STVOt J9S# Murnu LJUBLJANA f t. 186 Poštnina poračunjena (C. C. en la posta} V Trste tis« fahaja vsaki dn rjntraj razen ponedeljka. Naročnina; sa 1 mw L l—« © Uecec« L 22.—, pol t«ta L 38.—, celo leto L 75.—, ▼ inozemstvo niiiM ■L 6-50 vet — PouoczM itevilke 30 rt. — OflasalDa za 1 mm ptotlai V tir o kosti 1 kolone (58 mm): sa trgovski a obrtne otftaae L L—, sa mmrt-p^if^« vabila L 1-50, oglasa denanik Avodov L 3U, Oglasi na prvi strani L o, 5« avgusta, 1928. - teto VI, Posamezna Številka cent. Letnik L!!l NO Uredništvo m trpramiitvo: Trst nlica S. Francesco d'Assisi 20. Te« leion 11-51. Dopisi oaj te pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« macije In denar ps upravni! tvu. Rokopisa se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo. — Last. zaloiba in tisk Tiskarne «Edinost>» Poduredniitvo v Gorici; ulica G losu 4 Cardecci It 7. L n. — Teki. It 337« Glavni in odgovorni urednilu proL FSUp Petie. Dekletu v moki O miši in moki smo že slišali in brali. Saj je že v izreku. Komu, ki zaspano gleda, rečejo: «Gleda kakor miš iz moke*. O dekletih v moki pa še nismo slišali. In vendar je resnica. Naša mestna in nekatera podeželska dekleta danes neizmerno hrepenijo po tem, da bi gledaia iz moke ko miš. O tem sem hotel že pisati. Prehiteli so me najmanj trije daljši in več krajših dopi?nikov. Pu nič ne de. O tem lahko pišemo vsak dan, vprašanje ho vsak dam boij aktualno. Saj se jf mnogo pisaio tudi o plesu, a po ne kodi plešejo dalje kakor za stavo. Vsak. pove misel na svoj način in kaj pametnoga doda. Dobro je tudi, da se oglasi več ljudi, sicer bodo mislila naša dekleta, da je bil le kak star očanec, ki je prijel za pero in malo pogodrnjal. Dve stvari sta, ki se z razva-dami «luksusas> uvajajo iz mesta na deželo. S pudrom, barvili, mažami, s svilenimi oblekami in drugimi spakami gre obilo denarja v p?. i nič. To je eno. Drugo pa je, ua nasa podeželska dekleta niso s tem nič lepša, ampak grž-a, «0, +o pa že ni res!» bo protestirala ta in ona podeželska lepotica. Seveda, po važi pameti to ni res. Počakajte, da vam povem. Ali poznate opice? Če jih ne poznate, ste gotovo slišale praviti o njih. Doma so v Afriki in se obnašajo prav po — opičje. Opica namreč vse posnema. Vidi svojega gospodarja, da kadi, tudi ona mora prižgati cigaro. Natakne si celo očala na nos in vzame časnik v kremplje, toda radi tega Še ne zna brati. No, pride kmetsko dekle v mesto in služi pri gospodLKaj-pada, tam vidi gospe in gospodične, ki si pudrajo obraz z dišečo moko, usta in lica si pobarvajo z rdečo, obrvi pa s črno bu-rvo. Tudi nohte si namažejo in jih drgnejo pol ure. Slednjič si obujejo še čeveljčke, ki so tako ozki, da vidijo zvezde radi bolečin v prstih in zašume na ulico... Seveda, to je vabljivo. Zdravo dekle, ki pride z dežele, ni toliko samostojno, da bi se pogosto ne sramovala svoje prirodne lepote, ki jo ima od Boga, misli si, da mora popraviti lica z bledo-to, usta z rdečico, dišav je treba In negovanja nohtov, ozkih čeveljčkov in svilene obleke, ki jo obleče samo parkrat za ples. Kadar gre domov, se posebno rad«, pokaže taka, saj to je edina prilika, da vidijo ljudje, kaj je postalo iz nje. Zdajci pa jo obkrožijo tovari-šice. Ogledajo si jo od nog do glave, vsaka od svoje strani. Vse na nji je novo, vse na nji je zanimivo in zavidanja vredno. Na stotine malih vzrokov je, ki zapeljejo noša dekleta, da pričnejo po opičje posnemati iz mesta prinešene razvade. Tako se kmalu zgodi, da imamo polno vas svilenih oblek, polne hiše dekliških, iz moke gledajočih obrazov, barvan i h ustnic in kar Je še podobnih reči. Priznati moramo, da ni pov-sodi tako. In prav je, da ni povsodi tako, tudi upamo, da povsodi tako ne bo. Saj še niso vsa dekleta izgubila zmisla za prirodno, nepokvarjeno lepoto. Vendar moramo z žalostjo dognati, da plevel razvade rad raste in bo, če ga ne bomo izru-vali, bohotno prerastel vso nji-vo. Tako vsaj kaže. Žalostno je, da so nekatera naša dekleta izgubila čut za lepoto in se sramujejo naravne zagorelosti, ki prihaja od solnca in od dela, se sramujejo rdečih lic, ki prihajajo od zdravja, in bi rade postale blede in izlizane mestne gospodične. £e ima katera že tako do dna pokvarjen okus, se ne moremo prepirati z njo. Trdila bo svoje in delala svoje, naša beseda pa se lahko prime tistih, ki še niso tako daleč, da bi ne mogla nazaj. Priznajmo si, da mnogo pripomorejo k širjenju te mode tudi domaČi fantje. Ce se raje sukajo okrog polizanih gospodi-čen in z njimi govore, si mislijo fte ostala dekleta, da morajo bfti taka, da bodo fantom ugajala. Ce bi fantje prezirali take mestne spake, ki zaidejo na vas, bi bilo v tem oziru kmalu drugače. Dekleta bodo. videč. da jih fantje take nočejo, kai kmalu ubrala drugo pot. Sploh pa si težko mislim duševno zdravega kmečkega, fanta, ki bi resno mislil na tako z mestnim kičem obiedičeno in z barvami pomazano dekle, ki zna sicer «pucati» lica in nohte, a ne bo znala po ribati sobe in oprati plenic. Na tem mestu naj se v tolažbo našim dekletom dotaknem še dejstva, da tudi mestne gospodične ne smatramo radi pu-dranja in barvanja za lepše. Tudi one bi bile mnogo lepše, če bi bile naravne. In bolje bi bilo, če bi znala posvetiti proste ure kakemu koristnemu delu kot pa kvarjenju svojega obraza in telesa. Dežela rada posnema. Če pravimo, da orihaja iz mesta slab zgled na deželo, bi morali skrbeti, da bi prihajal tudi dober zgled. Zaman je, če pišemo mnogo o tem, a si mislijo podeželska dekleta: mestni gospodje pišejo, mostne gospodične 7>a niso nič boljše. To je res! ^ Če obsojamo razvado na deželi, moramo obsojati razvado tudi v mestu, ki je kvarna v denarnem in lepotnem oziru prav tako kot na deželi. Ne obsojamo stvari samo radi tega, ker se, kot nekateri pravijo, «ne tiče, da bi se kmetska dekleta tako nosila kot gospodične,« ampak zato, ker so take razvade kvarne in potratne tako za mesto kakor za deželo. V teh besedah smo se sicer dotaknili samo ene strani vprašanja. Nič manj važno ni tudi vprašanje potratnosti v tem o-ziru. Pomisliti moramo, koliko denarja gre za te stvari. Ne zdi se sicer mnogo, a «kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača.« Če bi danes imel ves tisti denar, kar ga na deželi izdajo za «lepotiia», bi lahko napravil velikanske dvigalne. priprave za dviganje vode iz Soče, s katero bi lahko namakal polja od Solkana do Mirna in bi se ne bilo treba bati suše. In tako zapravljanje se godi v časih, ko splošno tožimo, da ni denarja. Po vrhu vsega je to tudi socialen greh. Za luk sns bi smeli iz-dajati denar le tedaj, kadar bi bili prepričani, da imajo vsi ljudje potreben kruh in streho nad glavo. Za luksus, ki je škodljiv zdravju in naravni lepoti, pa niti takrat ne. Tako, dekleta! Če hočete, da postanete čez leta blede gospodične, ki bodo izdale zadnjo li-rico, da izgine zadnja sled naravne lepote, le skočite v moko. po farbaj te se čez nos in ušesa, prišpičite si nohte in jih izgladite, da boste imele na vsakem po eno zrcalo. Če pa hočete postati dobre žene, pridne gospodinje, matere bodočega rodu, pustite neumne razvade raznih degenerirancev, ki so zapisani smrti, in hvalite Doga za svojo naravno lepoto, ki je najboljša, naj trajnejša in n&j plemenitejša. Bog varuj, da bi hoteli s tem reči, da ne smete biti čedno o-pravljene, v vsakem oziru prikupne. Mislimo pa, da je toliko zdravega čuta v vas, da- boste znale same dobiti mejo med dobrim in slabim, med naravnim in spačenim. F. B. Skltiitev prijateljske ii mm med Italijo in Abealnijo RIM, 4. Dne 2: avgusta je bila v Adis Abebi podpisana prijateljska in arbitražna pogodba med Italijo in Abesinijo. Pogodbo sta podpisala Ras Tafari, a-besinski regent in prestolonaslednik, ter kr. polnomočni minister Ćora. Pogodbi je priključena konvencija glede ustvaritve abesinske proste cone v As-sabu (Eritreja) in glede zgraditve ceste iz abesinskega ozemlja do omenjenega italijanskega pristanišča v Eritreji. » Povodom sklenitve pogodbe sta si Ras Tafari in comm. Co-ra izmenjala v monarhovi palači napitnice, v katerih sta poveličevala prijateljske odnošaje, ki vladajo med obema državama, ter se zavzemala za večji razmah trgovinskih odnošajev. Trdvoratnost francoskih komunistov PARIZ, 4. Tukajšnji list «Hu-manit£» napoveduje, da se bo vršila kljub vladni prepovedi v IvrjTi napovedana komunistična nrotivoina demonstracija. Izjavi gurala hleja IbjeliiiitaiiilUa • uspehih polarne ekspedicijo RIM, 4. Nekemu uredniku lista cE^illante* je general Nobi-le podal daljše izjave o tečajni ekspediciji, naglašujoč pred vsem znanstvene uspehe, ki jih je dosegla. General je upravičeno omenil, da je mogoče prav soditi italijansko ekspedicijo le tedaj, če se pogleda v zgodovino drugih velikih zračnih eks-pedicij, ki so se bile odpravile v arktične kraje od Andree-ja dalje, nesrečnemu raziskovalca, ki je upel, da bo v navadnem balonu preletel Severni tečaj. No- se nadaljnje PARIZ, 4. (Mornariško ministrstvo je naznanilo, da se iskanje letalca G-uilbauda, polarnega raziskovalca' Amundsena in njunih tovarišev sistematično nadaljuje. Francoske ladje in letala bodo iskala še" nadalje vse dotlej, dokler jim njihovega prodiranja na vse strani ne bodo zabranile neugodne vremenske prilike. Kri žarke «Strassbourg», ki razpolaga z dvemi letali, «St. Quintin» in «Roosevelt» preiskujejo Barentsovo morje južno Svalbardskih otokov in da- bena izmed dosedanjih ekspe-dicij ni mogla doseči vseh onih «' jje p^jti zapadu, znanstvenih ciljev, katere si je biia postavila. Italijanska ekspedicija pa je to vsaj deloma dosegla, kljub nesreči, ki jo je bila zadela. Polet «Italije* pomeni že sam po sebi vztrajnostni rekord za polete nad tečajnimi kraji. Zrakoplov je plul nad ledenimi pustinjami dva krat toliko ur