Edizione per Festero — Inozemska izdaja Leto LXXI - štev. 28 a Naročnina mesečno 18 Lir, ca inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 65 Lir. Ček. raS. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega fn tujega izvora: llnione Pubblicita Italiana S. A. Milano, Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. š Uredništvo In uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana, s | Redazione, Amministrazioue: Kopitarjeva 6, Lubiana. = I Telefon 4001 40115. g Conccssionaria eselusiva per la pnbbltciti 31 ed estera: Unione Pubblicita Italiana Abbonamenti: Me«« 18 Lire. Estero, mate 31 50 Lire. Edi-cione domenica, »■-no 34 Ur«. Estero 65 Lir«. C C. P.l Lubiana 10.650 per dli abboDamenli, 10.349 per 1« in-serzionL ' Filiale i . Noto mesto. provenienza italiana S. A, Milano. 1 Vojno poročilo št. 985 Živahni boji v Tunisu Sovražnik je izgubil veliko število letal Glav ui Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na Itojišču v T u n i s u so v teku boji, katerih so živahno udeležujejo nasprotna letalstva. Pri poskušenem bombardiranju sovražnih šlirimotomikov, ki so bili v močnem spremstvu nekega našega letalskega in pomorskega oporišča. je skupina italijanskih lovcev prestrogi:« močne sovražne skupine in uničila eno letalo, drugo pa prisilila, da so odnehali ud svojega početja. Nemška lovska letala so v drugih ponovnih spopadih sestrelila 13 letal. V preteklih dneh jo sovražnik izgubil še dve letali poleg onih, ki so že bila omenjena. Eno letalo je padlo v morje južno od Slaxa. drugo pa so nad Tunisom zažgala naša lovska letala. Včeraj so ameriški bombniki ▼ zaporednih valovih delovali nad mestom Palermo. Poseg naših lovcev in živahno protiletalsko delovanje jc oviralo napade, Štirje štirimotorniki so bili sestreljeni. Trije so padli v morje med Caposato-rano in Termini Imirese. 2 km vzhodno nd Ca-stnllamaro in njegovega zaliva in 4 km vzhodno nd pristaniča Palermo, četrto letalo pa jo bilo sestreljeno v plamenih med Capo San Marco in Cavarretto v bliiini Sciazza. Poročajo, da je bilo med prebivalstvom 16 mrtvili in 61 ranjenih, poslopja pa so imela pomembno škodo. letalski napadi so veljali tudi krajem okoli Raguse, Nica-stra in v pokrajini Messina in Rcggio Calabria. Nobeno žrtve, škoda pa majhna. Stockholm, 4. febr. AS: Posebni dopisnik Usta »Newyork Times« na alžirskem boiišču poroča, da so ameriške izgube pri Point du Fahxu bile zelo velike. Ameriška pehota in topništvo sta se morala umakniti in pustiti no bojišču mnogo moštva in gradiva. Učinek nemških topov po 88 mm, je strašen, je izjavil ameriški strokovnjak. Zavezniki bodo morali napeti ogromne sile, če bodo hoteli sovražnika izriniti s postojank, ki jh je zavzel. Sovražni na sunki na vseh odsekih odbiti V januarju so Sovjeti izgubili 832 Istsl — Nad zahodnim bojiščem je bilo sestreljenih vsaj 28 angleških letal Papeževa bo! zaradi nad nadškofom Ob umoru nadškofa Montalbettija objavlja -Jazzetta dol Popolo« članek naslednje vsebine: Papež, čigar srce je že toliko trpelo zaradi razdejanja cerkva, bolnišnic, cerkvenih in re-dovniških ustanov, zlasti med sovražnimi napadi na Genovo, Turin, Milan, Napoli in Palermo, mora sedaj prenesti novo še globljo Uilečino ob smrti cerkvenega hierarha, msgr. Lnrica Montalbettija, nadškofa v Reggio Calabria. Komaj je Pij XII. prejel žalostno novico, je prekinil 6 posli svoje najvišje službe, da bi se ji red ali molitvi. Molil je za dušo nadškofa in vseh tistih, ki so bili ubiti med barbarskim napadom. Te nedolžne žrtve, ki jih je povzročilo bombardiranje in streljanje iz strojnic na civilna bivališča na deželi, so gotovo vzbudili v spominu Pija XII. trpečo vizijo, ki je še živa pri njem o poročilih, ki so mu jih poslali kardinali-nadškofi iz naših metropol, ki so bile zadete. Papež je naročil kardinalu državnemu tajniku, da naj konzistoriju v Reggio Calabria pošlje njegove izraze sožalja. Kardinal Maglio-nc jim je dodal še svoje osebno sožalje. Msgr. Montalbctti je prva žrtev med viso: kimi odličniki Cenkve. Ubili so ga zavezniki brezbožnikov in to tedaj, ko jc bil ves predan svojemu verskemu apostolstvu. ki je bil toliko let edina vsebina njegovega življenja. Pobožni nadškof se je dejansko nahajal na pastirskem obisku v bližnjem kraju Milito Porto Salvo, in Novi nemški veleposlanik v Tokiu Tokio, 4. febr. AS; Novi nemški veleposlanik v Tokiu, Stahmer, je cesarju danes dopoldne izročil svoja poverilna pisma. Slovesna sprejemna avdijenca je bila v »teniški dvorani« cesarske palače. Turčija ostane odločno nevtralna Berlin, 4. lebr. AS. Vkljub vsem intrieam se Churchillu ni posrečilo omajati sklepa Turčije, da ostane zvesto vdana svoji politiki nevtralnosti. List »Borsen Zeitung« komentira konferenco v Adanu in podčrtava, da Stalin prav tako ni maral priti na lo konferenco, kakor ni prišel na konlerenco v Casablanci. Churchill je imel pač velike težave, če je hotel pomiriti turške državnike proti takemu zavezniku, kakor je rdeči diktator, ki se javno in odkrito ne zmeni za vse načrte drugih. Smrt generala Hajašija Tokio, 4. febr AS: Danes zjutraj je umrl general Senjuro Hajaši, bivši predsednik japonske vlade. Bil je 67 let star. Pokojnik je bil predsednik »Lige za razvoj Azije«, Za novega predsednika lige je bil imenovan dr. Mitsuno. Vedno večje angleško-ameriške težave pri prevozu vojaških potrebščin Lizbona, 4. febr. AS: Ker težave pri prevozu iz Amerike v Anglijo vedno bolj naraščajo, so prišli ameriški vojaki v severni Irski v velike težave. Angleške oblasti so morale ameriškim vojakom v Ulsterju ploditi 1000 uniform. Ameriška revija »Life« trdi, da imajo danes zavezniški narodi manj trgovskega b rod o v jn,. kakor pa so ga imeli ob vstopu Združenih držav v vojno. Hitlerjev glavni slan, 4. lebr.: Nemško vr- ■ liovno jieveljstvo objavlja. V zahodnem Kavkazu in ua področju K u b a n a ter na področju dolnjega D o n a so bili odbiti posamično sovražni sunki, pa (udi močnejši napadi. Na bojišču oh I) o u r u so skupine tankov napadle oporišče, ki si ga je sovražnik /gradil in pri tem uničilo močno sovražne silo. Uničenih ali zaplenjenih jo bilo 40 tankov iu 33 tupov. V trajnih hudih obrambnih in preiuikaluih bojih proti močnim sovražnim skupinam, ki so jirejelo šo okrepitve, so četo armade 's podporo močnih letalskih skupini med Donom in gornjim Dourcni odbilo vso obkolitveno poskuse. Ritka ob jezeru Ladoga. ki je po tem, ko je sovražnik vrgel v hoj nove sovražne silo, znova vzplamtela z vso silo. je privedla do po-ineinbenga obrambnega napadu. Naše čete m) nn široki fronti moglo odhiti več težkih topniških in tankovskih napadov, pri katerih jo imel sovražnik velike izgube. Pripravljene postojanke zn nadaljnje napade so bile z združenim topniškim ognjem razbite. V mesecu januarju je bilo uničenih 812 sovjetskih letal, od tega t>90 v letalskih bojih, 99 jih je uničilo protiletalsko topništvo, 22 pa so jih uničile skupine armade, ostala letala pa so bila uničena na tleh. V Tunisu so bil? novi krajevni sovražni napadi krvavo odbiti. Nemška strmoglavska letala in hitra bojna letala so razbijala sovražne postojanke in kolone in so napadla sovražna letališča z. dobrim uspehom. Pri treh lastnih izgubah je bilo v letalskih bojih sestreljenih 14 sovražnih letal, 9 pa jih je bilo uničenih na tleh. Dnevni napadi mešanih skupin angleškega leialstvn nn nekatere kraje ob obali Rokavske-ga preliva so povzročili mnogo žrtev, mrtvih in ranjenih med prebivalstvom. S temi vojaško neučinkovitimi napadi in metanjem bomb v pretekli noči na mestno področje Hamburga jc imelo prebivalstvo izgube. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljenih vsaj 28 angleških letal. nezaslišanega zločina Montalbettijem sicer zlasti v Ammi, ki jc majhen del podeželske fare. Bil je gost prijateljev in z njim je bil ubit tudi njegov kancler msgr. Trapani, nevarno ranjen pa ie bil župnik dotične fare. Msgr. Montalbetti je bil še mlad. Ni imel še 55 let in se je rodil v Benetkah dne 21. septembra 1888. Mladost je preživel v Milanu, kjer je opravil svoje študije. Bil je profesor fizike na zavodu »De Amicisc v Cancantuju in nato duhovni vodja zavoda >Gonza,ga< v Milanu, ki gu vodijo bratje krščanske šole. Nato je bil član cerkvenega sodišča v Milanu, poz.neje pa je postal kanonik pri milanski katedrali. Pij XI. ga je zelo ccnil in ker je vedel za njegove sposobnosti, ga je imenoval dne 5. maja 19"55 za naslovnega nadškofa in pomožnega nadšikofa v Trentu s pravico nasledstva. Tedaj je bil knez nadškof te nadškofije msgr. Endrici. Iz Trenta ga je Papež Pij XI. prestavil za nadškofa v Reggio Calabria, katere sedež je bil izpraznjen. Pokojni nadškof Montalbetti je v sodelovanju z drugimi odličnimi verskimi osebnostmi ustanovil revijo »Katekizem«, ki se tiska v Turinu. Pokojni nadškof je od časa do časa prihajaj v Rim, kjer je prebival med svojimi prijatelji v semenišču Lombardo. Tam bo žalost zaradi njegove smrti zelo velika, še konec meseca oktobra je bil v prestolnici. Tedaj ga je sprejel v avdijcnco papež Pij XII. List »Avvennire« poroča obenem z žalostno novico, da je bil msgr. Trapani njegov dopisnik in list objavlja dopis pok. msgr. Trapanija o nadškofovem obisku v Lazzuiru, ki ileži na skrajnem koncu Itali je. Tam je prebivalstvo svojega nadškofa sprejelo z vsemi častmi in z največjim navdušenjem. Msgr. Montalbetti je iam imel s prižnice navdušen govor, v katerem je pozival k spoštovanju božjih zakonov, k molitvi in k pokori, da bi jx»s.tali vredni božjega usmiljenja in zmage naše domovine. Med mašo ie nadškof obhajal mnogo vernikov, jiopoldne pa Je otroke izpraševal v verouku in podelil več osebam zakrament svete birme. Večkrat je v cerkvi "in na cesti zbranemu ljudstvu tolmačil besede krščanske vere in gotovost v italijansko zmago. Po dnevnem nr.pndu nemških bojnih letal proti vojaško važnim ciljem v južni Angliji Je letalstvo v pretekli noči bombnrdirulo pristaniške naprave v vzhodni Angliji. V obrambnih bojih med Kavkazom iu Donom se je zlasti odlikoval tankovskj /bor pod vodstvom generalu tankovskih čet Kirch-nerja. Konec bojev v Stalingradu Hitlerjev glavni slan, 4. