it. fitmiihiwfumu(unCHRnnuMV v rntUi v cura« «. Hama 1922 Posamezna številka 20 stotlnk Letnik XLV1I jihaja, LrvzemU ponddjck. vsak dan AsHktf« IL 30. I. nadstropje. Dopisi pisma se ne sprejemajo, rokopisi ( Štefan Oodln a. — Lastnik ji ssafa za mesec L 7. —> 3 mesece 50 i Za laozenuto mesečno 4 lire vaC. T« nHea sy. ta odgovoril urednik i Edinost Naretei-tf ta L ** leto L Fureć JL I1-6T. Posamezne Številke v Trski In okolici pe 20 stotin*. — Oglasi se računaj« % «Mkostt ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent •■mitnice, Is zahvale, poslanice In vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 30 si beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-FrančiSka Asiškega Mev. 20» L nadafropjc. — Jelcfon uredništva in uprave 11-47. Prenos ostankov Hatka Mandića v rodno grudo je rodolpab, bil je pošte«, bil Vsem onim, ki so siodoživljali vso tisto dobo Mandić e vega političnega delovanja — od trenotka, ko je kot mlad, nadarjen akademik vrgel od sebe vso gotovo mu lepo bodočnost, da stopi v službo stvari svojega mućeniškega, naroda kot delavec na trnjevem polju žurnalističnem kot urednik «Naie Sloge pa do njegove mučeni-ške smrti dne 13. maja 1915. — vsem, ki so ga gledali na delu na najrazličnejših poljih narodnega ustvarjanja, vzbuja ime Matka Mandića nebroj spominov. Sladk;h in grenkih, kakor je bilo vse njegovo življenje veriga za. narod žalostnih dogodkov, ki so mu provzročali neizmern-no duševno« trpljenje, in vspehov, ki so mu dvigali duha in ga bodrili za nadaljnje borbe. Matko Mandić je bil osebnost iz kremena, kakor zlita iz enega samega kosa. Udarci so ga boleli, zrušili ga niso nikdar. Kakor stoleten hrast, je stal v vseh viharjih. Stojičnim mirom je prebijal proganjanja, s katerim so ga nasprotniki naroda zasledovali kot žurnalista. Tiskovne pravde proti njemu niso bile nenavaden dogodek — vsak hip so ga tirali pred sodnijo na podlagi izmišljenih ovadcb od strani nasprotnikov, ali najetih izdajic. Leta 1882. je prevzel uredništvo «Naše Slogeprvega glasila tedaj res tužne Istre, ki ga je začel izdajati «oče Istre », biskup Dobrila. «Naša Sloga» je bila narodu v Istri edina uteha, edino veselje. Ta list je bil ljudstvu — vse. iMatku Mandiću je bilo tedaj 33 let. Ko je bil posvečen v mašnika, je bil odšel na vseučilišče v Pragi in postal profesor. Nastopil je ž^ svojo prvo službo na gimnaziji v Zagrebu. Ko pa mu je prišel poziv, naj prevzame uredništvo «Naše Sloge», ker bi sicer morala prenehati, se Mandić v svoji ljubezni in zvestobi do naroda ni premišljal niti trenotek. Odrekel se je lepe in častne bodočnosti, se preselil v Trst in postal žur-nalist z mesečno plačo — 20, čitaj: dvajset goldinarjev!.' Tedaj smo ga videli, — kakor že rečeno — kako je moral vsak hip pred sodnike, da odgovarja za to, kar so pisali drugi! Hočete-li sijajnejšega primera brezpogojne nesebičnosti in idealne ljubavi do svojega naroda?! Kdo se ne spominja silnih viharjev, ki so divjali v istrskem deželnem zboru proti hrvatsko - slovenski manjšini! Mandić pa je bil poleg svojih tovarišev neustrašen junak, ki je s silo svojega znanja, z darom odličnega govorništva in svojem gromečim glasom neomajno odbijal napade nasprotnikov. V borbi za prava svojega zapostavljenega, preganjanega naroda — lev! Borbe v deželnem zboru so nerazdružno spojene z imenom Matka Mandića. Vsa sila silne Mandićeve duševne osebnosti pa je prišla do polnega razmaha še-le, ko je postal vodja političnega življenja tržaških in istrskih Jugoslovenov — ko je prevzel predsedništvo našega političnega društva «Edinost». Na častnih stranicah zgodovine našega dela in naših borb bodo zabeleženi sestanki in shodi, ki jih je vodil Matko Mandić! Omembe vredno je, da je bil Mandić na Kastavščini dvakrat izvoljen enoglasno brez protikandidata in brez re-tkurza. In vendar je italijanska večina dvakrat zaporedoma uničila njegoivo izvolitev!! Tako so se ga bali. Istotako junaški borec je bil pokojnik v parlamentu na Dunaju, kamor so ga poslali istrski Slovenci na Ko-prščini. Posebno so starejši generaciji v nepozabnem spominu shodi, na katere so prihajali borci istrski: Trinajstić, La-ginja, Spinčić! To je valovilo ogorčenje in sveta jeza proti režimu, ki nas je potiskal. Valovilo pa je visoko tudi navdušenje. Vsak tak shod je bil velik dogodek v našem živlejnju, visok spomenik na poti našega narodnega preporoda. Mandić pa ni bil samo velik borec v \ iharjih, ampak je tudi na mirnem delu narodne vzgoje dajal jasne primere, kako se moramo ljubiti, kako moramo biti strne-ni v eno fronto, kako ne smemo poznati med seboj plemenske razlike! Vedno nam sedami: bil je siromak! Vječnaja pamjat in slava Maticu Mandiću! • * * Želja pokojnikova je bila, da bi snival svoj večni sen v rodni zemlji Kastavski. Brat njegov dr. Frane Mandić ia nečak dr. Frane Brnčič sta poskrbela, da se je izpolnila želja pokojnikova. Dne 2. t. nn. so prepeljali zemske ostanke Mandićeve do meje in od tam na starinsko grobje sv. Lucije — iz sela Spinčići v Kastav. To žalno slavje je bilo veličastno, dostojno spomina Maka Mandića. Prva proslava se je vršila v selu Spinčići blizu meje. Naroda je prihitelo mnogo, a bilo bi ga še veliko več, da so razmere drugačne. Sedaj je Kastav zaprt od treh strani. Kastav se je povfl v žalne zastave m druge žalobne znake. Že na mejo so došla vsa tamošnja društva z zastavami, šolski otroci ljudskih šol z učitelji, dijaki učiteljišča s profesorji, občinski zastop, duhovščina z dekanom na čelu. Ko je dekan obavi žalne moJitve in blagoslovil krsto, je devoj-čica Cekova. s šcpom cvetja v roki, ob globoki tišini in ljubkim glasićem izustila go»-vor o pokojnem prvaku in završila s Putni-kovimi stihi: «U tvom polju daj mu groba — Tvojim cvijećem grob mu kiti!» — In položila je na krsto kito cvetja, nabranega na pokojnikovi rodni grudi. Ganotje je bilo splošno. Na to so pevci zapeli žalostinko «Nad zvezdami.® Vse je obnemelo in sam starodavni Kastav kakor da se nagiblje, da bi bolje čul pesem, ki je globoko segala v srca in vzbujala pretužna čustva. Stari zvon na cerkvenem zvoniku je brnel bolestno in globoko. Sedaj se je razvrstil veličasten sprevod. Na čelu bel križ s pokojnikovim imenom. Za križem šolska mladina z učiteljstvom in. društva s zastavami, sokolski naraščaj, Sprevod je vodil g. dekan s tremi duhovniki. Krsto je notsilo osmero Kastavcev. Duplirje so nosili občinski odborniki. V sprevodu je bilo kakili desettisoč ljudi — tudi iz anektiranih krajev. Sprevod se je pomikal počasi ob pevanju psalmov na grobje sv. Lucije. Po žalnih obredih cerkvici so odnesli krsto k grobu, ki je tik groba pokojnikovega najboljšega in najzve-stejšega prijatelja Kazimira Jelušića, bivšega župana kastavskega. Na to so zapeli v slovenskem tekstu žalostinko « Blagor mu»' Tisočem se je izražalo ganotje na licu. Prvi je izpregovoril župan kastavski dr. Fran Jelušić. Govoril je dolgo ia pretresljivo, očrtajoč pokojnikovo življenje, njegovo neumorno delo za dobro našega naroda, njegove neminljive zasluge, njegovo neustrašljivost, njegov divni značaj. Pred-očil je pokojnika kakor je v resnici bil: dober, pošten in požrtvovalen človek- V tem je tudi njegova največja slava. Posebno je naglašal njegovo žarko jugoskrv ens tvo in sploh Slovanstvo. Ni poenal razlike med Hrvatom, Srbom in Slovencem. Samo norci, ali zločinci morejo danes, po veliki vojni, trditi, da smo trije narodi, dočim smo — en narod. Mandić