Bradley, Charles A. Otis, Fielder Sanders, Chas Adams ' in Clarence Neal. Nova podzemeljska železnica bo tekla iz Square na zapadno stran pod mostom do W. 25th St. na jug do Central tržnice, na vzhod do 22. ceste, druga vzhodna p ne ga po 'Superior a ve klb 12. ceste. Severna proga bo šla do nove sodnije in nove mest-' ne hiše. —Zvezina vlada je poslala v pondeljek tri detektive v razne tovarne, iki so aretirale sedemnajst tujih sovražnikov, tki so delali v dotičnih tovarnah. Vlada ne izda imen aretiranih, ampak ve se 1« za nekega /Artur Ficlgerja, ki je bil uslužben pri Electric Illuminating "Co. Zvezini iposebni zastopnik v Clevelandu, Mr. De" Woody se je izjavil, da je v Ctevelandu 3000 Nemcev, ki lx)dejo internirani k)ot ujetniki, če se nemudoma ne registrirajo in če se približajo tovarnam, pristaniščem, železnicam, itkf. Maršal Zjed. držav v Cleveland!!, Mr. iLapp, se je izjavil, da bo v kratkem ista •postava prišla v veljavo vse Avstrijce, Turke in Bulgare. —'Električni napisi na trgo-/ vinah se ne smejo prej prižgati kot ob 7.45 zvečer in nc smejo dalj gore iT'kot do ir. zvečer. To sicer ni postava, ampaik zvezina vlada priporoča to vsem trgovcem, da pomagajo hraniti premog, kajti napisi niso potrebni za vojno in jih trgovci lahko opustijo. Toda pozvedelo se bo za vse one trgovce, ki kršijo to pravilo in pozvalo s>e jih bo na odgovor, zakaj nečejo pomagati vladi v njenih odredbah. ( —12.000 bušljev »krompirja , se je prihranilo v Clevelandu s pomočjo zvezine vlade. Mest-1 ni kemični urad je zavrgel ce-1 lo pošiljatev 19 železniških vozov krompirja, ker je bil krompir zmrznjen. Zvezini agentje pa so dognali, da je samo nekaj krompirja zmrznjenega, o-stali pa je v dobrem stanju, nakar se j(* ločilo slab krompir od dobrega, in 12.000 bušljev se je prihranijo. Prvotno so nameravali vse skupaj zavreči. —Naznanja se, da pride v kratkem času iz Londona naš odlični rojak dr. Bogumil Vošnjak. Dr. Vošnjak bo nastopil v interesu Jugoslovanskega Odbora. —Trije maskirani roparji so udrli v torek popoldne ob 5. uri v plačilni urad Van Dorn Iron Works Co. na 2685 E. 79th St. in so odnesli $10.000, katera svota je bila namenjena za izplačilo delavcem. Jos. Schaefer, superintendent je stal pri vratih urada, ko se zažene vanj neki bandit in ga potisne v stran» nakar stopi v urad, kjer sta bila Louis Schmnek in Ed. Lustig, plačilna dedca. Dvigniti sta morala roke kvišku. V tem je Jos. 'Schaefer pred vrati hotel zakleniti vse tri v u-rad in poklicati na pomoč, toda dva druga bandit?i sta skočila proti njemu in mu zagnala najmanj en funt rudeče-ga popra v obraz. Roparji so nato hitro pograbili železno blagajno z $10.000 in se odpeljali v sivem avtomobilu, ki je spodaj čakal. Delavci, ki so čakali na plačo, so bili tako presenečeni, da se nihle niti premaknil ni, dokler ni avtomobil odpeljal. Policija v y*eh bližnjih mestih je alarmirana, ker, imajo dober opis tatov. Rop se je izvršil na isti način kot dne 4. okt. pri The Cleveland Hardware Co. na 79-cesti, ko bo roparji odnesli «000- Angleži v ofenzivi na 35 milj fronti Nemci so doživeli nov poraz na zapadni fronti. Novo nem-' ško vojaštvo iz Rusije prihaja, da brani zapadno fronto. Italijani se še držijo ob Piave. 'v »Liondon, 20. nov Angleža armada je začela z, novo ofenzivo na novi frronti, in sicer med St„ Q-uentinom in reko Scarpe. Na to fronto so se Nemci umaiknili leUos spomladi, ko so jih Angleži zagnali iz Bapaume, Francozi pa iz Peronne. Od spomlatli do sedaj se ni vršil noben boj na tej/fronti, toda včerajni udarec generala liaiga na to fronta, je močno priza!d:jal Nemce. Iz Londona se poroča o velikem številu ujetnikov in ogromnem vojnem plenu-Cambrai j^ cilj. nove angleške ofenzive je važno miesto Cambrai. Angleško poročilo naznanja, da dobivajo Nemci z mrzlično naglostjo ojačenja na to fnen-to. Skoro ne bo kmalu nemškega vojaka na ruski fronti. Kar jih ni bilo poslanih na laško fronto, so jih 'poslali na zapadno fronto. Berolin prizna poraz in zatrjuje, da so Angleži imeli precej uspeha pri napredovanju pri Cambrai. Rusija sklene mir? London, 2o. nov. Brzojavka iz Kodanja naznanja: Iz Bero-lina se poroča, da je nova ruska vlada izjavila, da je zapustila zaveznilke in da hoče skleniti separaten liiir. Enako se poroča tudi iz Stockbolma. General Kaledines je mojster. (Washington, 20. rtov. General Kaledines ima t>*sko uso-tffo v rotka'h". S svojimi kozaki zapovedujje (okrajem, kjer je ves ruski premog in živež, brez nj'egovega dovteljenja (blago ne sme razvažati. Kerenskiju se ne čuje nič, Petrograda ni '{KJTočil. Laska fronta se zopet maja- Obujpna bitka se bije med nemškimi in laškimi četami med' -rekama Piave in Brenta. Uspeh te bitke bo usodepoln za Italijane ali pa za Nemce, na katerikoli strani bo pač zmaga. Avstno-Nemci z vso silo napadajo laške utrjene vrste in napredujejo kljub temu, da "se Italijani silovito ustavljajo Avstrijcem in Nemcem. Nemci napredovali nekaj milj. Če so Nemci osvojili goro Monte Tombo, kakor se poroča iz Berolina, se nahajajo na gotovih točkah že * nekaj milj za reko Piavo. Tekom za- dnjih par dnij so Nemci na-1 predovaii za nekaj milj. V tem slučaju so Benetke v resni nevarnosti, tla jih .zasedejo Nemci in Avstrijci. Avstrijci imajo sveže rezerve. Iz Rima se poroča, da so Avstrijci pripeljali nove oddelke vojaštva iz ruskega bojišča, in kl:a je prišlo >na laško fronto pet armadnih zborov nemškega vojaštva iz Rusije. Te sveže rezerve pritiskajo z vso silo nad Italijane. Očivid-no je, da f-rancosikk in angleška poinicč še ni dospela na laško fronto. Te armade bi se ■uporabile ob reki Brenti, kjer je prftislk' sovražnika najhujši. V okolici Asiaigo pa Italijani ustavili Nemce in so prešli celo v ofenzivo. Italijani se hudujejo nad Ruse. Vsa Italija je preprčana, da Avstrijci in Nemci ne bi mogli nikdar pričet; ofenzive ifSarpram Italiji, če 'bi Rusi se borili na svoji fronti. Nemški generalni štab tako zaupa boljše vikom v Petr^gradu, ki so zmenj'cni z Nemci,da je premestil en milijon vojakov iz ruske fronte in jih poslal eno tretino na francosko fnonto, dve tretini ,pa na laško fronto. Enalko se j»e zgodilo £ osmimi armadnimi zbori avstrijskega vojaštva. Če bi Rusi nadaljevali boj, tekliaj bi bi!a že vsa evropska vojna že zdavnej končana, in le ruska izdaja je Ikriva, da se vojna še nadaljuje, ker ruska izdaja je povzročila Nemcem odprto polje. Italijani se bodejo morali umakniti. London, 20. nov. V zavezniških krogih' se prepričani, da se Italijani ne (bodejo1 mogli držati ob reki Piave. Gotovo je, da se 'bodejo morali umakniti najmanj do reke Adiže, katkor je nasvetiovaila francoska in angleška vojna komisija. Na nekaterih ikrajjh Italijani le vedno držijo Nemce nazaj", toda pritisk Nemcev je tako silen, da se Italijani kljub vsej hrabrosti ne morejo ustavljati. Kerenski se zopet pojavlja. Petrograd, 20. nov. Sem so dospela poročila, da se nahajata dva vojna zbora vojaštva pri Lugi, v bližini Petrograda. Baje se pri tem vojaštvu nahaja tudi Kerenski. Čete pri- PERMIT. Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General padajo Keren siki ju in 1>o namenjene, da poženejo boljševikc iz Petrograda- Toda potrdila te novice se ne more kPoibiti-Boji v Moskvi so potihnili. ' Stockholm, 20. nov. Ameriški poslanik v tem mestu poroča, da so medsebojni »boji v Rusiji nekoliko potihnili. V Moskvi je deloma mir. 4000 žrtev medsebojne revolucije so dosedaj samo v tem mestu pokopali. Amerikanci iz Petrograda in Moskve se selijo preko Sibirije iz Rusije. Boljševiki nadlegujejo diplomate. Anai+iisti; iki se nahajajo sedaj na "viladi" v Rusiji jdelajo vsakovrstne sitnosti francoskim, ameriškim in angleškim diplomatom, in sicer iz vzroka ker dotične dežele s>e branijo priznati vlado boljševikov. Finski anarhisti so pretepli švddlskega konzula in raztrga li njegovo zastavo, ker je branil voziti anarhiste v svojem avtomobilu. Papež se seli iz Rima? Rim, 20. nov. Tu so se poja* vile govorice, da se /papež res-nd peča z vprašanjem ali naj zapusti Rim in se poda v nevtralno zemljo. Baje papež dokler je na laški z?f,'nlji ne more svobodno delovati "za mir dasi mu je laška vlada garantirata absolutno svobodo in neodvisnost v vseh njegovih delili. Papež se 'baje namerava podati v Madrid, ped zavetje španskega ikralja, katerega prestol se tako maje, da se zna vsak dan poUVeti. Turki zgubijo Jaffo. Angleži so vzeli važno mesto Jaffo v Palestini, Pacifizem nima prostora v delavskih vrstah. - AS -v Buffalo, 20. nov. Unijski or: ganizirani delavci so . danes skioro enoglasno odobrili ves nastop ameriške vlade v tej vojni so priznali, da so narodne in vojskine potrebe da-ives večje važnosti kot pa separatne delavske zahteve. Samuel Gompers, dolgoletni vodja unijsikih delavcev v Ameriki, je Idoživel na zborovanju delavcev burne ovatcije, ko je povdarja'1, da se mora vse a-meriško delavstvo združiti, da pomaga vladi v njenem o-gromnem boju proti največji avtokraciji svtta. Pri konvenciji je prišlo na glasovanje ali organizirano delavstvo odobri vojno aH se izjavi za mir, in vojna je bila skoro enoglasno odobrena. Le 12 delegatov, oči vidno nemškega mišljenja ?e je skrivej izjavilo protis vojni, toda očitno se niso drznili na dan. Toda zasedanje 37. konvencij« organiziranih delavcev je bilo viharmo skoro ves dan, in tupasem so se pojavili glasovi pacrfizma. Konečno je priilo do glasovanja, kakšnega mne- nja so delavci. Pred glasovanjem je l»'la triurna debata, pri kateri se je pacifistom dalo dovolj prilik«, da izrazijo svoje mnenje. 450 delegatov je glasovalo za vojno, 12 nasproti, ' . Znamenit govor Mr.Gcmpersa Konečni igovor predno se je sprejela resolucija za vojno, j'e imel predsednic American Federation of /Labor, Mr. Gompers, ki je dejal: Moji nasprotniki v Idelavslkih vrstah so neprestano trosili raznotera sumničenja o meni. N. pr. očitali so mi, da se bratim s sovražniki delavstva. Toda povem vam, da jaz sem vselej šel in bom šel v sredo mojih in vaših nasprotnikov, če sprevi-dim, da je kaj koristnega dobiti iz njih. če je en sam delavec v Ameriki, ki mi more o-čitati eno samo besedo, da nisem vselej in povsod deloval v delavsko korist, ali da sem z najmanjšo stvarjo škodoval delavski stvari, ga porivljCm, da se oglasi. To je odmev moje čiste vesti. Resnica jf, da socijal:sti nagajajo pri delavski »»■i organizaciji kot je American Federation qf Labor, in sicer raditega, iker sto bili poraženi pri konvenciji v Detroitu. To so socijalistl pacifičn^a nine nja. Toda povem vam, da ja; nis^m pacifist. Ce se jaz zavedam, da je na oni strani banda morilcev, k'i hočejo moje Otro ke pomoriti, tedaj .jaz ne bom stal !leno ob strani ampak bom skušal to banelo uničiti. Predsednik Wilson j'e bil največj pacifist in vsi člani njegovega kabineta. Toda 'danes so vsi bojeviti možje, in jaz javno naznanjam, da sem tudi jaz bojevit in da se 'bom boril za to deželo do skrajnih močij kajti tej deželi sem dolžan vse, kar imam. Jaz ,upam, da bo to zadnja vojna sveta, zato pa je treba »posvetiti tudi zadnje moči m jih predložiti Ameriki in njenim zaveznikom, da zmagamo." Govor Gompersa je bil navdušeno odobravan, in ameriško organizirano s »delavstvo je znova dokazalo, da je na strani vlade, za pravično vojno, za demokracijo :n svobodo. . Washigton, 20. nov. Pred-1 sednik VI ilson je izdal sinoči, jako ostre odredbe proti Nem- j cein, ki se nahajajo v Ameriki.: Broklamacija predsednika Wil j sona se glasi: Vsi tuji sovražniki v Anveriki se morajo ne-l mudoma registrirati na- pr»o-j storili in na način, kakor to odredi generalni pravnik Zje-dinjenih držav. Vsi tuji sovražniki morajo neprestano nositi s seboj re.gistracijs-ke karte. Kakor Ihitro izdela generalni pravnik vse načrte in odredbe, tedaj je zapovedano vsem tujim sovražnikom v Ameriki, da morajo imeti registracijske karte, katere morajo neprestano nositi s seboj. In gejieralni pravnilk ima polnomoč, da se posluži ur idov in uradnikov, kakor 011 sprevidi, da je potre bno, da'se-ta postava izvršuje. Nadalje: vsi tuji sovražniki v Ameriki ne smejo potovati i/ enega kraja v druzega, ne smejo pustiti delo in iti drugam, -razven če generalni pravnik to »dovoli in po navodilih kakor jih izda- In kadarkoli se izda dovoljenje tujim sovražnikom, da se smejo premakniti iz enega mesta v druzega, tedaj se morajo nazna niti pri/"pristojnih oblastih, da so lahko nadzorovani. Nadalje je prepovedano vsem Nemcem voziti se ali -biti