■xsmsssssssssBsi^w^ääSisesam US ^iPosam^ama šieviika siane 60 vinarjev. :0^^mm^sym^r .j* leto . . K 50*— fl?'* Pel leta .•• -. . , 26w >;*/,*& strt teta A . „13*— v tal Jugoslavije : ?v lo leto . o , 66.— 'osamene Številke štirih straneh @0 v. ništvo Lupravništvo: __ , ibor, Koroška ulica wp% — Telefon št 220» Asi Cv *• 15. številka. Neodvisen političen Usi eh slovensko ljudstvo. ■ ur.....unir muni se računajo po K 1.80 ođ enoredne pc Ut vrste: pri večkratnih oznanilih mi- pOpUSt v^-:-0-' »Straža“ izhaja v pos* 1,t.; deljek in petek pcpcldr.a Rokopisi se ne yraéaja Z uredništvom se mor«, govoriti vsak dan ®r 11. do 12. ure dopoldan Maribor, dne 16. februarja 1920. Letnik XII» ~ «jk*> V» }ÜT'j Kmetskemu ženstvu volilno pravico! Naša demokratsko-socijalderRokratska vlada hole slovensko kmetsko ..ženstvo oropati volilne pravice za, občinske ih najbrž tudi za državiie :volitve. Zoper to grdo peclemokratiMo nakano 1 aži-dempkratov, ki sedaj vladajo in ^trpinčijo našo državo, je naša Ljudska stranka in v njej včlanjena Kmetska zveza odločno vstala z ostrim ugovorom ter zahteva volilno pravico za vse’ ženstvo brez razlike višje aii nižle spiske; izobrazbe, in brez ozira na, do, ali pripada žena tein ali drugem »stanu. Kakor zahtevamo volilno pravico za delavke, tako tudi odločno odklanjamo vsak i poizkus oropati naše po večini'krščansko misle- če kmetsko žcnslv^;i,-rplfl'R.o..:.B?a^V?e- Pravičnost in e-nakoprtvvnost za \se! Naša politična organizacija se je odločno zavzela za politične pravice vsega slovenskega žeustva, tudi onega na deželi. V, imenu Slov. Kmetske zveze, za Štajersko je poslanec dr. Hohnjec pretekli leden poslal ministrskemu predsedniku Davj-I dovičvi ih ministru notranjih del Pribičeviču pehočen profest zoper to, da bi se kmetsko ženstvo oropalo političnih pravic. Volilni red mora bi i v resnici demokratičen in zato mora'dati Splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico vsem državljanom obeh spolov. Načrti za novo ustavo« Tri državo, nastale deloma aii docela na razvalinah stare Avtrije, so že dale izdelati načrte za novo ustave: Poljska, Cehoslovaška in Avstrija. i. Poljska. Dne L novembra lanskega leta je bil zbornici predložen naslednji zakonski načrt' zaj ustavo poljske republike : Pravico glasovati dobijo vse osebe obojega spola, ki so dovršile 21. leio. Vojaki, in uradniki nimajo pravice glasovati. Predsednik (naczelnik panstwa) sklicuje, odge-efeüje in zaključuje zbornico, ter jo mora «redno sazvati na običajno zasedanje najmanj enkrat na leto in sì-ter pred mesecem listopadom. Tudi sme zbornico razpustiti; če pa to stori, se morajo izvršiti nove volitve /v dobi 90 dni, nova zbornica pa se mora sestati v dobi daljnih 15 dni. _ Predsednik »stoji ob strani svetu straže zakona (straž p raw a), ki sestoji iz 50 članov; 'polovico jih voli zbornica izmen članov zbornice ali izven nje, drugo polovico imenuje predsednik. Zastopniki, ki so določeni v svet, izgubijo svoj mandat v zbornici. — Svet straže zakona ima edino pravico sprejeti ali odkloniti zakonske načrte. Ako zakonskega načrta, ki ga je sprejela zbornica, štet v dobi'30 dni ne odkloni, predsednik republike sankeijonira (potrdi) zakon« Ako svet :zakonsiti načrt odkloni, mora zbornica. va o njem razpravljati. Ako zbornica zopet sprejme odklonjeni načrt, odloči predsednik, ki zakonski načrt sankeijonira ali odkloni. V poslednjem slučaju zakonski načrt ne more biti, več predmet, posvetovanja. Predsednik je vrhovni poveljnik vojske. Volilo ga na 7 let s plebiscitom (ljudskim glasovanjem) izmed dveh kandidatov, ki'jih označi zbornica. Ce predsednik umrje, vodi njegove posle svet trojice, sesiojee iz zborničnega predsednika, ministrskega predsednika in predsednika sveta. «Za predsednika je lahko izvoljen vsak državljan poljske republike; ki je dovršil 41 leto. Predsednik' ni odgòvdrèh hiti'politično niti .a.:~ ~ uooono jUUj VOiirlO zit: 2. Cehoslovaška, Cehoslovaška država je demokratična republika. Njeno ozemlje tvori enotno in nedeljivo celoto. Zakonodajno oblast vrši narodni parlament (Narodni shrom-aždeni) sestoječ iz poslanske zbornice (snemovna pe-^lanecka) in sonata. Zakonodajno in Upravne delovanje deželnih zborov premine. Volilna pravica v poslansko zbornico je skoro ista kakor volilna pravica za občine, samo Voljen more bili le,, kdor je 30 let star. Volilna doba traja 5 let, pri predsedniku 6 let, pri senatorjih 8 lei. Senat ima 1511‘članov. Nikdo he more biti obenem član zbornice in senata. Predsednik republike lahko obe zbornici razpusti. Predsednika republike in člane vlade lahko spra- vi v obtožbo tričetrtinska večina glasov poslanske zbornice. Predsednik republike ima pravico vrniti za«, kon, ki ga sklene, parlament; še pa obe zbornici z dvetrehinsko večino vstrajate na svojem prvotnem sklepu, mora biti zakon objavljen. Predsednika republike voli Narodni parlament. Za veljavnost volitve je potrebno, da je ob času volitve navzoča nadpolovična večina skupnega števila članov poslanske zbornice in senata in da glasuje zanj dvetretjinska večina navzočih. Dosedanji predsednik je lahko izvoljen, vendavi» tivakra zapored. Glavni sedež predsednika je praški grad. Predsednik ima pravico, da soglasno s parla-men om napove vojsko in sklene mir, sklicuje, odgo-cluje in razpušča Narodni parlament, imenuje in 'odpušča ministre in ima vrhovno poveljstvo nad bojno silo. Predsednik je odgovoren samo zaradi veleizdaje« Vlada republike. Noben član vlade ne sme biti član predstojništva ali nadzorstva pri akcijskih družbah, v družbah z omejeno zavezo, kjer se te družbe bavijo s dobičkarskimi posli. Ako izreče poslanska zbornica vladi nezaupnico ali zavrže vladni predlog za izraz zaupanja, mora vlada podati demisijo. Predsednik republike ima pravico biti prisoten n predsedovati ministrskemu svetu. Med državo in cerkvijo bo tzvedena ločitev. Enakost vseh državljanov. Vsi državljani so si pred zakonom popolnoma enaki in imajo iste državljanske in politične pravice