je to vedel, je nosil to v svoji veliki duši, je občutil to na vsakem živcu svojem. Mi, njegovi učenci, smo oduševljeni Jugo slov eni. V hrvatskem imenu vidimo mi mil in drag 6pomin, v Jugoslo-venstvu pa veličino in moč vsega našega roda. In kdor nam govori o treh imenih, nam zabada tri nože v srce. Na grobju je za grmel trikratni slava Matku Mandiću. Ljudstvo je glasno piakalo kakor dia vidi še-le sedaj, kaj je izgubilo z Matkom Mandićem. Na to je podžupan Ferdo Karlavaris prečital pisano g. profesorja Spinčića, iskrenega prijatelja in druga pok. Matka Mandića. Ker se ne more udeležiti današnje žalobne slavnosti, se s tem iz daljnjega Zagreba spominja svojega pobratima in naglasa njegove zasluge za Hrvate, Slovence in Srbe. Tudi to pismo so spremljali gromoviti «Slava Mandiću!» Nadučitelj Božo Dubrović je podal nek liko izredno ganljivih črtic iz pokojnikovega življenja, kar je množico globoko ganilo. Še enkrat je zagrmel vsklik: Slava Matku je govoril: Nisem Hrvat, nisem Slovenec,' Mandiću! Ali, trajalo je dolgo, predno so sem Jugcsloven! Tako je učil narod na se ljudje pod silnim utisom vsega, kar so neštevilnih shodih v Trstu, po tržaški1 okolici in po Istri Zato so ga nasprotniki ljuto sovražili in zgodilo se je opetovano, da je moral iz okolice bežati pred kamenjem in revolverji zapeljanih in nevednih elementov. Kako neizmerna je bila ljubav Mandiće-va do naroda, kako je bila temu posvečena vsaka njegova misel, kako ga je neprestana mučila skrb za uscdo naroda, je pokazal celo v svoji smrtni borbi. Ležal je v nezavesti že več dni. Vendar je knel tu pa tam svitle momente. Malo dni pred smrtjo ga je obiskal naš tedanji glavni urednik Makso Cotič. Ko se je zavedel za hip, se je vspel z največjim naporom, prijel Cotiča za roko in šepnil: «Cotič moj, kaj bo z mojim naro-dom!» Koga ne bi pretresel v dušo tolik žar rodoljubja na pragu večnosti! Mandić je bil ena najdivnejših in najpopularnejših pojavov v dobi narodnega preporoda. Vsi važni dogodki so spojeni z nje-gcrv-fm imenom. Zato mu clhranja narod naš neminljiv in hvaležen spomin! Vse življenje »iatka Mandića se da označiti s tremi be- ideli in čuli, začelo razhajati Ko je odšel zadnji človek in se je grobje spraznilo, se je začela na lahno spuščati noč na zemljo. Noč — lepa, poletna. Zasijal je tudi mesec in posrebrnil drage kastavske grobove. In ko je vse naokolo postalo tiho in mirno, je zavel od Učke, kot vzdiih, lahen vetrič, se dotikal vrhov cipres, m se ob zamolklem šumu spustil na grob Matka Mandića in zamrl. Bil je to poljub Matere, tužne planine naše — poljub, ki je izpregovoril, kar ona ni mogla in znala izpregovoriti! Ho slovenski zasebni šoli se opisuje to teden VSAK m od 0—12 predpoldot Občri zbor Srdita borba med vodstvom socialistične stranke ik prirteii sodelovanja GENOVA, 5. Na včerajšnij predpoldanski seji je prišlo nasprotje med pristaši sodelovanja in pristaši Čistega in neomadeževa-nega socializma še jasneje do izraza nego na prvi seji tega važnega zborovanja. V imenu nasprotnikov sodelovanja so govorili poslanec Repossi, v imenu vodstva socialistične stranke bivši poslanec Corsi in ravnatelj lista «Avanti» Serrati. Stališče vodl-stva Splošne delavske zveze sta zagovarjala Reina m poslanec Zirardmi, oče znane resolucije socialistične parlamentarne skupine v prilog sodelovanju. Dokazovanje enih in drugih je bilo zelo zanimvio in posebno zgovorni so bili nasprotniki taktike sodelovanja. Kljub temu se je začelo na včerajšnji seji razodevati, da večina zboro-valcev odobrava stališče vodstva Splošne delavske zveze proti nepopustljivemu stališču vodstva socialistične stranke. Vsi govorniki brez razlike stališča glede taktike pa so naglas ali, da do razdora med proie-tariatom in socialistično stranko ne sme priti. Posebno so povdarjaH pristaši sodelovanja, da Delavska zveza ne namerava odpovedati zvezne pogodbe s socialistično stranko. Komunistični poslanec Repossi je napadal v svojem govoru obe struji v sedanji socialistični stranki. Rekel je, da so komunisti prisiljeni se boriti proti reformistom ravno tako kakor proti takoimenovanim «skrajnežem». Za te poslednje imajo posebno zaničevanje, ker da so oni krivi, da je revolucionarna misel v Italiji popolnoma pogorela. Na zadbjem občnem zboru v Ve-romi so komunisti zagovarjali enotno fronto in splošno stavko. Splošna stavka je spričo ofenzive gospodarjev postala očitna potreba in to so jasno dokazali tudi neuspehi delnih ~4=vk zadnjega leta. Komunisti so dalje za zvezo dela in za to, da Splošna delavska zveza pristopi k komunistični in-ternacionali. Dejstvo, da je ostala pri Amsterdamski internaciomali, spričuje, da je pristala na meščansko pojmovanje obnovitve dlržave. O fašizmu je rekel, da potmeni odpor meščanstva proti ofenzivi proleta-riata. Ako bi bile delavske zveze ostale v rokah revolucionarjev, bi se ne bilo faši-stovsko nasilje nikdar razvilo. Bivši poslanec Corsi, ki je dobil besedo za pesi. Repossi-jem, je bil bolj stvaren in se je takoj doteknil središča vprašanja. Glede fašizma je rekel, da je plod gospodarske krize in krize brezposelnosti. Je to mednaroden pojav. Njegove udarce je treba izdržati. Komunisti zahtevajo splošno stavko. Vodstvo stranke ni ne za ne proti, ono je zato, da se splošna stavka najprej temeljito pripravi Na naslov pristašev sodelovanja je povrdarjal, da naj nikdar ne mislijo, da se jim bo dovolilo, da bi sneli nasilno nastopiti proti fašizmu in s tem proti meščanstvu. Naša svoboda — je rekel — je nesvoboda za druge. Razredna borba se ne da odpravti in pri vsem gre le za to, kdo je močnejši. Stranki se očita, da nima programa. To na resnično. Stranka ima program, ki je zelo jasen, in predpisala ga je bila tudi parlamentarni skupini, ki pa se ni potrudila, da bi ga izvajala. Hočete li, da vam stranka da pooblastilo za sodelovanje? Tega vam ne bo dala stranka nikdar. Kdor hoče, naj gre v vlado, toda mi mu ne bomo nikdar pritrdili. Nato je govoril Reina, ki je zagovarjal stališče vodstva Spločne delavske zveze. Rekel je, da ima Delavska zveza praktičen program. Ako bi ga bila stranka sprejela, bi imeli danes boljšo vlado, kot jo imamo. Komunistom, ki zahtevajo splošno stavko, je očital nedoslednost, ker zahtevajo stavko, kljub temu da sami prerokujejo da bi bila brezuspešna. Po njegovem mnenju je borba proti reakciji mogoča tudi v meščanski vladavini, ker je vedno nekoliko meščanskih strank, ki jim je borba proti reak-ciji po volji. Misli da bi moral italijanski proletariat slediti zgledu nemškega, ki se je z vsemi močmi oklenil demokratske meščanske republike, da vsaj to reši pred reakcijo. V podobnem položaju se nahaja tudi proletariat v Italiji Ako zahteva Delavska zbornica od vodstva stranke, naj usvoji resolucijo poslanca Zirardinija, zahteva le nekaj, kar želijo tisoči organiziranega delavstva. Zahteva to, ker je to v sedanjem hipu edina pot, po kateri morejo kreniti delavsek množice. Poslanec Zirardini, duševni oče znane resolucije v prid sodelovanja, je določil v svojem govoru pojm sodelovanja, kakor si ga on predstavlja. On je predložil parlamentarni skupini resolucijo, kt zahteva naj se parlamentarna moč stranke izrabi. V ta namen naj se podpira vlada, ki bi bila voljna in sposobna vzpostaviti zakonitost v državi in svobodo za vse. To zahtevajo življenjski interesi italijanskega proleta-riata. On pa je le za posredno sodelovanje in odločen nasprotnik neposrednega sodelovanja