Leto LXV] St 198 Ljubljana, ponedeljek 2. septembra 1935 Cena Din trt £M »u >l^t> mmm dan popoKtne, izvzetnsl VTst a Din 3vs do 1O0 vrst a Din 2.50, od 100 do 800 nota Din 4*-. Popust po dogovora, trumi nI ni dave werja mesečno v JngoehwrJI Dta 12.-, sa limriiMt un Din do 80 pet* a Din 8w-, ve£JI DBEDNBTVO D* UPRAVNISTUO 2122, 3123, 3124. 8125 ta Podfinte« MARIBOR Strossmaverjeva Sto. — NOVO MESTO, Ljubi: tak fon1 SL 26. — CELJE: ceHako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon uprave: Kocenova aUca 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ot> Kolodvora Račun prt poštnem čekovnem zavodu v LJubljani St K).351. e, Hbesinija se Je zatekla pod gospodarski protektorat Hnglije tn Hmerike Poleg že sklenjene pogodbe z an glesko - ameriško dražbo so sedaj ▼ teka še pogajanja za oddajo koncesij v ostalem ozemlja Abesi-nije, ki bo tako docela pod anglosaškim protektoratom Pariz, 2. septembra, r. V središču zanimanje vsej mednarodne javnosti je sedaj sklenitev pogodbe med neko ame-riško-angleško družbo in Abesinijo o izkoriščanju pridobnega bogastva abe-sinske zemlje. Po tej pogodbi je dobila omenjena družba, v kateri so zasto-omejnjenega družba, v kaeri so zastopane tri svetovne petrojske družbe, za dobo 75 let izključno pravico za izkoriščanje petrolejskih vrelcev, kopanje zlata, in drugih rud na ozemlju, ki de razprostira vzdolž italijanske Somalije, Kenije in Eritreje ter 6ega na jugu do Rudolf o vega jezera, tako da obsega skoraj pol Abesinije. Pogodba je bila sklenj tia v največji tajnosti. Pogajanja so se vršila samo ponoči v neki nar pol podrti hiši v napol zapuščenem de-hi Addis A bebe. Cim je napočii dan, so se delegati razšli in se kazali ves dan v javnosti, tako da nihče ni mogel niti »umiti, da bi se vršila kaka pogajanja. Od Saaa do časa se je udeleževal pogajanj rudi a bes i neki cesar osebno. Za družbo je vodil pogajanja angleški finančnik J. \V. Rickett, ki ga imenujejo v finančnem sv«aitn ker je že ponovno sklepal na vzhodu razne tajne kupčije in zastopal interese svetovnega kapitala. Tudi pri razdelitvi petrolejskih vrelcev v Iraku i€» igral odločilno vlogo. ne bo imela opravka samo z Abesinijo44 Dejstvo, da je bila pogodba členjena tik pred sestankom sveta Društva narodov, ki naj razpravlja o itaKjan-sko-abesinskem sporu ter da je abesi-ski cesar oddal konc*a(sije baš na ozemlju, za katerega se poteguje Italija, je izzvalo vtis, kakor da gre za dogovorjeno igro. V Abesiniji se sedaj javno hvalijo, da Italija v primeru napada ne bo imela opraviti samo z Abesinijo, marveč bodo s tem prizadeti angleški in ameriški interesi ter bo tako raztegnjen konflikt tudi na Anglijo in Ameriko. Na sliren način tolmačijo zadevo tudi v Rimu, kjer so nad tem postopanjem silno ogorčeni. Italijanska viada je že protestirala v Londonu, Parim m Addis Abebi in izjavlja, da ne prizna sklenjene pogodbe, ker je v nasprotju z dogovorom, ki je bil svoje-časno sklenjen med Anglijo, Italijo in Francijo v pogledu razdelitve eksplo-latacijakih interesov v Abesiniji. Ker pa Abesinija te pogodbe ni podpisala, na njo ni vezana in ji torej nihče ne more osporavati pravice, da odda koncesija komur hoče. V Ivondonu se branijo očitkov, da bi angleška vlada sodelovala pri sklepanju te pogodbe ali da bi sploh vedela za pogajanja. Kompliciran problem Vsekakor si nihče ne prikriva, da je sklenitev te pogodbe silno kom- LlUBlIANSKIVELESElEft IADRANSKA RAZSTAVA it* o v 10 cVV jru-štvu narodov. Pisec pravi med drugim: Kako je prišlo do tega. da je rtalijansko-abesinski spor vsaj na videz izpremenil pozicije Velike Britanije in Francije, To -vprašanje si je stavil nedavno tega v nekem važnem čkmku lord Robert Cecil. Vprašanje zashrži odgovor. Ta odlični predstavnik Društva narodov je nekoč že sam delno odgovoril na to vprašan ie, ko je omenil, kako je Francija nekoč podpirala v Ženevi predloge o vzajemni pomoči, nato pa protokol ra leta 1934, da bi Društvo narodov na podlagi teh pogodb dobilo moč, ki mu manjka. Tedaj jc Velika Britanija bila tista, ki je povzročila, da so ti načrti skupnega sodelovanja propadli. Ravno zato, ker smo vedeli, da je pakt o Društvu narodov slab, smo zahtevali, da ga je treba utrditi s pogodbo o vzajemni pomoči. S tem da so te predloge odbili, so obsodili Društvo narodov na nemoč. Ta slabost se je pokazala v japonskem vprašanju in nato v vprašanju Nemčije. Velika Britanija je bila prva, ki je priznala gotova dejstva. S tem se ie oddaljila ne le od Društva narodov, temveč J od vsega sveta. Izjavila je, da hoče sa-I n*a urediti z Nemčijo svoje razmerje, ko je ' ta postavila vprašanje pomorske oborožitve. Ali se sme Velika Britanija zdaj ču-dati Italiji, ki se ravna po tem primero. Pisec nato opisuje dosedanje stališče Francije v tem vprašanju in pravi: Oč ta se nam lahko zdaj samo to, da smo Vli prepočasni, ki da se nismo uprli angleškim delegatom, ter pustili, da so napram Italiji napravili tolikšne psihološke napake. Spor bi bili morah" omejiti, ne pa ga raz-pmati. V zvezi z afeesinskim sporom so na ta način prišla na površje mnoga druga vprašanja. Mir v Afriki nam je na srcu. to je že res, toda še bolj smo za nvr v Evropi. Ta mir je mogoče utrditi v okviru Društva narodov in na podlagi pomiritve med Abesinijo m Italijo. Velika Britanija je sama svojčas dovolila dominionom članstvo Društva narodov in uvedla v Ženevo tudi Irak. Možne so še druge so lucije. Tako n. pr. da se Društvo narodov ne omeji na Evropo. Če bo prisotnost Velike Britanije in Italije postala v Ženevi nemogoča, potem se bo zrušila še ta edina ustanova, kjer more mir najti zatočišče. Francija ve, kaj ji je storiti. Odmev v Londonu Deljena mnenja — Anglija se lahko zaplete v novo vojno Pariz, 2. septembra. AA. Ha vas .poroča iz Londona: Včeraj so dale tri ugledne britanske osenosti izjavo o stališču Velike Britanije do italijansko - abesinskega spora. Te tri osebnosti so vorški škof, vodja delavske stranke Lansburrv in vodja britanskih fašistov sir Moslev. Yorški škof je izjavil med drugim: ©e bo spoštovanje pakta DN zahtevalo, da se zatečemo k sili, se bomo morali k njej zateči. Vodja delavske stranke Lansburrv je v svoji izjavi med drugim dejal, da je zelo zadovoljen, da se je britanska vlada odločno leaervuak pced koncesijo. Id jo je skupina. Lansburrv upa, da bo prav tako storila tudi washingtonska vlada, ker so v Rickett ovi skupini tudi ameriški državljani. Sir Moslev, vodja britanskih fašistov, se je v svoji izjavi zavzel za politiko osamljenosti Velike Britanije, to je v tem primeru za politiko nevmešavanja v italijansko - abesinski spor. Sir Oswald Moslev je pri tem ostro obsodil tiste britanske kroge, ki bi radi spravili državo v vojno nevarnost. Dodal je: Hudodelstvo je zahtevati vojno, zahtevati jo, pa zraven ne imeti možnosti za bojevanje, je pa ne satno hudodelstvo, temveč hfaenoer Dva noua ministra Dr. Miha Krek, minister brez portfelja in dr. Branko Kaludjerčič, minister za pošte Beograd, 2. septembra, p. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. in z ukazom kraljevskega namestništva sta bila včeraj na predlog ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinovića imenovana. za ministra pošte, brzojava in telefona dr. BRANKO KALrUDJERCIČ, narodni poslanec, za ministra brez portfelja dr. MIHA KREK, odvetnik v Ljubljani. Ob 11. včeraj je nova ministra dr. Branka Kaludjerčića in dr. Miho Kreka zaprisegel namestnik predsednika ministrskega sveta in notranji minister dr. Anton Korošec. ★ Novi minister za poŠto, brzojav in telefon dr. Branko Kalndjerčio se je rodil L 1891 v Sarajevu, kjer je dovršil osnovno šok) in gimnazijo. Pravo je študiral na Dunaju, kjer je bil 1. 