uslužbe-nitn na preko-ocean sikih parni-kih, na jezerskih parnikith, niti se ne smejo voziti po rekah in .potokih. Niti ne sinejo uporabljati svojih dastnih parnikov, čolnov, jaht, jadrnic ni drug:h ladij za vožnjo po označenih krajih. Noben tuji sovražnik (alien enemy) se ne sme približati za sto jardov nobenemu kanalu, pristanišču, doku ali sklaJdišču, kjer so pa-rniki, ki vozijo ali v tuje kraje ali v domačih krajih. Niti se ne smejo približati nobeni železnici, postaji, terminalu, eleva-tJorju ali sploh skladiščem in prostorom, kjer je spravljeno blago za uporabo Zjod. držav in njenega prebivalstva." N»emcem je prepovedano se posluževati zraikoplovov, balonov, niti ne smejo v Panamo niti v glavno mesto Washington. Ta postava se sedaj tiče le iNemcev, ki živijo tukaj in niso državljani, toda kakor hitro se snide kongres, bo prepovedano isto kar je prepovedano Nemcem, tudi Avstrijcem in Turkom. Vlada ima zadostne dokaze v rdka'h, ld!a so avstrijski agentje v Ameriki storili neizmerno škodo Ameriki. Pet submarinov potopljenih n dan. Zavezniki spremenijo vojne načrte. iLondon, 20. nov. Angl-eški ministerski predsednik IJoyid: George, je doživel včeraj popolno zmago nad svojimi nasprotniki v' ptarlamentu. Govorilo se je že, da bo angleško ministerstvo padlo, toda -ko j'e odgovoril Lloyd George svojim nasprotnikom, tedaj je odmevala vsa zbornica navdušenja in priznanja * za svojega volditelja . Lloyd George je zagovarjal skupno viojašvko konferenco vs'eh zaveznilkov, in se je naravnost izjavil pred nekaj dnevi v Parizu, da so zavezniki naredili' ogromne napake v tej vojni, ker je vojno vodil vsaikdo na svojo roko. To se ne i>i zgodilo, če bi vladal sporazumi med zavezniki. 'Mnogi upljivni Angleži slo ta govor jako zamerili svojemu voditelju in govorilo se je celo da odstopi vrhovni poveljnik angleške armade, general Haig. Toda Lloyfcf George je uničil vsalk upor proti sebi in ipomiriS 4uh°ve* Lloyid George je javno naznanil parlamentu, da se zaveznikom ni treba nič več ibati submarinov, (k«er je njih nevarnost odstranjena ali pa vsaj toliko uničena, da ne morejo več resno škodovati zavezniškim parnikom. Samo v soboto, 17. novembra je 'bilo tijpediranih in uničenih pet nemških submarinov, in da submarini me škodujejo več, je dokaz, da je vsak teden manj parnikov-potopljenih. To zatrdilo ministerskega predsednika je vzbudilo ogromno navdušenje v parlamentu, in Lloyd George si j« utrdil svo-1 jo oblast. Kot se čuje, se s tem min'strfoin popolnoma strinja tudi predsedhik Wilson, ker sta oba tega mnenja, da mora-H jo zavezniiki dobiti vodstvo v tej vojni, če hočejo zmagati. ^ Nemci požigajc in morije. Avstrijski vohuni prijeti v Chicagl New York. 20. nov. Življenje en tisi, č žensk, ki so delale če/urno delo v neki tovarni na \V. 25th St. je bilo v nevarnosti sinoči, ker je.nekdo pred vrata el'cvatorja priložil bombo z (osmimi palicami dirtamita.' Toda užigalna nit je dogorela prej pre! !;no je dospel ogenj do dinamita, ki bi lahko uničil celo poslo-pje, če bi, eksplodiral. V tovarni izdelujejo vojaške uniforme za ameriško armado. Shawnee, Ohio, Pred pre-mogarskim vhodom so našli včeraj blizu B. O. železnice več dinamita. 2-5 rudnikov bi moralo prenehati z delom, če bi dinamit »eikspiodirai New York, 20. nov. 2000 vojakov bo odsedaj stražilo ves newyorsik'i zaliv in pristanišče. .1120.000 Nemcev v tem mestu, ki niso državljani, se mora nemudoma registrirati glasom najnovejše zapovedi predsednika Wilsona. Nobenemu Nemcu ni dovoljeno prbližati se pristtmisču ali raznim parnikom. Ameriški vojaki so si-~oč napadli razne resorte v ^oboken ;n »o zajeli 200 skriti Nemcev, katere 10 poslali . ■ r -. A iMAimlrn ^ ^c^S^lizZiZ ■ I AiTAlAVlnnifn 11 lrvi/iirl I/n oku^I og«D of ss su*«. — — UCVclanOSKa AHlcilHa i ■------- -----— -----rnn-1--rrrT-n-nrm——tt-tit^-* _ _______ _ NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. . ' 1 N0. 136. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, NOVEMBER 21st, 1917. LETO X. — VOL. * ^^^nHip? ~ > 1 _______/ * ' — 1. Denar na bankah je varen. Izjava vlade tujcem v Ameriki Ostra postava za Nemce. 1 Vsi pod vladnim nadzorstvom. ■ —Vlada naznanja, da ves denar, ki ga imajo Nemci, Avstrijci, Bulbar i in Turki nalc* ženega po raznih banikah v Zjed. državah, je popolnoma varen in ne bo nikdar konfisci-ran, ^e se Avstrijci, Turki in 'Nemci držijo ameriškilh postav in ne nasprotujejo Ameriki. Jsiobena listava v Ameriki ne dovoljuje vladi zapleniti denar v bankah in naj vojna traja še tako dolgo, pa je denar popolnoma siguren na banki Toda če bi kdo izmed Avstrijcev, Nemcev, Turkov ali Bul-£arov skušal škodovati Zjed. državam, če bi kršil nalašč postave, tedaj -bo znala ameriška oblast pokazati svojo moč-Dokler se pa ljudje dostojno in po postavah obnašajo, jim ne more nihče ničesar zapleniti.. Govorico, da -bo vlada zaplenila denar po bankah, ki je last Avstrijcev in Nemcev, so iindlobme izmišljotine nemških kfjzerjeviai agentov, ki hočejo spuntati nevedne delavce po Ameriki. Ne poslušajte torej nikogar, ki vas hoče zapeljati, ravnajte ie po tem, kar vam vlada reče in ničesar se vam ne bo zgodilo. —Zadnjih deset let smo imeli v Clevelandu tricentno vožnjo po cestni»železnici. Ti časi bodejo minuli z idnem i. januarja, 1918. Nova cena stopi tedaj v veljavo. Kompanija bo računala 10 centdv za tri ti-kete in cent za transfer. Torej se bo .zvišala voznina pri vsakem tiketu za eno tretino centa, To bo prineslo kompaniji na leto novih dohodkov $900. 000. Uslužbenci kompanije tahtevajo večjo plačo, do katere so upravičeni, in te viečje plače bodejo znašale na leto $750.000. Ljudstvo bo moralo | to plačati. Poleg tega je pa materijal, tako drag, da se po-1 višana voznina ne ibo poznala kompaniji. Kakor znano, je d-ružba cestne železnice v Clevelandu pod mestnim nadzorstvom. iSokol Jadran priredi v nedeljo, 25. nov. v Stakičevi kFvo-rani plesno veselico. Petindvajset procentov dobičlka te veselice gre za slovenske vojake v Camp Sherman v Chil-lieotllie. Rojaki, ki imate prijatelje, znance in sorodni-ke • v vojaškem taborišču, spomnite se jih sedaj, posetite veselico in pomagajte, da se s tein dobičkom povzroči neikaj veselih ur zabave in poboljška vašim rojakom v ameriški armadi. Vabljeni so Oollinwoodcani in Clevelandčani na to veselico. —Rojak Rr. Ažman, ki je bil mnogo let naseljen v Lo-rainu, Ohio, se je (pretekli teden preselil v Cleveland, kjer je kupil mesnico od Zakrajška na 6216 Št. Clair ave. Uredništvo priporoča iMr.