v vlaoL Kot socialist bi glasoval proti vladi, v kateri bi sedeli socialisti kot ministri, toda na drugi strani bi podpiral vlado, ki bi zajamčila proletariatu svobodo razvoja, tudi proti volji strankinega vodstva. Ravnatelj Bata «Avanti» Senati je v svojem govora najprej qgotovil, da je zborovanje do sedaj že dokazalo, da vse delavske množice niso » sodelovanje. Poudarja, da se itatijamici proletariat ne sme razcepit?, pogodba med Delavsko zvezo in socialistično stranko mora ostati. Njegovi somišljeniki ne bodo šli h komunistom, toda tisti, ki hočejo postati ministri, bodo morali stranko zapustiti. Sicer pa da so vsi poizkusi sodelovanja do sedaj žalostno propadli. Tudi sedaj so rekli Nittijevci in popolari: Držite se okvira države in pristanite na varčevanje. Varčevanje pa pomeni po vseh državah prikrajševanje delavstva. Od leta 1912. dalje je bila socialistična stranka vedno proti sodelovanju in tudi tisti, ki zagovarjajo sedaj to sodelovanje, so bili proti njemu. Sedaj hočejo iti k tistim, ki jih tepejo po hrbtu. Toda socialisti bodo rajši hoteli biti tepeni kci nehati biti socialisti. Glede splošne stavke, ki jo zahtevajo komunisti, je rekel, da se tu besedo Porablja. Splošna stavka je revolucionarno sredstvo in tudi on je zanjo. Treba pa jo je pripraviti tako, da bo uspeh zagotovljen, Njegova skupina je proti sodelovanju in ne bo sledila desnici. Sodelovanje bi pomenilo konec socializma. Kakor se vidi se borita dve struji, od katerih bi prvo lahko imenovali strujo socialističnih realistov, drugo strujo sociali-stčnih idealistov. Včerajšnja seja pomeni velik uspeh v prilog prvih in v prilog misli sodelovanja. Fašisti zasedli Andrijo. — Splošna stavka v Bariju BARI, 5. Nemiri, ki so nastali v Andriji po smrti fašista Petruzzelija, se nadaljujejo. Fašisti iz Bari-ja so zasedli občino na vojaški način in jo držijo popolnoma v svoji oblasti. Včeraj so vdrli v tamkajšnjo Delavsko zbornico ter jo zažgali. V znak protesta proti fašistovskkn drvjaštvom se pripravlja v Bariju splošna stavka, ki se zdi, da je sedaj neizogibna. Oblastvo pošilja v Bari in Andrijo močne vojaške oddelke in druga pojačenja. Predilska železnica RIM, 5. Nova parlamentarna komisija za «Osvobojene in odrešene pokrajine« se bo poleg drugih zakonskih načrtov bavila v nujni Obliki tudi z načrtom, da se predilska železnica izroči zasebni industriji'. Razprava o tem se bo vršla prihodnje dni. STRANKE IN SKUPINE V RIMSKEM PARLAMENTU. Te dni so se obnovile v rimski zbornici tako imenovane parlamentarne skupine ali klubi posameznih strank. Parlamentarne skupine se ustanavljajo za eno leto in se morajo po enem letu zopet obnoviti, kar se je zgodilo, kakor rečeno, te dni. Vsaka skupina mora šteti najmanj 10 poslancev. Stranka, ki šteje manj zastopnikov, nima pravice si ustanoviti v parlamentu poseben klub ali posebno skupino z lastno pisarno. Tako se godi n. pr. poslancem nase Jugoslovenske narodne stranke, ki jih je samo pet, dalje nemškim poslancem iz Nemškega Tirola, republikancem in neka. terim drugim osamljenim poslancem, ki ne pripadajo k nobeni stranki. Vsi ti neznatni odlomki v parlamentu pa tvorijo skupno posebno skupino, ki se imenuje ravno radi tega »mešana skupina*. Lansko leto je bilo v rimskem parlamentu 11 skupin. Letos je njihovo število poskočilo radi razkola v italijanski demokraciji na 13. Vseh poslancev je v Italiji 528, a po posameznih skupinah so razdeljeni tako-le: 1. Agrarci (23). Aldi-Mai, Alice, Camerata, Casalicchio, Catalani, Chiggiato, Cirincione, Compagna, Crisafulli, Di Francia, Ferrari Gio-vanni,Fontana, Guaccero, Lanza di Scalea, Lo Monte, Mantovani, Marescalchi, Mariotti, Maury, Pucci di Benisichi, Rusćhi, Venino, Volpiiri. 2. Komunisti (13). Ambrogi, Bellone Giusep-pe, Belloni Ambrogio, Bombacci, Corneli, Croce, Galazzo, Garosi, Graziadei, Marabini, Rabezzana, Rcmondino, Repossi. 3.Demokrat| (42). Alessio Giulio, Bene delti, Benedu-ce Giuseppe, Bianchi Vincenzo, Car-boni Vincenzo, Cermenati, Cocco-Ortu, Colo-simo, Congiu, Corradini, Cucca, De Bellis, De FiKppis, DelBco, Facta, Fazio, Fazzari, For-giuele, Giolitti, Improta, Masciantonio, Mat-toli, Morisani, Murgia, Orlando, Pallastroli, Peano, Pellegrino, Pivano, Poggi, Porzio, Renda, Rosai, Rossi Cesare, Rossi Luigi, Ru-bilti. Sipari, Sitta, Soleri, Tamborino, Trollo, Villabruna, Zegretti. 4. Italijanski demokrati (36). Amatucci, Amendola, Bassino, Baviera, Bianchi Carlo, Buonocore, Caporali, Ciappi, Cuomo, Cutru-felK, De Caro, Di Maržo, Di Pietra, Falcioni, Finocchiaro-Aprile Andrea, Graziano, Janfol-la, Marracino, Mauro Clemente, Mazzarella, Mendaia, Mininni, Nitti, Palma, Paratore, Pa-scale, Perrone, Pezzullo, Presutti, Spada, Sguitti, Tinozzi, Vairo, Veneziale, Visco, Vi-socchi. 5. Liberalni demokrati (24). Belotti Bortolo, Bevione, Brezzi, Broccardi, Caccianiga, Calo, Capitanio, Carboni-Boj, Ciocchi, De Nava, Donegani, Ducos, Grassi, Larussa, Luciani, Miliani, Olivetti, Quilico, Raineri, Rossini, Tofani, Torre Andrea, Ungaro, Valenti Ettore. 6. Demokratični socialci (41). Abisso, Alba-nese Giuseppe, Arcangeli, Bartolomei, Bonar-di, Carnazza Carlo, Carnazza Gabriello, Ca-sertano, Colonna di Colonna di Cesar., Co-tugno, Cristofori, D'Alessio Francecesco, De Vito, Faranda, F«ra, Finocchiaro-Aprile Ema-nuele, Fuiei, Fumarola, Gasparotio," Girardini, Guarino Amella, Labriola, Lissia, Lofarc, Mancini Augusto, Nasi, Netti OUandini, Pan-camo, Pasqualini Vassallo, Persico, Piotraval-le, Sacchi, Sanna-Ranđaccib, Scialabba, Serra, Sorge Stancanetti, Tripepi, Tumiati, Vittoria. 7. Fašisti (31). Acei&o, Albanese Luigi, Ar-pinati, Banelli, Bilucaglia, Buttafochi, Capanni, Caradonna, Chiostri, Ciano, Corgmi, De Štefani, Devecchi, Dudan, Finzi, Gai Silvio, Giun-ta, Giuriati, Lancellotti, Lanfranconi, Lupi, Mazzucco, MussoKni, Ostinelli, Oviglio, Piatti, Pighetti, Sardi, Terzaghi, Torre Edoardo, Vicini. 8. Mešana skupina (32). Arcani, Baldassare, Caaepa, Cao, Cappa Innocenzo, Carusi, Chiesa Centi, De Andreis, GugUehni, Imperati, Lav-renči£, Lombardo-Pellegrmo, Lussu, MacreJli, Mas t ino, ■ Mazzolani, Orano, Picelli, Podgornik, Prunotto, Reut-Nicolussi, Sandroni, Šček, Scotti, Stanger, Tmzl, Toggenburg, Tuntar, Tallone, Walter, Wilfan. 9. Nacionalisti (11). Caetani, D Ayala, Fe-derzoni, Gray, Greco, Luiggi, Misuri, Paolucci, Rocco Alfredo, Siciliani, Suvich. 10. Skupina liberalnih demokratov (21). Benni, Camerini, Casaretto, Celesta, Co-dacci-Pisanelli, De Caprtani, Di Salvo, Fran-ceschi, Krekich, Lanza di Trabia, Marchi, Mazzini, Pesante, Petrillo, Philipson, Pogatsch-nig, Riccio, Salandra, Sarocchi, Tosti di Val-minuta, Valentini Luciano. 11. Popolari (106). Agnesi, Aldisio, Angelini, Anile, Aroca, Bacci, Banderali, Baracco, Ba-ranzini, Boggiano-Pico, Boncompagni-Ludo-visi, Bosco Lucarelli, Braschi, Bresciani, lirti-nelli, Brusasca, Bubbio, Cappa Paolo, Cappe-leri, Carapelle, Carbonari, Cascino, CasoJi, Cavazzoni, Cicogna, Cingolani, Corazzin, Co-ris, Curti, De Cristoforo, De Gasperi, Degni, Di Fausto, Fantoni, Farina, Farioli, Ferrarese Antonio, Ferrari' Adolfo, Ferri Leopoldo, Fino, Frova, Galla, Gavazzeni, Giavezzi, Grandi Achille, Grandi Rodolfo, Gronchi, Guarienti, Imberti, Jačini, La Rosa Luigi, Locatelii, Longinotti, Lucangeli, Manenti, Marconcini, Marino, Martini, Martire, Mattei Gentili, Mauri Angelo, Mauro Francesco Meda, Me-rizzi, Merlin, Miceli-Picardi. Micheli, Miglioli, Milani Fulvio, Montini, Negretti, Novasio, Pa-dulli, Paleari, Pecoraro, Pellizzari, Pestalozza, Petriella, Peverini, Piscitelli, Piva, Roberti. Rocco Marco, Rodinč, Romani, Rosa Italo Salvadori, Selmi, Sensi, Signorini, Speranza Stefini, Stella, Tamanini, Tangorra, Termini Tommasi, Tovini, Tupini, Uberti, Vassallo Er nesto, Zaccone, Zucchini. 