1913 tudi promoviran za doktorja prava. Kot dijak na srednji šoli im na univerza je sodeloval v ninojjih prosvetnih rn omladinskih organizacijah. N« Dunaju je bil tajmik omladlnske-ija društva >Rad-c ter | je sodeloval tudi pri češkoslovaškem Sokolu in v Ruskem kružku. Po končanih pravnih širudijah je prišel meseca julija 1. 1914 v Sarajevo, kjer so tra avstrijske oblasti takoj aretirale fn kot vojaškega obveznike obtožilo aatradi veleiadaje. Zagovarjat' ee je moral pred prekim sodiščem v Szalmar N<5-methu, zaradi pomanjkanja dokazov pa je bil oproščpri. Tafcoi nato je hil poslan na iita-Irjans^co frorrto kot navaden vojak. Jeseni L 1918 se je vrnil t Saragevo, kjer je orcn-rraaral Narodno stražo m je bil imenovan tudi za njenega poveljnika. V imeou Narodnega veća je tedaj prevzel od avstrijskega trdnjavskega poveljniditva v iaerajev« vse utrdbe okoli Sarajeva ter je postaj tudi njun)« povelju 'ti, ,>rc\ /cia srbska vojska. CM 1. 1919 do 1927 je služboval pri eodiSčo, nato pa je otvorLl lastno odvetniško pisarno. L. 1927 je bil izvoren za narodnega poslanca v sarajevskem sreeu. V Narodni sicupščini je postal predsednik zakonodajnega od bona za uveljavi jeo je be-£Thiškeca zakona 1. 1928, dne 5. maje pa je bfil ponovno ravoljen za narodnega poslanca. Minister brez portfelja dr. Miha Krek je bil rojen 28. decembra 1897 v Leskove L, srex Kranj. Gimnazijo je študiral v škofijskih zavodih v St. Vidu pri Ljubljani, pravo pa najprej v Zagrebu, neto pa v Ljubrjami. kjer je tudi diplomiral in doktoriral. Po konie-r>ih študijah je stopil v službo Zadružne zveze v Ljubljani, bavil pa se je med tem rudi z novinarstvom ter je bil od 1. 190R do 1. 1930 tudi urednik ljubljanskega >Sfo-veneac. L. 1930 je obvorU svojo odvetj&iek© pisarno v Ljubljani Do 6. januatrja 1929 je dr. Miha Krek zavzemal razna vodiku mesta v bivši SLS; bil je nekaj fesa tudi njen tajnik ter Slan njenega vodstva. Postaji je tudi član občinskega sveto mesta Ljubljane, kjer je bil predsednik kluba občinskih svetnikov brvše SLS. Ttil je tudi predsednik ravnateljstva OUZD v Ljubljani ter oTati ravnateljstva SUZOR-ja v Zagrebu. Prav tako }e bil dalje časa podpreds«*dnik Prosvetne zveze v Ljubljani. Po 6. januarja "L 1929 se je umaknil iz aktivne politike ter je tudi odstopil kol trublianKki oWinsld svelnik. Dr. Stojadinović v Parizu Po končanih konferencah na Bledu je odpotoval predsednik vlade v Pariz, nakar bo posetil tuđi Bled, 2. septembra AA. Na povabilo predsednika francoske vlade in zunanjega ministra Pierra Lavala je predsednik ministrskega sveta in zurtanji minister dr. Milan Stojadinović včeraj odpotoval naravnost v Pariz. Predsednika vlade spremlja v Pariz njegov kabinetni šef Dragan Protić. Pariz, 2- septembra. A A. Snoci ob 20.50 se je pripeljal predsednik jugo-slovenske vlad^ dr Stojndinovia na pariško vzhodno postajo iz Pasla. V njegovem spremstvu je bil njegov kabinetni šef dr. Dragan Protić. Na postaji so ga sprejeli pomočnik šefa protokola, kot zastopnik predsednika republike, v imenu francoske vlade šef Lava levega kabineta, jugoslovenski poslanik dr. Purić s o©ebjem poslaništva, vojaški delegat general Marko Mrhajlovte 8 <"*lani ju g osi o venske vojaške misije na francoekefcn, prefekt pariške policije in ravnatelj pariške policije. Minister dr. Korošec namestnik predsednika vlade Beograd, 2, septembra, p. Ker se bo predsednik ministrskega sv^ta in minister za zunanje zadeve dr Stojadinović mudil nekaj rasa v inozemstvu, je kraljavo namestništvo imenovalo v imenu Njeg. Vel. kralja Petra II. za zastopnika predsednika ministrskega sveta in zastopnika ministra »a zunanje zadeve dr. Antona Korošca, ministra za notranje zadeve. Nemčija čaka Pred 15. oktobrom ne namerava zavzeti nikak Hšča v zunanje političnih zadevah Pariz, 2. septeanibra. »Oeuvre« poroča, da je francoska vlada uradno vprašaja v Berlinu, kako stališče zavzema nemška vlada k najnovejšim predlogom g*le-de vzhodnega in podimavskega pakta. Proti pričakovanjm je nemška vlada že danes odgovorila. V svojem nagovoru izjavlja nemška vlada, da pred 15. otetobrom ne namerava zavzeti v nobenem zunanje-po^JtiOTem vprašanju konkretnega stališča. Iz tega sklepa jo v Parizu, da čaka Nemčija na nadadjnd razvoj i^ijansko-abesinskega konfrBflta ter da se namerava še le nato opredeliti v aktualnih evropefldh zadevah. Nesreče pri italijanskih manevrih Bolcan, 2. septembra, tr. Pri velikih italijanskih manevrih v severni Itahji se je pripetila huda nesreča. Pri jurišanju je oddelek pehote zašel v topni carski ogenj. Eden je bil na mestu ubit, dva sta bila smrtno nevarno ranjena in se v bolnici borita s smrtjo, pet vojakov pa je dobi k) hujše, vendar ne smrtne poškodbe. Eden bo oslepel na obeh očesih.Ranjence so prepeljali v bolnico v Bolcanu, kjer jm je osebno obiskal MussoHni m jim irsoc?! odlikovanja, razen tega pa obljubil še denarno odškodnino. Italijanski Usti o te«n dogodku ne smejo poročati. V teku manevrov se je priperrto ie okrog 20 drugfli nesreč, pri katerih je bilo ranjenih skupno okrog 50 vojakov. #ro«; Jehetosti Mp«r«fc/;0;«« mmUUdKt^m Sestavljene Iz naravnih AHOVEC. LJUBLJANA Strnn 2 »SLOVENSKI NARODr, Ponedeljek, 2. septembra 1906. Stev. 198 Ljubljana v praznični obleki Za veHke svečanosti Jadranske straže mora biti naSe mesto okrašeno s pravim umetnostnim črn Ljubljana, 2. septembra Ljubljana se pripravlja na praznične dni Jadranske straža tako temeljito, kakor ee še menda ni na noben praznik. Nade meeto ni bilo nikdar brezbrižno proti proslavam, ki so bile v njem, ter je vedno tudi na zunaj dalo poudarek dogodkom. Ljubljana vedno sodeluje. Dobro se zavedamo, da pomenijo velike prireditve v Ljubljani počastitev za njo, da ji lahko koristijo v moralnem, pa tudi v gmotnem pogledu. Glavno je, da odnesejo gostje iz Ljubljana dobre vtise ter da se izkaže bela Ljubljana kot prava prestolnico, ki ne sme zaostajati za največjimi mesti v državi. Zato se mesto zdaj zopet pripravlja, da dostojno proslavi praznike Jadranske straže. Kongres JS, združen z veliko in izredno posrečeno jadransko razstavo, bo privabil v Ljubljano nešteto gostov iz vse države. Ljubljana sicer ni velika, toda lepa je, kar mora biti poudarjeno se posebej, da imamo estetski čut ter smisel za lepoto svojih umetnostnih spomenikov in znamenitosti. Zato pa tudi ne bomo krasili mesta na slepo in ne obešali vencev kakorkoli in kjerkoli. Ljubljana mora biti okrašena s pravim umetnostnim čutom, po enotnem nacrtu. V postev prihaja zlasti okrasitev umetnostnih spomenikov, ki stopajo še posebno pred oči. Okrasitev mora biti tašna, da je poudarjena arhitektonska linija in značilnost ter da spomenik opozarja nase. Predvsem imamo v mislih trojiski spomenik na Kongresnem trgu in Robbovem vodnjak pred magistratom. Na Kongresnem trgu se* zbere ogromna množica ob priliki razvitja praporov JS. Ves trg mora tvoriti zaključeno arhitektonsko enoto, kar je pa treba šele doseči z umetnimi sredstvi. Vrsta jamborov z zastavami vzdolž Zvezde bo dopolnila vtle, da je trg z drevesi zaključen od severne strani, hkrati pa bo vrsta pisanih zastav poseben, živahen dekorativen olomnt. Svečano sliko trga bo- do dopolnile tudi zastave pred univerzo. Za okrasitev trojiškega spomenika je izdelan poseben načrt. Ob podstavku na vsakem vogalu bodo postavljeni oleandri ali lovorji. Podstavek bo okrašen z girlandami vencev. Na drugem podstavku bodo postavljene tudi zimzelene rastline na vsakem vogalu. Na stebru bodo pritrjeni skoraj do vrha vertikalno okrogli venci. Robbov vodnjak bo. prav tako okrašen po načrtu. Venci bodo obešeni v skladu z linijami figur. Na baročnem bazenu bodo viseli venci v