-Ažmana vsem igospodinjam v obilno podporo. —"No, sedaj bom pa nabasal mojo puško!" se je izjavil Collin Walton, ko je korakal v torek zvečer v svojim prijateljem po Woodland' ave. Toda Mr. Walton ni mislil pravega basanja, ampak j'e mislil na svojo pipo za duhan. V trenot-ku ko je se^el v žep, da dobi dufian in pipo, pa prižvižga pr< va kroglja in ga zadene v spodnji d>el telesa. Neki neznanec je slišal njegov pogovor in je mislil, da Walton resno misli z revolverjem, zato je naredil Safety first" in ^m prvi ustrelil.' Policija išče sedaj napadalca, Walton sie pa zdravi v bolnišnici. —Zupan Davis je imenoval pet mož za komisijo ipdcfee-meljsflce železnice, kakor je ljudstvo pri zadnjih volitvah odobrilo. Komisarji so: Ml A. na Ellis Island. Chicago, 20. nov. Vlada preiskuje koliko je resnice na per roci!,\ da so-ruski boljševiki, v R.isiji poslali po izvanrednem fl poslancu $100.000 v to dežela, Ida izročijo ta denar članom L VV \\\ organizacije. Baje se naj uporabi ta dena če bo delavstvo vršilo svoje delo svojevoljno, z veseljem, ne pa prisiljeno. Oni delavci, kj hočejo razmere zboljšati na svojo roko, ne da bi (prej skušali poravnati spore v sporazumu, se jako motijo, ako mislijo, da pridejo na ta i k> ' V. v paik Ikako Jhitro bodemo zmagali. Naša dolžnost j't% da smo vsi-kakor pden, vsi skupaj i te pijavke vojinih časov. 4 Ena stranka en cilj. Zakaj je draginja. V Ameriki ne primanjkuje živil, sploh ni nobenega vzroka, liti bi se govorilo o pomanjkanju Ivrane v Zjedinjenih državah. Zjedinjene države so jako bogate na vseh (potrebščinah. Novice o "pomanjkanju" raznih stvari so izmišljotin raznih osel), ki bi iz tega -rade delale dobiček za sebe. Če bi se zemeljski prpdu.k*i, premog, produkti tovarcn hranili in raizdelili po vsej Ameriki, kakor bi se morali, tedaj ne 'bi bilo treba, da vlada nastavlja upravitelje hrane in premoga. Razni predmeti za življenje so se povišali v ceni in jih je lesko dobiti, ker so nakopičeni na gotovih krajih od raznih špekulantov, ali pa1 je Idlmašnji sistem za delitev netočen, nepravilen. 'Naj se 11. pr. razdeli onih milijon zavojev volne, 'ki je bila najdena skrita, docim • se je v istem času pisalo in govorilo, da primanjkuje volne. Naj se razdeli onih deset milijonov funtov sladkorja,, ki je bil pravkar najden skrit, a govorilo se je o pomanjkanju sladkorja. Nikdar v zgodovini Zjedinjenih držav se ni pridelalo še toliko krompirja kot letos, pa kljub temu se je v nekaterih vzhodnih državah kričalo, (d!a ikrompirja primanjlkuje. Ko so pa ljudjte le prehudo kričali, se je naenkrat , našlo mnogo krompirja na vselh krajih, Bred kratkim smo prinesli novico, da je smrt poklicala v svojo sredo p reza si už ne ga slovenskega voditelja, Dr. Ivana lyeka, tki je bil duša jugoslovanskega gibanja v Avstriji. S sijajno borbo, n-eutrudljivim delom je Dr. Krek budil in širil jugoslovansko misel, o kateri so naši nasprotniki najfir-vo trdili, da je le delo nezreli., fanatičnih mladičev, a ko se je delo nadaljevalo, ko se je ideja hitro širila med narodom, tedaj je našla priznanje pri onih, ki so jo. prvotno neprestano in z vso ostrostjo ter fanatizmom napadali. Danes so najboljši, najbc-lj inteligentni, najbolj zaslužni narodni predstavniki v stari domovini pristaši Jugi slovanske ideje, katerih zastavonoša je bil pokojni Dr. Ivan Ei Krek. Njegova smrt bo teško zadela krasno, tako široko zasnovano akcijo. Toda njegova smrt ne bo prekinila, ustavila te akcije, Dr. Krek je pred nekako dvema mesecema zapisal v "Hrvatski Državi", hrvatsikem dnevniku v Zagrebu sledeče vrstice: "Danes, ko se pripravljamo, da zgradimo hišo svoboldte, ne smemo imeti med seboj dve stranki ampak samo eno. močno (po številu, veliko v veri in nadi, nepremagljivo pri. delu-častno v slog-i in disciplini združenih ljudij, stranico močnih ljudij, jasnega pogleda, stranko ljudi, ki so pometali proč suženjske olkove in se lie prepirajo o tem, kaj naj nare-IcH suiženj, kadar se mu razbi-jejo verige." Čitajte te vrstice, prijatelji širem Annerilke, prečitajte ji'h svojim tovarišem, znancem, društvenikom. Ponavljajte jih. da jih bodete znali na pamet in — ravnajte se po njih. , Naš narod ni dovolj velik, da bi se cepil na dve stranki v teli časih. Kadar vlada mir, kadar bodemo imeli svobedo, tedaj bo čas za Strankarsko življenje, toda danes, ko nimamo ničesar, niti miru, niti svobode, niti zavesti svobdeje, pa pomenja strankarstvo strup za najmanjšo iskrico narodnega življenja. Dosedaj, ko smo bi- / našim narodnim vozom nikamor naprej, kajti voz je stal v ograji, iz katere ni bilo izhoda. Tatko se je živelo v Avstriji. Toda ograja se je podrla, vozu je mogočfc iti naprej in nazaj, komar /hoče, kamor ga bo narod potegnil. Toda namesto da bi vsi skupaj prijeli spredaj im potegnili voz na varno, na pot svobode, pa sm«6 pripregli konje spre daj in zadaj, in voz zopet stoji kjer je bil. Narod pa gleda in gle/dia, kaj bo iz tega. In če bodemo tako nadaljevali, če bodemo še v prihodnjosti imeli vprežene konje Spredaj in zadaj, če bodemo imeli stranke med seboj, tedaj bo narod ostal, (kjer je danes — v avstrijski sužnjosti, plot se bo znova zfgradil, in za večne čase je onemogočeno premakniti se nam. 1 Danes je čas, da poderemo vse predsodke, vse strankarstvo. Z ztllruženimi močmi, z eno stranko, z enim ciljem, in ta stranka je Jugoslovanski program kakor ga je ustvaril Jugoslovanski Otilbor, cilj, je svoboda Slovencev, Hrvatov in .Srbov v novi, neodvisni, svobodni državi — Jugoslaviji. - 1 Ogromna naloga Amerike Odkar je Amerika stopila v vojmo, odkar je začela aktivno delovati, so se razmere v voj-rti tako spremenile, da padajo na Ameriko vsak dan večj^i vojria bremena, da ima Amerika dnevno večjo odgovornost. \rprašanje moštva, namreč koliko vojakov more Amerika poslati v Ivvropo, ni iglavno, niti najbolj važno vprašanje. Vedelo se je in vsakkto ve še danes, da Amerika ne, more iz nič prefko noči ustvariti o-gromno armado ter milijone vojakov poslati z vsem potrebnim preko morja. 