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo jc objavilo tole posebno poročilo: llitka v Stalingradu je pri kraju. Šesta armad*, do poslednjega diha zvesta vojaški prisegi in pod neprekosljivim vodstvom maršala Paulusa, se je morala vdati izredni nasprotnikovi premoči in neugodnim okoliščinam. Njena usoda jc zadela še eno divizijo protiletalskega topništva nemškega letalstva, dve romunski diviziji in en hrvaški |iolk, ki mi v zvestem bratstvu v orožju s tovariši nemške vojske do konca opravljali svojo dolžnost. Ni še čas, da bi orisali ves razvoj vojaških nastopov, ki so firivedli do tega zaključka. Nekaj pa že zdaj nhko povemo: Žrtev armade ni bila zaman. Kakor branik z zgodovinskim evropskim |io-slanstvom je tedne in tedne zavračala naskoke šestih sovjetskih armad. Docela obkoljena po nasprotniku jc več tednov vztrajala v najhujših bojili ter ob silnem pomanjkanju zadrževala močne sovjetsko sile. S tem je nemškemu |>o-vcljstvu dala čas in možnost, du se je lahko lotilo vseh protiukrepov, od katerih je odvi-scla usoda vsega vzliodnega bojišča. V svoji nalogi jc šesta armada še vztrajala, ko jo nemško letalstvo kljub največjim uaporoni in zelo hudim izgubam ni moglo več oskrbovati, niti uspešno posegati v boj, tako da jc njegovu pomoč zmeraj bolj slabela, dokler ni popolnoma pošla. Nasprotnik je dvakrat zahteval vdajo, a šesta armada ga je s prezirom zavrnila. Pod senco zastave s kljukastim križem, ki jc bila pritrjena na najvišji zidini nekdanjega mestu Stalingrada, je divjala poslednja bitka. Generali, častniki, podčastniki in vojaki so se ramo ob rami bojevali do zadnje krogle. Padli so. da bi Nemčija živela. Njihov zgled bo žarel tja v daljno bodočnost kljub vsej lažnivi liolj-ševiški propagandi. Divizije šeste armade bodo ua novo sestavili. Pariz, 4. febr. AS. Angleška letala so včeraj ob enajstih dopoldne bombardirala francosko obrežno mesto Abbeville. Angleški letalci so se zlasti vrgli nad civilna poslopja. Med Iraneoskim civilnim prebivalstvom je bilo mnogo žrtev. Berlin, 4. lebr. AS. Iz vojaškega vira se je izvedelo. da je bilo med letalskimi boji nad zahodno Nemčijo sestreljenih pet sovražnih letal. Hitra nemška bojna letala so v nizkem poletu napadla obrežno mesto v južni Angliji in s svoiiitii bombami v [volno zadela industrijske naprave. Skoda jc velika. Med letalskimi boji so nemški lovci sestrelili eno letalo vrste •Spitfire«, Papeževe čestitke ob veselem dogodku v hiši kneza Piemontskega Vatikansko mesto, 4. februarja. AS: Besedilo brzojavk med kr. vis. knezom Piemontskim ter svetim očetom Pijem XII. in med državnim tajnikom Maglionijcm ob rojstvu kneginje Beatrice se glasi: »Nj. 6v. Piju XII. — Vatikansko mesto. Zahvaljujoč Boga si kneginja in jaz usojava naznaniti Vaši svetosti srečno rojstvo hčerke Beatrice. Z globoko siuovsko vdanostjo: Umberto Savojski.« »Kr. vis. Umberlu Savojskemtt, knezu Piemont-»k emu. — Rim. Veseli nad presrečnim sjxjročilom 61110 tudi mi hvaležni Gospodu življenja za dar, s katerim je še enkrat razveselil Vaš vzvišeni dom. Ko se radujemo z Vašo visokostjo in s kneginjo, pozdravljamo vstop male Beatrice v Cerkev božjo z našim očetovskim ajx)stol6kim blagoslovom. — Pij XII.« »Eminenri državnemu tajniku Nj. 6V. Vatikansko mesto. V veliki radodi naznanjamo, da je moja /ena po božji milosti 6rečno dala življenje dcklici, ki ji bo ime Bcatrice. — Prevdani bratranec Umberto Savojski.« »Kr. vis. Umberto Savojski, knez Piemontski. Zahvaljujem se Vaši visokosti za sporočilo o veselem dogodku in zahvaljujoč se Bogu čestitam srečnim vi6ckim slaršem, hkrati pa prosim za kneginjo Beatrice obilja najizbrancjšili milosti. — Alojzij kardinal Maglione.« Zmaga je poroštvo lepše bodočnosti nemškemu narodu Pomembne besede dr. Gbbbelsa berlinskemu delavstvu Berlin, 4. febr. AS: Minister za propagando dr. Gobbels je govoril pred delavstvom nekega velikega industrijskega podjetja v Berlinu. Dr. Gobbels je v svojem govoru poudaril, da bodo vsa važna narodna vprašanja rešena šele tedaj, ko bo Nemčija zmagala v vojni. V nasprotnem slučaju — in tega se zavedajo zlasti delavci — bi nemškemu narodu bila odvzeta sleherna možnost lepše bodočnosti in delavski stan bi moral pristati na izgubo vseh svojih pravic. V času zmag in zmagoslavij tudi največji nevedneži verjamejo v zmago, zato pa morajo močni ohraniti vero v zmago, kadar usoda skuša ljudstvo. Govornik je nato pozval vse navzoče, da naj še bolj delajo kot v preteklosti, kajti titanska borba sloni na delu težakov in kmetov. V rednih časih se je lahko še kdo dr?.al načela »živeti in pustiti živeti«, dočim danes, ko se milijoni vojskujejo na bojišču, morajo vsi doprinašati žrtve, da bi se dosegel uspeh. Prišel sem med vas, je poudaril dr. Gobbels, da okrepim svoje prepričanje, da ste pripravljeni nadaljevati z bojem do zmagovitega zaključka, pa naj velja, kar hoče. Bojevali se bomo do konce in opravljali svojo dolžnost, dokler naše orožje ne uniči boljševizma. Pripravlja se burna seja angleškega parlamenta Angleže zlasti vznemirjajo uspehi osnih podmornic Stockholm, 4. febr, AS: Angleško javno mnenje pričakuje, da bo prihodnja seja angleškega parlamenta, ki bo tajna, zelo burna in napeta. Politični krogi ugotvljajo, da razburjenje v Angliji narašča. Ljudje menijo, da jim oblastnik ne marajo povedati prave resnice. Dejansko sta vlada in admiraliteta popolnoma tihi o vprašanju podmor-niške vojne in nič več ne govore o tem, kaj mislijo angleški vladni krogi ukreniti za boj proti podmornicam. Angleška vladna uradna poročila samo pravijo, da je število ladij, potopljenih po podmornicah, vedno manjše in da stalno pada zlasti v zadnjih tednih. Toda javno mnenje ve, da se je to zgodilo samo zaradi tega, ker je na Atlantiku vreme zelo slabo. »Times« piše, da bi bilo treba povečati ves vojni napor, če se hočejo uresničiti načrti zavezniškega vojskovanja. Nevarnost, ki jo pomenijo podmornice, je smrtna in lahko razbije vse zavezniške vojne načrte, prav tako pa lahko preprečijo podmornice sleherno plovbo po morju. Velike težave ameriškega gospodarstva Oblasti so morale izdati celo vrsto ukrepov za omejevanje delovanja črnih borz Lisbona, 4. februarja. AS. V Newyorku so oblasti izdale celo vrsto ukrej>ov, da bi uredile razmere na živilskem trgu. To pa je imelo za posledico, da se je še bolj razširilo delovanje črne borze. Celotna trgovina z mesom je prešla v roko špekulantov in mesarji, ki prodajajo meso na drobno, morajo za meso plačati 50% višje cene. Pri obratovanju črne liorze se udejstvujejo tudi nameščenci javnih oblasti. Boj proti črni borzi je zelo težak, ker je delovanje črne borze razvito v vseli pokrajinah Združenih držav. Lisbona, 4. februarja. AS. Ameriška vlada ima vedno večje težave z organizacijo jiomorske-ga prometa. Posebna senatna komisija je zahtevala sedaj jx>datke o tem, koliko Amerikanccv bo treba v letu 1943 prepeljati čez Ocean in koliko ladij bo potrebnih, da se zagotovi preskrba vseh teh oseb. Član senatne komisije Thomas je izjavil, da je komisija povabila vojaške oblasti, da naj odlože mobilizacijo moštev, dokler senat ne bo proučil stvarnih možnosti za prevoz in oskrbo. Lisbona, 4. febr. AS.: Dopisniki ameriških listov poročajo iz Sidneya v Avstraliji, da se v Avstraliji zelo širi gonja proti Združenim državam, ki da so brezbrižne in 110 pošiljajo zadostne pomoči v Avstralijo. Listi zlasti poudarjajo izjavo avstralskega zunanjega ministra, ki je izjavil, da jo bilo avstralsko moštvo jioslano na |>omoč zaveznikom in Amerikancem, v zameno za to pa Avstralija ni iz Amerike prejela ničesar. Buenos Aires. i. febr. AS.: Ameriški kmetijski minister je izjavil, da zaradi nastalih težav ameriška vlada ne bo mogla svojim četam v Severni Afriki poslnti potrebne zalogo mesa. »Manchestcr Guardian« piše, da zahteva angleško javno mnenje: 1. spoznati hoče dejanske izgube na morju; 2. javno mnenje hoče vedeti za ukrepe letalstva, ki naj prepreči delovanje podmornic; 3. opusti naj se taktika zakrivanja resnice prebivalstvu, pa če tudi so velike zadeve na kocki. Dnevnik dodaja, da se admiraliteta vedno bolj moti v svojih številkah po izbruhu vojne, kajti admiraliteta je menila, da je možno uničevati podmornice z zastarelimi sredstvi. Japonska letala potopila sovražno križarko t Tokio, 4. febr. AS. Ce6areki glavni stan poroča, da so japonska letala dne 1. februarja 6 svojim napadom presenetila sovražno križarko in jo potopila. Neka druga križarka pa je bila poškodovana. Ta napad so japonska letala izvedla pri otoku Izabela, ki pripada skupini Salomonskih otokov. Tokio, 4. febr. AS. Uradno poročilo japonskega cesarskega glavnega stana pravi, da so letala japonske mornarice uničila še 23 sovražnih letal, ki so priletela na [>omoč napadeni sovražni pomorski skupini. Med sestreljenimi letali je bilo četvero velikih liombnikov. Letalska bitka se je razvijala nad Novo Georgijo, ki ludi pripada Sa-lomonskim otokom. Dne 23. in 31. januarja so japonske podmornice bombardirale vojaške naprave in ladje v pristanišču otoka Pholix. Od napada na sovražno križarko se deset japonskih letal ni vrnilo na svoje oporišče. Nekaj teh lelal se jo z vsem tovorom vrglo na sovražne cilje. Angleški vojni stroški Bern. 4. febr. AS. »Daily Expressc poroča, da so angleški dnevni stroški za vojno narasli za tri milijone v preteklem tednu. Tako znašajo sedaj dnevni stroški za vojno dvajset milijonov funtov štcrlingov na dan. \ Ljubljanski občinski proračun »Službeni list', kos 8. A z datumom 27. januarja jo objavil razglas o odobritvi ljubljanskega občinskega proračuna, in sicer: proračuna mestno administracijo v višini lir •12.95 milij. lir. proračuna mestnih podjetij v višini 35.72 milijonov lir in proračuna specialnih fondov in posebnih občinskih ustanov v višini 4.06 milij. lir. Hkrati Jo bil potrjen tudi pravilnik o izvrševanju proračuna ljubljansko občine, ki je v glavnem isti ko lani. Po čl. 2. pravilnika so proračunani vsi rodni izdatki na 82,74 milijonov lir in prav tako visoko ! so proračunani tudi vsi redni dohodki, da je proračun izravnan. V II. poglavju so navedene določbe glede občinskih davščin. Socialna občinska doklada na neposredne davke ostane nespremenjena ter znaša 4% od neposrednega davka, ki je služil za odmero redne občinske doklade pri dohodku nad 20.000 lir, in se zviša postopno na 207« pri dohodku nad 400.000 lir. Občinska tehtuiua se spremeni: 1. Za tehtanje motornih' vozil se pobira pristojbina do 500 kg 2 liri, do 1000 kg 4 (lani 3) in za vsakih 1000 do 5000 kg neto teže 1 liro več, nato pa za vsakih 1000 kg 2 liri več. Enako se zviša pristojbina za tehtanje vseh voz in tovorov l vprožno živno za 1 liro. 2. Za tehtanje praznih in nenatovorjenih voz se plača: za voz 2, za avto 5, za motorno kolo pa 3 lire; no plača pa se lehlnina za vozila, če se tehtajo zaradi tariranja. Mestna tržniua ostano v glavnem nespremenjena. Od stojnico, barake, lopo do 5 m* so odslej pobira 2 (lani 0.60), od 5 nT- do 10 m5 3 (lani lj iu nad 10 ms po 4 (lani 1.50) lire tržnino. Občinska sejmarina ostane nespremenjena. Občinska mestarina od tržnih stojnic ob sejmih se zviša od 1.50 do 9.50 na 2 do 10 lir po