kakor «Norge», preletel pa je skoro tri krat tako dolgo pot kakor "VVelkins v svojih tečajnih poletih, namreč skoro 9000 km ^Izjaviti moram,« je naglasi! general Nobile, oda je bila ekspedicija organizirana v zgolj znaTiStveno svrhe in da sem jo skozi dolge mesece potrpežljivo pripravljal s sodelovanjem in pomočjo velikih inozemskih u-čenjakov in izvedencev v polarnih vprašanjih. Bil sem v stikih s Švedi, Norvežani in z Nemci; imel sem več razgovorov z Nansenom in s specialisti na berlinski univerzi. Podrobna in vestna znanstvena priprava me danes upravičuje, da lahko z vso resnostjo rečem: če bi nam bila nesreča prizanesla, bi uspehi, katere bi bila dosegia ekspedicija, odmevali po vsem sve-tu.» General je naglašal. da se je zrakoplov -Itnliae Air zadnjega prav dobro izkazal. Več ko dve sto ur se je boril proti viharjem in prestal težke preizkušnje. Nobile je nadalje izjavil, da ga je le srečen slučaj prinesel 24 maja nad Severni tečaj. Ni pa res, kar so nekateri trdili, da je na vsak način hotel biti z «Italijo» nad Severnim tečajem na dan obletnice vstopa Italije v vojno. Poleti so se morali izvršiti v aprilu in maju. Tega prepričanja sta bila tudi profesorja Behounek in Malragreen. Tudi ni res, da je bila ekspedicija improvizirana. Prvi krat je general Nobile mislil nanjo v maju 1926 in se je potem marljivo pripravljal nanjo. MM M iil imffi nadaljnj čeuoev b m isk< la pustinji RIM, 3. Načelnik vlade je včeraj sprejel državna podtajnika adm. Siriannija in on. Balba, s katerima se je dolgo razgovarah Kakor poročajo listi, je adm. Sirianni dobil navodila za nadaljnja iskanja ponesrečencev «Italije», ki jih je ovoj zrakoplova zanesel na ledeno pustinjo. Adm. Sirianni je dobljena navodila sporočil takoj poveljniku Romagni, ki poveljuje na ladji «Citt& di Milano*. Kakor poročajo iz Milana, je odbor prve italijanske zračne ekspedicije za pomoč ponesrečencem zrakoplova «Italia» poveril kiparju Adolfu Wildeju nalogo, da izdela vzorec za svetinje, ki se bodo razdelile posadkam italijanskih in inozemskih letal, katera so sodelovala pri iskanju in reševanju ponesrečencev. «CittA di marnm na poti proti Svalbardem TROMSOE, 4. Danes opoldne je odplula ladja «Citt& di Milano« proti Svalbardskim otokom. Na ladji se nahajata tudi dve italijanski letali, ki sta pred dnevi prispeli v Tromeoe. Ladja «Braganza» bo v kratkem, ko se bodo pričela raziskovanja na zapadu Svalbardskih otokov, odplula do otoka Foyna, kjer se bo usidrala in služila kot o-pora letalom, ki bodo iskala skupino, ki je ostala pri zrakoplovu. _______ , BSME? ffliioa sto za mednarodna delovna vprašanja RIM, 4. Pri ministrstvu za zunanje zadeve se je ustanovil stalen odbor za urejevanje mednarodnih delovnih vprašanj. Odboru predseduje zunanji minister ali pa njegov zastopnik, tvorijo ga pa: a) državni pod-tajniki ministrstev za zunanje zadeve, za nacionalno gospodarstvo in za korporacije; b) zastopnik vlade pri upravi mednarodnega delovnega urada; c) načelnik oddelenja za Družbo narodov pri ministrstvu za zunanje zadeve; č) glavni ravnatelj za dek> pri ministrstvu za nacionalno gospodarstvo; d) glavni ravnatelj za upravniške posle pri ministrstvu za korporacije in v gotovih slučajih i« prometnega ministrstva glavni ravnatelj za trgovinsko mornarico. Odbor bo proučeval vsa mednarodna delovna vprašanja; izrekal bo svoje mnenje glede vprašanj, ki spadajo v delokrog mednarodne delovne organizacije, pred vsem glede konvencij, ki jih ta organizacija predlaga, in podobno. Prrc niti e psijstng lefcta ki Je odletelo iz Pariza preko Atlantskega oceana PARIZ, 4. Letalo »Maršal Pil-sudski», s katerim sta odletela včeraj zjutraj z letališča v Le Bourgetu pri Parizu, je tekom jutran^.h ur prispelo nad ocean, še tekom popoldneva bi bilo moralo dospeti do Azorskih o-tokov, a ga ni bilo. Letalo je brez radioaparata in so spričo tega ž njim onemogočeni vsi brezžični stiki. Na letalu je bilo 6250 litrov bencina, kar bi zadostovalo za 7800 km dolgo pot. Motor letala proizvaja 650 konjskih sil. Letalo se more v najboljšem slučaju vzdržati v zraku 48 ur. Ker z letalom ni brezžičnih zvez in ker rabi do New Yorka okrog' 40 ur, bi moralo nocoj o-krog 22* ure pristati na newyor-škem letališču. Vendar pa je čudno, da se letalo ni opazilo s kakega parnika sredi oceana, odkoder bi potem gotovo prišla kaka vest o poteku tega poleta. V prvih popoldanskih urah je prispelo z N- . a zemlje sporočilo, da tam še niso prejeli nikake vesti o obeh poljskih letalcih. LONDON, 4. Popoldanski listi so prinesli naslednjo radiobrzo-javno vest z angleškega parnika «Amakura»: «Ko smo se davi ob peti uri nahajali na 46° 20* severne širine in 20* 4* zapadne dolžine, smo opazili letalo, ki je sicer prihajalo od zapada. Nad pamikom se je obrnilo proti severu in kmalu izginilo za obzorjem. Letelo je v višini kakih 500 metrov z veliko brzino. NEW YORK, 4. Iz poročii ladij «Amazura* in «Aznec» sledi, da sta s« poljska letalca obrnila na-«aj proti Evropi. Morda so se jima pokvarili kompasi in sta se letalca spričo tega izgubila Ob ameriški obali je ozračje meglena in piha lahen veter. kralj mm planinah SARAJEVO, 4. Javljajo iz Han Pijeska, da se je davi kralj vrnil v Han Pijesak. Preteklo noč je prebil t šotoru na Jabučki planini Včeraj popoldne se je kralj odpel jai do Pievlja in si ogledal Bijelo polje in Sagulice. Prebi-mlstvo, ki Je kralja spoznalo, mu je povsod prirejalo prisrčne ovacije. Po2or v raođniSnlcl ▼ bližini Spezije SFEZIA, 4. Iz še ne pojasnjenih vzrokov je sinoči ob 21.30 izbruhnil požar v smodnišnici pri Panigagliji, ki je last kr. mornarice. Požar, ki je bil viden iz mesta, in pokanje nekaterih eksplodirajočih granat sta povzročila nekakšen alatnu med prebivalstvom Spezije in vasi, katere leže ob zalivu. Radi takojšnje intervencije o-blastev in gasilcev kr. mornarice se je pa posrečilo, omejiti požar na dve sami lopi, ki sta bili demolirani. Ob 1.30 zjutraj je bil požar po-gašen. Trije gasilci kr. mornarice so bili ranjeni, vendar pa je samo eden zadobil težko poškodbe. (Štefani). ' M piši pnpovedii&o Okrožnici načelnika vlade in on. T ura ti j a RIM, 4. Vlada in vodstvo fa-šistovske stranke sta razposlala te dni vsem prefektom kraljevine oziroma pokrajinskim zveznim tajnikom navodila, glasom katerih je sleherno nadaljnje nižanje plač prepovedano. Tako določala okrožnici načelnika vlade ter tajnika fašistovske stranke on. Turalija. fiflKfta bo letina o It ll l glasom statističnih podatkov? RIM, 4. Danes je bil objavljen buletin za poljedelsko in gozdno statistiko, kateri vsebuje razne podatke o letošnji letini. 2itni pridt-lek bo — glasom teh podatkov — znašal 64 milijonov kvintalov, kakor je napovedal tudi minister za nacionalno gospodarstvo. Pridelek rži se ceni na 1,663.800 q, ječmena 2,448.600 q, pridelek ovsa pa na 6,921.200 q. _ Ameriški visokofiolci na posetu v Bžmn RIM, 4. Tiskovni urad faši-stovske stranke sporoča, da je on. Turati sprejel danes v palači «Vidoni» skupino visofcošol-cev, ki so prišli v Italijo na poučno potovanje, organizirano od fašistovskih univerzitetnih skupin. Gostje, katere vodi g. Miller, predsednik ameriške nacionalne visokošolske zveze, so člani delegacije, ki se bo udeležila X. kongresa mednarodne dijaške zveae v Parizu. Novi predsednik zaveda za hiše državnih nameščencev RIM, 4. Finajični minister Mo-sconi je ustoličil danes v svojem kabinetu novega predsednika nacionalnega zavoda za hiše državnih nameščencev princa Boncompagni-ja-Ludovisi. Novi predsednik je poslal on. Musso-liniju vdanostno brzojavko. Italija in angleško-irancoski dogovor PARIZ, 4. «Echo de Paris» piše, da Italija ne bo pristala brez pogajanj na angieško-francoski pomorski dogovor, ker hoče o-hraniti popolno svobodo glede rabe podmornikov v Sredozemskem morju. Vlfllfarl v Rimu RIM, 4. Včeraj popoldne je prispel iz Genove v hidroplanu poveljnik Viglieri, ki je danes poročal državnemu podtajniku v ministrstvu za vojno mornarico o življenju pri «Rdečem šotoru». Mu savtftu sprejet ob prihodu v Epir PREVEZA, 4. Epir je sprejel Venizelosa z velikim navdušenjem. Venizelos je zbrani množici govoril o progTamu vlade, naglašujoč potrebo po močni vladni večini, ki naj nadaljuje delo politične in finančne državne obnove. Posebnemu mestnemu odposlanstvu je Venizelos ponovno zatrdil, da si bo njegova vlada — v kolikor se tiče zunanje politike — vedno prizadevala o-hraniti mir ter gojiti dobre prijateljske odnošaje 9 sosednimi državami. «Prizadevajmo si,» je nag-lasil ministrski predsednik, «da bomo dobro živeli ▼ državi, kakršna je sedaj, zakaj njene meje so kljub poslednjim porazom dovolj široke, da lahko v njih tive vri Grki, če jih bo le družilo mirno in plodonosno deftoj» DVA Wiiaalfl9 mazila n^fl li 114 Id dpi rafliaiM K T H kurja očesa i Dobiva M v vseh lekarnah« pe znižani ceni L 3.