in kmetom, oddaj to stvar guberniju, najvišjemu cesarskemu uradu v deželi.
Sicer je bilo kmetu s tem že jako pomagano, ali cesar ga je želel grajske oblasti kolikor m6či in najrajši popolnoma oprostiti. Dal mu je na izbiro ali res opravljati tlako, ali namesto tega plačevati graščaku davek. V ta namen je objavil takozvani „Robotabolitions-system". Kmet, ki se je odločil za plačevanje, postal je pravi posestnik, lastnik zemljišča svojega, v tem ko je bil prej le nekak najemnik, kajti gospodar njegovega zemljišča je bil naposled vendar le graščak. Merilo, katero je cesar izdal v ta namen, ukazovalo je:
1)	Podložnik, ki je tlačanil doslej po 13 dnij v letu, naj bo plačeval po 1 gld. 30 kr.
2)	Kajžar („Häusler oder Barakner"), ki je imel tlačaniti 2G dnij, plačuje po 3 gld.
3)	Yrtnik („Gärtier oder Schalupner"), ki je bil dolžan opravljati tlako z roko, naj plačuje po 3 gld.
a)	Od hiše 3 gld.
b)	Od zemljišča za vsak vagän, ki ga poseje nanje, 21 kr.
(Z vsacim vaganom pa se je moglo po cesarjevem ukazu
posejati 528 štirj. sežnjev.)
4)	Podložnik, ki je bil dolžan tlačaniti z živino, imel je plačati :
a)	od hiše G gld.,
b)	od zemljišča za vsak vagän posetve 21 kr.
„Dominium directum" pak je ostal tudi po novih postavah še takim graščdkom, katerih kmetje so se odločili plačevati rajši davek, kakor opravljati tlako. „Dominium directum" je dajal graščaku pravico, zapoditi tudi davek plačujočega kmeta, ako 1 zemljišče popolnoma zanemarja, 2) ako se zelo zadolži, 3) ako ne plača davkov, katere je obljubil. Dalje je ostal graščak tudi odslej še za vse tožbe
kmetovske prva instanca. Kmetje so morali obljubiti zvestobo in pokorščino in se zavezati, da ne bodo razkosdli brez vednosti graščakove prevzetega zemljišča ter ga ne prej popustili, dokler ne bodo preskrbeli graščaku povoljnega namestnika. Tlake prosti kmetje pak so morali vendar še obljubiti, da bodo po vrsti in proti plačilu preskrbeli graščaku vse ljudi, naj bi jih za svoje opravke potreboval še toliko. Tem potem so dali torej graščaki zemljišča svoja, ki so jih obdelovali doslej na svoj račun, iz rok, izpremenili jih v kmetska gospodarstva in dobili zagotovilo, da bodo za vse nekdanje svoje dohodke od kmetov popolnoma odškodovani.
Dne 1. marcija leta 1777. je pozval cesar vso gospodo, naj vsprejme in uvede to sistemo povsod, kjer se ji bo zdelo ugodno. Najbrž pa je ta sistema graščakom kaj malo ugajala, kajti cesar se je čutil prisiljenega, leto za letom pozivati graščake, naj vsprejmö njegove nasvete. Leta 1783. je ukazal, da se uvedi ali vsaj poskusi nova sistema na vseh meščanskih, kameralnih, nekdanjih jezuvitskih in vseh duhovskih zemljiščih, naj so potem že last razpuščenih ali nerazpuščenih škofovskih kapiteljnov ali samostanov. Na vsak način pa naj delajo cesiirski uradniki na to, da se odpravi vsaj kolikor največ moči tlake, da se razdele zemljišča grajskih pristav in tretjič, da se dado hiše in zemljišča kmetom res v popolno posest. Dvorni dekret 24. dne marcija 1783. leta je veleval znova uvesti novo sistemo v vseh deželah. Cesar je razposlal dvorne komisarje v vse dežele in pozval ondotne gosposke, naj jim strežejo v roko, kolikor se največ da.
Dasi cesar Jožef II. ni učakal, da bi se bili izpolnili vsi njegovi ukrepi, vendar je rešil kmeta za vselej iz reve, v kateri je ječal toliko stoletij.
l) Kropafschek, Oesterreichs Verfassung V. Bd.
Začudeno v sinjo globino Upira zvedave oči.
Prihajajo morski valovi
K obrežju skrivnostno šumeč, Odhajajo morski valovi Od kraja otožno vrvčč.
Šumenje, vrvenje on gleda,
Močneje mu bije srcc: Nc mara, nc mara že sluti
Življenja skrivnostno morje!
li a d i n s k i.
Kristali.
a	xm.
!|am v lepi zemlji štajerski zeleni Stoji mogila, malokomu znana, Krijčč pepčl najblažjega Slovana, Ki redko so vrstniki mu rojeni.
Ta grob je dvakrat svčta gruda m$ni, Ker hraniti v narččaji odbrana Fo duhu in po srci velikana, Mučenca naši stvdri je poštžni.
Mirita pod cvetnim hribcem vsaj počiva Junak-boritelj, blagi naš učitelj, Ker v svetu pokoj ni mu bil usčjen.
Ljubezen jači me do njega živa, Ki prave je prosvete bil Širitelj, Da ne opčšam sam s seboj razdvojen.
XIV.
Med nami vroče ti, pokojnik vzčrni, Duha buditi želel si krepösti, Zavednosti in delavne blagösti, A bili slabo tebi smo pokörni.
Nam žrtvoval svoj trud si neumorni, Zahvala zänj so bile ti grenkčsti. Klevet, zavist je niščetne podlčsti, Nasprotujoče v zlobnosti upörni.
Nesrečni mož, prevrčd so te poslala Nebesa mčd-nas, da bi narod s pa sil Po tvojih ukih sam se in povzdignil.
Pušfc trovanih mnoga prisvrčala V srce ti čisto, in brezum je mignil, Da vzdih bi tvoj sovraštva krik pregl dsil.
XV.
Moštvo pogiblje v naših dneh na sveti, Značaji bodo skoraj bele vrane, Zatorej njemu čast, kdor se ne gane, Ko viher bojni čuje pri hrumeti!
Stal ti si v bčrbah skala, ki podreti Žele moči jo zlobe razbrzdane, A vsem protiva mnogo let ostane, Prej nego času m6či jo razml6ti.
Let dokaj si za sveto domovino Meč ostri sukal ti duha in kčpje Precej je vrglo tvoje rokovnikov.
A da so padali pred tabo kakor snopje, Da sam nesrečno spasil si očino, ZlogOlkih nisi vbranil se jezikov.
XVI.
Žrtvuj srcc najblažje, čas in glavo, Vspodbüjaj, uči. vnemlji, teši brate, Poniglavci razgnjevljcni so nate, In se pod tvojo ne zberö zastavo.
Zalega se modräsja skrije v travo, Ko prideš blizu, žvižgajoč sc vate Zažene gnčča te strupnozobiite Golazni, ker ji motiš nje zabavo.
Ti želel si, da kaži plemenito Slovensko naše ljudstvo se povsodi, Nihče zdaj pregorak in zdaj premrzel.
Modrasi, ti sovražnik njih svobodi, Očito v te so sikali in skrito, Zdaj v tvojih svojcev vrsti zije — vrzel.
XVII.
Bojnik bil ti. služčč samö resnici, In čemur nas učil si, kar govčril, Vresmči se, ko lepši dan zazoril Po božji večni bode nam pravici.
Somišljencev je tvojih to peščici Takisto znano, čas jim ni umčril Srčnčsti. naj se tudi je priboril Prosveti pot na ozki le stezici.
Zato nasprotnikov hudobnost, dihti, Na pot nam kamenje zapreke vili, Mi se ne strašimo vse njene zlöbe.
Za svčto stvar orožje vsakdo vihti, Kar nas je, da zvesti smo ji ostali, In kakor dim razbčgne moč hudobe.
XVIII.
Kdor poštenjakov tvoje nesebično PozmM je delo rodu na prosveto, Ljubezen tvojo za vse dobro vneto, Iz srca vsak spoštuje te resnično.
Sovražil ti hinavstvo dvojezično In domoljubnost čtlo, prenapeto, A za namčro blago si pričeto Zaščitnik stal, podpčrnik nepremično.
Svet ne, ljubezen verne je soproge Postavila ti spomenik na mesti. Kjer si slovo prevaram dal in nadam.
A jaz, učitelj moj, prijatelj zvesti, V spomin zahvale in globöke töge Ta venec pesmij na tvoj grob pokladara.
Jos. Cimperman.
Slavni vojaki slovenski.
Spisal Fridolin Kavčič.
III.
Josip baron Jablonsky del 3Ionte lierico,
c. U. podrnaršal, pravi tajni svetovalec, imetnik pehotnega polka št. 30., vitez avstrijskega vojniškega redti M. Terezije in redCi želežne krone prve vrste. — Deroča Mura je stopala leto za letom preko odmerjene ji struge, trgala prstene obali ter tirala peneče svoje valovje po bližnji rodoviti planjavi. Radi tega so jeli okoli 1804. leta pri Radgoni graditi nasip in zavračati reko. Čuda je onda trebalo delavcev. Vsulo se jih je omenjenega leta v Radgono Slovencev, Italijanov in gorenje-štajerskih Nemcev. Pri radgonskem zemljemerci Hollerji, ki je vodil delo, oglasi se tudi doslužen vojak, imenom Jablonsky, rodom Ceh in ga prosi, naj bi ga za delavca vzel v službo. Holler ga vsprejme in Jablonsky je skrajema nadzoroval delavce. Delavni Čeh se prikupi sčasoma toliko Hollerju, da ga po dovršenih zgradbah pridrži za kočijaža pri sebi. V tem, ko je Jablonsky nadzoroval delavce, seznanil se je z lepo mlado Slovenko Miciko, hčerko delavca Kaganca, ko je v praznicih in nedeljah z desnega bivga Murinega hodila očeta v Radgoni obiskavat.
Jablonsky se zaljubi v mično deklico in jo vede pred oltar. Micika ostavi za tem rojstvcno si hišo ter gre za deklo služit k radgonski obitelji Scbilcherjevi, kjer ostane do očetove smrti. Potem se preseli k bratu, ki je po očeti podedoval malo imetje.
Sad Mickinega zakona je bil čvrst, zal deček, kateri se je porodil v G. dan septembra 180G. leta v Radgoni. Kumovala mu je Jo-sipina, hčerka gospe Schilcherjeve, a krstil ga je takratni kaplan Maul, kumici na čast za Josipa. —
Doumno je, da Josipovemu očetu, kateri se je bil sčasoma docela poslovenil, kočijažu Hollerjevemu, ni preostajalo časa, da bi se zelo brigal za sinka.
Odgojila ga je torej le mati sama, Slovenka Micika. Mlada mati pač nikoli niti slutila ni, da bode ljubčka njenega kdaj dičila krona baronska, da bode kdaj nosil prvi avstrijski red za hrabrost, odlikovanje, katero nosijo s ponosom kralji in cesarji; da ji bode sinček cesarski tajni svetovalec. — Ali Rojenice, stečonosne bele žene, darove svoje sipajo v kočo beraško in v sijajno zibel ponosne palače. To pot so vsule blagost v siromašno bajto, tam na obalih Mure zelene.