neglede na to, kakega plemena, vere ali jezika so. Državljani republike smejo v mejah splošnih zakonov rabiti katerikoli jezik v zasebnem inr trgovskem stiku, v stvareh, zadevajočih vero, tisek, pri kakršnihkoli javnih nastopih ali pri javnih zborovanjih. Svoboda narodov v republiki. Vsak način nasilnega raznarodovanja je nedopusten in kažnjiv, Ce-»škoslovaški jezik je oficijelni jezik republike in izvirni jezik zakonov, državnih pogodb in vladnih navedb; je glavni uradni jezik vseh državnih uradov, vojne sile in denarstva; je obvezni, učni predmet aa vseh srednjih šolah, v njem se vsi samoupravni u -. Cidi, in javne korporacije dolžne sprejemati ustmen« in pismene vloge. Pripadnikom ostalih'narodnosti] s« se zagotovi tam, kjer jih je, o okraju dvajset odstotkov, pri vseh za okraj določenih' oblasteh, da morejo v svojem jeziku iskati in najti pravico, zahtevati indebiti rešitev. Pouk v šolali, določenih za narodne LISTEK. Dr. Leopold Lenard : glawq&Òi« HttVöJiks. .«e M eisfcnn j Nčlcolikd pozneje 'me pokličejo, da voza že . ! Sborsi. mWss% ,:a. miSBm m Pogledam na uro. Se daleč ni enajst, torej še znatno prezgodaj; Erno pokličem kuharico in jo (irosi m, naj pokliče iz vasi dvoje žensk, da me nekolikcf zadrže. Zenski pridette täkbjV našel sem nek opravek kate pega moram urediti še .pred, .QdhQdpm, vojaki me •pbrkrat kličejo, odvrnem. d:i pridem takoj, imam še' zelo nujno zadevo. ~Ko se mi je' zdelo, da io primerna? »ra, vzamem klobuk in grem. vo. dasi sem dobro vedel, da Qb tej uri ne bo nikogar: ■gbri.^Bil je v resnici samo nek mlad častnik tu. % Ali ni gospoda polkovnika S- vprašam. “hövol^Tedge . pri obedu“; bdvrné,; „pride ob dveh, čej ej «b ,ev oidon ibuJ .temi tsa IvogelaOproštite^jžadeva 'je: zelohìfittffiiìl AUnaši občini; -se ujeli Kusa, občina ga mora JZroèitbvojaški!©blaštii JMjP - ‘ 1 ,-J'1 Mi " «giiffisnSiBiocjte olmeto ö^bb opais«a»m|v v4«ii< i »jaimivem sprevodu. Na prvem vozu je ležal‘Kus, se ^ržal za trebuh^ Bikje tako slab, da ni mo- rvifl C! Q TTl T1Q -\Tf\ry %v> ». 1 ’ » ____asa____________VJ X--- '|o, da se ne nalezejo od njega azijske kolere. Za *ft|im Sè na drugem vozu peljem jaz, a na vsaki strani mene madžarski vojak z nabito puško, da mòrda Rus kljub svoj koleri ne pobegne. Uredil sem tako', da srno se peljali skozi Vipa-i®> iekblilfhpf 42. ihtißlfCise&I wedelAda bodo že vsil Xocilniiri in rjclnftTTnilri nni Qinnn Ut ___________l in odvzel Rusa, kar bi bilo čislo pravilno, v Ajdovščino smo prišli nekaj pred eno. V Šturijah pred Ajdovščino se je nahajalo vojno poveljstvo. Gospod pol--■k»ynik je bil meni dobro znan. Ni bil slab človek, a precej reven na duhu in silen, avstrijski patrijot. — Pred poveljsivom dam povelje, naj se ekspedicija; u j stavi in počaka nà cesti. Sam pa stopim na poveljst- moro čakati & ■ ’ ..Peljite ga naravnost v »Ajdovščino v co, mimogrede pa še ustavite in sporočite stvar orožnikom. Nas bodo že iz .-bolnišnice obvestili.“ „. .„. Poslovim se kratko», skočim fla voz-in velim : i «D» inndüöa If HS» otidoeo ki je Loto! takoi poklicati načelnika. Tega si pa nisem pelòterZaöneM torej še bolj povđarjati, kako je zadeva nujna in omenim, da so že. mi. vojnem po\eTjstvu ,paj; «ga» peljem--ÉbkcCj;A jbolnišnieotllev aalqsifit I ..Pa ga peljite Takoj doli, nas ;bodo že? oniodb-f vestiri.“ , «a«nf>'*tetdftiS Rwfesfcr tßößnl |;!I0 k , Sedem na voz in, odrinemo. V bolnišnici je bil v sprej ec, zelo surov človek. Zakric » - - - . , ■' . . • ...... ...- , '„Potepal se je okrog, ker. noče delati. ( „ ga na vojnem poveljstvu, potem bodo Že gori utre luaMöößx &i m m tm-g&i: v>ur mm Vidim, da morata nastopiti drugače ter' odvr 4 nem hladno in trdo: 1 itido ; „Odposlalo ga je-naše krajevpo. poveljstvo, bil' sem na Vašem vojnem .poveljstvu in pri orožnikih^i| povsod so rekli, da ga moramo peljati takoj-k Vam-, ker je bolan in je zelo sumljiv, da ima celo kolero . *à?kÒMga;5nè vzamete, ga položimo tukaj pred Vas na tla, odidemo in mimogrede povem, da ga .niste hoteli sprejeti. Ce bodo radi njegoVe bolezni -posledice, bo ste odgovorni vi,“ M -.j Podčastnik pogleda grdo, potem pa reče svojim vojakom, naj ga vzamejo z voza in odnesejo v vežo» Nato rečem podčastniku, da želim še govoriti s tem G®-Hjfo.fgSSpodom.' *- „Ni potreba. Ste že opravili.“ „Še nisèm opravil. Imam drugo zadevo." illiißs^^lfio^aßUebefl dò iSam .va hq ödSöIobr^ ^ riwjw do 4aoq ai . „Počakajte, pride kmalu mimo.“ , Čakam nekaj čaša v veži, res pride dotični gospod mimo;'Bil je naroden Čeh, moj dober znanec. — OPogledHoaifeinič^MiledhAvpriŠabt ißevog l|sii &u iaaiqas st ia 182I ,ioMo8 ' ..Nekaj bi rad govoril z Varni.“ , . „Stopiva v to-le sobo.“ " Stopiva, vpraša' kaj je in povem kratko: . ,,y.ieU smo Kusa. morali bi ga oddati vojaštvu, a je zelo bolan, ima gnzö, morda celo'kolero, Zaradi tega šino ga pripeljati k Vam.“ -„Kje pa je?“ „Zunaj.v veži.“ , x-, n-, «v „Moram ga takoj pregledati.“ Skoči iz »sobe, a čez par minut se vrne in iz- -Mlel} otova e akdoiaa avtSibo^naa ß'göm Mirpograde zadenem šer na' iRpsa,: ki je ležal v veži na majhni nosilnici. Ko, me je zagledal, je zaše- A ,K;. dni ^ ' •'«-*! • Ja vam blagodaren. Očenj blagodaren!“ (Sem hvaležen. Zelo hvaležen!) Kako se mu je godilo v bolnišniči, ne vem. Pa najbrže ne slabo. Tam so ga lahko'zdravili, kolikor časa so hoteli, slednjič pa znašli, da zna kakšno po* šebno reč, katere ne razume nikdo drug in je zaradi (tega pri bolnišnici neobbodno potreben. Na fronto pa najbrže ni Šel'nikdar več. %® \ anjšine se vrši v njihovem jeziku, istotako uprava im določenih' kulturnih naprav. 