12. Socialisti (122). Abbo, Agnini, Agosti none, Amedeo, Argentieri, Asseinnato, Baglio ni, Baldesi, Baldini, Baratono, Basso, Bellctt Pietro, Beltrami, Beltramini, Bennani, Bentini Bianchi Umberto, Binotti, Bocconi, Bogian chino, Bosi, Bovio, Buffoni, Buozzi, Bussi, Ca jjnoni, Caldara, Campanini, Canevari, Casalini Cavina, Cazzamalli, Cigna, Corsi, Cosattiai. Costa, D'Aragona, De Angelis, De Gicvann Alessandro, Del Bello, De Martini, Di Napoli Di Vittorio, Donati, Dugoni, Ellero, Ercolani Fabbri, Faggi, Ferri Enrico, Filippmi, Flor Florian, Frcntini, Galeno, Gallani, Gallavresi Garibottr, Giacometti, Gonzales, Groff, Inna morati, Lazzari, Lollini, Lopardi, Lucci, Malfi Maitilasso, Majolo, Malalesta, Mancini Pietro Marchioro, Matracchi; Mateotti, Mazzoni, Merloni, Mingrino, Modiglioni, Monici, Mon-temartini, Morgari, Mucci, Musatti, Nobiii Noseda, Pagella, Panebianco, Paolino, Pie-monte, Pieraccini, Pistoia, Quaglino, Ramella Riboldi, Romita, Rondani, Rossi Francesco Salvadaj, Sardelli, Sbaraglini, Scagliotti Smorti, Spagnoli, Tassinari, Tiraboschi, To-desehini, l,Tonello, TrevesV Trozzi, Turati, Vacirca, Vella, Ventavoli, Viotto, Volpi, Za nardi, Zaniboni, Zanzi, Zitocchi, Zirardini. 13. Socialisti-reformisti (26). Beneduce Al berto, Berardelli, Bonoani, Camera, Capassc Capobianco, Celli, Cerabona, Ciriant, Cocuzza De Berti, D'Elia, Dello Sbarba, Di Giovanni Edoardo, Drago, Faudella, Giuffrida, La Log-gia, Lombardi, Nicola, Lo Piano, acchi, Reale Sartta, Sandulli, Tortorici, Toscano. Jugoslavija Spor z Bolgarsko. — Zavarovanje mej Delegati k seji Zveze narodov BELGRAD, 5. Plenarna seja sveta Zveze narodov v Ženevi je odložena za 15. t. m. v svrho razprave o bolgarski obtožbi proti trem ostalim balkanskim državam. Jugoslo-venska vlada sedaj skrbno pripravlja ves dokazni material o razbojniških delih bolgarskih hajduhov. Pripravlja tudi dokaze, da so biil ti napadi organizirani z vednostjo in s podporo oficielnih predstav tel j ev Bolgarske. Neprespane* pa je dalje vlada v stikih z Atenami in Bukarešto, da se določijo vse potrebne odredbe za zavarovanje mej proti nadaljnim vpadcim bolgarskih hajdukov. Predvčerajšnjim sta bila imenovana delegata za sejo Zveze narodov dne 15. t. m. Jugoslavijo bodeta zastopala pri tej seji poslanik v Bernu MiIyuUn Jovanović, ki je s. stalni zastopnik pri Zvezi narodov in pa M. Ristić, ki je bil za časa turškega režima pred balkansko vojno srbski generalni konzul v Skoplju ter je dober poznavalec makedonskih četaških metod oziroma organizacij. SOFIJA, 5. Bolgarski poslanik v Bel-gradu Kosta Tcdorov in dr. Nejkov, bolgarski generalni konzul v Bernu, sta imenovana od bolgarske vlade zastopnikom pri Zvezi narodov v svrho razprave o upravičenosti bolgarske pritožbe, da jej groze Jugoslavija, Romunija in Grška z vojno. . . . ... BELGRAD, 5. Kakor poročajo bel grajski listi, sta notranji minister dr. Voja Marin-ković in vojni minister general Vasic na daljši konferenci razpravljala o vseh odredbah glede popolnega zavarovanja mej proti Bolgarski. BELGRAD, 5. Vesti, da uvedejo Jugoslavija, Romunija in Grčija vojaško intervencijo in da zasedejo gotove dele Bolgarske, da tako preprečijo vsak nadaljni razbojniški pohod bolgarskih četnikov, so v bistvu tendenciozne. Gotovo je le toliko, da bodo vse tri vlade pri Zvezi narodov skušale izposlovati dovoljenje, da si smejo popolnoma zavarovati svoje meje in da lahko ukrenejo vse potrebno v zaščito svojega obmejnega prebivalstva, ki je doslej zelo mnogo trpelo od bolgarskih oziroma makedonskih hajdukov. BELGRAD, 5. V ministrstvu zunanjih del je" bila predvčerajšnjim dopoldne daljša konferenca, ki so se je udeležili zunanji rr'r'ster dr. Ninčič, notranji minister dr. Voja Marinković in vojni minister general Vašić. Razprava se je v bstvu vodila o zavarovanju mej v južni Srbiji proti Bolgarski. Po končanem sestanku je vojni minister odšel v generalni štab, kjer je imel razgovor s šefi generalnega BELGRAD, 4. Ministrski preite in 30 jih je bilo težko in lahko ranjenih. NajŠtevilaojle m s tega vidika najnevarnejše ljudstvo so bili ravno naši predniki — stari Slovani. Vsled tega je popolnoma naravno, da sta frankovska država na zapadu in bizantinska na vzhodu smatrali Slo, vane takoj v začetku za največjo politično nevarnost, ker so s svojim Vsled spletk nemške v*£me je papež Štefan V. prepovedal slovansko bogosšui-je in Rastislavov naslednik Svatopiuk je moral vse Metodove učence izgnati ia svoje države. Slovanski duhovniki so zbežali tedaj v balkanske slovanske države: sko vero. Obe državi sta začeli takoj v začetku (že v VII. stoletju) proti našim prednikom nekako «sveto vojsko*, v kateri so obenem s krščanstvom Sirili tudi svojo politično moč. Namen tem protislovanskim mi Anglila Anglija in judovsko vprašanje LONDON, 5. Churchill je rekel v odgovoru na neko vprašanje o Palestini, da bo Anglija držala besedo, ki jo je dala sions-stom v 1. 1917. Angleška vlada bo storila vse, kar bo v njeni moči, da omogoči judovskemu plemenu, naseljevanje naših prednikov v kraje, kjer prebivam*? sedlaj, že Arvno končano in obra-J zovale so se bile te prve slovanske države na Balkanu in v Srednji Evropi. Stari Slovani so našli v novih seliščih večinoma krščanska ljudstva*. Njim samim pa je bila krščanska vera tuja, bili so pogani Z njihovim prihodom na Balkan m v Srednjo Evropo se je torej poganstvo po teh krajih zopet razširilo in naši predniki so tedaj krščanstvo popolnoma zopet iztrebili. S tem svojim nastopom pa so postali sovražniki tedanjih velBcih krščanskih držav: frankov-ske države na zapadu m bizantinskega carstva na vzhodu. Ti dve državi sta bili glavni za ščitnici krščanstva proti navalom vseh nekrščanskih ljudstev, ki so ob času velikega preseljevanja narodov uničila zapadno rimsko carstvo in grozila, da* uničijo obenem tudi vso tedanjo kffftčansko civilizacijo. kljub vsem prizadevanjem le slabo, napredovalo. Na drugi strani pa so se obenem z ustanavljanjem nemških duhovnij po ozemlju naših prednikov prišel je v ali tudi nemški kolonisti, in so domači živelj sistematično izpodrivali. Tedaj so uvideli domači slovanski knezi, da slovanskemu ljudstvu ni zadosti, da se p »kristjani, temveč da mu je potrebna tudi slovanska cerkvena organizacija. To se da doseči le na ta način, da se preskrbijo ljudstvu domači slovanski duhovniku Veliko-moravski knez Ratislav, ki se je prvi zavedal te potrebe, je poslal vsled tega svoje odposlance v Carigrad, glavno mesto bi-zantmskega carstva, s prošnjo, naj bi poslali na Moravsko duhovnike, ki bi znali slovanski jezik. Rastislav se je obrnil v Carigrad za to, ker so se bili med tem balkanski Slovani pokristjanili in ker se je vsled tega zanašal, da bo le v Carigradu mogel najti take duhovnike. Tedianji cesar Mihael je Rastislavovi prošnji res ustregel m poslal 1. 