Mlada leta je prebil jako prebrisani deček, kakor vsi ubožni slovenski otroci; letal je po logu in livadi, in pasel krave. A ko zapazita roditelja redko nadarjenost njegovo, pošljeta ga v šolo v Radgono, kder se je potem vedno odlikoval med učenci. —
Po dovršenih osnovnih šolah da marljivega dečka kumica njegova, blaga Josipina Schilcherjeva, na svoje troške na gimnazijo v Gradec. Izkazoval se je vrednim podpore svoje kumice; učil se je izvrstno. Toda dolgo ni vstrpel živahni deček na šolskih klopeh, že petnajstletni mladenič reče jim: „Z Bogom" ! Ljubezen in nagnenost do vojaščine ga napoti, da stopi kadet, v 10. strelski bataljon. Leta 1822. odkazan je bil Gradec slovitemu temu bataljonu v depotno bivališče. Baš omenjenega leta odide transport strelcev iz Gradca na mejo rimsko k bata-Iijonu, ki je bil ondaj prideljen brigadi Paumgarten. V ti četi je bil tudi prejšnji dijak Jablonsky. Srečno je došel k bataljonu v Molo di Gaeta.
Jablonsky je z 10. strelskim bataljonom bival po raznih garni-zijah na Laškem, v Reki in v Dalmaciji.
Leta 1839. nahajamo Jablonskega v bataljonu po starosti tretjega lajtnanta. Ž njim zajeduo sta služila Slovenca častnika Anton Koceli in Viljem Vrhovšek v bataljonu.
Leta 1846. povišali so namesto umirovljenega stotnika Ivana Diz-zelhoferja nadlajtnanta Jablonskega za kapitan-lajtnanta. Leta 1847. bil je imenovan stotnikom. Leta 1848. stoprav nudi se Jablonskemu zaželena prilika, da izkaže čudovito svojo hrabrost ter da bistveno pomore osnuti nesmrtno slavo 10. strelskemu bataljonu.
V dan bitve pri St. Luciji je stala 6. kompanija pod poveljništ-vom stotnika Jablonskega kot rezerva pri cerkvi St. Lucije in zajedno štirim topom na cesti v brambo. Bilo je okoli poludevete ure zjutraj, ko javi vedetna četa z v3trajnim streljanjem, da je sovražnik blizu. Sovražnik je pričel takoj proti St. Massino Croce, in Bianca Cliicco strašansko kanonado, in se vrgel z vso silo na poprišče pri St. Luciji, katero je branila slabotna brigada Strassoldova. Skoraj četrt ure streljal je sovražni roj strahovito z granatami na krilo in v bok; prejenjal je zatem nekoliko, a mahoma se prikaže tudi pijemonteška kolona čez kamenene zgrade. Ta hip so pričeli vrli strelci svoje delo; prevspešen ogenj je podiral sovražnike, da so padali kakor snöpje. Presenetljiv je bil vspeh; sovražne kolone so izginile neutegoma. A dasi so vraga naši večkrat zavračali s krvavo glavo, ponavljal je vendar le napade na pokopališče, katero se je trdovratno branilo. Že je bilo odbitih več drzovitih naskokov najmenj šestkrat močnejšega sovražnika. Brigada Aosta predere torišče med pokopališčem in velicim vrtom; ali strelski
četi, ki sta stali tam, zavrnili sta jo z bajonetom. Že je bilo upalo sovražniku srce zaradi hrabrega upora, ko se mu prikaže o boku nova brigada v pomoč. Po tri ure trajajočem nejednacem boji, v katerem se je držal bataljon čuda vstrajno, prepusti šele neprijatelju silovito branjeno pokopališče. Stotnik Jablonsky je kril s svojo kompanijo umikajočo se četo vstrajno in pogumno. Drugi dan je ukazal feldmaršal grof Radetzky, da se zopet osvoji St. Lucija, kar se je tudi zvršilo po trdovratnem boji. I tii se je odlikoval v novo 10. strelski bataljon.
Feldmaršal grof Radetzky izraža v svojem izvestji de dato 9. dne majnika 1849. leta o bitvi pri St. Luciji na vojno ministerstvo: 10. strelski bataljon pod poveljništvom vrlega svojega polkovnika pl. Kopala je imel osobito najtežavnejši nalog, kajti zaslanjal je oni del sela, proti kateremu je razvijal sovražnik vso silo svojo. Sama 6. kom pan i j a. ki jo bila postavljena pod stotnikom Jablonskim na pokopališči, odbila je tri silovite napade pijemontešk ili g r en a d irj ev."
Do 27. majnika je bival bataljon v St. Luciji ter služboval na pred-stražah. Dan po bitvi pohodi čislani feldmaršal Radetzky imenovano selo, objame polkovnika pl. Kopala, in se njemu in stotniku Jablon-skemu iskreno zahvali za njiju vstrajnost in hrabrost. — Stopimo sedaj na bojišče pred Vicenco. Bilo je v 10. dan junija, nekako ob 3. popöludne, ko se hrabri strelci 10. bataljona pod Kopalom po robu postavijo jurišajočim vragom ter jih vržejo iz že priborjenega hribovja. Za tem činom prederö pomešani s sovražnimi vrstami vred, na planoto, kjer je dvoje okopov z dvema topoma hermetično zapiralo cesto. Ne čakaje povelja se vrže Jablonsky s svojo kompanijo — pred pri-četkom napada je raztrupila sovražna krogla polkovniku Kopalu desnico — na prvi okop. Na Čelu samö le nekoliko strelcem osvoji si ga — bil je prvi v njem. Sovražnega vojnika, ki je jedva pet korakov od njega oddaljen strelil nanj, posekal je svojeročno. Vzgledna ta hrabrost navdušila je vso četo tako, da je pogumno udarila za svojim vodnikom. — Potem si osvoji Jablonsky drugi okop, kjer je bil zopet prvi, in podi sovražnika od postaje do postaje do Modene, najskrajnejše točke pri Monte Berici. Tii se nahaja cerkev s samostanom „Madona del Monte", katero veže stebrišče z mestom in ki popolnoma dominira Vicenco. Okopa, katera si je bil osvojil Jablonsky, gospodujeta čez greben, po katerem seje bilo lehko približati samostanu. Ako je to dobljeno — pisana je bila usoda mestu. — Iz tega se vidi, kako važen je bil ta kraj in kakove vrle nasledke je imel prc-izvrstni oni čin.
V	tem boji je bil tadi težko ranjen že omenjeni stotnik A. Ko-celi. — V 16. dan junija je umrl polkovnik pl. Kopal, ker so mu morali odžagati roko. Hrabri in zvesti njegovi strelci so ga spremili v 18. dan junija na zadnjem potu ter ga zagrebli z vso vojaško slavo na pokopališči v Vicenci.
V	kapitlji 151. promocije dnč 27. novembra 1848. leta pripoznal se je umršemu polkovniku pl. Kopalu in stotniku Jablonskemu viteški križ vojaškega redu Marije Terezije. Vsled tega je bil Jablonsky v 7. dan marcija 1850. leta povzdignen v baronski stan, in je dobil predikat: „del Monte Berico." ')
Pri napredovanji proti visočinam pri Somi in Somi Campagni v 23. dan julija in Gamboliti 4. avgusta se je znova odlikoval Jablonsky z osobito dobrim navodom in s pogumom. Začasni poveljnik bataljonov, stotnik baron Lütgendorf, slavi v svojem poročilu vrlo obnašanje. ter pravedno vodstvo stotnika J. Istotako se nahaja Jablon-skega ime v feldmaršalovem izvestji, ki opisuje oni za usodo Milana toliko odločilni boj.
Z najvišjim odločilom dne 14. oktobra 1848. leta je bil Jablonsky imenovan majorjem v pehotnem polku Zanini šfc. 16. Pri slovesi mu je podarila 6. kompanija, katero je vodil Jablonsky tolikanj slavno, prekrasno sabljo, redek dokaz hvaležnosti in čislanja.
Leta 1849. dne 3. aprila je bil Jablonsky imenovan majorjem novo osnovanemu 21. strelskemu bataljonu, s katerim je ostal do leta 1850. v Italiji.
V	17. dan novembra 1849. leta je bil Jablonsky povišan za oberstlajtnanta in v 6. dan junija 1850. leta premeščen k prvemu žandarmerijskemu polku.
Jablonsky je služil po nekoliko v omenjenem polku, večinoma pa polkovnik in poveljnik 14. pehotnemu polku velikega vojvode hesen-skega; leta 1857. je bil povišan za generalnega majorja in brigadirja v Pragi.
Leta 1867. imenujejo Jabloriskega drugim imetnikom prvemu pehotnemu polku cesar Fran Josip I. in 1866. leta je bil povišan za feld-maršallajtnanta ter prideljen deželni generalni komandi v Prago. Od 7. dnč maja do 5. dne julija 1866. leta je vodil moravsko-šlezijsko generalno poveljništvo v Olomuci. — Leta 1869. postane imetnik 30. pehotnega polka ter se 1872. leta imenuje podmaršalora. Leta 1873. umirovijo ga definitivno, na njegovo prošnjo, o kateri priliki mu je cesar, pri-
*) V grbu svojem ima vrhu druzega z ozirom na slovansko svoje ime „einen roth en Apfel an einem mit 3 Blättern versehenen natürlichen Zweige."
znavajoč njegovo nadpetdesetletno izborno službovanje podelil red železne krone prve vrste. Jablonsky je umrl 1. dnč februvarja 1876. leta sedemdesetleten veteran v Gradci.
Junak naš je bil visoke rasti, krepak, izurjen v vseh telesnih vajah, drzovit jezdec in smel strelec, radodaren in prost vsakojake pe-danterije. Jablonsky je bil, kar jednoglasno izpričujejo bojni drugovi njegovi, mož izrednega vojaškega talenta. Mnogo let je živel v srečnem zakonu ter zapustil več otrok.
Na sveti veeer.
Slika iz tržaškega življenja. Spisal Nenäd.
ilo je temno in luči so gorele po ulicah, ko se je gospod Gorazd napotil po stari svoji navadi v krčmo večerjat. Gostilna je — bila prazna. Točaj je stal pri stranski mizi, baveč se z nekim zavitkom; bil je v svoje delo tako zamišljen, da je celo pozabil vsto-pivšega gosta pozdraviti. Prinesel mu je vina rekoč: „Nocoj se pač pozna, da je Božič, nikogar ni videti; seveda, nocoj večerja vsak rajši doma. Ukazujete kaj večerje, gospod Gorazd?" dostavil je še.
Gorazd si da prinesti navadno večerjo. Založil je park rat, toda nocoj se mu ni ljubile. Gnalo ga je nekaj ven. Kam, sam ni vedel. Hodil je brez namena iz jednih ulic v druge, kamor ga je zanesla noga, a v krčmi ga samega za mizo nocoj ni vstrpelo!
Srečaval je ljudi, katerim se je poznalo, da se jim mudi. Hiteli so gotovo vsak na svoj dom, kjer željno čakajo žena in otroci. In nocoj ne prihaja lehko kdo s praznimi rokami domov. Na Sveti večer se kaj tacega ne spodobi. Nocoj dobi vsak, kolikor jih je teh malih kričajev in razgrajalcev, vsak dobi svoj dar. To pa ti poredneži vedo, oj, dobro vedo, da jim oče nocoj kaj lepega prinese, zato ga pa tudi že težko čakajo. Nekateri poslušajo pri vratih, ali še ni čuti znanih korakov, drugi pazi pri oknu, kdaj se prikaže. In ko se naposled vrata odprö in oče stoji pred njimi, oj, to je veselje: vsprejme ga radosten krik, smeli in ploskanje z rokami. V hipu so pri njem, obsujejo ga, kakor čebele pomladanski cvet. Najmlajši mu objame koleno, drugi seza po zavitku, a hčerka se vspnč, da ga objame okoli vratu. Vsi ga kličejo, pogledavajo ga tako milo, da se presrečnemu .očetu od radosti topi srce. Za njimi pa stoji mati in tudi nji zableste solze radosti in sreče v očeh. Da, nocoj je Sveti večer, nocoj se je rodila sreča na svet, njen žarek je zasijal pod vsakateri strop. ----r —*
Popihnila je burja ter jezno bruhnila Gorazdu prah in pesek v obraz. Odnesla mu je prijazno podobo izpred očesa ter vrinila mu z osorno silo njega osamčlost v dušo.