3. Avstrija. Državni tajnik, krščanski socijalec, dr. Mayr e izdelal prednačrt zvezne ustave za republiko Av >trijo. Glavne točke načrta so: Vsled pravice samo- j odločbe so se samostojne dežele republike Avstrije j združile v svobodno zvezno državo. Avstrija je demo- j kratična republika. Vse javne oblasti so postavljene j od ljudstva in vršijo svojo službo v njegovem imenu, f Zvezno ozemlje občega samostojne dežele: Zapadno \ Ogrsko, (Burgenlancp, Koroško, Nižje Avstrijsko, § Zgornje Avstrijsko, Solnograško, Štajersko, Tirolsko, | Predarlsko in glavno zvezno mesto Dunaj, ki se srna- f tra ko samostojna dežela. Zvezne dežele tvorijo enotno denarno, gospodarsko in, carinsko ozemlje. Nemški jezik je državni jezik republike, narodnostnim manjšinam pa so postavno zagotovljene jazikovne pravice. Načrt nosehej našteva zadeve, ki so. predmet zvezne zakonodaje in eksekutive, med njimi tudi elektriko. Vse drugo zadeve ostanejo v področju dežel. Zakonodajno oblast vrši zvezna zbornica skupno z zveznim svetom. Zvezno zbornico voli) vse ljudstvo zveze. Zvezni svet pa volijo deželni zbori,, vsak deželni zbor pošlje iz svoje srede tri člane; deželni zbor zgornjeavstrijski in štajerski enega več, deželni 1 zbor nižieavstrijski in občinski svet dunajski dva čla- | na več. V. zvezni svet volijo po proporcu. Načrt omenja tudi ljudsko inicijativo, za katero je treba 300.000 volilnih upravičencev ali polovica voll,'nih upravičencev treh dežel; dalje ljudsko glasovanje (kakor v Svici referendum), če se izpremeni listava ah če zahteva 300.000 volilnih upravičencev ali manjšina volilnih upravičencev treh dežel, in pa če zvezni svet ne potrdi zakonskega sklepa zvezne zbornice in zvezni svet in zvezna zbornica ponovita svoj sklep. V kolikor predsednik zvezni,/ 5i via- j dne posle, ki mu jih nalaga ustava, se imenuje zve-! zui predsednik. Zvezni predsednik tudi sklicuje, od-podeje, zaključuje in razpušča zvezno zbornico. Pri • Jadnih poslih mu pomagajo zvezni kancler, kanclerjev namestnik in zvezni ministri, ki jih voli zvezna 1 zbornica. | Deželni zbori mor ajo vse zakonske sklepe pred f objavo naznaniti zvezni vladi, ki jim lahko v Interesu jj zveze ugovarja. Zakonski predlog, id mu nasprotuje zvezna vlada, se lahko objavi le, če se v prisotnosti dveh tretjin vseh čianov deželnega zbora s tričetrtinsko večino vseh oddanih glasov ponovi : Med, temeljnimi pravicami navaja načrt postavno varstvo nedeljo, kot dan odpočitka in pa določbo o varstvu manjšin. Delovna nroč je pod posebnim varstvom zveze. .Vsakomur in vsem stanovom je zagotov-i:9na družna svoboda, v ohranitev iri pospešitev gospodarskih pogojev. Vse, kar omejuje in ovira svobodo, je protipravno. Načrt avstrijske zvezne ustave naj bo podlaga posvetovanjem na konferenci dežel v Solnogradu, ki sa je imela vršiti zadnjo nedeljo, 15. svečana. In v Jugosjaviji? Žalostna nam majka! Sosedje se živahno gibljejo in zidajo temelje svojini .državam. Pri nas pa so gospodom ministrom prva skrb banke in stranke. Zadnji čas za videz sestavljajo nekak odbor, ki naj bi v naglici izdelal ustavo. V nekaj tednih naj bi zdaj bili izgotovljeni za desetletja temelji naše države, ko so imeli g. Kramer i dr. celo leto časa za sestavo u-siave! Gospodje, ki hočete posnemati Češkoslovaško v. kulturnem boju in centralizmu,'vzemite si jo najprej za vzor v delu za ustavo.. Vsled razbitja pogajanj je predložile vlada regentu podpis o razpustu parlamenta. Regent tega ni storil, vlada je podala demisijo. Po naj novejših poročilih bo sestavila novo vlado opozicija. V vlado ne bodo stopili ne demokrati in ne socijalisti. Na zahtevo opozicije bo imenovan mesto Balugžiča za ministra dvora Panto Gavrilovič. Ministrski svet je sklenil ustanovitev agrarnih direkcij v Zagrebu, Splitu, Sarajevu, Cetinju, Skopljn in Dovem Sadu. Mesto nekdanjih agrarnih poverjeništev bodo osnovani agrarni uradi. Ministrski svet je odobril predlog o delni eksproprijaciji velikih posestev. Ta posestva se bodo razlastila v državne svrhe in za javne interese, za zgraditev delavskih stanovanj, koloni-zajo, razdelitev zemlje invalidom in za zgradbo agrarnih učilišč. Velika pridejo tudi pod dejavno nadzorstvo radi zaščite gospodarskih interesov. Ministrstvo za agrarno reformo je odredilo, da se za veleposestva, razdeljena siromašnim kmetovalcem, plača zakupnina za leto 1920 znesek, enak osemkratnemu čistemu kata stralli etnu dohodku, in 10 K za vsako jutro. Za kupnino med dobrovoljce razdeljenih veleposestev I plača država. Pinačno in notranje ministrstvo bosta po demobilizaciji ukrenila, da bodo skrožile meje Jugoslavije finančne straže, ojačene s pešci in žendarmerijskimi konjeniškimi oddelki. Dr. Durisele kot pridigar. Liberalni advokat ima raznovrstne sposobnosti. Oe se mu zljubi, nastopi tudi kot pridigar „čistega“ krščanstva. Tako si je tudi dr. Gorišek od sv. Lenarta nadel pridigarsko haljo, primemo njegovi precej kapucinski zunanjosti. Sestavil je pridigo zoper šentienart-skega gospoda kaplana ter jo je po zgledu izbornih pridigarjev tudi objavil. Kot pristaš „čistega“ krščanstva si zato ni izbral krščanskega lista, marveč liberalnega „Mariborskega Delavca“, ki je Gorišekovo pridigo prinesel kot prilogo. Gorišekova bogaboječnost je zelo velika. Dr. Gorišek ee tako boji Boga in cerkve, da spada med tiste redke izjeme med šentlenart-sko inteligenco, ki se niso udeležili misijona, kateri je bil pri sv. Lenartu pred dvema mescema. Kljub temu pa je dober kristjan. V čem namreč obstoja krščanstvo? Dr. Gorišek tako-le pridiga o tem vprašanju:,, Po naših načelih ne zadostuje, če nosi kdo Boga le na jeziku in si ga izrezanega iz lesa obeša v sobo, srce njegovo pa o tem Bogu ne ve ničesar. Ne besede, dejanja naj pokažejo pravega krščanskega človeka.“ Gorišekovo krščanstvo ni torej samo na jeziku, ni pa tudi samo v srce zakopano, marveč se kaže v dejanjih. Gorišekova krščanska dejanja se sicer ne morejo in ne smejo meriti in ceniti z onim merilom, katero uči in uporablja katoliška Cerkev, ki zapoveduje udeležbo pri sv. maši ob nedeljah in praznikih in post ob petkih in drugih postnih dneh ter priporoča udeležbo pri misijona, pa so vendar dejanja „pravega krščanskega človeka.“ Po njegovem vzoru je pristno in pravo krščanski tudi Sokol, ker si je zapisal na prapor „prvi in naj- f njega kakor samega sebe.