prostoru. Občinska mestarina od tržnih slojnio ob sejmih so zviša od 1.50 do 9.50 na 2 do 10 lir po prostoru. Občinska vodovodna naklada ostane nespremenjena. Zviša pa se občinska pristojbina za porabljeno vodo, in sicer do letne porabe 1000 m5 od 1 na 1.50 lir za ni». od 1000 do 5000 m1 od 0.80 na 1.20, do 10.000 m' od 0.00 na 0.90 in porabi nad 10.000 m1 od 0.40 na 0.00 lire za vsak m*. Za vsak in® nad dovoljeno količino vode so pristojbina zviša od 0.80 ua 1.20 lira Vode so zašele upadati Vode so včeraj dopoldne, na dan sv. Blaža, ki je naklonil poplavljenim krajem toplo sonce, začele še kaj naglo upadati in se vračati v svojo struge. Terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice, ki ima del svojega urada v nekdanji Martin-čevi pisarni na Spici, jo včeraj ugotovila, da je Ljubljanica pri posebnem vodomeru na Spici od svečnice do včeraj dopoldne narasla za 240 cm nad liorinalo, daues pa padla za okoli 40 cm. Sekcija ni mogla še dobiti kakih posebnih poročil o stanju voda na Barju in v koliko je Ljubljanica poplavila gotovo barjanske dele in naselja, ki so bila 6voj čas vedno v nevarnosti, da jih vodo zalijejo. Odkar je popolnoma izvedena regulacija Ljubljanice, je ta nevarnost močno odstranjena. Od včeraj naprej so bile vse zatvor-nice, tako ona na Spini in ona v Groharjevem prekopu dvignjene prav visoko, da se je voda naglo odtekala naprej. Kakor poročajo, je Mali graben poleg Gra-daščice silovito narasel. Trgal jo zemljo na mnogih krajih, tako v odseku ob Cesti dveh cesarjev. Ponekod se je razlil čez travnike. Ljubljanica je v sredo nosila s seboj tudi mnogo drv, bukovih in mehkih, kakor tudi razen les in drevesa. Zelo huda ura je bila v polhovgrajskih krajih. Tam so razni studenČkl in potočki bili spremenjeni v besneče hudournike, ki so z raznih hriliov okoli Grmade drveli nizdol v ravnino in s seboj vlačili drva. Gradaščica se je na mnogih krajih razlila po njivah. Trgala je pri Bokalcah zemljo. Odnesla jo tudi mnogo bukovih drv, ki so jih ljudje nižje skušali prestreči in loviti. Nekateri so si na ta način pripravili primerno zalogo. Stari pratikarji sedaj skušajo spraviti nalive in nevihto, ki je besnela na svetnico, v sklad z raznimi na ta praznik osredotočenimi vremenskimi reki. Ker se je letošnjo svečnico v enem dnevu nagrmadilo toliko vremenskih pojavov, ne morejo najti pravega reka, da bi opozarjali, kakšno vremo bo za velikonočne praznike in v poletju. Najbrž bo najboljše držal oni rek starih pratik, ki veli: »Ce prinese svečniea jasno in čisto nebo, se na me dolgo po pomladi tožilo bo.< In še ja: rSvečnica zelena, cvelna snežena, a velikonočna ledena.c Občinska vodomerščina in občinska pristojbina od hidrantov oslauuta nespremenjeni. Občinska pristojbina za priključitev vodovoda na vodovodno omrežje do 3 izlivkov znaša 285 lir, zu vsak nadaljnji izlivek pa 28.50 lir. Za izključno stanovanjsko hiše so ne zaračunava ta pristojbina. Gostaščina ostane v glavnem nespremenjena ter znaša od starih hiš 3.5% urudno ugotovljene kosmate najemnino, od vseli novih hiš pa 2%. Čo skupna najemnina ne presega 1900 lir, se gostaščina ne pobira, razen če ima lastnik več hiš, katerih skupna najemnina znaša preko 1900 lir. Kanalska pristojbina jo ostala nespremenjena. Napisna taksa se nekoliko spremeni. Na pod-stavi uradno odmerjene osnovno pridobnine, družbenega davka ali minimalnega davka plača vsak, ki izvršuje v Ljubljani samostojni obrat, napisno takso po posebni lestvici. Pri osnovi do 200 lir 10 lir, do 3000 15, do 500 25. do 1000 50 lir za vsakih tisoč lir do skupno 5000 po 50 lir več, do 10 tisoč 600. do 20 tisoč 1400. do 30 tisoč 2100, do 40 tisoč 2800 11 do 50 tisoč 4000, za vsakih nadaljnjih polnih 1000 lir pa po 100 lir. Občinska davščina na potrošnjo ostane nespremenjena, prav tako tudi občinska veselična davščina in razne občinsko takse in doklade k državnim taksam po zakonu o taksah. Občinska taksa na pse so zviša za psa čuvaja od 4 na 25, za vsakega drugega psa od 60 na 100 lir, pavšalna taksa za priznane psarne pa od 120 na 200 lir. KULTURNI Nova knjiga slovenske Akademije znanosti in umetnosti Razprave matematično-prirodoslovncga razreda. Knjiga 11. Slovenska Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je izdala 500 6trani obsegajočo publikacijo Razprave in sicer matematično prirodoslov-nega razreda ter 6 tem pokazala svetu, kako ustvarja slovenska prirodoslovna znanost. To ie že druga knjiga prirodoslovn-ih razprav naše Akademije, toda po obsežnosti prekaša prvo, pa tudi po notranji raznovrstnosti. Take knjige so danes najvidnejši dokaz, kako naši znanstveniki delajo ter ustvarjajo slovensko znanost, ki je na 6topnji evropske ter prinaša rezultate, katerih tudi svetovni znanstvenik ne bo mogel molče preiti, na noben način pa ne oni, ki se zanima za znanstveno po dobo naše prirode, favne in ilore; vseh vprašanj z oblasti zoologije, botanike, geologije in paleontologije. mineralogije in petrogralije ter metereolo-gije naše pokrajine. V tem je ravno pomen naših visokih znanstvenih zavodov, da metode prave sodobne znanosti prenašajo na domače probleme ter tako svetovni znanosti v določenih oblasteh prinašajo rezultate z naših polj, bogateč človeško po: znanje ne 6amo po metodi, temveč tudi po širini obzorja. Prav iz te knjige prirodo6lovnih razprav se vidi, kako potrebna )e našim krajem univerza in tak zavod, kakor je Akademija, kajti koliko nena-četih vprašanj še leži v naši prirodi in kako marljivo in požrtvovalno se naši znanstveniki poglabljajo v našo domačo naravo, da jo razumejo in njeno zakonitost ali 6vojevrstnost v najrazličnejših panogah razodevaju nam in svetul Tako 6ta v tej knjigi dve razpravi iz zoologije. Prvo je napisal prof. Hadži pod naslovom »Raziskovanja o ishiropsalib«, ki predstavljajo vrete naših »suhih južen«, ali kakor jih je — Hadžijevemu mnenju pravilneje kretil P. F. Schmidt »matičev 6 škarjami«. Hadži kontrolira V6e vrste teh žuželk v Sloveniji ter jih primerja z drugimi in izvede revizijo vrst, podajajoč tudi nove razpoznavne znake, obenem pa 6e loti tudi vprašanja primata in razvoja skutuma oz. tergitnih plošč na prednjih petih tergitih abdomena! S lo obširno razpravo (str. 114) nadaljuje svoje razprave o teh pajkih. — Drugo razpravo iz zoologije je napisal r. Kes o »izotomidah Vzhodnih Julijskih Alp«, to so živa-lice (Deschniann: Sclmeefloh), ki žive v bližini ledenih in snežnih kompleksov. Pisatelj jih na podlagi gradiva v našein muzeju, katerega je nabiral po naših planinah, izpeljal primerjavo z dozdaj znanimi vrstami drugod, revidiral več mnenj ter določil vrste teh živalic, ki žive pri nas in so za naše kraje nove. Kos podaja natančno najdišča ter natančno diagnozo. Iz botanike nadaljuje iz prve knjige obširno razpravo o »asociacijah borovih gozdov v Sloveniji« Tomažič Gabrijel. V to poglavje spadajo popisi borovih gozdov, ki rasto v Sloveniji na plitvih, neapnovitih in kislih tleh in 60 razširjeni zlasti na perinokarbonskili peščenjakih in 6krivavcih, na diluvialnih in starejših glinah, na starih konglomeratih in prodeh. V petih poglavjih podaja lu vegetacijo teh gozdov pisatelj, ozirajoč se na floristični sestav družbe. 6inekologijo, 6ingenezo in 6istema-tiko družbe. Rezultati 60 narejeni na podlagi popisov 55 gozdov, ki so navedeni v uvodu. Grafično pa jih prikazuje posebna velika tabela na koncu 1 razprave. I Iz panoge geologije in paleontologije je prof. Občinska taksa cd vrednostnega prirastka se siiremeni. Ob povišku vrednosti za več ko 10 do 15% znaša 5%, od 15 do 20odst. 0%; itd.; nato 19% pr jiovišku vrednosti od 90 do 1007« in 20% pri povišku vrednosti nad 1007". Občinska taksa na biljarde znaša za prijavo biljarda 10, poleg toga pa šo 80 lir. Občinska taksa na hišno služabništvo znaša na lelo 30 lir za vsako osebo. Spremembe drugih pristojbin. Pristojbina za prevoz z reševalnim avlom se zviša za vsako vožnjo v mestu od 30 na 50 lir. Klavuiške pristojbine ostanejo stare. Pri oglednim se ne dela več razlika z ozirom ua težo živali. Hlevnina ostane neizpremenjena. Najemna pristojbina od celice se zviša v hladilnici od 410 na 500 lir letno, v zmrzovalnici od 436 nu 1000 lir za vsak m' Dnevna najemnina se zviša v predhladilnici za govedo od 4 na 10, za prašiča, tele ali drobnico od 2 na 5, za jagnje od 0.50 na 2, za konja od 4 na 10 in od mesa ali slanine od 0.02 na 0.05 zu kg. V hladilnih celicah se zviša pristojbina za govedo od 5 na 12, za prašiča, tele ali drobnico od 2 na 6, za jagnjo od 0.50 na 2 in konja od 5 na 15 lir. Cena umetnega ledu se zviša od 2 na 4 liref. Občinske konjuške pristojbine se zvišajo od 11.50 nn 15 lir. Občinska pristojbina za ogled mrličev ostane neizpremenjena. OBZORNIK Rakovec I, opisal najdbe dveh nosorogovih zob s Kainnitnika pri Skofji Loki ter ugotovil, da pripadata nosorogu ter 6ta bila naplavljena iz bližnje okolice na Kamnitnik. Po natančni analizi in primerjavi z drugimi najdbami, ugotavlja funkcijo zoba (desni molar spodnje čeljusti, ter levi molar zgornje čeljusti) ter da je pripadel mlajšemu nosorogu vrste Rlunoceros mereki oz. antiquitatis iz zadnje interglacialne dobe. Fotografija ponazarja najdbo. Več razprav je iz območja mineralogije in petrogralije. Tri je napisal pokojni V. V. Nikitin in sicer: Kristalografska in optična karakteristika vi-vianita iz Nevelj, O prištevanju živcev k anorto-klazu samo na podlagi podatkov o legi optične in-dikatrise, ki jih daje Fedorovlja metoda ter Prispevek h karakteristiki eklogitov in amiibolitov jugovzhodnega Pohorja in k vprašanju o nastanku eklogitov. V prveni članku podaja natančne mere kristala vivianiti, ki 60 ga našli ob inamutovih kosteh pri Nevljah. V drugem pa načenja vprašanje, kako 6e določi, ali je živec anortoklaz. Za 6ieer enotne živce globonin in žilovin, katerih lega optične indikatrise pa 6e le malo razlikuje od niono-klinske, predlaga ime »6anidin ortoklaz«, kar velja n. pr. za kalijeve živce iz magmatskih kamnin 11:1 Polioriu. Najdaljša pa je tretja razprava, v kateri ie podana detajlna megaskopska in mikroskopska karakteristika eklogitov in amfibolitov v okolici Slovenske Bistrice ter kemične analize amfibolove-ga eklogita, hornblendita in serpentina. Da 6e tolmačiti, da je nastanek eklogitov v zvezi z vplivom injekcij apitov in pegmatilov na kamnine peridotit-6ke vr6te, pri čemer imata važno vlogo fluidalna voda in mineralizatorji (najbrž klor). Če je mine-ralizatorjev malo, nastajajo pod istimi pogoji am-liboliti. — Iz istega področja sta dve razpravi L. Dolar-Mantuanijeve. V prvi govori o Tonalitih in aplitih na jugovzhodu pohorskega lonalitnega ma-siva, kakor so 6e pokazali v okolici