„Kdo bi preštel reveže, ki gredo danes brez večerje spat? In Bog ve, koliko jih vzdihuje v smrtnih bolečinah na gnilem ležišči?" mislil je Gorazd, ki je nevede zašel v Staro mesto, kjer so visoke, črne hiše in ozke pa umazane ulice.
„Dajte mi kaj v bogaime, lačen sem, gospod!" i z pregovori nekdo v temi s tresočim se glasom.
Gorazd se probudf iz svojega premišljevanja, ozre se na stran, s katere je prihajal glas in zagleda slabo odčtega, od mraza drhtajočega dečka tiščati se ob oglu jako ozke zagate.
„Pojdi z menoj, dečko, kupim ti večerje" — reče fantu in ga pelje v bližnjo gostilno.
Ukaže mu prinesti večerje. Otrok je rad jedel, s pravo slastjo lačnega človeka.
„Kaj pa doma, niso mati nič skuhali?" vpraša ga, ko je odložil žlico.
„Nič," odgovori dečko.
„Zakaj ne?"
„Ker nimamo kaj."
„Bi še jedel?" —
„Dovolj mi je, ali ta kos kruha bi rad nesel materi, če dovolite."
„Za to bom že jaz skrbel, le pusti! Imaš še kacega brata ali sestro, in kako ti je ime ?" —
„France mi pravijo, brata imam dva, sestre ni doma, ne vemo, kje je."
„Kaj pa oče?" —
„Umrli so!"
Gorazd naroči večerje za nepoznano mu družino, kupi kruha in vina, ukaže prinesti luč, da jo Francetu, veleč mu, naj sveti domov. Točaju pa reče, naj nese kupljeno večerjo ž njima.
Šli so; deček je veselo stopal pred njima. Prekoračili so temne, umazane ulice ter stopili v zaduhlo in še bolj nečedno vežo stare hiše. Fant je hitro po stopnicah, Gorazd je na pol omamljen taval za njimi. Videl je že uboštvo in revo združeno z umazanostjo, ali toliko nesnage ni še našel nikjer, kakor tukaj. Stopnice so bile lesene in na pol strohnele, zibale so se pod nogami. Zastrte so bile z blatom in smetmi, zidovje potemnelo in vlažno in od raznih stranij so mu boli neznosni smradovi v nos. Dospeli so na vrh pod streho. Deček se vspne, da prestopi visoki prag, odpahne priprte duri ter stopi v sobo, kjer so bivali njegova mati in brata.
„Večerjo nesemo, mati, večerjo!" klical je deček presrečen.
Točaj postavi prinesene stvari, ker ni bilo mize, sredi sobe na tla, pristopi h Goräzdu in mu šepne na uho: „Dvajset krajcarjev sem pošteno zaslužil, gospod!" Gorazd mu stisne nekaj denarja v roko, in točaj odide. Žena, videča tujce, ostrmela je, od začudenja ni mogla izpre-govoriti ni besedice. Da bi jim kdo prinesel večerje, na to še mislila ni.
„Ne bojte se, dobra žena", izpregovon' prvi Gorazd: „nič slabega nisem nameraval; Franceta sem dobil na ulicah in sem od njega zvedel, kako je pri vas. Tukaj sem vam prinesel malo večerje, samo prosim, kar žlice v roko, dokler je še jed gorka."
„Bog Vam stokrat povrni, gospod! Sedaj sem prepričana, da se še čuda gode na sveti," odgovori žena.
Otroci so bili že pri skledi in tudi starka se jim pridruži.
Med jedjo se je Gorazd ogledal po „sobi." Toliko uboštva še ni videl. Ti nesrečneži so stanovali pod samo streho. Sobica še stropa ni imela, videli so se korci in tramovi hišnega krova. Okna ni bilo nobenega, samö.v streho je bilo vdelano nekaj temu podobnega. V jednem kotu je stalo nizko ognjišče, v drugem stara postelja, malo cunj na nji, v drugem pohabljena omara in polomljena stolfca; druzega ni bilo. Zeblo je, skozi špranje v strehi je pihala burja; ti ljudjč pa niso imeli polčnčka, da bi zanetili ogenj in si ogreli premrle ude.
„Kako naj se Vam zahvalim na toliki dobroti, toliki prijaznosti, gospod ?;< izpregovori žena, ko so povečerjali.
„O tem pač ni vredno govoriti, to so malenkosti".
„Malenkosti? Oh, dä, gospod, malenkosti, in vendar, gospod, da Vas Bog ni poslal nocoj pod to borno streho, ne vem, kako bi bila jutri vstala. Od dolzega stradanja sem bila že skoraj onemogla in otroci so bili v nevarnosti, da mi ne zmrznejo. Sedaj je spet vse dobro za nekaj Časa".
„Upajmo, da se Vam taki časi več ne povrnejo. Kar bo v moji moči, storim, da Vas rešim skrajne bede" — tolaži Gorazd.
„Bog Vas blagoslovi, dobri gospod", vsklikne žena ter mu solzeč se hoče poljubiti roko, katero ji pa Gorazd odtegne.
„Da boste vsaj vedeli, komu ste storili toliko dobroto, hočem Vam povedati svojo povest," reče žena ter začne čez nekaj časa tako-le pripovedovati:
„Dokler je bil še moj mož živ, živeli smo precej ugodno; ubožno sicer, vendar le srečno in zadovoljno. Moj mož je bil prvi delavec v magazinu trgovca Nardinija, bil je nekakšen nadzornik nad drugimi, in poverjenik gospodov. Njemu.je zaupal in mu brez skrbi poveril
vsako delo in denar. Jaz seVn gladila po hišah srajce in drugo perilo ter si s tem tudi nekaj prislužila. Doma sem opravila vse sama in ker smo živeli skrömno in nismo zahajali ni v krčme, ni na veselice, katerih je po mestu vse polno, izhajali smo z zaslužkom prav dobro in še na stran smo deli lehko prihranjen novčič; ni nam bilo treba vedno skrbeti, kaj bomo jutri jeli, in tudi za vsak slučaj bolezni ali druge nezgode nismo bili popolnoma brez pomoči."
„Družina je bila razmerno velika. Imela sem že bolj odraslo hčer in tri fante. Ti so, kakor jih vidite, še majhni in treba je zanje skrbeti, hči pa si je s šivanjem prislužila zase dovolj. Bila je to lepa, brdka deklica, (la ji ni bilo zlepa vrstnice in jaz sem jo ljubila nad vse na svčti, pazila sem nanjo kakor na svoje oko. Ljubila sem jo še preveč, bila je to breumna slepa ljubezen in maščevala se je bridko na meni! Kar koli je želela, dovolila sem ji; če sem se prav časih sprva protivila njenim željam, udala sem se vselej nje prošnjam. Znala je tako lepo prositi, tako govoriti, da se ji nisem mogla ustavljati. Prav tako nespameten je bil v tem obziru moj mož; tudi on se je s hčerjo ponašal in ni ji prikratil najmanjšega veselja. Kupoval ji je obleke, kolikor je mogel lepe, in te si je potem prikrajala sama po svoji volji in svojem ukusu. Za nas revne ljudi se je nosila gosposki, še pregosposki. Tako sva jo razvadila in delo jo je začelo mrzeti. Poprijela se je knjig in čitala je, kar koli je dobila. Kake so bile te knjige, ne vem, ali dosti prida se menda iz njih ni naučila, kajti čim več je čitala, tem čud-neje se je vedla, tembolj zletava in nečimerna je postajala, tembolj jo je delo mrzelo. Jaz sem vse to dobro opazila in rada bi ji bila strgala časih knjigo iz rčk, ali tega nisem storila nikdar, komaj sem jo rahlo posvarila, prav kakor bi se je bila bala. Prosila sem je časih, naj gleda rajši na svoje delo, nego da trati čas s čitanjem knjig, a ona mi je navadno odgovarjala: „Saj delam dovolj, nekaj počitka moram vendar imeti!"
Ker je bila lepa, gledal je marsikateri mladenič za njo in tudi sin moževega gospodarja, znan postopač, danguba in zapravljivec vrgel je svoje oko nanjo. Prišel je necega dne v hišo in si dal narediti nekoliko perila. Moja hči je prevzela delo. Od onega časa je prihajal večkrat naročat si kaj. Meni se to ni zdelo nič nevarnega, če prav bi si bila že takrat lehko mislila, da lopov ničesa dobrega ne namerava; a človek je že tak, da sodi druge po sebi. Zaläzoval jo je tudi zunaj, kadar je kam Šla, na sprehajališčih, sploh povsod; da se je le pokazala na ulicah, lazil je za njo. Jaz tega nisem zvedela, kajti če sem bila jaz ž njo, njega ni bilo. Stvar se je .vedno bolj razvijala, začela sta
se sestajati na samem in ona je prihajala časih že v noč domöv. Meni se je vse to zdelo sumnjivo. Kam ta otrok zahaja, mislila sem časih, ali da se shaja z onim gosposkim malovrednežem, nisem m mislila. Vpraševala sem jo večkrat, ko je prišla domöv, kje je bila tako dolgo.
„Sprehajala sem se s to in to."
„A to se ne spodobi, da se tako mlada deklica zvečer sama sprehaja, to ni lepö in ne prav; tega ne smeš; Bog varuj, da bi oče to vedeli, sama lehko veš, da bi se jezili," rekla sem ji.
„Moj Bog, če človek ves dan dela, mislim, da ni nič napačnega, ako si zvečer privošči malo počitka" — odgovorjala mi je navadno.
Kmalu si je začela sama kupovati, sprva malenkosti, kakor robce, kravate, in take stvari. Necega dne prinese v zavitku domöv cčlo obleko. Mislila sem, da si jo je kaka gospodična dala delati, a čudom sem se čudila, ko jo vidim v nedeljo, da si jo je sama oblekla. Vprašala sem jo, kdo ji je dal denar za obleko.
„Zaslužila sem ga, saj mi ljudje plačujejo delo."
„To ni mogoče," rekla sem „saj tako malo delaš in skoraj ves denar daš meni."
„Malo delam? Kdo pravi, da malo delam? Se li morda ne trudim
>	vse dneve in ako si za trdo prisluženi denar kupim obleko, menda je ravno tako dobro, kakor bi ga Vam dala; Vi mi tako ne kupite nikdar, kakor bi sama želela, zato sem storila to rajši sama" — rekla mi je.
Toda meni ni šlo to več iz glave, sumnja se mi je zajela v sreč. Začela sem misliti, kaj bi to moglo biti, ali ničesa pravega se nisem mogla domisliti. Da bi ji kdo vse to daroval, o tem se mi še sanjalo ni; pre dobro mnenje sem imela o hčeri svoji, da bi bila mogla sumnjati o njeni poštenosti. Vendar me je to vznemirjalo.
Necega dne sem prišla nenadoma in nič slabega misleč v nje sobo, ko se je ravno odpravljala iz hiše. K neki prijateljici je hotela iti, kakor mi je rekla. Stala je pred zrcalom in bila v lepotičenje tako zaglobljena, da me ni takoj slišala. In glej, kaj se mi pokaže? V odprti šatulji, ki jo je imela pred seboj na mizi, videla sem zlato
>	uro, medaljon, zlat braslet, prstan in še drugo dragoceno lepotičje. Priskočim k mizi, ona hlastno zapre šatuljo, toda bilo je prepozno — videla sem vse!
„Mina, kje za božjo voljo si vzela vse to?" vskliknem.