— fMgjfll mm fla Ter S. Piro 13. Iriutc Zakon o đržaoljanstoa sprejet na včerajšnji seji jng»-slovenske narodne skupščine BEOGRAD, 4. Današnja seja narodne skupščine je potekla mirno. Na dnevnem redu je bila najprej obtožba proti bivšemu prosvetnemu ministru dr. Peri-ču — včeraj smo pomotoma beležili, da se je zadevna razprava že zaključila in da je skupščina zavrnila obtožbo. Sicer pa ni danes nihče posegel v razpravo o tej obtožbi in je bila na ta način zadeva prav kmalu rešena. Proti obtožbi je glasovalo 150 poslancev, zanjo 7, trije poslanci pa so oddali prazne glasovnice. Zatem je prižrci v razpravo načrt zakona o državljanstvu. Načelnik vlade dr. Korošec je podal daljšo izjavo, v kateri je zakonski osnutek utemeljeval na obnovi načel, ki so se vzela v poštev pri sestavljanju načrta. O načrtu sta razpravljala nato še Nemec dr. Krait in zemljoradnik Lazić, ki sta kritizirala nekatere določbe predloženega načrta. Razprava je bila s tem zaključena in je bil načrt zakona o-rflržavljanstvu sprejet s 151 glasovi proti 12. Nato je predsednik dr. Perić zaključil seio. Prihodnja se bo vršiia v pondeljek ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu bo razprava o deklaraciji dr. Koroščeve vlade. Danes dopoldne se je sestavil skupščinski odbor, ki ima proučiti načrt zakona o konvencijah, sklenjenih v Nettunu med Italijo in Jugoslavijo. V tem odboru zastopa radikale 9, demokrate 6 poslancev, SLS, muslimane in zemljoradnike pa po dva poslanca. Radića gre na bolje ZAGREB, 4. Stjepanu Radiću je bilo danes bolje. Zdravniki so beležili: žila 102, tempeiatura 37°. Na željo pristašev IISS v Zagrebu in bližnji okolici se bo jutri ob 9. uri dopoldne darovala svečana služba božja pod milim nebom na Markovem trgu za čim prejšnje okrevanje Stjepana Radića. Jutrišnji službi božji bo prisostvovalo tudi vodslvo KDK. _ Vihar v Španiji MADRID, 4. V minuli noči je nad osrednjimi pokrajinami Španije divjal silen vihar, ki je opustošil vsa polja in vrtove. Tudi mnogo hiš je bilo poškodovanih. Telefonske in brzojavne zveze so pretrgane. Tudi železniški promet je skoraj moral biti prekinjen. Novi angleški poslanik v Pariza PARIZ, 4. Predsednik republike Doumergue je danes uradno sprejel novega angleškega poslanika Williama Tyrrella, ki mu je izročil svoja poverilna pisma. Drobne vesti Najgloblji rov. V rudniku, kjer kopljejo zlato, in sicer v rudniku Villago-Deep v Transvalu (Južna Afrika) je največja globočina. Rudnik s>eže do 2200 metrov. Spravljanje ljueli in materijala iz takih globočin je seveda težavna naloga da ne govorimo o prezračevanju in ohlajevanju jame. Da bi vodil rov nar ravnost v teko globočino, ni bilo mogočo, a tudi no pri poroči ji vo napraviti. Vrvi bi morale biti že radi svoje lastne te&o predebele. Najprej gre rov do osemnajstega nadstropja oziroma pod po d ja do goločine 1200 m. Od tu vodi rov po&ev do dva in tridesetega pod pod ja. Ta rov je sicer dolg 1200 metrov, toda ker vodi pode v, gre v globino le 700 m. Od tu z gtabočine 1900 m vodita dva rova zopet navpik in sta globoka vsak po 300 m. Ce bi Slo za železo ali premog, bi se podjetje obotavljalo, toda ker gre sa zlato ni ljudem nobeno delo in nobena glavnica velika dovolj. Vse zapreke se premagajo, saj donačajo v tem o-ziru stroški tisočeren dobiček. A*3To;j«ia Aseitotrrc AHAL J81H.J tL V Trsta, dno S. avgusta 1928. Tedenski pregled TRST, i. avguata 1928. ITALIJA k Pri četkom tegu tedna so se povrnili t Rim general Nabile In ostali rešeni člani italijanske polarne ekspedicije razen poveljnika Viglierija, ki se je ločil od njih v Vero ni ter se odpeljal v Borghetto Santo Spiri-to, kjer ga je pričakovala njegova mati Generala Nofcileja pa ftn Cecionija, Biagija in Troja-nija je ljudstvo pozdravljalo na ivseh postajah od Brennerja, kamor jim je šel naproti bol čanak j prefekt, pa vse do Bologne In Rima. Na rimski postaji je množica v torek zvečer predrla cei o vrste orožnikov in preplavila postajo. Prispeli so kmalu po 23. uri in se takoj odpeljali na svoje domove. Tri dni nato je bil Zappi pri državnem podtajniku mornarice admiralu Sirianniju, kateremu je predložil podrobno pismeno poročilo o 42-dnevnem napornem potovanju, ki so ga nastopili Mariano, prof. Malm-ereeen in on koncem meseca maja od Nobilejevega taborišča protizapadu, rešiteljem naproti. Dva dni, preden so se rešeni člani ponesrečene polarne ekspedicije povrnili v domovino, pa so listi ugotovili, da je moskovski list «Yečernaja Moskva« v nekem pretveznem poročilu letalca Čuhnovskega kot prvi pri-oesel vest, ki se je potem naglo •*azširila po Evropi in povzročala veliko ogorčenje. Po tej vesti t)i bila Zappi in Mariano poje-lia švedskega profesorja. Toda ta izmišljena vest je bila nemudoma dementirana. Zappi je izjavil, da je profesor Malmgreen umrl in da sta potem 011 in Ma--iano še 13 dni stradala in zmr-covala, preden ju je rešil ruski edo4omec. Ko se je te dni razširila vest > angleško-francoskem sporazu-nu glede omejitve pomorskega >boroževanja, o katerem bomo še pozneje govorili, in ko je «avzel napram temu sporazumu svoje stališče zapadno evropski tisk, so se izrazili o njem tudi * talijanski listi. Zaenkrat pravi nilanski «Popodo d'Itala», da ie Italija vedno naglašala pravico, da si uredi po svoji lastni potrebi pomorske sile, ki bi ji bile kdaj priznane po kaki konferenci o omejitvi pomorskega 7boroževanja. Obenem pa ne bo nikoli pripustila, da bi se glede pomorskega oboroževanja zapostavila katerikoli sredozemski vlasti. Seveda je pri tem v prvi vrsti mišljena Francija, ki se je oila še pred vojno — takrat spričo naglega naraščanja ^mške-ea prestiža na morju — sporazumela z Anglijo, da je na Se-venem morju zagospodarila angleška mornarica, na Sredozemske pa francoska. Po propasti nemške vojne mornarice je ta sporazum sam po sebi izgubil svojo veljavo in se nista več po njem ravnali niti Francija niti Anglija, toda pariški «Petit Pa-risien» je te dni ugotovil, da je bila Francija po tem novem sporazumu z Anglijo pri poznana kot svetovna pomorska sila. Omenjeni milanski list pa pravi, da so italijanske zahteve po veliki mornarici prav tako upravičene, kot so francoske, v ki je velika kolonialna vlast. Italijanski zemljepisni položaj, njene morske meje zahtevajo, da razpolaga država z močno mornarico, ki naj v polni meri ščiti italijansko obal ter italijanski pomorski promet in zunanjo trgovino. V Rimu samem se tekom tega tedna razen prihoda generala Nobileja in njegovih tovarišev ni zgodilo ničesar pomembnega. Zasedala je parlamentarna komisija za enotno zbirko novega volilnega reda, posebni tribunal je obsodil tekom tega tedna 32 komunistov na skupnih 151 let in 6 mesecev ječe. INOZEMSTVO Poročali smo že pred dnevi, ko je bila sestavljena nova ju-: goslovenska vlada, pod vodstvom dr. Korošca in da se bo v kratkem sestala narodna skupščina. Njeno zasedanje se je prijelo v sredo v znamenju obžalovanja in obsodbe žalostnega dogodka na dan 20. junija, ko sta v narodni skupščini padla poslanca Pavle Radić in dr. Ba-sariček in ko so bili ranjeni Še trije drugi poslanci KDK, Tej obsodCbi je bila posvečena prva seja narodne skupščine. Novi delovni program je začrtal načelnik vlade naslednjega dne v daljšem govoru, v katerem je podal deklaracijo vlade, Iz omenjene deklaracije sledi, da se je dr. Koroščeva vlada, namenila zaključiti zakonodajno delo, ki ga zahtevajo politične, kulturne, gospodarske in socialne potreba države. V notranjepolitičnem oziru se ima izvesti predvsem decentralizacija državne uprave in uvesti v vse javne uprave red in hitro poslovanje. V gospodarskem pogledu bo vlada ukrenila vse mogoče, da bodo našli pri njej zaščito, pomoč in razumevanje vsi sloji naroda. Zunanja politika bo ohranila še nadalje svoj miroljubni značaj na losnovi pogodbe Družbe narodov, prijateljskih in zveznih pogodb. Vse delo vlade pa se moraj še nadalje oslanjati na narodno skupščino, ki je edini merodajni zbor za reševanje vseh vprašanj, ki zadevajo življenje naroda in države. To vladno deklaracijo je skupščina sprejela Še istega dne so ji bili predloženi v ratifikacijo nettunski dogovori. Izvoljen je bil poseben odbor, ki ima te dogovore proučiti, razprava o njih pa bo v narodni skupščini sledila pričetkom prihodnjega tedna. Naslednjega dne sta bili na dnevnem redu dve obtožbi proti dr. Korošcu radi krvoprelitja beograjskih ulicah o priliki manifestacij proti nameravani ratifikaciji nettunskih dogovorov in proti dr. Periču. Obe obtožbi je narodna skupščina zavrnila. Medtem je v Zagrebu istočasno zasedala KDK, ki je v narodni skupščini tvorila ogromno večino opozicije in ki je zapustila Beograd. V zagrebškem saboru se je zbralo te dni preko 70 poslancev. Že prvi dan je bi-"a sprejeta resolucija, s katero je KDK napovedala «ostro borbo za novo ureditev, ki bo zajamčila popolno ravnopravnost vseh narodnih individualnosti« v o-kviru sedanje države. V četrtek sta vstopila v KDK oba poslanca hrvatskega federalističnega t>loka, dan nato se ji je priključila še Hrvatsko-srbska demokratska organizacija. V zmislu omenjene resolucije in drugih sklepov, se je včeraj preuredil poslovni odbor in ustanovil akcijski odbor KDK z namenom, da sistematično izvedeta naloge, ki si jih je zastavila dva dni prej Kmetsko-demokratska koalicija. Na Grškem se je te dni pričela volilna borba. Osnovala sta se, kot se da soditi po dosedanjih vesteh iz Aten, dva tabora, demokratski in protidemokrat-ski. Po izjavah monarhistov, ki so se priključili ostalim protiri emokra tom, je sila demokratske stranke zelo omajana, ker si v stranki sami nasprotujejo Venizelos, Kafandaris in Pan-galos. Tisk pa se je na drugi strani lotil perečega vprašanja o ureditvi grško-turških odno-šajev. Napovedal je sestanek med Veinzelosom in Ru&di begom, turškim zunanjim ministrom. Seveda se je vest o tem sestanku pričela izrabljati v volilni kampanji in neki atenski poluradni list je javil, da ni o sestanku še ničesar gotovega in da čaka Venizelos na zadevno pobudo s turške strani. Zadnjič smo poročali, da. bo v kratkem podpisana Kelloggo-va protivojna pogodba, po kateri bodo izostale odslej vse napadalne vojne. Koc smo izvedeli te dni, poj de Kellogar zares v Pariz, da v imenu Zedinjenih držav on sam podpiše to pogodbo, ki bo v veliki meri zajamčila svetovni mir. Vzporedno s tem pa sta se sedaj sporazumeli Anglija in Francija tudi o vprašanju omejitve pomorskega oboroževanja. Ta načelni sporazum je naznanil v pondeljek zvečer angleški zunanji minister v spodnji zbornici. Listi so mu pričeli že naslednjega dne posvečali veliko pažnjo. Sporazum bo objavljen, Čim se bodo izrekle o njem še druge