Slov. Bistrice. Pisateljica podaja natančno analizo teh metaniorf-nih kamenin, v katerih je našla vložke in žile tona-litov, tonalitinih aplitov, aplitov in pegmatitov ter redko prehodnih kamnin k granodioritom oz. granitom. V marmorih naraste v tonalitu količana kalijevih živcev kakor tudi rogovače na račun biolita, v levkokratnih kamninah pa opaža zlasti ]x>večanje bazičnosti plagiklazov. — Druga razprava pa pomeni prispevek h karakteristiki blejske skupine in ima naslov Triadne magmatske kamnine v Sloveniji. V njej podaja točen mikroskopski popis magmatskih tvorb blejske kotline, ki jih prišteva k raznovrstnim Udom. Ker nastopajo le v enem komadu vtrašniki albita, v vseh drugih pa andezina, ni do-doliti izhodne prodornine h keratofirom, temveč Jo prikladen morila še najbolj naziv keratofirit. Za končno določitev bi bila važna še kemična analiza. Zadnja razprava v zborniku pa 6pada v področje metereologije ter jo je napisal M. Čadež z naslovom: »Vpliv turbulence na nastanek in razvoj inverzij ter na razvoj ničstopinjskih izotermij«. V tej razpravi tolmači vpliv turbulence zraka na nastanek in razvoj inverzij, dalje vlažno labilnost ozračja, ki jo opažamo v bližini inverzij, nato daje odgovor na vprašanje, zakaj je v splošnem nad zapornimi plastmi relativna vlažnost manjša kot pod njimi in zakaj se ničstopinjske izotermije, povzročene po talečih se snežinkah, v splošnem ne morejo močneje razviti. Taka je vsebina in rezultati te velike znanstvene publikacije naše Akademije, ki morejo biti naši prirodoslovni znanosti samo v ča6t. td. Obiski v zveznem vzgajališču v Trnovem Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča: Zvezno poveljstvo GILL-a sporoča, da morejo sorodniki obiskovati gojence zveznega vzgajališča v Trnovem samo prvo in četrto nedelio vsakega meseca od 13.30—15.30. Gospodarstvo Gospodarska zastopstva na Hrvatskem Nemški listi prinašajo izvleček iz predavanja prof dr. Josipa Butorca na sestanku delovne skupnosti dunajskih visokih šol za jugovzhod o organizacijskih oblikah gospodarstva na Hrvatskem. I o-sebno je zagrebški gost podčrtal novo ureditev gospodarskih organizacij. Vse dosedanje organizacije so bile razpuščene, bilo jih ie skupno 294. Na njih mesto so stopile predvsem gospodarske zbornice, katere so 4, dočim jih je bilo prej 10. Te zbornice so: obrtniška, industrijska, trgovska in zbornica za denarne zavode in zavarovalnice. Vse zbornice imajo svoj sedež v Zagrebu. Poleg tega obstoja cela vrsta pokrajinskih, županijskih, okrajnih in občinskih zastopstev. Funkcijo dosedanjih združenj so prevzela županijska zastopstva zbornic, ki imajo poleg tega še strokovne odseke, v katerih so posamezni pripadniki zbornic neposredno včlanjeni. Skupno bo 15 strokovnih zajednic namesto dosedanjih 284 združenj. Dočim je zbornicam dano proučevanje in reševanje strokovnih in splošnih gospodarskih vprašanj, spadajo v pristojnost strokovnih organizacij vprašanja obratno - gospodarskega in soc. - političnega značaja kot na pr. določanje cen, dobava in racionalna razdelitev surovin in vojaško važnih predmetov, racioniranih potrošnih predmetov, določanje dovoljenih zaslužkov, določanje delavskih plač in razsodništvo. Za vse državno ozemlje je bila ustanovljena ena sama delavska zbornica, ki ima primerno število okrajnih in županijskih zastopstev. Najvišji organ za hrvatsko gospodarstvo je zastopstvo hrvatskih gospodarskih zbornic in strokovnih organizacij. Nadalje hočejo ustanoviti tudi državni sosvet za dirigirano gospodarstvo, ki nai bi izdelal splošen gospodarski načrt, ki naj bi se izvedel s sodelovanjem vseh gospodarskih organizacij v državi. Končno je predavatelj ugotovil, da jo na Hrvatskem 118.500 gospodarskih podjetij, ki so bila organizirana doslej v 284 strokovnih združenjih in 10 zbornicah, dočim so sedaj organizirana v 4 zbornicah in 15 strokovnih organizacijah. * Holandskoitalijanski trgovinski sporazum. Nedavno je bil podpisan italijanskoholandski trgovinski sporazum za leto 1943, ki določa povečanje medsebojne trgovinske izmenjave. Bili so določeni za izvoz iz Italije kontingenti za južno sadje, vino, tekstilije, kemične in farmacevtske proizvode, cigaretni papir in stroje, dočim so bili za izvoz iz Ilolandije določeni kontingenti za radijske aparate, cvetlične gomolje, kovinske predmete, semenski krompir in kemikalije. Avtomobilska cesta Budimpešta—Trieste. Madžarsko prometno ministrstvo je dovolilo kredit v znesku 10 milij. pengo za zgraditev 5 velikih avtomobilskih cest. Te ceste naj bi vezale Budimpešto s Triestejem, Berlinom, Krakovom, Odeso in Novim Sadom. S tem se je pristopilo k uresničitvi stare želje madžarskih krogov, vpostaviti zvezo z adriatskim morjem. Nova avtomobilska cesta naj bi vezala Trieste z Ljubljano in Zagrebom, nato pa z madžarskim omrežjem dobila ptiključek na cestno omrežje, ki bi segalo do Črnega morja. Hrvatska državna kovnica. Nedavno ustanovljena državna kovnica na Hrvatskem je bila vpisana v trgovinski register. P.-edsednik upravnega sveta je bančni ravnatelj Anton Bešlič. Povišanje davka na poslovni promet na Hrvatskem. Splošni davek na poslovni promet na Hrvatskem je zvišan na 4%, dočim znaša stopnja luksuznega davka 12—40%. Pogodba o pravni pomoči med Bolgarijo in Hrvatsko. V začetku prihodnjega meseca pride v Sofijo posebna hrvatska delegacija, ki ho sklepala s pristojnimi bolgarskimi uradi posebno pogodbo o pravni pomoči med obema državama. Pogodba bo obsegala civilne in trgovinske pravne zadeve. Vojne dobave Zedinjenih držav. Po uradnih podatkih iz severnoameriških Zedinjenih držav so je-te v 18 mesecih od uveljavljenja sistema najema in posojil, t. j. od 11. marca 1941 do 10. septembra' 1942 izvršile vojnih dobav za 6 milijard in pol dolarjev. Od tega sta šle dve milijardi in pol za Anglijo, vštevši popravila ladij in drugih služb, | 2.2 milijardi za Rusijo, 1.8 milijarde pa za ostale države, zlasti za Egipt in države na bližnjem vzhodu. Roosevelt je nadalje izjavil, da so znašale dobave meseca oktobra 1942 915 milij. dolarjev. V prvem tromesečju so znašale dobave 120 milij. dolarjev, v zadnjem znanem tromesečju pa že 2 milijardi dolarjev. Sistem dobav je sedaj raztegnjen na 32 držav. (»II Sole«) J z mmhm srnine nastala ismm 18 & F0T POLITIČNE M0CI PETROLEJA Petrolej je bil na prvem mestu izvoza iz Mexike. V letu 1921 so izvozili 172 milijonov sodov, leta 1925 samo še 96 milijonov sodov. Leta 1921 je prinesel izvoz 757 milijonov pesosov, leta 1933 samo še 363 milijonov, manj kot polovico. Če jo bila vrednost zlata mehiške valute v letu 1921 98.12, je bila leta 1933 samo še 46.49. Poleg tega je bil petrolej glavni dohodek državo in je ta dohodek padel v tem času skoro za tretjino. Za vse to petrolejske družbe niso imele nikakili skrbi. Nič niso črpale, na svojih petrolejskih poljih so opravljale le najnujnejša dela. Ogromna petrolejska poija okrog Tampica so hranili kot rezervo za bodočnost in za čas, ko bo mehiška vlada bolj »pametna«. Uradniki trustov so bili miroljubni ljudje, nič tiste poizvedovalne napetosti iz prejšnjih časov ni bilo v njih, ko so kakor v divjem lovu nemirno jioizvedovali za »tekočim zlatom«. Hayes, stari geolog, ki je odkril 1'otrero potrolejski studenec, ki je donašal Dohcneyu dnevno 150.000 sodov, ta Hayes jo vrtal na svojo pest; nekaj »starih« so mu je pridružilo, a vsi ti tako imenovani »neodvisni« so morali kmlau prenehati. Trusti so bili šo vedno vsemogočni In čeprav niso nadaljevali z iskanjem novih vrelccv in Izkoriščanjem starih, tudi drugim niso dovolili tega. Uradniki trustov, ki so prišli s pogodbami v žepih iz USA in Evrope, so gradili igrišča za tenis in preurejali svoje hiše. Tukaj so delali kakor v banki ali zavarovalnici in prav nič jim ni bilo mar, da jo izhlapeval vsepovsod zemeljski plin, dn so brez koristi viseli nad polji gosli oblaki neizkoriščene sile in da je vsak d.in izginjalo s piskajočim žvižgom 5 milijonov kubičnih palcev neizrabljene sila. Nič jim ni bilo mar, če je blo polovico mehiških petrolejskih delavcev brez kruha, da jo država hirala, ko je naenkrat izgubila svojo »življenjsko kri«. Če pa je le koga skrbelo, se je naglo umaknil. Medtem ko je bilo na mehiških petrolejskih poljih vedno bolj tiho, je odmevni v pragozdovih Venezuele šum mrzličnega razvoja, Poizvedovale! so izgubljali svoje življenje, streljani z zastrupljenimi puščicami Motilonov, divjih pritlikavih Indijancev na moji Venezuele in Kolumbije, delavci so se utapljali v somornicah lagun, pod katerimi leži petrolej in kjer je kmalu zraslo nešteto vrtalnih stolpov. Mrzlica in mrčes sta spremenili življehje petrolejskih delavcev v Venezueli v pekel, toda petrolej se je pretakal. Nepokorna Mexico je bila koznovana, nad Venezuelo in Kolumbijo pa so razlivali potrolejski mogotci blagoslov svojih milijonov. Venezuela: zgled »petrolejske republike«. Venezuela, s površino enega milijona kvadratnih kilometrov, je približno štirikrat tako velika kakor Anglija, ima pa samo tri milijone prebivalcev, od teh 60.000 inozemcev. Venezuelske Painpas so dovolj velike, da bi prehranile tretjino goveje živine, ki jo ima Argentina. Ima je pa komaj tridesetino. Poljedelska zemlja je dovolj bogata, a pridelujejo največ kavo, približno tisoč vreč na leto, iu j poleg tega okoli 20.000 vreč sladkorja. Pšenico, riž, sočivjo morajo ' uvažati, prav tako gradbeni material, čeprav imajo gozdovi na meji Guayane dovolj plemenitega lesa. Venezuela ima 18.000 kilometrov plovnih rek, pa skoro brez prometa. Železnic pa je skupno samo 1000 kilometrov. Zakaj? Predvsem slišimo, zakaj je tako malo ljudi tukaj. Od leta 1894 se je dvignilo število prebivalstva v Venezueli samo za 600.000; celo stoletje je trajalo, tla so podvojili prebivalstvo glavnega mesta Ca-racas. Po konzularnih statistikah je živelo leta 1930 10.000 Vene-zuelanrev v inozemstvu in po Humbertu Tejera, takrat pregnanem venezolonskem nacionalnem ekonomu, Je bilo poleg omenjenih šo najmanj 300.000 beguncev, ki se niso Javili konzulatom. Je pomanjkanje kapitala krivo za take razmere? Zunanji državni dolg Venezuele je znašal leta 1912 181 milijonov bolivarjev, leta 1928 pa le še 78 milijonov in danes je Venezuela edina južnoameriška dežela, ki nima skoraj nobenega dolga v inozemstvu. Čemu je potem ostala tako dolgo za svojimi sosedi? Zaostali razvoj Venezuele ima v zadnjih desetletjih enake osnovo kakor enostranski razvoj Mexike ali dolgotrajno zanemarjanje Irana ali Bolivije: vladajoča plast je služila milijone brez duha podjetnosti. Dežela je bila bogata, ne da bi potrebovala, da jo odkrije njeno ljudstvo s trudom in znojem. Tudi v Venezueli ie dovolj petroleja. Njena