Mina je bila vsa preplašena in ni vedela sprva kaj odgovoriti, tiščala je šatuljo v rokah in ni se mi upala pogledati v obraz.
„Kdo ti je dal te dragocenosti, govöri!" silila sem jaz.
„Dobila sem vse v dar od gospe Leonardijeve, pri kateri sem prejšnji mesec šivala" — izpregovori naposled.
„To ni mogoče! Mina, povej po pravici, kdo ti je dal to?"
„Povedala sem Vam; če nečete verjeti, ne morem Vam pomagati."
„Ne laži, Mina! Povej rajši po pravici in zlepa meni, sicer te bo oče prisilil."
„Povedala sem že jedenkrat, drugega ne izveste ni Vi 111 oče!" — deje, pograbi vse, kar je bilo v šatulji ter odide. Jaz nisem od samega začudenja vedela, kaj se je prav za prav zgodilo, stala sem in strmeč gledala za njo. Strašne slutnje, grozne misli so se mi budile v glavi in srce me je bolelo. Oh, mislila sem, da mi poči! Dolgo sem stala, tako ne vedoč, kaj mi je početi, misel se mi je podila za mislijo po glavi, jedna strašnejša od druge.
Zvečer sem čakala, da bi se vrnila, ali ni je hotelo biti. Bližal se je čas, ko je imel priti moj mož domov, a hčere še vedno ni bilo. Tropetaje sem čakala njega, toda tudi njega ni bilo. Čakala sem jedno uro, nikogar, dve, tudi nikogar, polotil se me je strah in groza. Bila sem neizrečno vznemirjena. Preživela sem strašno noč, polno straha in trepeta, nade in obupa.
Druzega dne, ko sem jih še vedno čakala zastonj, prijavi mi policist, da je mož moj zaprt.
„Zaprt?" — vskliknem. Zdelo se mi je, da nisem dobro slišala.
„Da, zaprt!" ponovi policist.
„A kaj je zakrivil, da so ga zaprli?" vprašam ga vsa prestrašena.
„Pobil je sina svojega gospodarja skoraj do smrti—" odgovori mina kratko ter odide, predno sem se zavedla in ga mogla izprašati, kako je vse bilo.
Zvedela sem kmalu. Prejšnji večer je poslal gospodar mojega moža po nekem opravku na kolodvor. Prišel je tja, baš ko je imel odriniti vlak na Dunaj. Ko je odpravil svojo stvar, hotel je iti domov, kar se ustavi zunaj voz, in kdo izstopi? Mina in gospodarjev sin! Lehko si mislite, kako se je začudil moj mož. Ne da bi ga bila opazila vstopita, in gospodič je baš kupil vozovnice ter hotel oditi z Mino v čakalnico, ko jima moj mož zaskoči pot.
„Stojta!" zavpije z groznim glasom nanja. „Kam sta hotela pobegniti? In ti, gad zapeljivi" — obrne se h gospodu, „to pot ne uideš kazni svoji, ali nisi še zapeljal dovolj deklet?"
„No, ta bo zadnja, čuješ, zadnja!" rekoč ga mahne po glavi s palico, ki jo je držal v rokah. Zapeljivec se zgrudi krvav na tla, ljudje, ki so se bili hipoma zbrali okoli, zgrabijo mojega moža, takoj so prihiteli tudi policisti ter ga odvedli v zapor. Prijeli so takisto Mino, pa
spustili so jo kmalu, moža pa so obsodili na nekaj let. Obolel je in, kakor so mi uradno priznanih, umrl lanskega leta v ječi. In kaj bi Vam pravila še dalje? Vse drugo lehko uganete sami.
Jaz sem ostala sama s temi-le otroki. Mina se ni nikdar več povrnila. Klatila se je nekaj časa tukaj-le po mestu, potem se je pa kar izgubila in sam Bog ve, kod se sedaj vlači!" reče žena ter si zakrije z rokama obraz. Debele solze so ji lile skozi prste.
Gorazd je bil tudi globoko ganen in tolažil je nesrečno starko.
»Kaj pa zapeljivec, je li ozdravel?" vpraša jo naposled, ko je prenehala jokati.
„Ozdravel, saj kopriva ne pozebe! In tudi ta ničemnik, ki je umoril mojega moža, pogubil hčer mojo, pogubil ji telo in dušo, uničil in razdejal srečo vse naše družine, ozdravel je. Živi pa prav tako razuzdano, malopridno in ničemno kakor prej, in vendar njega — njega ne zapro, njegovih hudodelstev ne vidijo! Zdi se mi, kakor bi mu dajali potuho ter ga pobujali k lopovščinam vsake vrste. Seveda, kaj pa je tudi kako ubogo deklico zapeljati ? To je le plemenita zabava bogatim razuzdancem! Reveži menda niso za druzega na svetu, kakor da jim bogataši izžemajo kri iz telesa, da jim živo srce trgajo iz prsij, da jih tlačijo in dušijo v blatu svojega greha in svoje zavrženosti! Čudne, jako čudne misli vstajajo mi časih v glavi, ko tako premišljujem; poloti se me obup in dvojiti jamem ob vsem, kar koli je na svetu in na nebu. Toda naj končam svojo povest! Ko so mi obsodili moža, bili smo brez zaslužka. Kar je bilo prihranjenega denarja, porabila sem kmalu za se in za otroke. Poprodala sem obleko in kar je bilo pohištva, in ko nisem že imela ničesar več, vrgli so mene in otroke iz hiše, na piano. Niso pomagale ni solze ni prošnje. Zid, posestnik one hiše, ni se dal omečiti, iztiral nas je izpod strehe. Navezala sem culico, bila je jako lehka in šla z otroki iz hiše.
Bili smo brez stanovanja. V ti-le zagati smo se ustavili. Gospodar te hiše, videvši naše uboštvo. prepustil mi je ta podstrešek zastonj. Nastanila sem se tukaj. Koliko lakote, mraza, pomanjkanja vsake vrste smo tii pretrpeli, tega Vam ne morem dopovedati. Ako bi Vas sam Bog ne bil poslal nocoj rešitelja pod našo streho, ne vem, kako bi bila jutri vstala in otroci bi mi bili lehko od mraza in lakote umrli do jutri. No, sedaj je za nekaj časa zopet vse dobro."
Bilo je pozno, ko se je Gorazd odpravil domov. Nesrečnežem pa je po svoji moči pomagal, najel jim je primerno stanovanje, kupil jim obleke, dobil ženi dela, za otroke je skrbel, da se je izuril vsak v kakem rokodelstvu ter pripomogel jim tako do poštenega kruha.
0 šetahseih mesta ljubljanskega.
Zgodovinski spomini. Spisal P. pl. Radics.
eutrudno delujoča mestna naša občina z baš dovršenim poslednjim kosom nabrežja pri Hradeckovem mostu ni le za hip odprla davno zaželene nove poti občevanju gorenjega s spodnjim koncem mesta, ne, položila je tem načinom tudi osnovni kamen, na katerem se bode lebko v bodočnosti razvilo novo šetališče, in izvestno je le vprašanje nasib dnij, da se ob vodni strani hiš na Starem in na Mestnem trgu vzbudi trgovstvu na prospeh živahen promet.
Kadar se razvije trgovsko življenje, ustavljal bode na tem mesti sedaj hitro mim6 stopajoči potnik svoj korak ter liki drugod bode takisto nastalo todi šetališče in sicer šetališče one vrste, katera se v razliko od nalašč napravljenih imenujejo nastala še tališča.
Ker se po sedanjem otvorjenji nabrežja vsekako sme pričakovati, da dobode stölno mesto naše novo takšno šetališče, utegne zanimati spoštovane bralce „Zvonove"; ako se pri ti priliki ozremo v minule dni in pogledamo, kako so se razvijala ljubljanskega mesta šetalfšča, in ako jim iz verjetnih poročil zazovemo v spomin šetallšča. katera so že davno odslüla ter je ljudstvo nanje pozabilo skoraj popolnoma.
*
* *
„TrLg"!» so nazivali staroslovenski prostor, kjer se je tržilo, novo-slovenski trg, in takovo tržišče so ustanovili Sloveni tudi na tleh stare Akviline *) (Emone), in sicer na onem mesti Ljubljane, ki še dandanes nosi ime Stari trg."
Tu na „Starem trgu" bilo je torej tudi v srednjem veku, tačas, ko se je Ljubljana vedno bolj razvijala v mesto, najstarejše šetališče našega mesta, in to šetališče je nastalo baš po živahnem trgovanji na kraji, kjer stoji v denašnjih dneh reduta, zategadelj pristoja temu šetallšču pridevek nastalo šetališče.
Tukaj na prostoru takozvanega „Starega trga", ki se vidi še dandanes proti sv. Jakopa trgu zasuknen v desno, stala je še za Val -vasorja lipa.
Ta lipa je bila središče šetallšču srednjega veka.
Kakor poudarja še Valvasor, shajala se je krog nje po starem običaji vsa soseska, torej vse stanovnlštvo mestno, in: „verzehrte
1) Müllner, Emona, pag. 199.
allda ihre zusammengetragene Speise bei einer annehmlichen Musik in freund-nachbarlicher Vertraulichkeit nach vormaliger alter Weise." »)
Leta 1638. ukazal je mestni nadkomornik gosp. Ljudevit Schön-leben, naj se t.a nekdaj tako krasna lipa poseka, ker je bilo drevo „von Alter wurmstichig und voll Ungeziefers.2)
Nekako sredi 16. veka se je baje pripetila na še tališči „Starega trga" tista epizoda — in sicer leta 1547. prvo nedeljo julija meseca — katera je genijalnemu našemu P reši mu dala predmet njegovi baladi „Povodnji mož," katera še nima vrstnice, 6na „epizoda," ko je „povodnji mož." ta v bajki živeča prikazen, lep mladenič z dražeslno Uršiko Schafferjevo od lipe strani mimo Zatlš-kega dvora, torej po denašnjih „Zatlških ulicah" poplesal v Ljubljanico — v stekleni svoj grad, da njiju ni nikdar več bilo na spregled!
Prav na tisto mesto, kjer je stala stara lipa na starem tržišči, postavil se je v 17. veku, in sicer na zapadni strani jezuvitskega kolegija (denašnje redute) tisti vodnjak od marmorja, katerega so tekar tekom našega veka pred nekaterimi leti prenesli k sv. Florijana cerkvi.
Razven šetallšča na „Starem trgu" imeli so pa Ljubljanci za Valvasorja tudi še „den schönen lustigen S pazi erg a ng durch einen Wald auf den Schlossberg und in der Stadt darinnen mit einem grossen und dicken Wald von Buchen und anderen Bäumen."
To šetallšče se je gotovo stikalo z Gradom od „Starega trga" semkaj in od Poljan.
^Zabavišče" imenuje že Valvasor tudi „Prule."
V „Prülah" („in dem Priiell") zažigal se je 1653. leta 24. dne meseca junija za izvolitve Ferdinanda IV. v rimsko-nemškega cesarja umetalen ogenj. rwe'ches ein aufgerichtetes Caste II mit dreyen Thürmen fürstellig machte, da gab es feurige Leuchtkugeln u. s. w., u. s. w., Auch waren Ztlte mit Erfrischungen aufgeschlagen." 8)
Takozvani „družbi" služili so zlasti v sedemnajstem veku v zabavo lepa še tališča, prekrasni vrti kneza Auersperga in Eggenberga. Tam so napravljali po tedanjega časa ukusu igrišča in strelišča, vožnje po ribnikih itd. i id., gojencem jezuvitskega kolegija pa v vedi išče grad Tivoli („Pod Turnom"), nad katerega portalom se je pred štiridesetimi
') Valvasor, XI. pag. 685., XV. pag. 460.