“ Sokol sicer ne ljubi ! Orla kot svojega bližnjega, marveč ga mrzi, črti I in obklada s psovkami, ne kaže torej, kakor to 1 zahteva dr. Gorišek, krščanstva v dejanju. Kljub I temu pa je dobro in pristno krščanski, četudi I greši zoper vrhovno krščansko načelo, proglaše-I no od dr. Gorišeka. Tako se je torej dr. Gorišek v svoji pridigi I malo zaletel in prišel v protislovje s seboj sa-! mim. Pa to nič ne stori, duhoviti smo le mi, ve-I liko bolj kakor kak kaplan, „Saj sem“, tako I pripoveduje dr. Gorišek, „po končani šoli opazil, i da niso ravno najboljši in najduhovitejši izvolili 1 si ravno duhovniški poklic,“ Čeprav je dr. Gorišek I skrpucal v nerodni slovenščini nelogično izmes, I kljub temu je in ostane duhovit. Samo to bi mu f prijateljsko nasvetovali, če hoče še dalje igrati i ulogo domišljene duhovitosti, naj nikdar več ne I pošlje med svet takšnih pridigarskih poslanic o prayem krščanstvu in o razliki med vero in klerikalizmom. Njegova pridiga šentlenartskemu kaplanu se je ravno tako ponesrečila kakor njegov poizkus, da bi župane šentlenartskega okraja z lepimi besedami speljal v liberalno-samostojno hišico. Naši ljudje dobro poznajo volkove, četudi nastopajo v ovčjih oblačilih in kot nekaki „vi-žarji“ pridigajo o pravem krščanstvu. Naš slovenski kmet tudi dobro ve, da je delo katoliške duhovščine posvečeno našemu ljudstvu, njegovi duševni in gospodarski dobroti, in da ga to, kar je prostovoljno dal kakemu duhovniku v podporo, ni niti najmanj oškodovalo, da pa je to, kar je kmet moral dati liberalnemu advokatu, že marsikaterega slovehskega kmeta spravilo na kant. Amen za gospoda dr. Gorišeka. važnejši nauk Kristusa, t. j. ljubi svojega bliž- i Politične Testi. v. . W ' • . • • l’! Jugoslavija. Davidovičeva demokratično socialistična vlada si je tekom svojega brezparlamen-tamega samodržtva nakopala s svojo delane-zmožnostjo toliko nevolje in nezaupanja pri ljudstvu, da je bila celo država v nevarnosti. Ker so prihajali na vlado od vseh strani prote--sti proti vsem njenim novim ukrepom in nared-bam, ki jih je skušala uveljaviti brez ljudske volje — brez parlamenta, se je podala v pogajanja z opozicijo gleda sestava koncentracijskega kabineta. Pri teh pogajanjih za koncentracijo ■«lade je stavila vlada take pogoje, ki jih parlamentarno misleča opozicija pač nikakor ni mogla sprejeti. V celi dobi teh dolgoveznih pogajanj za koncentracijo je vztrajala vlada vedno pri svojih prvotnih zahtevah in ni v bistvu popustila prav nič. Kakor je razvidno iz poročil medsebojnih pogajanj je opozicija vedno popuščala, dobro se zavedajoč, da je naš notranji in osobito zunanji politični položaj resen in tirja koncentracijo vlade. Kot izgovor za svojo trdovratno nepopustljivost zahtev je navajala vlada dejstvo, da ona zahteva takoj volitve. Opozicija tudi stoji na stališču naglih volitev, samo do razpisa volitev bi naj bil zhran sedanji državni zbor, da sprejme volilni red in da bi bil parlament vladna kontrola do volitev. Vlada je vztrajala na svojih zahtevah, v zadnjem času je stavila celo nove ; opozicija je popuščala in je bila dokaj pripravljena za koncentracijo kabineta. To popustljivost od strani opozicije je uvidel tudi regent in se je začel sam zanimati in posegati v pogajanja. Kakor hitro je začel regent sam se vmešavati v pogajanja, so začeli demokrati trobiti javnosti, vlada je izgubila regentovo zaupanje, mora demisijonirati, naj jo nadomesti draga nevtralna demokratska vlada, ki bi bila samo staro demokratska vlada pod drago firmo. Pogajanja med vlado In opozicijo so se razbila, ker vlada sama se je izrekla načeloma proti koncentraciji. Italija. Na Reki je začel D’Annunzijo s prebiranjem vojaštva. Mnogo vojaških obvezancev j© zbežalo na vse strani V italijanski zbornici je bil stavljen predlog o obdačanju brezdelja. Kdor ne dela, ali živi od rent, mora državi odstopiti polovico premoženja. Brezdelneže bodo izgnali. Francija. Predsednikom francoske poslanske zbornice je bil izvoljen s 372 glasovi od 405 Raval Peret, za podpredsednika pa Leon Gerard. Konfereca . ministrskih predsednikov je sklenila, da ostane Pariz še nadalje glavni sedež mirovne konference. Le za nekaj tednov bodo zborovanja v Londonu, da se jih lažje udeležijo angiečki ministri. [Madžarska. Madžarska mirovna delegacija je izročila v Nenllyu svoje protipredloga na mirovno pogodbo. Nota povdarja, da se narodne majnšine ha Ogrskem nočejo ločiti od Madžarske. Madžarska upa* da se ozemlje 50'6 odstotkov madžarskega ali nemško govorečega prebivalstva ne bo stavilo pod češko romunsko in srbsko gospodarstvo. Nota povdarja, da v mirovni pogodbi določene meje ne vpoštevajo ne etnografskih, ne zgodovinskih pravic. Od Madžarske se bo odcepilo 3,825,000 pristnih Madžarov. Ogrska zahteva reško luko zase. Glede zapadne Ogrske zahteva Madžarska ljudsko glasovanje, ki so ga zahtevali Avstrijci sami. Nota povdarja staro Madžarsko kot tisočletno celoto, katero more razbiti edino sila. V vseh od stare Ogrske odcepljenih ozemljih zahteva ogrska ljudsko glasovanje. Bolgarija. Po vsej Bolgariji je izbruhnila splošna stavka. Železniški promet je ustavljen. ' Turčija. T ur š k o vprašanje se je uredilo sporazumno tako-le: Iz otomanskega cesarstva se izločijo: Mezopotamija, Sirija, Palestina in Arabija. Armenija dobi svojo ustavo. Italija dobi predpravice krog Smirna in Adalije. Franciji se priznajo gospodarske in trgovske ugodnosti v Ciliciji. Popolno razkosanje turškega cesarstva bi dalo povsod raznim sporom. Busija. Admiral Kolčak je bil 7. t. m. ob 3. uri zjutraj po smrtni obsodbi, ki jo je izreklo revolucijsko sodišče v Irkutsku, ustreljen. Amerika. ff fPr edsednik Wilson je duševno popolnoma okreval, tudi njegovo telesno stanje se zbolj-šuje. Državni tajnik Lansing je podal ostavko, ki je bila sprejeta. Dnevne Testi. . MmM dr. Gorišek in kaplan pri $v. Lenartu- .Advokat dr. Gorišek pravi, da je veliko bolj liceo, j kakor pa kaplan Kozar, a njegova pridiga kar j mrgoli debelih slovniških napak, kakor jih goto* i vo ne piše kaplan Kozar. Ako bi dijak nižje j gimnazije delal take napake, bi dobil dvojko. Advokatu Gorišku jih pa odpuščamo iz krščanske ljubezni do bližnjega. Svitla zvezda. Mariborski advokat in glavar demokratov dr. Lipoid je baje določen za poverjenika notranjih zadev. Srečna Slovenija, da dobi takega veleuma za poverjenika. Šolnik Mar v uiogi kolporterja.