petrolejska polja leže okoli Maracaiba, na skrajnem robu dežele, tako da ni bilo treba niti prevoznih sredstev za to, da bi dežela obogatela. Vse to pa je bilo seveda spet prednost za petrolejske družbe, kajti od Maracaiba do New Yorka je le 1650 morskih" milj, pot je veliko krajša kakor pot od Gulvostona v Texasu do New Yorka. Tudi do Evrope je manj daleč. Tanki, ki vozijo iz Venezuele v London namesto iz Tampica, prihranijo 800 milj poti. In predvsem ležijo tik o4) obali in venezuelskem najbogatejšem pelrolejsVem polju La Rosa holandski oloki Curacao in Aruba, naravnost idealni prisla-nišči za »nevlralce« in njihovo čistilnice, ki jih dežele, ki proizvajajo petrolej, nimajo. Številni geologi trdijo, da so potrolejski zakladi Venezuele med najpomembnejšimi na svotu. Od leta 1907 dalje je vrtala petrolejske vrelce v Venezueli družba Venezuelau Oil Conseesions, ki jo je ustanovil Detording. Toda venezuelski rudokopni zakoni so sloneli na španskem pravu, pogoji niso bili ravno ugodni in se potem takem ni moglo veliko delati vse tja do leta 1922, ko je prišel do veljave angleško-ameriški trust. Ob koncu leta 1921 je poslala Boyal Dutch k generalu Gomczu takratnemu predsedniku Venezuele majorja Jamesa Rothschilda, leta 1922 pa so prišli tudi ameriški posredovalci. Posledica tega je bil nov zakon za rudnike. Družbe so bile oproščene vseh davščin. Plačale so le za izvoženi petrolej 10% carine In vlada — dejansko predsednik Gomez — je prejel povrh lega še 7.5% izvozne vrednosti. Poleg tega so morale družbe graditi ceste in na druge načine pomagati »odkrivati« deželo. novice, Koledar Petek, 5. februarja: Agata, devica in mučenica; Vjcrmin in Albuin, škof. Sobota, 6. februarja: Doroteja, devica in mučenica; Tit, škof; Amand, škof; Silvan, škof in mučenec. Lunina sprememba: 5. februarja: mlaj ob 0.29. Herschcl napoveduje mrzlo vreme. Novi grobovi + Marija Šesek. V Novem mestu je v 86. letu starosti umrla blaga mati gospa Marija Šcsek roj. Vavpetič, mati č. g. kanonika Seska Ivana. Pokopali bodo rajnico v petek, 5. februarja iz hiše žalosti Proštijska 3 na župnijško pokopališče v Novem mestu in sicer ob treh popoldne. Naj rajni sveti večna Luč, Vsem njenim dragim naše iskreno sožalje! Krasen češki roman »G0L0BČEK« dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Naročajte kn"ge »Slovenčeve knjižnice«! Krepka dolenjska korenina Kdo no pozna starega Novomeščana g. Florjana Kolenca? — Malo jih je, ki bi ga ne poznali. Saj je znan no le v Novem mestu, nego tudi daleč po Dolenjskem, pa tudi po Gorenjskem in Štajerskem. Pred 73 leti je mož zagledal luč sveta v Novem mestu na Strmem bregu. S 17 leti je kot izučen čevljarski pomočnik odšel po svetu in prepotoval veliko krajev. Zlasti pa so bile misli takratnih rokodelskih pomočnikov osredotočene nn sev. nemške kraje. Tudi Kolenc je kot mlad pomočnik usmeril svoj korak tja gor. Končno se je ustavil v Gradcu, kjer je ostal pri svojem mojstru celih 27 let, kar je bil že tedaj, še bolj pa bi bil za dannšnje čase odličen rekord. Saj jo danes kaj malo obrtnih pomočnikov ali pa poslov, da bi toiiko časa služili enega gospogarja. V Gradcu je vsega ostal 32 let. V prvi svetovni vojni je moral kot vojak »cesarja služit it'...<. Po jojni je prišel v Novo mesto. Dobre četrt ure od Novega mesta v prijazni Irči vasi 6e je seznanil s svojo poznejšo ženo Micko. Oženil se je in lako živel 15 let v zakonu. Tu je deloma izvrševal svojo obrt, deloma pa so je bavil v vrtnarstvom. Njegov vrtiček okoli hiše je bil vedno nekaj posebnega, na njem je gojil vedno le lepo in žlahtne cvetlice, katere je zlasti ob Vseh svetih povijal v vence in jih dajal ljudem brezplačno za okras grobov. Zelo rad, dejali bi, skoraj zagrizeno, pa se je bavil z starinoslovstvom. Mož je zelo dober poznavalec starih, na sleklo slikanih podob, katerih ima v svoji hiši nad 200. Pokupil jih jo daleč na okrog po Dolenjskem, mnogo jih jo prinesel s seboj iz tujine. Vse to slike je razvrstil v eni izmed sob svoje hiše v krasno zbirko, ki je mnogo vredna, tako jo slike rešil, da niso po deželi propadle, ali pa da jih niso pokupili drugi prekupčevalci in jih odpremili v tujo kraje. Merodajni činitelji naj se za stvar pozanimajo. da no bi z njegovo smrtjo slike šle nepravo pot. G. Kolenc ima tudi zelo veliko zbirko drugih starinskih predmetov. L. 1941 mu je umrla njegova žena in od tedaj samuje sam v svoji hišici. Drugujejo mu cvetlice, ki jih goji s posebnim veseljem, in pa ptičice, katere rad hrani. Ca3 si preganja tudi s čitanjem katoliških knjig in časopisov, katerih naročnik in bralec je. Naš jubilant jo bil tudi dolgoletni član Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Novem mestu in tudi drugod po svetu, ko so se prav v tistih letih snovala tako zvana Kolpingova društva za pomočnike. Pri teh društvih se je kot član pač vsestransko udejstvoval in se izpopolnjeval. Ko obhaja v svojem tihem in skromnem domku 75 letnico rojstva, mu kličemo: Na mnoga leta, naj Bog te živil »Citaj in Siri »Slovenca!« — Za pokojnega Lojzeta Grozdeta bo maša zadušnica v ponedeljek 8. t. m. ob 7 v frančiškanski cerkvi. — Sošolci. Lahen mraz pritiska. Po hudih nalivih na svečnico je na dan sv. Blaža nastopil vremenski preobrat. V sredo zjutraj še močno oblačno se je začelo jasniti in popoldne je bil pravi pomladanski dan, ko je sonce prijetno ogrevalo zemljo in domove. Popoldne v sredo je bilo prav prijetno toplo in ni nič čudnega, da je bil ta dan dosežen v tem letu največji temperaturni maksimum, ko je toplomer pokazal kar +10.5° C. Proti večeru pa so zapihale mrzlejše sape. Sever je izpodrinil topli jug. In v četrtek zjutraj je jutranji minimum, ki je vladal 3 dni nad ničlo, padci spet pod ledišče. Bilo je 4. t. m. zjutraj -—2.4° C. Poleg lahnega mraza je zavalovila nizka, gosta megla. Barometer se ie zelo dvignil od 757.1 na 765.7 mm. Prav barometer nam napoveduje suho in lepo vreme. Lepega vremena v sredo so sc ljudje zelo razveselili. Pričela so se po vrtovih spet razna dela. Na vrsti je zlasti obrezovanje sadnega drevja. — V najnovejši knjižici »Satan« nam znani pisatelj teh cenenih, lepih brošuric dr Knific predstavi kralja teme in njegovo delo. Knjižica bo za marsikoga pravo odkritje. Cena 1 lira. Naročnina »Knjižic« 12 lir. — Naročite se na Knjižice v župnih uradih, pri samostanskih vratarjih, v Mladinski založbi (Stari trg 30), v upravi na Rakovnikul — Do začetka marca je še vedno čas za nakup »Družinske pratike«, ker bo nagradno žrebanie dne 15. marca. Vendar naj si vsak, ki se želi udeležiti tekme za lepe knjižne nagrade, čimprej preskrbi izvod »Družinske pratike«, ker ne more nihče jamčiti, da ne bo že poprej izčrpana vsa neznatna zaloga. Tekme se lahko udeleži vsak z več izrezanimi kuooni. — V morje je padel in utonil. Sedemdesetletni zidar Ivan Mermolja iz Grada je šel zjutraj zgodaj na delo. Ker je bila zelo gosta megla, se ni mogel orientirati, zašel je na morski breg in padel v morje, kjer jc utonil. Iz Novega mesta Ogenj v mestu. V nedeljo zvečer okrog 20 je nastal v hiši na glavnem trgu ogenj. V neki sobi na dvoriščni strani so so vslcd kake iskre vnele cunje v nekakem košku in so tlele tako dolgo, da je ogenj obliznil že nekatere predmete v sobi. Vendar kake bistvene fkode ni prizadejal, ker je bil kaj hitro zadušen. Na kraj požara so prihiteli tudi poklicni gasilci, in novomeški firbci so zopet enkrat prišli na svoj račun, ko so se od srca smejali, — ne gasilcem, pač pa zaprtim glavnim vratera, da gasilci niso mogli v hišo. Gasilci so bili pozvani, in mučno je bilo videti jih kako so stali pred zaprtimi vrati. V takem slučaju naj gospodar hiše takoj odpre glavna vrata, da bodo gasilci lahko takoj stopili v akcijo. Nesreča vsled poledice. Na zledenelem pločniku tako rekoč pred hišo, v kateri stanuje, je tako nesrečno padla soproga sodnika gospa Jožefa Pe-tričeva, da si je zlomila levo roko. Gospa sodnikova je ostala v domači oskrbi. Vreme se je zopet preobrnlo. Po precej občutnem mrazu je zopet pritisnil jug, ki topi sneg na vse pretege. Tu in tam se že kažejo rujava polja in travniki. Zelo toplo je, a povečini oblačno, in je pričakovati spremembe. Po cestah in ulicah teko kar celi potočki umazane vode, ki se steka v Krko. Vode naraščajo in mlinarji, ki so bili celo poletje, vso jesen in večji del zime brez vode in niso mogli mleti, sc bodo oddahnili. Z njimi pa tudi kmetje, katerim so zaloge moke že pošle. Z Vrhnike Županova zahvala. Gospod Kočevar Fran, posestnik in gostilničar na Vrhniki je daroval za občinske uboge na Vrhniki znesek 300 lir mesto venca na grob pokojnega Matije Žitka, posestnika na Verdu, kar se mu županstvo iskreno zahvaljuje. Iz Cerknice 90 letnica gospe Frančiške Svet. V starodavni Cerknici na Notranjskem je v krogu svojih sinov, hčera, vnukov in pravnukov obhajala dne 29. januarja t. 1. 90 letnico svojega rojstva in godovni dan, mati, pramati in prapramati Frančiška Svet roj. Škof, Tiho in skromno brez vsakega hrupa, kakor je vedno bila. Živela jc vedno zelo v skromnih razmerah, obdanih s trdim delom, in vedno le za svojo številno družino. Rodila je 12 otrok, od katerih jih še danes živi 7. Vzgajala in vzgojila je ta svoj rod kot to more le prava slovenska mati, vzgojila je vse otroke v krščanskem duhu, kakor to čuti le plemenito srce. Jubilantka je vdova pred 10 leti umrlega posestnika in lesnega trgovca Antona Sveta, ter je vse do njegove smrti z njim delila tolažbo v veri in svoji družini. Danes so njeni otroci razkropljeni v raznih krajih po svojih poklicih. Ob visokem življenjskem jubileju, ko jo gledamo še zdravo in bistro v primeru z njenimi leti, prosimo Boga, da bi ji dal zdravja in tolažbe še za naprej prav do skrajne meje njenega življenja. Na vzhodnem bojišču čistijo letale? sneg s prevoznega letnla pred odletom. m živEfesifa - ©od-nja štajerska nabrala 1,232.200 mark. Na čelu je med sjx>dnještnje.rskinii okrožji okrožje Maribor — mc6to, ki je nabralo 370.IKH) mark (lani 114.000). Na glavo pride torej leto« 5.23 mark. Povišanje v primeri z lanskim letom dosegu 225 %. Sledi celjsko okrožje, ki jc lani nabralo 90.807 M. letos pa 307.000 M", kar pomeni povi-šek 3t2%. Brežiško okrožje je nabralo lani 19.02", 'letos pa 95.000 mairk. torej za 399 % več, trl>oveljs.ko okrožje lani 32.230, letos pa 72.000 mark, torej 124% več, ljutomersko okrožje lani 23.679, letos 60.000 mark ali 147% več, okrožje mariborska okolica lani 59.917, leto« 140.200, torej 133 % več in ptujsko okrožje lani 39.687, letos pa 120.000 ali 202 % več. Peta državna cestna nabirka bo tudi na štajerskem, kakor v vseh drugih deželah Nemčije, 6. iu 7 februarja. To'pot bodo prodajali lončene znake — glave i/ lutkovnega gledališča, največ Pavlihovih. Glave so žgane iz lončenim* in so bile izdelane v različnih pokrajinah države. Vsega 6.kupaj je pripravljenih za to nabirko 59 milijonov glavic. Ureditev ccn za opremljene in prazne sobe. Mariborski župan je določil konec januarja najvišje najemnine za prazne in opremljene sobe. Tako veljajo za opremljene sobe od najboljše do najslabše kakovosti naslednje mesečne najemnine: 45, 38, 30. 