863. na Maravsko brata Konstantina (pozneje Cirila) in Metoda. Pred svo-jini odhodom p« sta Ciril in Metod sestavila slovansko abecedo in prestavila na slovanski jezik evangelije in druge cerkvene knjige. S tem neprecenljivim darom — s cerkvenimi knjigami pisanimi v slovanskem jeziku in s slovanskimi črkami, sta prišla na Moravsko. Knjige, ki sta £h pr nesla s seboj, so bile prve slovanske knjige sploh. Slovani so dobili na ta način svoj pismeni jezik, svoje pismo, ki je za vsak narod izhodišče vsake kulture. Konstantin in Metodi nista prišla med Slovane le kot oznanjevalca krščanske vere v slovanskem jeziku, temveč kot prava kulturna delavca in kot začetnika slovanske duševne kulture sploh. Kot učitelja sta kmalu izobrazila domače mladeniče v duhovnike, uvedla sta »Iovansko bogoslužje in izpoclovala od rimskega papeža, da je priznal slovanski jezik kot liturgični jezik. Leta 870. je bil Metod imenovan za panonsko - moravske-ga škola in tako se je slovanska cerkvena organizacija razprostirala doli do Save. Leta 885. — 6. aprila — pa je škof Metod umrl in po njegovi smrti je začela propadati tudi njegova veličastna zgradba. no sedaj, ko se je začelo resno govoriti o zopetnem zbližanju obeh cerkva, se nam razodeva njuno delo med našimi predniki v vsej svoji veličini, ker čutimo, da je združenje slovanskega sveta v verskem obziru mogoče le na podlagi, ki sta jo uslvarili pred več kot 1000 leti oba slovanska apostola. MoDni prorokl Dr, Henrik Kanner prepoveduje v zanimivi razpravi, kako se vsa nemška povojna literatura tudi z dokazovanjem, da ni nič res, da bi bili Nemčija in Avstrija hoteh' svetovno vojno in da bi bil po n;eni krivdi izbruhnil svetemu požar. Bivši ministri, diploroatje, generali pišejo svoje «spomine» v ta namen. Ali vsaka nova objava — pravi Kanner — dokazuje končno ravno nasprotno. In istotako redno iščejo potem branitelji starega režima nove dokumente. Tako se redno ponavl-ja ta igra, ki spominja na zgodovino starega proroka Bileaina, ki je bil šel tja ven, da bi preklel, a je moral slecbivič blagcslcvljati. Sam« da se tem novim BiLeamom dogaja narobe. Hoteli bi stari režtm blagoslovlajli, pa ga morajo vendar le preklinjati. Tako se jitn ie zgodilo tudi z največjo nemško vojno publikacijo: «Nemški dokumenti o izbruhu vojne«. Slavili so jo kot najsijajne,«o obrambo prejšnje vladavine. Danes pa je niti ne oraemajo več, ker so drugi zasledili v njej kaj neprijetne resni'ce. Ista usoda je namenjena tudi vsem novejšim in bodočim takim spisom. Tak spis so «Bavarski dokumenti o iabruhu vojne». Tu so podana tudi poročila bavarskega poslanika na dunajskem dvoru barona Tucher-ja v letu 1914. Mož je bil torej tako rekoč na izhodišču svetovne vojne. Službeno tolmačenje teh poročil govori le o «veledomtšljavosti Srbov*, ki da so za vse dobrote, prejete odi avsiro-ogrske monarhije, vračali le črno nehvaležnost. V resnici pa ni v poročilu Tucherjevem niti besedice o tem. Pač pa je neposredno po atentatu v Sarajlevem pisal Tucher bavarskemu kralju sledeče: »Monarhija je težko bolna. Pogreške, ki) jih je zagresala že leta v notranji in vnanji politiki, se seda/? maščujejo. Sovraštvo do Srbov, ki ga pod Obrenoviči nil bilo, se je vzgajalo skoro da sistematično. Sadila ga je sebičnost agrar-cev, dalje ga je razvijalo izkoriščanje od strani avstrijske industrije, a pognala do viška ohola politika na dunajskem Ballplatzu,» Se danes se razširja — pripoveduje Ka-nner dalje — bafka, da je cesar Franc Josip, ta pretvezni «iknez miru», mrzil vojno ter da so ga le njegovi svetovalci potisnili v vcjno. Dalje se širi bajka, da ni res, da bi bil BerNn ščuval Dunaj k vojni, marveč da je hotel pomirjevalno vplivati. Baron Tucher pa je v resnici dne 11. julija poročal bavarskemu ministrstvu za vnanfe stvari: «Cesar (Fran Josip) se nagiblje k najostrej-šim ukrepom in podpira ga pri tem Berlin!» Znano je, da je v tistem času obstojalo navzkrižje med ogrskim ministrskim predsednikom grofom Tiszo, kateri je priporočal Ie zgolj diploma tične korake proti Srbiijr, m grofom Berchtoldom in Conradooi, ki sta bila za vojno. Cesar Fran Josip pa sc je postavil na stran teh dveh vojevitih svetovalcev in je poklical nemškega cesarja na pomoč proti Ti-szi, kar je zlomilo tudi odpor tega poslednjega proti vojni! Zagovorniki prejšnje vladavine zavračajo z ogorčenjem cčitanje, da sta osrednji državi v letu 1914. hoteli motiti mir. Trdfijo, da si je Av- PODLISTEK I. S. TURGENJEV: RUDIN (Iz ruščine prevedel It«b Vonk.) (39) — Nikakor ne! — je počasi odgovorila Aleksandra Pavlovna: — čemu si to mislite? Jaz vas ne razumem popolnoma, toda smešno se mi ne zdi. — Od takrat pa do danes smo> postali razvitejši, seveda, — je nadaljeval Ležnjov: — zdaj bi se nam utegnilo zdeti vse to otročje ,. . Toda, ponavljam, Rudinu smo bili tedaj hvaležni. Pokorski je stal neprimerno vise od njega; Pokorski nam je vdihnrl ognja in meči, toda včasih se je čutil trudnega in je molčal. Bil je nervozen, bolehen človek; če pa je enkrat razpel svoje peroti, — moj Bo(g, kako visoko je poletel! Dvignil se je def same nebesne modrine! A Rudin, ta čeden m postaven dečko, &e je izgubljal večkrat v malenkosti, tudi je spletkaril; z velikim veseljem se je vtikal v vse, vee je hotel opredeliti in po^ Niffđnv* hritn* Tanomfamt nI nit* dar mirovala... politična natura! Jaz ga opisujem, kakšen je bil tedfej. Žatibog pa se ni v ničemer izpremenil. Zmio pa- tudi svojega nazir&fija ni izpremenil... pri petintridesetem letuj... Malokateri more to o sebi reči — Sedite, — je rekla Aleksandra Pavlovna: — čemu tavate po sobi kot kakšno nihalo? — Tako mi je prijetnejše, — je rekel Lež-njov. In ko sem začel v kratek Pofaorskega, Aleksandra Pavlovna, sem se takorekoč prerodi!: umiril sem se, posegal v razgovor, učil sem se, radoval se in postal pobožen — skratka, bilo mi je, kot da sem stopil v cerkev. In resnično, ko se spomnim naših sestankov, moj Bog, koliko presunljivega je bilo v teh sestankih f Predstavljajte si: pet ali iest nrfariih ljudi se je sestalo, na mizi gori edina1 lojeva sveča, slab Čaj s starani, skoraj neužitnimi bitkoti; toda če bi bili videli nafte obraze, Če bi slišali nafte pogovore! V otek navtfuienje, lica zaiuJels, im burno bije jo in govorimo vam o Bogu, o resnici, o bodočnosti človeštva, o poezij, — rfttMi smo govorih nezmiselnosti, nsvdaftevali m nad malenluMfta& todbi kal satof • •. Pokor- ski sedi s prekriianimi nogami, bledo lice podpira 2 roko; a oči m« kar tako bieste. Rudin stoji sredi sebe in govori, govori krasno — prav kot mladi Demoeten pred Šumečim morjem; raskuštrani poet Subo-tin vzklikne od tama do časa kakor iz sna*, štiridesetletni burft, sin nemškega pastorja, Scheller, ki je slovel med nami za najglo-bokejšega misleca zaradi svojega večnega, uerazrušljivega molčanja, je nekam posebno svečanostno molčal; — sam veseli Ščitov, Aristofan naših sestankov, je utihnil in se samo smehlja; dva aH trije novinci poslušajo s svečanostno naslado ... A noč leti tiho in nag?o kakor na krilih. Jutranji mrak vstaja, ko se razhajamo: gi-njeni, veseli, pošteni in trezni (na pijačo ni tedaj nihče niti —Mil), % neko prijetno utrujenostjo na duši... celo na zvezde za-upnejše glodaš, kakor da so nam bKžje in bolj razumljive... Ah! divni časi so bih tedaj in nočem verjeti, da bi biK minuli brez ■adu! Ne niso minuli brez sadu — niti za one, ki jih je *Hitnj» prr-«r razočaralo... Kolikokrat sem srešal take ljudi, ki so bili ■oji nekdanji IstnHil ZA m t*, da se |e poživmil ta ali oni, toda zadostuje, da it- v umazani In temni sobi odmašil pozabljeno steklenico parfuma ... LeŽnjov je umolknil; njegovo brezbarvno obličje se je razgorelo. — Zaradi česa sta se sprla z Rudinom? — je vpraiala Aleksandra Pavlovna, z začudenjem strmeč v Ležnjova. — Nisem se spri Ž njim, ampak sem se razstai ž njim, ko sem ga v inozemstvu dodobra spoznal. Sicer pa sem se mogel že v Moskvi ž mjam spreti. 