velesile. Washingtonska vlada je bila o njem že obveščena in, .kot sledi iz amerfških poročil, bo rešila vprašanje o o-mejitvi pomorskega oboroževanja na osnovi tega sporazuma nova konferenca pomorskih vlasti, ki se bo v kratkem sestala bržkone v Ženevi. Romunski zunanji minister Titulescu je podal ostavko. Mesto njega je začasno prevzel zunanje ministrstvo načelnik vlade Bratianu. Maniu. načelnik romunske kmetsko - narodne stranke, ki je v opoziciji, pa je z ozirom na to ostavko novinarjem izjavil, da je libera'na vlada s Titulescujem izgubila poslednjo oporo in ves prestiž med narodom ter da bo spričo tega kmalu padla. Politične beležke Nova opozicija ▼ sovjetski Rusiji Moskovski politični krogi tedaj mnogo razpravljajo o tem, kako je plenum novega osrednjega odbora komunistične stranke, Čigar seje so bile tajne, postal pozorišče ostre borbe med dvema skupinama, katerima načel j uje jo na eni strani Stalin, na drugi pa Rikov in Kalin j in. Osrednji odbor komunistične stranke ni nič drugega nego pravi «rdeči parlament*. Njegovim sklepom in naredbam se pokorava tudi sovjet narodnih komisarjev. Tudi letos so bili po plenarni seji osrednjega odbora komunistične stranke sprejeti mnogi važni sklepi. Med njimi je na prvem mestu energičen preklic vseh izrednih ukrepov, ki se nanašajo na kmetsko prebivalstvo in ki so bili s tolikšnim a-larmom objavljeni pred par me-« seci. Novi dekret predpisuje, da se morajo oblasti vzdržati od vsega onega, kaj- bi spominjalo na metode takozvanega vojnega komunizma; ne smejo torej izvrše v ti zaplemb blaga, hišnih pr. v itd. Z drugim ukrepom p*. biie znatno zvišane cene ziv-tjc-nskim. potrebščinam, kar naj bi pripravilo kmetovalce do tega, da bi rajši prodajali svoje pridelke. Vsi ti ukrepi, predvsem pa razlogi, ki so do tega privedli, jasno govore, da je komunistična stranka ZSSK odstopila od «ostre» politike proti vasem in da so se komu- nistični voditelji z novim kora- stalno narašča kom oddaljili od onih smernic, ki jih ja bil določil XV. komunistični kongres. To se je zgodile pod vplivom vesti, ki so prihajale iz vseh krajev Rusije o razpoloženju poljedelskega prebivalstva. Ta preokret treba smatrati kot poraz Stalinove politike. Da je na tajnih sejah plenarnega zasedanja osrednjega izvršilnega odbora res prišlo do ostrih spopadov, potrjuje tudi Rikov nastop na seji moskovskih komunistov. Osnovne misli njego-vega govora so bile: Dokazati, da obstoja v ZSSR kriza prehrane, je nepotrebno. Kriza se kaže toliko v mestih kolikor na vaseh. Padi te krize je pris med kmetskim slojem do velikega nezadovoljstva, preko katerega stranka ne more preiti na dnevni red. Izredni ukrepi, katerih namen je bil, olajšati dobavljanje živil z dežele, so imeli za reakcijo protikomuni-stično razpoloženje. Rikov odločno svari pred sporom s seljaštvom, čeprav je ta spor za-dobil Že konkretne oblike. Priznal je sam, da se je varal, ko je pričela «vaška kriza«, rekoč, da bo trajala le malo časa. Umerjenejša skupina v komunistični stranki ZSSR se boji viharja, ki bi utegnil iz bruhniti med kmečkim prebivalstvom. Obenem pa m *ra paziti, da se ne obregne ob strankarska komunistična nj?o:a. V to svrho secsja potreLna skrajna previd .to-1 s stran, nove «desne» opozivi;*. DNEVNE VESTI Državni dohodki Znano je, di ima vsaka država velike stroške za vzdrževanje vse one organizacije, ki tvori to, kar imenujemo moderno državo. Za kritje teii stroškov so ji potrebni dohodki, katerih naj glavne j&i vir so najrazličnejši davki. Čitatelje bo gotovo zanimalo, kako so vsi ti dohodki razdeljeni na posamezne vire, iz katerih tečejo v državno blagajno. Mislimo tu seveda le na Italijo, kjer vzdržujejo dotične vire tudi naši čitatelji s svojimi davčnimi prispevki. V zadnjem finančnem letu (1927-28) so bili državni dohodki sestav-, ljeni iz naslednjih svot: Železnica in pošta 182 milj. lir Direktni davki 5616 „ „ Davki od kupčij 3063 „ Davki na gradbe 1659 „ „ Carina in podobno 2670 »j rt Drugo uiitnine 680 „ „ Tobak, sol kinin, lot 4152 „ „ Manjša javna podjetja 153 „ m Vrnjene terjatve 520 „ „ Razno 715 „ * V celoti znašajo redni dohodki 19.409 milijonov lir. V prejšnjem finančnem letu (1926-27) pa so znašali precej več. in sicer 20.938 milijonov Hr, tako da so se dohodki znižali v zadnjem letu za 1.529 milijonov ali -za malenkost več nego 7X%. Bcrts prati mnbcffl Včerajšnji uradni list «Osserva-tore Triestino» je objavil en del naredbe tržaškega potaštata o borbi proti muham. Naredbo, ki je zelo dolga, objavimo v najglalvnej-ših obrisih v torkovi številki- Cen« kruhu Z -včerajšnjim dnem so stopili v veljavo naslednje uradno določeno cene kruha: V oblikah po 200 gr. 2 liri, v oblikah po 500 gr 1.90, ržen kruh v oblikah po 200 gr 1.90. Mnet&o ritto nnJli izseljencev « Braziliji Prijatelj našega Usta nam piše: Te dni sem prejel od svojega sorojaka in priiatelja, ki se nahaja v S. Paulu v Braziliji, pismo, ki je zgovorna priča organizatorične vzpodbude in sile, ki prihaja med našimi ljudmi povsod do izraza, v tujini pa — zdi se — še prav posebno. Znano nam je 2e nekoliko društveno delo naših rojakov na Westfalskem, onih v Franciji, Belgiji in drugod, pa tudi « onstran luže», posebno v Severni Ameriki, so naši ljudje prav dobro organizirani. Culi smo ludi že glasove o prvih organizacijah naših izseljencev v Argentiniji. Naj bo tu priob-čeno pismo mojega prijatelja — dokaz prvih početkov enakega dela med našimi izseljenci v Braziliji. Prijatelj mi piše: «Opisati Ti hočem začetke nagega delovanja na prosvetnem polju. Znano Ti je da je v S. Paulu nekaj domačih ljudi, pa tudi iz drugih krajev naše lepe domovine so mnogi, ki so si tu poiskali svoje delo. V spominu na naše kraje, v pesmi, ki smo si jo včasih zapeli in t želji po čuvanju naše lepe besede, se ram fe nekega dne porodila misel ustanovitve prosvetnega ognjišča. ki naj bi bilo naše zatočišče v veselih in žalostnih trenot-klh našega precej trdega življenja. Misel smo utelesili najprej z Izvolitvijo pripravljalnega odbora snu-iočeea se društva ki smo mu iz- brali pomembno ime: «ORNUS», ki je sestavljeno iz začetnih črk sledetčih besed: «Ovekovečimo rojstvo novega udruženja Slovanov!« Za Silvestrov večer lanskega leta nam je pripravljalni odbor pripravil prvo presenečenje — prvo slovensko prireditev v S Paulu! Spored je bil sicer skromen, ker nismo imeli vodjo in smo se kar sami naučili, kakor smo vedeli in znali. Igrali smo dve burki: »Zaklad* in « Tihotapci«, dodali smo Še par kupletov, pesmi m dekhir macij in na koncu smo se še malo zavrtel L Tako smo praznovali Silvestrov večer. Na pustno soboto smo zopet pripravili skromno a-bavo ki je imela predvsem namen, utrditi temelje našega smijočega se društva. Igrali smo zopet par iger («Trije učenjaki« in »Brivec«), v društvene namene pa smo pridali še šaljivo pošto in prodajanje cvetlic. Medtem smo si pridobili še režiserja in na binkoštno nedeljo smo končno «besedo v meso spremenili« in ustanovili si svoje ognjišče: Slovansko izobraževalno društvo «ORNUS» v S- Pauhi, ki Šteje Se danes nad 50 članov in članic. Manjka nam sicer še pevo-vodja, a u ver j eni smo, da bomo tud! to pomanjkljivost sčasoma odstranili, kakor smo se ano. Ierrali smo zopet par lažjih iger deklamirali nekaj pesmi in zapeli nefcai " -vodnih. Tukajšnji Hrvatje pa so nas kratkočasili med odmori s sviranjem tamburaškega zbora. Ta dan nam ostane v neizbrisnem spominu. Zdelo so nam je, da smo doma m ne v daljni tujini. Te tri prireditve so nas še bolj vnele za društveno delo. Pripravljamo že tudi nabavo instrumentov za tamburaški zbor. Prosim Te, da se me spomniš z netami tistih naših pesmi, ki smo jih nekdaj skupaj svirali in prepevali. Upam, da Ti v kratkem -zopet izpregovo-rim o našem napredku. Pozdrav!« * S. P aulo, 15. jul. 1928. SMRTNA KOSA Z Celja nam pišejo: Po dolgi bolezni je v torek dne 17. 7. 1928 zvečer umrl v celjski javni bolnici g. Drago Pertot, o-bratovodja Kamnoseške industrijske družbe v Celju rodom iz Bar-kovelj pri TVstu. Za Časa svetovne vojne 1. 1915. se je preselil v Celje ter bil do svoje smrti marljiv in svest uslužbenec celjsko Kamnoseške industrijske družbe. Sodeloval je v Celju pri raznih narodnih kulturnih društvih. Največje zasluge si je pa stekel za Celjsko pevsko društvo. Pogreb obče priljubljenega pokojnika se je vršil v petek 20. 7. iz celjske javne bolnice. Bodi mu ohranjen najlepši spomin, hčerkam in sinu ter ostalim sorodnikom pa naše najiskre-ne;5e sožalje. Tati m inBfhifimh It redao iit dimi Včeraj smo poročali, koliko se je pokadilo v Italiji v poslovnem letu 1926/27. Navedena števila so kazala obenem, kako je narastla potrošnja tobaka v o-menjeni poslovni dobi v primer! s prejšnjim letom za okoli 250 milijonov ali za 11 J&. Danes so nam na razpolago podatki glede Poljske. V L 1925 se je pokadilo v tej deželi za 371,141.000 zlotov, v L 1926. pa je poskočilo tozadevno Število na 475,043.000 in lansko leto že na 559,462.000 zlo tov. Naravno je, Se se išče razlaga. te#a pojava najprej v naraščanju prebivalstva. Vsako leto da mnogo več »ovih kadilcev, nego starih pomrje. Toda ti računi, naj se zdijo na prvi pogled še tako naravni, niso točni. To nam dokazuje dejstvo, da naraščajo istočasno s celotnimi stroški tudi povprečni stroški za vsakega posameznega prebivalca. Tako so izračunali na Poljskem, da je bilo v L 1925. potrošenih na vsakega prebivalca, če denemo, da so vsi enako kadili (tudi otroci), 13.65 zlata, v 1. 