2) Ibid. pag 460
s) Ibid. pag. 724.
leti še iz latinskega kronostiha, ki se je bil tamkaj vsčfcal 1703. leta pri popravljanji gradu, lehko posnemal namen njegov, namreč da je zgradba AeDes Deo aC posterls reCreanDIs poslta.
Tako živahen promet, ki se je bil pričel že v davnih časih na takozvanem „Bregu", zlasti še koncem sedemnajstega veka, ko se je sösebno pridno upotrebljala vodna cesta od Ljubljano do Vrhnike ter se je po nji vozilo nekako redno trgovsko brodövje, prestvaril je v šeta-lišče tudi „Brčg" in njemu nasproti ležeče Sentjakopsko nabrčžje, kjer sedaj kramarji prodajo starino.
Takisto nas poučuje drja. Marksa Grbca leta 1710. natisneno delo „Gründliche Verteidigung der Laybacherischen Lufft" v dostavku, kjer popisuje takrat toli priljubljene v6žnje po vödi. Tamkaj čitamo: „Adel und Burgerschaft nehmen auch das Nachtmal mit sich (na čolni) und verzehren solches entweder in den Schiffen selbst oder aber ausser derselbigen unter denen in angenehmster Ordnung beeder-seits des S tro mes gep f 1 an z ten ganz schattreichen Eich und Aspenbäumern. Die Handwerkszunften tanzen auch mit ihren nicht selten säubern Weibern und Töchtern ein lustiges herum."1)
Leta 1710. stala sta torej na občh bregeh med Šentjakopskim in Hradeckovim mostom drevoreda, katera sta služila Ljubljancem	(
v javna šetališča.
Jeden teh drevoredov, oni na „Bregu," dobil je pozneje po nepo-zabljivem mecenu kranjske naše dežele baronu Žigi Zojsu ime Zoj-sov drevorčd.
Ta Zojsov drevored je bil koncem minulega veka najpriljubnejše ljubljansko šetališče, vendar je bilo poleg njega priljubljeno mestnim stanovnikom tudi šetališče na takozvanem „Lepem poti" za kneza Auersperga vrtom ob Tržaški cesti. 2)
O šetališči Zojsovega drevoreda nam je ohranil zanimive beležke dnevnik nekega ljubljanskega meščana, sezajoč iz osemnajstega v devetnajsti vek.
V	Zojsov drevored je 3. dne septembra meseca 1700. leta v Ljubljani navzočni kraljici neapoljski poklonit se privedla grofica Lambergova gospč aristokratke in kraljica je gospem pokazala	< cesaričino Marijo Terezijo, bodočo nodvojvodinjo avstrijsko.s)
V	ljubljanskega meščana Seifrieda že omenjanem dnevniku beremo o „Zojsovem drevoredu" naslednje beležke:
*) Grbec, 1. c. pag. 54 in dalje.
*) Wöchentliches Kundschaftsblatt des Herz. Krain 1776 in 17 76 po mnoga
mesta.
Laibacher Zeitung 1790. leta.
Leta 1793. dnč 3. julija meseca ob devetih zjutraj je generalnega štaba stotnik Pucher v Zojsovem drevoredu s konjem vred padel in potem precej umrl.1)
Leta 1780. dnč 13. julija meseca smo videli slavnega gosp. generala Lorda Nelson a, Lorda Hamiltona in zamurko njegovo. Lord Nelson je bil tudi v Zojsovem drevoredu.2)
Leta 1804. Veliko pozornost so vzbujali v Zojsovem drevoredu — na poti za jahače — kdnji angleškega jahača de Bacha, ki je 28., 29. in 30. dnč septembra meseca na dvorišči Nemške hiše igral s svojimi konji, pri čemer je nabral precej novcev.s)
Višji „družbi* je bil koncem minulega veka priljubljeno ve-drišče in letališče veliki lepi vrt v avguštinskem diska lcejatskem samostanu na Dunajski cesti (denasnji deželni bolnici), kjer so se nahajali za šetanje veliki drevoredi.4)
Ko je francosko vladarstvo (leta 1809.—1813.) začelo že umirati, obrnile so mestne gosposke pozornost svojo na še tališč a mesta ljubljanskega in misliti, kako bi jih olepšale.
V proračunu mestne ljubljanske gosposke tedanje („Mairie") iz leta 1813., nahajamo poleg druzega tudi 1500 frankov zabeleženih za napravo novega šetallšča, kateremu črtež se predloži, kadar treba. „Starima šetališčema ob Ljubljanici" so nakazali 50 frankov v popravo!6)
A že leta 1813. februvarja meseca nahajamo proračun s k u p-nih troškov za namerjano novo šetališče in „črtež," kako bi napraviti bilo to šetališče.c)
Kakor nam kaže z bojami risani črtež, imelo bi bilo obsezati novo šetališče drevorede v nasiednji meri:
Prvi drevored na takozvani Celovški ali Tirolski cesti (dandanes Marije Terezije cesti), od civilne bolnice do vrtnih vrat Cekinovega gradu (kjer so se, kakor znano, vršile javne velike slavnosti Napoleonu na čast).
Drugi drevored od vrtnega zidu obitelji Maličeve (zatorej v meri sedanje cesarja Frana Josipa ceste), do denašnjega gradu pod Tivolijem, to je do parka pred njim.
») L. c. pag. 8. 2) L. c. pag. 31. s) L. c. pag. 66.
4) Marian, Austria Sacra III. 5. pag. 174.
Ljubljanski mestni arhiv. ') Ibid.
Tretji drevored od tamkaj povprek proti Cekinovemu gradu, in sicer tikoma jarka, torej pod takozvano novo potjo od Tivolskega gradu.
Vkupni troški za novo šetališče so se proračunali na 6592 frankov in 85 centimov.
Nakana o napravi novega še tališč a, katero je mesto ljubljansko ukrenilo zvršiti za dobe Francozov, da se je uresničila, ako tudi z nekaterimi izpremembami, na tem nam je hvaležnim biti nepo-zabljivemu ces. kralj, generalnemu guvernerju baronu L a t te r m a n n u, kateri je skoraj po svojem dohodu v Ljubljano poskušal, da se zvrši ta namera.
Dandanes vedo tisoči in tisoči šetalcev hvalo blagemu avstrijskemu vojščaku in prijatelju meščanov na drevoredu in šetališči, za kar so Ljubljani zavidna mnoga bližnja in daljna mesta.
Ta drevored, ki bode ime Lattermannovo izročil poznim zanamcem našim, gotovo je najlepši spomenik, katerega si je postavil visoko čislani dostojanstvenik v okolini Ljubljane sam.
Želeti je seveda in le umčstno bi bilo, ker v naše stolno mesto prihaja vedno večja množica tujcev, katere bi gotovo zanimalo zvedeti, kako je nastalo to prelepo šetališče, da se na primernem kraji, morebiti v središči njegovem, katero prereza va južna železnica, postavi spominska plošča, ki bi z nekaterimi besedami oznanjala zgodovino drevoredovo.
Kmalu po napravi Lattermannovega drevoreda se je pričel nasad druzega, dandanes takisto mnogo občudovanega šetališča, t. j. „Zvezde", za katero se je po odpravi kapucinskega samostana 1784. leta dobil prostor 1817. leta. Zgodovino tega drevoreda je naš zaslužno kvišku hrepeneči mladi preiskovalec gosp. prof. Ivan Vrhovec v „Zvonu" obširno popisal, zatorej bodi dovolj, ako obračamo pozornost na omenjeno posebne pohvale vredno delo.
Setališča po nabrežji ljubljanskem, katero se je slovesno odprlo z baš dovršenim nabrežjem za „Trančo", veseliti se bode mogel v polni meri sicer res tekar bodoči narastaj, vendar upamo, da skoraj pride ta čas!

Zemljepisne ertiee.
Piše Evgen Lah.
IV. Tržič.
zemlje, združeno pod tem imenom, ima marsikaj podobnega radovljiškemu. l) Tudi tu je okrožje obdano povsod z gorovjem, in odprlo le na jugu, oziroma na jugovzhodu. Tudi tu nahajamo na severozahodu, severu in severovzhodu gorsk, na zahodu in vzhodu hribovit značaj. Razloček je le ta, da tržiško ravnino, če že sploh zasluži to ime, obdaja mejno gorovje ob okrožji neposredno. Predgorja, koja vidimo v radovljiški ravnini med ravnino samo in med mejnim gorovjem, izginejo tu na zahodu in vzhodu popolnoma, na severu pa saj deloma. Vegetacija okrožja je skoro povse jednaka radovljiški, le s tem razločkom, da vidiš tu vse, ker na manjšem prostoru, ože med sabo združeno. Pogled iz južne ravnine proti severu ti podaja ob levi in desni prijazne holme, pokrite deloma z gostimi gozdi, deloma s tolstimi travniki in pašniki. Ves drugačen obraz imi severna stran: v ospredji, kjer je svet še primeroma nizek, nahajajo se temni gozdje sicer še vedno v obilici mimo prostranih senožet. Toda kmalu se morajo ogniti pritlikavemu grmičevju, med kojim se pokazujejo sem pa tja že goline, dokler ne jamejo skalovine prevladovati. Vendar je gorovje do vrha, če ne večinoma, saj delomi, pokrito s precčj bujno vegetacijo! Od raznih gorskih vrsta so tudi v tržiški skupini vse zastopane ter v večji ali manjši meri razvite, raz ven planot.
Svet, ki se razprostira med opisanim mejnim okrožjem, zasluži lo deloma ime nižave. Le v svoji južni polovici se razširi toli, da mu smemo pridevati ime ravnine. Čim bliže severnemu gorovju, tem močneje se zožuje, dokler ne postane onstran tržiške kotline prava soteska. Kar je radovljiški ravnini bohinjska in korenska, oziroma združena Sava, to je tržiški ravnini njen dotok tržiška Bistrica. Tudi ona napravlja v ravnino samö precej globoko zarezo, in ji daje na ta način značaj male stopnjevine. Obronki stopnjevin, s katerimi se približuje ravan strugi Save, so precej strmi in visoki, ker se je struga zajela precej moino v nižino. Vnanja oblika ravnine je sploh jako prijazna. Posebno živahno jo narejajo posamezni kraji, ki so tu na primeroma malem prostoru združeni v velikem številu. Pokrivajo jo precej vsporedno ob obeh bregovih Bistrice, dokler se dalje na severu ne *) Poglej „Ljubljanski Zvon*, 1884, na 403. strani.
zožita oba bregova v jedno samo kotlino, v koji leži glavišče opiso-vanega ozemlja, prijazni Tržič. Tu se izpremeni ravnina v ozko in ožjo, že precčj strmo dolino, oziroma sotesko z divjimi, poraščenimi robovi ob desni in levi, dokler ne prispe pri Ljubeljevem prelazu do osrčja glavne črte mejnega gorstva. Na ti poti se ž njo družijo, posebno ob desni strani, kratke in divje doline preseke.
V orografičnem zmislu pripada tržiški svet ves Karavankam. Hi-psometrične in fisiognomične razmere južne in severne polovice so mod sabo strogo različne. Obe polovici se zjedinita pri Tržiči. V prvi prevladuje gorstvo izključljivo, v južni pa menjujeta ravnina in planinsko hribovje med sabö precöj pravilno.
Severna gorovita polovica se približuje v svojem okrožji precej močno podobi trapecovi, čegar severna in vzhodna stran pripadati glavni črti Karavank, zahodna in južna pa njihovim meridijonalnim razrastkom, oziroma predgorjem.