girlandah. Na stopnicah v ozadju spomenika bodo stale visoke palme, pred njim pa vitke ciprese. Vencev ne bo nikjer preveč in ne premalo. Kjer pa bi škodovalo zunanjosti poslopjem, ne bodo obešali vencev. Za takšno delo je res treba roke arhitekta. Na Gradu bo tudi vihralo več zastav. Postavili bodo mnogo jamborov na vidnih mestih. Posebno lepo bodo okrasili Miklošičevo cesto za prihod Korošcev in drugih gostov. Vseh podrobnosti pa zdaj še ne moremo izdati ter bodo radovedni meščani morali še nekaj časa potrpeti. Sicer se pa pripravljajo mnogi tudi sam', da bodo okrasili hiše vsaj z zastavicami, okrašene bodo izložbo in tu in tam so aranžer ji že na delu. Proučujejo, kako bi izrazili lepo zamisel, ustvarjajo, pa zopot zametu jejo številne načrte. Mnogo idej je sprožila tudi jadranska razstava na v^ilesejmu, kjer se še s posebno vnemo pripravljajo na velike dni JS, že zato, kc/r bo njihovo delo podvrženo presoji neštetih kritikov in ker bo njihovo delo podvrženo presoji neštetih kritikov in ker je razstava zbudila ogromno zanimanje že zdaj, še zdaj. še preden je otvorjena. Nedvomno bo Ljubijnna ponosno sprejemala gosto, vse praznična na zunaj, v zavesti, da se lahko postavi tudi z v^fe-sejmskimi prireditvami kakor se še ni doslej. Smrt dveh magistralnih uradnikov Ljubljana, 2. septembra V aoboto je iogutbiil mestni infacrisrtrat dva ovoja ove^ke in matrljiiva uradrnfka. Nenadoma je umrl, zadet od srčne kapi, magistrat* nd MUTvaT g. Lojoe Slanovec in istega popokane je po daljšem topljenju izdihnil mesten oficijal g. Dragotin Stepišnik. Pokojm Lojse Slamovec je brl nojen leta 1882 kot sin »daj le pokojnega povelJTrika poUeije g. Sfanovca. Že kot študent se je startno ude^stvovad v našem javnem življje-rrjR m si pridobil v j«vtnosti precejšen usrled. Med SfSknaO *>}no se je boril na fironrtd, po prewa*a se je posvetil novina nsrtvu ter je fa—i mcoco ranjutnevainia z* frocrjailma vprašanja« Sodeloval Je tudi t socijalisti oni stranki m je bH na njeni Usti iavoljen za pod-jssjtM v MarSboru, ko je bij župam i—rih postov, bffl je boredno spreten in podjeten uradnik. Iz Maribora je pri&el v Lfotbrjano. kjer je pred tremi leti prevzel mesto arfosv, v faJlereim se je z vso vestnostjo prjfrlofrft v deio te ustianove. On je tudi sproŽi.l misel u-srtanovlbve revije naših mest »KnonKke<. 6$e gAa-vmd uved.Tri& je pođtal m Hkrbei » njeno akutno opremo, vzonno vsebino teir dfetoi krog dobrfh sodelavcev. Z njim iairuibe tudi naši uimefcnifki dobrega podjporrakBs saj j© vedrno kazal razumevanje za nfSbove poSrebe. V darožatmem življenju prijeten m sum kot dfitoričina je užin-čarcika steza 10. Naj mu bo lahika domara ijiruda. žahijovim pa naše iskreno sožalje. Magistralni oficijal g. Drago Stepisnik je bil star 5S let. Na magistratu pri fiohodar-sjbvenem uradu in je bil na gl su ene^a najbolj vogtnih uradnikov; bil je navduAen Sokol im podpornik naprednih društev. Pred drveni« mesecema je začel bolehati ianica«, Olepševalno društvo, SK Reka Društvo za zgradbo Sokol, doma in upravi teljstvo narodne šole. Sestanek je otvoril starosta br. Borštnik Pavle, ki je navzoče delegate seznanil s programom, kako nameravamo proslaviti prvi rojstni dan našega mladega kralja. Po vsestranski in stvarni debati je bilo soglasno sklenjeno, da bodo vsa navedena društva, pod vodstvom viškega Sokola priredile na predvečer kraljevega rojstnega dne obhod z baklado po viški občini. Zbor vseh društev bo ob 19. pred Sokol, domom, odkr-der bo s konjenico Sokola III. in g dbo obhod sikozi Vič, Novo vas. Rožno io7mo in Glir.ce pred spomenik blagopokojnemu Viteškemu kralju, kjer bo kratek nagovor s petjem rn nato razhod. V petek pa se bodo društva korporativno udeležila zahvalne službe božje v župni cerkvi. Vabimo vso viško javnost, da razobesi že na predvečer zastave in ra?^vetli svoja okna. da tako pokažemo vdanost m zvestobo svojemu mlademu kralju Petru II. Zdravo! Iz Velika pohorsko motodirka. Včeraj popoldne je bila na Pohorju prva internaci-jonalna gorska dirka, ki je sijajno uspela in pokazala velike sposobnosti naših kakor tudi tujih dirkačev. Vozili so na novi pohorski cesti Reka - Pohorski dom, ki se je izkazala za zelo uporabno. Startali so pri kamnu 5.500, cilj pa je bil pri kamnu 10.500. Doseženi so bili prav zavidljivi uspehi, zlasti so se odlikovali naši odlični dirkaai R. Lotz, Hinko Cerič, Ivo 2gur, Slavko Cerič. inž. Lukman, odlični dirka>č rz Gradca Hubert Hubman pa se je žal težko ponesrečil. Po končani dirki so zmagovalcem razdelili v gostilni Lebe v Reki lepe nagrade. — Sam si je naročil in plačal maso zadušnico. Neki mariborski črkostavec si je baje končal življenje; svojci ga Že več dni pogrešajo. Zanimivo je, da si je pri tukajšnjih frančiškanih že sam plačal mašo zadušnico. — Razburljiv dogodek na Glavnem trgu. Včeraj proti večeru je stražnik postal pozoren na veliko množico ljudi, ki se je zbrala pred Veliko kavarno. Vedno več ljudi je prihajalo tja zato je pristopil tudi stražnik in ugotovil, da se je množica zbrala okoli nekega moža, ki ga je vrgla božjast. Nesrečnež je bil znani mariborski dimnikar Puoelj. — Z nožem mu je na svatbi razparal trebuh. Snoči so slavili v gostilni Ldberhof v Jeiovcu pri Brestmici poroko mladega Tri MITOM 21-24 ofe 4, 7^ in mi premiera rjobke veseoperete. Žena, ki ve kaj hoče • i • kmečkega para. Proti večeru so začeti plesati, med plesom je pa mlad fant od Sv. Jurija ob Pesnici v divji ljubosumnosti zgrabil za nož ter razparal mlademu 34-letnemu starešini Ivanu Čopu trebuh. Nesrečnežu so Izstopile čreva in je obležal v mlaki krvi. Prepeljali so ga v mariborsko bomico, kjer se bori s smrtjo. — Požari v mariborski okolici, V neposredni mariborski okolici so zadnje čase požari na dnevnem redu. Snoci okrog 23. je začelo goreti gospodarsko poslopje žiipnifka v Hočah. Že večkrat je prejel grozilna pisma in snoči mu je zlobni požigalec res zažgal. Na pomoč so prihiteli domači ter gasilci, rz Bokove, Raa-vanja, Radvanja, Maribora, Studencev m Podbrežja. Rešili so vso živino, orodje m pridelke, a poslopje je pogorelo do taL Bila je velika nevarnost, za bližnja poslopja, ki so večinoma s slamo krita. Škoda znaša okrag 50.000 Din. — Nezgoda graškega motociktista. Včeraj je priredil Motoklub Pohorje drugo mednarodno motociklistično dirko na Pohorje, katere se je udeležil rudi graški dirkač Hubert Hubmann. Kmalu po startu ga je doletela nesreča. Na ostrem ovinku je v polnem diru zavozil v drevo in otv ležal nezavesten. Morali so ga prepeljati v mariborsko bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno ali pa nalomljeno hrbtenico. Njegovo stanje je resno. Arheologi že prihajajo Ljubljana, 2. septembra. Inozemski arheologi, ki se udeleže študijskega potovanja po Jugoslaviji, že prihajajo. Danes so že prispeli v Ljubljano dr. Fritz Fremersdorf, ravnatelj rimskega in germanskega oddelka Wallraf - Richarz muzeja v Kolnu, dr. Hans Zeiss, tmiv. prof. iz Miinchena in dT. Joachim Werner, asistent rimsko - germ. kom. rz Frankfurta ob Meni, iz Jugoslavije pa »ta prispela Sergijcvskij Dimitrije, kustos muzeja v Sarajevu in dr. Bratanič Rudolf, predstojnik niškega muzeja. Ostali gostje pridejo v Ljubljano popoldne fn zvečer. Za inozemske goste je že vse pripravljeno. Vsak udeleženec študijskega potovanja dobi poseben zavitek z zemljevidi m arheološkimi kartami z naznačenimi kraji, ki jih arheologi posetijo. 