'Sicer je poslala Amerika v Francijo itak mnogo moštva, veliko več kot se je pričakovalo v tako kratkem času, in do začetka prihodnjega poletja se bo število ameriških vojakov na fronti natno pomnožilo. Toda Amerika mora nositi ogromna, in vsaik dan večja finančna in gospodarska bre mena. Seveda se Amerika (the nahaja v takem položaju kot Francija, Anglija ali Rusija, da bi morala delati takorekoč pred točo sovražil ikevh k rogelj. Amerika je daleč, jako cikle" od' vojmega polja, in v Ameriki se vojna skoro nikjer niti ne pozna ne. Toda Amerika mera neprestano več, ne prestano hitreje delati, da pomaga sebi in zaveznikom, da pošlje za sebe in za zaveznike, ra^tf teh svojih ogromnih žrtev imela prvo in najbolj odločilno besedo pri mirovni konferenci. In kakor se bo naš narod skazal v teb resnih časih sposobnega in zmožnega, da je vreden svobode, tako mu bo tudi Amerika vračala po tej vojni, da mu po deli svobodo. Svoboda je tako dragocena stvar, da se ne smemo fplašiti nobenih - žrtev, katere zahteva Amerika od nas, da ji pomagamo zrušiti temne, suženjske sile in pridobiti samim sebj in vsemu svetu svobodo in demokracijo. -o-- 'Zahtevamo popolno svobodo'« Tržašika "Edinost" piše d*ne 17. sept. povodom sestanka nemških nacijomalcev v Mariboru "...Zmagala je torej radikalna opozicija. Brez pomisleka je zažgala mino, ki je porušila vse nade o dogovorjeni rešitvi narodnega vprašanja. Niertiški nacijonallci se obnašajo ra junija. Nobena pisa va, iče. i>i bitla še tako plemeni ta, ne bo preprečila, dla ne bi narod zagledali črnih oblakov. 2e v jeseni se bodejo pokazale finančne rane, že tedaj bodemo tudi mi potrebni v parlamentu. A po ^imi pridejo 1^ je rekel: "Vi ste lain iki in ne-bivate v Ameriki. Hranilni sklad m Ali to vale počitnice naredile luknjo v vali denarnici? Ali ste mogoče prej hranili za ietenske • počitnice? Sedaj pridejo božična darila, brez vpra-ianja ste hranili za božič, da ae primerno razveselite o teh praznikih. Najbrž ste postopali na isti način glede davkov in zovarovalnine,za vašo ženo in otroke. Vselej imate gotove atroske, ki se nakopičijo in zahtevajo posebni hranilni sklad. In ravno tako kot vi urejujete svoje osebne finance po pametnem načrtu, tako se lahko resi tudi vprašanje gorkote po zimi s tem, da mislite vnaprej. Mrzlo vreme se nabira. In vi želite, da bo vaš dom udoben, naj-sibo v sedajnih hladnih jesenskih dnevih ali v skrajnem mrazu po zimi. Poleg plina preakrbite še za drugo kurjavo v hiši, da ste pripravljeni za vsak skučaj. Poslužite se nanavadne čistobe, ekonomije in pripravnoati, ki jo daje plino; va služba skozi celo leto, to je mogoče le, ker stanuje te v Clevelandu Toda ne zahtevajte nemogočega, posvetujte se z izkušenci ravno tako previdno kot s svojim denarjem. SQSSQSOtSSttl THE EAST OHIO GAS COMPANY. DR. L. E. SISGELSTEIN, Rail Phone Main 1306 Cur. Phone Central 24S1 K KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI} UR AID NE URE: Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. stvečer. Ob nedeljah od 10 do 12 308 Permanent Bldg. 746 Euclid Ave. near Eatl 9th St. J. S. Jablonski SLOVENSKI FOTOGRAF. 6121 ST. CLAIR AVE. Izdeluje slike za ženitbe in druiinake alike,otroike alike, po naj ovejli modi in po nizkih cmah. Za 4£-4r.OO vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ. VSE DELO JE GARANTIRANO. Belaj ^jr J^ocnik, 6205 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO .w Krojača in trgovca z vso moiko opravo. Izdelujemo moške obleke po meri. Zaloga inozemskega in tujezemskega Maga.. Vedno nizke cene. Ej Telefon Ohfo State i Princeton 1028 K * podpirajte domaČo trgovino. , . ■■ --i- ., -—-------: CLEVELANDSKA AMERIKA! IZHAJA V PQNDELJEK, SREDO IN PETEK. NAROČNINAi AmeriKo - £3*001 J5o Cl+tfd. po poJHi#4.00 JZa Evropo - f4-.00\¥ojam*xr\a Jtt+cttfAja -Je V« >»—. h e*l - —«« » A—*-" | • «u» er. OLAia ava. n. olbvkulnd, ohjo t*l«phowb out rwweero* i«* EDWARD KAUSH. Publish* LOUIS J. PIRQ Editor. v ■ " ■ .....— ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.060 Slovenians in the Gty of Clevelaid and elsewhere. Advertising rites «t request. American in spirit Foreign in language'only * Entered as second*tass matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio tinder the Act of March 3rd, 1879.'__ No. 136. Wed. Nov. 21st 1917. Predsednik Wilson ameriškim delavcem. "m •■■". , T!', P - ' W - 1 r■ = Dopisi Lazuas, Biserta, Afrika, 15. oktobra. • Cenjeno uredništvo: Preteklo je že nad en mesec (dni, odkar sem vam zadnjič pisal. Potrebno bi pač bilo, da bi vas obveščal večkrat, vsaj tedensko, toda razmere niso vselej take, da bi vojak pisal kakor bi hotel. Tu se nahajamo ravno en mesec. Iz ^Marseille ' smo se vozili dva dni in dve noči, Ikar je bilo v ipirimeri z daljavo več 'kot v normalnem času. Med potjo nismo imeli nobenih ovir, vse je slo v redu. Kraj kjer bivamo je od'clia-ljen od mesta Biserta kakih 15 milj in je v veliki peščeni •pu!ščavi. Prebivalstva ni v bližini, pač |pa je velfflco število vojaštva, seveda srbskega, ki :se vadi in pripravlja za vojno fronto^ Tudi mi se »dnevno vgibatno, in včasih je bolj neprijetno, ker sem bolj pri ne-siposobni'h, toda o tem se ne vpraša, povelje se mora izvršiti. »Naši slovenski fantje se kaj -dobro zabavajo, prepevajo lepe slovenske pesmi, ki odmevajo tu po afriških krajih, Ikjer se menda še nikdar prej ni glasila slovenska govorica in pesem. Tudi jaz pevam z njimi. List jako pogrešam tukaj, jako bi mi ustregli, če bi«po-sJali za menoj vse številke, ki so izšle, odkar smo odššli iz Clevielanda. Saj si lahko mislite kako človek želi ikaj zvedeti cid tam, Ikjer je bij tako udomačeni Gotovo mi spolnete željo, kajti vsem fantom je po ."Xlievelands'ki Ameriki", jako dolgčas in bi vse razveselilo, ko 'bi zopet čitali list. Koliko časa ostanemo tukaj, tega še ne vem, 'kajti nihče nas ne obvesti. Prejmite srčne pozdrave vse osobje v tiskarni, pa tiudi vsi znanci in prijatelji po Clevelandu. Vaš Frank Lunka, 2Bat. 3. četa. Laizaus-Biserta, Africa. Cotopaxi, Fremont County, Colorado. Cenjeno uredništvo Prosim dovolite mi nekoliko prostora v vaš cenjeni list Cle-velandska