Najvažnejša stran imenovanega trapeca je severna, ob jednem mejna črta med Kranjsko in Koroško. Orografično pripada glavni vrsti pogorja Karavank, vendar ne strinja v sebi onih popolnostij, koje smo nahajali pri Stolovi skupini. Vsa severna mejna črta obstoji iz par ur dolzega. precej jednoličnega in ne posebno razvitega rebra, Košuta imenovanega. Košuta je, akoravno pripada visokemu pogorju, do vrha precej dobro porastena, le sem pa tja kaže proti vrhu golino. Pobočja so primeroma zelo strma, veliko strmejša na severu, kot na jugu. Greben je zelo oster, zareze plitve, vrhovi med seboj precej jednako visoki. Srednja vrhovna višina znaša krog 2000 m. Najvišji vrh, precej na sredi ležeči Veliki vrh, ima 2085m, nasproti pa tudi najnižji vrhovi ne padejo pod 1900 m. Sploh znaša največji razloček med vrhovno višino le nekaj nad 100 m. Čudno je, da postajajo vrhovi tem višji, čim bolj se oddaljujejo od Stolove, to je od najvišje skupine pravih Karavank. Od Velikega vrha se loči proti severozahodu kake pol ure dolg odrastek z 1969?« visoko Babo, po koji se Košuta mimo 1370*» visocega Ljubeljevega prelaza veže s Stolovo skupino, oziroma z Zelenico in Srednjim vrhom. Tudi najnižja sedla ne sezajo pod 1800m. Sploh pa znaša razloček med srednjo vrhovno višino in med srednjo višino sedel komaj 200 in. Sedla zarad tega tudi nimajo nikake važnosti. V vzhodu Velikega vrha se ločita od Košute dva raz-rastka: prvi se vije, kot Košuta sama, od zahoda proti vzhodu ter pripada v vsi dolgosti več kot jedne ure Koroški. Večje važnosti za tržiški svet je pa oni razrastek, ki se loči od Velikega vrha proti jugu ter sestavlja vzhodno stran omenjenega trapeca, ob jednem severo-
vzhodno mejno črto med tržiškim kotlom in med Koroško. Ta oddelek kaže večinoma ravno iste vnanje lastnosti, kot Košnta. Jednolično, večinoma do vrha z gozdi porasteno gorovje, blizu vrhov že precčj golo, le precej nižje kot Košuta. Tudi najvišji vrhovi ne sezajo nad 1700?», najnižji prehodi ne pod 1400 m. Najvažnejša vrhova te vrste sta 1670 m visoki Stegovnik in malo nižji J a vor ni k. Najvažnejše sedlo leži v severu Stegovnika in pelje iz Tržiškega v zgorenjo Kokro. V jugu se dotika ta mnogovrstno zasukana črta najvažnejšega in ob jednem najvišjega vrba tržiškega mejnega pogorja, 2120m visocega Storžiča, ki je središče treh daljših pogorij. Od njega se namreč loči razven že popisanega pogorja še jedno proti vzhodu, oziroma proti jugovzhodu in jedno proti zahodu. Vzhodno pripada kranjski skupini, zahodno pa oklepa tržiško kotlino na jugu. Od vseh treh omenjenih pogorij je Storžič ločen po precej globokih sedlih. Storžičeva piramida je, kot vse gorovje teh krajev, na severnem pobočji veliko golejša, kot na južnem, sploh pa primeroma zelo strma. Tudi po vegetaciji se popolnoma ujema z že popisanim gorovjem. Gorovje, ki se ga dotika na zahodu in ki nareja južno stran omenjenega trapeca, spominja po vnanjem zelo na Košuto. Nad uro dolgo, na južni s trdni s pašniki, na severni pa z gozdi pokrito, dotika se v svojem zahodnem konci jako tesno tržiške kotline. Zove se Kriška gora. Le v hipsometričnem obziru je veliko manjše pomembe, kot severna, ž njim skoro vsporedna Košuta. Srednja visokost znaša le 1400?», najvišja 1550?», najnižja zareza 1200?«. Manjše važnosti je zahodno obrobno gorovje tržiške kotline, od Kriške gore ločeno po bistriški ožini pri Tržiči, od Košute po Ljubelj'. Sestavljajo je odrastki Do br če in Begunjščice, to je onih razgorij, ki se vleko vsporedno z glavno črto Karavank neposredno nad gorenjsko ravnino. Vrhovi te vrste, med sabo v nikaki celotni zvezi, nepomen-Ijivi so celo tudi gledč visokosti. Večinoma od 900—1000?» visoki, imajo že skozi in skozi hribovit značaj. Le v skrajnem severu se loči od Begunjščice z mnogoštevilnimi odrastki pogorje sv. Ane, v najvišjem vrhu s 1522?».
Gorovje v notranjem tržiškem svetu med popisanimi mejnimi črtami se razširja od Tržiča pogledano veličastno ter razpada v tri po bistriški in katarinski dolini ločene skupine Nazivlja se po navadi z imenom Rov ti. Najvišji je oni del, ki se razprostira med dolinama Bistrice in sv. Katarine; obstoja pa iz pol ure dolzega, precej strmega rebra, ki se navpično loči od Javornika v vzhodni mejni črti ter seza vsporedno s Kriško goro trdo do Bistrice same. Najvišja vrhova v ti progi sta: 1612?» visoka Konjščica in 1548m visoka Uškovapla-
n i n a. Manjše pomembe sta ostali skupini, sestavljeni po nižjih prečnih rebrih, ki se odločujejo menj ali več v meridijonalnem pravci od Košute, oziroma od Kriške gore. Nekoliko važnejše je le ono, ki se spušča od 1970m visoke Kolce v Košuti proti jugu v pol ure dolgi črti ter se končuje z malo planotico, katere mejni robovi M e c e s n o v e c in B el a-peČ znašajo še 1387;«, oziroma 1337m. Gosto porasteno hribovje v jugu sv. Katarine, ob severnem pobočji Kriške gore, imenuje se Kok ovni ca.
Ves drugačen obraz nam podaja južna polovica tržiškega sveta. Zunaj Tržiča, kjer stopa Bistrica v svoj spodnji tek, razširi se bistriška dolina v primeroma široko ravnino. Ravnino, do poldruge ure dolgo in dobro četrt ure široko, obdaja ob desni in levi prijazno, nizko hribovje, ki nam kaže jako mnogovrstno lice. Desno hribovje, glede višine celo nepomenljivo, pripada skrajnim južnim odrastkom že zgoraj omenjene Dobrče, levo gričevje pa južnim odrastkom Kriške gore. Levo brdičevje se končuje na jugu ob gorenjski ravnini z divjim gozdom, imenovanim „Uden boršta (Uden = vojvodin, Herzogsforst), znanim iz Jurčič-Krsnikovih „Rokovnjačev" kot jedno glavnih bivališč zloglasnih lopovov. Tržiška ravnina je pravo za pravo le mal del velike gorenjske ravnine, ki se kanalu podobno v svojem jugovzhodnem konci veže ž njo. Njen strmec sicer precej jednakomeren, vendar primeroma velik, znaša od Tržiča do roba nad Bistrico pri Podbrezji nad 100 m. Polovica na desnem bregu Bistrice ima posebno dosti raztreseno ležečih holmov, pokritih večinoma z gostimi gozdi.
V hidrografičnem obziru pripada tržiški svet prirečju Save. Glavna reka je tržiška Bistrica, ki je Tržiču z njegovo okolico to, kar je od Most do Radovljice korenska in od Radovljice do Podnarta združena Sava Radovljici ž njeno okolico. V vsi svoji dolgosti od izvira do izliva, pretaka se po tržiškem svetu ter ga, kot že povedano, v menj ali več severno-južnem pravci loči v dve precčj jednaki polovici. Nad 20 kilometrov dolga pripada najvažnejšim kranjskim dotokom Save na levem bregu. Iz vzhodne Košute prišedša ne izgubi v svojem do 10 kilometrov dolzem gorenjem teku od izvira do Tržiča značaja pravega gorskega potoka. Temu značaju primeren je tudi njen precej velik pad. Kot drugi gorski potoki v zgorenjem teku, nareja tudi ona s svojimi dotoki več deloma prav znatnih slapov. Najzanimljivejši je strmec ki ga nareja Bistrica sama kake tri četrti ure nad Tržieem pri fako zvanem „Hudičevem mostu" ob visoki skalnati ožini. V jugu Tržiča, kjer stopa v svoj spodnji tek, vreže si Bistrica precej prostorno in globoko, več metrov pod ravnino samo ležečo strugo, katero obdrži do svojega izliva v Savo pod Podnartom. Dotokov sprejema Bistrica veliko
več v svojem zgorenjem teku, kot v spodnjem; precej jednako pa na desnem in levem bregu. Veliko število dotokov, koji zalivajo prečne, peščene grape, vsporedne s prečnimi rebri med Košuto in Bistrico, dohaja ji iz južnega pobočja Košute. Tudi ono rebro, ki se razprostira med Javornikom in Bistrico, pošilja ji najmanjih voda. Vse te vode, po dolgosti neznatne, so le večji gorski studenci in splošno manjše pomembe.
Večje pomembe sta že Mošenik na desnem in Voneščica na levem bregu. Prvi ji prihaja iz zahodne Košute, teče po dolini sv. Ane, vspo-redno s cesto, ki drži iz Tržiča v Celovec ter se izliva po večurnem teku, ko je vsled večjih studencev, posebno od doberske in begunjske strani precčj močno narastel, na jugozahodni strani Tržiča v Bistrico.
Voneščica prihaja od severnega pobočja Storžičevega, zaliva v svojem vzhodno-zahodnem teku dolino sv. Katarine ter se izliva v Bistrico kako poldrugo uro dolga pri sv. Katarini, dobre četrti ure nad Tržičem.
Ob spodnji. Bistrici se skrči število dotokov znatno. Omenljiva je jedino Zadraga, ki ji dohaja na levem bregu po kratkem polurnem teku.
Tudi v geologičnem zmislu je tržiški svet jako mnogovrsten. Nahajajo se v njem skoro vse tvorbe, od najstarejše do najnovejših. Najstarejše sklade, obstoječe bodisi od debelega škrilca, bodisi od peščenca, dobivamo v severo-vzhodu Tržiča, ob Hudičevem mostu. Tudi krista-linični škrilec, namešan med drugim skladjem, dostikrat zanimljiv vsled obilih organičnih ostankov, nahaja se ob vzhodnem konci Košute. Gru-čast ali kepast diorit se dobiva v obližji Tržiča, krčmen ob Bistrici. Vap-nenik, brez izjeme dolomitast, sestavlja skoro vse tržiško gorovje, posebno mogočni so pa njegovi skladi v DobrČi, Storžiči in Kokovnici. Skladi iz triasne tvorbe se dobivajo posebno odlični vsled zelenega, svetlosivega porfira in vsled „Felsitporpbyra" na severnem pobočji Storžičevem. Sivega roženca dobiš obilo ob Košuti, Begunjščici in ob Ljubeljevem prehodu. Jurasni vapnenec sestavlja sklade vseh višjih vrhov oklepnega hribovja. Tercijarno dobo zastopa vse gričevje v jugu Tržiča ob levem in desnem bregu spodnje Bistrice; diluvijalno in allu-vijalno stopnjevina. oziroma ravnina ob Bistrici.
Tržič ima vkljub temu, da leži v primeroma nizki, proti mrzlim severnim vetrovom zavarovani kotlini, vendar le precčj ostro podnebje ter ima z bližnjo okolico za C nižjo letno temperaturo, kot Ljubljana in za 1'50 C nižjo kot Novo Mesto in Črnomelj. Sicer se pa rada nagiba k ekstremom in je v juliji gorkejša, v januvariji mrzlejša, kot ljubljanska. Tudi v higrometričnem obziru ne stoji posebno dobro, ker
zavzima glede števila deževnih dnij in gledč množice pale mokrine jedno prvih mest na Kranjskem.