23, 18 mark. Te najemnine se morajo zmanjšati v kletnih stanovanjih in v podstrešnih stanovanjih, ki imajo jKiSevne stene, za 10%. Pri najemanju sujuo /a nekaj dni so zu en dan ue sme računati več najern-uiue kakor zuušu ena tridenetinu mesečne najemnine. V teh najomninah je vključeno |x>-spruvljanje, kurjava s kurivom vred. čiščenje enega para čevljev nn dan in osel>o, električna razsvetljava, mesečno pranje rjuh in tedensko izmenjavanje brisače. Za toplo kopel se računa 0.6 marke, co stanujeta dve osebi v eni sobi, m; lahko najemnina poviša za 50 %. Za prazna stanovanja se računa najemnina po površini, dani v najem. Cena za kvadratni meter se sme povečati za 10 do 20%, najemnina za kvadratni meter sam pa se dobi, če se celot nn najemnino deli z vsoto kv. metrov površine stanovanjskih prostorov, všotvši kuhinjo. Iz Hrvaške Zakonska odredba o izjemnem stanju. V Zagrebu je objavljena zakonska odredba o izjemnem stanju. Uredba določa, da so lahko takšno stanje jiroglasi v primeru državno potrebo in v krajih, kjer so v teku vojaške operacije. V kraju, v katerem je objavljeno izjenmo stanje, preldo vsa izvršna oblast na vojaškega poveljnika ali pa na katero drugo osebo, ki je za to posebej določena. Nosilec izvršno oblasti lahko v področju, v katerem jo objavljeno izjemno stanje, začasno ustavi izvajanju obstoječih zakonov, odredb in naredb ter lahko izdaja izjemne odredbe. Hrvatska državna inarkarnira. Vlada NDll Je dosedaj tiskala znamko za svojo [>oštiio upravo v hrvatski državni tiskarni. Ker pa dosedanjo znamko v umetnostnem oziru niso jiovsem zadovoljevalo jo vlada NDH sklenila ustanoviti posebno državno markamico, v kateri bo v bodočo tiskala vso svojo znamke. Za izdelavo osnutkov za nove hrvatske znamko jo nastavljen umetnik graver Karel Seitzinger, za ravnatelja novo državne tiskarne, ki bo tiskala samo znamko in ki bo v kratkem že pričela obratovati, je pa postavljen dr. Ilorer. Prvo znamke, ki ltodo natisnjeno v tej tiskarni, bo izdala Hrvatska filateli-slična zveza za svojo letošnjo razstavo. ltrzojavni promet v NDH. Po objavljenih statističnih podatkih so lani poštni uradi v NDH odposlali na razno strani 1,281.400 brzojavk z 27 milijoni 497.000 besedami. Popravilo zagrebške stolnice. Popravilo zunanjih fasad in obeh stolpov zagrebške stolnic, je bilo že tako nujno potrebno, da jih je moral pričeti odbor za |x>pravilo 6tolnice takoj izvajati. Stroški za vsa popravljalna dela gredo v milijone. Toda do 6edaj je imenovani odbor prejel od raznih 6trani večje pod|x>re, tako, da mu začetih del ni bilo treba prekinjati. Z nabranimi prispevki bo kmalu popravljen levi 6tolp. Največji prispevek dosedaj je dala hrvatska vlada, ki je omenjenemu odboru nakazala znesek dveh milijonov kun. Večjo podporo za popravilo stolnice je dala tudi zagrebška mestna občina. • Ustanovitev živinorejsko-zdravstvenega zavoda. V Vinkovcih dogotavljajo poslopje, v katerem bo imel svoje prostore tamošnji osrednji živinorejsko-zdravstveni zavod, ki bo raztezal 6vojo delavnost na vse področje 6everno-vzhodnega dela NDH. Ženski delavski dom v Zagrebu. .laven urad za delo v Zagrelm je kupil za 10 milijonov kun štirinadstropno palačo v Kvaternikovi ulici ter bo v njej uredil ženski delavski dom in strokovno delavnico. V domu bodo dobila stanovanja in oskrbo predvsem mlada dekleta, ki prihajajo v Zagreb iskat zaslužka. Oskrba v domu l>o brezplačna tako dolgo, dokler jim ne bo preskrbel službe odnosno zaposlitve javen urad za delo. Dekleta in ženo bodo pa mod tem časom opravljala razna dela v strokovni delavnici, ki bo v domu. Drobna ljubljanska kronika Mesečna rekolckclja ljubljanskih gg. duhovnikov ho v Domu duhovnih vaj nu prvi petek, 5. februarja. Popoldne od 4 do 5 sknpna ndoracija, nnto premišljevanje. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. Občni zbor Narodno galerije bo v četrtek, 18. februarja ob tri četrt na šest v gulerlj-skih prostorih;, vbod iz Totnanovc ulice. Prosvetno društvo v Zeleni Jami ponovi v nedeljo ob pol 5 veseloigro »Težko ribe«. Vabljeni „ , ,, . , , Spored konccrta nn čelu, kl ga bo Imel slavni čelist Anton Janigro v ponedeljek, dne 8. t. m. ob pol 7 zvečor v. veliki lil harmonični dvorani, bo naslednji: 1. Nardiut: Adagio. Snrainartint: Pescin. Guornni: Al-logro; 2. llaydn: Konccrt za čelo in klavir v d-duru; a. Locntclli: Sonata; 4. Brerot Orientalska ljudska pesem; Ha vel: llnba-nern, Nin: Grunadtnn, Chopin: Notturno (P?-Hiednio delo), Dinlcu: Hora staceato. io je »porod, ki mora zadovoljiti vsakega prijatelja komorno glasbo in vlrtuozno igre. i o-lcg klasičnih dol koncerta in sonato so nn ■poredu tudi novejša deln. kl dajejo umetniku vso priliko, tla pokaže svojo globoko občuteno in briljantno igro ter tehniko. iNu koncert opozarjamo. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matico. »Svojeglavčck« v frančiškanski dvorani v nedeljo, 7 februarja ob 5 popoldne. Igra .16 doživela pri prvi predstavi nepričakovan uspeh. Občinstvo jc napolnilo lepo frančiškansko dvorano do zadnjoga kotička ln je bil vsak nadvse zadovoljen z izredno besedno in sltuacljsko komlko, tako dn občinstvo skoro nt prišlo iz smeha Sceno po načrtu g. Jcločnikn je Izdelal g. Štrukelj in je veliko doprinesla k uspehu igre. — Vstopnico tloblto v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane. V nedeljo ob 5 popoldne pridite v Rokodelski doni, kjer bodo posletlnjlč uprizorili prijazno iu zubavno komedijo »Vihar v ko- zarcu«, kjer se boste nasmejali in uživali oh lepi gledališki igri. Oskrbito si vstopnico v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10 do 12 ln dve uri pred pričetk .u v društveni pisarni, 1'otrarkova 12/1 desno. Vr.gou cvetače na trgu. Drugi otok živilskega trga. ki je določen za razno zelenjavo ln povrtnino, je lopo Bnega očiščen. Nn ta otok jo v sredo nekdo pripeljal do vagon cvetače, ki jo imela namesto zelenili ze po-rumenotu liste iu je bila nekoliko pokvar-jenu. Makismalna ceno za cvetačo .ie sedaj določena na 4 lire. Za omenjeno evotačo pa je bila cena 2 do 3 liro kg po kakovosti tu čistosti Ljudjo so jo kaj kmalu pokupili. Lotos je v Italiji cvetača lepo uspela, Gojc jo posebno po Furlanlji in raznih poljih v Gorenji Italiji. S cvetačo so zasajeni ogromni komploksi. Za tn teden je napovedana spet večja pošiljka cvetačo, zdravo iu lepe. Stanovanjsko odpovedi. Pri okrajnem sodišču ljubljanskem jo bilo v letošnjem januarju podunih od raznih hišnih lastnikov 67 stanovanjskih odpovedi, lani SO. Odpovedi zadenejo v prvi vrsti malega človeka. Nekaj odpovedi, 22 po številu, zahteva izpraznitev stanovanj v fobruarju, ostalo odpovedi pa določajo izpraznitvcnl rok v marcu in maju. Do 15 hišnih lastnikov je v odpovedih navedlo kot ruzlog, da rabijo odpovedano stanovanje za sebe, zn poročeue hčerko ali poročene sinovo. Največ odpovedi pa je navedlo kot razlog neplačano najomnlno, ki so jo najemniki ostali tlolžni zn več mosocev nazaj O nekaterih odpovedih so bodo raz-pjotlc pravdo. Proti innogim odpovedim pa so najemniki podnli v zakonitem roku svoje ugovore V Ljubljani so umrli od 22. do 28 januarja 1!M3: Godec Antonija, 2 meseca, hči žel. delavca, Draga; lieioh Ivan, 79 lot, upoko-lenec tob. tovarne, Velebitska ul. 7; Mar-tlnjnk Anton, 31 let, ■ uradnik Kmetijske družbe. Kožarje 1)3: Leskovšek Anicu. 33 let, kontoristinja, Vidovdanska c. 9; Freeo Jože, 66 let, delavec, Celovška o. 8; Kranjc Ma- rija, roj. Dckleva, OH let, vdova preglcdn. lin. kontrole, Vidovdanska c. 9: Kušar Frančiška, roj. Hočevar, 79 let. vdova poštnega uslužbenca, Vidovdanska e. 0; Toni Franc, 75 let, kamnosek, Vodnikova c. 01; Steiner Marija, roj. Polel, 73 let, vdova mestu. tes. mojstra. Veliki stradon 2 Bnbnik Frančišku, sestra Benicija, 40 let, usmiljena aestra sv. Vino, Pavel., Slomškova ul. 20; Poznio Blaž, 53 let, upravnik Pokrajinsko šolske zaloM>e, Sv. Petra e. 53; Valant Marta, roj. Pogmjee, 74 lot, postrežnlcn, .Jurčičev trg 3; Avanzo Ivnna, roj Mencin, 72 let, žena drž. upokojenca, Vodmatskn ul. 27; Nečemar Mihael, 72 let, žel. uslužbence v p., Oaletova ul. 19; Sušnik Ivan, 73 let, žel. uslužb. v p.. Sv. Petra c 52. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Knstelic Jožef, 47 lot, vojni invalid, Polico 22 pri Višnji gori; Kocjan .lože. 3 dni, sin posestnika, Božjakcvo 6 pri Metliki: Hinček Jakob, 60 let, sotlar, Šibcniška ni. 18; Keržič Terezija, roj. Knstelic, 75 let, tobačna delavka v p., Jenkova ul. 11; Krnnje Josip, 44 let, mestni delavce, Hradeckega e. 32; Oepon Marija, 71 lot, babica, Razdrto 21 pri Šmarju; Krašovcc Anton, 53 let, delavec v opeknrnl, Svabičeva ul. 8; Kranio Klotilda, 47 let, kuharica, Kladezna ul. 22; ltadovnn Franjo, 56 let, dentist. Frančiškanska ul. 2; Vagaja Ivan, sodni uradnik v p., Japljeva ul. 2; Ilajo Josinina. roj. Orobelšek. 64 let, vdova učitelja. Barvarska steza 5; Ropotar Maksimilijan, 39 let, višji fin. pristav v p., Mirje 1; Snjovlc F.nilllJa, 5 mesecev, hči služkinje. Poljanski nasip 40; Vodoplvec Srečko, 51 let, računski inšpektor, Pletoršni-kova nI 11. Ponesrečenci v Ljubljani. Ravnikar Anton. 35-letnl mizar, so jo pri delu hudo rnnil v levo roko. — Zasebnica, 65-lctna Marija Bizjnnovn, je doma padla in si zlomila levo roko. — Padel in st je zvll levo nogo 7-lctni učenec osnovno šole Aleksander Mlllor. — Kuharica. 54-letna Ana Cotičeva, si je pri padcu zlomiln levico v zapestju. — MIlan Ohcrsnol, 20-letnl tllink, Je padel In si zlomil , desno nogt;. V Potnicah pri Dravljah se io na svečnico sankal 5-letni sinček delavca | Lojzek Kovač. Norodno 1o znvozil v jarek, 1 so prevrnil in ii zlomil levo nogo. Gledališče OPERA, relek, 5. februarja ob 17.30: Ve. Itkl vokalni In Instrumentalni koncert. Izv. Cene od 24 lir navzdol. — Sobota, 6. febr. ob 17: »Thais«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. — Nedelja, 7. febr. oh 16: »Travluta«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Otroci, kl so Izbrani za sodelovanje v »Princeska ln zmaj«, naj se javijo v nedeljo ob 10 v Operi. Zanimiv muzlkalnl dogodek bo vokalni In Instrumentalni koncert, pri katerem bodo sodelovali: sopranistka Vidalijeva, mozzo-sopranlstkn Iiarlovčevn, član rimske opere lieale, baritonist Gluseppe Taddel ln mladi tenorist Oiorgio Scmbri. Peli bodo razne solistično točko in dueto iz najbolj znanih italijanskih in francoskih oper. Sodeloval bo operni orkester pod vodstvom dirigenta Zebrotn. V nedeljski »Travlatl« bo pela partijo Violetto Ivanka Ribičeva, Alfreda — Drago Puden, Germontn Pa Vekoslav Janko. Ostala zasedba bo običajna. Dirigent: Zebre: režija in 6eenn: Debovcc: zborovodja; Simo-uiti; koreograf: inž, Golovin. DRAMA. Petek. 