2e »tedaj si je dovolil z menoj nelepo šalo. — Kaj je bilo takega? — Evo, kaj je bilo. Jaz ... kako bi to povedal? ... ne prilega se k moji osebi. ., jaz sem se od nekdaj kaj lahko zaljubil. — Vi? — Jaz. To se vam zdi Čudno, kaj ne? In vendar je tako .. . No, in zgodilo se je, da sem se tedaj zaljubil v ljubeznivo dekle .... Toda čemu vendar me tako gledate? Jaz bi vam mogel povedati o sebi neko stvar, ki je veliko čudnejša? Kakšno stvar, Če smem zvedeti? — Pa dobro, povem vam tudi to. V tistih moskotvkđi časih sem zahajal po noči na ljubavne sestanke... in s kom, kaj si mislit s 7 Z mlado lipo na koncu vrta. Objemal tem tanko in vitko deblo in meni se je zdeloi, da objemam vso prirodo, a srce se mi je širilo in kipelo, kakor da bi se resnično vsa priroda vanj zlivala ... Evo, kakšen sem bil tedaj!____In. kaj še? Ali mislite, da nisem pisal stihov? Pisal sem jih milostiva, celo dramo sem spisal, dramo po Manfredovem vzorcu. V' številu oseb je nastopala prikazen s krvjo oškropjjenimi prsi, a ne s svojo krvjo, pomislite, ampak s krvjo človeštva sploh... Da, da, milosrtiva, ne izvolite se čuditi . .. Toda začel sem pripovedovati oi svoji ljubezni. Seznanil sem se z nekim dekletom ... — In ste prenehali hoditi na sestanke z Hpo? — je vprašala Aleksandra Pav-olvna. — Prenehal sem. To dekle je bilo silno, dobro bitje, vesel:h, jasnih cčesc in zvon-kega glaska. — Lepo opisujete, — je pripomnila & smehom Aleksandra Pavlovna. — A Vi ste pa strog kritik, — je rekel Ležnjov. — To dekle je živelo s priletnim očetom... Sicer pa se ne bom spuščal v> P°drotmosti. Povem vam samo to, da je bila predobra — kadarkoli si jo vprašal, naj t3 nalije pol čaše čaja, ti ga je nalila tri četrtine! ... Tretjega dne po prvem srečanjv V Tista, dst 4 Stran Hi potožil kit* _ § svojim i ■tutoviti mir precf Srbi. Baron Tac ker pa Je te 14. .Hočejo 4ati noti Map _ t Bri da bodo potem, ko bo not« odklonjena« prisiljeni takoj začeti z vojaško opendfot* Isrfočasno je poročal Tucher o Topnem načrtu proti Srbijji - Ce bo odgovor Srbije na ultimatum oaklo- a3en, kar u BaUpUtzu žeHjo.....U Dalje navajap branitelji Avstrije, da je ta mislila le na vojno proti Srbiji, ne pa proti Ru-ftp. Tucher pa je poročal že dbe 18. julija 1914.: •Na Bafiplatru se bojijo, da se Srbija pokaže odjenl^vo, ker bi to otežilo takojšnji udar. Dalje tneiino za slučaj, da bi Rusija ne dovolila lokaliziran'-a spora s Srbijo, da bi bil sedanj trenutek ugodnejši za obračun, nego vsak po- Dalje se razširja trditev, da je bila Avstro-Ogrska ž« 31. julija voljna privoliti v posredovalni predtog nemškega cesarp in angleškega državnega tajnJta, da pa fe rusk^ celotna mobilizacija, ki »o doznali zanjo istega dne, preprečila to namero Avstro-Ogrske in pa posredovanje nemškega cesarja. Tucher pa je poročal dne 31. julija: • Poizkus posredovanja* od s>trani nemškega cesarja, uveden na željo ruskega carja, je ce-Hr Fran Josip odklonil, češ, da bi ponovna adt, z dne 3, t. m. se bavi z dogodki na kumentih, ki prihajam braniteljem krivcev iz Goriikesn — po svorie. Napoveduje za torkovo »eđaj dezorganizirane Rus: je, ter pravi, da tuda jtevflfco strašna razkritja na račun goriških lo ne bo koristilo tem novodobnim — Bil&a-; slovenskih barbarov. Radoveden sem bil, kaj Bsoni.___ i tako groznega naj bi bili zakrivili naši bratje - na Goriškem. Prečita! sem in vfdel, da je gora Politično flrffio Jfflnosf e=-— - ----- ■ ■ D. M. in kapela poškodovana. Da so to storili Slovenci, je go-tovo, ker je preiskava ugoto- Podpisani vabi člane na 6§[ V torek 11. T prostorih t kava ugc j vila, da ima eno ukradenih slfic — župnik na Srp eni ci! * Popoln™ pravf, da župnik oporeka tej trditvi, dopisnik pa mo — ne veruje! Mi , . , ... ; pa pravimo: ko se stvar pojasni po ljudeh, ki lu se bo vršilo , ^ paXBaLj0t sc bo vide4o, da se ne gre tu za t. m. na Opčinah pri Trstu, drugo, nego za obsodbe vreden slučaj tatvine, restavracije Kstte. Začetek ■ s katero g. župnik seveda nima ničesar opra- L 38.— .L 39.50 . L 6.50 . . I 9,— . L 28.— . .L 80.— L 130.— Bombaževine Crepe, bombaževinast, najmodernejše risbe . . .L 2.20 Vol le, bombaževinast, fant. barve.......L 4.20 Etamin modni ...............L 4.80 Crepon, bombaževinast, enobarven ...... L 6.50 Tiskano blago, rožnato, za kmečke obleke ... L 7. — Kovčegi iz vulkan, vlaka.........L 45.— Škatle za klobuke, iz vulkan, vlakna, velike okr. L 75.— Kovčegi, usnjati ročni........ L 80.— Necessa're, usnjat . .........L H O.— Listnice, ženske iz safljana, s srebrom .... L 25.— Milo, dišeče,..............L 2.— Kolonjska voda ....L 3.50 točno ob 9.30. DNEVNI RED: 1. Naša politična organizacija, pokrajinska in osrednja, . 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. V TRSTU, 3. julija 1922. Odbor Političnega društva «Edinost* Drsvne vesti «Goriški Straži« in «Pučkemu Prijatelja*. V komentarjih «Goriške S traže» in «Pučke-ga Prijatelja« glede preosnove nase politične organizacije so se rabili izrazi ga tudi m nameravali Ponodbe pod .Pa*a» na upravniitvo. 1320 prevzeti; vendar pa mi je razdn srečo, če- J ^ tudi moram danes s hladnim razumom pri* DRUŽINI, ki lis prevzela dve posestvi v gornji znati, da mu dolguje m za to hrvaležnest I "Istri v najem za več let, se iščeta. Ponudbe Toda takrat sem prišel skoraj z uma. Rn-.! pod «PosestVo» na upravnStvo. 1321 din mi ni hotel škoditi, — nasprotno! po OCULAS. Zelo važno! Zunaj občine Sv. Križ na Vipavskem, stanujoče, semkaj pristojne osebe, katere niso prosile za vpis v seznam italijanskih državljanov v roku do 25. maja POZOR! Krone, korale, zlato, plaHn in zo- 1922 — objavljenem v Osservatore Triesti-^alMdS T* - T - v njih lastnem interesu poživljajo, ------- da vložijo tozadevne prošnje, opremljene z ette:"^VKk° mi95' družinskim (krstnim) listom na generalni i civilni komisarijat v Gorici najpozneje do ' 15. avgusta t. 1. MESTNO ŽUPANSTVO SV. KRIŽ, dne 4. julija 1922. SVINEC mehek (olovo) žino. Naslov Kuret, S SREBRNE KRONE plačam L 1.72, goldinarje L 460. Poodares št 6, I. nadstr. 1210 EGIPTOVSKI profesor gralologije pove ka-sektor in usodo življenja. Sprejema od 9 do 7, Gorica, Piazza Vitteria 4, L 1189 Naznanilo Slavnemu občinstvu najvljudneje priporočam svojo dobroznano krojačnico. Cene od L 20.— do 60.—. Finejše delo po dcigo-vvemz. Istočasno naznanjam, da imam zastopstvo, ter ▼ zalogi najboljše, svetovna znane šivalne stroje «Singer». Lastnik Fran Sberna, Divača 29 SOBA, mebHrana, z dvema posteljama se od- da s hrano boljšima gos vanni 10, III. Prime. ia poste! poaoma. Via S. Gio-1316 POROČNE SOBE od L 1400.— naprej, jedilne sobe od L 2000.