^ Doslej smo j poznali g. Voglarja kot šolnika retorike, politika, M v Beogradu molči in politizira le na balkonu mariborskega rotovža v spodtiko lastnih pristašev, upravnika Delavca itd. Vse te službe In službice so bile dobičkaželjnemu g. šolniku premalo. Lotil se je v zadnjem času kolportaže .„Nove dobe“. Njegev kolporterski delokrog ne saga samo po Mariboru, ampak tja gor do Limbuša- Radovedni smo, kedaj se bo začel postavljati šolniški kolporter Voglar ob voglih mariborskih ulic in kričati: „Nova doba“, „Mariborski delavec!“. Kruh je kruh, četudi kolporterski, ker s politiko se 'preživljajo le bolj brihtne glave. Voglar-Mernudja. V. petek dne 13. februarja sta po mariborski n ulicah v bratski slogi korakala voditelja obeh liberalnih jtstrank profesor Voglar in pesniški Mermolja' Kdor še ne verjame, da je Samostojna otrok liberalne stranke, naj se udeleži tajnih sej in pogovorov Mermolje in Voglarja. ' QßOZSrjamO. Socijalni demokratje razdeljujejo po hišah neke popisovalne pole v svrho volitev. Komur pride taki kolporter pred oči, naj takoj pokliče stražnika, ki bo ustavil nedovoljeno rokodelstvo. „Los ngü Serbian !“ Socijalnodemokraški agentje hodijo p v hišah, razdeljujejo neke tiskane, formulare v podpis in izpolnitev, svrho volitev, ter farbajo pri tem priproste ljudi, da se ne gre za nobeno strankarsko zadevo, ampak samo za -„Los von Serbien“. Popolnoma verodostojne priče na razpolago. hJa tajne shode. Samostojne Kmetijske^ stranke .zahajajo sedaj prav pridno liberalni glavarji Voglar dr. Koderman, dr. Lipold,, dr. Kukovec, dr. Reisman, dr. Dimniki dr. Zabukošek in še 'cela šuma takih „kmetov4. Gostiivanje „prleške pajdašije.“ Zadnjo sredo, 11. februara totega leta, ^ blo te le ali eno.k prleško :gostuvan'e v mali lriži Narodnega doma. Všakšemi. je Ibhko zah, beri je m sten priti, c i. im povabljeni. Vseh . Prlekov z Marburg» pa so itak ne mogli povabiti, sa-59010 100. öesfüvanje dendanešnji .drago pride. Zato so pre sosed: vino .nekaj .vkiip dali, tetice pa so zastonj Ibosmane spekle.. Te pa je . že šlo. Pä voglednikom je . «labä predla. Shebiti oca'se je šmentano trdo drža. Radi ene telice bi se skoro gostüvanje razdrlo. Neža si je nazadnje le premislila, pa je obljiibila vse, ka -so šteli meti..'Pa šneho.so še le žmetno dobili. Oca starešina so mogli katekizem mrsko dobro znati, oy^->bi ne bi nič bilo. Pa najprle so jim ponujali strašno staro, babo, črno kak voglen.' Potli so dobili dve sva-tevci. Gela so se doštiVkali, te šele je prišla sneha: Dere je od matere slovo jemala, se je nekaj cmižila, gostiiva.niščaki pa so se režali. Pri večerji pa so jelt in pili in popevali, ka blo kaj. Pa pozavčina da bi vi vidli, pa mehürjaka, pa riiso in kokota! To bio smetu en konca ne kraja. Muzika je tildi cigomigo vlačila. da blo joj. Gda so oča starešina vse v redi opravili, so nekši gospodi tildi nekšne guče meli. Najnok pa vsi vkiip stoječki zapopevljejo narodno himno prleških študentov : „Dere sem jaz mali bija, te je luštno blo “ Nato pa so švatevče pobirale, keko je kerb; štea dati za prleške šfiiddnto. Dosti |e vküp prišlo, namalen nekaj prek kres 1600 K. Oča starešina so mislili, ka bi te ali polovico dali „Dijaški kiihinji“, a polovico pa prleškim študentom. Te pa je nekši bole vtičeni Prlek reka, ka še so pre ne viin spravili, kak daleč so prleške vrati. Zato pa je povedo drügi Pr -lek, ki j* prišlo hazavnoč iz Prekmurja, naj ne pozabijo, ka so na Prekmurskem tiidi Prleki i lačni pre-komurski prleški Studènti v Murskoj Soboti. Tam so; meje že znane. Wilson je za prekmursko Prlekijo meje že napravo. Naj te ali dajo zdaj podporo prekmursko! di jack oj kiihinji, te de za gvišno dobo prleški • Student haseb. Za štajersko Prlekijo pa naj pišejo na iWjisona, ko jim prie meje napravi. Gda te de ali v Parizi vö dano, štere so meje štajerske Piiakije, ve pa te lejki. dobijo štajarski prleški študentje nešterne krajcare. Do tistoga vremena pa naj nikaj ne mrmra-, jo, nego naj zobe na klin obesejo: naj zaviiajo, ka-de jim Wilson isztino gucsao i. ne praviezo vešino. Dika bojdi Wilszoni i našemu gosztiivanju. Državna menlaSnlCa na glavnem kolodvoru v Mariboru in v Špilju. Tekom prihodnjih dni bo ustanovila naša finančna uprava državno menjalnico na glavnem kolodvoru v Mariboru in v Špilju. Z veseljem prinašamo to vest, ker bo z novo državno menjalnico ustreženo potnikom, ki so dokaj težko pogrešali menjalnice na. kolodvorih, osobito ob meji. Mariborske bauka uradujejo samo, pradpoldau, potnik toraj sploh ni mogel zamenjati svojega 'denarja, ako se je pripeljal s popoldanskim vlakom; a tudi predpoldan je delala izmenjava večkrat težkpče; Državna menjal niča na kolodvora bo pa postregla potnikom takoj in ob vsakem času. Z upeljavo državnih menjalnic v Mariboru in Špilju bo ustreženo potnikom, ki potujejo v inozemstvo in ne smejo nesti iz naše države v gotovini več nego 100 jugoslov. kron. ,Slov. trgovsko In obrtna društvo v Mariboru" ima svoj ■ redni, občni zbor dne 1. marca 1920 v Narodnem domu ob 8, uri zvečer. RüSkl kružok. Vsi, ki se žele učiti ruščine, naj se zglasijo v ponedeljek 16. t. m, ob 8. uri zvečer v pritličju drž. realke, da se pogovorimo o ustanovitvi „Ruskega kružka.