5. februarja ob 15: »Ko-varstvo ln ljubezen«. Izven, Ceno od 12 lir navzdol - Sobota, 6. febr. ob 17.30: »Veliki mož«. Rod A. F. Sclilller: »Kovnrstvo ln ljubezen«. — Drama — Osebe: predsednik — Levar, Ferdinand — Verdonik, pl. Kalb — Peček, lad.v Mitlordovn — Danilova, Wurm — Nakrst, Mijler — Gregorin, njegova žena — P. Ju-vannva, Luiza — Levarjcva. knezov sluga — Raztresen, Zofija — J. Boltarjeva. Režiser: Mulec; scenograf: inž. Frauz. V »Slovenčevi knjižnici« sta izšli dve zanimivi knjigi: »Srco in kri« in »Go!ob?ek«. — Postanite tudi vi naročnik »Slovenčeve knjižnice« Naznanila ROKODELSKI ODER. Nodelja. 7. febr. ob 5 popoldno: »Vihar v kozarcu«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstavo od 10 do 12 in dvo uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkovn 12,1 desno. FRANČIŠKANSKI ODER. Nodelja, 7. februarja ob 5 pop., zabavna burka s petjem »Svojeglnvčck« v provedbl Jaka Spicerjit. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj in na dan predstavo pri blagajni frančiškansko dvorane. RADIO. Petek, 5. februarja: 7.30 Lalikn glasba — 8 Napoved časa. Poročila v itnii-jiinščinl — 12.20 Plo,. e — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Radijske pesmi. Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini -- 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncort radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini — 17.15 Napevl in romance — 17.35 Godalni orkester, votli dirigent Angelo — 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Lr-ben — 19.30 Poročilu v slovenščini — 19.45 Valčki, polke in mnznrko 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Oprostite, dn se predstavim sam, revija Angela Mignecoja — 21.15 Simfonični koncert, votli dirigent Alceo Toni. V odmoru: predavanje v slovenščini — 22.30 Narodne pesmi -Poročita v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Ininlo lekarne: dr. Plecoli, Bleivveisovn c. 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62 iu mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47, Poizvedovanja V Drami so Je našla dsmska zapestnica. Dobi so pri odrskem mojstru gosp. Lebnu v Drauil. A. Fogazzaro: 100 Palača ob iezeru »Nikakor ne,< mu jo odgovorila deklica. »Ali ini niste snoči sami rekli, da naj ga nosim v srcu. Zdaj pa, ko ga vsi obsojajo in zusrainujejo, ko se sam 110 moro več braniti, če prav bi lahko toliko povedal v svojo obrambo, zdaj naj ga zapustim L11 naj ga izključim celo iz svojih misli? Tega 110 bo storila nikdar! Pravijo, da jo brez čustev. Poslušajte!« Duhovnik so jo sklonil bliže k Editi, ki 60 jo šo vedno naslanjala na naslanjalo divana in govorila s komaj slišnim glasom. »Hotela bi, da bi ga po/.nali tako, kakor sem ga poznala jaz. Njegovo srce jo prekipevalo čustev, "jo bila nežnejša, kakor jih moro imeti katera koli ženska. A prav to jo bila njegova nesreča, ker tako ni mogel pričakovati uspeha v svetu in se no razumeti z navadnimi ljudmi. Za-prl so je vase. Ko pa je ostal brez vsake opore, jo padel. Mislim, da je bi! veren. Uganil je mojo skrivne skrbi glede očeta. Opazila sem to nekega dne, ko sva z očetom prišla skupaj iz stolnice. Skoraj vsak dan je prihajal k nam in nikdar ni prišla iz njegovih ust nobena beseda, ki bi bila vredna graje. Bil je tako spoštljiv do mene iu l,iko previden v svojem govorjenju, kakor da bi bila desetletna deklica. Zdaj pa župan govori tako grozno o njem.« »Ne... ne zdi se mi...< jo zajecljal župnik. »Vse sem slišala. Prepričana sem, da se je vrnil v Palačo, ker ga jo ona klicala. Preveč dobro se s[>ominjnm tega, kar mi je pripovedovala nekoč na izletu Prepričana sem. kakor tla i hi videla pismo ali brzojavko. On pa jo bil takrat zavržen od vseh. Kaj si je mislil ubogi mladenič, ko sem ga tudi jaz tako trdo zavrnila, ko jo vendar prosil pomoči, da bi se ne |>ogrcznil. Lahko bi bila ravnala drugače. Povedati bi mu bila morala to, kar sem mu pisala pozneje. Mislila sem...« Ni mogla več nadaljevati. »Nikar si no domišljajte tega,« jI jo dejal duhovnik. »Kako neki bi bili mogli predvidevati to, kar so je zgodilo? Ker slo hoteli doprinesti tako plemenito žrtev, jo bilo vaše ravnanje popolnoma modro, da sto mu pustili popolno prostost. Nič si no smeto očitati; vaša vest jo polenoma čista.« Čez nekaj časa je Edila dvignila glavo. »Jutri no smem biti več tu I« je dejala. »Bolje jo tako, verjemite mi. Pred očetom bi ne mogli skrivati svojih čustev. Kako hudo bi mu bilo, čo bi uganil vašo bolečino!< »Skrbite vsaj, da bo kako usmiljeno bilje šlo za njegovim pogrebom. Molite zanj in naj molijo tudi drugi,« jo zašepetala. Župnik ji je to obljubil, ona pa še ni bila zadovoljna. Še nekaj je hotela pristavili. »Jo kdo pisal njegovim sorodnikom?« »No vem.« »Saj ga tudi ti niso marali. Rada bi sama poskrbela zanj, kolikor pač morem. Morate tr.i pomagali, ker nihče no smo zvedeli, šo manj pa moj oče.« Don Inocencij jo je prijel za roko in ji jo molče stisnil. »Poslala vam bom iz Milana majhen načrt.« nm jo dejala. »V zvezi s tem mi bosle pisali poštno ležeče.« »Storil bom vse, kakor da bi bil moj brat,« ji jo zagotovil duhovnik. Plamen svetilke je začel pojemati in soba je polagoma postajala temna. Župnik je vstal. »Zdaj pa pojdite k počitku.« ji je dejal. Edita pa ga je prosila, da bi še nekoliko počakala, da se pomiri, da bi oče nič ne opazil, ako je še zbujen in bi jo poklicni. Stopila je k vratom in dejala: »Poglejto kak mir je zunaj.« Naslonila so je ob podboje vrat in gledala nebo, ki se je polagoma preprezalo z oblaki. Vendar pa je še neštevilno zvezd migljalo na nebesni modrini. Z zvonika je ura bila enajst »Čez eno uro bo tudi tega dneva konec,« je dejala Edita, »Zdi so mi, da bo jutri sonce drugačne barve in pozneje ludi. Koliko let še?« »Še mnogo. Želim vam jih iz vsega srca šo mnogo.« »Ne vem. Mislim na mater.« »Zakaj mislilo na mater?i Edita ni odgovorila Vzela jo v roko palico, ki jo slonela ob vratih in začela pisati po pesku. »Kaj delate?« jo vprašal župnik. »Nič,« jo odvrnila in s palico zabrisala znake. Okno Šleineggejeve sobo se jo v tem trenutku odprlo. Zaslišal se je starčkov glas. »Kaj neki pomeni lo? Sta še pokonci?« »Se, očka. Ali no vidiš, kako krasna noč je zunaj. Nisva še zaspana.« »Nad gorami postaja temno, kaj ne? Bojim sc, da bo jutri zjutraj deževalo. Ko prideva v Milan, bova morala iti h gospe P. Ko sva odšla, je nisva obvestila.« »Da. oče.« »Morala bova iti tudi k gospo M. Saj sprejema prav jutri.« »Dobro, očka.« »Si morda videla mojo palico?« »Tu je.« »Bodi tako dobra in prinesi nii jo gor, kakor tudi tobačnico, ki sem jo pozabil v sprejemenici.« »Pridem takoj.« Vrnila so je v sobo in molče pozdravila župnika z roko. Don Inocencij je vzel tobačnico. ki jo jo Steinegge pustil na mizi in jo je podal. Edila, ki je poznala izvor to tobačnice, jo je vzela, ne da hi jo pogledala. Ko je duhovnik oslal sam, si je dejal: »Kaj neki je napisala?« Ugasnil jo svetilko na mizi in počakal, da Jo Steinegge zaprl okno Ko so utihnili tudi koraki nad njim, jo vzel nočno svetilko, stopil k vratom in se sklonil k tlom. Videl je znake, ki jih je naredila Edita, ker pa jo bil prvi del besede zbrisan, ni mogel razbrali njenega pomena. Samo tiri zadnje črke so ostale nedotaknjene. Po dolgem trudu ie župnik razbral: .. mweh Oslalo ni bilo mogoče razbrali. »NVeh pomeni v nemščini bol,« je dejal don Inocencij. »Kaj pa črka m?« Zabrisal je celo besedo in so zamišljen vrnil v sol K). Medtem pa je v Palači spal poslednje spanje tisti, ki je tako nepričakovano in nenadoma odšel v večnost. Njegovo življenje je bilo kratko, brez velikih del, omadeževano z mnogimi skrivnimi slabostmi in končno še z zablodami, ki jih je svet žo tako strogo obsodil. Kljub vsemu pa so jo pogumno boril. Pade! je večkraat. se vedno znova dvignil in se boril dalje, čeprav je bil ranjen. Če bi mu kdo odkril obraz, bi videl, da jo bil popolnoma miren. Izraz na obrazu je bil podoben tistemu kot ga ima človek, ki zapušča za vedno hišo, v kateri je dolgo prebival, ki pa jo želi zapustiti. Stoji na pragu zadovoljen, a brez nevoljo in nestrpnosti Vedel je. da odhaja v mir, k počitku, ki si ga je tako želel. Vedel pa jo tudi, da je končno ljubljen, kakor je vedno hrepenel. da bi bil ljubljen, da ga ljubi nežno in junaško srce. ki mu bo ostalo zvesto za vedno. Vodometa pa ste v mirni noči pogovarjala in pripovedovala, da .je Marina preminula kakor Cecilija, grof Cezar kakor njegovi predniki, da liodo 1 kmalu prišli sem novi ljudje, ki pa bodo prav j tako preminuli kakor ti; zato je bilo pač odveč vsako razburjanje. K O N E C. ŠPORT j 000 lat stare smuči C. J. Luther, urednik monakovske zimsko športne revijo »Der NVinter« jo izdal zanimivo knjigo pod naslovom »Smučarji v vojni«. Luther jo tudi pri nas znan športni strokovnjak, ki je obiskal našo kraje v zvezi s proučevanjem smu-ške zgodovine na Blokah. V svojem zadnjem delu je objavil precej novega in doslej širši javnosti neznanega gradiva o uporabi smuči v preteklih stoletjih. Že od nekdaj so bile smuči važno zimsko prometno sredstvo, katerega so se posluževali, prebivalci pokrajin, kjer jo ležala skozi vso zimo debela plast snega. Na prva poročila o vojaški uporabi smuči je naletel Luther v nekom kitajskem spisu iz 10. stoletja. V 12. stoletju pa so poznali smuči tudi že na Finskem. S pridom so jih uporabili v vojaškem spopadu med Finci in Danci približno tam, kjer jo sedaj murmansko bojišče. O tem j>oroča danski zgodovinar Saxo Germani-cus v delu. napisanem leta 1199. Finci so v tedanji vojni zmagali, in starodavni danski zgodovinar piipisuje vzrok finske premoči prav uporabi smuči. Lov na volkove na Finskem Da so podatki danskega zgodovinarja Ger-manicusa verodoslojni, dokazuje slika, ki jo je objavil Olnus Magnus v delu o življenju severnih narodov. Magnusova knjiga je izšla leta 1555 v Rimu, 20 let jiozneje pa je izšla v Strassburgu v nemškem prevodu. Redne vojaško vaje na smučeh so uvedli koncem 18. stoletja na Norveškem. Leta 1773 so izdali Norvežani prvi smuški učbenik za vojaške potrebe. Luther poroča, da so bili norveški vojaki vsako zimo po en teden na smučeh, razen tega pa so se uril ludi ob nedeljah pred in po službi