1'čenjaki se bodo mudili pri nas do 13. septembra in bodo v tem času obiskali vse kraje, ki slove po svojih arheoloških najdršcih in rz-kopninab. Razstava zelenjave na Barju Ljubicama, 2. septembra Včeraj so priredili Barrjand, Qla»ni aadjar ako-vrtnarske podružnice razstavo zeftonjave itn to lepo napredoo stvar združili z ve-aedico. Razisrta/va nam je pokazala, da Barjaci pravilno pojmiiujejo pridelovanje zelenjave na Barju. Razstavili so v šoh" le Sani vrtnarske po-(iružnice, naj razi ienejšo zolenjavo kafcrar*e ne vidiiino vsak dan na Ijuhlijan.sikem t*ng-u. Vse obiskoval« ki se jih je kar gnetlo na naeetavnem prostoru, je zadavilo ogromno zelje. Nekatere glave so bile več kilogramov IvtARU SKALAH ROMAN SidaSiimcva Sicer pa opažamo isti pojav tudi pri ljudeh, ki zapuste iz zunanjih vzrokov vero, stranko ali celo samo neko idejno pot. Slovenec bi lahko postal Nemec, ali narobe Nemec Slovenec samo tedaj, če bi po objektivni odločitvi v soglasnosti razuma in čustva usmeril svojo pripadnost od ene k drugi narodnosti. Taktb odločitev pa skoraj ni. In vendar bi elementi psihe njegove prvobitne narodnosti ostali v njem ln njegovih potomcih s« dolgo. Uničilo bi jih sčasoma šele mešanje krvi z zakonskimi zvezami Če se renegat poroči z renega tko, se ti elementi sploh ne uničijo in njuni otroci ostarjelo kljrtb — na primer — nacionalni nemški vzgoji, tujci v pravem, duhovno in krvno nemškem narodu.« »To je filozofija, življenje je pa drugačno,« je ugovarjal dr. L5schnigg. »Tudi filozofija je le produkt življenja, ker Izvira iz njega hi se ziiva vanj, gospod doktor. Da vam pa dokažem resničnost svoje trditve, vam postavim za primer samega sebe. Po vsej svoji vzgoji sem Nemec, do tridesetega leta nisem razumel niti ene same slovenske besede, pa kljub temo ▼ bfstvn nisem Nemec. Temu se boste Dj&te čadifi to Siđi sem se sam, ko sem — priznavam — šele nedavno to odkril. Študiral sem osnovne temelje svojega značaja. Od kod morejo izvirati? Iz mojih prednikov. V mojem pokojnem očetu so bili sicer površinsko zatrti, a to še ni nobeno zagotovilo, da se ne bi mogli v meni znova razviti v prvotni virulenci Zgodi se, da na primer bela Američanka, poročena z belim možem, rodi temnopoltnega otroka. Raz laga: nekdo njen. prednikov je bil črnec aiH Indijanec. Moj oče je bil Slovenec moja mati je pa bila vsaj po pokolenju Čehinja, zato njuni otroci ne morejo biti po svojem najglobljem, četudi na zunaj skritem bistvu nič drugega kakor Slovani. Torej sem Slovan.« Inge je zardela m vznemirjeno vztre-petala: »Oprosti, tvoj in Evgeaov oče je bi Nemec« »Adolf Rogan je bil Nemec le po svoji politični pripadnosti,« je odgovoril Er-vin. »sicer pa Slovenec iz slovenske Savinjske doline. Njegov oče, nas* ded, je bil slovenski posestnik in lesni trgovec in pogojni oče se je naučil nemški šele v šoli.« , »Za mene je bil vedno Nemec.« je je-I wo odgovorita Inge. »Poročila sem se s smom nemškega industriica Rogana, mar ne, Evgen? Mi smo Nemci.« »Seveda,« je pritrdil Evgen, ki skušal zatreti neprijetno občutje, ki nn ga je vzbudil ta pogovor. »Evgen je prav tako malo Nemec, kakor sem jaz,« je dejal Ervin. »Inpertmentno!« je siknila Inge. »Nazadnje bo še moj sin Knrt Slovenec« »Odvisno je od tega, po kom je podedoval glavne duševne temelje, po tebi ali po Evgenu?« je dejal Ervin. »Moj sin mora biti Nemec, sicer ga Še danes odpeljem iz tega balkanskega gnezda. Na tebi se pojavljajo čudni vplivi, Ervin. Menda ...« Sida je čutila ost, a je molčala. Ervi-nova odločnost jo je močno zbližala z njim. Pričela ga je prvič ceniti. Bila mu je hvaležna, da je zadel Ingo. Ingine besede so pa vzpodbudile dr. Loschnigga, da je dejal s čisto določnim namenom: »Posledice take filozofije so incidenti, kakor je bil sinočnji v kavarni 3ristof.» Sida je povesila oči. »Incident, kakšen incident?« je vprašal prokurist Spalke. »Iz kavarne so vrgli neko družbo samo zato, ker Je pela nemške pesmi. Gospodična Silanova vam lahko natančneje pove.« »Si bila tam?« je vprašal Ervin. »Da. z Danico in Martincem. Prišli smo iz gledališča.« »Nezaslišano,« se je razburil Rabitsch. »In niste protestirali?« je dejala Inge. »Saj sem dejala. Martine s j :- čisto spremenil, odkar se je poročil z Drvuškovo.« »Prvi povod je dala celo njegova dmžba,c je oznanil zlobno dr. LOsch-nigg. »Nemogoče^ sta vzkliknila Ria in Spalke. »In ti nisi protestirala, Sida?« je vprašala Inge. »Na, meine liebe Schwagerin, morala bi se zavedati, da kot bodoča gospa Roganova ne spadaš v tako družbo.« »Spadam tja, od koder sem, draga Inge!« je odgovorila odločno Sida. Ko jje čutila, da bo našla v Ervimi oporo, se ji je zahotelo podrezati brez bojazni »Sem Slovenka m ostanem. Na slovenski zemlji bom menda smela postopati tako, kakor mi veleva moje narodno čustvo. Ervin me pozna in spoštuje moje čustvovanje.« »Da,« je pritrdil Ervtn, »spoštujem ga.« Nastal je mučen molk, ki ga je prekinil šele Moric Morgenstern: »Mislhn, da je najbolje, da ostane vsak to, kar je. Oott der Gerechte! Jaz sera kozmopolit. Man muB leben.« »A varovati je treba vsaj narodno posest!« je vzkliknil razburjeno dr. LOsch-nigg. »Ne sme se podreti niti ena sama nemška posfolanka. sicer smo izgubljeni« težke. Največ je bilo naMtaviljf^neea sdiweinfuntskega poznega zelia. Tudi ka-šeld'siko wJje ni zaoatajalo. Karfijol po 3 2 bn 1 kg je bflo precej. Kot vidimo orna bar-janeka zemlja, pravilno obdeJovana dona-^i lepe dohodke, osobito j>q v «uai. ko |e druizod Aoraj nemouooe \v.Lrojiti dobro ze-leoja/vo. Raz=itav](iona je bila turti velika množina paradižnikov, ki jih preiaknšnjo Barjani, da dobe pr.rvo vroto, ki bo /jpol-n(j»\ bodalo rodefe in pr:pr*.uvn« za ekrt. Ohrovrt zgodnji in pozni, rdeče zelje, fizod, gradi i. t. d. ©o bili prvovrstni tako, da bi se lahko Barjani udeležil vsake veHike razstave. Na razjfftavi je btto razvidno, da ni deilo K« Ufiravđesja Grearja m inoatno obeine ljubljanske breizuflpošno. B»njamom pa želimo, iamenadHo da so arirtržfrl razwtawo s ftro, ki je združila vse pOMVtoHfo IfaMto* lije v .rta m zeftemjajve. Koledar. Dane«.: Ponedeljek 2. septembra kototičani Štefan, Miljevina. Danačnje prireditve Kino Matira: Zena. ki ve kaj hoče . „ . Kino Ideal: Evino orožje Dežurne tokarae Mt. Rakarčič, Sv. Jakotm tr« 9- Remor, Miklošičeva cesta, Bohince, ded., Cesta 20. oktobra 31. Zastrupila seje Vnbniika, 2. sepkembna V tf-c*rtikn Krasove© na Vrhniki je trite, okrog 2 meseca UNki-ž,rw-.Ki 19-leAna Mara xMe*K'ie, (trene is Sfrvea pri Ratketku. Vewrs4 popoLdrte je napifla vo&Jo kolUSno hsnsa. Poklicala so zxirar>nitka, ki >e od»re«Wl takko»-Sen prevott v Ljubi jeosđco bolnico in Gh rfl Maia'vaćiC jo >e s 9vfvm aMtomnfoiloim r^reipeljal v LjuMjeoo. Ze med pre»vri«>m je pa nesroftna rniademica porfler z«p^Tja4 v Mestni \ srort ne vvi nihče, dommeivajo pa, da je bila najbrž vzrok nesrečno ljubezen. Pokojna je bife krH»pko, «?rnpwAi*cV>o dr^He lm sf> jo imert wj rsrlS. Naše gledališče Drema Četrtek 5. septembra ob 18 uri: Kralj Oexn-pus na letnem gledališča v Tlvoitjn. Petek 6. septembra: Zaiprto. Sobota 7. septembra ob 20 uri: -'bulajn pri Novaric v dram-diem gbxlaIiSču. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja 8. septembra ob 18 uri: Kralj Oedi-pus na letnem ulodaliScu v Tivolijo, Ponedeljek 9 septembra: Zaprto. Opera Petek 6. septembra ob lo. uri Akarlerm^a podmladka Jadranke «$tra£e. Izven. Globoko znišane cene od 15 Dkn navzdol. Ob 20. ari Manoti Slavnostoa predstava v proslavo rojstnega dne SJ. Vel. kralja PetJa n Izven Znlžane cene od 36 Dfa navzdol. Sobota 7. septembra ob 20. uri Mala Flor-amye. It.ven. Znižane cene od 3m l>ln navzdol. Nedelja 8. septembra ob 20. uri Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Torek 3. »epi. 1200: 3hnfonične shke na pioSčah: — 1245: Vreme, poroči hi; — 13XX) • Cm, obvestila, spored; — 13.15: Venček venčkov (plošče): — 14.00 : Vreme, b^rza* — 18.00: Nekaj ribniških za deco (Janez Anoolšek) ;— 1&30 Plošče: — V deželi faraonov (Rudolf Dostal): — 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestili; — 1P.30: NTac. ura; — 30.00: Vokalni koncert g-dČne. Anke Mesetove; — 30.40: Glasbena suita fcJoSće); — 21.15: Fantovske pesmi Beli grajci po/o: — 2200: Čas, vreme, poročila, spored: — 2215: Ktno orgjte na ploščah: — 2130: Arj0Mke pMče. Borzna poročila. WUmJANSKA BORZA Devize (z v**eto prern»io 26J&%); A«n»tei (tam 286aiB — 2972.76, Bertm 1782.77 — 1166.65, Brocij HU8 — tHU«S Oor\h — 1431.20, London 2TB.38 — 218.48, Kew Yoni 4835.01 — 4371^2, Para 288.4^; — 28O90, Praga 180^1 — 182.02, Tw*35«^l — 859.60 Avi*ri jrfrj mm% v prMrjeoi ki -rsn^ru S.9S __ 8.45 Inosemstes Gsjrlh. Beograd 7, Pariz 20.2660, l^si don 15.2375, Newyork 806.875. Bruselj 51. m, Milan %.KX Madrid 42.000, Amsterdam 207.70, Bertrn 123.25, Dunaj 87.60, Praga 12.7L Varam 57.90, Bokarefika 150. Stev, 198 SLOVENSKI NAROD«. Ponedeljek, 2. septembra 1985. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI _ v*6** zjutraj na prašen šelodec eafto m. Franz Josefove Registrirano od ministrstva, za soe. politiko m nar. zdravje S. br. 16.486 od 35. V. DNEVNE VESTI — Deputacija sodnikov pri pravosodnem ministru. Centralni odbor Udruženja €odnikovt predsednik Rusomir Jan kovic podpredsednik dr. Danic dr. Kugler, Dušan Janković in Štefan Janković €*> se zglasili v eoboto pri pravosodnem ministru dr. MiškuJinu v zadevi sodniškega stanu. Predsednik Janković je pozdravil ministra v tat-nu vseh članov Udruženja sodnikov ter ga seznanil e potrebami ln težnjami' eodniskega stanu, izraženimi v resoluciji, ki je bila sprejeta na zadnjem Se&tanku' sodnikov. Prosil je minstra, naj pazljivo prouči rejiolucijo ln po možnosti ustreže v nji izraženim željam. Potem ga je opozoril na potreb0 ohranitve neodvisnosti in stabilnosti sodnikov, da prenehajo nepotrebne premestitve in vpoko-jitve sodnikov, kar ni v interesu sodniškega stanu, niti države. Prosil je ministra, naj pazi na pravično napredovanje sodnikov da bo zavladal mir in zadovoljstvo v »odniske-m etanu. Izraail je željo, naj bi bilo prepuščeno apelacjskim sodi-da sami v smislu č. 18 sod. postopka odrejajo uradne ure na sodiščih glede na posebne razmere v poeŽivalce< zlasti za nadi propagande ov?jereje. Razstava ovac ima torej globlji pomen. Razstavljene bodo le plemenske živali, ki jih bodo zopet razposlali v druge kraje. Izkazalo se je. da je pri nas ovca solčavsko - jezerske pasme najboljša, zato je treba propagirati rejo baš te ovce. Upamo, da se bodo končno ~ Zvočni kino Ideal ~~ Samo š« danes ob 4.f 7. In uri premiera sijajnega filma Evino orožje Sijajna revija modei lepote, smeha V-:opnina: Din 4.50. 6.50 in 10,— zganili vsi, ki so še zdaj v rezervi, ter bodo odločno podprli stremljenja društva* kar je v interesu gospodarstva države in ne le posamezne pokrajine. — Kaj pa varnost potnikov? V našem avtobusnem prometu vlada v splošne111 red. Potujoče občinstvo je zadovoljno, le tu pa tam se pripeti, da se na,tlači v avtobus preveč potnikov. Tako je Wk> oni dan na neki avtobusni progi na Gorenjskem. V avtobusu se stalo Crno na belem ( da je v njem 6 stojišč, stalo je pa 16 potnikov. Razumemo avtobusno podjetje in potnike v takih primerili, toda vprašati se moramo vendarle kako je z varnostjo potnikov. Kaj pa de bi se pripetila nesreča? Oblasti bi morale strogo paziti, da bi ee ne ponavljali vsaj tako kričeči primeri natrpanosti potnikov v avtobusu, kakor >e bil ta. — Vabila k otvoritvi jesenakegu. ljubljanskega velesejma od 5. do 16. teptem-t«*a sO razposlana, če komu vabilo pomotoma ne bi bilo dostavljeno, naproša vele-sejmska uprava, da fra reklamira v vele-sejemakem uradu. Pride Elisa Landi v k mediji Žena zapoveduje _ češkoslovaško odlikovanje naših sokolskih prvakov. Predsednik Masarvk je odlikoval s češkoslovaško kolajno Belega leva V. stopnje za državljanske zasluge starosto (S-okoIske župe v Novem Sadu Ignata Pavlasa in starosto Sokola v Petrovaradinu Vladimirja Vitoseviča, s kolajno I. stopnje pod starosto Alojza Je~ fabeka in predsednika nadzornega odbora Sokola v Petrovaradinu Franjo Malina s kolajno »II. stopnje, tajnika Sokola Julija KuŠero, prosvetarja Stanislava Prepreka, uipravitelja sokolskega doma Lazarja Ve-lickega, bla??ijriika Emila Đohela in na-gčelnika Sokola v iPetrovaradlnu Emila Ku rbat v ime kega. — Jutri bodo pripeljali morske ribe na velesejem. Ponoči med soboto in nedeljo so se odpeljali po nje s težkim tovornim avtomobilom. Prevoz živih rib ni lahek, zlasti Se tako daleč, zato bodo moraM ribe hitro naložiti in odpeljati. Potrebovali bodo zelo mnogo rib, da bodo napolnili 6 velikih akvarijev. Akvariji so že nekaj dni povsem pri pravljeni _ Morska voda se je dobro prečistila ter je povsem sveža in prozorna, da bodo obiskovalci lahko proučevali morsko življenje do vseh podrobnosti iz neposredne bližine. Da bodo lahko ribe spoznali tudi po imenih, bodo na policah pred akvariji slike rib z imeni. Tako bo lahko V3ak primerjal žive ribe s slikami ter ugotavljal njihova imena. Razstava bo torej koristila tudi laikom, ki doslej še sploh niso poznali morskih rib in drugih morskih živali. — Naši skavti na III Zveznem taboru v Beogradu. Te dni se prične v Beogradu ITI. Zvezni tabor skavtov v Beogradu katerega se udeleži tudi 50 skavtov ta dravske banovine pod vodstvom pomočnika sa veznega načelnika g. Davidovica iz Maribora. Naši skavti odpotujejo v Beograd jutri ob 20. Udeležencem tabora je dovoljen popust na železnici in sicer četrtin? ka voznina vsem članom skavtom na podlagi skavtske legitimacije. — Naši medicinci si ogledujejo češkoslovaška zdravilišča. Danes teden je prispelo v Trencanske toplice 20 jueosloven. skih slušateljev in slusateljic medicinske fakultete, ki so prakticirali med letoš> njimi počitnicami po češkoslovaških bolnicah. V torek so si gledali to zdravi-risce. popoldne pa so odpotovali v Ltp-toveki Sv. MikulaS, odkoder ao pestili se tatranska zdravilišča in nekatere kraje v vzhodni Slovaški. — Stavka v tovarni na Količevem. V Bonačevi tovarni na Količevem se stavka, ki je izbruhnila v soboto 17. avgusta, še vedno nadaljuje. Navzlic veliki uvidevnosti in globokemu socialnemu čutu, ki ga kaže naš znani industrijalec g. Fran Bonač, se ni posrečilo izravnati spora in vse kaže. da ga bo težko poravnati, ker delavstvo ne popusti od svoje zahteve, da se mora umakniti rz tovarne dosedanji ravnatelj Wu!fc9oh. ki je pa baje itak sam izjavil, da bo tovarno zapustil. Na drugi strani pa delavstvo noče pristati na zahtevo, da nosi primerne posledice tisti, ki je največ kriv, da je prišlo do stavke. Podjetje je vsem delavcem odpovedalo, toda delavci nočejo sprejeti svojih knjižic — Vratna. Vremenska napoved pravi, da bo lepo, čem dan toplo Treme. Tudi včeraj je bilo lopo vreme. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju in Splitu 30f v Beogradu 28, v Sarajevu 26, v Ljub ljani 24.4, v Zagrebu 24, v Mariboru 22, v Rogaški Slatini 20 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.6, temperatura je znašala 11.2. — Smrtna nesreča. V Gabeli pri Cap leni se je pripetila v soboto zvečer smrtna nesreča. Trgovski potnik n Zagreba, Martin Habadin je prišel pod lokomotivo potniškega vlaka, ki ga je do smrti po vozila. Iz Ljubljane — lj Lepa nedelja... Meščanom se je zdela včerajšnja nedelja isredno lepa, ne le zaradi lepega vremena, temveč ker gledajo v začetku meseca vedno z optimizmom na vse. 2e dolgo niso bHe tako polne okoliške grostilne kakor včeraj. Ljubljančani so se spustili na daljše iz1ete,_ vendar se je večini zdelo dovolj daleč pod Rožnik in v Dravlje. Pozno v noč so se udejstvovali improvizirani pevski tbori tudi na eestah. Sicer pa znajo meščani tudi dobrote diskretno nositi pod kapo. Včeraj so tudi prišli na svoj račun kolikor toliko kopalci, ki so pa seveda morali biti zadovoljni predvsem s solnčnimi kopelmi, kajti voda se je zadnje Čase precej ohladila ter mika le redke. Vremenski strokovnjaki vseh vrst nam napovedujejo lepo vreme za delj časa ter se baje ne bo skazilo niti za časa velesejma. da bo velesejem užival vsaj podporo vremenskih vižar-jev — * lj V veliki Ljubljani velikomestni v akvariste. Ljubljanski velesejem pripravlja spet novo veliko senzacijo. V paviljonu K. ki je bfl že za modno revijo nanovo preurejen, je pripravljena velika variete dvorana z dvojnim odrom in moderno razsvetljavo. Priznani artisti, atrakcije velemestnih varietejev so že prispeli v Ljubljano, da za časa jesenskega velesejma od 5. do 16. septembra pokažejo razvajeni naši publiki ves čar visoke varieteteke umetnosti. Vratolomne atrakcije* originalni haremski plesi, imitator slavnih skladateljev, kraljica ravnotežja, zvezdniki akrobacije, mojster črne umetnosti, akrobat - humorist in svetlobna revija »goreče jezero** je nekaj bogatega sporeda katerega nam bo predstavil priljubljeni confereneierMirko Jelačin. Kakor smo izvedeli bodo riete predstave dvakrat dnevno in sieer \ ob 4 popoldne in ob XU 9 zvečer Otvoritvena predstava bo v četrtek, dne 5. t. m. ob V« 9 uro zvečer. Rezervirajo naj se prostori. lj Kje Je obljubljena ivesa Slovenije i morjem? V izložbi Magdičeve trgovine na Aleksandrovi cesti je lep velik lepak s tem napisom. Izredno mnogo pove z malo besedami. Železnica od Ljubljane do Sušaka meri zdaj 369 km, zračna črta pa samo 82 km. Najkrajši čas vožnje z železnico skozi Dolenjsko je 13 ur, nad Zagreb 9 in pol ure. Avtobus pa prispe v 6 urah najprej, dočim vozi osebni avtomobil 4 ure če gre vse po sreči. Po železnici Kočevje-Vrbovsko - Sušak bi vlak vozil le 5 in tri četrt ure. Na pereči problem zveze Slovenije z morjem nas opozarja še posebno jadranska razstava na velesejmu, ki je najboljša propaganda za nase morje ter za ustvaritev stikov med njim in zaledjem. lj Regulacijska dela v Ljubljanici so malo zastala zakadi slabega vremena, dobro pa napredujejo zopet zdaj. Zapornice ki stoji pri ustju Gradaščice, še niso prestavili na Spico. Struga je med šentjakobskim mostom in zapornico poglobljena približno do polovice. Ta mesec bo nedvomno zabetonirano dno tudi v tem delu. Četudi ne bo vedno ugodno vreme. Zdaj betonirajo tudi opornik za most in oporni zid ob ustju Gradaščice. —I j Zaključek potniškega zračnega prometa. V soboto je bil zaključen letalski potniški promet na progi Ljubljana — Suša k oziroma Zagreb m sicer za celhh 15 dni prej^ nego lani. V avgustu je bil potnic k i promet na. tej progi Izredno živahen in zadnje dni js bil na letalo tak naval, da je bilo zelo težko dobiti prostor. —lj Enoletni trgovski tečaj v Ljub-Ijani, Kongresni trg 2.JI. (Trgovski učni zavod) je dosegal rv preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. _ Istotam ae vrše razni večera i t jezikovni, strojepisni, stenograftefel in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnfla brezplačno. — Priporočamo! — lj Abiturijentski tefaj Zbornice is TO I na dri. trgovski akademiji v Ljubljani. Vpisovanje na abi tu rij en teki tečaj se vrši vsak dan do mri. 90. septembra od 8. do 19. ure v ravnateljevi pisarni trgovske akademije. Istotam se dobi vse potrebne pismene aii uatmene ioJormactje in pao- spekt Predavanja se prično dne 1. oktobra ob 8. uri zjutraj. lj Na vslessjmu je še 61 ova«, ki so U h prignali s solčavskih planin. Društvo rejcev malih živali »Zivalcac propagira rejo solčavske ovca, ki je najprimernejša pri nas za prirejo volne Naša država bjqi i uvažati volno, ker ne pridobivamo doma dovolj surovin za tekstilne izdelke. '1 I »a ti ne brin treba, ako M bila organizirana doma smotrena reja ovac in organiziran domači trg. Razstava bo pokara ki, da pri nas lahko postane ovčjereja sjh najvažnejših kmetijskih panog. —lj Otvoritev sezone v Elitnem k mu Matica. Za otvoritev letošnje suzone jv nam pripravil Elitni ktno Matica Ijuhk.. opereto >ženska ki v« kaj hoče . - « Na vzlic krasnemu ' vremenu ki je ie v soboto izvabilo množice Lzuoljancanov na i-zlete, je mT poset kina pri vseh predstavah velik. a za zadnjo predstavo jt zmanjkalo prostorov. Pako lepe ftrmsk«' iiperete v Ljubljani že dolgo niamo v li. Straussova godba te prijetno zezihlje in prenese iz trde vsakdanjosti v kraJ> stvo sreče in razkošja, da se vzivis v fti janje operetet kakor da vidiš pred «eb< j kosCek resničnega življenja. Na«B»e|efl Se od srca in z globokim notranjim sartoTi 1 stvom odhajaš i-z kina, kjer si preživel nekaj prijetnih tren■ tkov. Modni atelje BAZANELLA, Gajeva 6. I. zopet redno dela. • — lj Koncert vojaške sodbe na veles«>i-mu ho 5. septembra, na dan otvor it ve letošnjega jesenskega ljubljanskega velaiej ma in velike jadransko - pomorske razsta-ve. in sicer dopoldne od |Q — U ur.-, j-, poldne pa od pol 6 dalje. lj Pozor pred nakupom! Dopoldne je ne ka dama na trgu izgubila zlato —|il al lin uro. Uro je našel ushribenec rvrđkc B i r i. a mu jo je neka 50-letna ženska iztrgali xx rok, češ, da je njena. Žensko po/na več očividcev in zato jo lastnica poziva, naj uro vrne. Preti nakupom se svari! —lj Vse gg. poverjenike in poverjenice PJS v Ljubljani prosi sel i " i da pridejo danes popoldne ob 6. giotovo na p ros v oddelek ban. uj>r. upravna soba St. 4 i na ski; mladež podnevi odrasli zvečer. Vpisovanje od 1/i7. do S. zvečer felavnl vhod desno). 3686 STArtOVAnJA 2 DIJAKINJI Afl-I DIJAKA in dijakinjo sprejmem v popolno oskrbo v neposredni bli. zini gimnazije na Poljan« k cesti. Oskrba dobra, nadzorstvo 6trogo. Naslov v upravi lista. 25«? STANOVANJE DVEH SOB kuhinje in pritiklin ifiče bolj-5a stranka za november. Si-^guren plačnik. Ponudbe s navedbo najerr*n;ne na upravo >Sk>v. Naroiia pod »čistost*. 2602 Narodna tiskarna LJUBLJANA MALI OGLAS« : i ^5^^^ PBIPOBOCtt »SLOV. NARODU SIGUREN USPEH! Stran 4 ^SLOVENSKI N AKO D«. Ponedeljek, 2. septembra MS. §•■?. 196 Kdo je duševni oče Sueškega prenopa Načrt je zasnoval Italijan Negrelli, slavo in dobiček je pa pospravil Francoz Lesseps iiio je protu koncu leta 1846. Po vrtu «*exe pariške vile sta se izprehajala med živahno debato dva nervozna moža. Prepirala sta se na vse pretege zaradi drznega načrta spojiti Sredozemsko z Rdečim morjem potom prekopa. Ta načrt je bil pozneje uresničen in tako je nastal Sueški prekop. Prvi mož je bil Anglež FL Stephenson, drugi pa Francoz Talabot. Stephenson, sin slavnega ustanovitelja in pionirja angleških železnic, je srdito mahal z načrtom železnice, ki jo je hotel zgraditi namestu prekopa, a Talabot je veroval v drzen načrt vodne poti, toda bal se je previsokih stroškov in zmotno je pripominjal, da je razlika med gladino Rdečega in Sredozemskega morja znatna. Dočim sta se ta dva prepiraia, je sedel sklonjen nad velikim zemljevidom (irof Lo^s^ps v piiUičhi sobi iste vile tretji ^ *n mednarodne komisije in gladitelj železnic, »Avstrijec« Luigi Negrelli. V njegovi glavi se je bil porodil in do podrobnosti razvil ves dalekosežni načrt nove vodne poti. 47-letni Negrelli, zavedni italijanski rodoljub iz Fiere di Primiero, ki se že več let pečal s to veliko mislijo, Je naenkrat planil pokonci in odhitel za svojima tovarišema na vrt. — Čujta, gospoda, — je za klical z otroško radostjo in neomajno samozavestjo — ta prekop se bo gradil! — Sredi nove morske pori leži jezero in med gladino obeh morij ni razlike. Pravim vama, da je uresničenje t>ga načrta možno in da stroški niti ne bodo tako visoki, kakor smo prvotno misiill Talabot je