“ Pristop imajo vsi, ki se žele resno učiti ruskega jezika, „Sepolte“ čarobna burka v petih dejanjih, katero priredi Mlad, Mar. družba, dne 17, t. m. na pustni torek v Klošarjevi ulici v dvorani S. K. S, Z. - Začetek ob uri (Vg.B. uri zvečer). Blagajna se odpre e.no uro pred začetkom predstave, Med odmori igra dijaška godba in eden na citrah. Pridite! Preskrba z meke. Kakor nam okrajno glavarstvo v Mariboru naznanja, so ostali vsi poskusi, po posebnih odposlancih nakupiti v Banatu žito, radi prevoznih težkoč brezuspešni. Tudi prošnje na odsek za prehrano v Ljubljani in na žitni zavod v Ljubljani za nakazilo potrebne količine moka, niso imele uspeha. Glavarstvo torej ne more ustreči željam aprovizacijskilr odborov in jim nakazati moke. Ker je v ' prosti trgovini še dovolj moke, je treba, da se aprovizacijski odbori preskrbijo z moko pri trgovcih. izobraževalni tecal pri sv. Križu pri Ljutomeru v torek, 10. februarja, je bil. izborno obiskan. Društvena dvorana je bila natlačeno polna. Prišlo je tudi nekaj mož iz Prekmurja. Predavala sta dr. Mohn j ec in VI. Pušenjak. M Gornji Radgoni je bila v nedeljo, 8. febr. slovesna otvoritev nove društvene dvorane našega katoliškega izobraževalnega društva. Poslanec d?. Hohnjec je imel v cerkvi dnevu primemo pridigo, popoldne pa v društveni dvorani ob zelo obilni udeležbi ljudi, zlasti mladine, govor o ljudski izobrazbi in o veličastnem namenu, ki mu mora služiti vsako pravo izobraževalno delo. Izobraževalno društvo gornjeradgonsko bo v novi dvorani s pomnoženimi močmi delovalo za napredek ljudske izobrazbe v naših obmejnih krajih. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve je razglasila, : da naj bo tam, kjer ni odbora za zaščite dece in mladine, posebna skrb oljem in posameznikov za izpeljavo te inštitucije. Vabijo se toraj vsa občinska predstojništva kakor inch posamezniki, na intenzivno sodelovanje pri. tej akciji posebno pa naj bo občinskim predstojništvom zavzemanje,za vojno sirote njin službena dolžnost. Gospod minister za socijalno politiko je pripravljen vsem o-nira, ki se, z vnemo posvetijo temu, poslu in dokažejo lep uspeh, podeliti na predlog okrožnih in krajevnih odborov; olajšave pri-potovanju, oprostitev od vojaških vaj m razen tega še denarne nagrade. Rekrutacila letnikov 1895-1900 se prične nepreklicno s l./ni. t. 1. K rekrutaeiji morajo priti skupno in naenkrat prav vsi vojaški obvezanci letnikov 1896-1900, neglede na to, če in koliko časa je posameznik že služil pri vojakih, kakor tudi vsi oni, ki so bili pod bivšo Avstrijo ali pa tudi v naši vojski že asentovani ali prebrani. Vojaški obvezanci, ki so svoj rok v kadru že odslužili, bodisi v avsto-ogrski ali naši vojski, naj doneso naborni komisiji uradna dokazila o njihovi celokupni vojaški službi, kar bo naborna komisija v naborni listi zabelježila, Invalidi letnikov 1896-1900 so naborne obveznosti oproščeni, če predlože svoje listine o invalidnosti svojim županstvom ali najbližji orožniški postaji, katera vpošlje te listine pristojni politični oblasti na vpogled in zabeležbo v naborni listi, nakar se listine invalidu zopet vrnejo. Glede skrajšanega roka vojaške službe ali sploh kake olajšave se opozarja, da prinese vsak vojaški obvezanec seboj vsa uradna dokazila, to je družinska poročila, katera so se že od strani okrajnih glavarstev izdala župnijskim uradom. Ta poročila morajo biti izdana sledeče: „Za resničnost jamčimo, Župnijski urad in občinski urad, s pritiskom okroglega pečata.“ Dalje si mora vsak obvezanec preskrbeti uradno potrdilo davčnega urada, koliko direktnega (realitetnega) in osebnega davka brez doklad plačuje glavar družine ali vojaški obvozanec sam. Če mu to ni mogoče, naj prinese seboj davčne knjižice. Kdor si tega ne pre- skrbi, temu se na vsak način pripozua polni rok aktivne vojaške službe. Na naknadno vložene p ošajs se ne bo oziralo. Da se dožane deiazmo-žuost moških družinskih članov obvezanca, naj s« isti zgiase z vojaškim obvezancem vred pri ntihorni komisiji, ča rodbina prosi za kako olajšavo. Dan in kraj nabora se bo še razglasil. Bar DI|. kuhinji U Maribora Gospod Josip Čižek^ dekan v Jarenini, je naklonil Dijaški kuhinji % Maribora velikodušen dar 1000 K. Prisrčna h vala S Stfatfe Hi gostil! Zdovc-Dornik pri sv. Jederti nad Laškem so darovali K. Z, 30 K. Zaupniki so nabrali za K. Z. 310 K čast zavednim pristašem! Tisotonskl liankoirci S ponarejenim kolkom in žigom. Ob meji je v prometu mnogo tisoč-kronskih bankovcev s ponarejenim kolkom. Kolki niso perforirani in imajo veliko bolj temno barvo kakor pravilni koleki. Skoro vsi ti bankovci so čez kolek žigosani s žigom: „Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru“, ki seveda ne eksistira in je tedaj tudi ponarejen. Da so koleki ponarejeni, se da spozpati na prvi pogled, ker so isti izpeljani v zelo temno-modri barvi. . Umetni sladkor „§afm5‘ je utihotapil brez carine čez mejo v našo državo trgovec Hache v špilju. Saharina je bilo 72 kg. Vrednost okoli 300.000 K. Zaplenili so ga pri nekem trgovcu v Leitersbergu pri Mariboru. „Jugoslovanski obrtnik“, glasilo krščanske Jugoslovanske obrtne zveze. List izhaja dvakrat na mesec in stane za celo leto 20 K. Naroča se pri uprav-ništvu lista v Ljubljani, Sodna ulica , 11. Srednje in male obrtnike ogroža velekapital, veleindustrija, prav kakor kmeta in delavca. Zato je treba, da se krščan-ako misleči obrtniki združijo. Kmetsko ljudstvo se druži v Kmetski zvezi, tovarniško in mestno delavstvo krščanskega mišljenja v Delavski zvezi. Za obrt -nike krščanskega svetovnega naziranja pa je ustanovljena Jugoslovanska obrtna zveza. Vse tri zveze pa so združene v Vseslovenski Ljudski Stranki. Vse skupaj veže krščanski program Vseslovenske Ljudske, Stranke, ki je program vzajemnosti med stanovi, obenem pa program boja proti izkoriščanju srednjih in nižjih stanov, obrtnega, delavskega in kmetskega, od sirani kapitalizma. Obrtniki! Snujte povsod Obrtne zveze! Pravila dobite pri Jugoslovanski obrtni zvezi v Ljubljani, Sodna ulica 11. Naročajte in širite svoj stanovski list „Jugoslovanski obrtniki! Le združeni na temelju krščanske vzajemnosti bodo nižji in srednji stanovi, obrtni, delavski in kmetski, premagali svoje izkoriščevalce ! Tvrdke, ki se zanimajo za uvoz blaga, v Piemont in za izvoz blaga iz Piemonta se lahko obrnejo za informacije na častnega konzula naše države gospoda E. Besorti, Turin, via XX Settembrai 6Ö, Izvoz blaga v in uvoz blaga iz Egipta. Tvrdke, ki se zanimajo za izvoz različnin vrst blaga v Egipt, rmj naznanijo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, katero blago bi hotela tja izvažati. Istoiako naj tvrdkri ki hočejo razno blago iz Egipta kakor kavo, bombaž, sladkor in dateljne uvažati, to sporocè trgovski zbornici, Naslov'1 neke tvrdke v Cairn, ki se zanima za^ uvoz naših pridelkov v Egipt in za izvoz tamošnjih. pridelkov v našo državo, dobe interesenti v zbornični pisarni. OMrj odbor Narodnega Strela za neodrešeno domovino, je preselil svojo pisarno iz Narodnega doma v lastne prostore Sodnijska ulica 32. Uradne ure vsak dan od 9.