božji. Konec 18. stoletja so začeli na Norveškem tudi z vojaškimi smu-škimi tekmami, pri katerih so bili zmag-valci nagrajeni. Iz te dobe izvirajo tudi stare norveške smuške pesmice, katere še dandanes pojo po ljudskih šolah. Nato omenja pisec večjo bitko na smučeh med Norvežani in Švedi leta 1800. Takrat so bili Švedi premagani in so izgubili tudi 300 ujetnikov. V nekdanji Avstriji kakor tudi v Nemčiji so ustanovili smuške vojaške oddelke šele konec preteklega stoletja (1891). Nemško vojno poročilo omenja prvo lutko na smučeh 5. februarja 1915. Svojo zanimivo Studijo o vojaški smuški zgodovini zaključuje pisec 7. mnogoterimi primeri, ki dokazujejo, kako pomembno vlogo igrajo smuči v sedanji svetovni vojni. Šport v kratkem Na Jcsenicah so gostovali zagrebški igralci hokeja na ledu in premagali domačine z 2.0. O Zagrebčanih poročajo, da so bili dobro vigrani, med tem, ko 6e je predstavništvo Jesenic odlikovalo požrtvovalni igri. Vmesni izidi medmestne tekme so bili 1:0, 1:0, 0:0. Tekmo je gledalo okrog 400 oseb. Po končani tekmi na Jesenicah so odpotovali Zagrebčani v Beljak, kjer so zmagali s 3:0. Nameravali 60 nastopili tudi proti celovškemu KAC, v zadnjem času pa 60 tekmo odpovedali. Strumbl, Knilic in Lackncr so se izvrstno postavili na turnirju namiznega tenisa med Jeseničani in med dunajskimi železničarji. Tekmo, ki so jo gledali v športnem domu na Jesenicah, so dobili domačini z visoko razliko 7:1. Edino partijo je izgubil Lackner, ki je igral s Pelzlom. Družina Noglerjcv je postavila v zadnjem času lep rekord v smuškem športu. Ponos te družine je Ilan6 Nogler. ki je bil na zadnji zimski olimpijadi v Garnnschu šesli v smuku ter četrti v slalonu, preti tednom pa si je priboril prvo mesto na tekmah v smuku v okolici Innsbrucka. Istega dne 60 se udeležili tudi drugi Noglerji smuških tekem v raznih krajih Nemčije. Brat Herman je zmagal na mladinskih izbirnih tekmah, njegove tri sestre pa so tudi zasedle prva mesta v ra/nih tekmovalni!) skupinah. Tako je dala družina Noglcrjev, ki se je preselila iz Tirolskega v Lienz, v enem dnevu kai pet smuških prvakov! Koroško smnško okrožje bo priredilo od 5. do 7. februarja mladinsko deželno prvenstvo v Kranjski gori. Ob tej priliki bodo določili tudi najboljše tekmovalce, ki bodo prišli v poštev za državno mladinsko prvenstvo v Garmischu. V Št. Vidu ob Savi so gledali v nedeljo smuške tekme v teku na 10 km in v skokih. Udeležba 6 strani tekmovalcev je bi'a obilna in tudi tehnični uspehi so zadovoljivi V 6kokih je zmagal med senijorji Klančnik Kari iz Beljaka, ki je dosegel tudi najdaljši 6kok dneva 30.31 m. Med juniorji je zmagal Brugger Franc z 200 točkami in z dolžino 22.21 m Teka na 10 km se je udeležil tudi znani TEL. 27-30 KINO SLOGA Odlična komedija »Prepoved postanka« V elavnl vlogi: NI110 Crlsman, Mario Ferrari. Rubt Dalma. Predstave od 14.30 dalje. — Konec ob 20.15 TEL. KINO UNION 22-21 Brezmejno požrtvovalnost prave ljubezni nam pokaže film »Mater Dolorosa« V glavnih vlogah : Marlella Lottl, Anneliese Uhlig, Claudlo Uora ln drugI... PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 tn 18 15: ob nedeljah In lirazntklh ob 10 30. 1 4 30 »«30 In ob 18 30' TEU KINO MATICA 2241 Dnovno dvojni spored: ob pol 13. url Michcl Klmon in Rossano Brazzl v filmu: »Rigoletto« Ob pol 17 in pol 19 veloflin po Salgarijcvem pustolovskem romanu »Sin rdečega Korzarja« I.uisa Ferida, Vlttorlo Sannl, Memo Eenassl prvak Franc Smolej z Jesenic in zmagal v 37.28 min. Juniorji so tekli na 5 km; prvenstvo junior-jev si je priboril A. Mraet (Lienz). Nogomet na Japonskem prepovedan. Prosvetna oblast v Tokiu je izdala odredbo, po kateri 60 prepovedane nekatere športne igre na travnikih. Izrecno so prepovedane nogometne tekme kakor tudi tekmovanje v ameriškem baseballu. Pri 6lednjem gre zlasti za to, da napravijo kone.c surovostim, ki 6o s to igro v zvezi. V Breslavi so se sestali švedski in nemški amaterski boksarji. Po napetih borbah so zmagali Nemci s precejšnjo razliko v točkah. Ali ste ze naročeni Vsak naročnik zavarovan Bogu vsemogočnemu jc dopadlo poklicati v boljše življenje našo dobro mamo, staro mamo in prababico, gospo Marijo šesek roj« Vavpetic v njenem 80. letu starosti in 50. letu vdovstva, 3. febr. 1943. Pogreb bo iz hiše žalosti, Proštijska 3, na župnijsko pokopališče v Novem mcslu v petek, 5. februarja 1943, ob 3 pop. Novo mesto, 3. februat-ja 1043. V imenu vseli sorodnikov Šesek Ivan, kanonik — sin POVEST PILOTA ŠTEFANA Ob zadnji steni dvorane je stal krasen prestol. Čisto zlato mi je jemalo vid. Sedež je bil prekrit s škrlatnim blagom, področ-niki pa posuti z biseri. Na vsaki struni prestolu je sini mogočen steber iz slonovine, okraski pu so bili pozlačeni. Sredi dvorane je stala velika kamnita miza, ob njej pa — deklica, ki me je začudeno in radovedno gledala. Preti njo je ležala na mizi šatulja; ona pa je držala v roke zvitek pergamenta. Na njeno znamenje se je hrust odstranil. TOMAŽ POKIUKAR: k pilili ■i IBCIILIE J mr :::::::: r USiiii-i-iiiiiUaiiii!-! i!!!!iiiii!ii!ii!ili!!». illlilr 'iii:::yHo:ii:iuUifisa«::ilr sni! 34 Najprej Matevž ni mogel govoriti., Orkan navdušenja se je razlegal iz doline; ljudje so ploskali, kričali, mahali j z robci in metali klobulte v zrak. Galerije fantičev, ki so čepeli, viseli in sedeli na drevju ob orjaškem slapu, so oživele, kakor da bi na njih rojile čebele. Ko so spodaj objemali srečnega Ruu-da in ko se je navdušenje poleglo, je prišel Matevž spet do besede: »Birger Ruud je skočil 92 molrov in postavi! nov svetovni rekord. Premagal je vse in tudi svojega brata Sigmunda. Letel jo s hitrostjo 90 kilometrov na uro. V skoku je premagal višinsko raz-. liko 50 metrov.« Potem je še enkrat opisal Birgcrjev skok od začetka do konca. Ni mu zmanjkalo besed, zakaj kakor vsi drugi, ki so to videli, tako je tudi Matevž gorel v navdušenju: »Ah. ta Birger! Ko je plaval preko 00 metrov, je še enkrat dvignil vrhove smuči in zajel zračno plast, ki ga je nesla naprej. Potem je švignil po snegu in 6e zaustavljal v dolgi fcri- stijaniji, ki je hreščala po snegu in si-pala oblak belega meteža.« Kdo ne bi bil vesel, ko je na lastne oči videl skok, kakršen se doslej še nikoli in nikomur ni jiosrečil! Ko so imeli časnikarji največ dela in ko je pel telefon na vse strani, je Matevž že opravil svoje. Mikalo ga je, da bi se peljal z znanci v Ljubljano, da bi obiskal Majdo, moral pa je nazaj v planino, kakor je bil obljubil. Ne, po isti poti pa se ne bo vrnil. Odpeljal se je na drugo stran podnožja Pokluške planote in prenočil v Bohinju. Tisto noč se mu je sanjalo samo o smuških skokih: še enkrat je slišal .Tolinsso: nove vzdihe v zraku, videl je leteče Norvežane, ki so švigali daleč in globoko, prikazovali so se mu drzni obrazi v natb človeški zbranosti in tudi frfotanje hlač skakačev je slišni v sanjah. Zjutraj je krenil po prisojnem pobočju proti Podielam. Tu so bili že prvi znaki jx>mladi: gola zemlja se je nabre-kala in se prepuščala sončnim žarkom, da bi jo greli in sušili; tudi drobne glavico teloha so že dvigale plast trohlega listja nad 6eboj. Nikamor se ni mudilo. Ko je bil že tik pred ločnico, ki je delila pobočje v pomladno in zimsko, je sedel na zadnjo suho skalo in gledal čez kmetije v dolino, čez dolino v Bohinjske hribe, preko vrhov v nebo. Tam se je smehljalo sonce, ki je božaio, grelo in budilo. Na jasi j>od seboj mu je padel v oči modri encijan. Matevž se ga je razveselil, roka ga je odtrgala in že je dobil staje mesto za klobukom med mesnatimi popki teloha. Smuči si je pripel šele na vrhu. Tu jo še vedno ležala krepka plast snega, ki 1k> držal še tedne in tedne. Ko je vozil čez Pokljuko, se je šele prav prepričal, tla je tudi tu zgoraj že pozna zima. Začelo so se prikazovati glave panjev, pod smrekami pa jo že molelo v zrak staro vresje in borovničevje. Dom, ki ga je zagledal, se mu ni zdel več tako topel in prijazen kakor pred lKižičem, ko je bil podoben pravljičnemu gradu. Vstopil je v obednico in zagledal pri svoji mizi novega gosta. Bil je Konrad, Marjetin zaročenec. Za hip je okleval, da ju ne bi motil, toda Marjeta je bila hitrejša in ga je povabila v družbo. »Dolgo vas je čakala vaša gospodična Marjeta.« »Delo me je zadrževalo in tudi sedaj sem se komaj odtrgal za tri dni,« jo odgovoril Konrad, edini belokožec v tem domu. Vsi drugi so bili zagoreli in nekaterim se je komaj poznalo, da so pripadniki belega človeškega plemena. Matevžu je mož ugajal. »Delal je, mi pa smo praznovali tedne in tedne,« si je mislil. Ah, kako bi bil setlajle ponižan. čo ne bi mogel temule človeku pogledati v oči! Kakor stekel pes bi se ga moral izogibati in 60 skrivati pred njegovim pogledom. Krivde pa ni čutil. Kadarkoli je Marjeta pripovedovala, je ponavljala Konrad in Konrad, samo njemu je gledala v oči, samo njemu je govorila. Toplota, ki je veljala prejšnjo dni Matevžu, je bila pravzaprav le izraz njene dobrote. To je bila prehodna toplota, kakršnih je toliko, če ljudje spremenijo okolico svojega vsakdanjega življenja. So tudi laki, ki se v danili okoliščinah sprostijo do grešnosti, taki pa niso dobri ljudje in tudi ne močni. To pa si je moral priznati, da mu je bila Marjeta sedaj tem bolj všeč. Tudi v srcu ni varala svojega Konrada. na tekmah pod Ponro in ko sc zima približuje koncu,« se je bodrila. V Ljubljani ni bilo več duha ne sluha po snegu. Samo planine so se svetlikale v svoji belo sivi svetlobi, kadar je sijalo sonce. Ah, kolikokrat jih je prosila v mislih, naj vendar že odložijo svoj decembrski kožuh. Prav pri vhodu je čakala in motrila trume smučarjev, ki so se valovilo z vlaka. Prešerno so nosili svoje dolge dilce na ramah, se pozdravljali s svojci in jim pripovedovali o vsem, kar so videli in doživeli čez dan. Velika druščina je na široki cesti zapela, kmalu je prepevala vsa reka gornikov iu nedeljskih izletnikov, ki so se vračali z zmagoslavne prireditve. Majda je čakala pri izhodu tako dolgo, da je vratar zaprl vrata. Potem se je obrnila in odšla. »Ni ga. In moral je vendar vedeti, tla ga pričakujem. Zakaj ga ni? Zakaj mi večkrat ne piše?« Pisal ji res ni pogoslo, jc pa dobila revica naslednjega dne neko tuje pismo brez podpisa. Kdo ga je pisal? Nekdo, ki mu je za dobrobit in ugled družine trgovca Vorine. »Spoštovana gospodična, ne zamerile, je pa moja dolžnost. — — — Matevž je vse prej kot to, kakršnega se Vam kaže. Majda ga jo čakala Mnjda je zaman Čakala zadnjo nede- Njegovo srce je v planinah na stežaj ijo nu postaji, da bi zagledala ljubega odprto, ljubko učenko ima ki ga zudr* fanta. »Saj bo vendar prišel, ko je bil --1 zuje---.« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Ceniič