Amerika. Naznanita vam, da smo imeli 12. nov. v coloradskih hribih veliko nesrečo. Nesreča s« je pripetila ob pol šestih zjutraj; Vzrok nesreči je bila zavirača in krivda leži na flagma/niu, ker ni dal znamenja strojevodju, da bi vlak ustavfl ob pravem času. Naš oddelek, prvi bataljon, je bil v prvih vozovih, jev, pa vendar ostanemo zvečer še vedno v isti baraki, Ta negotovost je najbrž tudi vzrok, da se nekateri naši pritožujejo, in moi^dia tudi raidi tega ne dobijo vrhnje obleke tako (hitro (kakor oni v "line regimentih". Glede hrane in spodnje obleke pa se me sme nihoe pritoževati, flca j ti tega je sedaj v izobilju. Pa tudi vrhnjo obleko dobivajo kalkor hitro mogoče. /Sin znanega Slovenca Luši-na (Burc) v Clevelandu je bil te dni prestavljen od Co. L. 331. regiment, kjer so ostali Slovenci, k voznikom tovornih avtomobilov. V kratkem odpotuje na Francosko ( kakor je bio že prej poročano v 'Clevelandsiki Ameriki") Ostale stotnije se sedaj dnevno bolj obširno urijo in vežbajo v orožju in metanju nccni'Ii bomb ito granat. Vse kaže, da se kmalu znajdejo na zapad-nem bojišču, v Franciji, okllko-der upamo, da se vsi zmagoslavno in zdravi povrnemo domov v najkrajšem čafcu. Pozdrav vsem Clevelandča-nom. Poročevalec. SLOVENSKIM UJETNIKOM V RUSIJI. Slovenci, ki ste ujeti v Rusiji, berite pazljivo oglase v listu "Cleveland-ska Amerika", v katerih oglasih iščejo vasi prijatelji in sorodniki v Ameriki svoje znance in sorodnike, ki se nahajajo v ruskem ujetništvu. Mi vam pošiljamo nad 400 izvodov lista v Rusijo, in ko ste prečitali list dajte ga še drugemu čkati. Vaši prijatelji in sorodniki po širni Ameriki se jako zanimajo . za vas, radi bi vam pomagali, samo da jim je mogoče dobiti vaš naslov. Torej pazno pr«-čitajte vsak oglas, v katerem vaši prijatelji in so-• rodniki iščejo svoje znance, in sporočite nemudoma na označeni naslov, kar morete pozvedeti Hvaležni vam bodejo rojaki, hvaležni jim bodete vi, ki lahko dobite pomoč. Prejmite vsi slovenski u- ] jetniki v svobodni Rusiji iskrene svobodne pozdrave iz Amerike od vam naklonjenega lista s koliko velja popravilo ali koliko veljajo nove stvari. Mi delamo kopališča in sinke v hišah. Cene lase so nizke, delo jamčeno. NICK DAVIDOVICH, to81 Addison Rd. Prin. 2984K Plumbing, Sewering, Gas Fitting. (105) -U - _ --I-------- Prihod srbske komisije-(Srbska vlada je poslati a v Ameriko svojo komisijo, ki v kratkem dospe. Dan in mesto, ikdaj in kje se izkrca Ikomisija, ostane tajno, kakor vse druge zavezniške komisije. Srbska komisija bo gotovo tu, ko se snide kongres. Komisiji načeljuje srbski poslanik v Parizu, dr. Vesnič, člani komisije so: Lozanič, (bivši minister, general Rašič, podpolkov-' nik Nenadovič in Nilkolaj Velimirovič ter dva vojna in dVa civilna tajnika. NlCKELpATEftOAD Zadnji nedeljski izleti. 25. NOVEMBRA, 1917. 25c do $1.50 round trip. Do točki v okolici 100 milj. Zimske izietne vožnje Do retortov na jugu in jugovzhodu Naprodaj tikati >uk dan. Najfinejii «•• lesntlkiin drugi votovi med Chicago i» New York. V praiajte pri E. A. Akers, CPA. 733 Euclid-Ave Central 328 3 poitaje; Broadwaa. W. 25th St.. Euclid in E. 120th Si. WW r National Drug Store! Slovenska lekarn«. roga! ^t. Clair tfvc. in 61. ceiU S posebno skrbnostjo izdeluj«-no zdravniške predpise. V zlogi imamo vse, kar je treba r najboljši lekarni. (45) Oženite se. PollJIte nam EN DOLAR In mi vam polijemo lenitovanjaki katalai ■ FOTOGRAFIJAMI imeal in nailovi innojfO deklet In udov, ki hoče|o Imeti poltenega mola. VI lahko direktno pilett njim. Mi amo sane-•ljlvi In sin o t tem poilu le Yt( let, p Sljl-te nam dolar In mognCe pridete s tem do ZAKONSKI! SRBČU. Pišite na: RELIANCE CLUB Bos 376, Lot Angel««, C«L Ved.—Feb. It')) Nickel Plate Road. NARODNA ŽIVINSKA RAZSTAVA V CHICAGO DECEMBER 1-la* Niaka vainja, tikati naprodaj 2. 3.4. doc. VRNITEV DO 10. DEC. Kapwit. »edaj aa boiii.ekaproano potil jat ve akrbne zavile, naredite pravilen naslov. POMAGAJTE DO ZMAGE. _ Polna pojasnila daje E. A. AKERS, CPA, CLEVELAND,O JKata 756» CtMtMt 321 % poitaje; Broadway. W. 2Bth in Euclid Ave. E. 120th St. 1 I "Sloven. Dobrodelna Zveza * I Mamuta« flntaai fttmtU JUrti. ust. is. nov. zfsjsk hoc. is. marca IStfc. l^.kTl'.J 1914. v dr2avi ohio 1HW v drŽavi omo ■ ==| ^PP* = I ■ 1 c-u Mdb CUv«laa4.0hU I 0.8. PriMotoo 1S7CR Vrtoral 10S2 E. tlaJ 81. I ife^-' ™ ™ v I UPRAVNI ODBOR: 'Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 Sf Clair ave. Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6217 St. Clair av«. Tajnik: FRANK H UD O VERNI K, 1052 E. 62nd St. Blagajnik: JERNEJ KNiAJJS, 1052 E. 62nd Street. NADZORNI ODBOR: LOUIlS J. PIRC, 6119 St. Clair av-e. , I IGNAC SMUK, 1051 Addison Road. JOS. RUiSS, 66-19 Bonna ave. N. E. ^ POROTNI ODBOR: I , JOSIP K ALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALO KAR, 1081 Addison FRANK ZORICH; 5909 Prosser ave. p FINANČNI ODBOR: FRANK M. JAKŠIČ, 1203 Norwood Rd. , FRANK ČER NE, 6033 St. Clair ave. ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave. VRHOVNI ZDRAVNIK: FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave. ■ "< , . . - -f! GLASILO ZVEZE: I "CLEVELANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave. i Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega jj 1 odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni po-» rotni odbor, se (pošiljajo na, predsednika porotnega od-I bora Josip Kalan. iSeje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada. H drugi oddelek pa za nami. Naš vlak je ravno prišel v ovinke coloradskih 'hribov, kar začne teški vlak bolj /počasi voziti. . V istem času pa pridirja z dru-; ge strani drug: vlak, ki z vso ' silo zavozi v naš vlak. V par : sekundah je'bilo vse ustavlje-,t no. Tr je Pullman vozovi so , bili popolnoma razbiti. V raz-: valinah pa so ležali mrtvi in : ranjeni vojaki. Trije vojaki so • bili na mestu mrtvi, šestnajst : pa jih je ranjenih, eni so la'h-ko, drugi teško poškodovani. Le čudimo se, da ni bilo več ubitih v tako teški* nesreči. ' Naznanim mojim cleveland-skim prijateljem in sorodnikom, da ni treba biti v skrbeli ra>dfi mene, kajti to pot sem j smrti ušel. Dobil sem le manjši udarec na vrat, upam pa da v pa*" dnevih "popolnoma o-zdravim. j