pomilovalno skomignil z rameni, Stephenson je imel pa takoj pripravljenih vse polno ugovorov. Dve leti po sestanku s Talabotom in Stephenson om je odpotoval inženjer Negrelli v Egipt, da bi na mestu do podrobnosti proučil svoj načrt, da bi dognal, kako bi se dala najlažje odstraniti pregrada med dvema morjema ter odpreti nova silno važna morska pot ladjam, ki so morale dotlej voziti daleč okrog vse Afrike. Pa tudi v Egiptu Negrelli m" našel potrebnega razumevanja in vTniti se je moral, ne da bi bil kaj opravil. Anglija in njeni sveti nedotakljivi interesi so se postavili odločno proti njegovemu načrtu, ki naj bi bil služil napredku vsega sveta. In zato je bila prazna vsaka beseda o prekopu. Nekaj let pozneje je pa egiptski podkralj z velikim zanimanjem poslušal poročilo francoskega konzula grofa Ferdinanda de Lessepsa, ki mu je v primernem trenutku diplomatično tolmačil Negrellijev načrt. Konzul je opozoril visokega dostojanstvenika na nek- danji prekop, d"io starih Egipčanov, in takoj ga je pridobil za ta načrt. To je bilo leta 1834. Grof Lesseps je koval železo, dokler je bilo vroče. S soglasjem egiptskega podkralja je odpotoval v Pariz, da bi ustanovil komisijo za uresničenje Negrellijevega načrta. Ironija usode je hotela, da je bas takrat Metternichov Dunaj odslovil Negrellija zaradi njegovega iredenti-stičnega prepričanja kot visokega funkcionarja v železniški službi. To je porabil Lesseps in brž je povabil Negrelli ja v Pariz, kjer je italijanski inženjer predložil vse svoje načrte za zgraditev Sueškega prekopa. Za to je dobil Negrelli »dva ustanovniška deleža« in obljubo znatnega deleža na dobičku. Ta čas se je raznesla vest o sijajnem in mnogo obetajočem načrtu m kapital se je ponujal od vse strani. Dunaj je takoj obžaloval svoj korak. Metternich je na vse načine vaoil Negrellija nazaj. Duhovni oče orjaškega dela se moral vrniti na Dunaj iz rodbinskih in finančnih razlogov, toda imel je namen vrniti se takoj zopet v Kahiro. Usoda je pa hotela drugače. Negrelli je 1. oktobra 185S na Dunaja nenadoma umrl. Večina načrtov je ostala v rokah grofa Lessepsa. Na poti je bila samo ena ovira — ustanovniški deleži, ki jih je bila podedovala Negrelli jeva rodbina. Lessepsu se je posrečilo kupiti jih, kupil jih je dobro,, poleg tega je pa baje izpremnil Negrellijeve načrte, ki so se izgubili v pisarni pariške komisije. Slednjič je dal egiptske podkralj Said paša grofu Lessepsu dovoljenje za gradnjo prekopa in imenoval ga je za ravnatelja tega gigantskega dela. To, kar je sledilo, je splošno znano. Otvoritvena svečanost v septembru 1869 je bila sijajna in tvorec prekopa grof Lesseps, ki je »prerezal Afriko«, je postal slaven mož obenem je pa pobasal ogromno premoženje. Njegov kip še zdaj stoji na pomolu v Port Saidu. Kaj pa Luigi Negrelli, ki je sprožil :a načrt? Nanj so seveda pozabili. Šele 50 let po otvoritvi Sueškega prekopa so mu postavili hvaležni rojaki spomenik v domačem kraju, slavo in dobiček je pa pospravil Lesseps. kvarilo slavnega učenjaka Eden najstarejših angleških kemikov, profesor oxfordske univerze Soodv svari angleško vlado v »News Chronicle« pred kakršnokoli obliko plinske vojne. To svarilo je namenjeno vsem vladam sveta. Soodv pravi, da je vsak poskus obvarovati veliko mesto ali mesto sploh pred pr»-gubnimi učinki plinskih napadov rz zraka iluzorno. Morima sredstva napadov iz zraka se neprestano izpopolnjujejo. Vsak dan nam prinese na tem polju kaj novega, mnogo je pa izumov, za katere sploh ne vemo, ker jih vlade poedinrh držav skrbno prikrivajo. Zato so metode, ki jih rar>5 angleška vlada za omejitev ali ublažitev Tc nevarnosti, prava otroška igrača. Angleški kemik kliče vse kemike sveta in roti vse vlade, naj se združijo in onemogočijo nevarnost strašnega pokončava-nja ljudi. To je edina možnost obvarovati človeštvo te strašne nevarnosti. Nobeno drugo sredstvo ne bo pomagalo. Tu morajo stopiti na plan kemiki vsega sveta in z njimi vse vlade ter izjaviti pod častno besedo, da ne bodo nikoli dopustile plinske vojne, ki bi pomenila konec zaupanja v človeka. Človeški iznajdljivosti na polju novih morilnih sredstev. posebno strupenih plinov, je treba zoperstaviti zdravo pamet in pravo človeško srce. skratka to, kar ima človek, da se razlikuje od živali, njegovo etiko, njegovo moralnost. Ce tega ne storimo, se bo pogre-znilo človeštvo v vrtinec strasti in pokon-čavanja, da bo katastrofa *»vjsa, kakor je bil vesoljna potop. Iz škofje Loke — Gospa Burdvchova na zadnji poti. Veličasten žalni sprevod, ^ se je pomikal v četrtek ob 17. izpred Burdychove vile na domače pokopališče je bil najlepša priča globokega spoštovanja ljubezni in spdošne priljubljenosti, ki jo je uživala plemenita pokojnica v širokih vrstah škofjeloškega prebivalstva. Spredaj so nosili krasne šopke :n vence cvetja, ki so ga poklonili blagi pokojnici svojci, prijatelji in znanci, za kr$tot vso v cvetju pa so stopali najprej svojci, sinovi m hčere, njim pa jo sledila dolga vrsta domačinov. Dan se je nagibal k večeru, ko je sprejela zemlja v svoje naročje .eleane ostanke vzorne žene, ki jo bomo ohranil v najlepšem spominu. — Imenovanje. Dolgoletni spiritual škofjeloškega samostana prof g. Josip Šimenc je imenovan za kanonika pri stolnem kapitlju v Ljubljani. G. kanonika bo ohranila sfcafja Loka v prijetnem spominu, saj si je znal z vljudnim, vseskozi taktnim nastopom pridobiti nedeljene simpatije škofjeloškega meščanstva, ki mu želi na novem mestu vee najboljše. G. kanonik »e je v našem mostu krepko zavzel za razmah Francoskega krožka, ki mu je bil neutnudJjiv, globoko vermiran in večč predavatelj m u«eitetj ia to v vseh tečajih. — Novo letno tplovarfišče škofjeloške, ga Sokola. Misel za zgraditev primerne ga letneg-a telovadi&c« je v vrstah goepo-da.re.ki-h sodelavcev loškega Sokola *e dolfro sonela, a je žal ni bilo mogoče izpolniti. Zdaj' kaže, da je tudi ta zapreka premagana, O pogodbi, ki jo je sklenvl Sokol * lastniki VoKkenspergi glede oddaje zeffnlje smo že pisali, zadnje čase pa je prešel Sokol tudi na ureditev novo pridobi Jerneja prostora, ki naj služi sokolskim namenom za dobo 10 let. Obsežen kompde-ks tik pri puštalskem mostu je dobil lično ograjo z betonskimi steb-riči in lesom. pri vhodu bodo bodo name. stHi drog za zastavo in zidano blagajno, na vidiku pa je tudi posebna triibuaia za. godbo in druge potrebe Sokola. Z deli zeLo hite in bo novo, prijazno telovadišče služilo prvič svojemu namenu najbrž 8. septembra, ko bo imel Sokol svoj javni nastop. — Nova grobova^ Smrt je pretekli teden zopet postpgla med škofjeločanp. V Puštalil je i'Zdihnil železničar Gašper Je-spnovec, kremenit značaj, oče številne družine^ ki se vsa leta vneto udejstvuje v sokolskih vrstah. — Skoro ob istem časni pa je izbrala bela žena svojo žrtev na Poljanski oe»ti, kjer je uimrla v cvetu mladosti gdč. Julka Svoljšakova pridna^ delovna SokoJica, usliuabe/nka v tovarni šešir. Na poslednji poti jo je eipremilla sokolska družina s praporom, pri odprtem grobu pa so ji zapeli njeni stanovski tovariši. Pokojnima, ki sta našla počitek v domači aemlji, bodi obranje^n hUm opomin, preostalim pa naše najprlobUe rja. SPORT — Mestni dohodarstveni ualuibenci proti nslužbanoem maloeeatne železntee. Lani in predlanskem so se pomerili na Zelenem polju mestna dohodarstveni in usiuibenci državne policije v Ljubljani. Obe tekmi, kj sta nudili po objelttivni presoy strokovnjakov poleg obile zabave tudi svojevrsten športni užitek, sta n^m še v živem spominu. Zlasti pa je vzbujal t<-zi>moat obeh prireditev njun dober namen. Nogometni team mestnih dohod arstv enih uslužbencev je do danes nepremazano moštvo. Tega slovesa jim