— naprej, se prodajajo v svoji prokleti navadi pa je vsak ramah življenja, bodisi svojega ali tujega, z bese-h dami tako oglodal kakor lačen pes kost. Začel nama je razlagati najina čuvstva, najino medsebojno razmerje, učil naju je, kako se imava vesti, prav po despotsko _ je zahteval od naju račun o vseh najinih I SLU2KINJA obenem kuharica, s spričevali, se čuvstvih in mislih, hvalil in grajal naju je,f sprejme. Pralnica via Battisti 20._1318 celo dopisoval je z nama, pomisKte!.. . STENOGRAF — strojepisec v slovenskem, s kratka, popolnoma naju je amed^l. Saj bi; grbohrvaiskem. italijanskem ia nemškem je- gjkladiiču. via U dine 25. WO 1317 s predmetom svoje ljubezni; malo je manjkalo, da ga nisem sam na to priganjal. — No, sedaj vidim, za kaj ee gre, — ga je prekinila Aleksandra Pavloma. — Rudin vam ie prevzel dekle in tega mu ne morete itak ne prišlo do poroke tedaj, toliko raz-j s od ti os ti mi je še vedno ostalo, toda pre-* živela bi bila gotovo ie nekaj mesecev W tista iditi Pavla in Vilami je; nastala so n^* spo razum ljenja in vsakovrstne težboče* skratka, vsa atvar je portala bedasta. Koo^ čalo se |e s tem, da se je Rudin nekega le-: pega jutra v teku svojega brbljanja prepri-čal, da je njetfo*a sveta prijateljska dr!M nost obvestiti e vsem njenega poštam 3g: očeta, in to je tisdi napravfl. , iDaliPl HBa na prodaj v Škrbini pd Komna. Ima štiri velike in dve mali sobi, mlatilnico, skedenj, imenitno podzemeljsko obokano klet, vodnjak, hlev, senik in vrt. Pojasnila v Trstu ul. Vettor Carpaccio 14 (vogal Besenghi) pritličje, levo, od 16 do 18 ure. (461) 72 Uvozna in izvozna tvrdka Gebiislo & Domeniš Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 lastno skladišče v prosti lukl št. 4 opozarja na novod šle velike partije stekle-nine, porcelane, eroaitirane kuhinjske posode in najrazlične ših šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenahv - Vse blago |e češkega izvora. - Dr. A. Grusovin specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcloniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 In od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternolf. 60) ŠIRITE »EDINOST ziku, absolviran gimnazijec, starejša moč, dolgoletni vodja odvetnike pisarne. Oče radi zboijtanja plače primerse službe. Dobra priporočile, zmerna zahteva. Pisati pod -J. S. 85» as upravniitvo. . . . 1319 KAJBOLilE crtate za olepSenje kože, proti, liftam la petfam, ndla, toflstne pripomočke: ^^ tekaraa v M. Bistrici 2M! M. AITE PO0TEUC z vzmetjo sa L 120—. H L iO.—, vmeoti L 55*— ia| ss p*4*ja via Foadsrte X 1281 Trsi — Vfta Nazzlnl štev. 37 (prej Via Nuova) — Trst nsznanj/ceaj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko Izbero blaga za moSke in ženske obleke, platna, bombaževine, volnenih odej. Žimnlc In vatiranib odej lastnega Izdelka, trliža, volne ta žiflte, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da )e iMMfciUJnis z bogato izbero vseh potrebKin za pomlad in poletje po najzmernejSlh cenah. Stran IV. ►EDINOST« T Trstu, dne 6. jut ja 1922. Beračeve ia berači. Berači so bili in bodo. {Toda v Trstu se od pamti v ©kov ni toliko bera-Bfio kakor sedaj. Nekdaj smo imeli svoje črnine berače, ki so bili vsem znani in imeli počene kraJe v mestu, kjer so lahko prosil*. &azun tega je bila navada v Trstu, da so berači hodili ob sobotah po trgovinah in uradih, Jcjer so bili tudi nekaki stalni gosti in zato znani in so vsled tega tudi vedno dobili miloščino. Ta način javne dobrodelnosti je bil nekako urejen. Danes tega ni več. Po ulicah se sreča nenavadno dosti beračev. Će hodiš četrt ure po mestu, si gotov, da boš videl najmanj Štiri do pet beračev, ki ti molijo svojo roko nasproti. Ti so najbolj pošteni. Imajo take telesne poškodbe, da so res reveži, in računajoč nanje se postavijo na ulico ter vsled tega najmanj dobijo. Seveda so tudi med njimi taki, ki so vse prej nego «berači». Pisec teh vrstic je nedavno bil slučajno na sodniji in je na svoje začudenje v V. oddelk i kr. preture prisostvoval pravdi, v kateri e bil tožen mlad berač. katerega redno vidi v okolišu Oberda-novega trga, na plačilo 500 lir, ki ph je dolgoval kot ostanek kupnine za neko hiso. Vidimo pa druge oblike beračenja, ki so ne samo neprijetne ampak pred vsem tudi nevarne. Kdo ne pozna stare gospe y klobuku, čeri-o oblečene in s torbo v roki, ki ves dan leze po TrsLu, se najrajši približuje gospodom tor im v kratkih besedah pove zgodovino «di vaa povera decaduta*? Starček, ki s svojjm strašnim, močnim glasom «prepeva» vedno eno in isto «Bionda, la bella bionda* uphva veselo, toda na nervozne ljudi m na bolnike irora uplivati uničujoče, ko po pol ure muci kako ulico. Ta starček odpira celo vrsto « imetnikov, ki obiskujejo javne lokale, in spravljajo v obup goste. Omenjamo tu, da so žVtev teh c.umetnikov* pred vsem lokali srednje in niž e vrste, ker se gotovo ne shajajo bogataši. Vsiljivi violinisti, penzionirani tenorji, raztrgani soprani, dolgočasne kitare, deklama-torji, akrobati sledijo včasih drug drugemu. Kai takega je bilo dovoljeno nekdaj samo o pustu. Človek bi moral biti več nego radodaren, če bi n. pr. kako nedeljo popoldne presedel več nego eno uro v kakem lokalu v Bar-kovlah. Najbolj pa se je razpasla navada, da vsi mogoči ljudje hodijo po zasebnih h»sah- L»an na dan lahko računaš na 3 do 4 obiske. Večinoma so to mladi, zdravi ljudje, ki pravijo, da so brezposelni. Deloma bo to res, toda vsakdo ▼e, da je ta način beračenja najbol; priljubljeno sredstvo pri tatovih, da si ogledajo kraj, kjer bi se dalo izvršiti ka^o < operacijo*. Prostor, nam ne dovoljuje, da bi bolj obširno opisali vse neštete oblike beračenja v Trstu; ni tudi treba, vsakdo ve in vidi, da je tako. Kje so vzroki? Povsod je danes slabo, toda v Trstu še daleč ni najslabše. Kolikor smo sami v zadnjem času videli različna mesta in kolikor nam drugi pripovedujejo, ne pade število beračev nikjer tako v oko kakor v 1 rstu, niti na Dunaju ne. Vsa krivda gre oblastvom, ki se za ta pojav v mestu popolnoma nič ne bri <5ajo. In ironija hoče, da imamo ravno v 1 rstu največ zakonov, ki se bavijo z beračenjem m s potepuštvom: avstrijski zakon, ki je še v veljavi, in določbe italijanskega kazenskega afe-kona, ki je stopil pri nas v veljavo dne 1. aprila 1922. Oba zakona sta dobra in človekoljubna, le oblastva manjkajo, ki bi ta zakona vzela v roke. Upamo, da se bo te naše vrstice prav razumelo. Edini naš namen je, da pomagamo pravim revežem. Vsi radi damo in pomagamo, toda gotovost hočemo imeti, c£a je tisti, kateremu daano. potreben, vsaj, bolj potreben nego mi sami. Zato morajo skrbeti oblastva. Zakaj danes mso taki časi, da bi vsakdo mogel izvrševati lepo krščansko načelo: Boljše, da das desetim in je te en sam revež med njimi, nego 'da ne daš nobenemu in trpi revež. Druiftven« vesti Slov. društvo «Balkaa». Danes ob 20 in pol običajni sestanek; vabljeni so v prvi vrsti tovariši, dežja, da bi namočil. Kmetje ne bodo pridelali niti semena za prihodnje leto. Sena ni niti polovica od lanskega leta, tajko da bomo prisiljeni prodati živino. Najbolj prizadeto je selo Malija in okolica. Kdo bo trpel te sušne «odškodnine«? Kmet sam. Iz Čraikala. Menda ni potreba posebno povdariati, da je širjenje kulture (prosvete) med ljudstvo podlaga njegovega gospodarskega blagostanja. Naši Istri pa manjka eno in drugo, saj ni zastonj upravičen izrek «tužna Istra». Ali samo spoznanje ne rodi sadu — treba je dela. S svojo lastno močjo se moramo dvigniti, iti preko malenkosti, da pridobimo mesto v človeški družbi. Združiti se moramo vsi, najpeti vse naše sile do skupne koristi, tu ne sme biii osebnosti. Človek z dobro voljo ne sme imeti zaprek, odstraniti jih mora z dobroto ali pa s silo. ^ Da se odpomore temu se je sklical dne 25. junija t. L v Crnikal sestanek z namenom ustanoviti podružnico društva «Prosvete», katera je z veseljem odposlala svoje predavatelje. Namen je bil združiti dele občane Dekani, kakor tudfc one dolinske. Najboljši dokaz razum enja je bil, da se je ljudstvo iz vseh