Pozjdravlja.ni vse .znance, :vaš udani J os. Koželj, Quartermaster Sgt Co. B. 42nd Inft. Camp Sherman, 17. nov. — Cenjeno uredništvo: "Obljuba dela dolg" pravi neki stari pregovor. In ker nas vojaška disciplina takorefkoč sili spol-niti obljube ikakorr nekako vo-ja&ko povelje, I katero pa zopet mora biti izpoljnieno ne oziraje se na dejstvo, so li lahka ali teska, pametna ali manj vredna, ugodna ali nasprotna, moram torej (komsekventno poročati vsaj nekaj vrstic iz tukaj-šnega vojaškega "mesteca", kjieftprebiva (kakih 40.000 mož belcev in črncev ter številnih drugih narodovcev. Da smo melcl temi številnimi narodi zastopani tudi Slovenci in Jugoslovani sploh, me bodem posebno omenjal, ker se je to že večkrat poročalo. Slovencev samih je tukaj Okoli 400, toda sio zelo razkropljeni in le tu ali tam se zbere igruča desetih ali raekoliko številnejših. Ra-ditega so tudi dogodki razne vsebine med nami drug drugemu skoro nepozmni. Znano mi je, da je bilo zadnji teden odposlanih v Camp Shdfidan, Alabama in Camp Pike, Little Rock, Arkansas wčje število »Slovencev. V zadnje imenovaino kampo je odšel med drugimi tudi dobro znani rojaik Frank Keržek Ker nas je večina Slovencev in splOh rojakov iz Avstrije, druw gi pa iz Nemčije ali Bulgar je ter celo iz Turčije pri takozva-ni Depot Brigade, smo subjektivni različnemu preseljeva-mjti, Radijtega ne moremo vedeti danes ' kam nas pridelro jutri, tako smo v enem dnevu I namenjeni v več različnih kra- V. O^EATfeS k SOLIDEN f«, im mf^M^^0 KOMFORT • !|Mi|k .e -rkou potrebuje. ^ j j j MjJ |7 - • i fif f 1 Rayomtoa i ||||i j raSljene r Parfedioa Oil peii, daj« gl \\V|ili,ilJ ||\U ! | | ' čiato. bre* dima gerlcoto. jljjJ',!lj WUj l| Pri rieh trgevclh Eafffc^^r^' j f 1 THE STANDARD ^Km^j 1 II OIL COMPANY ! (A. Oliiu CurpofoiiuiiJ i ' 'l'"1^^!. ! j Priccs Terfcction Oil Heater PI W i No. 530 . . . MO i Mj jj||' ^ I IlHIil^K/;' • • IftejN; c i j i ■ ?' . TjjBjfMtsrtSSJI | kji j!, fj NAZNANILO. ■ v , t', .5 jUftr •-.-" ' •• H\ " • • ' ': t, .i ,'C.l-A' - - J 4r t . ~ ' | Governer Cleveland Reser-vne banke naznanja, da se Nemcem, Avstrijcem, Ma-žarom, Turkom in Bulga-rom, ki imajo denar v ameriških bankah ni treba bati' I da bi bil njih denar konfis-ciran od vlade, dokler te osebe poslušajo postave in ne pomagajo sovražnikom te dežele. v 'JU , ■ j >..L' 1: W-vi > ISpodaj podpisana se iskreno zahvaljujeva vsem onim, ki so nam izrazili svoje sožalje in sočutje ob tako nesrečni smrti našega ljubega brata Ivana Grebene. Posebno se zahvalljujemo vsem onim, ki šo ranjkega spremili k večnemu počitku in ki so z lepimi venci počastili zadnji spomin umrlega. Zahvaljujeva se g. Ant. Grdini za lepo vodstvo pogreba, posebno pa še družinam Frank Sternisha in- Frank Grebene. Ranjki Ivan zapušča v starem ikraju^ mater in sestro ter dva brata. Večni mu spomin in pdkoj! Prank in Jos. Grbenc. Delo dobi /ženska v kuhinji. Mlora .znati kuhati. Vprašajte na 964 Addison Rd. (138) Dobro ohranjeno pohištvo za eno družino se proda po nizki ceni. Vprašajte na 4305 St. pair ave. (136) Hiše naprodaj. $3100, hiša za dve družini, 7 sob, kopališče, blizu 55 th t St. in Superior; $5000, hiša za tri družine, 13 sob, kopališče, klet blizu 55th St,, in; Superior ave; $4300, hiša za tri družine, 13 sob, kopališče, škriljeva streha, lot 35 X 125, na 61. cesti blizu Bonna ave. Vprašajte pri McKenna Bros., 1365 E. 55th St. Odprto zvečer. (137) Odda se v najem gorka soba s kopališčem vred. Vprašajte na 1.1-25 Norwood Rd. (136) Naprodaj je dobro idoča mle" Karn^. Prcita se radi bolezni v družini. Kdor se zanima za ter se store novi sklepi, ki naj povečajo in razširijo cerkveno oblast in utesne in zmanjšajo (mašo oblast. In zdi I se mi, da se (kmalu podere mogočni jez, ki naše dežele še varuje pred rimsko poplovbo. "Ali nečetie vstati, velikaši in vitezi v obrambo svojih pravic?" Mogočno se je razlegal Jur-jev poziv po prostorni cenkvi. Zbrane plemenitaše je pretresel tako, Uta so kričaje planili pokonci. Nekateri so kar pozabili, da so v cerkvi, potegnili so svoje meče iz (nožnic in jih začeli grozeče dvigati. "Pazite, velikaši in vitezi, da ne zakasnite prave ure. Vrata so iže napol odprta sovražniku," je nadaljeval. "Med nami so možje, ki so prodali iključ do i#at sovražniku. O-ton Vipavski je eden tistih* ki' se je prodal oglejskemu patrijarli 11 in pripelje sovražne čete nad1 nas. Njegovo izdajstvo se mu poplača s tem, da se odvzamejo meni moje dežele in 1 moji gradovi in, se i/.roČe njemu. Slepec ne uvideva, da morda že kmalu ne bo v teh pokrajinah nobenega velikaša več, nego da postanejo vsi pod lož 11 iki oglejskega pat' rijarha. Tudi Oton Vipavski ne bo nič dru/ega, kakor o-venčan tlačan rimske cerkve. In ista usoda čaka vas vse, kar vas je tu zbranih. Mene morda smatrajo za naj slab >t-nejšega, ? je zaman, da pomiri razburjeno plem-■ stvo. Naenkrat so zapeli cerkveni 1 zvonovi, zavesa., katera je z*' naj se skliče splošen shod go- •rišOcega, furlanskega, kraške- | ga in istrskega plemstva, kaj- j 1 ti dobro sem vedel, da ga pat- ^1 rijarh gotovo prepreči ali pa I prepove. Slučajni, sestanek 1 piemenitašev in vitezev v tem 1 mestu mi je podal priliko, da : stopim pred Vas, ter Vas po- 1 kličem na obrambo naših dodajanjih in trna' boj zoper pri- ' dobitev nam že odvzetih pravic. Moja obUblžitev ni neute- ! meljena, zakaj Img je hotel, da je prišel v moje roke pisani I dokaz, da patrijarli res zašle- < divje iste namene, ki sem Vam i jih povedal." Pri teh besedalh je Juti uprl 1 plamteče poglede v Otona Vi- « pavs/kiega tako, da so jim sle- 1 dile oči vseh zborovalcev, kar 1 je spravilo O ten a Vipavskega I v največjo stisko itn.' čeprav se j je močno trudil, da jo prikrije, 1 se 11111 vendar to ni posrečila Grof Mfajnhard je priskočil 1 Otonu Vipavstkemu na pomoč. < Naglo je zaklical Jurju: "Na- 1 darujte, nadaljujte." Juri je stopil bliže k svoje- 1 11111 seUiežu, da bi mogel nanj j umreti svoje roke in je potem | nadaljeval svoj gc»von_ Popisal j je inekdanje pra.vice plemstva 1 in pojasnil, kako je patrijath odvzel plemstvu velik del nje- ] gOvih pravic, ne le tistih, ki 1 so se tikale cerlkve same, mar- 1 več tudi velik del posvetnih pravic. Cerkev se trudi, da