1926. že 17.47 in lani 20.57 zlota. Kajenje torej narašča mnogo hitreje nego prebivalstvo. To je sicer jasno tudi glede Italije, kajti medtem ko je potrošnja tobaka narastla v enem letu za 11%, se je prebivalstvo namnožilo v istem času gotovo za petkrat manj. Da gre vedno več denarja v dim v Italiji in v inozemstvu, je torej pripisati predvsem dejstvu, da se kadilci vedno hitreje množijo, in sicer mnogo hitreje nego celotno število prebivalstva. Ker so bili navadno že pred vojno skoro vsi moški kadilci, se mnogoštevilni novi kadilci ne rekrutirajo iz njih, temveč skoro izključno iz vrst drugega spola. Posebno po vojni se je začela širiti ta razvada tudi med ženskami. Namesto da bi skušale zdraviti svoje može od te strasti, so torej začele premnoge tudi same ipu-< hati dim in denar v zrak! In to se na naraščajočih stroških, kot govorijo števila, zelo vidno pozna. Mednarodni dijaški kongres Dne 11. avgusta t, 1. se prične X. mednarodni kongres dijeških kor-poracij v Parizu. Kon^presu bodo prisostvovali zastopniki 35 narodov. Trajal bo do 24. avgusta. O-tvoril pa ga bo predsednik fra. ijo-ske republike Doumergue. Rojstva, smrti In poroke v Trsta dne 3. avgusta 1928. Rojeni: 8; mrtvi": 6; poroke: nobena. IZ NAŠEGA URADA Kesovetj K. Zagrajec. Vee spise* tiCiče so vojne Škode, dobimo dna 8 t. m. v pregled. O izidu Vam ^o-mo natančno pismenim potom poročali-. Ivan Kune: Kar ste čitali, se nanaša samo na italijanske državljane ali tiste, ki so bili K. državljani. Vi sploh ne pridete v poštev* saj je hi! Vaš rojstni kraj samo okupiran. Tajništvo. Iz tržaškega življenja Pade s kolesa in st prebije koik Josip Salvagno. 18 let star, stanujoč v občinskem kopališču pri Sv. Andreju, je kolesaril včeraj popoldne po ulici Istituto nizdol. Ko je prišel v bližino ulice Manzo-ni jo je hotel zaviti tjakaj, pa mu je prestrigel pot mlad 14-leten dečko, katerega ime mu ni znano, ki je tekel za žogo Vl gumija. Kolesar se je hotel dečku umakniti, ker pa je vozii s precejšnjo hitrostjo, se je prevrnil in si prebil kolek. Zatekel se je v mestno bolnico. kjer je bil sprejet v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral kaka dva meseca. Na vozn se je poškodovala Angela Vesel, stara 35 let, stanujoča v ulici Scalinata štev. 7, se je peljala včeraj zjutraj po ulici G. Carducci na dvovprežnem vozu. Pa ji pride naproti drugi voz, ki privozi mimo v taki bližini, da jo močno oplazi po nogi. Ženska se je morala zateči v mestno bolnišnico, kjer so jo obvezali in ugotovili, da bo ozdravila v osmili dneh. Motorno kolo trčilo z avtom. V bližini Kozine se je zgodila predsinotnjim velika avtomobilska nesreča. Avto T. S. 2034 je vozil nekako ob 21. uri iz Trsta proti Reki. V avtomobilu sta so nahajala dva prijatelja, Josip Loy in Bruno Uglessich. Ko sta dospela v bližino cestar:ove hišo pri Kozini, sta nenadoma zapazila, da jima prihaja naproti s precejšnjo hitrostjo motorno kolo 31-let-ne.Ta Vin-cenra Dobrile, stanujofega v Kozini hiš štev. 2. Dobrila ki je -zastopnik družbe Singer, je prihaial z Reke, držal pa se je na napačni strani ceste, šele ko je bila nesreča neizogibna, jo zapazil nevarnost in krenil na desno. Avto pa je že zavozil s vso silo v motorno kolo in vrpel voznika na tla. Avto se je koj za tem ustavil in oba potnika sta prihitela ponesrečencu na pomoč. Prenesla sta pa na avto in prepeljala Še isti več^r v tržaško bolnico. Dobrila je zadobil pri padcu težke poškodbo po vsem telesu in si pre-tresel tudi mofarane*. Sprejet je bil v kirurgični oddelek. Njegovo stanje je precej opasno. Vesti z Goriškega Goričke mestne vesti Cena moki Pokrajinska tržna komisija je določila v svoji seji dne 1. avgusta ceno moki s sto eden in sedemdesetimi lirami za stot. Odprte lekarne Danes v nedeljo dne 5 avgusta 1928. bodo odprte v Gorici tele — lekarne: v^s dan z nočno službo ves prihodnji teden Alesani, Via Giosue Carducci š-t 12.; do ene ure pop. pa lekarni O"ubicli, via Ra-batta št 18. in Kurner, Corso Vit-torio Eznanuele št. 4. Nezgoda. Tri in štiridesetletni Emil Luke-žič iz Bili je padel tako nesrečno s kolesa, da se je ranil na levem iicu in si prebil gorenjo ustnico. Sel je v bolnišnico, kjer so mu iz-prali in zašili rane. Posledica nesreče Umrl jo v petek zvečer v goriški občinski bofenišnici po dolgem trpljenju Jcžel Plesnvčar iz Trnovega, ki mu je bilo padlo na glavo deblo in mu cdrobilo črepinjo. Tatovi v trgovini V noči med četrtkom in petkom so vdrli doslej še neznani tatovi v trgovino z jestvinami, ki je last g. Zore Ribičičeve v ulici Capitano Vandola št. 2. Pobrali so vse, karkoli jim je prišlo pod roke, kolo-nijatno blago, drobiž i. t. d. Drugo jutro je ugotovila trgovka, da __i r __ _ ^ Xi 4 a 4 n t t*— so obiskali ponoči tatevi njeno ti^ govino in ji povzročili škode kakih pt sto lir. Naznanila je tatvino karabinerjem. Skušal se je z avtomobilom Včeraj okoli 10.30 je privozil s svojim avtomobilom po korzu šofer Stanko Ličen. Na vogalu £e-menišk® ulice mu je prihitel nasproti kolesar. Na srečo je šofer ustavil pravočasno svoje vozilo in s tem preprečil nesrečo. Kolesar je pri tem dobil neznatne prakse na ustih. Njegovo kolo je bilo h-uje zdelano. izpred proture Ivan Rustja iz Kojskega je stal pred kazenskim sodnikom, obtožen, da je ukradel kakih sto orehovih drevesc Antonu p!. Reji iz Kozane. Obsojen je bil na pet dni zapora s vsemi dobrotami. Pred enim tednom smo poročali, kako je osem ta šestdeseti etni Ivan Petrovič iz Orehovelj kradel svojim soobčanom repo s njiv. O-Tudi po drugih državah se o- škodoval je na ta način tako Paža, da Doraba tobaka na«tlo in Franceta Utaja in Josipa Batitjan- čiča. Sodnik mu je prisodil sedemdeset dni zapora. Krčmarici Alice Malich iz Lo6-nika je očitala obtožnica*, da je dajala svojim gostom vodeno vino, kakor je ugotovila kemična analiza. Krčmarica je bila obsc.>na na plačilo sto lir globe in na plačilo stroškov m objavo izvlečka razsodbe v domačih listih. Sklepi upravnega odbora goriške pokrajine iz seje dne 2. avgusta 1528. A) ZADSTVE, KI SO SE ODOBRILE: Eovee: Ra7fiiritev davka na trgovino. obrt in patente na občino, ki so bile priključene Bovcu. čmiče: Pravilnik občinske policijo. Gorica: Pooblastilo za nakup kosa zemljišča, ki je last Luci.ie Sta-bon roj. Kebar. Salona (= Anhovo + Desk le): Pogodba, ki urejuje postavitev cevi za občinski vodovod preko železniške črte. Čepovan: Dobrodelno udruženje, bilanca za leta 1 do 1930. Kobarid: Uvedba letne pristojbine na licence v bivši občini Lju-bu&njern z učinkom od 1. januarja 1936. dalje. Renče: Trgovinski In obrtni davek za 1. 19^8. kakor tudi razširitev družmskesra davka, ki je veljaj v bivši občini Biljah, na vso sedanjo razširjeno občino. Col: Dobrodelno udruženje, bilanca za leti 1928. in 1929. Brjo: Proračun za leM 1928. Vrtojba: Proračun z^. to 1928. Kobarid: Uvedba davka na pse v bivši oJrčini Ljubušnjah z učinkom od 1. januarja 1920. V isti ob čini se uvede tudi davek na trgovino in obrt in sicer od 1. janua-rja 1926. dalje. Prav tako se zvida u-žitnina ca alkoholne pijačo v bivših občinah Drežetici, Ljubušnjah in Livku. Pokrajinska uprava: Poljedelska naselbina, dodeljena deželni blaz-niei, razlastitev zemljišča. Trnovo pri Corld: Sprejem bivših vojaških cest v občinsko u-pravo. BanJSica: Brezplačna dela pri u-pravljanju in oskrbovanju občinskih poti. fellieinberg: Pravilnik za občinsko osobje. Pokrajinska uprava: Ureditev občinskih dolgov za bolniške stroške. ki jih je plačala bivša gori-ška dežela leta 1923. in §e prej. Kobarid: Posebni pravilnik za poljske čuvaja V Trstu, dne 5. avgusta 1928. •EDINOST* III. Grahovo: Platilo bolniških stroškov bivši goriški deieli L 1923. in še prej. Gorica: Zasebna razsvetljava v Po d gor i, preskrba za znižanje cen. Tolmin: Zgradba občinske hiše. Kojsko: Stavbni red. Temnica: Nakup zemljišfl za občinsko cesto in za trg. Pokrajinska uprava: Povi šok izdatkov ca nova dela pri vladni palači (na Travniku). št. Vid nad Vipavo: Najem posojila za plačevanje materijala za most v Podragi. Kobarid: Davek na napise. Davek na živino za bivšo občino Lju-bizšnje z učinkom od 1. januarja 1926. Tolmin: Pogodba za delovanje zdravilišča za jetične. Col: Trgovinski in obrtni davek in pristojbina na patente. Trnovo nad Gorico: Davek na tujce, bivajoče v občini. Sv. Ladja: Dobrodelno udruženje, bilanca za leti 1928. in 1929. Pokrajinska uprava: Proračun za leto 1928. _ B) ZADEVE, O KATERIH SE JE IZREKLO UGODNO MNENJE. Temnica: Načrt odloka, vsebujo-ičega pravila -za združitev občin Temnico in Vojščice v eno občino z imenom Temnica. Opatjeselo: Načrt odloka, vsefcu^ jočega pravila za združitev občin Brestovice, Opatjega sela in Sel v eno občino z imenom Opatjeselo. Grgar: Načrt odloka, vsebujoče-ga pravila za združitev občin Bat, Grgarja in Banjšic v eno občino z imenom Grgar. Komen: Načrt odloka vsebujoče-ga pravila za združitev občin Brj Komna, Gorjanskega, Gabrovico, Pliskovice, Škrbine in Velikega dola v eno občino z imenom Komen. Idrija: Načrt odloka vsebujoče-ga pravila za združitev občin Ce-hovnika^ Dolov, Spodnje Idrije, Ledin, Vojskega in Idrije v eno občino in sicer pod imenom Idriia. C) ZADEVE, KI SO SE ODLOŽILE: Sv. Lucija: Pravilnik za občinske uradnike in uslužbence. DORNBERG Kolesarski tat pod ključem Tukajšnji orožniki so prišli na sled nekemu kolesarskemu tatu. Je to Petar Martelanc, star 28 let. Pred časora je ukradel v S-turjah pri Ajdovščini krčmarju Jožefu Cermolju kolo. Odpeljal ga je v Domberjr, misleč, da ga bo tukaj brez skrbi firodal. In res ga je ponudil Andreju Vodopivcu iz Potoka za 100 lir. Ta je sprva kolo kup tudi iz Spi Idrije ter K anemije. Petje pri sv. maši še vedno ni kakor bi moralo biti. Zakaj ne pojejo vsi, tudi oni pod vodstvom Iv. Erjavca? Pred časom so bili šli pet v Sp. Tribušo. dobro *o se bili pokazali. Zakaj bi se pri nas ne mogli zediniti? Upajmo da bomo na ta dan drugo 4eto jl-e slišali številnejši zbor. V soboto 21. p. m. je umrla gospa Frančiška Car v 49. letu starosti. Bila je soproga znanega Andreja Car-ja, bivšega župana pred vojno in med vojno. Pokojnica je bila dobra gospodinja Blehala je že precej časa, slednjič se je revica poslovila od nas. Marsikdo se je bo spomnil in jo bo pogrešal, tako koprog kakor sorodniki ki in ostali občani. Nlaj v miru počiva! IDRIJA. Kopanje je pri nas zadnje čase zelo oživelo. Vsako nedeljo vidiš po znanem «Strugu» vse polno kopalcev. Pa tudi ob delavnikih jih ne manjka. Seveda se nekaterim to ne dopade, ker je predaleč. Re«, da je dobre pol ure hoda obenem pa napraviš tudi lep sprehod po < Rakah». V hladu kjer so vijejo «Rake», se lepo malo sprehodiš kar še dobro napravi, ker »če greš po kosilu s polnim želodcem v vodo, ti zna prav močno Škoditi; tako pa pri d rž ravno prav tja, kjer se lepo ohladiš, nato pa v vodo. Sedai bodo sprehodi po «Rakah» še lepži, ker bo pot popravi->na in bolj široka Kopajiie je priporoči livo za vsakesu! Solnce in voda sta dober zd*-avnik? Zaironeten rlcrčin bi se bil kmalu zeodil pred nekaj dnevi v Zaspani prp.p7'. Nekdo je podtaknil debelo poleno, ki je bilo nabito z dinamikom. Ako hi ses tvar rej ne zapazila bi se morda z0odila kaka nesreča. CERKDO IVI Mlad Je začel Ni doleo od tega. ko je izginilo vojaško kolo. Okradenec je t«Voi i a vil tatvino karabiner-jem, ki so začeli zasledovati tatu Tnveli so uspeh in prijeli šestnajstletnega mladeniča Vincen-ca Pavš.