Tržič z okolico ima 6498 prebivalcev, kateri prebivajo v 34 krajih z 882 hišami. Na vsak kraj pride tedaj skoro 26 hiš in neprimeroma veliko ljudij, namreč 191. Krajev s 50 in več hišami ima tržiški svet 5, namreč: Tržič s 186, Sv. Katarino z 69, Sv. Ano s 63, Spodnje Duplje z 61 in Kovor s 50 hišami. Po več kot 300 ljudij šteje tudi le 5 že imenovanih krajev, in sicer: Tržič 1797, sv. Ana 644, Spodnje Duplje 345 in Kovor 337 ljudij. Od omenjenih 34 krajev ima 29 svoje sodišče in svoj davčni urad, oba s sedežem v Tržiči, 5 jih pa pripada sodno in davčno Kranju. V političnem obziru spadajo vsi pod kranjsko glavarstvo. V cerkvenem zmislu razpadajo v pet župnij:-Tržič, Kovor, sv. Križ, Spodnje Duplje in Podbrezje z 11 podružnicami, in so podrejene vse kranjski dekaniji.
Dele se nadalje v pet občin: Tržič s 1797, sv. Križ s 1849, Kovor z 975, sv. Ana s 646 in sv. Katarina s 644 prebivalci; 5 krajev s 587 prebivalci spada pod občino Naklo v kranjskem okraji.
Za pouk skrbe Četverorazrednica v Tržiči in več jednorazrednic v okolici.
Razven kmetijstva, s kojim se peča seveda velika večina okoliškega prebivalstva, rabi prebivalstvu tudi trgovina in obrt. Posebno važni stroki za tržiški okraj sta fužinarstvo železa in obrt z usnjem, ter njegovimi zdelki. Tržiških čevljev (zdelek tržiškega hišnega obrta) razpošlje se vsako leto na vse kraje po več sto tisoč parov. Z obrtom se peča mimo mnogobrojnih učencev, oziroma pomagačev, do 150 mojstrov, s trgovino nad 60. Tržiški okraj šteje nad 40 krčmarjev, čez 50 čevljarjev, blizu 30 Žagarjev, do 20 mlinarjev, do 20 branjevcev in skoro ravno toliko krdmarjev.

Ločitev.
i.
n.
■račna je zrla vame,
Jaz šc ozrem sc vanjo, Roko ji pomolim, Potem, potem se žalosten Na tuje napotim.
Klobuk potisnem doli Na mokre si oči, Trdo skoz vas korakam, Sreč mi krvavi.	.
SolzčU je grenko, Zamölklo ji zvenel je glas, Prosila jc ljubo.
Sreč je v bolečinah Ji tožno jčkalo: „Nc hodi mi na tuje, sin!' Bolnč je pökalo.
Kržišnik.
Josip Kr

Nevesta.
t■ L
holmi sž zvonika
'Zvene zvučni zvonovi,
V	okolico razlegajo Se žalo njih glasovi.
Kraj lesa se mladenič O deblo mrk opira, Zvonilo v srci nitdejce Poslednje mu zatira.
II.
Oblači se mu deva
V	draginjo velič&vo,
On nima, kam položil bi Utrujeno si glavo.
Zlato in svila kiti Nje čare milosvdže, On nima, oh, ni kje ni s čim Si pötni les ureže.
III.
Na holmi se zvonika Zvene zvučni zvonovi,
V	okölico razlegajo Se žalo njih glasovi.
Sumnö radöstni svatje Korakajo po cčsti, Vesžlo godci godejo Ter vriskajo nevesti.
IV.
„Le jedenkrat naj, predno Na vekov vek se 16čim Še vidim zorno deklico, Oe tudi, zroč jo, pččim."
Tak nagovarja s tiha Srce ga vzdihujoče Ter obudi, razplameni Mu hrepenenje vroče.
Ozre v bogastva žrtvo Se. oj, bogastva žrtev, Drug v drugega pogled uprč Bo lösten, tožno-mrtev.
Nevesta jedva, jedva Naprčje omahuje, On roso z lica briše si, Mračan solzi na tuje.
VI.
Na holmi se zvonika Zvene zvučni zvonövi, V okölico razlagajo Se žalo njih glasčvi.
Mrkleje in mrkleje Zvonövi se glasijo — Oslavljajo poröko li, Pogrebu li zvonijo?
Josip Kržišnik.
<2
Listek.
Slovensk rokopis s 1700. leta. Gosp. Ivan Lavrič, c. kr. računski preglednik v Trsti, našel je v svojem rodnem domi (čislo 3.) v Dorencah pri Smled-niki na Gorenjskem lepo pisano 67 stranij obsežno knjižico, ki je poprej bila svo-jina njega deda Mihela LavriČa. Doslej ni bilo še moči označiti, kdo bi bil preložil na slovenski jezik:
Abschrift al Prepešf.
Nekaterih domazheh Arznij, katere šo od tega uzheniga Arznata Philipa Heegvcta ukep šbrane poškušhene poterjene, inu ša Svetlobo dane, knuzu tem Ubogim kateri nešamorejo bolShih Arznij kupiti, al dobiti. Dva Tala ima leta (Abschrift) al Prepesf, tem pervim še govori od šnotraineh, u tem drugim od šu-naineh Bolezhin, inu Ran Zhlovešhkiga Trupla ša Sleherne Bolešen, še naide ve/.h Sort Arznia. zhe ne pomaga ena nuzei to drugo al Treko.
Mišli pak vender Sraven de zheš Mozh te Smerti nerašejo Rošhe u: Verte.
Na 2. strani je:
Predgovor. Na tega kater bo te Pukve nuzou.
Mujei še pošnati Selšha, inu nuzoi nobenga poprei, dc ga dobru pošnašh, šakci u nekatereh Selšhah še šnaide velik Strup.
Ene Selšha pak katero u eni Bolešni nuzajo, imajo u tei dragi šhkodvati.
Škorci ušfakateru SclŠhe je dvoinega Spolla, namrezh: Shenškig, inu Mo-Škiga, inu potem eden pred tem drugim vezh al pak mozhncišhi Mozh ima ošdraulati.
Od 3. do 39, strani je: „Ta per vi Tali," kakor n. pr.: Od Bolešni te Glaue; Arznic kader Glava boli od urozhe mokrote teh Mošhgani; Arznie ša Mert-vizo; Arznic ša ta ište katere toku glauna Bolešem nadlega, koker debi imeli ob Pamet priti, al zel šgube; Arznic ša pred bošhjim Slakam obvarvati; itd.
Od 40. do 61. strani je: „Drugi Tali od domazheh Arznij, katere šo nuzne Ša unaine Bolešni, inu Rane na Rokah inu na Nogah.a Na primer je čitati: „Arznic enmo Shvoh Glidu Mozh dati; Arznie ša švite inu špahniene Glide; Arznie ša pre^odene Kitte; Arznie kader Kitte šainc od Sebe bolle, itd.
Na 60. striini je zabeleženo: „Laibah den 20*«» Marz 1V99.U
Od 62. do 67. strani jc še: Otefliffcr.
O jezici v tem rokopisi govoriti, mili se mi, osvobaja me čitatelj sam, ker mu uže navedene vrstice jasno pričajo, koliko bi mi bilo dozvoljeno tu reči o pregibovanji, skladnji, pravopisi in koliko o čistosti slovenščine.	Ž—b.
Poljedelski zakoni. Pri Kleinmayrji in Bambergu jc prišla na svetlo knjižica: „Die land wirthschaftl i c hen Gesetze un d Verordnung en des Herzogthums Krain" für Land- und Forstwirthe, politische Beamte, Gemeindevorsteher, zunächst für die krain. Lehrer und Lehramts-Zöglinge. Mit einigen Erläuterungen, herausgegeben von Prof. Willi. Linhart. Laibach, 1886, 8, 88 str. Cena 50 kr. Knjižica obseza zakon o poljedelstvu koristnih ptičih, o pokončevanji goscnic, hrostov in druzih škodljivih žuželk, o pokončevanji prčdenice in drugega Škodljivega plevela, o varstvu poljskih pridelkov, o naredbah za povzdigo ribarstva po suhozeraeljskih vodah, o prepovedanem lovskem času, gorski zakon, zakon o spuščanji zasobnih žrcbccv za konjsko plcmcnitev, zakon zoper razploditev trsne uši. — Vsem tem zakonom so pridejani dotični zvršitveni ukazi in kratka poučila. Knjižica jc kaj priročna, a ustrezala bi gotovo še bolje namenu svojemu, da je g. pisatelj tem poljedelskim zakonom pridejal tudi pravilni slovenski prevod iz dežčlncga zakona. Tako pa ugaja samö tistemu krogu kranjskega prebivalstva, ki je vešč nemškemu jeziku.
„Pro Slavia." Tako se imenuje list, katerega jc pred nekoliko tedni s pomočjo nekaterih italijanskih pisateljev slovenskega rodu v Starem mestu na svetlo dal prof. Silvio Refatti ter natisnil Giovanni Fulvio. List se prodaja po 60 centcsimov in skupiček jc namenjen Slovencem, živečim v &t.-Peterskem okraji ob Nadiži v Italiji, katere jc dne 8. julija t. 1. zadela grozna povodenj. V članku „Ave, dolor!" pozivljc G. Marinelli v Pontebi Italijo, naj pomaga italijanskim Slovencem in naj se spominja „che all* estremo suo confitic Orientale abita una gente buona, sobria, laboriosa e forte" — narod, ki žc stoletja prav z otroško ljubeznijo obdeluje zemljo očetov svojih in kateri bi ob nevarnosti kakor pravi brat italijanskega naroda, navdušen za svobodo, z vso domovinsko iskrenostjo branil meje domovine svoje. Pisatelj G. Clodig [ako se ne motimo, brat tržaškega c. kr. deželnega šolskega nadzornika viteza Klodiča — Sabladoskega] opisuje potem okraj Št.-Petra ob Nadiži in njegove prebivalcc, z živo besedo slaveč
njih lepo domovino, njih priproste šege in poetične navade, njih domača opravila in njih trgovino,, a opisujoč tudi grozno uimo dne 8. julija. — V razpravi „Dell' origine degli Sloveni nel Friuli" opisuje don Giovanni Trink o največ po Ru-tarjevih spisih italijanske Slovencc z zgodovinskega stališča. — Gosp. Valussi Pacifico nam pod naslovom „1 progressi economici della Slavia italiana" pripoveduje o gospodarskih napredkih italijanskih Slovencev ter jim svčtuje, kako bi jim bilo možno ondotne gospodarske razmere izboljšati. „Italia č una buona madre", pravi pisatelj, „che considera i suoi figli come tutti uguali e come Uli li ama. Cosi si comprenderh che cosa significano le parole Slavia italiana, che e quanto dire, una Stirpe slava d' origine, ma fatta italiana dalla civilta comune."' --'O. Ü. Cornelio pripoveduje v spisu xAgro e proprieta per gli Slavi \ zakaj Slo-nenci tako iskreno ljubijo svoj dom. — G. Vogrig priobčuje nekaj slovenskih pregovorov v italijanskem prevodu in rusko legendo rIl lago di Giden." List prinaša tudi več pesmij, katere so zložili Rogantino, S. Refatti in znani D. Podrecc.a. Do malega vse spise preveva iskrena ljubezen do ožje domovine laško-slovenske, a še iskrenejša do — Italije. In s tem je povedano vse!