ne privoščijo uslužbenci malocestne železnice, ki so jih posvari za 14. septembra na junaški me.jdan, ko se bo odigrala nočna nogometna tekma na Tgrišču ASK Primorje. Priredht^Ji tekme so se prijateljski zedinili, aa kljub naporni službi žrtvujejo od svojega kratko odmerjenega prostega časa ter po Kaže jo Ljubljani, dj^ se tudi v športu aktjvno udej-stvujejo. Glavni namen t^kme p% n Feachrvvanger: 19 Zid Siiss Roman Ko je dobila grofica to obvestilo, se je zaklenila in začela pisati. Pismo je poslala po tekaču v Stuttgart. Naslovljeno je bilo na komornika nezvestega vojvode, v njem je bilo nakazilo za tristo cekinov in obdjfuba, da jih dobi še osemsto, če ji preskrbi nekaj kapljic vojvodove krvi. To pišimo je bilo prenagljeno in grofica ga je obžalovala že nekaj ur po tekačevem odhodu. Kaj takega še nikoli ni dala iz rok. Zgodilo se je prvič, da je nekaj storila, ne da bi počakala, da bi se ohladila prva jeza. Tudi Izak Landauer je bil tega kriv s tem svojim prokletim, oklevajočim kabalistom. Ko je komornik Eberharta Ludvika dobil gTofičrno pismo, se je zam-is^fl. Pred svečanostjo v Tekiachu hi bil grofici gotovo ustregel. Toda po temaekih dogodkih je balo povsem jasno, da je izgubila grofica vsako upanje. Izročil je torej pismo vojvodi. Eberharta Ludvika je zadela ta neverjetna novica kakor strela iz jasnega, Namignil je služabniku, naj se pobere, požiral je sline, sopel, hodil po sobi in hropel: Vsaka kapljica krvi v njem je vrela, tako je bil besen. Torej ga je varati a. Njega, njega, vojvodo, je celih trideset let varala, ta prokleta čarovnica in vlačugm Sicer je pa imela ta podla mešča«nska sodrga, cvDeee vreče popra iz deželnih stanov, ti dolgočasno in bedasto pridigajoči popi iz konzistorija, ta ponošeni pruski kralj, ta večno užaljena, kakor limona kisla Johaoma Elizabeta, vsi ti so imeli prav, imeli so prav, vseh trideset let — trideset let proti njemu, vojvodi. Grom in strela! Imel je ženske vseh vrst, svetlolaske in črnolaske ! Do sitega se je naslajal na ženskih čarih od nežnih do najbolj rafiniranih, imel je iz-mozgane, mahedrave, lene in strastne ženske, ki so izsesavale mozeg iz kosti do zadnje kapljice. Obešale so se nanj s srcem, z naročjem in vso krvjo, globoko so dihale od naslade v njegovem objemu. In bile so pri tem boljše, gromska strela, bile so boljše od Christl. Toda nobena mu ni zmešala glave. Imel jih je, zasmejal se je in s tem je bilo vse opravljeno. Da rrru je baš Christl tako obtičala v krvi, ta topa omama ,ta razuzdanost in mahedravost — to se gotovo ni zgodilo naravnim potom. A on ni ničesar opazil in živel je s tem strupom, s to prokleto čarovnijo v krvi. Oh, oh, ta vlačuga! ta mrha! Vrstice onega protokola so mm stopile pred oči, izpremenile so se v režeče »ostudne podobe. Črna krava z odsekano gilavo. Kozel z odrezano mošnjo. Rilo je povsem mogoče, da si je napravfla lutko njegove podobe, tera-fima, da bi vanj začarala njegovo srce. in živo kri in sam deveterorepi satan je vedel, kakšne proklete in razuzdane vragolije je še uganjala z njim. Toda zdaj je odkril njeno podlost. ZSdaj je konec vseh njenih čarov, vseh njenih čarovnij. Pokaže ji, da je iztisnil iz sebe zadnjo kapljico njenih peklenskih strupov im satanskih napojev. Pisal je, pečatil, poklical k sefoi svetovalce, časftnike. Sledilo je nujno, tajno, važno posvetovanje. Že naslednjega jutra se je pojavila v Freudenthalu stotnija huzarjev. Vojaki so prihajali h gradu in zasedli vse izhode. Njihov poveljnik polkovnik Streithorst, je odšel s pobočn:kom mimo drhtečega oskrbnika v predsobo. Tam mu je prišel nasproti dvorni maršal, pri vseh vratih je šepetala razburjena ,radovedna služrnčad. Njena Eks-celenca je še vedno v postelji, častnik je mirno odgovoril, da bo pač nekaj minut počakal in sedel je. Dvorni maršal je pa nadaljeval ves iz sebe: Gospa grofica je bolna, zelo obžaluje .da ga ne more sprejeti. Če prinaša gospod polkovnik povelja od Njegove Visokosti, naj jih izroči tajniku. Vedno korektni in hladnokrvni polkovnik je odgovoril, da mu je zelo žal, da ima pa povelja ki jih mora osebno izročiti gospe grofici in nikomur drugemu. Tedaj se je pojavila grofičma mati. Liki kolos se je ustavila ta prastara, rjava žena na pragu, med vrati, vodeči-mi v hčerine sobane. Polkovnik je pozdravil ter ponovil mirno in kratko, kaj ga je privedlo v grad. Starka ga je na-hrulila s hropečim, globokim glasom, naj se pobere. Saj vendar prav tako dobro ve, kakor njegov gospod, da je njena hči državna grofica, podložna samo rimskemu majestatu. Častnik je skomignil z rameni češ, da ni pravnik, da ima točna povelja in da daje gospe | grofici pol ure časa, da se obleCe. Po- . tem bo pa dal razbiti vrata. Starka je zakrila vrata s svojim ogromnim telesom in srdite kletvice so se vsul*" iz njenih ust. To je kršitev deželnega miru, pritožila se bo pri švabskera državnem viteštvu, njegov gospod bo to se bridko obžaloval, on sam bo sramotno j odstavljen. Še šestindvajset minut je časa, — je odgovoril polkovnik mirno. Grofica je pa skakala ta čas vsa iz sebe po svojih sobah, sežigala papirje, pospravljala, pečatila in izročala tajniku, kar je bilo važnega. Ko je častnik vdrl v njeno sobo, je ležala na postelji v razkošni nočni obleki in se je delala silno užaljeno, da si drzne kaj takega. Vpraša'a je s slabim glasom, kaj bi radi od nje. Polkovnik Streithorst se je opravičil, da ima strogo povelje od samega vojvode, da mora Njeno EkscHenco odvesti z vojaškim spremstvom. Tarnanje služinčadi, strupeno starMno zmerjanje, grofičina omedlevica. Častnik se ni dal omehčati. Ko se je zopet zavedla, je zašepetala s strtim in tihim glasom, kakor trpeče dekletce, da je v njegovi moči, da ve, da jo lahko odvede, predno se bodo mogli državni vitezi postaviti z orožjem v rokah v bran. Njena mati je pa še vedno zmerjala in preklinjala polkovnika. Grofica je za žive in mrtve trdila, da je težko bolna, da se bo po tem napadu njena bolezen poslabšala in če vztraja polkovnik na tem, da jo odvede tako, kakor je, bo to gotovo njena smrt. Govorila je težko, sproti je morala loviti aapo. S^užinčad je plakala. Stri ure je trajalo, predeno jo ja spravil polkovnik v kočijo ki jo obkoljeno z jezdeci odpeljaL Spremljala jo js mati z dvema sJnžkirijama. Ob cesti so stali njeni kmetje bedasto izbuljenih oči. Toda freudentlralslri žirije so se bili zbrali v mofilnica v silnem strahu za telo in imetje, morih so za svojo za-ščitnico. Grofico so odpeljali v Urach, kjer so ji izkazovali vse spoštovanje kot osebi višjega stanu; ni pa smela ' zapustiti parka, niti gradu. Nastopala je samozavestno, tirajiizaraJa sltržuicad. zdaj je sluge pretepala, zdaj zopet presenečala z bogato napitnino. Vojvoda Je poslal k nji komisarja, Id mu je pa orjreflda kakršenkoli ottgavrjr, čes, da je kot vladajoča državna grofica dodana odgovor samo cesarju. Ko so se pa celo švabski viteza vmešaM v zadevo m se pritoževali, da so bffle z aretacijo grofice na državnem viteškem posestvu FreiidentKalu kršene njihove pravice, je grofica t riumfiraia in njen pooblaščenec je vložil na Dunaju tožbo na način, kakor se ni še nikoli govoriBo proti vviirtefnberskemu dvoru. Njend agenti so širili po vsej državi vesti, kako velika je pravna nesigurnost v vojvodini, če niti ljudje viteškega stanu nfcnajo zajamčene svobode. Izak Landauer je počasi kimal z giavo in pojasnjeval odposlancu generalnih stanov, da v takfh razmerah gotovo ni varno puščati kapital na Wurtember8kem. Njegov« besede so prišle na ušesa velikim finančnikom m učinkovale so uevMiuo deJje. — Za »Narodne usaarno« f rat jezersea - £a oprave as cnseratm dai usta Oton i 'MrtatfH — Va) t | flnPljf«1 '•' i' V i