^a. Ta je priznal, da je prej ukradel tudi sirarju Francetu Rejcu iz Črnega vrha uro. KANAL Utopljenec In tatovi Ko sta Šla posestnika Andrej in Anton Bajt iz Loga mimo frakcije Drage, sta videla plavati po površini Soče človeško truplo. Obvestila sta o tem ka-rabinirje, ki so se odpravili na lice mesta. Truplo se je bilo u-stavilo pri neki skali. Utopljenec ni imel obleke na sebi, na glavi je bilo opaziti rano in prav tako so bile tudi roke in noge opraskane. V začetku so že mislili, da gre za kak zločin, toda to domnevo je razpršila so dni j s ka komisija, ki je ugotovila, da je dobil utopljenec rano in praske ob skalah. Utopljenca so prenesli v našo mrtvašnico. Kmalu nato, ko se je bila zvedela vest po bližnji okolici, je prišel gledat mrtveca Josip Kobal iz Sv. Lucije, ki je spoznal v utopljencu svojega brata, šest in dvajsetletnega Ivana. Ta je bil izginil dne 19. junija od do-ma in niso ga mogli nikjer najti. Sodi se, da se je šel kopat, da se je pa ta dan ponesrečil v reki in utonil. Lekarno Franceta Savlija so obiskali tatovi. Ponoči so sneli mrežo z okna na dvorišče in vdrli po tej poti v lekarno, kjer so napravili velik nered. Iskali eo denarja. Njihovo Jezo si lahko mislimo, ko so slednjič iz-taknitt samo tri lire. Ker niso bili strokovnjaki in ker niso znali ločiti zdravil od strupev, so pustili vse lepo v lekarni, vzeli so s seboj le nekaj steklenic železnega vina in «Protona» v skupni vrednosti osemdesetih lir. _ Iz tržaške_pokrajine NABRZŽINA Tudi letos se otvori v Nabrežini Sfngerjev tečaj za umetno vezenje in krojenje. Tečaj začne dne 9. avgusta v prostorih ljudske šole. Tečaj je brezplačen in se ga lahko vsakdo udeleži, kdor se "pravočasno javi pri zastopniku g. Ladislavu Tance v Nabrežini. n □ □ IQ 111 OGLftSl □ □ D VltfO ISTRSKO na boljše vrste, pristnost zajamčena, dobile zaloin ki m gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, burgundec. pi;K»t in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka pošiljatev se rzvri: takoj. Naslov: Nikola Draghicchio - Pa-renzo. _^92 VPELJANA TT.GOVTNA z mešanim blagom v prometnem kraju blizu Postojne, s hišo in gospodarskimi prostori, evec-Uiekio tudi polje, se da radi družinskih ' razmer v najem trgovcu ali trgovki, pod ja! o ugodnimi pogoji. Prišika za začetnike in mlade trgovine vešče ljudi, ker zadostuj« jako majhen kapital. Naslov pri tržaškem upravništvu &G9 SOBA z dvema posteljama s« odda. Via M iiano 22/1II. _810 MALA družina išče stanovanje « kosom zemljišča v bližini Trsta. Zorutti 273, trgovina. SOBO, meblirano, » hrano oddam. Via Galileo 14, vrata 11._ M 20,000 m® okrog hiše s tremi sobami in kuhinjo, na lepem prostoru, se proda po nizki ceni. Seeijan št. 36, Ujčič. 813 8 ŽELEZNIH kodov, rabljenih, po IH M, se proda. Naslov pri tržaikem opravni-ttvu.__814 BREZPLAČNO želi mesta gospodična a pokojnino, (srednjih Let — govori slovensko in nemško — k otrokom ali kot opora gospodinje v bcljti hiši, najraje v Gorici. Naslov pri tržaškem upravništvu. 815 POZOR! Radi selitve prodam vse fakturno in galanterijsko blago, po selo znižanih cenah. Cenjeno občinstvo ima sedaj najtigodsejšo priliko oabaviti si za ■tal denar najboljše blago. Pridite in preprtCali se bodeUJ Pavsl Kvnrtek, Sturje pri Ajdovščini. 816 BABICA, diplomirana, •prejema noseče, govori slovensko. Bodulich Ana. Via Madonna del Mare 19/11.^_817 PIANINO «STCNGL» prodam za L 3000.— Via Tiziano VecsUio 2/IL 14_818 MIZARSKI pomočnik in učenec ss sprejmeta. Slenc, II. Bistrica. 819 ENODRUŽINSKA, pritlična tuia, z kan vrtom, se proda na Rakeka, Jugoslavija. Naslov pri tržaškem upravništvu 838 TRGOVSKI pomočnik, vešč slovenskega, in italijanskega jezika, s štirflstno prakso. išče službe. Naslov por« goriška tirava. POROČNA SOBA iz parjenega bnkore-ga lesa, zajamčena L 1400.— jesenu* a 1600.—, draga v izložbi 1800.— Tirk, Cesare Battisti IZ Pazite na številko. m MLADENIČ, 37 leten, premožen posestnik na bližnjem Krasu, edini sin, išče znanja v evrho šenitve z dekle4 om do 35 let stari« najraje z nekoliko gotovine. Ponudbe pod -Mladenič« na tržaško «-pravništvo. 804 PRODA ss hiša s vrtom in gozdom in eno njivo, kakih 10 m* desk, če š nje vi b, orehovih m hrastovih, mizarsko orodje m vse pohištvo. Vidmar Anton , mizar v Senožečah št. & 808 P ODLISTEK V. J. KRI2AN0VSKA: eviha (157) Roman v Štirih dalih Iz ruščine prevedel L V. — Od tebe nič ne zahtevamo, toda izroči nam nemškega psa, ki je na nas streljal; ravnali bomo z njim po zaslužen ju!... — je odgovoril i* množice g"!as. — Ali nisi mogla dobiti nobenega Rusa, da «i vzela Švaba za moža, — je zaničljivo siknil ženski glas. — Ali se ti zdi malo, da je tvoja babica s svojimi nemškimi pri tepe mci toliko našega ljudstva pogubila. Tebi in dedu se zdi malo, da tu pravoslavno kri pijč?... No, dobro! Daj nam poganskega Nemca! Ta nas ne bo streljal kot zajce. Mi pa bomo sodili; če pa nečeš, tedaj ne zameri, če ti spustimo na streho rdečega petelina. — so se razlegali sirovi glasovi in tolpa je silila naprej. Džemaldin, ki je stal ob strani, je priskočil s nekaterimi posli na pomoč gospe, a nekateri ao nastavili puške; toda Milica ni še izgubila upanja, da se ji posreči pomiriti puntarje in odvrniti klanje. — Odstavite puške, — je zavpila nad svojimi ter se obrnila proti množici, ne da bi odstopila za korak. — Stojte, brezumneiil Nečem, da bi se v moji hiši prelivala ruska kri. Ali se oe sramujete napadati brezbrambno žensko! — Torej izroči nam Nemca, ki je streljal na nas, pa poj demo, — je odgovoril eden izmed poglavarjev. — Nikogar vam ne izročim, dovolj ubojev in zločinov ste izvršili. — Ne bomo trpeli, da nas inocemci aaame-hujejo, da tepejo naše žene in uničujejo nado de-co, — je vzkliknil neki delavec in groaeče zamahnil s pestjo. — Prisegam vam na to sveto podobo, — dvignila je roko k stari sliki Odrešenika, ki j« visela v kotu, — da zboljftam vaš položaj, zapodim tujce in da boste od sedaj naprej imeli vedno kos kruha in zaslužek, ki vam gre po pravici. Zdaj pa poslušajte moj svet: razidite se domov in pustite pustošenja, ker sicer vas £ak* prisilno delo. Prvi naval se je že polegel; napadalci so se spogledovali in se kretali na svojih mestih. Nastala je tišina. — Eh, bratci, pustimo gospo: saj veste, da bo branila svojega moža, kakor bi napravila vsakte-ra naših žen za svojega Pojdimo, bratci, k Nemcem, pa jim raztrosimo pernice: naj vedo, kako se spi na trdih deskah! Misel znositi se nad obsovraženimi Nemci je bila tolpi po godu; zagrohotali so se in odšli in Čress nekaj trenotkov je bilo v veži in na mostovžu vse tiho. Milica je velela prenesti Libermana in ranjene kmete v sobe nižjega nadstropja, kamor so navadno nameščali goste, sama pa je Sla v gro-fovo sobo, kjer je Derevnin miril grofa in ga prepričeval, naj ne hodi ven. Grof je bil besen od jeze zaradi dogodkov ter očital ženi, da je s svojimi nepremišljenimi reformami izzvala sovraštvo teh ciivinčeU. — Tako? Ti vidiš samo divjanje teh nesreč-nežev, ki so izgubili razsodnost in velikodutoo zamolčuješ krivice in pritisk, ki eo izzvali ta ZALOGA papirja Uvoz in izvoz na vsa kraje. Cene -ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Potonio 5, Trst. 252 VINO is samega refoška, 15 U po 230. Matija Knez, Strngnano, Pirano, Istra. _ 806 VIPAVSKO VINO. Kmetijsko društvo v Vipavi ima veliko zalogo izvrstnega do-ma'ega, namiznega in desertnega vina in refoška. Kupci se vabijo. 760 PRAŠIČEREJO! Dva mrjasca za spušča, nje in sicer: nemške plemenite pasme (Deutscher Edelschwein) in nemške po-plemen tene pasme (Deutsche veredeltes Landschwein) ima Mrak v Tolminu (pri apuščevalnici žrebcev). Mrjasci so čistokrvni in zajamčeno dobri plemenjalrt, ▼ nasprotnem slučaju je spuščanje brez-plačno. 796 RABLJENO, dobroohranjeno pohištvo, stenska ura (Pendel) in velika železna peč so na prodaj v vili Jochmann v Šturiah pri / :dovSčini. 8C0 BABICA, diplomirana, sprejema noseče, Hladiš, cia Madonnina 10/11 821 BABICA, avtorizirana, sprejema uuseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulis 29. __322 BABICA Emerschitz - Sbaizero, diplomirana, sprejema noseče, modema opre-ma, zdravniška pomoč, dnevna hranari-na L 25. Via Faraetb 10 (Ginnastica, podaljšana), lastna rila, telefon 20-64. 