—12. in od 14.—17. Prekmurski Orli so ustanovili orlovsko okrožje s sedežem v Bratoncih. Okrožni predsednik je brat Pavle Horvat, načelnik pa brat Mihael Erjavec. - -■.— ■ ' ■ r Dopisi. Ljutomer. Na gostiji Belec Al.-Andr. Kosi v Radomerji se je nabralo za naše dijaške kuhinje Maribor, Ptuj, Sobota 45 K. Vsem dobrosrčnim gostom „Bog plačaj“, novoporočencema pa obilo sreče! Uutomer. Slov. pevsko društvo v Ljutomeru je naklonilo del čistega dohodka zadnjega zabavnega večera po 200 K dijaškim kuhinjam Maribor, Ptuj, Sobota. V posnemanje!! Sv. Barbara v Halozah, v petek, 6. t. m. je imel Jakob Kelc, posestnik v Paradižu, nevaren obisk. Ob 8. uri zvečer se priplazijo v sobo trije zakrinkani roparji. Govoril ni nobeden. Eden se postavi s kratkim karabinerjem k vratom, druga dva, oborožena s samokresi, začneta stikati za denarjem. Gospodar se je ustavljal, pa pomagalo seveda ni nič. Našli so 7.000 K v gotovini in 3 priznainice, izdane ob priliki kolekovanja pri Sv. Barbari v H. in sicer z imeni: Andrej Mlakar, Paradiž... 10.880 K; Alojzij Kelc. Paradiž... 78 K; Jakpb Kelc, Paradiž . , . 10.050 K. K sreči si je eden zasmodil s karbidovko krinko in lopovi so jo brzo odkurili in izginili®v noč — brez sledu,» Torej: „Pozor pred roparji!“ fà®m pm siete. FìLtSì uemšlđ prestolonaslednik tot žr'ev za tse nens-Ske Vojne kriyce. Nemško časopisje je priobčilo prav debelo tiskano brzojavko' nemškega prestolonaslednika, katero je ta «odposlal Svoj čas: angles- J Memu, italijanskemu, in belgijskemu kralju, precised- • siku Francije, -Zedinienin) državam, in japonskemu j ükadu. Brzojavka se glasi: ; „Žahteva^šiVrofiifi ^eiii-l ep iz vseh krogov'; 'postavila1 je1 mòjó skozi ' Stiri Vojna «leta 'in (enó leto najtežjega hohranfega boja'globoko potrto domovino pred novo krizo, katere ne izsledimo nikdar poprej v svetovni zgodovini kakega poroda,- ! Izključeno, je,; da M ^|lo,,dob\ti ,^.;ìsém^jji v!&<% ki bi | izpeljala,- nam'érdvano''izročitev A PH lidsifrii' izroditvi | bi bile posledice zaJ Evropo nedosledne, sovraštvo ia ’ Maščevanje 'bi' ne ponehalo dtuÉtór.':-Kòt-%iV^$ili pomagati svopm domačinom. Ako rabijo zavezniki, žrtev, ngj, vzatnejolmeM invne 900P| gl *isq naprtili'nobene druge' krivde, 'kakor da so slu -žili ; domovini j vòjiìu“ To 'bržhjavko ’ je odposlal hetn-Sfei'pr estolsi? aVlednik Vaveznikòmv'predho je'Vedèlp da n m ajo tudi njega kot enega glavnih. VojnihškahveeV na odgovor. Pričakujemo, da bo dobil dovolj prilike , da se postavi kot. žrtev za drugih,;900 Nemoeg,, kd-bi naj bili „nedolžni.“ ' Prestolonasiediiik in .ravrio mko gobezdalo, kot je 'njegov ’ oče," samo' da' ju ‘sMkj nikdò več ne posluša, ker prideta oba kot zločinca na zatožno klop, -, ; . ; v r i, 'i:V ' d ‘špdvt Pbirmta z; Vii.jemoin, bivšim mehiškim cesarjbih'' ' Nhdavne so; ustavih Angleži nemško' carinsko lini rjo, ki jö križarila med Hclgolandom in Hamburgom; Poi-tegniU so poveljnika nemške' ladijp s,krova,. gpt zapio li in ..prepeljali, na, P.olandskO., Sumili pq . namreč, da ; je to preoblečeni bivši' nemški cesar, ker je bil Viljemu popolnoma podoben po postavi, kretnjah, «barvi in obliki-las in brkov. Pozneje; se je, pomota-..pojasni-, la in jetnik je bil izpuščen. — Iz te đogođbo, Ae jo resnična, bi'bilo-, razvidno;; kako ^^no, pazijo, äipGf? gleži, da jo kam no pobegne, ter se -nei izogne sodni- ji. Mogoče pa tudi, da je Viljem s pomočjo svojim prj-jateljev hotel p.re sIjisUi čuječnost Angležev, Zelo verjetno je, da bi rad pobegnil kam v tujino raje kot pa prišel pred sodni s ol en ente. Našel bi gotovo .tu-. 4i mnogo lindi, ki bi mu k temu pomogli. Predvsem vse svoje osebne in molitične .prijatelje, katerih ne bo malo, pa tudi ueniška in holandska vlada bi bili veseli, ako bi se mogli z Viljemovim begom izkopa i iz neprijetnega položaj a,. .Mogoče, da so najeli, človeka,, ki je bil Viljemu po zunanjosti podoben in ,se je, še nalašč podobpo ob le ko!, da bj poskusili,; koliko pazijo Angleži, za slučaj resničnega bega. : j Šolstvo v Ameriki. Dne 29. januarja, t. 1. je 'obiskal ameriški delegat v Pragipostai" ..Costo aka-dennško Ligo“ in govoril o razmerah1 y ArÜeriki, Ö šolstvu v Ameriki se je izrazil tajteP 1 v Ameriki je bila Cerkev ločena od šole takoj ob začetku razvoja, etočim je na Češkem vsa kultura spojena s Cerkvijo, in bi nasilna ločitev šole od Cerkve pomenila težko: rano kulturnega življenja na Češkem. (Velja ravno - ; tako za Jugoslavijo ! ) Šolstvo je ‘vi Ameriki vobče dvoje vrst:. Državne šole in verske šolo, ki jih vzdržujejo posamezne verske družbe. Tudi srednje Sole so - podobno razdeljene; Vorsko šole ne učijo le veronau-* ka, kmpak ves pouk v njih, jb p reši njen z verskim duhom in vsa vzgoja se vrši iz vidika visokega krščanskega naziranja. V državnih šolah veronauka načel-f no ne poučujejo'. Toda učitelj se ne sme niti. z bese-i dico nespoštljivo izraziti o veri, sicer je 'Ai**v‘* l-i.it s .........v . ( itoci<■]>£,. na „Balin«“' trg. špeu. iS-ktftu'*'* '■P1“®. P^Ztt® PoidAha, a. I^ypiti 1posestvo, del. dražba gj Mariboru. . 42 Jos. A. Klearelchov bralni krožek (Lesezirkel,) ilustrovanib časnikov MarfèÌa Y| d^'Š^ Prodam gospodarstvo s posestvom. Zrkpsv#«. «cesta;-: Maribor. : ; 80 Želim kupiti otročji vosek s štirimi kolesi. Podnudbe na Marij?! j jÉIfpùkj,; j iKaserngiuse <. 89# Maribor. 