krajev odzvalo vabilu. Med mnogobrojnim občinstvom se je opazilo gg. učitelje g. župana iz Dttkani ter mnogo* drugih resnih možev iz Zazida, Podpeča, Loke, Rižane, Ospa, Gabrovice in Dekani. Zbranim je g. Medvešček z vznesenimi besedami raztofanačil pomen tega sestanka, nakar je g. Urbančič iz Trsta jasno in jedrnato izčrpal pomen in namen društva Prosvete. Navdušenje je bilo splošno, raz obraze se je brala dobra volja. Nekako začudeno so zrli v človeka, ki je z neslanimdi dovtipi motil njih prepričanje in z komunističnimi frazami delal razdor. Kljub temu malemu poskusu, če se ga smemo tako imenovati, da bi se zborovanje motilo, je ilmel sestanek lep uspeh in upamo, da bo imela Prosveta v Črnemkalu kmalu delavno podružnico, kft bo združevala vse sile, ki so voljne m sposobne za delo, brez izjeme. I KDOR HOČE KAJ ^CUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR ISCE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« t f O o o OOO ČJ o o o o ooooo Gospodarstvo Zgodovina rublja pod sovjetsko vladavino. — «£chi e cottimairftU imajo zanimivo razpravo o tem predmetu, katero v glavnem po snemamo: Pred vojsko je veljal en šterling okrog 10 rubljev. Sedaj stane nekaj čez šest miljonov sovjetskih rubljev. Tudi drugi papirnati rub-lji, kakor Romanovski, Kerenskijevš itd., so izgubili mnogo od svoje vrednosti, toda ne v taki meri. Go-tovo je, da so na padanje rublja vlivali tisti vzroki, k? so imeli za posledice tudi padec drugih evropeiakih valut. Toda na ruski rubelj so uplivali tudi vzroki, katerih ne srečamo v nobeni drugi evropejski državi. Kajti mod tem ko so se druge vladfe trudile, da bi dvignile svoio valuto, je delala sovjetska vladla do sedaj na to. da rubelj kolikor mogoče potisne navzdoL Ta originalna politika sovjetske vlade je temeljila na teoriji razrednega boja, ki mora dovesti do vesoljne socialne revolucije. Razlastitev industrije in razlastitev premičnega in nepremičnega premoženja buržuazije, ki sta predstavljati prve korake sovjetske vlade, nista mogli upogniti gospodarske in finančne sile buržuazije. A da bi buržuazijo popolnoma uničitf, so bolševiki začel/ preplavljati Rusijo z bankovci. Sovjetski papirnati rublji so se razširili preko vse Rusije. Poleg njih pa so v teku Romanovski in Ke-renskijevi rublji, ki so več cenjeni. Vsakdo jih sprejema, med tem ko se kmetje branijo sprejemata sovjetske rublje. A špekulanti so na romanovs,kih rubljih zaslužili milj. Prevladalo je pri široki masi kmetov mnenje, da ko bo «odpravljena* boljševička revolucija in se bo povrnil «red», bo boljševiški denar uničen ter bo stopil zopet v veljavo Romanovski in Ke-renskijev rubelj. Stvar je šla tako daleč, da se je plačevalo za 100 carističnih rubljev 100.000 sovjetskih. V začetku leta 1921, so bile odpravljene rezerve v zlatu. Rubelj je umiral in ž n$žm je umirala buržuazija. Kmetje niso hoteli sploh dajati več blaga za rublje. Sol je nadomestila zlato. Z omotom šivank v roki se je moglo prepotovati Rus$o s tem, da se je z eno ši-vanko plačevalo dolge prevoze. Navajamo tu številke, ki ph je podal finančni komisar na IX. vse ruskem sovjetskem zborovanju: (Na prvem mestu so letnice, na drugem množine rubljev, na tretjem razmerje predvojnega rublja napram poznejšim). Leta 1917 (rublji v prometu v miljonih) 9.225, fvrednodnost predvonega rublja) 3.18, teta 1918 27.312, 16.30; leta 1919 61.264, 103.00; leta 1920 225.06, 1.670.00; leta 1921 1.168.598, 12.900.00. „ , Konečno se je sovjetska vlada vendar zavedla, da je njena polit&a nevarna za njo samo. In naenkrat je začela posnemati izglede evropskih buržuazijskih vlad: skuša vzeti denar iz prometa s tem, da postavlja najne-verjetnejše cene n. pr. za tramvaj, za znamke itd Vlada je priznala, da preobibca denarja ni dobro ampak strašno zlo. Toda kljubu vsem ukrepom vlade rubelj pada dalje. V oktobru 1921. je stal 1 predvojni rubelj 60.000 rubeljev, v februarju 1922. 150 000 a danes stane še mnogo več. Sovjetska vlada je skušala vzdigmti vrednost rubla s tem, da je izdala nove rublje z napisom, da vsak novi rubelj velja 10.000 prejšnjih. Narod pa si napravlja sam svoje cene in .kmalu se je plačalo za nov rube tj ne 10.000 ampak 100.000 prejšnjih. Po vsem tem nastaja vprašanje: ali se je izplačal veliki komunistični poiskus, radi katerega je toliko miljonov izgubilo svoje življenje in je bila velikanska, bogata dežela gospodarsko uničena? Jadranski Almanah za 1. 1923. Poziv vsem daševnim delavcem Naša založba v Trstu se je odločila, da izda za prihodnje leto «Jadranski almanah*, ki naj bo verno zrcalo in najlepši izraz vsega življenja našega naroda v Julijski Krajini. Obsega naj kratke informativne članke o vseh panogah: kulturi, politiki, kmetijstvu, socializmu, nar. gospodarstvu, dijaštvu, učiteljstvu, naših društvih in kulturnih organizacijah itd. Poživljamo tedaj vse naše kulturne delavce v Julijski Krajini, naj po svojih strokah sodelujejo. Članki naj bodo kratki in jedrnati, da bo slika našega naroda tembolj mnogostranska in popolna. Vsi rokopisi naj se pošljejo najkasneje do 30. junija t. 1. g. Francetu Bevku, Gorica, Via Carducci 4, z izrecno pripombo «za Almanahi«. Uredništvo «Almanaha» je poverjeno veščim rokam drja Alojzija Resa. Ker je almanah zasnovan kot strnjen oris vsega našega kulturnega, političnega in gospodarskega položaja v Julijski Krajini, smemo in moramo pričakovati najširšega odziva in sodelovanja vseh duševnih delavcev na tem ozemlju. Trst, 1. maja 1922. Naša založba. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU lica Roma vogal nI. Rizzini. — Lastna jalali. Dclaiika glavnic* In r«*«rviil saklad K C. SI. 22J.000.00® IziiSoji ftalnho nt tusfti ia ntBialničae transakciji. == Uradna ura od-1-13 ■ AMBULATORIJ s« spolna, Sifllltitna, kolna in otroika boloznl 44 D.ra G. & A. De Leo Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno zdravljenje sifllitične brezni, zoženja in vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifilitifnih okuženj. Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Gorica, Plazza NicoldTommaseo (Piazzutta) 8 oooaoooooooocaoaG yvyyv7vvrwrfvwvvyvyvyyvy¥'wvvy KNJIŽEVNA NOVOST! ŠEST MLADINSKIH IGER Spisala Josip Ribičič in Ivan Vouk. Izdalo in založilo društvo Prosveta v Trstu. Cena broš. knjigi 5 L, vezani 7 L. — Cena posameznim snopičem 150 L. I. snopič Jos. Ribičič: «V r a ž e», tro-dejanka. II. snopič Jos. Ribičič: «Škrati», dvo-dejanka in «Pri Sv. Petru®, enodej. III. snopič Jos. Ribičič: «Č u d o d e 1 n a s r a j c a» in «M 1 a d j e» enodejanki. IV. snopič Iv. Vouk: «T r i j e snubci*, tri slike. Na proda; v naslednjih knjigarnah: J. Štoka, Trst, ulica Milano, Trani, Trst, ulica Cavana, Kat. tisk. dr. v Gorici, ulica Carducci, kakor tudi pri «Prosveti», Trst, ul. Fabio Filzi št. 10, I. Srebrne Krone In zlato plačujem po na]ul$]ih cenah ALOJZIJ FOUH M Plazza Garibaldi št 2 8 (prej Barriera) Tržaška Mlnita in hrcnllnla registrovana zadruga z omejenim poroStvom, uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. 49 IVAN KERŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz ahsihfa. steklovine, lesa in tmailiraas prsti. TRST — Piazza San Giovanni Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje mo 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne ure za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. felef. 25-67. ALESSANDRO LEVI-MINZI wiade,iRnet!orM vla Malcanton 7-13 Absolutno konkurentne cene.