3G8 i v-n ni. bo re^el marsikdo Res pa je ravno nasprotno Ravno poleti so prehiajerja na dnevnem rtdu vsled prehitre menjave zraka. so zveste spr-mljeval-e v veli poletnih ča-ih in odpravijo t>kr.j nadiežne posledice taki;; bolezni. Pazite na originalni izdelek z zelenim ovitkom in križem Baver. Nadaljuje se prodaja kletna potre&Kin vsled pozne sezije, po najnižjih cenah. AirEonoffiia fm'&m TRST. Piazza Fonterosso 5 MUŠUN fantazija bom- bažast......od 1« 1*90 naprej PERKAL 8 cm ... . 3 60 . . 100 cm . . , . . 3-90 KREPON črtsn.....2» . KRCTON, rožnat, češki . . 4*0 SVILENO platno fantazija . 5-90 . „ . enotne barve........8-50 . POPEUNE, najti n. za arajce . 4-90 . zrrat . . 1*0 . PELLE OVO, kakovoateztra . 2-90 PLATNO Maduana močno . 2*0 • DOMESTIC.......1*5 . MADA PO LAM.....1*0 . Velika iz bera nogavic, maj za mo&ke, ženske in otroke, brisač, robcev Ltd. PORABITE PRILJKO Avtomobilska proga Trst-Lokev-DIvača-Senožeče PODJETJE BRUNELU Oćhodi a trga Oberdaa. Vozni fed od 15. junija do 30. septembra. Delavnik: Odhod! iz Trsta: 12. In 17.30. Dohodi r Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi U Senožeč: 7. zjutraj In 18.30 zv. Nedelja: Odhodi Iz Trsta: 7.30, 14.30 in 16. Dohodi r Senožeče: 9., 16. In 17.30. Odhodi kz Senožeč: 7., 18.30 in 18.35. Listki aa t)fa In nazaj: Tn>t-Dtvata in nanj L 1*—. Trat-Senožeče in nazaj L 16'— bitaka proga OMozzn-ViiU Revoltella-Cacciatore Vsako sedel )o ln pri poznan pcaznik od 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3.— s povratkom L 5.— umu ju ur Trst, Riva N. Satiro 2 — TeL 39-77 je lokal kateiemu dajejo predmvt tntd in tržaiki gostje vsled Izborne Italijinske kuhinje in bogate izbere rib. Cene.zmerne. Lepa lega s krasnim razgledom na morje. Govori se več jezikov. (64 U Last ik G. Geroa. KOVI DOHODI Al Gran Risparmio LEVI - Trst via S. Uzzaro 9 Bombaževfna......L 1.90 m Bombaževlnsp visoka 90 cm . . 2.40 . Platno Madonna ...... 2.80 . Platno Madonna, debelo^ . . . 3.— . Platno Dougtaa, težko, .... 3.50 . Platno Douglas, visoko 150 cm . 6.20 . Pelle uovo.....od L 2.90 naprej Robčki z ajourjem ... L —.50 komad Kuhinjske cunje, velike ^ , 1^0 . Kuhinjske cunje, platnene. . L 350 m Musola volnena, v vseh barvah L 11.— m .Borgo* za hJače . . od L 6.— naprej Popeline za srajce . . „ 4.80 . Ostanki madapolana, črtanega 3Vs m L 10.— Velika izb era prtov, prtlčev, brisač, gobastih in iz sukanca, in nogavic vseh vrst za otroke, ženske in moške. V h. Petre oa Krasv posluje dnevno v hiši Kanale. TOVARNIŠKE CENE! (df POTREBŠČINE | kovače, mehanike i In ralzad€ £ MMO pri PELLER, KAHAN & C. d. z o. z. Trst. Via S. Hlcol6 »t. 12 Lastaa skladišča v prosti lutci' TOVARNA RSMSCKEID - KEMČlia Izkušeni kupci znajo, da kupijo lahko dobro blago po najn žjih cenah samo v prodajalni ......utrnila iBjnr Trst — Via Madonnina S — Trst Na sto ine naročil dobimo dnevno od vseh strani. In veste zakaj ? Ker samo „LA BLOCCHlTA TESSILE" l, hko razpolaga z velikimi svotami denarja, medtem ko prodajajo drugi pod pretvezo blokistov le pokvarjeno blago in to še po visokih cenah ker morajo kupiti stabo blago na dolge zapadlosti. Majhen primer in kratek obisk našiti skladišč Vam bo dokazal, da so naše trditve resnične. Madapolatn Iinpe-riale 80 cm . . L Mada pola m Isonzo debel ..... Platno, domače . , , mešan lan, 90 cm..... Pelle uovo za perilo ...... Cunje..... Brisače, damaskir. , Brisače, velike . . Service za 6 oseb . Satin, črn 140 cm, Trliž, debel . . „ Popeline, svilen za srajce . • . a Platno, svileno v vseh barvah . . a Panama, za srajce „ Platno, amerikan. a Platno, svileno, fantazija . ... Platno, antik . . . Moderci ...» Srajce in spodnje hlače, ženske . . , ostanki mm msi na kg po neverjetnih cenah. Ne pozabite naslova. Ne pozabite naslova „LA BLOCCHISTA TESSILE . Samo v Via Madonnina 8 Maje, moške, ■ 3-90 komad 1*75 meter Srajce moške 2 ovratnika . . • m 12 90 1-90 » Robci veliki . • » -•30 *t 2-50 ■ Brisače, gobaste • m 1 90 » Krpe, lanene . • m 1 90 m 290 » NOGAVICE 3-90 • Nogavice moške • • —•95 par 2-95 • • ■ 4-90 • fantazija . . • • 1 25 K —-95 komad Nogavice moške 9 90 • škotske . . . • • 2-90 » 4-50 meter Nogavice moške 3-20 ■ ekstra . . . 390 » Nogavice ženske 4-90 • navadne . . • m 1-50 m Nogavice ženske w 4*50 • organzino . . * » 390 m 2 40 • Nogavice ženske 2-50 • škotske . . * m 390 R Nogavice ženske 4-90 ■ .Persia" . . • • 4-90 W 650 m Nogavice ženske 1-20 komad iz sukanca . . . n 5-90 U Nogavice ženske 2-95 m nemške . . . • » 8-50 » 44 vzriv. T6 je pravcata namika pravičnost, — je E&ničljivo odgovorila Milica, ter podala roko De-revninu, ki ja Sel, da pomiri ljudstvo. Toda strasti so bil« preveč raxpaljene, da bi se takoj polegle. Divjanje množice je trajalo dalje. Popoldne so pri&li vojaki in stotnija kozakov, ki so razgnali puntarje, zaprli mnogo ljudi ter zasedli do popolnega pomirjenja obe tvornici, pristavo in Sark>tetital, kjer je dvajset poslopij do ta.l zgorelo. Ostali del dneva je prešel nemirno in razburljivo in šele naslednji dan je bilo mogoče preceniti škodo. Po Milici poklicani zdravnik je ugotovil smrt Olimpijade Arkadjevne, ki je umrla za kapjo, katero je povzročil smrtni strah in beg, kar je presegalo njene moči. Vkljufe strašnim ranam je Liberman trpel hude muke še nekaj ur in je umrl Šele proti noči med strašnimi bolečinami. Tudi njegov morilec, kmet, ki ga, je ustrelil grof, je umrl; ostala dva ranjenca sta jo še pt ceni skupila. Osvald Miler je dobil z lopato glavi hi naći i so ga v vrtu nezavestnega, Moric je v Šarlotentalu padel v roke pobesneli tolpi, ki ga je tako obdelala s šibami, da so ga nezavestnega pripeljali v Vsesvjatsko vsega krvavega in pokritega s podplutinami. Vse nemško gnezdo je bilo začasno nastanjeno na pristavi,, ker Libermanova in Milerjeva hiša sta. bili oplenjeni in opustošeni od vrha do tal. Okna in vrata so bila razbita, pohištvo raz-sekljano na treščice, obleke in perilo raztrgano, poTKla razbita, iimnice, pernice in blazine raz-pacmne in puh se je raztresal ter se polegel na tiavo, grmovje in drevje kakor sneg. Nastopili so te*ki dnevi, dele ko so pokopali umrle, se je razburjenje nekoliko poleglo; toda tudi potem so se iz Libe-rmanovih in Milerjevih sob razlegali jok in stok in psovanje. Grof je bil mračen in je molčal. Drugi dan po pogrebu je na konju obšel tvornici, ki sta afa-li Še brez dela, ter obiskal ranjenega Kranzeja, nato pa se je ustavil v Šarlotentalu. Cvetoča i naselbina je bila opustošena; dvajset izmed najlepših poslopij je tvorilo eno samo črno pogorišče. Pri kupu obžgane nametnine so ženske in otroci jokaje iskali ostanke izgubljenega blagostanja. Cerkev, pas tora t, šola in mnogo drugih hiš so bile brez šip, lepo sadno drevje je bilo polomljeno in obrano, a vrtovi in sadovnjaki so bili poteptani. Grof je govoril z nesrečniki ter jih izpraževal o podrobnostih dogodka. Ko je od njih slišal, da se je veČina nemških delavcev, katerim so bile hiše požgane, zatekla v kolonijo, je šel k njim, jim razdelil nekaj denarja ter jim obljubil pomoč. Ko se je vrnil domov, je dobil pri Milici De-revnina. Imel je prevezano roko in bil je videti utrujen. — Poglej I Zato ga ni bilo pri pogrebu; mi smo pa mislili, da je odšel v mesto, — je rekla Mi^ lica vstopivšemu možu. — Vi ste ranjeni? Kje in kako? — se je začudil grof. — Na dan punta, ko sem šel od vas, sem se podal v kolonijo, kjer se je nadaljeval pogrom. Hotel sem pomiriti kmete, toda neki kolonist je streljal name in me zadel v roko ter se potem izgovarjal, da me je smatral za poglavarja punotarje v. — Derevnin je zmigal z rameni. — Na srečo ni rana nevarna in sem moped vkljub temu v mesto, — a zdaj se morava z Milico Jurjevno pogovoriti, kaj nam je početi. IV. •EDINOST* V Trstu, dzi« 5. avgusta H28. IMM 23ian9st ? preteklosti Mi moderni ljudje, tako piše neki angleški zdravnik, se na-gibljemo k temu, da bi se najrajši nekoliko ponorfcevali z medicinskimi in kirurgičnimi uspehi v davni preteklosti. Do-miši ju jemo si, da so bili ljudje v oni dobi nevedni in da je zdravljenje temeljito le na vražah prav zato, ker niso poznali ne drobnogledov, ne aparatov z Roeiitgenoviffii žarki itd. Smejali se nam IkkIo poslušalci, ko jim povemo, da so zdravniki one temne dobe uporabljali krote v medicinske namene. Dejanski pa izloča krota, pa bodi še tako ostudna, dve zdravilni sredstvi iz svoiih velikih žlez za ušesi. Ena žleza vsebuje izločilo, podobno adrenalinu, ki je pri marsikateri operaciji neogibno potreben, druga izloča tvari no slično kakor digitalis, ki je velikega pomena pri zdravljenju srčnih hib. V londonskem muzeju se nahaja predzgodovinska, približno 20.COO let stara lobanja, na kateri se jasno opazi, da je bila navrtana in odprta. Torej so že pred 20.000 leti ljudje odpirali lobanje s svojimi kameni tirni noži. Skoraj gotovo so se že tedaj, mnogo pred lordom Li-strom in Pasteurjem uporabljale oblike antisepse razkužila in prav tako so se uporabljala tudi za bolečine preganjajoča sredstva, kar nam jasno spričujejo Homer, sveto pismo in stari hin-duški spisi. Bakteriologiia je tako rekoč mlada veda. Da natančno spoznamo bolezni, ki &o jih povzročile bakterije, moramo imeti dobre drobnovide. Vkijub temu so vedeli ljudje iz starih dob o teh stvareh več, kakor si sploh moremo misliti. Šele pred nekaj leti smo odKiili, da prenašajo malarijo in rumeno mrzlico — moskito, t. j. mušice in da razširjajo bubonsko kugo podgane, ki jih je pičila muha, nosilka gotovih živi, t. j. malih bitij. Neka babilonska glinasta tablica, ki je nad tri tisoč let stara, ima v klinopisu besedo «mrzlična muha«. Grška zdravilna. svetišča so imela svete kače in Eskulap, bog zdravja, je naslikan vedno v. spremstvu kače. Stari Grki so uporabljali kače v boju zoper kugo razširjajoče podgane prav tako, kakor so gojili Egipčani svete mačke zoper miši m svetega iblsa (ptiča) zoper kače. Cepljenje je bilo znano že Hindom in Kitajcem pred več tisočletji. Mnogo naših najboljših zdravil je biio znano že od začetka zgodovine. Moderne oblike zdravljenja so zdravljenja z žlezavimi izvlečki, s solnčno svetlobo, svežim zrakom in duševno analizo. Iz spisov starih Grkov in Rin.lja-nov vemo, da je bilo zdravljenje žlez na nekoliko sirov način že tedaj običajno. Grške bolnišnice so služile službi božji in ob enem zdravniškemu zdravljenju. Stari narodi so bolj uporabljali solnčne kopeli kakov jih uporabljamo mi. V solnčnih deželah, v Grčiji in Rimu, so bila povsod poslopja za solnčne kopeli in tako Grki kakor Rim-liarr' niso bili sramežljivi in so se nagi izpostavljali blagodejnim \ plivom solnčnih žarkov. P linij starejši je imenoval soln-ce največje vseh zdravil. Stari Rim je imel več javnih kopališč kakor jih ima danes modemi London. Stari so se borili zoper mrzlico kakor mi s kanalizacijo mest. Največji zdravniki preteklosti, med njimi Hipokrates, oče vsega zdravilstva, so vedeli, da je zabranitev boljša od zdravljenja. Mi bi se sploh Še mnogo lahko naučili iz spisov starih veljakov. Slovenski fantje u Bosni Jaz sem poznal vojno v Bosni pod im.