za- | dobi gosjyodstvo nad vsemi ljudmi in d'a spravi vse pod svoje gospodstvo. "V tem, (ko smo nosili svojo kožo na semenj za ee-tlkev," je naklaljeval Juri, " v teni, 1 ko smo se v prid ^cerkve vojskovali v (sveti deželi, ko smo prelivali pagansko kri, se branili za obrambo cerkvenih privilegijev, \f tem je cerkev spletla strahovito vrv, ki jo je vrgla nam vsem oikrag vratu. Prej je bil vsakdo podložen svojemu vladarju, in vladarji so bili |KxMožni cesarju. Cerkev pa si je izmislila novo hudodelstvo in prilastila si je pravic©, da sama in ne oziraje se na nas in 11a cesarja sodi vset Cerkev nam ni mogla vzeti sodstva v posvetnih stvareh — zato 'j'e* izumila sodstvo o nebešikih stvareh. Če je človelk pošten, zvest in pravičen, zdaj ni več Idlovolj. Vsalk duhovnik se izdaja za božjega pooblaščenca in cerkev si lasti pravico, da sodi vse ljudi p« svojih' zakonih in jih kaznuje po svojih biričih kadar gre za tako-imenovane grehe pr ti Bogu. Versko prepičanje vsakega posameznega človeika se pre-:skuje in cerkev dela iz tega prepričanja hudodelstvo iti -si lasti pravico, da sodi življenje in smrt dotičniikov. krivover-stvo je srel.i'stvo,s katerim hoče cerkev povečati in razširiti svojo posvetimo'moč in s kat>e rim hoče podjarmiti ves svet. V naših deželah jih je le malo, ki so odrekli cerkvi to pravi co. MSed njjmi sem tudi jaz Strašno je, kaj se lafliko zi^li, čv dobi cerkev to oblast. Cerkev bo obtoževala ljudi in j':1i bo sama sodila. Ivrivoverstvo je hudodelstvo ki nima ne začetka ne konca.Če ipostane kri-vOverstvo res hudodelstvo, pridejo lahlko najn'edolžnejši ljudje v 'največjo nesrečo. Kklb na svetu more reči, da nikdar > ne greši ne z besedo ne z dejanjem proti ikakemu cerkvenemu nautku? Vsakdo greši in vsakega bodo spravili lahlko v • nesrečo. Prej je cerkev '•dpu-1 ščali grehe in trgovci so ji to 1 morali plačevati z zlatom, po- • sestniki kalkor odpuščanje grehov za - denar." Skoro trepeta je so zboro-1 vaki poslušali d*e vinskega via-, darja. še nikdar niso zJbrant Naslednjega dne, 8. septembra, v letu Gospodovem 1-213» so se furlanski, goriški in kra-šiki plemenitaši sešli v glavni cerkvi čedadski. Mnogo jih je prišlo ee Uiavno pred določeno uro. Že so bili zbrani slkoro vsi plemenitaši in tudi grof Majn-hand je že sedel na patrijarho-kvem prestolu, ko je vstopil v cerkev tudi Juri Devinski. Oblečen je bil skromno in pripro-sto kakor na dan otvoritve svobodnega semnja. Ponosno je (pozdravljal zbrane viteze, med katerimi je bila pri njegovem prihodu zavladala tihota, in se spoštljivo priklonil navzočim damam, ki so kot ime-teljice fevdov imele pravico, govoriti in glasovati v plem-skein ^lK>ru. Juri se je usedel na sedež, ki mu je bil najbližji in kmalu so se zbrali okrog njega različni plemenitaši, med njimi tudi grof MajnharUi in Oton Vipavski in hitro se je vnel med njimi precej oster razgovor. "Ako bo v tem, kar imam »povedati, kaka ost proti Vam, grof 'Majnfharid^ali proti Vam, OtOn Vipavski, ni to moja krivda. Kar preti menili, to isto preti tudi raznim drugim veli-■kaišem. Kadar se gre za moje osebne pravice, 'tedaj se zanašam samo na svoj meč. To veste m^nda vsi in lahko si mislite, da bi zaradi svojih osebnih pravic ne bi dal sklicati zborovanja piemenitašev." Te Jurjeve besede, izrečene s posebnim povdaTkom, so vzbudile pozornost. Goriški grof s6 je bal, dla bi prišlo še pred zborovanjem do prepira, saj je Oton Vipavski že začel stegovati svoje rotkie', kakor vselej, kadar je bil razburjen in ni mogel priti do besede. "Dovolj, gospodje," je dejal g^of Majnhard, ko je končal Juri, "čemu bi zdaj še tratili čas.- Začnimo z zborovanjem." Stopil je k svojemu sedežu, pozdravil zbrane velikaše in plemenitaše in potem oznanil glasno: "Juri Devinski, plemiški shod j'e pripravljen, Vas poslušati." P'časi se }c vzdignil Juri in se je oziral po možeh, čijih beseda je bito danes odločilna za vso njegovo prihddnjost. Zapazil je, da je navzočih več velikaš'ev, ki jih pri otvoritvi • svobodnega semnja ni bilo. Zagledal je ravno nasproti *sebi na drugem koncu sedežev visokega moža, ipraivega velikana, ki je slom 1 ob zidu, opiraje se 11a svoj meč in s srditimi pogledi motril zborovalce. Poleg njega je stal bled in prepadel Konrad Sežaniski. • Ivo je nastala tihota, j'e stopil Juri iz vrste in zdvij so se obrnili vsi pogledi nanj. "Velikaši in vitezi — prosim posvetite svojo pozornost mojim besedam. Javno ob-dolžujem oglejskega patrijarli a Wblfgerja, da hoče podjarmiti vso Furlansko in Goriš-Gvo, Kras, Istro in Kraitvjsko ter nam ugrabili nase pravjr „„»» \ . 1 ce. » Spričo teh besed je med zborovalci ne le zavladalo 'presenečenje, marveč polastil se jih je pravi stralh in vsa družba je z največjo pozornostjo sledila daljnim (besedam de-vinsikega vladarja." "Nikar ne mislite, da svojih besed inase-m preudaril. Že dve leti opazujem, kako skuša patrijarh korak za korakom pridobivati vedno večijih pravic in zmanjšati naše pravice in našo posest. Dve leti sem » upal, se svobodni veliikaši, ki mene daleč prekašajo po izflcufJnjah. in po modrosti, temu upr«, a ker se nihče ni ganil, sem si štel v dolžnost, da to jaz storim. Nisem zahteval, t . , , • .... ( SE ZAH VALJU TE LJUDSTVU IN BANKAM CLEVELANDA, KER SO POMAGALI DA JE BIL SECOND LIBERTY BOND POPOLEN USPEH. ^ USPEH JE ZNAMENJE PATRIJOTIČNEGA IN FINANČNEGA ZDRAVJA TE NASELBINE. Toda prva dva Liberty bonda sta le zače- 000 *a prvo leto vojne, in ta denar se more do- teCe' onega, »kar pride da se dobi vojna. Druga biti edino od didhodkov. • / posojila pridejo. Več denarja je treba podpisa- Hranite sedaj, vlagajte denar v hraniln'ce, ti. Normalni prispevki ne foefd'ejo zadostovali. da se nahaja denar v cirkullaciji in pripravimo Ameriško ljudstvo ie hranilo le okoli pet tisoč se za vojne potrebe popolnoma, milijonov na leto iz njih dohodkov, ki znašajo S,teni, da vložite (denar v banke, pomaga- trideset tisoč milijonov. te sebi, pomagate naselbini in povzročite, da Jasno je, da se bo potrebovalo 20.000.000. zmaga svoboda. Tajnik zakladnice je naznanil, da denar v ^ bankah se ne more zapleniti in vse nasprotne govorice so izmišljene. ' The Federal Reserve Bank * I Fourth District. Charman of th* Board. ^^^ Governor