82 UL AL ki bi ležalo v bližini farne eerkve kakega' trga uà ' Štajerskem ter obstalb: is hiše in.hleva za goved in svinje, vrta, s^donosnika ter nekaj travnika in njiv v obsegu 2tv4 orale lepo orondirano. Cenjene ponudbe prosim pod „Upokojenec“ poštno ležeče Podčetrtek. '.,"1; -116 "'""'"''""'"i VlUii'm V/' ;. -, 7‘" 22 i ižborninii spričevali od najugled^ nejših rodbin, v najboljših letih, 1 gre za kuharico v kako zasebno boljšo hišo v Marib'orn. Naslov V npravništvu lista. 106 i H’> C (■ t-i is' ino di 8 rezan, tesan, okrogel; drv» iu oglje kupi, v vsaki mno- ,'žini ' ' „Sesier“ draštvp lesnih industrija J- cev dravske doline Maribor . Tejjetthofova cesta 46, h« j 2 kobili 99 po 8 leta stari, se prodajo ali- 'zamenjajo dà konje. Matija Obran, Piscbergasse 9, Maribor. i01 I krafa ta gdsn konj na prodaj. Povpraša se v tygovini Glavni trg štev.'‘4, Maribbr. ; 127' ènti -wän-c-ki- \ Ure vsske vrste se sprejemajo v popravilo. Glavna pošta, H, nadstr. levo, Mariber. r , .... .. - - . 128 - —:...i......i n i'., v-.'- - M Ut» za žito mlet se proda. * ” Gert, Gosposka nlica 13, Mfebbry"''”''-;'' 126 Ha prodaj-^ 53 (godal, 'godbenih inštrumentov.) Ponudbe na upravo liBta pod „Godalo“. 124 Wo . 11-S iÀ'Miìiidii'} ’ i I It) (I ii :’i.i ■' |AaaMÌMm 5 do 6 mescev stare prasce. Naslov Kr- čevina št. 28. 126 l'lflffin ž v6likim vrtom je na ** — prodaj. Naslov Hugo- V ull ' Št. 42," •' " -- volfova Maribor. 123 ViHffaF s 4—5 delavskimi * ■*** - močmi še sprejme bòd ugodnimi pogoji takoj pri S* Rapoc-u, Rciaerstrasse štev. 2, aribor. , 122 rvina- v- nd niliavsviijhjPVftt) »—.«ar slatina im m tieliels in flroftna ! glaciraca in neglacirana odprta v vrečah,kakor tudi glacirana vzavoj. po 200 in 6 00 g poljubno množino po najnižj. dnev. cen. prodaja Ivo GiaovK. Glavni trg štev. 21 podružnica MARIBOR. Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Tlktlir Glaser, lesna trgovina v Rušah pri Mariboru. 1796 Alojzij GniuSek kom. skladišče Maribor, Glavni trg 6. i srajca, )AMa »ilÖOdaO Br n jlöj/w jyicuiaaui ma iOuyv/Am ovratnikom, dobro šivana 1 komad 85 K, 1 p. črnih ženskih nogavic 38 K, trgovcem popust, črn in bel sukanec po v dnevnihcenah. ■} ! - - 4 ßX j.G 'tetetìróV^blgév15 kratke Ca nove :';nàsàdév?' vij en- V "nekaterih .državah pa ,so reah^nme uPetjicel ìtìi^ '®lža^e vplačsihčS natoli-1 ške šolo imajo t> A meri ki; ve M k hgled in nadzorovanja dokazuj eM; kate vtehtebteì si katoliöap,.svpie j|0ie-...saml ml^ču|ejotl jim benih -- i »s ■ . . mk_______ ^ „ . , meriti štiri'- visok« išOleisKatđlškL ličenjaJžH sd izđruže-ni v mogočni zvezi, ki stopijo v bran za krščhfl^te, M bi bilo. ogro/mncL. JJu:žavu4o- katoliškemu šolstvu zelo naklonjena. Katastrofa Na Švicarskem kongresu za trgovino m industrijo so poročali, da so vsfed màtovhédhoéti aifstrfjsk^ CkrOhb švi- ] jia pomeni ’ ža^ ših'čarškO' banke *•»ahavnošt 'katastrofo. Cela vrsta bank je morala uMniti ;&Vöja plačevanja. cvdl.Dib c^e?Gq Aolr. A'sniÖüMJ jsJbOjdòb i«G}al5 lidi el j Use evropske. valute grezso paflle^.V DorMiapu so zelo v skrbeh,^^dl ^ro^neg^. pad^ja y)seh( Pl. Bfmlmie* zopet, toliko povzdignila, da bi labko izvažali,,i.tp(3a vsled sedapje tako nizke den^nh vrednosti,je; fpeS ffl9iiGflld«t82[ fflhsta-al a iv&taoa I “ir ,,,, ;/. v, >. j. i Ci.H5(Vßi3lf D j ’ - Šoštanj. Čitalnica priredi tìèdeìjo -!22A ob 38 tihi po. ' gledalßkp ifro ■ „ Zmešnjava na zmešnjafvo“. burka v 5. dejanjih. Vabila po-Sameznim osebam še ne bodd tažpošiljala 'iìtva-, hiniG tem pOtÖM i ‘i^jo^fln^Ši kdeležbiF“ -'-T' -v-v' ■ • :h-" v.-iGaiMia o.; .i. "^ Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.* ;|sinescav stara telica pinehavske pasme je na . prodaj, pri Alojziju Gornik; SV. Peter pri V Alj H 0 igo ;Uill8-' "SL [ murni ' Pivèlli MičHelln' ßoedrlch dobavila falcol O 0 M wm Veletrgovina: Ludovik Kuharic I nudi svojo veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufakturnoga blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa, — Lastna motorna žaga. Glavna zaloga delniškega ||piva|| 114 HliIBCSì. pr‘deBi k A»ta SLZ—Jg tTmmm.S konjem se sprejme pi^ ÄaMi meä po; öo- govöru. 129 1 Bakrene kotle za ikàh aU j e žganja iisdeluj e solidno •iiif po nkjnižji cenil ‘Kotlar lovrö Tomažič, Maribor, Sodnjjska ulica ,24. , 119 Pri Malinedelji (Ljutomer) majhno posestvo v bližifii farne cerkve idóBtì plagi? takoj m »a»- gold ìn travišče. Stavbeni prostor oh' Idpi cesti. Bripta^no uk iiual- fSlaftSÄ aAli^idà^oy Natanériejè.; se ' aiil .àpl®04p........................... . . . ©I inferni v11!« ìova o» ..:,.iidi»"» »■.■?ti-.fai- bi»'igo »terju ÖSM-Ofe pfl j lvodl|n I o &Ik.tóob «ab-BiB smodisu od ibJ ,'idiuM imsj^y inqi ■'miei (ifi-fèiqiqo Waoiisavdo MatiM*, MägMfcH8kMFg iPttdstr. 'OuiSpiia öoeLJ vbfcsmv tagos. eSSmrm. Bmmtl m | ovßg;(»to oiiiijl nujqa u& adtem t*jlàsf,ov AMüi do Potrebujete-'inieic«0iü£xoqo '«Ml -o"»oq «sian&fih|9'i^ |!8BaMul«6 aohgin sav pdej iöir:.;-W 'iPAtfllA m a*K! ojv. -ßilö-OToq iß .ßtß&.lPß&ßßqßk äIbMi vaia ufemßt fPotem Bi> oglejte vèKko zaloflo fri opt Jakobu Lah, Maribor, ÉaBÙ t— 1 U V JX. .«ivi i '8‘'U tam .dobite zanesljivo močne, vsakovrstne ** čevijč, po najnižji ceni tàkò tudi galante- , “ ; * 1 ©rijsko blago, torbice za trgj potne košare itd. - i QÄ I - - '" •• -.....— ' ...................... Pri toplicah v Dobrni pri Celju se za letošnje sezijo razpisuje mesto hooaillkega «drengiilea z ginekologično predizobrazbo. Primerno opremljene in kolkovane prošnje je poslati -uhdo 22* februarja 1S20. ’ rr/ ■■■■ÉÉaaaaaBBbaBnijÌMMnHMaBaBpaaaaainaKiiiKManBMiiiìaHaBa . ; , | ,. >■ poverjčhištvu žk javna dela v Ljubljani, kjer se dobe tudi potrebne informacije. Pripominja se, da pristojajo zdravniku brezplačno običajne natur ali j e, glede morebitnega remnneriranja je pa staviti v prošnjah tozadevne zahteve, >. -• X U Uubijaii!, ? februarja 1920. isyiv ' ; : ' Vödiä poverjeništva za javna dela*; '•B'iqo ibe-rv ae,7 smUsfsia mo oh bI>0; .j.o[ old els .’s! .iiaru 9000 9üÄ>l2i»|||i, iKIlMN^-ui 8:o imami aaborna oiöijv3