^iora «vojtska v Bosni», pri nas je drugače niso imenovali. Morda iii bila nobena vojna tako znane, med Slovenci kot ravno vojna v Bosni, v katero je moral iti marsikateri Slovenoc, in je ta in oni mladenič pustrl svoje živ-Ijene Jia bosanskih tleh. Drugi zof*-t so šli v Bosno iskal kruha. Tu so iiaši ljudje prvič trčili skupaj z vzhodom ili l njegovo kulturo šr^gami in običaji, začudili so se in znal- mnogo pripovedovati. Ni čud;* torej da pnpovvdovanaj« o Bosih ni n halo in ga je bilo slišati 'eio dol^o. šele greza svetovni vojne mu ja naredila konec. Danes je od trsa 7.o petdeset let. V naS?m listu smo žo pisali ob petdesetletnici boćarske svobode Dotaknili srno so tudi bojev s T^rki. Rosi so jih bili tako na-klestili. da so morali skleniti sramotni uiir. Evropske velesile so sklicale novo konjorrereco v Berlin, mirovna pogodba je bila popravljena Na tem kongresu, ki se je vršil leta 187&, je dobila Avstrija mandat, naj zasedo Bosno in Hercegovino. To je tudi storila. Ker je med nami As mnogo takih, ki se spominjajo teh dogodkov, ali pa bo slMali pripovedovati o njih, je prav, da se jih dotaknemo v glavnih obrisih. Turčija je bila «bolan mož ob Bosporu*, ni imela moči, da bi uredila svoje notranje zadeve. V Boa ni so bile razmere posebno hude. Med kristjani in mohame-danci so divjali srditi boji. V deželi so vladali razbojniški dbašfc-bozrki* in koruptni turški uradniki. Za Bosno in Hercegovino so se takrat brigali Srbi Saj je mano, da se je nahajal med bosanskimi vstaši Peter Mrkonjič. pozneje srbski in jugoslovenski i';?tor. Vendar nradna Srbija na berlinskem kongresu ni prišla do besede, ker se jo pod vladanjem Obrenovicev naslanjala na Dunaj. Napori v Bosni so našli odmev po vsej Evropi. Avstrija je trdila, da trosi za beprimce iz Bosne ogromne vsote. Delaia je na to, da jo je berlinski kongres pooblastil, da zasede cbe deželi in jo upravlja toliko čaita, da se zadeva obeh dežel re&i. Tudi je dobila pravico, da vzdržuje v Ncveoi Pazarju vojaštvo, le uprava ostane tam turška. Diplomatski krosi na Dunaju so mislili, da bo zasedba zelo lahka. Nekateri so mislili celo, da zadostuje ena stotnija z epodbo na čelu. Vojnika oblast pa je poslala v Bosno štiri pehotne divizije, za vojskovodjo Je bil imenovan baron Filipovič. Ta vojska je štela nad 72.000 mož, nad 13.000 konj in 112 topov. V ta pohod so bili irpreže-ni tudi slovenski fantje. Udeležil se ga je celo 17. pehotni polk, ki se je takrat nahajal v 'IVstu. Nekateremu izmad nas je še znana knjiga, ki natančno opisuje te bo; o in je bila izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu- Dne julija so bili vojaki že v Stari Gradiški, naredili so most in zafeli korakati na bosanska tla. Takoj so se prikazalo težave, ki jih niso x>redvidevali.- Vladala ie vročina, vode je manjkalo. Že takoj tretji dan je vročina zahtevala 12 mrtvih. Velika nadloga so bile tudi slabe ceste. Ker niso mogli vojaštva dohajati vozovi so morali fantje pogosto stradati. Prvi boj 17. pešpolka je bal pri RogetjiL. Zelo krvav je bil tudi boj pri Maglaju. Vojake je napadalo tudi civilno prebivalktvo. Izkazalo se ie. da pravoslavno prebivalstvo ni bik> nič kaj zadovoljno z avstrijsko ^isedbo. Jasno je, da so se zasedbi upirali Turki. Nič čuda tedaj, da sta bila meseca avgaist in september v Bosni zelo nemirna in viharna. Po raznih bojih je začelo vojaštvo dne 17. avgusta napadati Sarajevo. Turki so se branili precej odporno, na avstrijski strani so bile precejšnje izgube. Med tem je 17. pešpc-lk prodiral proti Jajcu. Nato so šli proti Travniku, Dolenjemu Vakufu in Banjaluki, ki je padla dne 1+5. avmrsta. Še prej pa o 18. divizija zavzela Mostar, kjer zaplenila 30 turških topov. Turške istanie otoka v devetnajstem stoletju, ko so se bogati oranžni in limonovi Loterijske izžrebane dne i. VENEZIA 45 TORINO 85 ROMA 47 PALERMO 25 NAPOLI 82 MILANO 1 FIRENZE 56 BARI 32 itevKke avgusta 1928. 29 55 22 23 47 68 38 50 20 49 89 81 63 19 23 45 9 12 76 63 86 26 60 18 47 66 32 21 50 37 86 16 i a a B ■sam n ■■■II 90 izvršuje vsa fls-k«rski Uda ? ■ aimeđerne-Jen stila. Razpolaga z aaj-»•đernejlirJ črkam, LIBO-fgpe, stereotu-pftK> ter rolacil-strojen. Naročila se iz-vr*m<3o tocao iBpozsneroin TBST, ULICA S. rPAKI B ASUSi SI. 20, PB1T1 XSCQ LlCJI. rm 1 nasadi pokončavali, samo da se je nasadil tobak, kar se je pa izkazalo kot zgre&aaa spekulacija. Odhodi In prihodi vlakcu Trst - Tržit - Portogruaro • Benetke (Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), 6.05 (b), 8.25 (1), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17-.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55 (0), 9.55 (b), 11.25 (1), 12.20 (b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44 (1), 21.45 (b), 0.40 (b). Trst-Bnje-Foreč (Državni kolodvor} Odhodi: 5,— (o), 9.45 (ni), 13.55 (m), 18.25 (m>. Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o), 18.20 (m), 21.16 (m). Trsi-Herpeije-Pula (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*), 12.10 (m), 12.45 (b*1"), 15.30 (b*;, 19.- (o); Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 16.36 (b**), 19.30 (b*), 21.08 (o). *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. *•) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trsi - Divača - št. Peter - Postojna (JužT>i kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o). 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 23.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o). Trst-Gorica-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 'b), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-6 o ric a -Krm in-Vid em (.Tužni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na krasu - Roka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - Št. Peter na Krasu Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.32 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica - Prvačiiza - A.iovšcina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35 (m). Ajdovščina - Prva čin a - Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (o). Pomen kratic: o — osebni vlak, b — brzovlak, m — mešani vlak, I.— luksusni vlak. v a w ttiu V I51CFON IS-01. lauiDRi | ŠIRITE 3 „Naš glas11 Z Mesečno družinsko revijo! ; Naročnina za ctfo leto 15 L | Naslov: ■ Trleste, Casella postale 348 NAJBOLJŠE OBUVALO za ženske, moške in otroke v najmodernejših barvali in po najnilji ceni dobite edino jg PRI REBCU Trst, Via Cardnocl št. 36 FALCERI LUIGI ZA9.0&A POHSSTVA Trsi, Ha Fsataia 10 mm in 12,1. ulffl. Poročne sobe, orehove, Lukove, topolove, kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano kuhinjsko pohištvo z mramorjem ali brez tega. Žlmnice z žimo ali volno. Vzmeti od L 60.— naprej. 505 Prodajajo se tudi posameznf "kosi. --Najnižje cene v Trstu.-- ZO&CZBRA?*?lH ut TTTTTfTT' ▼TV**T ▼ ▼ TT ▼ » V TUST VIA S. LAZ2ABO 23, H. ^IfggpPS^^fa VrTtitfttT -V''FTFTTlEZir Zahtevajte vedno originalno steklenico I učir^Ui vsebuje kinšn, ki J* dobro aredetvo proU IZPADANJU LAS i* tisti kri LOMIM □lElLfim - TEST LASTNIK F. BOLAFFIO Tta GiuHani 42 (Sv. i&ko'j) Gorica — Fiegcl. Via G. Card»rci 9 JBSjj ZDRAVNIK ii r, R e mm ordinira V TRSTU m S. LAZZARO 23, IL a. (li'jrcn kavarne Rol»«) od 10. La pol predp. do 13 V NABREŽINI orc*!ulr« varno popoldne od 14 do 13 (na lastnem donu) ^ ^^ JBEU;: reglstravana zadrv«*a z ucemcjeaia Jaraslvoui Via rafali SL 20, prione (ražal XXX oacDre) -<►>- ©&rcšfei£ Erffliliire ¥!»££ po 4 % Vede »lose, vezane na ar^tve«, pa Odbora. - Trgavcem m obrtnikom res«l platoje zavod ion. livršutč nah&zila pod uš&d&lrai pogoji za Jo£es£a7i3o (a oslslc isezemsfce trge. Sprejema radi vla*e na leliaCI raOra v sikacjih ter Jih aPresfttje najrtfea ■ejie. - Daje posojila »a modtao [ioroit?o Id zastava vrednostel* papirjev ali aroJlotcBcjil. - Eskaoapflra trfonke efekte. traOac ore a« 9. đo 12. I« pol topetanc is od L la pol do 4. popoKne. FEK^O mm& PIOMTTJ Okrepčevalno sredstvo, predpisano ori zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE LEKARNA ZAHETTI • TEST - Via Mazzlnl mi NA DANKA PODRUŽNICA ¥ TRSTU €3avnlca la rešene Dinarjev »o.©©«.©«©*—. - Tete!. 9-», 22-89 „—--— Obrestuje vloge rca nolum itnjttkaa po 4%, na lehoCI& rc&nili in vezane vloge 3itfpovcUneJe po dogovora. - Prcjeina DiNABJE ta drugo tujo veUavo na tehcčl nsčan po n&tagodiigsui pogojih. IzvrSBK vse v bančno streho spočete posle. PMCIZMCE: CMKA, Breme. Celje, tcraoraefj, krut pml »aken, Sarajeva, siavem ttradec. izltnra: *»*aika S! HctfcfTi (, navi SlkesaiL KalprlliieCnoJSa zvezo z jg£cs'3y£o. BiaamMje •Uprlo od f/i-12'i m ođ un-i«