Ji rvaška književnost. „A k a d c m i j a znanosti in umetnosti" izdala je čvetero jako zanimivih knjig in siccr: „Spomenici hrvatske krajine", II. del, v katerem je Rade Lopašič zbral in uredil pismene spomenike od leta 1610. do 1693., " ? tri nove knjige -Rada". Prva, t. j. LXXVIII. knjiga ima to-lc vsebino : Krista-linično kamenje u Fruškoj gori od dra Kišpatiča; Lučbcno iztraži vanje Jamničke alkaličko-muriatičke kiselice od dra. Janečka; o nekih vlastitostih determinanta verižnika od dra. Studničko. V LXX'X knjigi čitamo: Imena Slovjenin i Ilir u našem gostinjcu u Rimu poslije g. 1453. od dra. Črnčiča; Ivan, arcidjakon gorički, domaČi pisac u XIV. vieku od Tkalčiča; Nutamje stanje Hrvatske prije XII. stolečja, II. Crkva hrvatska, od dra Račkoga; Religija Srba i Hrvata na osnovi pjesama, priča i govora narodnog, II. dio, Poje/.da, Prijezda i Zora od Nodila. V tem ko sta te dve knjigi strogo znanstveni, zanimala bode LXXX. knjiga „Rada'J vsacega omikanega rodoljuba, Hrvata in Slovenca, kajti to #knjigo je izdala „Akademija" na spomin literarne naše pet deseti6tnice, kakor nam kaže isti naslov: U pro-slavu petdesetgodišnj i ce prieporoda hrvatske knjige go d in e 1885. Res, lepšega in dostojnejšega spomenika našemu narodnemu preporodu akademija ne bi mogla postaviti, in s tem je gotovo ustregla vsakemu domoljubu, ter najbolj koristila narodni ideji. Da je res tako, kaže nam vsebina siima. Najprej Čitamo: Uvodni govor, što ga je govorio predsjednik dr. F. Rački 16. studenoga 1885.; potem: Obrana i razvitak hrvatske narodne ideje od g. 1790. do 1835., od Smičiklasa; 0 dru. Dimitriji Dem etru kao dramatiku ilirske dobe, od dra Mar-koviča ; Naš napredak u prirodnih znanostih za minulih 50 godina, od dra. Su-leka; Napredak mineralogije i geologije u Hrvatskoj, Slavoniji i Dalmaciji od 1835. do 1885. od dra. Pilara: O napredku arkeologičke znanosti u našoj hrvatskoj zemlji, od S. Ljubiča ; Pogled na istoriju naše gramatike i leksikografijc od 1835. godine, od Budmana ; Zoologija i Hrvati, od prof Brusi ne; Načrt hrvatske historiografij i od g. 1835—1885., od dra. Fr. Račkoga. Prepričani smo, da bo vsak Slovenec rad segel po ti prezanimivi knjigi, ki nam polaga natančen račun o ravno minuli pro-šlosti ter nas osrečuje za bodočnost, da nc obupamo, ampak da s tem večjim trudom pridno in stanovitno nadaljujemo težavno delo v narodnem vindgradu svojem.
XXX. naloga. Zložil Robert Braune v Kočevji
Črni.
Beli.
Beli naredi mat v 3 potezah. Rešitev
XXVIII.*) naloge v 8. zvezku „Ljnbljan skega Zvona". (Rob. Braunc-ta.)
Boli.
1.	S e5—c4
2.	D li6—o5f
3.	Lb4—c3f ali T h4—h3 f
1.....
2.	D h5—(151
3.	e4—e5f
Črni.
2. K dX4e5 ali e3 1. L dX2c4 mat.
T a8Xtl8 T d8Xd5 mat.
b.
1.
K d4Xc4 K kakor koli mat.
2. e4—e5f 2. D h5—e8 ali dlf
oziroma: e5—c6f in mat. 6. partija.
Igrana na mednarodnem turnirji v Londonu v 20. dan julija 1880. 1., ki ga je bila priredila »British Cliess Association". Zmagalcu v toj partiji, K. Schallopp-u iz lierlina jo bilo prisojeno
♦) V 8. štev. stoji vsled pomoto XXVII
h.		
i v Včlikih Laščah.		
spccijalno darilo za najbriljantncjäo partijo, igrano		
na omonjenem turnirji.		
	Španska iura.	
	Beli.	Črni.
I. (Junsberg iz Lon-		K. Schallopp iz "Ber-
	doua.	lina.
1.	e2—e4	e7—e5
2.	S gl—£3	S b8—c6
3.	L f 1—b5	S g8—-f6
4.	d2—(13!	S cG—c7>)
5.	c2—c3	c7—c6
6.	L 1)5—a4	S c7—g6
7.	h2—li4	li7—h5
8.	L cl—g5	D <18—b6
9.	D dl—e2?	d7—d5 2)
10.	c4Xd5	L c8—g4!
11.	d5Xc6	0-0—0
12	c6Xb7f	K c8—b8
13.	0—0	D bG — a6
14.	L a4—c2? 3)	e5~e4
15.	L g5Xf6	e*Xf«
16.	L f6—e5f	S g6Xe5
17.	D c2—e5f	L f 8 — (16
18.	D e5 —e4	T h8-e8
19.	D e4-a4	f3Xg2')
20.	T fl-cl	D a6-b6*>
21.	(13—(14	L d6—f4!
22. S bi— a3		L g4—f3
23.	T cl —el	D b6—f6rt)
Beli sc poda.
Opomnje.
') To potezo je' prvi uvedel v praktično igro Anglež Mortimer na mednarodnem turnirji Londonskem 1883. leta. — Kmeta e5 beli ne sme vzeti zavoljo 5. c7—cG in 6. D d8—a5f, na kar izgubode jednega oficirja.
Krepka poteza! Črni žrtvuje dva kmeta, da (lobode silen naskok; poteza d7—d5 jako zadržuje belih kamenov raz-vitek.
s) Prava poteza je bila tu L a4—dl, ki bi bila zaprečila preteči eo—e4.
*) Elegantno igrano! Vzame-li beli damo, bil bi mat v 3 potezah: g2xflD, K f 1 :; L h3f, K gl:; T elf.
J) Preteč Lh2f in potem Db6 -f2f-Lepše nego D b6—d6; zdaj preti L h2f in na to D h4f.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji: vse leto po 4 gld. 60 kr., pol leta po 2 gld. 30 kr., četrt leta po 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč j. dr. — Izdajatelj in odgovorni iirednik: Fr. Leveč. Uredništvo in npravništvo v Ljubljani, v knežjem dvorci v Gosposkih ulicah, 14.
Tiska rNarodna Tiskarna* v Ljubljani.
2.
3.
6.
7.
8.
i 0.
11.
12.
13.
14.
IB.
16.
Navodilo
o pravilnem igranji šaha za začetnike. (Dalje.)
Kratka teoretična razprava o odprctjih (otvorjeiijili).
I. Odprte igre.
A. Igra $ kraljevim skakačem.
VIII. e2—e4 e7~eB Sgl—f 3 d7—d»? e4 X d5 e5—-e4 Ddl—e2
IX.
5. ~
D d8 - e7 S f3—d4
D e7—eS S d4-b5_ Lf8-d6 d2—d4 D eB-e7 c2-c4
L d6—b4f L cl - d2 L b4 X d2f S blxdž a7—a6 d5—d6 " c7Xc6 S d2Xe4 a6xb5 S e4xd6f K e8—d8 D e2Xe7f
Dd8Xd5 Sbl-c3 D d5—e6 L f1—b5f L c8—d7
_0—0_
L d7Xb5 S c3Xb5 L f8—d6 T fl-el-f 7— f 6 d2—d4 a7—a6 d4Xe5 f6xe5 S f3xe5
Belt dobode partijo, kajti črni no sm6 vzeti nobed-
nega ska-kača, da ne bi izgubil dame.
X.
Dd8-f6? L f 1—c4 D f 6—g6 0—0 D g6Xe4 L c4Xf7f K e8—e7 T fl-el D e4—f4 T elxe5J K e7—d6 T eB—dBf K d6—e7 D d J—elf K e7xf7 d2—d4 D f4—f6 S f3 - gf>t Kf7-g6 D el—e8f
XI.
d2—d4! e5Xd4 e4—c5 D f 6—b6 L_fl—c4j d7—d5 e5 X d6q>. Lf8xd6 D dl—e2f S g8—e7 S f 3—g5 f7— f 6 S go—f 7 T h8—f8 D c2—h5f
Beli jc na boljem.
Kg6 SgB-
-h6 ■£7f
> g8 X e7 5d6Xf7t
Beli bode zmagal.
K h 6—g6 S f 7xh8f
mat.
XII/
f7—f&? Sf3Xe5! D d8—(0 d2—d4 d7—d6 S eo—c4 f5xe4 S bi—c3 c7—c6 S c3xc4? D f6—e6 D dl—e2
d6—d5 S e4—d6f K e8—d8 S d6 — b7f K d8—c7 D e2Xe6 L c8xe6 S c4-a5 S b8—d7 L cl— f4f K c7—b6 S b7—cS S d7XcB d4 X c5f K b6Xa5 L f 4—c7f
	K a5—b4
17.	a2—a3f
	K b4Xc5
18.	b2 —b4f
	K cB—d4
19.	0-0-0f
	K d4—e4
20.	L fl—d3f
	K e4—d4
21.	Thl—cl
	K d4—03
22.	L d3—a6
L fl-c4
f5xel ' S f3XeS D d8-gB S e5xf7| Dg5Xg2 T hI—fl
d7—d5 S_f_7Xh8!
d&XČ4 " Ddl - h5f g?-g6 D ho X h7 L c8—c6 Ph6xg6f D g2xg6 Sh8Xg6 L f8—d6 f 2—f4
e4Xf 3 T f 1—f3
S b8—c6 d2—d4
c4xd3f.p. c2xd3 S c6—b4 L cl—f 4 L e6—f 7 L f4xd6 c7 X d6 Sg6—h8
Beli bodo zmagal.
OPOMNJA. Varijanti XII. in Xin. ae tudi S i7—£6, katere zadnjič nismo bili omenili, imenuje se
i prištevata	_____
^gambit na drugo roko"
Beli zmaga, nepravilnim hranitvam ; poteza 2.
izhaja vsakega meseca 1. clan v zvezkih, po 4 pole velike osmerke ob-sezajočih, ter stoji v Ljubljani na (lom posiljan ali po pošti prejeman: za vse leto ..... 4 gld. 60 kr. „ pol leta ..... 2 M 30 „
„ četrt leta.....1 „ 15 „
Po vseh deželah zunaj Avstrije stoji „Ljubljanski Zvon" po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se oddajajo po 40 kr Dobivajo se tudi še: „Ljubljanski Zvon", II. tečaj (1882) nevezan po . . 3 gld. — kr.
v Bonačeve platnice vezan po...... . 4 „ 20 „
„Ljubljanski Zvon", III. tečaj (1883) nevezan po . . 3 „ — „
v Bonačeve platnice vezan po........4 „ 20 „
„Ljubljanski Zvon", v. tečaj (1885) nevezan po . . 4 „ — „
v Bonačeve platnice vezan po........5 „ 20 „
Letnik I. (1881) in IV. (1884) sta nam že pošla.
Vrhu tega se dobivajo pri podpisanem upravništvu: „Rokovnjafci." Zgodovinski roman, spisala Jos. Jurčič in
Janko Kersnik po. . . . . .......50 kr,
Upravništvo „Ljubljanskega Zvona".
Ljubljana, Gosposke ulice 14.
OZ1TA1TILO.
Večkrat mi dohajajo vprašanja, če se dobivajo pri meni tudi-platnice za prejšnje letnike „Ljubljanskega Zvona". Naznanjam, d* se dobivajo za vse dozdanje letnike v raznovrstnih barvah.
Janez Bonač,
knjigovez, Poljanska cesta, 10.